Št. 113 (15.215) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.__________________________ TRST - m. Montecchl 6-Tel. 040/7796600____ GOBICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1 cnn I ID POŠIN94A PLAČANA V GOTOVM IOUU UK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% CISALPINA GESTIONI S.|\ V BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SOBOTA, 29. APRILA 1995 Kako daleč vimenu dmve? Barbara Kramžar Smo sredi nenapovedane vojne, je nekoC o mednarodnem terorizmu izjavil nekdanji Sef Cie Wil-liam Casey in s tem mislil na preproste spopade -skorajda v klasičnem Clausewitzovem slogu - z drugimi državami, domnevnimi mentoricami terorističnih marionet. Po pokolu, ki ga je v Oklahoma Cityju sprožila roka Timothyja McVeigha, ameriškega državljana s popolnoma ameriškimi terorističnimi blodnjami, pa se VVashington sooča z veliko hujšimi dilemami od pritiskanja na Libijo ah Iran. Obtoženi morilec je bil samooklicani bojevnik proti vmešavanju države v življenju »poštenih« Američanov. Že zdaj lahko rečemo, da je popolnoma zgrešil cilj. Edina zanesljiva posledica dogodkov v Oklahoma Ci-tyju bo okrepitev represivnega aparata, ki bo skušal nekako predvideti korake teroristov. Udejanjajo se najhujše McVeighove sanje, saj so posebne ukrepe že napovedah predsednik Clinton, direktor FBI-ja Preeh in republikanski senator Dole. Napovedujejo zakone, s katerimi bodo bolj kot zdaj kršili nedotakljivost osebnih podatkov. Ameriška družba se je tako znašla v precepu med varnostjo in svoboščinami, v dilemi, ki razceplja in povzroča strastne spopade že vse od časov francoske revolucije, a ni zaradi svoje starosti nič lažja. Na udaru je najbolj slavljena ustava na svetu, tista, ki v prvem amandmaju ukazuje svobodo govora, verovanja in združevanja, v četrtem varuje državljane pred vsemogočnostjo lokalnih oblasti in je nasploh naklonjena individualnosti. Filozofija ameriške ustave, utemeljena na mislih Rousseauja, Huma in drugih velikanov civilne družbe, je v zadnjih desetletjih galopirala na ves svet in, če malo poenostavimo, pometla tudi z centralistično vizijo realkomunizma, ki se je med lepimi nameni popravljanja človekove narave izrodila v najhujšo moro človekovi svobodi in ustvarjalnosti. Zaradi Ti-mothyja McVeigha in njemu podobnih pa so ameriški zakonodajalci pred težavno dilemo med varnostjo in zasebnostjo, ki bo vplivala na filozofijo države nasploh. Morda celo tam, kjer niti do nastopa McVeigha niso do konca dojeli duha ustav, ki ščitijo individualne svoboščine. | Več kot sto mrtvih v eksploziji SEUL - V eksploziji plina na gradbišču podzemne železnice v južnokorejskem Taeguju je po še začasnih podatkih umrlo 110 ljudi, ranjenih je več kot 200 oseb, medtem ko se še ne ve točnega števila pogrešanih. Do tragedije je prišlo ob 8. uri zjutraj na enem od najbolj prometnih križišč tega južnokorejskega mesta. Po mnenju policije je na gradbišču podzemne železnice bager presekal glavno plinsko cev. Pet minut pred eksplozijo so namreč z gradbišča sprožili alarm, a je bilo že prepozno. Strahotna eksplozija je najbolj prizadela poslopje srednje šole Jougnam, tako daje med žrtvami skoraj polovica dijakov. Na 17. strani POKOJNINE / STALIŽCA SE POSTOPNO PRIBLIŽUJEJO Pogajanja med sindikati in vlado v tvornem vzdušju Danes se bodo lotili najbolj problemotičnih vprašanj Politična umiritev koristi liri in borzi MILAN - Popuščanje napetosti na italijanski politični sceni in dokaj tvorno pogajanje o pokojninski reformi sta koristila liri, ki se je včeraj spet odkrepila v odnosu do marke in ostalih deviz in dosegla kotacije, ki jih ni že dober mesec. Oba dejavnika sta blagodejno vplivala tudi na dejavnost milanske borze, ki je včeraj spet pridobila. Zaslužek borze je bil znaten zlasti v popoldanskem času, ko je krepitev lire spodbudila tudi nekatere tuje investitorje. Na 11. strani BOSNA IN HERCEGOVINA Srbi še vedno zavračajo vse diplomatske ponude PARIZ, SARAJEVO - V francoski prestolnici se je včeraj le dva dni pred iztekom premirja v BiH vnovič sešla skupina za stike. Predstavniki ZDA, Vehke Britanije, Francije, Nemčije in Rusije so skuSali najti novo skupno diplomatsko pobudo za rešitev balkanske krize, saj bosanski Srbi še naprej trmasto zavračajo vse mirovne načrte in ponudbe mednarodne skupnosti. Kot je sporočilo francosko zunanje ministrstvo, je skupina za stike razpravljala tudi o določilih resolucije 987 VS ZN, predvsem o tistem delu, ki predvideva zagotavljanje varnosti pripadnikov mirovnih sil ZN v BiH. Na 18. strani RIM -Pogajanja o pokojninski reformi med vlado in sindikati napredujejo precej uspešno in v tvornem vzdušju. Po včerajšnjem soočanju, med katerim so govorih predvsem o tem, kakšno bo pokojninsko varstvo za novo-zaposlene delavce, se bodo danes in v prihodnjih dneh lotih najbolj žgočih problemov kot so prehodno obdobje (v katerem bo novi sistem postopno nadomesti sedanjega), starostne pokojnine in pokojnine javnih uslužbencev. Sindikalisti govorijo o tvornem vzdušju, a so obenem previdni v ocenjevanju. PoCakah bi radi, da bi bil predlog izoblikovan in da bi ga lahko očetih kot celoto. K previd-nosh jih očitno sili dejstvo, da je ponekod odpor do reforme precej oster. Novi sistem, ki so ga izoblikovali predvideva kot prag 62 let starosti. Kdor se bo upokojil prej, bo imel nekoliko okrnjeno pokojnino, kdor bo presegel prag pa ovrednoteno, saj upokojitev pri 62 letih ne bo obvezna. na 2. strani Avstrija: Schussel zunanji minister DUNAJ - Odločitev, kdo bo Aloisa Mocka nasledil na položaju zunanjega ministra je padla. Novi prvi zastopnik avstrijske diplomacije bo VVolfgang Schussel, šele minulo soboto izvoljeni novi predsednik ljudske stranke (ČVP). Do sprememb bo prišlo tudi v drugih ministrstvih v pristojnosti ČVP: novi minister za gospodarstvo bo dosedanji državni sekretar za finance Ditz, nova ministrica za pouk in umetnost Elisabeth Gehrer (doslej deželna svetnika na Predarlskem), za okolje pa bo odgovoren minister Bartenstein. Na 14. strani Pod pokroviteljstvom Zastopstva Slovencev v Italiji SKGZ inSSO vabita m ENOTNO DEŽELNO PROSLAVO 50. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Doberdob, l. maja, ob 16. uri Pozdravni nagovori: - Mario Lavrenčič, Zupan Občine Doberdob - Valentina Humar, tajnica ZSKP - Miroslav KoSuta. kulturni ustvarjalec -Viviana Londero, deželna odbornica - Jožef Skolc, predsednik slovenskega parlamenta Kulturni spored bodo oblikovali godba na pihala Kras, recitatorji in pevski zbori z Goriškega. Režija: Emil Aberšek Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Žarku v spomin So dogodki, ki človeka prizadenejo čeprav je vedel, da se morajo zgoditi. Tak dogodek je smrt Borisa Raceta - Žarka. Spominjajo se ga Filibert Benedetič. Igor Komel in Izidor Predan. Sicer pa je v jutrišnji številki že uvod v praznovanja 50. obletnice osvoboditve Trsta, kateri bo Primorski dnevnik v ponedeljek namenil posebno prvomajsko prilogo. V jutrišnjih nedeljskih temah nas bo prof. Marta Ivašič popeljala po potek osvoboditve Trsta, Matko Waltritsch piše o tem, kako so pred pol stoletja četniki divjali po Gorici, Hio Fornazarič pa se je ozrl dlje v zgodovino in je pogledal, kaj v Gabijah na goriškem Krasu še spominja na prvo svetovno vojno. Nekaj strani tudi tokrat namenjamo mladini, za osnovnošolce so poskrbeli učenci proseške osnovne šole, ki pišejo in rišejo o 200. obletnici svoje šole. Višješolcem pa rubrika Student naj bo odkriva nadvse zanimivo temo: kako študirati v tujini, tudi v okvira temu namenjenih evropskih programov. In končno nismo mogli mimo dogodka tedna, to je zadnjih deželnih in upravnih volitev. Vojmir Tavčar na naslovnici ugotavlja, da so si tisti, ki so se do včeraj najbolj ogrevali za volitve, kar naenkrat premislili. Rudi Pavšič piše o velikem uspehu naprednega zavezništva v Beneški Sloveniji, Sandor Tence in Matko Marinčič pa ocenjujeta upravne volitve v slovenskih občinah na Tržaškem in na Goriškem. Danes v Primorskem dnevniku Poimenovanje proseške šole Proseška osnovna šola bo j trnja uradno poimenovana po slikarju Avgustu Černigoju. Stran 5 Za in proti zakonu 194 Nadaljujejo se polemike o splavu, ki jih je s kritičnimi pogledi na obstoječi zakon sprošil predsednik ustavnega sodišča. Stran 3 Gorica: levi center napreduje Po nedeljskih upravnih volitvah se na Goriškem krepijo težnje po oblikovanju levosredinskega političnega pola. Stran 9 Obračun delovanja Slorija Na 17. rednem občnem zboru Slovenskega raziskovalnega inštituta so tudi obnovili organe, ki bodo vodili inštitut v naslednjih treh letih. Stran 10 Pahorjeva Nekropola v angleščini Z naslovom Pilgrim among the Shadovvs je v New Yorku izšla knjiga Borisa Pahorja Nekropola. Stran 15 V KULTURNEM DOMU / GOVORI PALČIČA, BRATINE IN SMOLETA Žalna seja za B. Racetom: »Žaikovo izročilo bo živelo« TRST - Potem, ko je prebral pismo predsednika Slovenije Milana Kučana Slovenski kultumo-gospo-darski zvezi, je predsednik Skgz-ja Klavdij Palčič z občutenimi besedami opisal lik Borisa Raceta, »našega tovariša Žarka, ki nas je zapustil«. Na sinočnji žalni seji v tržaškem Kulturnem domu sta spregovorila še sen. Darko Bratina in Jože Smole, ki je podčrtal, da se je »življen-ska pot velikega družbenega dejavnika Borisa Raceta končala prav na predvečer Dneva odpora, dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zarkovo izročilo pa bo živelo še naprej.« Na 4. strani ITALIJA Sobota, 29. aprila 1995 RIM / POKOJNINSKA REFORMA r RIM / NA VČERAJŠNJI SEJI n Stališča vlade in sidnikatov se postopno približujejo Soočanje se bo nadaljevalo danes - Vzdušje je fvorno RIM - Vlada in sindikati so po včerajšnjem soočanju bliže dogovoru, potrebna pa bo še dodatna razprava preden bo sporazum lahko podpisan. Tajnik Uil Piero Larizza je bil po včerajšnjem srečanju dokaj optimist in je menil, da so z vlado sindikati že dosegli osnovo za dogovor vsaj glede pokojninskega varstva za uslužbence, ki so šele zaCeli delovno kariero. Predstavnik CGIL Alfiero Grandi pa je bil previdnejši. Po njegovem mnenju so se stališča približala, treba pa bo rešiti še kopico zahtevnih problemov. Oceni Grandija in Larizze sta bila razpon, v katerem so se včeraj gibala mnenja sindikalistov o poteku pogajanj z vlado o pokojninski reformi. Pogajanja se bodo nadaljevala tudi danes, sindikati pa bodo po mnenju tajnika CISL Sergia D'Antonija v sredini prihodnjega tedna sposobni, da ocenijo celoten osnu- tek pokojninske reforme. D’An-toni je namreč dejal, da sedaj delne ocene niso veC možne, ker postaja reforma organska in se posamezna poglavja vežejo v verigo. Kot je povedal Raffaele More-se, ki je pri Uilu drugi Človek, v prihodnje ne bo veC obvezne upokojitvene starosti, kot sedaj, ampak le starost, ki bo neke vrste prag. V praksi naj bi po Mo-resejevih besedah prag bil 62 let. Kdor bi hotel v pokoj prej, bi moral sprejeti 2, 5-odstotno okrnitev pokojnineza vsako leto, ki mu manjka do 62 let, kdor bi se upokojil pozneje, bi mu pokojnino dvignili za 2, 5 odstotkov. Kaže, da ne bo nobene obremenitve za delavce, ki imajo 40 let plačanih prispevkov, tudi če se upokojijo pred 62. letom. Morese je tudi dodal, da bo novi sistem, ki bo temeljil na seštevanju prispevkov (pokojnino bodo zavarovancu odmerili na osnovi resnično plačanih prispevkov) veljal za vse nove zaposlene in za tiste, ki bodo ob koncu letošnjega leta imeli manj kot 18 let plačanih prispevkov. Za ostale naj bi veljal dosedanji sistem. D’Antoni je povedal, da so včeraj govoril predvsem o tem, kako naj bi deloval novi sistem, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Rešiti pa je treba še nekatere zelo zahtevne probleme kot so prehodna faza, starostne pokojnine in spremembe, ki bodo zadevale javne uslužbence. Reforma pokojninskega sistema razdvaja delavstvo. Medtem ko so v nekaterih tovarnah sprejeli predlog, ki so ga izoblikovali sindikati, so ga v drugih zavrnili. Ponekod je odpor tolikšen, da je prišlo do spontanih stavk delavcev. Krepko razdvojene so tudi politične sile. Medtem ko je kandidat za premiera leve sredine Romano Prodi menil, da je treba korenito reformirati pokojninski sistem in da je takoimenovana »formula 90« tista, ki lahko prepreči bankrot pokojninskega zavoda, je predstavnik SKP Franco Giordano ocenil vladni predlog reforme kot nesprejemljiv. Po njegovem mnenju tudi ni utemeljen optimizem o skorajšnjem dogovoru, ker je v nasprotju z odporom, ki ga je zaznati med delavci. On je prepričan, da je treba zavrniti vladno zamisel, ker »obravnava z omejeno logiko finančne sanacije problem, ki je odločilnega poemna za ovrednotenje socialne države«. Očitno se bodo v prihodnjih dneh mnenja še kresala. Marsikaj bo odvisno tudi od poteka pogajanj, ki bodo od danes obravnavala prav najbolj občutene probleme, pravi »huCev rep«, kot ga je označil Larizza celotnega procesa pogajanja. Ministrski svet včeraj sprejel vrsto odlokov Izjalovila se je Berlusconijeva zamisel o davčnem odpustu RIM - Ministrski svet je na včerajšnji seji preložil na 30. junij zadnji termin za poravnavo davčnih pravd na osnovi davčnega odpusta.. Finančno ministrstvo sporoCa, da sta z novim terminom povezani tudi zamrznitev sodb, ki so še v teku, kot termini za vložitev priziva na akte, ki jih če ocenjujejo. Preložitev termina je ministrski svet vključil v ponovno predložitev zakonskega odloka o nekaterih davčnih vprašanjih, zaradi Cesar so bile odložene tudi druge zapadlosti. Podaljšanje termina za davčni odpust dokazuje, da je spodletel ukrep, od katerega si je ber-lusconijeva vlada obetala vsaj tisoč milijard lir. Odpust je v bistvu prinesel državni blagajni manj kot 20 odstotkov načrtovanega priliva. Ministrski svet pa je na predlog notranjega ministra Brancaccia odobril večje število zakonskih odlokov, ki spreminjajo in dopolnjujejo zakon št. 471; spreminjajo tudi veC odlokov, ki so bili že spremenjeni v zakon, da bi na tak naCin zagotovil celovito uporabo že razpoložljivih finančnih sredstev deželnih in krajevnih uprav. Na tak način bo odbor za izredno stanje na področjih, ki so jih novembra lani prizadele poplave, lahko deloval do konca letošnjega leta. Sprejel je tudi odlok, na osnovi katerega bo možno v kratkem zapolniti okrog tisoč prostih mest v občinskih tajništvih. RIM / ZAHTEVAJO NOVO POGODBO IN DELO r POLITIKA / POMISLEKI PAKTA DEMOKRATOV Protest gradbincev v Rimu RIM - Kakih 50 tisoč gradbenih delavcev iz vse Italije je včeraj protestiralo v Rimu na vsedržavni manifestaciji v obrambo delovnih mest in za novo delo/vno pogodbo. V glavno mesto so prispeli z 200 avtobusi in štirimi posebnimi vlaki. Preiskava »Ciste roke« je zaustavila številna gradbena dela; delavci zahtevajo takojšnje odprtje gradbišč, da bi se na tisoCe gradbenih delavcev spet vrnilo na delo. Na zaključnem zborovanju je med drugimi spregovoril tudi temnopolti delavec Roy Gangi. Prodi »brani« svojo oljko Bossi: »Volivci, vbalotažine volite fašističnih kandidatov« RIM - Izbira oljke kot edinega simbola levosredinskih sil na volitvah z večinskim sistemom je presenetila vodje Pakta demokratov Segnija, Bordona in Bosellija, To so tudi zapisah v odprtem pismu, ki so ga naslovili na Romana Prodija. Po njihovem mnenju obstaja nevarnost, da bi oljka postala nekakšen grmiček v hrastovi senci. Bojijo se namreč hegemonskega vpliva D’Alemove stranke, ki naj bi s svojimi 25 odstotki vohtev »pometla« z zavezniki. Zato predlagajo ustanovitev samostojnega sredinskega liberalnega in reformatorskega pola. Prodi jim je le nekaj ur po prejetju pisma takoj odgovoril. Zapisal je, da mu je pri srcu velika sredinska stranka, a še bolj se zavzema, da bi v Italiji zmagal demokratični pol. »Ko se nam je ponudila priložnost, da bi postala oljka simbol vse levosredinske, smo storili ne enega, pač pa sto korakov na poti k uresničitvi našega načrta,« je podčrtal. V intervjuju televiziji Videomusic je Prodi spregovoril tudi o odnosih do Severne lige in SKP. Dejal je, da je sredinski Človek, da ni bil nikoh levičar, in da mu zato Liga in SKP nista enako blizu. Poudaril pa je, da bo z obema strankama razpravljal predvsem o problemih. Vodja Severne hge Umberto Bossi je medtem odgovoril D’Alemi, naj misli na svojo stranko, Ceš, da bo za Ligo poskrbel paC sam. Zanikal je vesti, po katerih naj bi sodeloval z D’Alemo na zaključnem volilnem shodu za balo-tažo; dejal je le, da bo - v primeru, ko v balotaži bi ne bilo predstavnika Lige -pozval svoje volivce, naj ne vohjo fašističnih kandidatov. NOVICE SKGZ orisala Guerrovi težave naših ustanov TRST - Delegacija SKGZ je s predsednikom Klavdijem Palčičem na Čelu obiskala predsednico deželne vlade Alessandro Guerra. Na razgovoru so predstavniki SKGZ orisali Guerrovi dramatični položaj slovenskih ustanov, ki spričo nerešenega vprašanja javnega finansiranja ne morejo več vzdržati pritiska. Predstavniki SKGZ so na predsednico deželne vlade naslovili apel, naj v okviru svojih pooblastil in pristojnosti dežele pripomore k premostitvi nastalih težav. Uspešna bilanca CRT TRST - Skupščina elanov tržaške hranilnice CRT je vCeraj odobrila bilanco za preteklo leto 1994: Cisti dobiček je znašal 14, 3 milijard lir, kar je za 9, 78 odst. veC kot predlanskim. Za predsednika so potrdili Roberta Verginello, za podpredsednika pa izvolili Paola D’Agnola. Preiskava o zadrugah BENETKE - Alberto Fontana, bivši predsednik kmetijskih zadrug, je zavrnil svojo odgovornost pri nepravilnostih (izjemo naj bi predstavljali le specifični primeri pri posameznih družbah). Fontana je bil aretiran skupaj z 12 drugimi osebami v okviru preiskave o domnevnih nepravilnostih pri upravljanju javnih sredstev v družbah, ki so sodile pod beneško združenje COOP. Bil naj bi »glava« organizacije, ki naj bi zakrivila »izginotje« okrog 20 milijard lir evropskih, vsedržavnih in deželnih prispevkov. RIM / BENCINA PO ZNIŽANIH CENAH ŠE NE BO Asquinijev predlog o bencinu po znižanih cenah za sedaj še ni prodrl Zakonski odlok v tej smeri je že drugič zapadel - Nejasno tudi v bodoče VIDEM - Tudi v drugo ni šlo. Mislimo na zakonski predlog furlanskega poslanca Roberta Asquinija, ki je lani, tik pred koncem leta, v parlament poslal vladni dekret zakona, s katerim naj bi vsem avtomobilistom Furlanije-Ju-lijske krajine prodajali bencin po znižanih cenah. Bilo je to "božično in novoletno darilo” Asquinija, ki je tedaj bil podtajnik v finančnem ministrstvu Berlusconijeve vlade (Asquini je med vodilnimi v furlanski Severni ligi). Prepričati mu je uspelo takratnega ministra za finance ter funkcionarje v tem ministrstvu. Vlada je kmalu zatem padla, v dveh mesecih, ki so potrebni, da se o zakonskem dekretu v obeh domovih parlamenta razpravlja in odloCa, pa ni prišlo do uspešnega konca. Zaradi tega je takrat Asquini ministra v sedanji Dinijevi vladi prepričal, da so zakonski dekret ponovno poslali v parlament. Asquiniju je očitno ležalo, da bi njegov predlog šel skozi, saj je medtem bil tudi med kandidati za župansko mesto v Vidmu. Ko bi bil predlog postal zakon, bi bilo to zanj propagando zelo učinkovito. Kandidatura za župana je propadla, v parlamentu pa se stvar ni premaknila z mrtve točke. Včeraj je zapadel dvomesečni rok in Asquini je novinarjem povedal, da bo sedanja vlada še enkrat vložila zakonski dekret. Povedati moramo, da je v obeh razdobjih razprava o njem bila le v pristojni komisiji poslanske zbornice. V širšo razpravo v skupščini sploh ni prišla. Sele po odobritvi v njej bi osnutek moral romati še v senat. 2e v prvem razdobju so poslanci Veneta dali cel kup popravkov, saj so zahtevali, da bi tudi nekateri predeli te dežele bili deležni ugodnosti. V Času druge razprave so spet prišla na dan nesoglasja in Asquini trdi, da so v tem oziru najbolj aktivni proti zakonskemu osnutku bili poslanci narodnega zavezništva. Ni dano vedeti kako bo v bodoče. Medtem je cena bencina v Italiji že skoro dosegla 1.900 lir za liter supra. Le še deset lir nas loCi od tega rekorda. Sicer pa je tudi na slovenski strani cena bencina skokovito porasla, seveda Ce plačamo v lirah. To pa zaradi velikega padca vrednosti italijanske lire tudi v odnosu do slovenskega tolarja. V Sloveniji je za en liter supra še vedno treba plačati 73, 20 tolarjev (približno 10 tolarjev gre v sklad za izgradnjo avtocest), vendarle pa, Ce neposredno plačamo v lirah, smo že skoro pri 1.300 lirah, medtem ko je bilo še pred dvema mesecema dovolj 1.040 lir. Razumljivo je, da so upravitelji slovenskih družb, ki prodajajo bencin, precej zaskrbljeni, zaradi zakonskega predloga poslanca Asquinija. Pri Petrolu so že pred Časom izdelali načrt za posodobitev veC bencinskih Črpalk. Na začetku leta pa so povedali, da bodo primorani preučiti prvotni načrt, Ce se bo zmanjšalo število kupcev bencina iz Italije. Doslej pa naCrti teCejo po zastavljenem planu. Za odprtje Črpalk ob meji z Italijo na Goriškem pa se zanima tudi koprski Istra Benz, to tudi v sodelovanju z nekaterimi partnerji iz Italije. Marko VValtritsch RIM / STALIŠČE NAPREDNIH SENATORK O ZAKONU 194 Namesto sprememb polno "izvajanje zakonskih določil Prvo anketo pravi, do je večino državljanov zo ohranitev zakona Predsednik ustavnega sodišča Baldassare (Telefoto AP) RIM - Kot je bilo pričakovati, se polemike o zakonu 194 nikakor nočejo poleči. Verjetno tudi zato, ker vprašanje prostovoljne prekinitve nosečnosti niti tokrat ni bilo postavljeno nenamerno. In tudi tokrat, pa čeprav je o tem spregovoril visok predstavnik sodstva, zakonski okviri niso jasno predstavljeni. Namen »zloglasnega« zakona namreč ni bil samo v tem, da se omogočijo posegi prekinitve nosečnosti v zdravstvenih strukturah, temveč tudi - če ne celo predvsem - da prevencija in splošna informiranost zadobila konkretne oblike. In prav ta del zakona je ostal na papirju, kot tudi ni zaživela vrsta pomembnih določil zakona o družinskih posvetovalnicah. Zakona namreč vzporeja predstavnica KDC Ombretta Fumagalli Čamili, ko pravi, da sta ženskam obljubljala nekaj, česar nista uresničila. V tem ima povsem prav, čeprav so njene ocene povsem nasprotne s stališči skupine naprednih senatork (skupen dokument jih je podpisalo osem). Pisale so predsedniku ustavnega sodišča Baldassareju, ki je s svojimi izjavami sprožil polemike. V pi- smu ob kritiki Baldassareju zahtevajo od vseh državnih oblasti, naj se zavzamejo za uresničitev zakonskih določil o prevenciji. Predlog je podprlo tudi Gibanje za življenje s predsednikom Casinijem. Na neumestnost, da bi v tem trenutku odprli razpravo o spremembi zakona 194, je opozoril Ottaviano Del Turco (SI), medtem ko je Gerardo Biano (LS) pozval vse politične sile, da ne bi vprašanja »politizirale«. Bivši predsednik ustavnega sodišča in predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Aldo Corasaniti je izjavil, da je prekinitev nosečnosti »eksistencialna odločitev posamezne zenske«, tajnik PRI Giorgio La Malfa pa je menil, da naloga izoblikovanja zakonov pripada parlamentu. Zelo množičen je tabor, ki odločno zagovarja Baldassarejeve izjave. Poleg številnih predstavnikov NZ se je oglasil tudi predsednik vsedržavnega odbora za bioe-tiko Francesco D’Agostino. Opravljena je bila tudi že prva javnomnenjska raziskava: tednik Gioia zagotavlja, da je večina italijanskih državljanov za ohranitev zakona 194. TRENTO / OB 450-LETNICI KONCILA MERAN / JUBILEJNI KONGRES Kolikšno zbližanje s protestanti? Papež bo najbrž spodbudil dialog z Luthrovimi nasledniki TRENTO - Papež Janez Pavel II. bo danes začel z dvodnevnim obiskom v Trentu, med katerim se bo spomnil 450-obletnice tridentinskega koncila. Vprašanje, ki si ga ob tej priložnosti marsikdo zastavlja je, ali bo Woytila ob obletnici koncila, ki je potrdil dokončni razkol med katoliki in protestanti, umaknil odlok o izobčenju Martina Luthra. Poznavalci vatikanskih razmer pravijo, da bo Woytila (prvi papež, ki je prestopil prag neke protestantske cerkve in ustanovil posebno komisijo za dialog med cerkvama) si- cer okrepil dialog z Luthrovimi nasledniki, ne bo pa naredil tako radikalnega koraka kot bi bil preklic izobčenja. Že dejstvo, da zaradi obotavljanja in pomislekov, na proslavljanje niso povabili protestantov, kaže, da tako korenitega koraka ne bo. Tridentinski gostitelji bodo papežu ponovili željo, da bi proglasil za blaženega tudi bivšega italijanskega premiera Alcideja De Gaspe-rija. Toda tudi to vprašanje je zaradi odpora južnotirolskih katoličanov, težko rešljivo. Južnolirolska SVP se »srečuje z Abrahamom« BOČEN - Južnotirolska ljudska stranka SVP bo danes v. Meranu z izrednim kongresom proslavila svojo 50. obletnico. Južnotirolska ljudska stranka je bila ustanovljena 8. maja 1945 na pobudo podjetnika Ericha Amonna. Med njenimi prvimi zahtevami je bila zahteva po samoodločbi Južne Tirolske, ki je še danes zapisana v strankinem statutu. Temelj poli- tičnega dela SVP pa je bil sporazum, ki sta ga leta 1946 podpisala Alcide De Gasperi za Italijo in Karl Gruber za Avstrijo in s katerim je bila Južni Tirolski priznana posebna avtonomija, nemško-govorečemu prebivalstvu pa zaščita. »Paket« zaščitnih norm so izpopolnili pred nekaj leti, ko je Dunaj izdal Rimu »pobotnico« od izpolnitvi dogovora. ODNOSI SLOVENIJA-ITALIJA Danska spodbuja dogovor med Rimom in Ljubljano Danski zunanji minister bo posegel pri slovenskem kolegu RIM - Se nerešena vprašanja v odnosih med Italijo in Slovenijo so na dnevnem redu vseh pogovorov Rima z evropskimi partnerji. Tako je italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli spregovorila o tem vprašanju z danskim zunanjim ministrom Nielsom Helvesom Petersonom, ki je na uradnem obisku v Rimu. Agnellijeva je po pogovoru s Petersonom povedala, da je šef danske diplomacije pripravljen na pogovor z Ljubljano o teh vprašanjih. Agnellijeva je precizirala, da Danska ni prevzela neke posredovalne vloge, ampak gre za osebno Petersenovo pobudo. »Prijatelji so lahko zelo koristni, toda rešitev morata najti Rim in Ljubljana,« je poudarila Agnellijeva. Po napovedi Susan-ne Agnelli se bo Peter-sen pogovoril s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. »S tem nam bo nedvomno pomagal, saj je dogovor nujen,« je menila zunanja ministrica. Tudi danski gost je označil sporazum med Italijo in Slovenijo kot nujen in dodal, da morata obe strani pokazati dovolj prožnosti. Na vprašanje novinarjev sta zunanja ministra spregovorila tudi o vprašanju veta v Evropski zvezi. Peter-sen je menil, da bo EZ ohranila veto, čeprav gre za prijem, ki se ga vsi poslužujejo poredko. Agnellijeva pa je dodala, da »bi bilo bolje, če bi se evropski partnerji dogovorili« in ne bi nihče se-gal po vetu.____________ OGLEDALO Izidi nedeljskih italijanskih volitev so mi pomenili olajšanje. Danes je namreč jasno, da lahko levosredinska koalicija zmaga tudi na prihodnjih vsedržavnih volitvah. Ne sme si privoščiti neumnosti, vendar se je polet desnice zaustavil. Razpoloženje volilcev se naglo spreminja, verjetno pa bo mošt sprememb postal čisto vino in se bo večina Italijanov odločila za drugo smer. Brez tega poguma država ne bo zrastla v zrelo demokracijo. Dolga leta je oblast z najrazličnejšimi metodami in sredstvi preprečevala globinsko svobodo izbire. Trditev je huda, a jo lahko ponazorim z drobnimi primeri. Dan po volitvah sem bil na šolskem izletu v Reziji, kjer je ponovno zmagal župan napredne liste Luigi Paletti. Ko smo zjutraj prišli v neko vas, so možje v gostilni nervozno pili. šprice. Poznala se jim je napeta noč. Luigia Negro, ki nas je vodila, mi je rekla: »Ce ne zmaga Paletti, bo tu vsega konec.« Po prisrčnem prikazu tamkajšnjih kulturnih značilnosti v Kulturnem domu, nam je Luigia povedala, da je Paletti zmagal. V restavraciji se je oglasilo petje, šprici so postali vino in veselje je bilo očitno. Zmaga nekdanjega Zupana Beltrameja bi pomenila skok nazaj: v skrajno sramežljivost in strah. Naslednji dan sem v Primorskem dnevniku bral veselo novico, da so v Polet desnice se je ustavil Italija lahko še upa mm. ■ Ace Mermoua skoraj vseh beneških občinah zmagale napredne liste. Zasuk je velik, kot da so ljudje zadihali. Dvomim namreč, da so beneški Slovenci, tisti, ki so to priznali in tisti, ki so svoje poreklo zamolčali, volili za Krščansko demokracijo v popolnem prepričanju. Tamkajšnji veljaki si v večini primerov niso zaslužili glasov. Kaj je dala oblast ljudem iz dolin, ki so ostro zarezane v hribovito in mačehovsko pokrajino? Dali so kako drobno uslugo in potne liste za izseljevanje. Kako lahko človek podpira nekoga, ki ga tepe in peha s trebuhom za kruhom v širni svet? Odgovor je enostaven: strah nemočnih. Dolga leta si lahko v Benečiji in Reziji otipal pritiske in strah. Prihod tujca je v gostilni utišal glasove. Pogum je rastlina, ki raste počasi, predvsem ko veš, da ti križec na glasovnici lahko dodatno zagreni življenje. Ko sem bil pred tolikimi leti občinski svetovalec v Gorici, sem dihal posebno ozračje. Nekega dne sem se odpravil na občino po določene informacije. Uradniki so me poznali kot svetovalca KPI. Bili so formalno zadržani in prijazni. Ko sem odhajal, me je na hodniku dohiteli občinski podtajnik. Tiho in skoraj konspirativno mi je dejal, da mi mora nekaj povedati. Ne spominjam se več, za kaj se je šlo. Ob domeni s pogledom, da ga ne bom »iz- dal«, mi je obrazložil marsikatero nečedno igrico znotraj Palače. Moji izkušnejši kolegi so za zakulisne manevre izvedeli na podoben način: po hodnikih, z diskretnim prijateljevanjem itd. Svetovalci večine so bili v uradih kot doma, oziroma kot gospodarji hiše. Vsi smo jasno vedeli za hišna pravila uslužbencev. Veseli smo, kako so (vsaj večina) dobili službo in katera je bila cena te službe. Marsikdo je klel gospodarja, vendar je bil »privezan« na svojo stoličko z nevidno, a jekleno žico. Ko sem služil vojaški rok pri alpin-cih (koliko let je že minilo!), sem po dolgih pohodih nabral od oficirjev povsem drugačne verzije od uradnih. Tisti, ki smo razumeli stvari nekoliko globlje, smo jasno vedeli za politične količke armade. Nasprotno zapisanim (vsem je bilo jasno, kam sodim) se je v mrzlih gorskih večerih pogumnejši oficir na skopo izpovedal: ni bil tam, kjer bi moral po činu biti, vsaj po intimnem prepričanju ne. Koliko je podobnih primerov! Marca lani sem se prepričal, da bo v Dolomitih zmagal Berlusconi. Mladi natakarji in natakarice so bili nadvse prijazni. Ves dan so trdo delali, zvečer pa so se odpravili v diskoteko. Veliko časa za razmislek niso imeli. V neobveznih pogovorih med gostom in gosti- teljem, sem slišal, da bodo volili za Berlusconija. Novo je prihajalo z glasbo discoklubov. Mladi po vsej Italiji so v veliki večini optirali za televizijskega magnata. Navedel sem primere ljudi, ki niso branili rent in velikih interesov in ki se niso oplajali z desničarskimi ali drugimi ideologijami. Pobrskal sem po lastnem spominu v prepričanju, da je v Italiji ogromno mladih ljudi, ki jim je vsak skok težaven. Italijanska demokracija je bila prepredena s tisočimi drobnimi in velikimi pritiski, ki so blokirali drugačne opcije. Uvodoma sem omenil dovršeno demokracijo prav v smislu neštetih veznih niti in pogojevanj. Izpustil sem velike prisile, kot je bila na jugu mafija ali pa na sevem vez med politiko in gospodarstvom. Po nečastnem odhodu včerajšnjih mogotcev se je mreža zrahljala. Desnica pa je spretno izkoristila praznino in ponudila alternativo, ki se je zdela najbolj pepričljiva in varna. Prepričljiva, ker je desnica razpolagala in razpolaga s predominantno količino sredstev množičnega obveščanja in množične kulturne informacije. Televizija ustvarja močan kulturni milje. Ustvarja pa ga tudi sistem življenja. Opcija se je zdela vama, ker je pomenila izbira za Berlusconija le navidezen skok. Televizijski magnat je bil že pred političnim nastopom na oblasti, ki plaši in hkrati vabi toliko malih ljudi, ki jih je življenje naredilo konservativne in bogaboječe. Sumim, da je bila največja napaka desnice, da je ob prevzemu oblasti pokazala državljanom aroganten obraz. Hrup, ki jo je spravil na oblast, jo sedaj izpodjeda. V pomanjkanju rezultatov, ob usihanju obljub se je Berlusconijev mit zasenčil. Marsikdo se je celo zbal njegovega nasmeška, ki se je v težavah spremenil v trd obraz gospodarja, ki ne trpi, da mu uslužbenci oporekajo. Levosredinska kolacija ima veliko šanso. Ni bolj ranljive stvari, kot so zbledeli miti. Jasno je, da lahko Kartel svoboščin računa na čvrste čete volilcev, ki imajo jasne interese in ki ne sledijo mitu, ampak razumejo načrte in miselnost desnice, ker živijo v istem ideološkem krogu. Nobeno trdo jedro pa ni dovolj za zmago. Na koncu odločajo mali, majavi in za sedaj še vedno plašni ljudje. Levosredinske sile bodo morale v kratkem času ustvariti gibljivo jedro, ki bo imelo svoj jasen obraz, a bo hkrati puščalo dostojanstvo razlikam. Hkrati pa bo morala ta naveza prepričati volilce, da je nov in varen pristan: brez prikrivanja težav, a hkrati brez nestrpnosti, napenjanja vrvi in celo sektaštva. Volilci so v nedeljo povedali, kaj si želijo. BORIS RACE - ŽARKO / ŽALNA SEJA V KULTURNEM DOMU Sop rdečih nageljnov pred sliko Borisa Raceta je izstopal sredi črnine na odru Kulturnega doma med sinočnjo žalno sejo. Ko je zbor Vasilij Mirk ubrano odpel žalostinko »Bori« in partizanski »Sredi pušk« ter »Smrt v Brdih«, predsedniku Skgz Klavdiju Palčiču ni bilo lahko premagati ganjenost, da je prebral pismo predsednika Slovenije, Milana Kučana Slovenski kulturno gospodarski zvezi in potem še svoje misli v spomin na Borisa Raceta: »Bil je priznana vodilna osebnost naše narodnostne skupnosti. Njej se je zapisal - zanjo se je boril in delal... Kot večina naših primorskih ljudi ni imel, po dvajsetletnem fašističnem zatiranju slovenstva, ki ga je s svojo družino utrpel z izgnanstvom iz rodnih Hrpelj, ob hudi uri vojnega požara in največje ogroženosti našega naroda, nikakšnih dvomov, kje biti, kaj storiti. Pridružil se je tistim, ki so sklenili domovino osvoboditi izpod tujega jarma in vstopil v Osvobodilno fronto, v kateri so mu bile dodeljene odgovorne in zahtevne naloge, kakršne so prevzemali v tistem času in tistem boju na hitro dozoreli mladi ljudje... Žarko, nosilec partizanske spomenice 1941, ne bo praznoval z nami 50. obletnice osvoboditve, in mi ne bomo imeli več priložnosti, da se z njim, kot enim naših osvoboditeljev, pogovarjamo o tistem veličastnem času, ko so se od veselja in olajšanja razganjala srca vseh, ki so se po tolikšnem zatiranju in razdejanju končno počutiti svobodne...« »Po njegovi zaslugi, zaradi njegove iskrene prizadevnosti, da bi se pre-moščale razlike med idejnimi in strankarskimi komponentami naše manjšinske družbe, je bila premoščena marsikatera težava pri iskanju skupnega narodnostnega interesa Slovencev v Italiji... Borisu Racetu mora SKGZ biti hvaležna, da je v naših vrstah dozorelo in se utrdilo spoznanje, da je tolerantnost in širina in s tem tudi laičnost in avtonomija odločitev naše krovne organizacije Slovencev v Italiji temeljna vrednota našega organiziranega življenja.« »Za vso iskreno ljubezen do našega naroda, za vitalnost njegovega bivanja med nami, za ves trud, znanje, zmernost in modrost, ga bomo ohrani- li v neizbrisnem spominu. Prepričani smo, da gre, Ce komu, prav njemu priznati naziv "očeta naroda” za našo novodobno slovensko narodnostno skupnost v Italiji...« Za Palčičem je s krajšim osebnim spominom na pokojnega nastopil sen. Darko Bratina: Race je njemu bil za mentorja, vsej slovenski skupnosti pa zapušča veliko dediščino umirjenega, radovednega in nevsiljivega voditelja in humanega človeka. Spregovoril je še Jože Smole: »Vsi, ki smo dolgo let neposredno sodelovati z Žarkom, smo občudovali njegovo pokončno držo. Nobena še tako težka situacija - in teh je bilo veliko - ga ni zlomila. Tudi pokolebala ga ni, niti za trenutek, v njegovi premočrtni zavzeti dejavnosti. Do konca življenja je ostal zvest velikim idealom, za katere se je že v zgodnji mladosti opredelil kot antifašist, narodno zaveden in napreden človek. Boris Race je bil v vsakem pogledu zares pravi mož beseda. Nobene obljube in nobene sprejete obveznosti ni nikdar prelomil. Nobenega dogovora ni sklenil s figo v žepu. Politikantstvo mu je bilo. odvratno, kot mu je tudi karierizem bil oduren.« »Se posebej živo mi ostajajo v spominu pogosti pogovori, ki sva jih imela v letih, ko sem opravljal dolžnost predsednika Socialistične zveze Slovenije. Vedno znova me je impresionirala ne samo njegova temeljita analiza položaja Slovencev v Italiji, ampak tudi njegovo tenkočutno spremljanje celotnega dogajanja v Sloveniji in v te- danji Jugoslaviji. Z dobrohotno kritiko, ki pa je vsebinsko bila ostra, nas je opozarjal na napake in stranpota. Z njemu svojstvenim tovariškim in iskrenim načinom nam je dajal konkretne nasvete, da se moramo vrniti h koreninam Osvobodilne fronte, najširšega narodnega gibanja, ter dosledno upoštevati, da je vsaka družba pluralna. Prav pri Žarku sem se učil poštenega parlamentarizma. On je ne samo na besedah, ampak v dejanjih gojil visoko kulturo dialoga, strpnost do drugače mislečih ter spoštovanje in upoštevanje argumentov. Globoko sem mu hvaležen za nasvete o parlamentarnem ravnanju... S celotnim svojim dolgoletnim zavzetim delovanjem se je Bbris Race - Žarko upravičeno uvrstil med največje poštene politike slovenskega naroda. Njega bi morali danes posnemati vsi, ki so jim v srcu naši nacionalni interesi... Včeraj smo na slavnostni seji skupščine Zveze združenj borcev NOV Slovenije z enominutnim molkom počastiti spomin na dragega nam tovariša Žarka. Ob tem smo se tudi zavezali, da nam bo Žarko vzgled in vzor tudi v našem prihodnjem ravnanju.« Dvorana Kulturnega doma se je po teh besedah počasi in tiho izpraznila. V žalno knjigo so se, med tolikimi, podpisali tudi Marjan Sturm, predsednik koroške Zveze slovenskih organizacij, Silvano Sau za Unijo Italijanov in konzulica Slovenije v Trstu, Vlasta Valenčič. PISMO MILANA KUČANA »Race zagovornik dialoga in strpnosti, edinih prepričljivih odgovorov nasilju« Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je naslovil na SKGZ naslednje sozalno pismo: Spoštovani Globoko me je pretresla vest o smrti prijatelja Žarka, tovariša Borisa Raceta. Z njim odhaja še eden tistih ljudi, ki je svoje življenje in delo v celoti in do konca posvetil ohranitvi slovenstva v tistih deželah, kjer so Slovenci ostati poseljeni za mejami matične domovine. Več, veliko več, Boris Race si je prizadeval, da bi Slovenci v Italiji tudi pri Italijanih ohraniti in utrditi svoj ugled, svojo kulturo in duhovno prepoznavnost, svoje samospoštovanje in dostojanstvo, da bi to dosegli po demokratičnih poteh dialoga in sodelovanja, strpnosti in zaupanja, kar je edini prepričljiv odgovor nasilju, sovraštvu in asimilaciji. Svoj in boj vseh zamejskih Slovencev za njihove pravice in enakopravnost je utemeljeval na prepričanju, da sta položaj in usoda slovenskega občestva v tujini odvisna od moči in veljave demokratičnih sil v državah, v katerih živijo Slovenci in od ugleda, moči, veljave in sposobnosti demokratičnih sil matičnega naroda, da z njimi vzpostavi in ohrani dialog na temelju skupne zavezanosti občim demokratičnim vrednotam, spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove svobode in pravic ter mirnemu in enakopravnemu sodelovanju narodov in držav. Z Racetom odhaja iz nacionalnega in političnega prizorišča človek, ki je doživljal najtežje čase fašističnega nasilja in bil obenem tudi aktiven udeleženec zmagovitega upora in odpora zoper to veliko zlo. Njegovo delo ne sodi samo v spoštovanja vredno preteklost, ampak nedvomno tudi v tradicijo, ki bi ji morala slediti sedanja in prihodnja prizadevanja za globalno rešitev slovenskega narodnostnega vprašanja v Italiji. Boris Race je bil odprt, neizključujoč človek, ki je pritegoval ljudi k sodelovanju ne glede na njihove nazorske in druge opredelitve zgolj na temelju prepričanja v pravičnost zahtev po zaščiti pravic manjšine, po njihovi enakopravnosti v italijanski družbi in po sodelovanju z matično domovino. Poklon in globoko spoštovanje ob njegovi smrti ni le dolžno spoštovanje tistemu rodu Slovencev v Italiji, ki počasi odhaja v naš spomin, ampak tudi spoštovanje tistemu univerzalnemu sporočilu njegovega dela in premišljanja, ki ga je vodilo, da je sožitje možno le ob medsebojnem spoštovanju in polnem upoštevanju različnosti, ki prav zato, ker je manjšinsko zahteva polno skrb in odgovornost večinskega naroda ter polno priznanje manjšinskih pravic, ki nosi s seboj tudi odgovornost. Z globokim spoštovanjem se poklanjam spominu Borisa Raceta, vašega dolgoletnega predsednika in Vam izrekam iskreno sožalje. S spoštovanjem Milan Kučan Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG REPEN / PO VOLITVAH ŽELEZNICE / ZUPAN ILLY Župan imenoval oba odbornika Repentabrski župan Aleksij Križman je včeraj imenoval Karla Grgiča in Bruno Škabar (na slikah) za člana novega občinskega odbora. Oba člana zmagovite Napredne liste imata za sabo dokaj bogate upravne izkušnje. Grgič je bil v pretekli mandatni dobi podžupan, Skabarjeva pa je odgovarjala za vprašanja socialnega skrbstva. Grgič bo tudi vnaprej Zupanov namestnik. Novoizvoljeni repentabrski občinski svet se bo prvič sestal v petek, 5.maja. Na dnevnem redu ima proglasitev občinskih svetovalcev (Zupanovo neposredno izvolitev je že potrdilo sodišče), nakar bo Križman prebral program nove občinske uprave. V Zgoniku se bo, kot napovedano, občinski svet sestal v sredo, v Dolini pa je župan Boris Pangerc sklical umesti tveno sejo v četrtek, 4, maja. Vsi trije župani okoliških uprav so že polnopravno upravitelji Doline, Zgonika in Repentabra. Edinole dohnski župan Marino Peče-nik bo do Pangerčeve prisege na prefekturi še formalno opravljal dolžnosti javnega funkcionarja Proti ukinitvi »intercityja« in za Terminal pri Ronkah Napovedana ukinitev hitrega vlaka »intercity« med Trstom in Mestrami izziva iz dneva v dan več reakcij; nameravana ukinitev bi namreč odvzela Trstu možnost neposredne zveze z vlaki za Rim in Milan. Včeraj je nastopil tržaški župan Riccardo Illy, ki je odločno podprl zamisel deželnega odbornika Gianpiera Fasole, da bi pri ronskem letališču uredili velik intermodalen oz. večnamenski potniški terminal, do kamor naj bi pripeljali tudi hitri vlaki iz Mester in povezovali bližnje kraje z osrednjim italijanskim železniškim omrežjem. Illy je tudi pristal na pobudo tržiškega župana, naj bi vsi zainteresirani župani enotno nastopili pri upravi železnic z zahtevo, naj vlake okrepijo in posodobijo, ne pa ukinjajo. Za Illyja je nedopustno, da po eni strani načrtujejo železniško povezavo od padske nižine do Kijeva, po drugi strani pa ukinjajo vlake prav do Trsta, ki je središče novih prometnih smernic. Podobno stališče je zavzel tudi podpredsednik deželnega sveta, Miloš Budin: povezanost Trsta z železniškim omrežjem je strateškega pomena za uveljavitev sodelovanja v širšem mednarodnem okviru, zato se hitrih povezav ne sme ukinjati. Včeraj dopoldne so se na tržaški občini sestali odbornik za urbanistiko, Cervesi, univerzitetni profesor za prevoze, Santorini, vodstvo železnic v Trstu in zastopniki deželnega odborništva za prevoze. Vzeli so v pretres pre-počasnost povezave med Trstom in Mestrami: za borih 120 km rabijo vlaki od 115 do 130 minut, medtem ko se na sodobnih progah take razdalje krije v največ 90 minutah. S predlogom za ureditev potniškega terminala pri Ronkah se strinjajo tudi pri federaciji Zelenih, ki pa obenem pa ostro kritizirajo predlog, da bi za predsednika ronskega letališča izvolili nekdanjega tržaškega župana, sicer tudi upokojenega pilota Staf-fierija: Illy ne bi smel pristati na tak predlog, trdijo Zeleni, saj v bistvu je samo stolček za politika, ki nima več uspeha pri volilcih. URADNO / OSNOVNA ŠOLA MLADI VABIJO / SKUPNOST DRUŽINA Prosek: poimenovanje šole po A. Černigoju Junija poimenovanje in proslavo 200-letnice šole Prostovoljni dan na Božjem polju Jutri prvi javni »nastop« Skupine slovenskih mladih prostovoljcev - Igro Status symbol Dve muhi na en mah -ta rek se v teh dneh prav prilega proseški osnovni Soli. Na Proseku namreč proslavljajo letos 200-letni-co domače Sole, visoki jubilej pa bodo počastili tudi s poimenovanjem osnovne šole po tržaškem slikarju Avgustu Černigoju. V dneh pred veliko nočjo je namreč tržaški šolski skrbnik podpisal odlok o poimenovanju šole. SveCana proslava 200-letnice in poimenovanje bosta 3. in 4. junija, tako je odločil pripravljalni odbor za proslavitev 200-letnice proseške šole. Z uradnim odlokom šolskega skrbnika se zaključujejo dolgoletna prizadevanja domačinov za poimenovanje šole. Pred dvema desetletjema so se od-loCib, da naj bi šola nosila ime po kontovelskem rojaku, revolucionarju in kulturnem delavcu Ivanu Regentu, a ta »kandidatura« ni prodrla: šolske in pobticne oblasti niso izdale o njej povoljnega mnenja, ker naj bi bil Regent, med drugim, eden od »okupatorjev« Trsta... V začetku šolskega leta 1993/94 so se učitelji skupno s starši otrok odločiti, da predložijo oblastem za poimenovanje drugo ime: izbrali so nedavno preminulega tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Področni svet openskega didaktičnega ravnateljstva je 16. decembra 1993 odobril predlog, takrat je bil tudi sprožen postopek za poimenovanje. Novi predlog je izzval v obeh vaseh, na Proseku in Kontovelu, val (tudi Časopisnih) polemik. Vasi, oziroma vaščani, niso bili obveščeni o novem predlogu, postavljeni so biti pred izvršeno dejstvo, je bil najbolj pogosti očitek. Nekateri so se sklicevati tudi na dejstvo, da bi (po zakonu) ne smeli vzeti v poštev Černigojevega imena, ker ni še minilo zadostno število let od njegovi smrti. Toliko o burni predzgodovini poimenovanja proseške osnovne šole. Postopek o poimenovanju je medtem šel svojo pot. Lanskega junija se je o predlogu povoljno izrekel tržaški občinski odbor, nekaj mesecev kasneje spomeniško varstvo. Konec letošnjega marca je izdal dovoljenje za poimenovanje tudi tržaški prefekt. Teden dni kasneje je tržaški šolski skrbnik dodal še svoj podpis in s tem dejansko prižgal zeleno luC za poimenovanje proseške osnovne šole po slikarju Avgustu Černigoju. Medtem ko je prošnja romala po poteh birokracije od urada do urada, so se na Proseku in Kontovelu mrzlično nadaljevale priprave za proslavo 200-letnice proseške Sole. Pripravljalni odbor je med osnovnošolskimi otroci izvedla likovni natečaj z naslovom Moja idealna šola, da bi med prispevki izbrala simbol proslav 200-letnice. Učenci so v letošnjem šolskem letu izvedli vrsto raziskav o igrah, pouku in običajih v preteklosti. Združenje staršev se je odločilo, da ob visokem jubileju izda knjigo o zgodovini šolstva na Proseku in Kontovelu z naslovom Sola skozi Cas. Ves ta trud bo sedaj poplačan z dodatnim, lepim praznikom: uradnim poimenovanjem osnovne šole po slikarju Avgustu Černigoju. (M.K.) Sikat Avgust Černigoj Pred kakimi šestimi meseci se je povsem neformalno zbrala skupina slovenskih višješol-cev. Ni jih bilo veliko, kakih deset, imeli pa so jasen cilj. Družila jih je skupna želja: pomagati bližnjemu, predvsem tistemu, ki človeško pomoč in toplino najbolj potrebuje. Prostovoljci so skupno s Kristino Martelanc, prostovoljno strokovno mentorico, kot ji sami pravijo, obiskali obstoječe slovenske institucije, ki se ukvarjajo s socialno problematiko (šolske sestre pri Sv. Ivanu, psihopedagoški center, Dobrodelno društvo, Vincencijevo konferenco, Skupnost Družina Opčine in Zadružni center za socialne dejavnosti), dobili vpogled v njihovo delo, in se nato odločili, kateremu prostovoljnemu delu bi se vsakdo posvetil. Skupina se je takrat razdelila v dvoje: en del prostovoljcev se je usmeril v pomoC elanom Skupnosti družina, drugi v pomoC otrokom pri šolskih sestrah. Obe instituciji obiskujejo po enkrat tedensko. V tem Času so vzpostavili že tesen stik tako s fizično prizadetimi kot z otroki. Člani Skupnosti Družina cenijo predvsem Čustveni stik, pogovor z mladimi, ob srečanjih se sprostijo; mladi prostovoljci rušijo pregrade, ki ločujejo ljudi, prikovane na voziček, od tistih, ki jih je narava osrečila s telesno »normalnostjo«. Pri šolskih sestrah pomagajo prosto- ______________ŠOLSTVO / ŠOLSKI ODBOR_____________ »Zaustaviti racionalizacijo šolske mreže« Prijave na deželno upravno sodišče in zahteva po srečanju z ministrom za šolstvo Ukinjanje oziroma združevanje slovenskih nižjih srednjih Sol Frana Erjavca iz Rojana in Frana Levstika s Proseka s šolama Ivana Cankarja od Sv. Jakoba in Srečka Kosovela z OpCin je bilo v središču ponedeljkove seje Šolskega odbora. Številna udeležba na seji je pričala, da je vprašanje med našo skupnostjo nadvse aktualno, in da ga je treba Cimprej pozitivno rešiti. Seja je bila delavna, vzdušje konstruktivno, kar daje upati, da so se kolesa naše šolske politike vendarle zavrtela naprej. Na seji je bilo sklenjeno, da je treba uporabiti vsa formalna in politična sredstva zato, da bi zaustavili celoten postopek racionalizacije slovenske šolske mreže na Tržaškem. Letos je namreč predlog šolskega skrbnika zarezal v naše srednješolsko tkivo; odobritev predloga bi lahko v bodoCe »spodbudila« tudi posege na šolah drugih stopenj: na osnovnih in višjih srednjih šolah. Na sestanku je bilo konkretno omenjeno, da bi proti ministrovemu odloku o združitvi nižjih srednjih šol vložili priziv na deželno upravno sodišče (TAR) v Laciju in zahtevali zaustavitev postopka. Ko bo tržaški šolski skrbnik posredoval formalni akt o združitvi šol, bo Šolski odbor vložil priziv se na deželno upravno sodišče v Furlaniji-Ju-lijski krajini (rok za vložitev priziva poteCe 14. junija). Domenjeno je bilo tudi, da naj bi senator Darko Bratina zaprosil za srečanje z ministrom za šolstvo Giancarlom Lombar-dijem. Ministru naj bi izročil skupni dokument - spomenico, s katero naj bi ga seznanil z najbolj perečimi vprašanji slovenskega šolstva v Italiji: racionalizacijo šolske mreže, številom osebja za slovenske šole, priznanjem slovenskih diplom, izvedbo seminarjev in izpopolnjevanja šolnikov v Sloveniji, poleg tega pa tudi o sindikalnih dopustih za Sindikat slovenske šole. Ukinitev sindikalnih dopustov bi namreč ogrozila obstoj našega sindikata šolnikov, ki je, med drugim, drugi najbolj številčni šolski sindikat na Tržaškem. voljci sestram ob uri kosila, sledijo otrokom pri pisanju nalog, igrajo se z njimi. Tudi med dijaki in otroci vzklijejo Čustvene vezi, ki bogatijo oboje. Ko smo se v uredništvu srečali s skupino mladih prostovoljcev, je dijakinja izrekla misel, ki verjetno zaobjema celoten smisel njihovega dela: »Ko pomagaš drugemu, tudi sam od tega mnogo pridobiš.« Delovanje mladih slovenskih prostovoljcev je bilo doslej sila rezervirano, tiho. Jutri pa bo dobilo tudi javno obeležje. Skupina slovenskih mladih prostovoljcev in Skupnost družina Opčine prirejata namreč v nedeljo na Božjem polju Prostovoljni dan, celodnevno srečanje, da bi okolici približali elane Skupnosti. Program prireditve je pester in zanimiv. Dopoldne (ob 10.30) bodo odprli razstavi slik Damjana Lumperta in VValterja Budalija, na sporedu pa bo tudi srečanje s socialnimi delavci iz Ljubljane in Kopra in z dr. Sedmakom o prostovoljnem delu in novih izkušnjah na tem področju. Popoldne bosta nastopila harmonikar Adam Selj in kitarist Antonio Mačehi, organizatorji so pripravili loterijo, za prijetno počutje pa bo poskrbela skupina Status symbol, ki je že dobro znana zamejski mladini. Skratka, skupina slovenskih prostovoljcev vabi mlade in manj mlade na prijeten, zabaven in tudi sladek dan s elani Skupnosti Družina. TRG UNITA’ SPREMENIL VIDEZ Kmetijski vlak Botanični vrt Carsiana spet odprt S 1. majem bo botanični vrt »Carsiana« med Gabrovcem in Zgonikom, ki ga upravlja Pokrajina, ponovno odprl svoja vrata; odprt bo od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. in od 15.. do 19. ure. Vodeni obiski (za najmanj 10 oseb) so predvideni ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.30, ob 15. in ob 16. uri, napovedati pa jih je treba na telefonsko St. 040/229-573; vstopnina znaša 3000 lir, za otroke pa 2000 lir. »Kmetijski vlak« je pripotoval tudi v naše mesto, kjer se bo na nabrežju jired Trgom Unita ustavil do ponedeljka; na trgu pred mestno palaCo pa so občinska in pokrajinska uprava, Trgovinska zbornica in združenja, ki delujejo v agro-živilskem sektorju, urediti veC zelenic in postavili lesene stojnice, kjer bodo obiskovalcem na razpolago krajevni prehrambeni proizvodi. S prihodom »kmetijskega vlaka« se bodo na trgu do ponedeljka zvrstile razne pobude. Danes ob 9.30 bo igrala godba na pihala Refolo, pol ure kasneje pa bodo na vrsti otroške igre s sodelovanjem nižjih srednjih šol; uradno odprtje manifestacije bo ob 11.30, ob 20. uri pa bo tekmovanje v valčku ob zvokih ansambla The Billovvs. Jutri ob 9.30 bodo s trga odpotovali stari avtomobili, ki so tekmo- vali na 2. izvedbi dirke Trst-OpCine; opoldne bo nastopila mestna godba na pihala G. Verdi, ob 16. uri pa folklorna skupina S tu ledi; ob 20. uri bo ponovno na sporedu tekmovanje v valčku. V ponedeljek ob 10. uri bo goste zabavala godba na pihala Refolo, ob 12. uri bodo prispeli tekmovalni avtomobili, na sporedu pa bodo tudi razne igre z ekipama Illy m Principe; ob 20. uri bo nastopila tržaška glasbena skupina Tosti-Damiani, ki bo tudi sklenila celotno prireditev. Pri pobudi sodelujejo tudi Kmečka zveza, Col-diretti, Unione agricolto-ri in pod njihovim okriljem tudi Konzorcij vin z zaščitenim poreklom Doc Kras, Kraška zadružna mlekarna, Konzorcij Čebelarjev iz tržaške pokrajine, Cvetličarsko-vrt-narska zadruga, Zadruga cvetoči Trst in pa proizvajalci olja. VAŠKI OBIČAJI / SINOČI V BOLJUNCU PELI PRVO BARC'CO V Bregu se že dvigajo maji Breg se odeva v praznično pomlad, pripravlja se na svoj najlepši ljudski praznik: na postavljanje majev, visokih okrasnih dreves, ki se bodo te dni dostojanstveno dvignila nad breške vasi. Očarljivi in starodavni običaj bo doživel višek jutri, na prvomajski predvečer, ko bodo maje dvigovali v Boljuncu, Borštu, Ricmanjih in Prebenegu. Teden dni kasneje, prihodnjo soboto zvečer, pa bo majski obred zaživel še v Dolini. Prav tako jutri pa se bodo v Dolini fantje in dekleta zbrali na še zadnji »uri«, srečanju vseh mladih neporočenih vaščanov. Po »uri« bodo na K’luži, ob studencu sredi vasi, postaviti topol: s tem se bo začela Imajenca. Se posebno v Boljuncu in zadnja leta tudi v Borštu je s postavljanjem majev tesno povezana vloga mladih vaščanov. V Borštu se nekako po zgledu Doline okrog maja zbira vaška fantovska in dekliška, srečanja se začnejo približno ob istem Času, okrog pusta, na prvem srečanju pa volijo predsednika. Letos bo to vlogo opravil Maks Stefančič, ki tako nadomešča lanskega predsednika Andreja Kosmača. Poseben Car še vedno ovija v skrivnost priprave na maj v Boljuncu: prav gotovo se je proslavljanje maja v tej breški vasi ohranilo v najbolj nedotaknjeni obliki. Fantovske ure so kljub vsem zunanjim vplivom še vedno tajne, in strogo dovoljene samo vaškim fantom. Potekajo pa tudi še vedno po strogo določenih pravilih, ki jih Boljuncani hvalevredno ohranjajo v Času, in si jih ponosno predajajo iz roda v rod. Uvod v postavljanje maja je bil že sinoči, ko so peti prvo BarC’co. Fantje in možje jo bodo peli še pred jutrišnjim postavljanjem in nato še na dan prvega maja okrog ene ure. Tedaj je Barč’ca najslovesnejša. Boljuncani pridejo z Jame v urejenih vrstah, tokrat pa v praznični obleki in s kostanjevim cvetom v gumbnici. V Dolini pa se bo praznik začel v dneh proti koncu prihodnjega tedna: vzdušje pred majenco je tako-rekoc že otipljivo, višek pa bo doseglo s pripravami na postavljanje maja, na krašenje vasi, na vse, kar je z majenco že dolgo let povezano. Na dolinski Gorici bo maj pokoncu prihodnjo soboto šele v zgodnjih jutranjih urah, tedaj se bodo vsi domačini zbrati pod njim in mu v noC zapeli običajno pesem, Eno drevce mi je zraslo. Majenco vsako leto bogatijo tudi razne kulturne prireditve: na pobudo KD Valentin Vodnik bo na ogled tradicionalna razstava domačih likovnikov, v sodelovanju s SDGZ pa bodo razstavljali tudi umetniški obrtniki. Letos je ob tem še novost: v galeriji Torkla bo namreč doživela »krst« razstava o oljkarstvu. Majenco bo seveda spremljala tudi občinska razstava domačih vin: otvoritev bo kot vedno v soboto zvečer, že dan prej pa bo na vrsti ljudsko ocenjevanje vin. Višek bo praznik v Dolini, doživel v nedeljo: v popoldanskih urah bosta Pihalni orkester Breg in Tržaška folklorna skupina Stu ledi oblikovala kulturni spored, pričakovanje pa bo kot vselej veljalo predvsem za prihod parterjev in partere, ki bodo pod veCer z županom majence in predstavnico dekliške na Čelu prikorakali na vaški trg. Starodavni majski običaji v Bregu se sklenejo s podiranjem maja: v Boljuncu, Borštu in Ricmanjih, bo na vrsti že sredi prihodnjega tedna, v Prebenegu ga bodo podrli prihodnjo nedeljo, v Dolini pa bo maj zgrmel na tla po treh dneh in treh noCeh kraljevanja nad vasjo. Damiana Ota PRAZNIK V ZNAMENJU 50-LETNICI KONCA VOJNE Bogat 1. maj v mestu in v okoliških vaseh Praznika SKP in DSL v Križu in na Opčinah Delavski praznik bo letos v glavnem posveCen 50-letnici zmage nad nacifasizmom ter seveda najbolj aktualnim družbenim temam, od nezaposlenosti do sporne pokojninske reforme. Osrednja prvomajska manifestacija bo, kot v tradiciji, po mestnih ulicah s sklepnim shodom na Trgu Unita, v okolici pa bosta tradicionalni prireditvi v Miljah in v Križu. Udeleženci mestne manifestacije se bodo zbrali ob 8.30 na Trgu Pe-stalozzi pri Sv.Jakobu, zaključni shod pa bo, kot rečeno, na Trgu Unita. Osrednji govor bo imel član vsedržavnega tajništva sindikata CGIL AngeloAiroldi, v slovenščini pa bo spregovorila Daria Gherlani. Na zahodnem Krasu bo prvomajski shod na Kržadi v Križu, udeleženci pa se bodo zbrali ob 9.30 na trgu v Nabrežini. Govorila bosta Bruno Rusich, slovenskega govornika pa še niso določili. Nastopila bosta na-brežinska godba in moški zbor Ve- sna. V Miljah bo prvomajsko zborovanje ob 11.30 v parku Europa. Govorila bosta Fulvio Gregoretti in v slovenščini občinski svetovalec Marko Savron. Stranka komunistične prenove prireja od danes do ponedeljka prvomajski praznik v Prosvetnem domu na Opčinah. Praznik bodo odprli ob IS.uri, ob 20.uri pa bo otvoritev razstave »Dnevi Osvoboditve«, sledil bo ples. Jutri ob 17.30 bo koncert proseške godbe, nakar se bodo gostje lahko zavrteli ob zvokih ansambla Krt. V ponedeljek, l.majabo ob 19.uri koncert borbenih pesmi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra, uro prej pa bodo govori. Openski praznik Komunistične prenove se bo končal s plesom. Tržaška federacija Demokratične stranke levice prireja jutri in v ponedeljek prvomajski praznik na dvorišču Ljudskega doma v Križu. Jutri ob 16.uri bo koncert ljudskih pesmi, ob 18. uri pa bosta spregovorila senator Darko Bratina in devin-sko-nabrežinski župan Giorgio De-pangher. Zvečer bo ples s skupino Sound. Kriški praznik DSL se bo nadaljeval v ponedeljek ves dan. Ob 13.uri bo tradicionalno prvomajsko kosilo, ob 16.uri bo koncert ljudske glasbe, ob IS.uri pa bosta udeležencem spregovorila podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in pokrajinske tajnik Hrasta Stelio Spadaro. Zvečer bo ples s skupino Sound. Delavski praznik bodo ponekod, kot v tradiciji, pozdravili z budnicami godb na pihala, v marsikateri naši vasi pa bodo na predvečer zagoreli kresovi. Pihalni orkester Breg bo imel budnice v dolinski občini s sledečim urnikom: ob 7. v Borštu, ob 7.15 v Zabrežcu, ob 8.30 v Gročani, ob 9.uri v Dragi, ob 9.30 pri Domju, ob lO.uri v Boljuncu, ob 10.30 v Dolini, ob ll.uri v Prebene-gu ter ob 11.30 v Mačkoljah. Opčine: Pohod po poteh spomina Na Opčinah so včeraj popoldne na svojevrsten način počastili 50-letnico zmage nad nacifašiz-mom. Vaške športne, kulturne in družbene organizacije so namreč priredile pohod po poteh spomina, to se pravi po krajih, kjer so točno pred 50 leti potekali najhujši boji za osvoboditev Trsta izpod nacifašističnega jarma. Udeleženci pohoda so se zbrali v Prosvetnem ■ domu, prav na kraju, kjer so se pred 50 leti zbrale partizanske kurirke in si porazdelile delo v pričakovanju najbolj krvavih bojev. Takrat so se Nemci že umikali iz Sežane proti Opčinam in kasneje proti mestu. Na sliki: včerajšnji pohod na Opčinah (Foto Damjan Balbi-KROMAJ Založba DEVIN v Trstu se hvaležno klanja spominu svojega uglednega avtorja Borisa Raceta -Žarka in izreka družini občuteno sožalje. Tržaška knjigarna izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi Borisa Raceta - Žarka. Slovensko planinsko društvo Trst se klanja spominu velika in neumornega borca za pravice slovenske narodnostne manjšine v Italiji Borisa Raceta - Žarka in izreka hudo prizadetim družinskim elanom in sorodnikom iskreno, občuteno sožalje . Društvo slovenskih upokojencev Trst izreka najgloblje sožalje svoji odbornici Justi Race ob smrti dragega moža Borisa Raceta - Žarka. BAZOVICA / OB OBLETNICI OSVOBODITVE Uvod z razstavo o bojih za osvoboditev vasi Jutri zaključna slovesnost v kinodvorani ŠTEVILNE PRIREDITVE V Dolini danes osrednja proslava Osvoboditve Bazovica, simbol slovenstva, kot jo večkrat imenujemo, je začela svojo proslavo 50-letnice konca vojne in osvoboditve izpod nacifašizma v četrtek zvečer. Proslavo so v Bazoviškem domu pripravile vse vaške organizacije, sledilo pa ji je zelo veliko domačinov. Glavni točki večera sta bili otvoritev razstave, posvečene bojem za osvoboditev Bazovice, in nastop učencev osnovnih šol P. Trubar iz Bazovice in K. Destovnik -Kajuh iz Gropade. Učenci obeh šol (na sliki KROMA) so se predstavili z branjem proznih del, poezijo, s pesmijo ter dramatizacijo črtice Prežihovega Voranca »Dobro jutro«, ki govori o koroških učencih, ki so, pravtako kot tržaški Slovenci, okusili težke čase nacizma in želijo skozi pesem in slovensko besedo izraziti svoje občutke. Na harmoniko jih je spremljal Fulvio Ju-rinčič. Sledila je predstavitev zgibanke, ki jo je grafično in vsebinsko izoblikoval Boris Grgič. Na zgibanki so lahko udeleženci lepega večera sledili branju prvič objavljenega pisma domačina sestri nekaj dni po osvoboditvi. V zgibanki so tudi pričevanja vaščemov, ki so bili tiste dni doma; zapisali pa so jih in pripravili za večer člani domačega Mladinskega krožka. Boris Grgič je za to priložnost tudi izdelal značko, na kateri je simbolično predstavljena nalomljena puška, čez njo pa leži pero. Pomen značke je, da mladi odklanjajo oboroženi boj ter so mnenja, da je treba v sedanjih časih nadaljevati boj z besedo, ki naj pripelje do uresničitve zaščitnega zakona. Na proslavi je spregovoril prof. Samo Pahor, ki je povedal marsikaj zanimivega o osvoboditvi Bazovice, nato pa še Trsta in tudi podal razlago razstavljenih panojev slik in fotografij, ki jih je društvo Edinost dalo na razpolago za to priložnost. Na razstavi, ki so si jo domačini z velikim zanimanjem ogledali, so tudi spisi in risbe učencev šol iz Bazovice in Gropade, ki so vsi posvečeni tematiki 50-letnice osvoboditve. Jutri zvečer bo v kinodvorani v Bazovici drugi del proslave, ki jo organizirajo pravtako vse vaške organizacije. Pozdravom in govorom bo sledil recital članov domačega Mladinskega krožka in nastop pevske skupine domačih deklet. Sprevod udeležencev bo nato v spremstvu godbe na pihala V. Parma iz Trebč krenil do spomenika, kjer bodo položili vence, in nato nadaljeval pot do kraja, kjer bodo domačini prižgali kres. Mnogi se bodo nato udeležili že tradicionalnega pohoda na hrib Kokoš, kjer se bo glavno praznovanje zaključilo. Neva Lukeš V skoraj vseh vaseh na Tržaškem so se že ali pa se bodo spomnili 50-letni-ce konca druge svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom. V dolinski občini bo danes dopoldne ob ll.uri osrednja proslava v spominskem parku v Dolini. V kulturnem programu bodo sodelovale šole, godbe na pihala in kulturna društva, slavnostna govornika pa bosta književnik Ciril Zlobec in tržaški zgodovinar Gallia-no Fogar. Jutri pa se bodo teh pomembnih obletnic spomnili v Boljuncu in sicer ob 16.uri na Gorici. Proslavo prireja krajevna Zveza borcev ob sodelovanju domačega KD France Prešeren. Padlih za svobodo se bodo danes spomnili tudi Barkovljani, ki se bodo zbrali ob 17.uri na domačem pokopališču. Tukaj jim bo spregovoril Franc Škerlj, sodelovali bodo mladi recitatorji, domači zbor in osnovnošolski otroci. Na vaškem trgu na Padričah pa bo jutri ob 19.uri proslava 50-letnice Osvoboditve, ki jo prireja V Nabrežini družabni večer Danes zvečer prirejata nabrežinski društvi SD Sokol in SKD Igo Gruden družabni večer. Kerr je društvena dvorana že dalj časa zaprta zaradi neuporabnosti prostorov, se bo družabnost odvijala na Radovičev! domačiji. Poskrbljeno bo za piigrizek in ob veseli družbi bo možno včlanjevanje. Vsi člani in prijatelji društev toplo vabljeni. domače KD Slovan. Drevi bo tudi proslava v Kulturnem domu na Proseku. Pobudo zanjo je dala krajevna sekcija VZ-PI-ANPI za Prosek n Kon-tovel. Začetek ob 20.30. Govoril bo ravnatelj proseške srednje Sole Fran Levstik in novoizvoljeni dolinski župan Boris Pangerc. 50-letnico zmage nad nacifašizmom se bodo danes spomnih tudi na Kolonji in Vrdeli. Zbira-Ušče je ob IS.uri v Ul.Or-senigo pred spominsko ploščo bivšega kulturnega društva Zeffirino Pisoni. Sodelovala bo tudi pesnica Ketty Daneo, ki je napisala verze na spominski plošči v Rižarni. 50-letnico konca druge svetovne vojne bodo jutri obeležili tudi Svetoi-vančani in sicer ob 12.uri pred spominsko ploščo ob Narodnem domu na Vr-delski cesti št 25. Z recitacijami bosta sodelovala Stane Raztresen in Ketty Daneo, priložnostna govora pa bosta imela Rada Zergol in Silvano Bruni. V Križu pa bodo skupno z obletnico Osvoboditve jutri in v ponedeljek, l.maja praznovali tudi 20-letnico odkritja spomenika padlim v NOB. Sinoči so se pomembnih obletnic spomnili v Skednju, Trebčah in Ric-manjih. V Trebčah so se domačini zbrali v Ljudskem domu, proslava pa je bila pred spomenikom. V Ricmanjih sta pobudo za prireditev dali godba in domače SKD Slavec, na proslavi v škedenjskem društvu Grbec pa so sodelovali mešani zbor Primorsko iz Mačkolj, domači recitatorji in novinarka Neva Lukeš. Slovenska komponenta Demokratične stranke levice se klanja spominu Borisa Raceta - Žarka in izreka prizadeti družini najgloblje sožalje. Upravni in nadzorni odbor ter delovni kolektiv Kmetijske Zadruge v Trstu izreka iskreno sožalje elanu nadzornega odbora Radu Racetu in svojcem ob izgubi dragega očeta. Soborci in elani iskreno žalujejo za dragim Žarkom ter izražajo družini globoko sožalje. Pokrajinski odbor VZPI-ANPI Trst Ob izgubi Borisa Raceta - Žarka izreka svojcem globoko sožalje družina Pertot Ob boleči izgubi dragega Borisa Raceta - Žarka sočustvujeva z Justi, Mitjo, Radom, Zdenkom in Andrejem Andreina in Adriano Semen Ob smrti Borisa Raceta - Žarka se klanja njegovemu spominu in izraža Mitji, Radotu in vsem svojcem občuteno sožalje KKBor Ob smrti Borisa Raceta izreka svojcem iskreno sožalje Paulo Kozlovič z družino Boris Race - Žarko Odločilen v izbirah, uravnovešen v dejanjih. SKD Tabor - Opčine se spominja s hvaležnostjo aktivnega sooblikovalca nase identitete in izreka svojcem občutene sožalje. Slovenci po Svetu se spominjamo z velikim spoštovanjem Borisa Ra-ceta-Zarka, človeka, ki je ob ohranjanju lastnega ideološkega prepričanja, spoštoval tolerantno in pluralistično življenje v naši skupnosti Slovenci po Svetu se mu zahvaljujemo. Taborniki RMV se klanjamo spominu Borisa Raceta - Žarka in izrekamo prizadetim svojcem iskreno sožalje. VZPI - ANPI Boljunec izreka iskreno sožalje prizadeti družini ob izgubi Borisa Raceta -Žarka. Ob izgubi očeta Borisa Raceta izreka sinu Andreju in družini najgloblje sožalje NK Kras Dušan in Božena Košuta z. družino sočustvujeta z drago ženo Justi, sinovi in svojci ob smrti dragega prijatelja Žarka. Vaške organizacije iz Trebe se klanjajo spominu Borisa Raceta - Žarka ter izrekajo svojcem globoko sožalje. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS prireja na Opčinah v Prosvetnem domu PRVOMAJSKI PRAZNIK Danes, 29., jutri, 30. t. m. in v ponedeljek, 1. maja DANES, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri predstavitev razstave Dnevi osvoboditve, od 19. ure dalje ples z ansamblom Long Zlunk. JUTRI, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17. 30 koncert proseske godbe in od 19. ure dalje ples z ansamblom Krt. V PONEDELJEK, od 14. ure dalje odprtje kioskov, ob 18. uri govori, ob 19. uri koncert TPPZ P. Tomažič, sledil bo ples z ansamblom Krt. Praznik je posvečen 50. obletnici osvoboditve KD SKALA organizira danes, 29. t.m., ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi PROSLAVO OB 50. OBLETNICI OSVOBODITVE Sodelujejo osnovnošolski otroci in MePZ Skala. Vabljeni! KD SLOVAN - Padriče proslavlja 50 - LETNICO OSVOBODITVE jutri, 30. t.m„ ob 19. uri na vaškem trgu KDI. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse elane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER .danes, 29. t.m., ob 20.30 na Radovičev! domačiji v Nabrežini. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 29. aprila 1995 KATARINA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 14.12 - Luna vzide ob 5.45 in zatone ob 20.03. Jutri, NEDELJA, 30. aprila 1995 PIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,9 stopinje, zračni tlak 1011,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Emanuele De Vondenveid, Davide Fontana, Lorenzo Fragiacomo, Peter Kerpan, Pietro Demicheli, Maria Sara Vigoriti, Francesca Romanelli, Gabriele Por-cedda, Jacopo Polverino. UMRLI SO: 81-Ietni Luigi Skerk, 84-letna Irma Zamparo, 66-letna Odilia Coloni, 80-letni Alfonso Pertosi, 75-letna Irma Ur-baz, 84-letni Luigi Umek, 78-letni Boris Race, 87-letna Maria Dellapicca, 28-letna Natalia Pangerc, 89-letna Elisa Guanin, 85-letni Libero Maraspin, 87-letna Rosa Olivo, 69-letni Giovanni Gobbo, 89-letna Concetta Verbas, 72-letni Vitantonio Curri, 94-letna Pia Miani, 87-letni Bruno Sain in 42-letna Rosa Ti-nelli. OKLICI: tehnik tel.služ-be Claudio Brus in dipl. bolničarka Cristina Marcuse, uradnik VValter Colacic-co in uradnica Oriana Giu-govaz, uradnik Fabio Giu-ressi in pomožna delavka Barbara Bozzato, uradnik Valter Gridel in učiteljica Gloria Anese, uradnik Fa-brizio Druscovich in uradnica Rossana Cappella, geometer Sandro Fioritto in uradnica Rosella Fiori, uCi- BAZOVICA vabi na proslavo ob 50 letnici osvoboditve jutri, 30. t.m. ob 20. uri v kinodvorani: kulturni progam, poklon spominu padlim, sledi kres in nočni pohod na Kokoš. Razstava bo odprta danes od 20. do 22. ure in jutri od 10. do 13. ure ter od 18. ure dalje. Vaške organizacije. telj Riccardo Radivo in pravnica Emanuela Umek, delavec Giorgio Pitacco in učiteljica Lorenza Marcuc-ci, agent javne vanrnosti Edi Haipel in univerz. Študentka Cristiana Romanelli, uradnik Giovanni lelo in brezposelna Loredana Mauro, podčastnik finančne straže Salvatore Maz-ziotta in gospodinja Elisa-betta Bova, finančni stražnik Giovanni Battista Luca Angotti in učiteljica Raffaella Bonofiglio, uradnik Adriano Colognatti in uradnica Giuliana Faiman, delavec Giulio Fonda in gospodinja Soledad Copetti, trgovec Paolo Maiola in uradnica Daniela Melillo, gradbenik Mimmo Davide Carrie-ro in brezposelna Anna QuemoIo. [J LEKARNE Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ZVEZA BORCEV - Boljunec v sodelovanju s KD F. PREŠEREN priredi jutri, 30. t.m. PROSLAVO OB 50 - LETNICI OSVOBODITVE pri vaškem spomeniku padlih. Zbirališče na trgu Gorica v Bolj uncu ob 16. uri. KD PRIMORSKO - Srenjska hiša Mačkolje Otvoritev likovne razstave MITJE ZONTA KORENINE SO GLOBOKO... Danes, 29. t.m., ob 20. uri. Likovnika bo predstavil Sergij Cesar, sodeloval bo MePZ Primorsko. Toplo vabljeni! SKD CEROVLJE - MAVHINJE v sodelovanju z občinama DEVIN - NABREŽINA in KOMEN PRIREJA JUTRI, 30. APRILA 1995 2. POHOD PRIJATELJSTVA GORJANSKO - MAVHINJE Z ODPRTO MEJO KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La morte e la fanciulla, r. Roman Polansky. 0.15 »Buon compleanno Mi-ster Grape«. EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Di-sney. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Marcello Mastroianni. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman. NAZIONALE 1- 16.30, 17.40, 19.55, 22.10 »Out-break - Virus letale«, i. Dustin Hoffman, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Abatantuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Dam-me, Raul Julia. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Prima dell’alba«, i Ethan Hawke, Julie Delpy. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Duro e crudele«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galiena, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivo-glio. LUMIERE - 18.20, 20.10, 22.10 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Cristian De Sica, i. Leo Gullotta. jj PRIREDITVE DANES, 29. t.m., bo POČASTITEV PADLIH na barkovljanskem pokopališču. Sodelovali bodo mladi recitatorji, domači zbor, osnovnošolski otroci. Uvodna misel dr. Škerlj. ZaCetek ob 17. uri. KRIŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na praznovanje 20-letnice odkritja PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) spomenika. Jutri, 30.t.m., ob 19.30, v Sirkovem domu kulturna prireditev, v ponedeljek, 1. maja, od 15.30 dalje osrednja slavnost pred spomenikom. TRŽAŠKA FEDERACIJA DSL prireja jutri, 30. t. m. in v ponedeljek, 1. maja »Prvomajski praznik« na dvorišču Ljudskega doma v Križu. SKD CEROVLJE -MAVHINJE v sodelovanju z občinama Devin-Nabrežina in Komen prireja jutri, 30. t. m. 2. POHOD PRIJATELJSTVA GORJANSKO MAVHINJE Z ODPRTO MEJO. Program: ob 10. uri zbirališče na športnem igrišču v Gorjanskem s spremno besedo in malico, ob 11. uri odhod, ob 12. uri prihod na dvolastnisko mejo z govori županov občin Devin - Nabrežina in Komen, na cilju v Mavhinjah bo na voljo topel obrok, ob 14.30 govori osebnosti in kratek kulturni program, ob 18. uri nogometna tekma med ekipama Cerovlje -Mavhinje in Gorjansko na Spornem igriSCu v Vižovljah. Za udeležence bo poskrbljen avtobusni prevoz iz Mavhinj do Gorjanskega in nazaj od 8. ure dalje. SEKCIJA ZDRUŽENJA PARTIZANOV - ANPI Prosek-Kontovel vabi na proslavo 50-letnice osvoboditve Trsta in 1. maja -Praznika dela danes, 29. t.m., ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku.Slavnostni govornik bo prof. Boris Pangerc. V ponedeljek, 1. maja, bo budnica. Zbirališče ob 8.30 pred SoSCevo hiSo. ODBOR ZA PROSLAVO 25. APRILA SV. IVAN IN KOLONJA obvešča, da se bo vršilo jutri, 30. t. m., ob 12. uri pred Narodnim domom, Vrdelska cesta 25 ( pred ploščo padlim) polaganje vencev. Ob priliki bosta recitirala Stane Raztresen in Ketti Daneo, spregovorila pa bosta Rada Cergol in Silvio Bruni. Sledil bo verski obred. Vabljeno prebivalstvo naj počasti spomin padlih s cvetjem. PIHALNI ORKESTER BREG DOLINA prireja ob 1. maju - praznik delavcev BUDNICO po vaseh dolinske občine s sledečim urnikom: Boršt ob 7. uri, Zabrežec ob 7.15, GroCana ob 8.30, Draga ob 9. uri, Domjo, ob 9.30, Boljunec ob 10. uri, Dolina ob 10.30, Prebeneg ob 11. uri in Mačkolje ob 11.30. SKUPNOST DRUŽI- NA - Sekcija slovenskih mladih postovoljcev vabita na celodnevno SREČANJE, t.j. dan prost dneva, ki bo na Božjem polju v prostorih skupnosti družina od 10.30 dalje. Na programu so pričevanja socialnih delavcev in kulturno zabavni program. V OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaret-to Vecchio 8,/l. nadstr, prof. Franco Vecchiet predaval v italijanščini O EKSPRESIONIZMU IN AVANTGARDI V SLOVENSKI LIKOVNI UMETNOSTI V DVAJSETIH LETIH. Vljudno vabljeni. KLUB PRIJATELJSTVA V TRSTU vabi na DRUŽABNO SREČANJE, ki bo v sredo, 3. maja v Ul. Donizetti 3, ob 16. uri. Prisoten bo dr. Sedmak, ki bo z nami razpravljal o alternativnem zdravljenju. NA INSTITUTU ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO Univerze v Trstu bo v Četrtek, 4. maja, ob 11. uri predaval prof. Miche-le Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sa-pienza v Rimu. Obravnaval bo temo: USODA RUSIJE V POEZIJI MAKSIMILJANA VOLOSINA ( 1877-1932). Predaval bo v sejni dvorani Filozofske fakultete, Ul. Lazza-retto Vecchio 8/1. nadstr. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihriždana KulenkoviCa Mimice -"Korenine”. Razstava bo odprta do 11. maja. V KRAŠKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih noS. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. E3 ČESTITKE V Domju St. 55 LIVIO BLOKAR živi in danes 29. t. m. okroglo obletnico slavi. Veliko zdravja, sreCe in veselja mu Se na mnoga leta želijo mama Zora, Bruna in Tatjana. Danes praznuje rojstni dan nas LIVIO BLOKAR. Okrogih 60 jih je, kar naprej! Želimo, da bi bil vedno zdrav in vesel v krogu tvoje družbe Dino, Sonia, Tiziana, David, Monika in Valentina. Danes praznuje pri Domju 60 let LIVIO BLOKAR. Iskreno mu Cesitata in kličeta se na mnoga leta MPZ in KD F. Venturini. NaSa draga ANA praznuje 12. rojstni dan. Želimo ji vse najboljše in veselo praznovanje mama, tata, sestra Eva, bratec Dejan in nonoti. M IZLETI SD POLET prireja v nedeljo, 7. maja, izlet po notranji Istri. Člane društva in interesente vabimo naj se zglasijo na tel. St. 213420 ob uri kosila in ob večernih urah na tekst. 212554. Rok za prijavo zapade jutri, 30. t.m. □ OBVESTILA KROŽEK ZA ZAŠČITO VIN KRAS sporoča vsem vinogradnikom, da bo danes, 29. t. m., ob 20. uri v Kraškem muzeju v Repnu REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni vsi. ODBOR ZA PROSLAVITEV 25. APRILA sv. Ivana in Kolonje obveSCa, da se bo vršilo polaganje vencev jutri, 30. t.m., ob 11. uri pred Narodnim domom, Vardelska cesta 25 pred ploSCo padlim za svobodo od sv. Ivana. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin padlih. TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X, ki ga je ustanovil msgr. Le-fevre, bodo jutri, 30. t. m., na praznik sv. Kateri-ne s Siene - italijanske zavetnice, darovali sv. mašo v latinščini po tridentinskem obredu. TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti sv. Pija X se bodo udeležili romanja na dan binkošti iz Char-tres do Pariza (110 km hoje) dne 3., 4. in 5. junija 1995.Tema: Sveto srce proti barbarstvom za krščanstvo. Za informacije tel. St. 0541/727767 (gospod Giuseppe Rotto-li) ali na St. 040/941588 (Alberto FernettiJ. SK BRDINA sklicuje 3.REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in drugi pa pol ure kasneje. RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so Se v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Gin-nastica 72. MALI OGLASI NA GORJANSKEM je gostilna Cotar ponovno odprta. To vam sporoča nova upraviteljica Ana in vas vabi na dobro hrano in pijaco od danes, 29. t. m. dalje. MIZARSKA delavnica išče izkušenega delavca. Interesenti naj tel. na st. 226354. PRIZNANO import/export podjetje iz Gorice iSCe uradnico/ka s tekočim znanjem francoščine in angleščine. Curriculum poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod Šifro “Urad- nik/ SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah iSCe pomožno osebje. Tel. St. 213055. PRODAM na Krasu zazidljivo zemljišče z odobrenim načrtom. Tel. st. 212376 po 19. ure. ISCEM zazidljivo zemljišče za enostano-vanjsko hišo s pogledom na morje. Tel. St. 662023. FRANC in TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. OSMICO ima odprto Frandoli, Slivno 25. OSMICO odpre Farma Kraljic, Prebeneg 99. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja, Medja vas. ToCi belo in crno vino in nudi domač prigrizek. DANES odpre osmico v Trnovci Berto Škrk. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo sortiranih in odprtih vin, domače salame in oljenega olja. PRISPEVKI Minilo je 50 let (10.3.45), odkar je v taborišču Mathausen umrl nas dragi oce. V njegov spomin daruje hci Giordana z možem Karlom 50.000 lir za premestitev in obnovo spomenika padlim v NOB pri Domju. V spomin na Mirana Hrovatina darujejo dijaki in profesorji Liceja F. Prešeren 724.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’An-gelo, Hrovatin. Stojan in Marija Sosič (Ricmanje) darujeta 50.000 lir za CPZ na Opčinah. V spomin na moža, očeta, deda in pradeda ter borca NOB Ivana RatoSa darujejo njegovi najdražji 500.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na pok. starse in brate darujeta Matilda in Francko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice. V spomin na Stankota Stoko daruje družina 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. V spomin na Milana Milica daruje družina Grilanc iz Nabrežine 50.000 lir za freske v slivenski cerkvi. Ob obletnici smrti drage mame Dragice Martelanc Stocca daruje sin Livio z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega oCeta Josipa Tence in njegovih bratov daruje hci z možem Frankom 50.000 lir za spomenik padlim v Križu. V počastitev 50. obletnice smrti Karla Mihalj daruje nečakinja Ingrid z Borutom in Markom 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Karla Mihalj, ki je padel za osvoboditev Trsta 1. maja 1945, daruje hci Elda z Liviotom Vigini 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj, 100.000 lir za SPDT in 100.000 lir za KD I. Grbec Skedenj. V spomin na Karla Mihalj, ki je padel 1. maja 1945 v Trstu za osvoboditev mesta, daruje Zena Ivana 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na brata Viljema Košuta daruje Leander z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na bratranca Odona Sedmaka daruje Leander z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na svaka MilCeta Caharijo daruje Leander z družino 50.000 lir za SKD Igo Gruden. V počastitev spomina Borisa Raceta - Žarka darujeta Silvana in Vojko Slavec 100.000 lir za Dijaški dom. Prispevajte ČOKOLADA pri <5aiui %{mon Ta teden se vam slaščičarna Saint Honore predstavi s Čokolado. Vsak dan bomo pripravili najrazličnejše Čokoladne izdelke - praline in drugo. POSLADKAJSE PRI SAINT HONORE’ Opčine - Proseska ul. 2 - Tel. 040 - 213055 GORICA VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI URA i/RSTA SMER URA i/RSTA 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano 7.10 (D) (10.55), Torino (12.55). 7.45 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogmaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. lU/ 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), 8.01 (E) Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) 7.35 (D)* Tržč (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), 9.10 (E)* Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). 11.03 (R)* 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.47 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). (E) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogmaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14 47 (IR) 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 15.05 (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). (R) 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 2028 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Padova (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) (3.05), Ženeva (6.49). (IR) 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.47 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (021), Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 (R) 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (3.00), Firenze (4.35), Rim Temnini (8.25). 20.47 (IR) 20.54 (IR)* 21.45 (IC) 22.47 (R) 23.12 (IC) 23.27 (E) * Proga Trst-Videm-Benetke PRIHODI SMER________________________________________________ Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Rim Temnini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). SIMPLON BCPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogruaro (8.00), Tržič (9.03). Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre (8.12), Tržič (9.43). Benetke (8.40), Mestre (8.51). Portogruaro (9.35), Tržič (10.23). Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) SVEVO - Sestri Levante (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič (15.22) . Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič (16.03). Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (17.23) . Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič (18.23) . Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič (19.43). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23) ). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09). Videm (6.43). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu. 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu Križu. 12.24 (D) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.05 (D) Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 (R) Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. URA VRSTA SMER 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob praznikih) 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cenrignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob praznikih. 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 14.57 (R) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.39 (D) Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R). Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 (D) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). 20.39 (R) Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. 21.28 (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47). Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 12.04 17.58 23.43 (E) (E) (IC) (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Ljubljana (12.15), Zagreb (14.50). DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), Zagreb (22.55). VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Ljubljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). 6.28 10.57 16.50 19.49 (E) (IC) (E) (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana (13.55), Opčine (15.55). SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak 8 Sobota, 29. aprila 1995 KULTURA / NA PEVSKI REVIJI V MARIBORU Bronasta plaketa za zbor iz Podgore Za to priložnost ojačeni MePZ Podgora je na reviji Naša pesem odlično zastopal Gorico Prejšnjo soboto je mešani pevski zbor Podgora (na arhivskem posnetku) prvič sodeloval na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1995, ki se je letos odvijalo v Maribora. Prireditve, ki je bila od 21. do 23. aprila v dvorani Union, se je udeležilo omejeno število mešanih oz. moških in ženskih zborov (t.j. 25). Ob Podgori (edini zbor iz Gorice) so iz zamejstva nastopali še MePZ Jacobus Gallus iz Trsta, MoPZ Vasilij Mirk iz Kontovela ter MePZ Jacobus Gallus iz Celovca. Tekmovalni nastop je obsegal obvezno pesem ter tri izvirne skladbe po izbiri; zbor je nato ocenjevala posebna komisija na podlagi prepričljivosti izvedbe, tehnične pripravljenosti zbora ter zahtevnosti tekmovalnega programa. 31 pevcev MePZ Podgora z zborovodjem Mirkom Špacapanom je imelo na svojem sporedu poleg obvezne pesmi (Zenjica J.Ravnika na besedilo F.Kozaka) še Vrabcev Veter na verzih S.Kosovela, Brucknerjevo Ave Maria ter Poulencovo Vinea mea electa. Isti popoldan so v Mariboru nastopili tudi MePZ J.Gallus iz Trsta, MePZ Toplice iz Dobrne, Vox medicoram iz Ljubljane, Komorni zbor De profundis iz Kranja ter Akademski pevski zbor Maribor. Žirija je izvedbo zbora Podgora (ki je bil za to priložnost ojaCen z nekaterimi pevci iz okoliških krajev) ocenila s 74 točkami (na 90) ter mu podelila bronasto plaketo mesta Maribor. Goriški pevci so bili z izvedbo zelo zadovoljni, saj so nad pričakovanji dosegli pomembno nagrado za svoje ljubiteljsko delo, ki s trudom lahko postane kvalitetno, kljub negativnemu prizvoku, ki ga za nekatere še ima. (ej) KINO Ti OBVESTILA 1(3 RAZSTAVE GORICA VITTORIA 17.30-19.40-22.00 »Pret a por-ter«. Rež. Robert Altman. Igrajo Julia Roberts, Mar-cello Mastroianni, Sophia Loren. Ozvočenje Dolby stereo. CČRSO 18.00-20.00-22.00 »In trappola«. Igra Chris Lambert. Prepovedan ml. pod 18. letom. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »La morte e la fanciulla«. ReZ. Roman Polanski. L Ben Kigsley in Sigoumey VVeaver. s______________IZLETI SPD GORICA vabi 21. maja na avtobusni izlet na Golico. Prijave v sredo od 11. do 12. ure ter v Četrtek od 19. do 20. me na sedežu. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. SKD KREMENJAK -JAMLJE in SEKCIJA VZ-PI DOL-JAMLJE prirejata 4. junija avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje na Bled in v Vintgar. Prijave sprejemajo Igor Kobal, Ettore Moro, Mario Cro-selli do 15. maja ali do oddaje mest v avtobusu. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi vse, ki so se prijavili za izlet na Sicilijo in Sardinijo, da poravnajo saldo obvezno do 5. maja. Odhod bo v soboto, 13. maja, ob 5. uri zjutraj s Trga sv. Martina (pri cerkvi) v Doberdobu. Priporoča se točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi svoje elane, da se udeležijo 16. spominskega pohoda Ste-verjan-GonjaCe, ki bo v nedeljo, 7. maja, s startom ob 9.30. Odborniki bodo na startu zbirali prijave pol me pred odhodom. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja tečaj tehnike prodaje. Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda, ul. della Croce 3, tel. 81826. gg ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA EP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie- • ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste V KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja do 6. maja slikar Janez Kovačič iz Ljubljane. V PALAČI LANTIERI, Trg sv. Antona 6, je odprta razstava ilustratorke Fide-lie Damato. Ogled: delavniki 16-19, prazniki 10-13. V KROŽKU MITTE-LART, Trg sv. Antona 13, razstavlja nemška slikarka Jordan - April. Ogled: delavniki 17.30-19.30, prazniki 10-12 in 17-19. r ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri jezeru - Al Lago, Vrtna ul. 2, tel.78300. POGREBI Danes: 9.30 Ida Kumar vd. Mami iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Pevmi; 11.00 Giuseppe Sapienza na glavnem pokopališču. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško se klanja spominu svojega častnega elana Borisa Raceta in izreka sožalje svojcem. POLITIKA / PO UPRAVNIH VOLITVAH GORICA / TERITORIALNI PAKT NOVICE Levosredinski pol se vse bolj utrjuje DSL (in mnogi v LS) za levi center Sindikati si sami lastijo pobudo za pakt s CNEL Polemični do sen. Bratine Načrt za oblikovanje levosredinskega zavezništva, ki naj bi se na političnih volitvah strnilo okrog kandidature Romana Prodija, dobiva na Goriškem po nedeljskih upravnih volitvah vse bolj konkretne obrise. 2e v prvem poročilu o volilnih izidih v sedemnajstih občinah, kjer so volilci obnavljali občinske uprave, smo zabeležili, da je bila desnica poražena na celi fronti in da so se večinoma uveljavile koalicije, ki so združevale napredne in sredinsko opredeljene sile. Ti izidi so sedaj predmet razprave v okviru posameznih političnih grupacij in prav v tej razpravi se nakazuje vse otipljivejša perspektiva trajnejše povezave med levico in centrom. Za tako perspektivo se ogreva pokrajinski tajnik DSL Alešsandro Maran, ki v izjavi za tisk z zadovoljstvom komentira izid volitev. Maran ugotavlja, da so se sile naprednega pola uveljavile ne le v občinah na levem bregu Soče, kjer je bila levica že od vedno močna, temveč tudi prvič v tolikšni meri na desnem bregu Soče, kjer je nekoč gospodarila KD s svojimi zavezniki. Tokrat, ugotavlja Maran, je levica zabeležila pomembni zmagi v Maria-nu in Slovrencu, prispevala pa je tudi k uspehu odprtih sredinskih list v Medeji, Koprivnem, Do-lenju in Mošu. V igri je še tudi v Gradišču in Sta-rancanu, kjer bo balotaža 7. maja. Ti izidi po oceni tajnika DSL dokazujejo, da v Italiji obstajajo pogoji za bipolarizem, v katerem lahko igrajo pomembno vlogo levičarske sile, ki so bile doslej prisiljene v obrobje. Za to je potrebno zavezništvo s centrom, ki pa po Mara-novi oceni nima druge izbire kot to, da se poveže z demokratično levico: to dokazujejo izidi volitev pa tudi dejstvo, da se morajo sile centra, ki bi se hotele povezati z desnico, izneveriti lastnim vrednotam in idealom. Zato Maran odkrito kritizira tiste voditelje Ljudske stranke,»ki še niso razumeli prave novosti teh upravnih volitev«in sicer tega, da lahko center in levica s programom, ki naj bi povezal vrednoti učinkovitosti in solidarnosti, uspešno kandidirata za vodenje države. Da ti pozivi levice tokrat ne bodo naleteli na gluha ušesa znotraj Ljudske stranke, dokazuje vroča razprava, ki se je razvila med goriškimi nekdanjimi demokristjani. Ge vodstvo, od pokrajinskega tajnika Luiseja do mestne tajnice Agaz-zijeve, še vedno vztraja na desničarski liniji But-tiglioneja, postaja vse glasnbejši tisti del stranke, ki gleda na levo. Bivši mestni tajnik Mattel se je skupaj z nekaterimi drugimi somišljeniki že odcepil od “uradne” goriške LS in napovedal, da bo sledil tistemu delu stranke, ki ga na vsedržavni ravni vodi tajnik Gerardo Bianco. Pričakovati je, da jim bodo v kratkem sledili še mnogi. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so včeraj z nenavadno ostrino odgovorile na nekatere izjave senatorja Darka Bratine v intervjuju za glasilo goriške DSL Noti-zie-Novice glede ti. teritorialnega pakta za razvoj Goriške. V intervjuju je Bratina spomnil, da sega prva zamisel o takem paktu v lansko pomlad, ko je sam povabil v Gorico Al da Bonomija, koordinatorja raziskovalnega programa CNEL. Iz tistega srečanja (šlo je za tiskovno konferenco, o kateri smo takrat poročali) se je razvila prva zamisel. Ker pa gre za projekt, ki ne sme biti izraz samo ene politične komponente, je nadaljeval v intervjuju Bratina« sem pobudo prepustil sindikal- nim organizacijam«. Prav ta stavek je razkačil pokrajinske tajnike treh sindikalnih zvez, ki si sami lastijo očetovstvo nad pobudo. Bon, Nativi in Brancati namreč trdijo, da o tem niso nikoli razpravljali s sen. Bratino, da so njegova srečanja z g. Bono-mijem njuna zasebna stvar in da so sindikati na lastno pest decembra lani pisali predsedniku CNEL De Riti. Svojo izjavo so sindikalisti še z drugimi očitki na Bratinov račun, češ da njegove trditve žalijo dostojanstvo sindikalnih zvez in njihovih voditeljev, zbodla pa jih je tudi senatorjeva ocena, da v dosedanjem izvajanju zamisli o paktu še niso dovolj razumeli inovativnosti tega projekta. 50-LETNICA OSVOBODITVE / FILM IN SREČANJE Z NEKDANJIMI INTERNIRANCI Učna ura o grozotah nacizma Med prireditvami, ki v teh dneh spominjajo na 50-letnico konca 2. svetovne vojne in osvoboditve izpod nacifašističnega jarma, so še posebej zanimiva srečanja, na katerih priče takratnih dogodkov seznanjajo mlade z grozotami preteklosti. Včeraj smo poročali o takem srečanju na slovenskem klasičnem liceju, danes pa beležimo podobno prireditev, ki je bila namenjena dijakom italijanskega učiteljišča Slataper. V Kulturnem domu so si ogledali film o osvoboditvi jetnikov iz nacističnih uničevalnih taborišč, nato pa prisluhnili pripovedi še živih prič tistih dni. Srečanja z dijaki so se udeležili predsednik go-riškega združenja deportirancev ANED Milovan Bressan in drugi slovenski in italijanski bivši interniranci (na sliki - Fotostudio Reportage). Špediterji kritični do župana Združenje špediterjev odgovarja na kritike, ki jih na račun odsotnosti špediterjev na različnih pobudah občine izrekel župan Valenti. Špediterji polemično vabijo župana, naj se osebno prepriča o načinu in ritmih dela na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu. Zupan se bo tudi prepričal, da so gospodarski operaterji na meji zelo pozorni do dogajanj in sprememb in da so pripravljeni na tem področju ponuditi svoje izkušnje in poglede. Špediterji imajo vtis, da je prav občinska uprava brez jasnega stališča in smernic glede gospodarstva in specifične terciarne dejavnosti. Ne glede na to pa so špediterji pripravljeni na najširše sodelovanje, zaključuje tiskovno poročilo združenja. Dan varne šole na Expomegu Goriški sejem Expomego bo od danes do vključno ponedeljka, 1. maja, odprt vse dni neprekinjeno od 10. do 21. ure. Danes bo na Expomegu “Dan vame šole”: dijaki (po šolah so razdelili 12 tisoč breplačnih vstopnic) si bodo lahko ogledali sredstva gasilcev in enot civilne zaščite. Ob 17. uri bo predstavitev dejavnosti Centra za pomoč državam v razvoju, ob 19. pa bodo predstavili delovanje regionalnih kulturnih združenj, ki vsako leto prirejajo manifestacijo združeni za Unicef. V tem okviru sodluuje na sejmu tudi goriška ZSKD. Koncert ob Lipizerjevi stoletnici V Kulturnem domu v Gorici bo danes osrednja prireditev ob 100-letnici rojstva glasbenika Rodol-fa Lipizerja, po katerem je poimenovano društvo, ki prav v teh dneh in ob tej priložnosti gosti v Gradežu kongres Združenja mednarodnih glasbenih natečajev s sedežem v Ženevi. Kongresisti in drugi gostje se bodo ob 18. uri zbrali v goriškem Kulturnem domu, kjer bo muzikolog Quirino Principe imel komemorativni govor. Ob 20. uri bo sledil koncert orkestra Moldavske filharmonije, dir. Daniel Pacitti, solisti violinista Alexan-dre Dubach, Anastasia Tchebotariova in Trio Čajkovski iz Moskve. Trgovine in storitve ob 1. maju Ob praznovanju 1. maja bo v teh dneh nekaj sprememb v poslovanju trgovin in javnih storitev. Danes si bo treba priskrbeti kruha za tri dni, ker bodo v ponedeljek pekarne in vse trgovine (izjema so le cvetličarne) zaprte. Prihodnjo sredo bodo je-stvinske trgovine odprte tudi popoldne, v soboto, 6. maja, pa bodo lahko odprte trgovine, ki imajo navadno zaporo ob sobotah. Mestno avtobusno podjetje sporoča, da 1. maja javni avtobusni prevoz v Gorici ne bo deloval. Občinski pogrebni urad v Gorici bo 1. maja kljub prazniku odprt od 8.30 do 10.30. V Tržiču “Pohod za svobodo” Skupina pohodnikov pri tržiškem združenju ACLI in Amnesty International prirejata jutri ne-tekmovalni “Pohod za svobodo”. Start bo od 9. do 10. ure na trgu sv. Ambroža v Tržiču (za stolnico). Udeleženci bodo izbirali med 5 in 11 km dolgima progama. S pohodom nameravajo med drugim podpreti delovanje Amnesty International za spoštovanje človekovih pravic po svetu. VZPI / SPOMIN NA B. RACETA Goriški borci hvaležni žarku V dneh 50-letnice osvoboditve žalujejo še za drugimi tovariši Tud predsedstvo VZ-PI-ANPI v Gorici se je s posebno izjavo za tisk pridružilo žalovanju za Borisom Racetom Žarkom. Predsednik borčevske zveze Silvino Poletto se posebej spominja pokojnikovega doprinosa v okviru osvobodilnega boja. V pomladi 1945 med zadnjo veliko racijo zoper partizanske enote na Trnovskem, kjer so enote divizije Garibaldi Natisone sodelovale z IX. korpusom, so garibaldinski borci bili deležni bratske pomoči in solidarnosti slovenskih enot, v katerih je deloval tudi Žarko. Prav ta pomoč izmučenim borcem, dodaja Poletto, ostaja eden najsvetlejših zgledov prijateljskega duha med borci različnih narodnosti, ki so se znašli na isti strani v boju zoper naciste in fašiste. Goriška VZPI zato žaluje za prepričanim borcem za pravice lastnega naroda in za prijateljstvo in sodelovanje med narodi vse Evrope. VZPI v teh dneh praznovanj ob 5p-letnici osvoboditve žaluje še za dvema goriškima borcema, ki sta aktivno prispevala k takratni zmagi. Te dni sta namreč preminila Romano Sosol v Podturnu in Oreste Zanin in Stražic, ki je pomagal braniti goriške tovarne pred divjanjem bežečih četnikov. Sklicujoč se na besede podturnskega župnika Ruggera Dipiazze podrčtujejo, da sta bila borca, ki sta v resnici hotela mir in pravičnost med ljudmi. TRŽIČ / KRAJA Tatovi so odnesli 400 zabojev rjuh v vrednosti 100 milijonov Tatovi so včeraj ponoči v Tržiču iz skladišča nekega podjetja odnesli rjuhe in drugo posteljnino za nič manj kot 100 milijonov lir. Kradli so v hali tržaškega podjetja Bandimport Spa v Ul. Bagni 127 v Tržiču. Očitno so se do precej osamljene hale pripeljali s tovornjakom in svoje “delo” opravili, ne da bi jih kdo zmotil. Na tovornjak so namreč naložili 400 zabojev z rjuhami in drugim blagom ter se odpeljali. Pri policiji, ki je uvedla preiskavo, so prepričani, da gre za krajo po naročilu iz krogov organiziranega kriminala, saj si je res težko misliti, kaj bi priložnostni tatovi počeli s tolikimi rjuhami. SOVODNJE / PRIREDILO GA JE KULTURNO DRUŠTVO Tečaj za pripravo ribjih jedi pritegnil amaterske kuharje Po lanskem začetniškem tečaju spet veliko zanimanje V Kulturnem domu v Sovodnjah se je pred kratkim zaključil kuharski tečaj za pripravo ribjih jedi, ki ga je obiskovalo približno dvajset ljubiteljev te zdrave hrane. Tečaj, ki ga je priredilo domače kulturno društvo, je vodil mladi poklicni kuhar Matej Tomažič. Točno pred enim letom se je v tem času v So-vodnjah odvijal kuharski tečaj za začetnike in ob tisti priložnosti je sovodenj sko kulturno društvo prvič navezalo stik z mladim strokovnjakom kulinarične spretnosti. Sodelovanje se je dobro obneslo, zato so ga nadaljevali tudi letos, sodeč po povpraševanju in številu prisotnosti na težaju pa že napovedujejo, da se bo v prihodnosti to sodelo- vanje prav gotovo še ok- rib in drugih morskih do- ali manjšem uspehu “no- repilo. brot. Ob koncu vsakega vopečenih” kuharjev, (af) Letošnji tečajniki iz srečanja je seveda bila na Na sliki (Fotostudio Sovodenj in okoliških va- vrsti pokušnja pripravlje- Reportage) tečajniki po- si so na štirih lekcijah nih specialitet in iz- zorno sledijo razlagi spoznali vse skrivnosti menjava mnenj o večjem kuharskega mojstra DEŽELA Sobota, 29. aprila 1995 PREDSEDNICA SSO MARIJA FERLETIČ O 50. OBLETNICI OSVOBODITVE Proslava v Doberdobu skupni poklon junakom Pred skupno proslavo 50. obletnice osvoboditve, ki jo bosta v ponedeljek priredila v Doberdobu SKGZ in SSO, smo predsednico Sveta Slovenskih organizacij Marijo Ferletič zaprosili za pogovor o pomenu te manifestacije. SSO in SKGZ sta prireditelja osrednje enotne proslave ob 50-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. Pomeni to znak, da bomo tudi v prihodnje, ob mogoče manj slovesnih, vsekakor pa pomembnih dogodkih tudi nastopali enotno? Moja osebna želja in želja SSO je, da bi Slovenci ne samo priložnostno ampak vedno nastopali enotno. To je naša rešitev. Ce sem se v svojih mladih letih opredelila za slovensko stranko, ki je potem postala deželnega značaja to je Slovenska skupnost, sem to storila v trdnem prepričanju, da je samo odločno enotno nastopanje jamstvo za dosego tistih pravic za katere so se borili naši primorski Slovenci. Njihov junaški nastop, ne glede na ideološko opredelitev, proti fašistični diktaturi za zmago poteptanih človečanskih pravic in demokracije nas moralno obvezuje, da imamo tudi mi, ki uživamo sadove njihovega mucenistva, stalno prisotne globoke ideale, za katere so darovali svoja življenja. Skupna proslava 50-letnice zmage nad nacifasizmom naj predstavlja naS odgovorni poklon padlim za svobodo in žrtvam nasilja ter trdno obvezo za nadaljevanje skupne poti v zasledovanju interesov slovenske manjšine in slovenskega naroda, ki so istočasno interesi SirSega značaja, ko skoraj z utopi-sticnim pogledom z zaupanjem zremo v Evropo narodov. V tem duhu pa odločno obsojamo vse težnje, ki tako ali drugače, primitivno ali prefinjeno stremijo po izkoriščanju petdesetletnice v ideološke ali strankarske namene. Enotnosti ne pojmujemo kot enoumja. In kdor to misli, naj se vpraša s kakšnimi občutki se bodo sorodniki pokojnih, ki nimajo na domačih pokopališčih svojih grobov, udeležili proslave 50-letnice ob ugotovitvi, da se jim po 50 letih, ko je zvezda že zatonila, na edinem obeležju, kot so skupni spomeniki, Se ne privošči niti beseda mir. Skupna proslava 50-letnice zmage nad nacifasizmom za katero se je SSO odločno zavzemal že od prvega začetka, naj končno v pravem duhu pripomore k premostitvi vseh dosedanjih razprtij, ki brez dvoma Šibijo naSo manjšinsko moc v zasledovanju svojih pravic in izvajanju svojih dolžnosti. Kakšno sporočilo naj Slovenci v Italiji pošljemo s ponedeljkove manifestacije v Ljubljano in Rim? Kakšno naj bo sporočilo v Ljubljano in Rim? Cas je, da vsak opravi svojo dolžnost, da se izpolnijo, Četudi z nezaslišano zamudo, sprejete obveznosti bodisi v italijanski ustavi kakor v mednarodnih pogodbah. Vloga manjšin-cev in zato tudi zamejskih Slovencev je važna in odgovorna. Mi se tej odgovornosti ne odpovedujemo. Nasprotno! Hočemo dosledno jo izvajati v vseh odtenkih! Potrebujemo pa pravega razumevanja in ustrezne tudi gmotne pomoči. Ah pričakujete na manifestaciji veliko mladih? Manifestacija bi morala predstavljati predvsem sporočilo mladim zlasti sedaj, ko je pravkar minila volilna kampanja, ki nas je ponekod še vedno hudo razdvajala. Za boljšo bodočnost svojih potomcev so se naši primorski ljudje skupno borili. Zato mora, predvsem mladim, iti danes njihovo in naše skupno sporočilo. Vanje se morajo zamisliti.Prav masovni in dostojanstveni pristop mladine bo dokaz za resničen uspeh manifestacije. Zakaj naj bi prišli prav mladi? Mladi morajo poznati našo preteklost, na njej se učiti, da ne bodo podlegli tistim napakam, ki so že žele veliko žrtev. 50-letnica naj ne bo folklora, 50-letnica naj ne bo priložnostna veselica! 50-letnica mora nuditi mladim ustrezen odgovor na njihova vprašanja, ki se jim danes bolj ko kdaj vsiljivo postavljajo. Ob tem važnem jubileju jim dajmo pravega odgovora, da se bodo smatrali vredni potomci svojih dedov in pradedov in se bodo z odgovornostjo in pogumom podali na svoje življenjsko romanje, kjer jih Caka veliko odgovornih in težkih preizkusnih postaj. Bog daj, da bi se prebijali skozi težave z ramo ob rami. Pozivi ob skupni proslavi 50-letnice v Doberdobu Letošnje obhajanje 50. obletnice osvoboditve je za ves demokratični svet pomemben dogodek: pred pol stoletja se je zaključilo vojno in predvojno obdobje zatiranja človeških pravic, nasilnega utišanja milijonske množice ljudi, ki so se uprli dolgoletni strahovladi fašizma in nacizma. Za nas Slovence je obletnica pravi zgodovinski mejnik, še posebej pa je pomembna za vse, ki živimo izven meja matične domovine. Pred 50 leti se je končala vojna, svet je zadihal v svobodno življenje, človeške pravice do dostojanstvenega narodnostnega izražanja pa nam niso še zagotovljene. Danes so še vedno odprta in nerešena številna vprašanja, ki nam onemogočajo pravi narodnostni razvoj, nevarno se postavlja tudi vprašanje obstoja nasploh. Praznovanje 50-letnice osvoboditve in zmage nad na-cifašizmom je torej za nas velikega pomena: Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta, Gorice, Čedada in Rezije vabi zato vse svoje elane - elane društev, pevskih zborov, glasbenih skupin in vse, ki se prostovoljno zavzemamo za bogatost naše ljubiteljske kulture, da se množično udeležimo osrednje proslave Slovencev v Italiji. S svojo prisotnostjo na dan prvega maja v Doberdobu bomo dogodku dali pravi pomen še živega in potrebnega zavzemanja za svoj obstoj. Predsedstvo ZSKD Te dni poteka pol stoletja, od kadar je v naše kraje po dolgem obdobju teme spet zasijala svoboda. Ta nam je omogočila, da so si v novi povojni ureditvi utrli pot demokracija ter vsestranski socialni in gospodarski razvoj. Ko gledamo na dolgo prehojeno pot, na vse, kar so zgradili naši povojni rodovi, ne moremo mimo spomina na tiste, ki so s svojim uporom skozi dolgo obdobje fašistične diktature in z oboroženo vstajo med vojno vihro, dejansko omogočili, da je prevladala demokracija nad tiranstvom in da smo se, kot slovenska skupnost, sploh ohranili v naših krajih. V znak hvaležnosti in da potrdimo vrednote, ki so se neizbrisno vpisale v naš zgodovinski spomin, pozivamo vse slovenske gospodarstvenike v zamejstvu od Milj do Trbiža, da se udeležijo današnje skupne spominske proslave v Doberdobu. Predsednik SDGZ dr. Boris Siega TRST / 17. REDNI OBČNI ZBOR Stori z optimizmom gleda v bodočnost Kljub še obstoječim finančnim težavam TRST - »Kljub hudim finančnim Finančne težave še niso premaga-težavam in stiskam, ki niso zajele sa- ne, vendar dejstvo, da se sanacijski mo Slovenskega raziskovalnega inšti- nacrt zaključuje pred napovedanim tuta paC pa vse manjšinske ustanove rokom, in prejete obljube glede fi-in celotno strukturo slovenske narod- nanenih podpor inštitutu v letošnjem nostne skupnosti v Italiji, želimo in in naslednjih letih po ravnateljevi hočemo zreti v bodočnost z optimiz- oceni narekujejo dokaj upravičen op-mom, obenem pa racionalno in neu- timizem. Zato so v predračun za le-trudno odstranjevati vse zapreke, kr tošnje leto dali tudi nekaj postavk -se zoperstavljajo uspešnemu delo- nakup strokovne literature, izpo-vanju Inštituta.« Zaključni odstavek polnjevanje opreme, stroški za uredi-iz poročila upravnega sveta, ki ga je tev morebitnega novega tržaškega se-prebral ravnatelj Emidio Sussi, zelo deža - ki jih v prejšnjih ni bilo. Ob nazorno odraža vsebino in potek 17. pregledu dela v lanskem letu, v kate-rednega zbora Slorija (foto KROMA). rem je Slori slavil 20-letnico delo-Na ne preveč dobro obiskani Cetrtko- vanja, je bilo v poročilu tudi nekaj, še vi skupščini so udeleženci tudi izvo- vedno skromnih načrtov. Odraz netili nove organe instituta, v katere so dorečenega jutrišnjega dne je bila tu-bili v glavnem potrjeni prejšnji elani. di razprava. Ob začetku občnega zbolipravni, nadzorni in znanstveni od- ra se je predsednik Aljoša Volčič bor bodo urejali delo Slorija v na- spomnil lani preminulega raziskoval-slednjih treh letih, ko naj bi ustanova ca Pavla Stranj a in bivšega predsed-po zaključenem sanacijskem nacrtu nika SKGZ Borisa Raceta - Žarka, ki ponovno zaživela. je bil med pobudniki inštituta, (bip) t •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMa COSMETICS ITALY •FARGO. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY MILAN / OB VEČJI POLITIČNI UMIRJENOSTI h Lira je vendarle prišla do sape Pridobila je v odnosu do vseh valut Tuji investitorji spet na milanski borzi MILAN -Dokaj uspešna pogajanja za pokojninsko reformo in bolj sproščeno vzdušje na politični ceni so koristili italijanski liri in poživili milansko borzo, na katero se vračajo tuji investitorji. Italijanska deviza je po dolgem Času »zajela sapo« in vCeraj je vrednost marke po več kot enem mesecu končno zdrknila pod 1.220 lir. 2e v Četrtek se je lira okrepila v odnosu do evropskih valut in do dolarja, vCeraj pa je na njen vzpon pozitivno vplivalo tudi spodbudno vzdušje na pogajanjih za pokojninsko reformo. Marka je v Četrtek kotirala 1.234,6 lire, vCeraj pa je njena vrednost po- stopno padala. Italijanska emisijska banka je v začetku popoldneva zabeležila teCaj 1.216,13, lira pa si je nato še opomogla in zveCer je marka veljala 1.210 lir. Dobro se je lira odrezala tudi v odnosu do dolarja in do evropskega ecuja, ki je vCeraj veljal 2.230,75 (v Četrtek 2.265,85). Vzporedno z liro se je okrepilo tudi poslovanje na milanski borzi. Kazalec Mibtel je vCeraj pridobil 1,45 odstotka. Investitorji so prepričani, da bo vladi in sindikatom uspelo doseči dogovor o pokojninski reformi, ki naj prispeva k sanaciji državnega primanjkljaja, obenem pa naj ne zaostri družbenih napetosti. Trst A-pogovor o električnih napeljavah Tržaška radijska postaja je pripravila v sodelovanju s Slovenskim gospodarskim združenjem niz oddaj o gradnji, opremi in prodaji hiše. Oddaje predvidevajo v prvem tednu maja pogovore s strokovnjaki, ki skrbijo za električno inštalacijo, varnostne naprave, termo-hi-droinštalacije, hlajenje, notranjo opremo in zunanja dela. V torek, 2. maja bo ob 11.45 bodo o elektriki in varnostnih napravah spregovorili obrtniki Ezio Mauri, Milan Ambrosi, Adriano Goriup in Andrej Sik za SDGZ. LIRA PON TOR SRE ČET PET 17073 1690j0 1713,4 17013 16813 '. -tS II 1 ZAKONODAJA / PRILAGODITI BO TREBA OBRATE Delodajalci bodo morali zagotoviti varnost na delu TRST - Podjetniki in samostojni delavci, ki so bili v teh zadnjih letih pod pritiskom številnih negativnih dejavnikov-{recesije, mehanizma »minimum tax«, obveznega posodobljenja električnih napeljav itd.), bodo morali spet globoko seCi v žep in EVROPSKA ZVEZA / STROŽJA PREVERJANJA O PRISPEVKIH_ Na področju kmetijstva in trgovine največje število goljufij na škodo EZ Pri evropski vladi velja Italija za najvčjega »goljufa« bruseljskih skladov Kmetijska politika funkcionarjev Evropske zveze je res Čudna. Na eni strani s strogim določanjem kontingentov omejujejo razvoj nekaterih kmetijskih panog, na drugi pa dajejo visoke denarne podpore tistim kmetom, ki iste panoge razvijajo v nerazvitih območjih, Tisto, kar je še najbolj Čudno in nerazumljivo, pa je, da Bruselj daje podpore tudi tistim, ki iste kmetijske dobrine uvažajo v Evropsko zvezo iz držav nečlanic. Takšna »Čuda« so znana že iz let, ko je še stal berlinski zid. V takratno zahodno Nemčijo, in posledično v druge države takratne EGS, so uvažali mleko iz vzhodne Nemčije. Velikokrat je bilo to mleko v resnici iz Poljske. To se je dogajalo kljub temu, da so bruseljski funkcionarji v vseh drugih državah EZ med drugim omejevali tudi govedorejo. Takšno politiko nadaljujejo tudi danes, in, kar je najbolj Čudno, dajejo nekaterim trgovskim pobudam tudi izdatne podpore. En sam primer. Iz držav vzhodne Evrope, ki niso Članice EZ, uvažajo mleko v prahu, ki gre v Španijo. V resnici pa Spanci isto mleko v prahu potem izvozijo in od EZ prejemajo izdatno izvozno premijo. Podobnih sleparij je nickoliko. V italijanskem tisku pogosto beremo, da so v Bruslju ugotovili, kako so italijanski pridelovalci oljk in še kakega drugega kmetijskega proizvoda neute- meljeno prejeli evropske podpore. Sleparije, do katerih prihaja v vseh Članicah Zveze, so na dnevnem redu že od nastanka skupnosti, vendar so evropski funkcionarji šele v zadnjem Času zaceli podrobneje preverjati, kaj se resničnega dogaja na tem področju. Prišli so do presenetljivih rezultatov: lani so odkrili 4.168 nepravilnosti, leta 1993 pa »komaj« 2.538. V Bruslju so sicer prepričani, da so te številke le konica ledene gore. Ugotovljenih sleparij je bilo za 1.032 milijard ekujev, kar znaša 1, 2 odstotka celotnega budžeta Evropske zveze. Italijani so na tem področju na prvem mestu in daleC prekašajo vse druge. Krožijo govorice, da so nekateri menedžerji ustanovili posebne študijske skupine, ki služijo s preučevanjem zakonov in predpisov in ki »pošteno« sleparijo evropsko blagajno. V Italiji je bilo doslej odkrito anjveCje število sleparskih poslov: samo na kmetijskem področju so evropski fuhk-cionarji v letih 1991 -1994 odkrili sleparije v skupni vrednosti 560 milijonov ekujev. DaleC za Italijani so na drugem mestu Grki, ki so Bruselj osleparili za 86 milijonov ekujev, sledijo Spanci (83 milijonov), Francozi (54 milijonov) itd. V bruseljske blagajne se je vrnilo le malo s slepar j enjem pridobljenega denarja. V največ primerih gre denar iz Bruslja za podporo poizvodnje nekate- rih kmetijskih pridelkov. Sem sodi predvsem olivno olje, za katerega prejemajo najveC podpor Italijani, Grki in Spanci. V drugih primerih so podpore namenjene tako uvozu nekaterih kmetijskih pridelkov kot še bolj izvozu. Pri uvozu igrajo svojo vlogo nekatere države tim. tretjega sveta, s katerimi ima EZ posebne bilateralne po- godbe. Tudi v teh primerih prihaja do sleparij, največkrat zaradi tega, ker blago, ki naj bi prihajalo iz ene držav, s katerimi ima EZ sporazum, dejansko prihaja od drugod. Kot primer sleparije pri izvozu blaga pa lahko navedemo neko italijansko podjetje, ki je prejelo podporo za izvoz 63 kontejnerjev tobaka v Romunijo. Kontejnerji so res šli iz Italije v Romunijo, v njih pa je bil le odpadni papir. Takšne sleparije sicer niso nobena novost. Dogajajo se tudi ob italijan-sko-slovenski meji, kot povsod tam, kjer je za izvoz ali uvoz nekega blaga bilo mogoCe prejeti državne ali evropske podpore. Marko VValtritsch SLOVENSKO GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO V ŠVICI Izjemna, a slabo izkoriščena priložnost Sejem v Luzernu je Slovenijo izbral za posebno gostjo LUZERN - V tem švicarskem mestu se je pričel 16. veliki mednarodni kmetijsko-gospodarski sejem »Lugo 95«. In kot je navada Švicarjev, da na svojo prireditev vsako leto povabi kakšno tujo državo kot gostjo, je ta čast letos pripadla Sloveniji. Našim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, ekonomske odnose in razvoj ter gospodarske dejavosti je podjetje Lumag, ki je organizator sejma, ponudil halo s 600 kvadratnimi metri razstavnega prostora. Ti pa so izziv sprejeli in organizacijo predstavitve slovenskega kmetijstva in gospodarstva zaupali Pomurskem sejmu d. d. iz Gornje Radgone, ki je z organizacijo lanskega kmetijsko živilskega sejma v svojem mestu navdušil tudi Švicarje. Ti so namreč naSim ministrstvom predlagali, da bi organizator bil ravno Pomurski sejem, ki ima s taksnimi prireditvami precej izkušenj. Po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca, bi lahko imeli naši razstavljale! v Luzernu na voljo tudi do 800 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Toda težko je bilo najti podjetja, ki so bila pripravljena za predstavitev, kajti ob tem se kljub vsemu pojavljajo določeni stroški. In ko so se ministrstva odločila poravnati del s troskov, se je za sejem »Lugo 95« prijavilo 40 slovenskih .podjetij, ki bodo razstavljala na 600 kvadratnih metrih. Na sejmu tako predstavljajo slovensko mesno in mlečno industrijo, vina, obrt in industrijo. Prav tako bo predstavljena tudi kulturna dediščina nase države, kulturni program pa so pripravila slovenska kulturna društva iz Švice ter Matica iz Maribora. Na sejmu v Švici se posebej predstavlja slovenska kulinarika. Tako naši kuharji na posebnem prostoru ponujajo slovenske specialitete. Na sejmu bodo tudi turistična gostinska podjetja (Radenska, Rogaška in Atomske toplice), kljub temu pa je to veliko manj kot so pričakovali organizatorji. Po Erjavčevih besedah bi bil sejem »Lugo« veh-ka priložnost za predstavitev naših turističnih zmogljivosti, če ne bi bila premalo izkoriščena. Na sejmu »Lugo 95«, ki bo potekal do 7. maja, bo v nedeljo Slovenski dan. V tem času bo prireditev obiskala tudi posebna delegacija gospodarstvenikov in novinarjev iz Slovenije. Oste Bakal investirati dokajšnje zneske v strukture svojih obratov. Zakonski odlok št. 626/94, ki z večletno zamudo sprejema smernice in standarde Evropske zveze za zagotavljanje varnosti pri delu in dopolnjuje italijansko zakonodajo o preventivni zaščiti in higieni na delovnem mestu, nalaga podjetnikom, delodajalcem in sploh vsem odgovornim organizatorjem raznih ne le produktivnih aktivnosti, dolžnost, da z ustreznimi ukrepi in posegi zagotovijo popolno varnost pri delu. Zakonski ukrep se nanaša tako na zasebna kot javna delovna okolja in hoče zaščititi pred nevarnostjo nezgod oziroma poškodb vse osebje, ki opravlja kako dejavnost: poleg zaposlenega osebja morajo biti zaščiteni tudi družabniki, vajenci, obiskovalci tečajev idr. Ne glede na področje dejavnosti morajo prav vsi delodajalci, še posebno obrtniške delavnice vključno z računalniško opremljenimi pisarnami, poskrbeti za varno delovno okolje, zmanjšati nevarnost požarov in poškodb, kar morajo tudi primerno dokumentirati. Treba bo torej temeljito poseči na delovišča in poskrbeti za zasilne izhode, ustrezno višino delovnih prostorov, varnost strojev in vseh delovnih pripomočkov, pa tudi za zdravo okolje. Dobršen del delavnic ne ustreza tem predpisom in zato bodo nujne neproduktivne investicije v vrednosti več desetin milijonov lir, kar bo za večino delodajalcev predstavljalo hud finančni zalogaj, ki ga bo težko amortizirati. Pa tudi možnost pridobitve kredita je problematična, zato bodo strokovna združenja skušala prepričati upravitelje posebnega bencinskega sklada pri Trgovinski zbornici, da nameni nekaj sredstev konzorciju CON-GAFI, ki naj bi zagotavljal jamstvo. Nekatere obveznosti bi bile morale biti opravljene že do 1. marca, drugi roki pa zapadejo 13. novembra in 1. januarja 1996. Predpisani posegi pa v tako kratkem Času dejansko niso izvedljivi, zato je pričakovati, da bodo rok podaljšali za kak mesec. To pa še ne pomeni, da obrtniki in delodajalci lahko stojijo križem rok. Takoj se morajo aktivirati in ukrepati, sicer tvegajo hude kazenske sankcije, ki ne predvidevajo le denarne globe, ampak tudi večmesečno zaporno kazen. Organizacijsko tajništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta je na razpolago svojim elanom, da jim pojasni normativ. To problematiko pa bodo podrobneje analizirali na strokovnem posvetu, ki ga bo SDGZ priredilo v Četrtek, 4. maja v Prosvetnem domu na Opčinah. Izvedenci bodo orisali posege, ki jih bo treba opraviti v posameznih delovnih okoljih, obenem pa bodo skušali tudi operativno uskladiti izvajanje del in ugodnejše pogoje pri najemanju kreditov. (B) ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva7, .tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, . tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, . tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 NOVA GORICA, AJDOVŠČINA, VIPAVA / OKOLJE Stekel je projekt Varovanja morja v Tržaškem zalivu in voda v njegovem zaledju Jadransko morje, posebej še Tržaški zaliv, je vse bolj onesnaženo. Na svoji koži čutijo onesnaženje vsi, ki od morja živijo. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je konec letošnjega marca prijavilo projekt prekmejnega sodelovanja za leto 1995 in program do leta 1999. Njegov naslov je Projekt varovanja morja v Tržaškem zalivu in voda v njegovem zaledju. V prvi stopnji naj bi z njegovo uresničitvijo izboljšali kakovost vode rek Soče in Vipave. Splošni cilji projekta so izboljšanje kakovosti morja z gradnjo Čistilnih naprav za odpadne vode v njegovem zaledju in vzpostavitev nadzora nad kakovostjo odpadnih voda. Cilj prve stopnje projekta je izboljšanje kakovosti rek Vipave in Soče. Zato je treba določiti mogoče onesnaževalce, posebej vpliv posameznih večjih naseljih v občinah Nova Gorica, Ajdovščina in Vipava, izdelati tehnično dokumentacijo za čiščenje odpadnih voda, zgraditi čistilne naprave in obnoviti kanalizacijo v posameznih krajih in omejiti najhujše onesnaževalce. Italijanska in slovenska obala v severnem Jadranu je mejno območje, ki zahteva poseben pristop pri varovanju kakovosti vode. Tu so namreč velika urbana središča z močno industrijo in pristanišči s precejšnjim prometom. Ker sta za onesnaževanje krivi obe državi, morata problematiko varovanja voda obravnavati skupno. Analize kažejo, da je voda v Tržaškem zalivu razen ob izpustih iz kanaliza-cje še sprejemljive kakovosti predvsem zaradi močnega toka in globine morja. Zaradi hitrega razvoja lahko pričakujemo poslabšanje še v tem stoletju. Projekt predlaga tri točke: izdelavo te- hnične dokumentacije za gradnjo dveh ključnih komunalnih čistilnih naprav, in sicer v Vipavi in Novi Gorici (Ajdovščina svojo CN že ima), in njuno gradnjo ter obnovo oziroma dograditev kanalizacij. S projektom so seznanjene tudi italijske oblasti (Goriška provinca, uprava mesta Trst in italijansko ministrstvo za okolje), ki ga podpirajo. Zlasti še zato, ker verjetno voda iz reke Vipave napaja vodni vir Brestovica, kjer ima zajetje kraški vodovod. To vodo pa uporabljajo za namakanje v Sloveniji in Italiji, obe reki tudi napajata podtalnico na mejnem območju v Sloveniji in Italiji, to podtalnico pa Italijani črpajo kot pitno vodo. Projekt se navezuje na mednarodni program Inter-reg 2, in sicer na njegov itah-janski del. Celotna vrednost prve stopnje projekta znaša 10 milijonov in 350 tisoč ekujev. Najdražja (7.250.000 ekujev) je gradnja komunalne čistilne naprave Nova Gorica, dograditev in obnova kanalskega omrežja znaša 750 tisoč ekujev, gradnja CN Vipava bo stala 550 tisoč ekujev in dograditev kanalizacijskega omrežja nanjo 700 tisoč. Prav toliko bo stala tudi dograditev CN v Ajdovščini, dograditev kanali-zacjskega omrežja pa še nadaljnjih 400 tisoč ekujev. Projekt naj bi sofinancirali, in sicer s prispevki Slovenije (3, 9 milijona ekujev), PHARA (5, 54 milijona) in iz drugih virov (milijon ekujev). Predvideno je, da naj bi nekatera dela začeh že letos. Sredi aprila so se sešli župani treh občin in nekateri strokovnjaki ter projekt podprli. Soglašali so tudi s petletnim obdobjem, v katerem naj bi bil projekt končan, in že določili projektno ekipo. Vojko Cuder Na onesnaženost vodotokov in morja vplivajo tudi neurejena odlagališča (Foto:V C.) Večina malčkov bo morala ostati doma CERKNICA - Zaradi prostorskih težav v vzgoj-no-varstveni enoti v Starem trgu, ki je del VVZ Martin Krpan v Cerknici, bodo morali jeseni odkloniti skoraj trideset otrok, ki čakajo na sprejem v vrtec. Septembra bodo imeli le dvanajst prostih mest, po zadnjih podatkih pa čaka na sprejem 41 otrok. WZ Martin Krpan Cerknica skrbi za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, skrajšano pripravo otrok na šolo ter izvaja programe za otroke z lažjimi motnjami v razvoju in programe za otroke, ki niso v vrtcu, na območju občin Cerknica in Loška Dlina. V dvaindvajsetih oddelkih dnevne vzgoje in varstva predšolskih otrok je 400 otrok. Oddelki so v enotah v Cerknici z oddelkom v Grahovem, na Rakeku in v Starem trgu z oddelkoma v Novi vasi in Iga vasi. To enoto in oba njena razmeščena oddelka, ki jih obiskujeta 102 otroka, že dalj časa pesti problem prostih mest. Vodstvo vrtca je cerkniško občino opozorilo na težave že pred leti, vendar denarja za naložbe ni bilo. Prostorsko problematiko so delno rešili v Iga vasi, kjer so s pomočjo loške Kovinoplastike obnovili prostore v osnovni šoli, v kateri od leta 1993 delujeta dva oddelka. Mogoča rešitev prostorske stiske se je cerkniškemu vrtcu pred kratkim ponudila s kandidiranjem na republiškem natečaju za sofinanciranje naložb v vrtcih v letih 1995-1999. Nanj so se prijavili kar s petimi programi, med katerimi sta tudi gradnja novega vrtca v Starem trgu in Nori vasi. Odgovora šolskega ministrstva za zdaj še niso prejeli. Mateja Godejša KOPER / STATUT MESTNE OBČINE 0 pravicah manjšine Kakšno naj bo narodnostno mešano ozemlje občine Mestna občina Koper je v tem tednu dobila novi statut. Koprski občinski svetniki so razpravo o temeljnem dokumentu občine opravili res izčrpno, saj je seja trajala dobrih Sest ur. Koprski občinski svetniki se očitno zavedajo pomembnosti statuta, saj so bili na torkovi seji prisotni vsi. K predlogu statuta so vložili kar 60 dopolnil, komisija za pripravo statuta pa jih je 21 sprejela. Največ pripomb je bilo podanih glede posebnih pravic pripadnikov italijanske manjšine in na seji sveta je bilo največ razpravljanja prav o tej temi. Tako so se dolgo pogovarjali, kolikšno naj bo narodnostno mešano ozemlje občine. Komisija za pripravo statuta je upoštevala pripombo, ki jo je poslal Danijel Starman, da je občina Koper le delno narodnostno mešana. Zavrnila pa je pripombo slovenske nacionalne stranke, ki je menila, da je določitev narodnostno mešanih območij občine v nasprotju z Osimskimi sporazumi in da se z novim statutom dvojezično območje razširja. V zakonu o ustanovitvi občin je namreč določeno, da se narodnostno mešana območja opredelijo enako kot v dosedanjih statutih. V koprskem statutu je med dvojezičnimi naselji dodano ime naselja Prade, ki je bilo do leta 1989 združeno z naseljem Bertoki v dvjezičnem območju, torej ne gre za širitev tega območja. Vseeno je pri glasovanju večina svetnikov (17 od 32) podprla ta amandma, vendar ni bil sprejet, ker bi potreboval dvotretjinsko večino. Prav tako je bil zavrnjen amandma, po katerem naj bi tri svetnike, ki predstavljajo italijansko narodnost, volili vsi občani in ne le pripadniki manjšine. Podobna mnenja so se pojavila tudi v drugih dveh dvojezičnih občinah na Obali, ker večina ljudi še vedno ne razume bistva posebnih pravic, ki manjšini omogočajo preživetje v okoliščinah, ki same po sebi pospešujejo asimilacijo. Ce bi predstavnike narodnosti volili vsi, bi bili pač izbrani takšni, ki bi ustrezali večini. Ce si lahko dovolimo primerjavo s Slovenci v Italiji: tam bi po taksnem načelu Slovenci kaj lahko dobili za svojega predstavnika znanega prijatelja italijanskih fašistov... Živahna je Ml^ razprava tudi ob določilu statuta, po katerem mora biti podžupan pripadnik italijanske narodnosti, razen v primeru, če je pripadnik manjšine že župan. Danijel Starman in območni odbor SNS sta mnenja, da je ta člen koprskega statuta protiustaven. Ker njuna pripomba ni bila sprejeta, bo Starman o tem sprožil ustavni spor. Ali gre tu res za kršitev z ustavo zagotovljenih enakih pravic in svoboščin, ne glede na narodnost, bo moralo ocenjevati ustavno sodišče. Dejstvo pa je, da 39. člen zakona o lokalni samoupravi občinam nalaga, da s statutom določijo neposredno zastopanost narodnostnih skupnosti v svojih organih. Daljša razprava je potekala Se v zvezi s številom potrebnih glasov za sprejemanje odločitev, ki ga je opozicija seveda hotela povečati. Po burni in naporni seji je bil statut, ki ima 200 členov sprejet s 24 glasovi, trije svetniki so bili proti, pet pa se jih je vzdržalo. Boris Vuk NOVICE Z VIPAVSKE Začasno financiranje je podaljšano do konca junija Zaradi nesprejetega državnega proračuna še ni mogoče natančno določiti obsega dejanske porabe in proračuna občine, dodatne težave pa prinaša razdelitev prejšnje občine na dve novi, ajdovsko in vipavsko, ki se še nista dokončno dogovorih za ključ dehtve skupnih stroškov. Vrsta ustanov in dejavnosti je namreč skupnega pomena, kjer nastajajo tudi skupni stroški: vrtec Ajdovščina, Glasbena šola Vinko Vodopivec, zavod za kulturo, izobraževanje in šport, gasilsko-reševatni center ipd. Dogovorjena poraba v občini bo po dodatnem 5-odstotnem povišanju lahko znašala 521 milijonov tolarjev. Zaradi nejasnosti se ni mogoče opredebh višine dejanske porabe, zato je občinski svet podaljšal začasno financiranje do konca junija. Dotlej odhodki proračuna ne smejo preseči 270 milijonov tolarjev. Proračun še ni sprejet, kar povzroča težave pri financiranju krajevnih skupno-sb, ki žebjo izpeljati različne naložbe. V proračunu se zbirajo tudi nelimitirana sredstva, od nadomestnih za uporabo stavbnega zemljišča, odškodnine za spremembe namembnosti kmehjskih zemljišč, takse ipd. Koncesija za zobozdravstvo Na zadnji seji je ajdovski občinski svet soglašal z dodelitvijo koncesije za zasebno zobozdravstveno ambulanto v Ajdovščini. Ker želi zdravnica stomatologije dejavnost prenesti iz Vipave, so svetniki upoštevah tudi stališče sosednje občine, da mora v Vipavi glede na pohe-be in normative delovati isto število zobozdravstvenih ekip kot doslej. To je mogoče organizacijsko urediti v okvira Zdravstvenega doma Ajdovščina, katerega soustanoviteljici sta obe občini. Mnenja k imenovanju načelnice Ce je minister za notranje zadeve na enak način poslal občinskim svetom dopis, s katerim jih zaproša za predhodno mnenje k imenovanju dosedanjih vršilcev dolžnosti načelnikov upravnih enot, se mu utegne kje tudi zalomiti. Podobno, kot se je to skorajda zgodilo v Ajdovščini, kjer je predlog kandidatke Karmen Ražem za las »šel skozi«. Ne zato, ker bi svetniki nasprotovali dosedanji vršilki dolžnosti, pač pa zato, ker je bil razen njenega imena v gradivu komajda zapisan še njen rojstni datum. Skratka, način komuniciranja, ki lahko po oblikovanju novih občin postane stalna praksa. Že res, da mnenja občin ministra ni treba upoštevati. Res pa je tudi, da si s takšnim načinom ustvarja nepotreben odpor in revolt. Svetnikov, ki so glasovali za predlog, je bilo komaj dovolj, saj so se preostab vzdržali. Njihove komentarje pa najbrž poznate... Vipavski občinski svet v četrtek Nekobko po roku, v četrtek, 4. maja, bo vipavski občinski svet sprejemal občinski statut. Obravnavali bodo tudi začasno financiranje javne porabe, javni razpis za izbiro projektne dokumentacije'za dozidavo osnovne šole, program javnih del in dali predhodno mnenje k imenovanju načelnice upravne enote Ajdovščina ter drago. Novice zbral Artur Lipovž Razmejitev pristojnosti še vedno nejasna Po prvem juniju bi lahko občine kor some prevzele oprovljonje nalog, ki sodijo v njihovo izvirno pristojnost Breda Pečan svari pred ponavljanjem starih napak (Foto: BOBO) LJUBLJANA - Jezerjani smo se trdno odločili, da ustanovimo svojo občino... V Hajdini zahtevamo svojo občino... Krajani Solčave hočemo svojo občino... Krajani Žetal menimo, da je državni zbor naredil napako, ker ni upošteval referendumsko izražene volje krajanov za ustanovitev svoje občine... Volilni upravičenci naselja Nado-le smo odločno proti ustanovitvi samostojne občine Žetale... Ustanovitev koprske občine je protiustavna... In tako naprej... Tudi Ce bi tole pisali pred letom dni, bi bilo približno tako, kot je zdaj. Tako kot smo lahko že pred dobrim letom dni sklepali, kaj vse se bo (in se je) dogajalo z novimi slovenskimi občinami. Zato morajo nekje občinski uslužbenci delati v garažah, nekje so si namesto računalnikov kupili avtomobile, nekje pa se že lep Cas prepirajo, kdo je lastnik vodovoda (če tokrat pustimo ob strani napenjanje mišic predstavnikov političnih strank, ki so zastopane v občinskih svetih 147 slovenskih občin). Vse do leta 1998, ko bodo nove lokalne volitve, se bodo morale občine ustanoviti tako, kot je presodilo ustavno sodiSCe - torej, da bodo ustrezale temu, kar naj bi bile lokalne skupnosti. To seveda pomeni, da bo v bistvu celotna zakonodaja, ki zadeva lokalno samoupravo, Se enkrat pod drobnogledom zakonodajalca, ki pa se tokrat - po besedah predsednice komisije za lokalno samoupravo Brede PeCan - ne bi smel obnašati tako, kot se je prvič. Napak, ki jih je naredil prvič, ne bi smel ponoviti tudi v drugo, sicer bodo rešitve ves Cas preizkušane pred ustavnim sodiščem, ki je v vseh dosedanjih sporih, povezanih z lokalno samoupravo, stvari vrnil na začetek. To velja tudi za pred kratkim razveljavljeni 101. člen zakona o upravi, ki zdaj največ glavobola povzroča vladi, zelo kmalu pa bo tudi poslancem državnega zbora. Kot smo že večkrat zapisali, je ustavno sodišče parlamentu naložilo, da mora zakon o upravi spremeniti tako, da bo povsem jasno, kaj so po novem pristojnosti občin in kaj so pristojnosti države. Kako obsežno delo je takšno početje, nam pove lani opravljen pregled pristojnosti starih občin, kjer je na sedemnajstih straneh drobnega tiska našteto to, kar so občine počele do leta 1994. Veliko opravka so imele z varstvom okolja in urejanjem prostora, kjer se tudi v prihodnje obeta največ težav. Na ministrstvu za notranje zadeve, ki je avtor zakona o upravi, so že od vseh ministrstev dobili njihovo videnje ločitve izvirnih državnih pristojnosti od izvirnih pristojnosti lokalne samouprave. S tem videnjem se vlada še ni ukvarjala, ima pa zelo malo Časa, saj mora državni zbor v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča spremembe zakona spraviti pod streho do 1. junija. Ce do tega datuma ne bo določil posameznih pristojnosti dosedanjih občin, ki jih prevzema država, bodo občine same prevzele opravljanje upravnih nalog, ki sodijo v njihovo izvirno pristojnost, kar pomeni za dr. Janeza Smidovnika, profesorja na FDV, klic k samovolji občinskih organov. Med kritiki takšne odločitve je tudi Breda PeCan, saj je prepri- čana, da je bila prejšnja rešitev boljša (ta je, preprosto povedano, z generalno klavzulo državi naložila, naj od občin prevzame vse njihove upravne pristojnosti, ki so bile določene z zakoni). Zato bi bilo veliko bolje, Ce bi zakonodajalec ugotovil, da je stanje takšno, kot je, in da bi nato s spremembami posamičnih področnih zakonov opravil delitev pristojnosti. Pa ne le to: spremembe zakona bodo na milost in nemilost prepuščene amandmiranju poslancev, »pri čemer se veliki večini poslancev niti ne sanja, kaj je upravno pravo, upravni postopek in državna uprava«, je dejala Pečanova. Zato je povsem utemeljena bojazen, da bo prišlo do velike zmede. Toda, ko govorimo o zmedi in jo povezujemo z lokalno samoupravo, je to že povsem nekaj normalnega. Majda Vukelič IZJAVA ŠKOFOVSKE KONFERENCE »Resnično je napočil trenutek sprave« Čas je, da kot narod stopimo skupaj in obžalujemo vse zablode in trpljenje LJUBLJANA - Zaznamovanje 50-le-tnice konca druge svetovne vojne je za slovenski narod in državo izjemen izziv, saj je bil naš narod v tej vojni posebej preizkušan. Toda ob spominu na veselje ob koncu vojne in okupacije ne moremo mimo žalosti ob misli na vse preizkušnje, žrtve ter moralno in fizično trpljenje, Id ga je ta vojna zahtevala od toliko elanov našega naroda. Tako je zapisala v izjavi Slovenska škofovska konferenca, ki ugotavlja, »da je zdaj Cas, da kot narod stopimo skupaj, obžalujemo vse zablode in trpljenje, ki smo si ga medsebojno povzročali velikokrat tudi po krivdi tujih sil, priznamo vse svoje krivde, po možnosti poravnamo krivice in se zavežemo, da nam bo v prihodnje sožitje v miru, sodelovanje v pravičnosti in spoštovanje medsebojnih razlik v svobodi za vsakega med nami nedotakljivo vodilo«. Rana narodovega razdora med drugo svetovno vojno še vedno ni zaceljena in bistvenih dejanj narodove sprave tudi po pol stoletja še nismo zmogli. Nekaj pomembnih dejanj je bilo, toda, kot ugotavlja konferenca, »bistvene naloge sprave še ostajajo pred nami.« Pri tem se, kot dodajajo, zavedajo, »da je bilo slovensko javno mnenje 45 let pod pritiskom ene same komunistične ideologije in njenih pristranskih zgo- dovinskih razlag«. Usoda sprave po mnenju škofovske konference sloni na izpolnitvi glavne naloge - ugotoviti polno in celostno zgodovinsko resnico o vseh dogodkih od začetka zadnje vojne do danes«, vendar se ta »osnovni pogoj premalo izpolnjuje. Konferenca meni, da kaže sedanja oblast premalo volje in daje premalo možnosti za raziskovanje naše polpretekle zgodovine in za popravo krivic. Posebej pa v izjavi poudarja, da se v zadnjem Času uveljavlja tudi nekaj po-. membnih spoznanj. Nobenega dvoma ni, navajajo, da je večina partizanskih borcev, ki so delovali v OF, šla v boj iz domoljubja in volje po osvoboditvi slovenskega naroda. To so bili večinoma verni ljudje in »niso imeli nobenega namena podpirati komunistično revolucijo in ateistično ideologijo.« »Zato lahko rečemo, da je partija zlorabila njihovo domoljubje, ko je osvobodilni boj izrabila tudi za izvedbo revolucionarnega prevzema oblasti.« Po mnenju Slovenske škofovske konference prav tako ni nobenega dvoma, da tudi velikanska večina domobrancev ni hotela nic drugega kakor svobodno in demokratično Slovenijo. »Ce so eni in drugi zagrešili dejanja, ki niso služila narodu in njegovi blaginji, je treba to pripisati nespornemu dejstvu, da je med drugo svetovno vojno in neločljivo skupaj z bojem proti okupatorjem potekala v Sloveniji komunistična revolucija, katere brezpogojni cilj je bil vzpostavitev totalitarne komunistične oblasti,« je zapisano v izjavi. Ob tem dodaja, da povojna uradna razlaga dogodkov med vojno tega ni nikoh tajila, »ampak se je s tem celo ponašala«. V Slovenski škofovski konferenci menijo, da lahko »danes samo obžalujemo, da je domobranstvo poglobilo razdor v slovenskem narodu.« Toda, kot dodaja, domobranstvo se je začelo kot povsem legitimna samoobramba pred poboji civilnega prebivalstva, ki so jih izvajali komunistični revolucionarji. Škofovska konferenca ugotavlja, da je konec druge svetovne vojne v svetu in še posebej v Evropi pomenil tudi začetek velike demokratične obnove, toda »žal smo bili po krivdi tistih, ki so leta 1945 v Sloveniji slavili zmago in uresničili svoje revolucionarne načrte, skoraj pol stoletja izključeni iz tega napredka«. »Sprava je možna, saj so imeli partizani in domobranci pred očmi isti cilj: svobodno Slovenijo,« končuje izjavo škofovska konferenca in dodaja, da je po uresničitvi tisočletnega sna - svoje samostojnosti in državnosti »sedaj resnično napotil trenutek sprave«. (KaN) Za majska izplačila aprilskih plač že velja spfejeti dogovor LJUBLJANA - Predstavniki vlade, delojemalcev in delodajalcev so 13. aprila podpisali dogovor o politiki plaC in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu. Dogovor velja za obdobje od 1. aprila 1995 do 31. marca 1996, vlada pa je parlamentu predložila še zakona o izvajanju omenjenega dogovora in socialnega sporazuma za leto 1995. Dogovor. med predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade namreč vsebuje tudi člen, v katerem podpisniki soglaSajo, da vlada po predhodni razpravi v ekonomsko-soci-alnem svetu predlaga način, »s katerim bo zagotovljeno izvajanje določil dogovora«. Zato je že kar presenetljivo obvestilo, v katerem vlada javnosti sporoča, naj delodajalci dogovor o plačah uporabljajo že pri izplačilu aprilskih plaC, Čeprav parlament Se ni sprejel zakona o izvajanju dogovora. Vlada je parlament »prosila«, naj zakon o izvajanju dogovora o politiki plaC obravnava še pred koncem aprila, »tako da bo izplačilo plac za april, ki se izplačujejo v maju, lahko potekalo že po določilih dogovora in zakona«. Izkazalo pa se je, da sta pred vlado parlamenutu podobna zakona že predložila tudi poslanca Ivo Hvalica in Miloš Pavlica in da se nekatera določila vladnega predloga vsebinsko prekrivajo s predlogoma poslancev. Vlada mora tako bodisi prepričati oba poslanca, naj svoja zakona umakneta, bodisi iz svojega zakona umakniti določila, ki jih vsebujeta tudi poslanska predloga. Ne glede na to, kako bodo vpleteni rešili ta zaplet, ostaja dejstvo, da parlament do konca aprila vladnega zakona ni ne obravnaval ne sprejel, kar je bilo po sredinem zasedanju parlamenta jasno tudi vladi. Zato je vlada v sredo medijem razposlala obvestilo za javnost, v katerem sporoča, da se določila dogovora uporabljajo že pri izplačilu plaC za april, Čeprav parla- ment še ni sprejel zakona o izvajanju dogovora. Dvomov o tem, kdaj naj delodajalci zaCno izvajati dogovor o plačah, seveda ne bi bilo, Ce bi za izvajanje dogovora pac zadoščal že sam dogovor, vendar so predstavniki delodajalcev in sindikatov paC pristali oziroma zahtevali, naj dogovor vsebuje tudi člen, ki pravi, naj način izvajanja dogovora opredeli vlada. Dvome je vlada z omenjenim sporočilom sicer odpravila, spodbudila pa je druge. Le redki lahko razumejo, zakaj je vlada parlament najprej prosila, naj zakon o izvajanju dogovora sprejme še pred koncem aprila, sicer ga ne bo mogCe uporabljati pri aprilskih plaCah, potem pa pravzaprav sporočila, da je vseeno, Ce parlament zakona ne sprejme. Zdaj ko je vlada sprejela strategijo gospodarskega razvoja, ki opredeljuje vlogo države na tem področju, si vsaj pri razumevanju vloge države na področju dohodkovne politike lahko pomagamo z naCeli, ki jih je v strategiji opredelila ekonomska stroka. V poglavju o makroekonomski politiki avtorji strategije gospodarskega razvoja Slovenije med drugim ugotavljajo, da »kljub v letu 1994 sklenjenim socialnim dogovorom o kriterijih za oblikovanje plac dohodkovna politka ostaja najšibkešji člen stabilizacijske politike«. Dohodkovno politiko opredeljujejo kot področje, na katerem je udeležba države »nenaravna«. Urejanje plaC s predpisi po mnenju avtorjev strategije namreč vključuje oceno, da je ravnanje podjetij pri odločanju o plačah neracionalno. Avtorji strategije so pri oblikovanju besedila upoštevali merila, ki veljajo za razvite države, slovenski delodajalci in sindikati pa se bodo morali šele naučiti, da ima tudi dogovor lahko moC zakona. Dotlej se bodo počutili bolj varne, Ce bo dogovore o politiki plaC z zakonom »varovala« še vlada. Katarina Fidermuc Poleg dogovora o politiki plač Se zakon (Foto: Z. P./FPA) Slabšanje razmer med vsemi najbolj občutijo delavci NOVO MESTO - Kot že vrsto let doslej so tudi pred letošnjim 1. majem v ZSSS, območni organizaciji za Dolenjsko, pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dogajanja v nekaterih podjetjih. Po mnenju predsednika območne organizacije Igorja Vizjaka so bili na Dolenjskem precej Časa veliki optimisti, češ da je najhuje mimo, vendar temu ni vec tako. Na začetku letošnjega leta se je zaCel postopek likvidacije Pionirjeve družbe PII (ki je zaposloval 64 delavcev), oklican je bil stečaj v Hipotovi hčeri Potenciometri, d.o.o., (kjer je bilo zaposlenih 160 delavcev), končala se je agonija tudi v Resistorjih (delo je izgubilo sto delavcev). V vseh teh podjetjih zastopajo 274 njihovih elanov. S tem pa propadanja v letošnjem letu se ni konec. Skupščina podjetja Novoteks Konfekcije je na svoji seji, 4. aprila, sprejela sklep o uvedbi stečaja v tem podjetju, ki naj bi se zaCel najpozneje 15. maja. Problem je tudi v Adriji Caravan (AC), kjer je bil pred dnevi sklican drugi letošnji zbor delavcev in so se ga udeležili tudi generalni direktor, predstavnik sklada ter predsednik nadzornega sveta AC. Nekaj Časa ni bilo jasno, ali ima AC še direktorja ali ne. Ko so delavci izvedeli, da vodstvo se imajo, jim to ni vedelo povedati, kaj jih Caka. Pojasnjeno jim je bilo, da je sklep za začetek prisilne poravnave odložen za dva do tri mesece in da se lahko vsa zadeva konca tudi drugače kot z odlogom in zmanjšanjem terjatev. Zbor je pred dvema mesecema dajal več zagotovil, ki pa niso bila realizirana. Zelo dolgo se zatika tudi pri Pionirju, kjer močno zamujajo z dogovorjenimi roki za plaCe. Težav je se vec, vendar so po Vizjakovem mnenju še obvladljive. Predvsem motijo prepozne reakcije, ali pa jih sploh ni. Jože Žura ANKETA AVSTRIJA / ZNANI NOVI VLADNI ČLANI LJUDSKE STRANKE AVSTRIJA / POLITIKA Veliko Avstrijcev je proti Židom Svobodnjaki VVolfgang Schussel novi zunanji minister Dve novi ministrici v Vraniizkyjevi vladi - Zaprisega 4. maja Minister Einem tarča ostrih Haiderjevih napadov Podpora levičarskemu listu DUNAJ - Vsak Četrti Avstrijec ima negativen odnos do Židov. To je vznemirljiv rezultat ankete uglednega instituta za poizvedovanje javnega mnenja Gallup. Anketo so izvedli od letošnjega januarja do marca. Štiriindvajset odstotkov anketiranih je izjavilo, da ne bi radi imeli Zidov za sosede, 27 odstotkov pa jih je odgovorilo, da imajo Židi preveč vpliva na doganjanje v svetu. Analiza ankete je pokazala,da so najbolj nagnjeni k antisemitizmu anketi-remci iz svobodnjaškega tabora, najmanj pa zeleni. DUNAJ - Šekulacij je konec, odločitve o novih ministrih v vladnem moštvu ljudske stranke (OVP) so padle. Novi podkancler v Vranitzkyjevi koalicijski vladi in tudi zunanji minister je Sele minulo soboto za novega predsednika OVP izvoljeni VVolfgang Schussel. Novi minister za gospodarstvo pa je dosedanji državni sekretar za finance Johannes Ditz, nova ministrica za pouk in umetnost je Ehsabeth Ge-hrer (doslej deželna svetnica na Predarlskem), ministrstvo za okolje bo vodil Josef Bartenstein, nova državna sekretarka v zunanjem ministrstvu pa je Benita Ferrero-Wald-ner, doslej šefica protokola pri OZN v New Yorku. Pri drugih ministrstvih, ki so v pristojnosti OVP, ni prišlo do sprememb. Minister za kmetijstvo ostaja Franz Molterer, ministrica za družino Mose- rjeva, minister za obrambo pa Wemer Fasslabend. Prav tako ostaja Gerhard Schaffer državni sekretar za šport. Schussel pa je uresničil svojo napoved, da bo zmanjšal vladno moštvo OVP : opustil je državni sekretariat za fi-■ nance (doslej Ditz) in za promet (doslej Bartenstein). Ob predstavitvi svojega vladnega moštva je novi podkancler in zunanji minister Schussel poudaril, da gre za znamenje krepitve položaja žena v pohti-ki, hkrati pa tudi za temeljito obnovo stranke. Glede svojega novega re- sorja - doslej je bil minister za gospodarstvo - pa je dejal, da bo zunanja politika odslej »zadeva šefa«. Zamenjava skoraj polovice dosedanje vladne ekipe OVP je posledica izvolitve Schiissla za novega predsednika stranke minulo soboto na zveznem kongresu OVP na Dunaju. Novi elani OVP v vladi bodo pred zveznim predsednikom zaprisegli 4. maja, hkrati pa bodo vlado zapustili dosedanji podkancler in minister za pouk Erhard Busek, dolgoletni z unanji minister Alois Mock in ministrica za okolje Maria Rauch-Kallat. Busek in Mock se bosta vrnila v poslanske klopi. Ivan Lukan Podkancler in zunanji minister VVolfgang Schussel DUNAJ - Zaradi denarne podpore, ki jo je pred tremi leti - Se kot privatnik - prenakazal na žiro-raCun levičarskega lista TATblatt za nakup tiskalnega stroja, se je (socialdemokratski) notranji minister Caspar Einem znašel zdaj v dokaj neprijetnem položaju. Listek o vplačilu podpore (5000 šilingov) se je namreč pojavil pri eni od hišnih preiskav na levo-avtonomni sceni, politično rušilna pa je zadeva zaradi dejstva, da sta prav tej sceni pripadala tudi oba atentatorja na daljnovod blizu Dunaja sredi tega meseca. Bomba je predčasno eksplodirala in oba ubila. Einem je podporo listu označil kot »politično napako«, hkrati pa pouda- NOVICA Avstrijski državni zbor ie popravil sporni zakon o tujcih DUNAJ - Avstrijski državni zbor je na svoji zadnji seji delno popravil sporni zakon o tujcih, zaradi katerega je bilo v minulih dveh letih veliko protestov in vročih političnih razprav zno-traj in zunaj parlamenta. Z glasovi vladne koalicije (socialdemokratov in ljudske stranke) ter Liberalnega foruma sprejeta novela zakona med drugim predvideva, da se v prihodnje v Avstriji rojeni otroci tujih državljanov ne prištevajo vec k točno določeni kvoti za izdajo dovoljenj za bivanje v Avstriji, to pa velja tudi za zakonske partnerje avstrijskih državljanov, Ce so le-ti že več kot šest mesecev v Avstriji (doslej eno leto). Novela zakona nadalje predvideva tudi novo ureditev položaja tujih študentk in študentov. Proti doslej izredno restriktivni zakonodaji do tujcev so se v zadnjih dveh letih še posebej borili zeleni (glasovali so proti, ker jim korekture ne zadoščajo - op. ured.) in tudi številne nacionalne in mednarodne humanitarne organizacije, zakonodajo pa je ostro kritizirala tudi Organizacija združenih narodov (-OZN) za begunce. (I. L.) r KOROŠKA / PODELITEV ČASTNEGA ZLATEGA ZNAKA DE2ELE Odlikovanje Apovniku CELOVEC - V okviru 3. Kulturnega tedna koroških Slovencev, ki letos poteka v okrajnem mestu Šentvid ob Glini in ki je deležen velikega zanimanja nemško govorečega prebivalstva, je »duhovni oce« te prireditve, Pavle Apovnik (na sliki levo), prejel eno najvisjih deželnih odlikovanj. Zvezni kancler Franz Vrantitzky ga je na slavnostni otvoritvi odlikoval s Častnim zlatim znakom dežele Koroške, odlikovanje pa je Apovniku soglasno podelila koroška deželna vlada za njegovo delovanje kot vodja Biroja za slovensko narodnostno skupnost pri deželni vladi ter kot prevajalcu in avtorju strokovnih slovarjev, kot je to v svojem govoru poudaril deželni glavar Christof Zer-natto. Pavle Apovnik je ob koncu leta 1994 šel v pokoj, aktiven pa je še naprej v narodnosti politiki. Sedanji podpredsednik NSKS je doslej tudi edini kandidat za novega predsednika prenovljenega Narodnega sveta koroških Slovencev. (L L.) ril, da je to storil kot privatnik in za to tudi ne namerava odstopiti s položaja notranjega ministra, kot je to že zahteval šef svobodnjakov Jorg Haider. Dejal je, da desničarski populist Haider izrablja vsako priložnost, da odvrne pozornost javnosti od desnega terorja v Avstriji. Einem je ob tem jasno poudaril, da je in bo odločno nastopal tako proti desnemu kot tudi proti levemem terorju, svojo nekdanjo podporo listu pa je utemeljil s tem, da zastopa stališče, da je treba odpreti vrata vsem , ki so na robu družbe in pri katerih obstaja nevarnost, da jih le-ta odrine v podzemlje in s tem k nasilju. Kancler Vranitzky, Ze-' leni in tudi Liberalni forum so medtem Einemu izrekli svojo podporo, Haider pa zahteva celo izredno sejo državnega zbora in vključitev zveznega predsednika v zadevo. Ivan Lukan Notranji minister Einem H SCHENGENSKI SPORAZUM h Vzpostavitev nove »železne zavese« ob avstrijski meji? Avstrija pristopila k sporazumu BRUSELJ/DUNAJ -Avstrijski notranji minister Caspar von Einem je včeraj v Bruslju podpisal t. i. Schengenski sporazum, pogodbo, ki predvideva popolno odpravo mejnih kontrol med državami-clani-cami Evropske zveze. Sporazum pa hkrati predvideva zaostritev nadzora nad zunanjimi mejami EZ, kar pomeni, da bo Avstrija - kot nova Članica EZ - morala ostreje kot doslej nadzorovati svoje meje s Slovenjio, Madžarsko, Slovaško in Češko. Nobanji minister Einem je s tem v zvezi poudaril, da bo Schengenski sporazum za avstrijske državljane stopil v veljavo šele v dveh ali treh letih, kajti toliko časa bo Avstrija predvidoma potrebovala, da bo vzpostavila zaščitni režim ob Zrmanji meji EZ, kot ga predpisuje Schengenski sporazum. Vidni avstrijski politiki so v preteklosti poudarjali, da se s pristopom k sporazumu naj ne bi vzpostavila nova »železna zavesa« do sosedav na jugu ,in vzhodu. Ali bo temu dejansko tako, bodo pokazali že naslednji dnevi. Schengenski sporazum velja trenutno v devetih državah-Clani-cah Evropske zveze, Grčija in Italija pa sta napovedale svoj pristop v naslednjih mesecih. (I. L.) KOROŠKA / V HUTTENBERGU ODPRLI DEŽELNO RAZSTAVO '95 0 bogastvu Zemlje Rudarstvo v središču zanimive razstave, ki bo odprta do 29. oktobra - 1700 eksponatov - Sodeloval tudi muzej na Ravnah CELOVEC - V nekdanjem rudarskem kraju Huttenberg-Heft, oddaljenem približno 50 kilometrov severnovzhodno od koroške prestolnice, so vCeraj popoldne slavnostno odprli deželno razstavo z naslovom Gru-benhunt und Ofensau - o bogastvu Zemlje. Tema deželne razstave je zgodovina rudarstva in montanistiCne industrije na Koroškem, prikazuje pa z imenitnimi fotografijami in predmeti nastajanje naše zemlje, odkriva magijo kamnov, pripoveduje privlačno zgodovino svojevrstnega sveta rudarstva in rudnikom in tako posreduje bogastvo zemlje. Vse ravno v mestu, ki je skozi stoletja odločilno sooblikovalo to zgodovino - in v monumentalni zgradbi, 'ki genialno združuje preteklost s sedanjostjo. Na 2200 kvadratnih metrov je razstavljenih 1700 eksponatov - med drugim tudi iz rudniškega muzeja na Ravnah na Koroškem - razstava pa je bila uresničena po načrtih arhitekta Domeniga. I. Lukan H industrija}- Blizzard prijavil stečajni postopek SALZBURG - Kriza v avstrijski smučarski industriji se je zelo zaostrila. Pri deželnem sodišču v Salzburgu je včeraj prijavil stečajni postopek eden najbolj znanih avstrijskih proizvajalcev smuči, podjetje Blizzard. Kot so sporočili, je podjetje zadolženo s skoraj 500 milijonov šilingov, v nevarnosti pa je okrog 400 delovnih mest. Dramatičen je tudi položaj proizvajalca smuCi Hagan Sport GesmbH v Gornji Avstriji. Banke so podjetju zaprle račune, tako da je ogrožena proizvodnja. (I. L.) S pisateljem sva se za pogovor spet domenila v tržaški kavarnici Minerva. Vedno moram teci, ker je tako presneto točen, in vedno zaman upam, da ga bom kdaj presenetila in prišla tja prva... Pozdravim ga na glas po naše, saj ga že od vrat majhnega prostora zagledam, da se mi iz kota smeje, ves zdrav in urejen, nekam zadovoljno. Tako pozdravljate, pravi, kot da ste tu doma, in z nasmehom ošine skupino italijanske mladeži, ob sosednjih mizah. Nič pomembnega da se tokrat ne bova pogovarjala, prav nič, reCe. Medtem ko jemljem v roke angleški prevod njegovega romana Nekropola, ki je pravkar izšel pri prestižni ameriški založbi Harcourt Brace & Company, mislim na njegovo skromnost. Knjiga z naslovom Pil-grim Among the Shadows je lepo oblikovana, vezana v dvobarvno platno, na sivem ščitnem ovitku piše »a memoir«. In že se zapleteva v razpravljanje o nesporazumu - zasejala ga je že domaCa literarna zgodovina -glede Nekropole kot literarne zvrsti... Pustiva to, pravi pisatelj, knjiga je vendar izšla v posebni seriji A Helen and Kurt VVolff Book, ki skrbi za izdajanje avtobiografskih in drugih del o holokavstu. Pove še, da je založbi poslal vso potrebno dokumentacijo (bio- in bibliografske podatke), a da je založba ravno v tistem Času preseljevala svoj sedež drugam in jo »založila«. (Tako je npr. Trst »dosodila« Sloveniji, op. ur.). Nekropola Borisa Pahorja izšla v angleškem prevodu pri prestižni ameriški založbi Harcourt Brace & Companv Torej niste zadovoljni z odnosom založbe do vas? »Ne, ne morem reci, da bi ne bili korektni. Takšne reci pač pridejo vmes. Večkrat so napisali, da so zelo zadovoljni, da me lahko izdajo, in se opravičevali zaradi odlašanja, do katerega je prišlo zaradi selitve. Tudi v razkošnem, elegantnem katalogu so me uvrstili celo na prvo mesto. Ce kaj, me je nekoliko motilo to, da je urednik zaradi tega prelomil moj izvirni, strnjeni tok spominov in misli na posamezna poglavja.« V tem strnjenem toku misli, v stilu in strukturi dela pa je tudi kljuC za branje Nekropole kot romana. »Saj.« Kako pa je do tega prevoda sploh prišlo? »Dolga zgodba! ZaCelo se je s prevodom Nekropole v italijanščino, delo je prevedel pred kakimi dvajsetimi, leti Ezio Martin; a tedaj se za natis ni zmenila nobena italijanska založba. Zanimivo je, da se je francoska založba »Edi-tions de La Table Konde« na osnovi tega italijanskega prevoda odločila za natis dela v francoščini (1. 1990), seveda na pobudo Evgena BavCarja. Do izida mojega romana v Ameriki pa je prišlo preko te francoske založbe, ki je z ameriško podpisala pogodbo.« Iz katerega jezika je tedaj preveden Pilgrim Among the Sha-dows (Roman S prevajalcem Michae- med sencami)? »Iz slovenščine, lom Bigginsom sva se srečala v Vilenici, kjer sva se pogovorila tudi o vseh tistih mestih v romanu, ki so se mu zdela nejasna.« Zakaj se vam zdi izid prevoda v Ameriki važen? »Ne samo v Ameriki, saj gre za veliko založbo s široko distribucijsko mrežo, tako da je knjiga na prodaj v knjigarnah tako v Ameriki kot v Angliji. Vesel sem, da je delo dostopno severnemu delu Evrope, ker je prihajalo prav z evropskega severa veliko število deportirancev, na primer Holandcev, Flamcev in Norvežanov... Niso bili vsi kvizlingi!« Ce prav premisliva, Nekropole ni mogoCe lansirati kot komercialno zanimivo delo. »Saj, eno je dobra knjiga, druga stvar pa odločitev založbe, da tvega natis dela, ker misli zmeraj ekonomsko.« Vendar pa se je že druga francoska založba Phšbus odločila za prevod vaše knjige, in to za roman Spopad s pomladjo (Onkraj pekla so ljudje). Slišala sem, da je založnik navdušen in da se mu zdi to evropsko delo. Mislite, da se zdi ta roman Francozom zanimiv zato, ker je tudi ljubezenski in se dogaja na njihovih tleh? »Delno že, seveda tudi zaradi te pomenske plati, tudi ker sovpada s 50-letnico osvoboditve. Založniku pa se zdi predvsem pomembno, ker roman obravnava poosvoboditveno dobo, ko že nastaja boj med blokoma, kar je v nasprotju s povrnjenCevo vizijo o prerojenem človeštvu.« Kdaj pa bo izšel ta prevod? »Septembra.« Pogovarjala se je Ivanka Hergold GLEDALIŠČE LA CONTRADA Lahkoten in nadvse uspešen zaključek letošnje sezone Gledališče La Contrada zaključuje letošnjo abonmajsko sezono z nadvse lahkotno, neobvezujočo, ne raz-mišljujočo in povsem neproblematično komedijo, za kakršne se njegovo vedno bolj številno občinstvo resnično navdušuje, pa Čeprav od prizadevne tržaške zasebne gledališke skupine sprejme tudi marsikateri krepkejši in zahtevnejši zalogaj. Kakorkoli že, skrbna izbira repertoarja je skupino nagradila z velikim uspehom, tako da lahko načrtuje odkup dvorane Cri-stallo in tudi njeno prenovitev, kot je z vidnim zadovoljstvom na sobotni premieri sporočil eden od njenih ustanoviteljev Orazio Bobbio. Za zaključek je tako v dvorani v Ulici Ghirlandaio na sporedu vodvil-ska komedija, v kakršnih so se v zadnjih Časih specializirali zlasti Angleži; sam avtor Glive Exton (Anglež, seveda) jo imenuje farsa. V izvirniku nosi naslov Twixt, ki pomeni »vmes«', kar se nanaša na nezavidljiv položaj glavnega junaka Royja Lewi-sa, iz navezanosti vkleščenega med dve ženski. V italijanskem prevodu je Črka x ignila, tako da tukajšnjemu občinstvu nemudoma v ušesih zazveni Twist, popularni razposajeni ples 60. let, melodije katerega je režiser Ennio Coltorti, ob sodelovanju glasbenika Maura de Cillisa, vključil v glasbeno kuliso in s tem ustvaril tudi vzdušje tiste dobe, obenem pa omogočil nekdanji protagonistki italijanskega varietejskega teatra Lauretti Masiero in njenim soigralcem, da se v finalu izkažejo s svojimi plesnimi vrlinami. Kraj dogajanja je povsem angleški in izrazito vodvilski: to je ljubek osamljen dvonadstropen cottage na deželi, s kar sedmimi vrati, skozi katera stalno prihajajo in odhajajo nastopajoče osebe, od katerih večina sploh ne bi smela biti tam. Cottage je last poročenega poslovneža Royja Lewisa, ki pa ga skrbno skriva pred svojci in prijatelji, zlasti pa pred ženo. Seveda se v njem skrivno sestaja z žensko, ki pa ni njegova ljubica, kot bi si vsakdo mislil, temveč njegova mati Molly, kateri si še po trinajstih letih ne upa priznati poroke s prav tako oblastniško Juno in tudi ne rojstva dveh otrok. No, nekega dne se v cottageu znajde tudi Royjeva prikupna goskasta tajnica Erinca Fazacker-ley, ki se tam na skrivom sestaja z Royjevim poslovnim partnerjem Do-naldom Tarrantom. V stiski Roy lepo Erico predstavi materi kot svojo nevesto, ko tja pride še Juno, ki jo je obvestil Ericin ljubosumni mož Cyril, se mora spet zateci k laži, katerim nato dodaja še nove laži, da se krhka zgradba njegova življenja ne bi podrla. Ko pa na koncu odkrije, da ga je žena varala z Donaldom, se lažni svet vendarle sesuje, kjub temu pa je za Royja konec sreCen, saj se zave, da ljubi nežno Erico, ki mu ljubezen vraCa. Komedija sloni torej na skrbno preračunanih nesporazumih, nerodnih situacijah in briljantnih dialogih, ki so ohranili iskrivost tudi v duhovitem italijanskem prevodu Antonie Brancati. Režiser Ennio Coltorti je vsvoji postavitvi poudaril lahkotnost, tako da so številni namigi na spotakljiva in po naši morali vse prej kot dovoljena zunajzakonska razmerja ostali na robu hudomušne zgeCljivosti in niso nikoli zdrknili v vulgarnost. Poleg Laurette Masiero (na sliki med Columbrom in D’Ab-bracciovo), ki je v Četrtek, 27. aprila, v nabito polni dvorani prisrčno praznovala petdeset let gledališke kariere kot energična in sarkastična trmoglava Royjeva mati Molly, nastopa v glavni vlogi televizijski zvezdnik Marco Columbro, ki se je za to priložnost vrnil k mladostni ljubezni do gledališča, ko je nastopal celo v skupini Daria Foja in Teatra dell’Elfo. V vlogi povsod prisotnega Royja je potrdil svojo resno profesionalnost, ki nikakor ne počiva na televizijskih lovorikah. Ob strani, mu stoji Mariange-la d’Abbraccio kot duhovita naivno goskarska Eriča. V manjših vlogah nastopajo še Antonella Fabbrani kot Royjeva žena Juno, Pier Senarica kot njegov sodelavec Donald Tarrant in Bruno Verdirosi kot Ericin mož Cyril. Predstavo dopolnjujejo učinkovita scena Alessandra Chitija, ki prikazuje tipični angleški interier in usklajeno izbrani kostumi Marioline Bono. (bov) VRSTA KONCERTOV Zvezde, jazz in še marsikaj Glasbena dejavnost je po Italiji v polnem razmahu. Ze v prihodnjih dneh se bodo zvrstili prvi koncerti, maj pa bo tudi v našo bližino pripeljal vrsto odličnih glasbenikov in skupin. Jutri se v Rimu začenja krajša turneja bluesmana Eriča Claptona. Angleški kitarist je v Italiji zelo priljubljen, njegovi koncerti so bili vedno dobro obiskani. Veliko povpraševanje po njegovih nastopih in dober prodajni uspeh njegove zadnje plošče »From the Craddle«sta»kriva« za daljšo italijansko turnejood dosedanjih. Namesto običajnega koncerta ali morda dveh kot v prejšnjih letih bo tokrat Clap-ton nastopil trikrat, in sicer jutri v Rimu, v ponedeljek in torek pa v dvorani Forum v Milanu. Letošnji nastopi bodo sloneli predvsem na skladbah zadnje plošče, ki je obenem povratek k Claptonovemu začetku in poklon bluesu. »Slovvhanda«, spremljajo glasbeniki, s katerimi je posnel izredno uspešen album »From the Craddle«, in sicer Jerry Portnoy (orglice), Chris Stainton (klaviature), Jim Kletner (bobni). Dave Bronze (bas), Tim Sanders (saks tenor), Simon Clarke (sak bariton), Roddy Lorimer (trobenta) in Andy Fairvveather Low (kitara). Poleg Claptonovih koncer-tovov (Erič bo med drugim nastopil tudi na prvomajskem koncertu sindikatov v Rimu skupaj z Robbie Robertsonom, Elvisom Costellom in številnimi mladimi italijanskimi skupinami) bo Milan prizorišče drugih zanimivih koncertov. Drugega maja bodo nastopili še skupine Stone Roses (klub City Square), Chris Whitley (Beau Geste) in King Crimson (gledališče Smeraldo). Super-skupina Roberta Frippa, Adriana Belewa in Billa Brudforda, ki je pravkar izdala novo plošCo Tlirak, bo nastopila tudi bliže nam, in sicer v gledališču Toniolo v Mestrah v Četrtek, 4. maja (vstopnice so v prodaji tudi v tržaški agenciji Utat). Istega dne bo v Milanu v klubu City Square nastopil tudi najbolj »prodan« kvartet v ZDA, in sicer skupina Boyz II Men. Izredno zanimiv je tudi program videmskih jazz koncertov v okviru prireditve Udine Jazz. Začela se bo v torek, 2. maja, ob 21. uri v dvorani Palamostre z nastopom dua Joe Lovana in Judy Silvana. Ameriškega saksofonista in pevko-ženo bo spremljal osemnajstčlanski italijanski ansambel Kept Orchestra. Videmska srečanja, o katerih bomo podrobneje pisali prihodnji teden, nam bodo dala priložnost poslušati tudi kvartet Boba Berga, tri Coja-naz, Mayer, Ghandi, pevko Tiziane Ghiglioni, trio Jim Halla, kvartet Johna Scofielda in skupino VVindovv Steps. Glasbeno panoramo prihodnjega tedna bodo popestrili tudi italijanski kantavtorji. V Četrtek, 4. maja bo ob 22. uri v novogoriški Perli (kjer se pojavlja vedno veC italijanskih glasbenikov) nastopil milanski zdravnik-kantavtor Enzo Jannacci, v nedeljo, 7., pa bo v novem klubu For X v Turjaku pri Tržiču nastopil Eugenio Finardi. Vse to v pričakovanju na vroč konec maja, ko bodo v Trevisu, Bassanu in Pordenonu nastopili Pat Metheny, Pino Daniele in Elton John Aleš VValtritsch KULTURNA DEDIŠČINA / LJUBLJANA 100 LET PO POTRESU Spodbuda za povezavo z Evropo LJUBLJANA - Včeraj se je v Ljubljani zaključila dvodnevna konferenca mednarodne organizacije COST TC Urban Civil Engineering in iniciative Eurocare na temo Ljubljana -100 let po potresu; tehnologija in kultura kot temelja urbanega razvoja. V okviru konference so strokovnjaki iz Številnih evropskih držav, ZDA in Avstralije predavali o mestnem razvoju in njegovih tehnoloških vidikih ter obnovi kulturne dediščine, v okviru konference pa so pripravili tudi srečanje, namenjeno konkretnim srečanjem in pogovorom med sodelujočimi strokovnjaki. Projekt Eurocare je evropska iniciativa v okviru Eureke, posvečena zaščiti kulturne dediščine. Med njenimi elani so poleg elanov Evropske komisije še predstavniki iz 18 evropskih držav, ki so doslej pristopile k projektu (med njimi Slovenija). Med cilje Eu-rocarea sodi spodbujanje mednarodnega sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi inštituti na področju ratvoja novih materialov, izdelkov in metod, name- njenih obnovi in vzdrževanju kulturnih spomenikov. Sodelovanje poteka v okviru raziskovalnih projektov (med njimi so reševanje Benetk, vzdrževanje megali-tov, shranjevanje kodeksov na CD-rome, vzdrževanje fresk, problematika obnove granitnih in marmornih spomenikov...). Dvodnevno konferenco v Ljubljani je pripravil osemčlanski organizacijski odbor, ki mu je predsedoval dr. Roko Žarnic s Fakul- tete za gradbeništvo in geodezijo, potekala pa je v ljubljanski mestni hiši, kjer je udeležence pozdravil tudi župan dr. Dimitrij Rupel, hotelu Slon in Gradbenem centru Slovenije. Konferenca je bila posvečena stoletnemu razvoju Ljubljane od potresa leta 1895 do danes; obletnica ima, kot so zapisali organizatorji, tudi simbolni pomen in namen usmeriti pozornost javnosti k problemom obnove in nadaljnega razvoja sredje velikih evropskih mest. V Četrtek so za otvoritveno slovesnostjo v sejni sobi ljubljanskega magistrata stekla predavanja, ki so se včeraj nadaljevala v hotelu Slon (skupno kar 32 prispevkov strokovnjakov iz 14 držav; iz Slovenije so sodelovali P. Fajfar, J. Lapajne, B. Šket Motnikar, P. Zupančič, P. Krečič, P. Suhadolc, R. Vidrih, M. Godec, M. Toma-ževič, M. Fischinger, J. Kušar, I. Janežič, R. ZamiC, V. Kilar, F. B. Damjanic, P. Fister, F. Košir, A. Rakar, M. Šubic KovaC in A. Breznikar). Predavanja, ki so bila večinoma v navezavi s potresno problematiko, so poleg udeležencev konference lahko spremljali tudi drugi obiskovalci. Slednjih sicer ni bilo prav hudo veliko in nikakor ni možno zapisati, da so se znani slovenski strokovnjaki s spomeniškovar-stvenega področja namesto za tako ali drugačno preživljanje prazničnega prostega Časa odločili za spremljanje strokovnih prispevkov avtorjev iz mednarodnega prostora. Vojko Urbančič NA KRATKO Pomlad ob Krki in Savi LJUBLJANA - Likovna kolonija Pomlad ob Krki in Savi, v okviru katere je predvčerajšnjim v Šentjerneju že stekla slikarska dejavnost, bo v organizaciji Galerije OtoCec med 4. in 11. majem potekala še v Pišecah in Kostanjevici. Sodelovanje na njej je potrdilo 26 slovenskih slikarjev. Organizatorji so povabili umetnike, ki se naj ne bi omejili le na slikanje krajine, pač pa bi naslikali tudi značilnosti območja (kot zaželene navaja sporočilo teme vinograda, petelina in tihožitja). Sponzorja kolonije, katere rezultati bodo vidni 19. maja na razstavi v Lamutovem salonu v Kostanjevici, sta Krka Zdravilišča in Zavarovalnica Triglav, ob njej pa bo potekalo tudi nekaj drugih prireditev. (V. U.) Finale oglaševalskih študentskih projektov v Portorožu LJUBLJANA - Na lanskoletnem portoroškem festivalu Zlati boben 94 je bil predstavljen tudi projekt študentskega oglaševalskega tekmovanja v Srednji Evropi. Sadove drzne ideje bomo videli danes od 8. do 17 ure v portoroškem Avditoriju, ko bo trinajst študentskih ekip univerz iz petih držav (Madžarske, Bolgarije, Grčije, Hrvaške in Slovenije) v živo predstavilo svoje oglaševalske projekte. Ob 19. uri bo svečana razglasitev rezultatov, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki IAA in Chiylser-ja. Slednji je tudi pokrovitelj dogodka in pripravlja poseben sprejem za udeležence srečanja. (A. P.) Umrl nizozemski pisatelj Willem Frederik Hermans DEN HAAG (dpa) - Predvčerajšnjim je v starosti 73 let v Utrechtu umrl VVillem Frederik Hermans, ki velja poleg Harryja Mulischa in Gerarda Reveja za enega najpome-bnejših sodobnih nizozemskih pisateljev. Hermanns je pisal romane, novele, eseje in razprave. Noše v novi izdelavi na ogled v Repnu i •-■ mam 'f f V? 1 Plesna poslanica LJUBLJANA - 29. april je mednarodni dan plesa, ob katerem vsako leto plesni komite izbere uveljavljenega plesalca ali koreografa, da napiše poslanico. Letos je ta Čast pripadla Murrayu Louisu, umetniškemu direktorju plesne skupine Nikolais and Murray. Doslej je ko-reografiral že veC kot sto del, gostoval po vsem svetu in prejel številne mednarodne nagrade (1. 1977 - Nagrada Dance Magazine, 1979 - Grand Medaille de Vermeille de la Ville de Pariš, nagrada kritikov Mednarodnega festivala v VViesbadnu). Dvajset let je nastopal v skupini Nikolais dance Theatre, leta 1953 pa je ustanovil svojo skupino. Pred šestimi leti sta se obe skupini združili v Nikolais and Murray Louis Dance Company, ki ima deset plesalcev in predstavlja dela obeh koreografov. Skupina je nastopala že na vseh celinah zemeljske oble. Po Nikolaisovi smrti leta 1993 je Murray Louis edini direktor skupine. Kratka a povedna poslanica Murraya Louisa se glasi: »Ples je umetnost Človeštva. Govori s Človeškim telesom, človeškim srcem, s človeškim umom in domišljijo, z vsem, kar definira Človekovo usodo. Jezik plesa je izredno pomemben. Spregovori lahko vsem kulturam, pa naj bo dobeseden ali abstrakten, igriv ali resnoben, posvečen ali družaben. Ko plešoče telo doseže stanje umetniškega, postane božansko. Ples je nekaj živega; za svoje življenje potrebuje samo eno: voljo do plesa zaradi plesa samega.« Žal niso ta dan razen te poslanice zaznamovali nobeni drugi plesni dogodki, kar kaže na formalnost in neukoreni-njenost tega mednarodnega dne med slovenskimi plesalci. (A. P.) 29. april je mednarodni dan plesa (Foto: B. P./BOBO) EVROAGENDA MILANO FERRARA Mati in materija Bocdoni 1912 Materia. Fondazione Antonio Marzotta, foro Bonaparte 50, Milano, do 28. maja, odprto od torka do nedelje med 10. in 19.30 uro (četrtek, petek in sobota do 22.30), informadje na tel. 0039/2-878197. Tematska razstava, ki obsega okoli 30 del italijanskega futurista Umberta Boccionija (1882 - 1916), se osredotoča na sliko Materija, na kateri je Bocdoni upodobil svojo mater, eno osrednjih figur v svojem življenju. Obsega tri sklope del, nastalih med 1904 in 1915; v prvem so portreti matere (Na sliki: Nasprotna svetloba, 1919, izrez), v drugem futuristične slike, ki so v tesni povezavi z Materijo, v tretjem pa kiparska dela iz let med 1912 in 1913. (V. U.) Gaugain in ruska avantgarda Paul Gaugain e 1’avanguardia russa. Pa-lazzo dei diamanti, Corso Ercole I d’ Este 21, Ferrara, do 2. julija, odprto vsak dan med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0039/532/204092. V slavni ferarski renesančni palači, ki je zaradi svoje fasadne dekoracije dobila vzdevek diamantna palača, je na ogled razstava okoli stotih del Paula Gaugaina (1848 -1903) in ruskih avantgardnih likovnikov, na katere je neposredno vplival. Dela izhajajo iz pomembnih ruskih javnih zbirk (Tre-tjakovska galerija, Galerija Puškin, Eremi-taž...), med njihovimi avtorji pa sta Natalija Gončarova in Mihail Larionov (Na sliki: P. Gaugain: Si ljubosumna?, 1892). (V. U.) PRAGA LONDON Nizozemsko 17. stoletje Narodni' galerie v Praze (palača Stemberg), HradCanske namesti 15, Praha, do 1. oktobra, od torka do nedelje med 10. in 18. uro, informadje na tel. 0042/2/24510 594. Praška zbirka plemiške družine Nostitz je nastajala od okoli 1660; med drugimi obsega dela Rubensa, van Dyka, Breughla st. in Steena. Leta 1945 je pripadla Narodni galeriji. Po predstavitvi v domači hiši leta 1993, ki je zbirko uvrstila v širši kontekst, so 50 del nizozemskih mojstrov 17. stoletja (iz sicer veliko obsežnejše zbirke) konec lanskega leta predstavili v Herzog Anton Ulrich-Mu-seumu v Braunschvveigu, sedaj pa so na ogled tudi v Pragi (Na sliki: A. Mignon: Tihožitje s Čašo vina). (V. U.) Gombrich o sencah Gombrigh on Shadovvs. National Gallery, Trafalgar Square, London WC2N 5DN, do 18. junija, od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, nedelja med 14. i 18. uro, informacije na tel. 0044/171 747 2885. Sloviti umetnostni zgodovinar Hans Ernst Gombrich je izbral 28 del iz (večinoma) fonda londonske Narodne galerije in pripravil tematsko razstavo o pojavu senc v zahodnoevropski likovni tradiciji od renesanse dalje - senc, ki jih (za razliko od senčenja) upodobljeni motivi mečejo na druge površine. V izbom so tudi dela Masaccia (Na sliki: Marija z otrokom, 1426, izrez), Campina, Holbeina, Gorata, Pissaroja in Picassa. (V.U.) n DUNAJ LUKSEMBURG Glasba in gledališče VViener Feshvochen. VeC lokacij, sedež festivala VViener Festvvochen, Lehargasse 11, Wien, od 5. maja do 11. junija, informacije o vseh programih, cenah, urnikih in rezervacijah na tel. 0043/1/589 22 22. Med dogodki v okviru projekta so otvoritveni koncert, na katerem bo v 9. Beethovnovi simfoniji nastopila tudi Marjana Lipovšek (Rathausplatz, 5. maj ob 21.15 uri), Haydnova L’ anima del filosofo ossia Orfeo ed Emidice (od 6. do 12. maja), Brechtova Mati korajža in njeni otroci (1. junij), Shakespearov Henrik VI. (od 16. do 19. maja), Molierov Tartuffe (10. junij) ter premiere v svetovnem merilu: Fritz Hermanovsky - Orlando: Kneginja iz Cythere (7. junij), Zgodba o sramoti Reze Abdoha (8. maj), Enter Achilles (delovni naslov, 7. junij) Lloyda Nevvsona (7. junij) in predstava Irene VVandel in rdečih muz (8. maj). (V. U.) April v kulturni prestolnici Luxembourg, Ville Europeenne de la Culture, več lokacij, informacije o vseh programih, nakupu vstopnic, cenah, urnikih in rezervacijah na Syndicat d’Initiative et de Tourisme et Info ’95 oziroma na tel. 00352/22 1995. Med številnimi majskimi projekti so sodobnim dramskim delom posvečeni 3. Festival de la Convention theatrale europeenne (veC lokacij, med 10. in 20. majem), postavitev multimedialnega spektakla Pitagorine poroke Teatra Vi-vace (Chateau de Vianden, od 19. do 24. maja), retrospektiva Francoisa Gille-na (Denzelt, Echtemach, od 20. maja do 18. junija), razstava Niki de Saint Phalle (Places publkpies, od 1. maja do 9. septembra), med glasbenimi dogodki pa izstopajo Elektra Mikisa Teodorakisa (-Theatre municipal, 2. maj) in klavirski koncert Eugena Mogulievskya (Conser-vatoire municipal, 16. maj). (V.U.) Ville Europeenne de la Culture LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 29. aprila 1995 JUŽNA KOREJA / NOVA TRAGEDIJA ZARADI NESPOŠTOVANJA VARNOSTNIH NORM NA GRADBIŠČIH Več kot sto mrtvih v eksploziji plina v južnokorejskem Taeguju Med mrtvimi je skoraj polovica dijakov - Bager je presekal glavno plinsko cev SEUL - V eksploziji plina na gradbišču podzemne železnice v južnokorejskem Taeguju je po še začasnih podtakih umrlo 110 ljudi, ranjenih pa je več kot 200 oseb, medtem ko se še ne ve točnega števila pogrešanih. Končni obračun bo nedvomno Se hujši, saj je v bolnišicah na desetine težko ranjenih, ki ne bodo preživeli hudih opeklin in smrtnih ran. Do tragedije je prišlo ob 8. uri na enem od najbolj prometnih križišč tega južnokorejskega mesta, 240 kilometrov južno od Seula. Po mnenju policije je na gradbišču podzemne železnice kak bager presekal glavno plinsko cev. Pet minut pre eksplozijo so namreč z gradbišča sprožili alarm, a je bilo že prepozno. Strahotna eksplozija je razparala ozračje, v zrak zagnala na desetine! avtomobilov in avtobusov. Najbolj pa je prizadela poslopje srednje šole Jougnam, ki je od gradbišča oddaljeno le nekaj deset metrov.Premier Lee Hong-koo je po obisku prizorišča tragedije navedel, da je med žrtvami skoraj polovica dijakov. O strahotni moči eksplozije priča tudi podatek, da je je v zrak skupaj z avtomobili pognalo tudi 300 težkih jeklenih plošč, ki so začasno nado-mestovale asfalt. Kot je povedal neki taksist: »Se je najprej dvignil steber prahu in rumenega dima, nato so v zrak leteh kot izstrelki avtomobili in jeklene plošče. Sledili so plameni, ki so ovili vse: od zidarskih odrov do avtov in ljudi.« Po peklu ognja in dima je začela od vsepovsod brizgati voda, saj so zaradi eksplozije popokale vse vodovodne cevi. Južnokorejski predsednik Kirn Young Sam, ki je ob podobnih nesrečah v zadnjem obdobju zgledo kaznoval krivce, je preiskavo poveril notranjemu ministru. Kot kaže, pa je tudi sedanje eksplozije kot eksplozije lanskega decembra na gradbišču podzemne železnice v Seulu zakrivila po predsednikovih besedah »bliž-nica v industrijskem razvoju in mrzlično uresničevanje gmotnih dobrin za ceno varnosti«. Mm k. , „ CIUDAD DE MEXICO - Pred tremi leti (22.aprila 1992) je podobna eksplozija plina kot v Koreji razdejala dobršen del mestnega središča mehiške Guadalajare. Ob desetih do-polde je iz grezničnega omrežja ducat eksplozij v hitrem zaporedju razparalo mestni tlak in hiše osemnajstih soseščin. Življenje je izgubilo 189 oseb, ranjenih pa je bilo več kot 1.400. Eksplozije je povzročil samovžig heksa-na, ki je z nekega industrijskega obra- a ja ra ta deset dni prej končal v greznično omrežje. Ljudje so takoj obvestili gasilce in občinsko podjetje za plin o neobičajnem vonju, ki je prihajal iz odtočnih kanalov. Po pregledih so tehniki izjavili, da ni nevarnosti in da se bo vonj prej ali slej porazgubil. Nekaj dni kasneje so se tla pod Guadalajaro dobesedno odprla. Po glavni eksploziji, ki je spominjala na ognje-niški izbruh, je nastalo 40 metrov široko in 10 metrov globoko »žrelo«. I I TOKIO - Danes se na Japonskem začne tako imenovani »zlati teden«, najdaljše 7-dnevno dopustniško obdobje za kakih 64 milijonov japonskih delavcev in uslužbencev. Japonski državniki bodo izkoristili enotedensko zaprtje ministrstev za obiske v tujini, kakih 30 milijonov Japo-cev jih bo posnemalo, ostali pa se bodo soočali s strahom pred atentati. Večina zadnjih »atentatov« je povzročila psihoza ljudi, ki jih obide slabost že ob prvem sumljivem smradu. Svoje prispeva obešenjaški humor nekaterih, ki se ne menijo za zrahljane živce večine. Tako je v podzemni železnici v Kiotu včeraj prišlo do preplaha, ker je neznanec policijo telefonsko opozoril o atentatu z bojnimi strupi. Varnostne sile in preiskovalci pa ne bodo imeli »zlatega tedna«, saj se na vse kriplje trudijo, da bi izsledili voditelja sekte Vzvišene resnice Soka Asahara in Jošihira Inoueja, ki je bil pri sekti zadolžen za tajne službe. Medtem je japonska vojska stopila na prste dvema svojima narednikoma, ki sta sekto predhodno obvestila o hišnih preiskavah in ji omogočila, da je poskrila dokaze. j H ZDA / PREISKAVA h Atentatorji vpleteni tudi v bančne rope na Srednjem vzhodu Le tako lahko pojasnijo, da je bil brezposelni McVeigh poln denarja VVASHDMGTON - Procesa proti Timothyju McVeighu, glavnem osumljencu za atentat na zvezno palačo v Oklahoma Cityju, v katerem je po zadnjem obračunu življenje izgubilo 110 ljudi, devetdeset pa jih še pogrešajo, ne bodo premestili iz Oklahoma Cityja. To je sklenil zvezni sodnik iz El Rena Ronald Hovvland, ki je začel predhodno sodno razpravo proti McVeigh-tu. FBI je prepričana, da so v Oklahoma City v treh vozilih prispeh vsaj trije atentatorji, in sicer kombi, v katerem je bil eksploziv, rumen mer-cury, s katerim je McVeigh zbežal in še neki tretji avtomobil, ki pa ga še niso izsledili. Neka priča je opazila McVei-gha, kako se je za volanom kombija približeval zvezni palači. Druga ga je opazila, kako je tekel s parkirišča zvezne palače, tretja pa za volanom rumenega mer-curyja. Ob vsem tem so preiskovalci vedo bolj prepričani, da ne drži domneva, da je »drugi človek« (tetoviranec) umrl v eksploziji, ker je bil skoraj gotovo za volanom enega od obeh avtov, ki so sledili kombiju. Medtem pa preiskovalci sumijo, da je McVeigh s svojimi desničarskimi pajdaši vpleten tudi v niz ropov proti številnim bankam na ameriškem Srednjem vzhodu. Le tako lahko pojasnijo, da je bil brezposel-než pol denarja. Le nekaj ranjenih v »trdem« pristanku MANCHESTER (VELIKA BRITANJA) - Zaradi okvare na letalskem podvozju je med pristankom na letališču v Manchestru sunkovito pristalo na »trebuhu« potniško letalo McDonnell-Douglas, ki je imelo na krovu 171 potnikov in sedem članov posadke. Zaradi trdega pristanka je bilo le nekaj potikov lažje ranjenih, še ti bodo okrevali v nekaj dneh. Kot je sporočil predstavnik za tisk letališča, je do nesreče prišlo le nekaj minut po polnoči. Latalo je prihajalo iz Las Palmasa na Kanarskih otokih. To je bil Airtoursov čarterski polet, s katerim so se vračali turisti, ki so letovali na Kanarskih otokih. Nov kontingent turistov pa je moral na Kanarske otoke odpotovati z drugim letalom. NOVICE Trije mrtvi v nesreči tovornega dvomotornika SYDNEY - Prejšjo noč je neko tovorno letalo s tremi člani posadke med približevanjem pristajalni stezi letališča v avstralskem Aliče Springsu trčilo v neki grič in eksplodiralo. Dvomotornik westwind je prihajal iz Damina, po pričevanju očividcev.... pa so bile pred nesrečo dobre vremenske razmere, saj je bilo jasno in brezveterje. Padlo vojaško letalo, 48 mrtvih v Šri Lanki KOLOMBO - Včeraj je le nekaj minut po vzletu strmoglavilo šrilanško vojaško letalo, s katerim so se s polotoka Jaffna vračali na dopust v prestolnico vojaki, ki se borijo proti tamilskim separatistom. Nihče od oseminštiridesetih potnikov in članov posadke ni preživel nesreče, vojska pa je že izključila, da so letalo sestrelili Tamilci. Usmrtitev v Alabami ATMORE (ALABAMA) - Včeraj so na električnem stolu v alabamskem Atmoru na električnem stolu usmrtili 47-letnega VVillieja Cli-sbyja, ki je bil obsojen na smrt, ker je s sekiro ubil nekega bolnika. Vrhovno sodišče je predvčerajšnjim zavrnilo prošnjo za pomilostitev. Clisby je že 274. zapornik, ki so ga usmrtili v ZDA po letu 1976, ko je vrhovno sodišče ZDA ponovno uvedlo smrtno kazen. SVET Sobota, 29. aprila 1995 BOSNA IN HERCEGOVINA Šibi hočejo sarajevsko letališče SARAJEVO, BEOGRAD (dpa, Reuter) - Bosanski Srbi so dva dni pred iztekom premirja v BiH še povečali pritisk na obkoljeno Sarajevo in na mirovne sile ZN. Unprofor je v zadnjih 24 urah samo v Sarajevu naštel 1100 vojaških incidentov. Čeprav je predsednik parlamenta bosanskih Srbov MomCilo Krajišnik izjavil, da so Srbi pripravljeni podpisati sporazum o podaljšanju premirja, seveda če bodo ZN lahko zagotovili njegovo spoštovanje, so Srbi včeraj zaprli še zadnjo odprto gorsko pot za oskrbovanje Sarajeva. Že v noči na petek so na cesti čez Igman napadli konvoj ZN s človekoljubno pomočjo in pri tem težje ranili enega voznika. Poleg tega so Srbi včeraj v Sarajevu obstreljevali patrulji mirovnih sil ZN. Nekaj pripadnikov Unproforja, ki so patm-Ijirali okoli Pal, pa so ugrabili in zanje odredih hišni pripor. Srbi zahtevajo tudi popoln nadzor nad območjem letališča, vsemi potniki, ki pripotujejo in odpotujejo iz Sarajeva, in odprtje srbskega nadzornega urada v letališkem poslopju. V nasprotnem primem bodo še naprej obstreljevali letala, ki bodo pristajala ah vzletala. Posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši kljub vsemu upa, da bo jutri sprte stani še enkrat zbral za pogajalsko mizo in jih prepričal, naj podpišejo sporazum o podaljšanju premirja. Mirovni posrednik Lord Owen pa je včeraj v Beogradu ugotovil, da je »premirja konec«, hkrati pa dodal, da svetovne velesile še vedno upajo v mimo rešitev balkanske krize. V diplomatska sredstva reševanja vojne v BiH pa ne verjame predsednik bosanske federacije Krešimir Zubak, ki je včeraj v Mostarju napovedal novo vojno na Balkanu. »Bosansko krizo je mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi in ne diplomatskimi,« je dejal. m IE' m, M i ■ .'Ev m lili: ■ ■ -T : - 1 . s 'h: J- :S . >■$ ■ mi ■ ' ' ' '• S is ,v * S ;?: fjl t* i*r % 1 Smu i Pred srbskimi ostrostrelci v Sarajevu niso varni niti otroci (Telefoto: AP) EVROPSKA ZVEZA Nova ribiška vojna - tokrat z Marokom BRUSELJ - Komisarka Emma Bonino, ki je v okviru Evropske komisije odgovorna za sloipno ribiško politiko Evropske zveze, je v včerajšnjem sporočilu za javnost priznala, da so bila pogajanja med Evropsko komisijo in Marokom o štiriletnem podaljšanju sporazuma o ribolovu, Id 650 španskim in 50 portugalskim ribiškim ladjam omogoča ribolov v maroških ozemeljskih vodah, v četrtek zvečer prekinjena. Veljavnost dosedanjega sporazuma se izteče s prvim majem, ko bo več kot 28.000 španskih in portugalskih ribičev ter zaposlenih v predelovalni industriji, ki so življenjsko odvisni od ribolovnih območij znotraj maroškega ozemeljskega morja, ostalo brez sredstev za preživljanje. »Pogajanja z maroškimi predstavniki se bodo nadaljevala 12. maja, v vmesnem obdobju pa bo komisija preučila vse alternativne oblike evropsko-maroškega sodelovanja na področju ribolova. Poudarjamo, da ima EZ na voljo znatna finančna sredstva, s katerimi bomo skušah preprečiti socialne nemire, ki bi lahko izbruhnili zaradi neuspešnega konca pogajanj,« med drugim piše v sporočilu za javnost. Maroški minister za ribištvo in trgovsko mornarico Mustafa Sahel je na včerajšnji tiskovni konferenci zbranim novinarjem zatrdil, da so pogajanja propadla predvsem zato, ker Evropska zveza noče pristati na znatno zmanjšanje ribolovnih kvot, kar naj bi bilo po mnenju uradnega Rabata nujno, saj je treba zaščititi ribje jate, ki so na tem območju predvsem po zaslugi prekomernega ribolova že precej razredčene. Iz krogov blizu bruseljske birokracije se je izvedelo, da je Evropska komisija predstavnikom španskih in portugalskih ribičev kot mogočo rešitev tega neljubega zapleta predlagala ustanovitev skupnih špansko-maroških oziroma portugalsko-maroških ribiških kooperativ, vendar so ti omenjeni predlog zavmih. Peter Blackbum/Reuter NOVICE VOJNA V ČEČENIJI Tamilci se ne bodo pogajali COLOMBO - V včerajšnjem napadu uporniških Tamilskih tigrov na oporišče posebne enote šrilanške vojske na severu države je bilo ubitih najmanj 19 vojakov in pet upornikov. V drugem napadu Tamilcev na neko vasico na vzhodu otoka pa je življenje izgubil en policist. Očitno gre za maščevanje, saj je vojska le nekaj ur pred napadoma uničila dve oporišči Tamilcev in ubila najmanj 20 upornikov. Spopadi med tamilskimi separatisti in vladno vojsko so izruhnili že v sredo, ko so uporniki nepričakovano in kljub pozivom premierke Kamaratunge k pogajanjem, prekršili premirje. Po mnenju upornikov mirovna pogajanja, ki potekajo že od oktobra lani, ne vodijo nikamor, saj Srilanka ne bo privolila v razglasitev neodvisne države Tamilcev. V dvanajstletni državljanski vojni med šrilanško vojsko in tamilskimi uporniki je bilo ubitih že več kot 33 tisoč ljudi, (dpa) Napadi na begunska taborišča THA SONG JANG, ŽENEVA - Burmanska vladna vojska je včeraj med ofenzivo proti pripadnikom uporniške Nacionalne zveze Kamov (KNU) prestopila tajsko mejo in napadla ter požgala dve begunski taborišči. Kot poroča Visoki komisariat ZN za begunce sta pri tem izgubila življenje dva begunca pripadnika ljudstva Karen, več kot sto civilistov pa so ugrabili in odpeljah neznano kam. Zaradi neprestanih napadov burmanske vojske na taborišča, kjer je približno 74 tisoč kamskih beguncev, so predstavniki ZN tajsko vlado pozvali, naj dovoli premestitev taborišč v notranjost države. Tajska vlada na vdiranje burmanskih enot čez državno mejo še ni odgovorila. (Reuter, Telefoto: AP) Zaoshovanje spora med Turčijo in SE ANKARA - Spor med Turčijo in Svetom Evrope (SE) glede čedalje bolj kritizirane vojaške akcije turške vojske proti Kurdom na severu Iraka se vse bolj zaostruje. Turški obrambni minister Mehmet Golhan je namreč včeraj v Ankari odločno poudaril, da je Turčija »suverena in neodvisna država, ki ne bo dovolila, da bi ji kdo ukazoval, še najmanj pa neka institucija«. Golhan je na pozive SE, naj Ankara spoštuje človekove pravice, umakne svojo vojsko s severnega Iraka in grožnje z začasno izključitvijo Turčije iz te evrospke inštitucije odgovoril z obtoževanjem evropskih držav, da sodelujejo s teroristično kurdsko stranko PKK. (dpa) Uporniki kršijo »premirje« Kmalu rusko-čečenska pogajanja o izmenjavi ujetnikov MOSKVA - Ruski obrambni minister Gračov je ostro napadel čečenske upornike, češ da so včeraj zjutraj grobo Icršili premirje in pri tem ubili uslužbenca ruskega notranjega ministrstva. »Naše sile so na takšno očitno izzivanje odgovorile z ognjem!« Očitno je, da vsi pripadniki paravojaških formacij v Čečeniji še niso obveščeni o tem, da je ruski predsednik Jelcin v počastitev petdesete obletnice zavezniške zmage nad nacističnimi in fašističnimi silami razglasil premirje, ki je začelo veljati v noči s četrtka na petek in bo trajalo do dvanajstega maja,« je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal general Gračov. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva polkovnik Sergej Volgin je izjavil, da se bosta poveljnik ruskih sil v Čečeniji general Genadij Trošev in načelnik vojaškega štaba upornih Cečencev Aslan Maškadov v prihodnjih dneh sešla v mestecu Novije Atagi 30 kilometrov južno od čečenske prestolnice Groznega. Predstavnika sprtih strani se bosta tam predvidoma pogajala predvsem o »ustavitvi sovražnosti, predaji oborožitve, ki jo imajo uporniki pod vodstvom Džoharja Dudajeva, in izmenjavi vojnih ujetnikov.« Clintonov svetovalec Coit Blacker je novinarje obvestil, da je ameriški predsednik v telefonskem pogovoru z ruskim voditeljem Jelcinom pozdravil razglasitev premirja in svojega ruskega sogovornika pozval, naj skušajo pristojni ruski organi ugotoviti, kaj se je zgodilo s petdesetletnim ameriškim človekoljubnim delavcem Frideri-ckom Cunyjem, za katerim se je, potem ko je skupaj z dvema novinarjema iz Sankt Petersburga pripotoval na krizno območje, izgubila sleherna sled. Plnhppa Fletcher / Reuter KITAJSKA / ČISTKE MED VISOKIMI PARTIJSKIMI FUNKCIONARJI Pekinški župan in šef partije Chen Xitong je moral odstopiti PEKING - Kitajska tiskovna agencija Xinhua je - sklicujoč se na vire blizu vodstva KP Kitajske - sporočila, da je včeraj zaradi čedalje pogostejših in glasnejših obtožb o vpletenosti v korupcijsko afero odstopil sekretar pekinškega partijskega komiteja Chen Xitong. Zaradi afere je njegov namestnik Wang Baosen v začetku tega meseca naredil samomor. Politbiro, ki se je zatem zbral na izredni seji, je za njegovega naslednika imenoval 59- letnega Wei Jianxinga. 65-letni Chen Xitong velja za enega glavnih partijskih konservativcev, saj je -denimo - med študentskimi demonstracijami leta 1989 na pekinškem Trgu nebeškega mim pripadal tistemu krogu visokih partijskih in državnih funkcionarjev, ki se je zavzemal za nasilno zadušitev študentskega gibanja za demokratizacijo te azijske velikanke. Poznavalci kitajskih notranjepolitičnih razmer pravijo, da je bil Chen prav po zaslugi svoje do skrajnosti prignane pravovernosti leta 1992 izvoljen za stalnega člana politbiroja CK, vendar se je zaradi ideoloških nesoglasij in »popolnoma nemogočega značaja« kma- lu ostro sprl z Jiang Zemi-nom, ki je poleg ostarelega »komunističnega patriarha« Deng Xiaopinga nedvomno najvplivnejši kitajski politik, saj v svoji osebi združuje položaja šefa države in partije. »Menim, da se je s tem odstopom, ki je bil nedvomno vsiljen, začel boj za Deng Xiaopingovo nasledstvo. Dejstvo je namreč, da bo postdengovska Kitajska politično stabilna le, če bo utemeljena na načelu delitve oblasti med partijskimi mogotci. Očitno je, da si skuša Jiang Zemin prigrabiti vso oblast! Kitajcem sicer ne grozi več lakota, soočiti pa se bodo morali z resnimi političnimi napetostmi, saj Zupan kitajske prestolnice in sekretar pekingške KP Chen Xitong (Telefoto: AP) se za Dengov položaj poteguje kar nekaj ambicioznih pretendentov,« nam je zatrdil neki zahodni diplomat v Pekingu. Poznavalci tudi sicer svarijo, da se nad Prepovedanim mestom, sedežem kitajskih oblasti, zbirajo temni oblaki. »Ta odstop je šele začetek! V prihodnjih tednih se bo skotalilo še nekaj glav vplivnih partijskih voditeljev. Zavedati se morate dejstva, da so se v zadnjem obdobju, ko je bila osrednja oblast po zaslugi Dengove agonije precej oslabljena, lokalni par- tijski funkcionarji precej izmaknili nadzoru Pekinga. Novo elita pod vodstvom Jiang Zemina tega ne bo vec dolgo prenašala,« nam je zaupal neki neimenovani kitajski funkcionar. Benjamin Kang Lim, Reuter SVET JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA Za bele in črne skrajneže ni več prostora JOHANNESBURG - Tisti skrajneži med črnci in belci v Južnoafriški republiki, ki so s svojimi Črnogledimi napovedmi prerokovali apokalipso, so zdaj, eno leto po prvih ve-Crasnih volitvah v zgodovini te države, Čedalje bolj osamljeni in potisnjeni na rob. Neonacistično gibanje Afri-kanerski odpor (AWB), ki je grozilo s kar najbolj Črnimi znamenji, je skoraj povsem izginilo s političnega prizorišča. Tudi nekdaj skrajno zajedljivi Eugene Terre’Blanche, vodja tega gibanja, je samo še lastna senca, Čeprav še ni minilo leto, ko je prisegal, da bo peščica njegovih privržencev zanesljivo vrgla z oblasti demokratično oblast predsednika Nelsona Mandele, s katero se je končala veC stoletij trajajoča vladavina belcev. Takrat je Terre’Blanche prosil boga, naj Grozilni pohodi ofrikonerskih skrajnežev v Južnoafriških mestih so vse redkejši afrikanerjem - potomcem nekdanjih nizozemskih naseljencev - pomaga v boju proti komunističnemu peklu, in napovedoval, da se bo Južnoafriška republika po demokratičnih volitvah pogreznila v kaos. Toda namesto da bi prijel za orožje in si pridobil ugled z bojem za ustanovitev ločene države, v kateri bi živeli samo belci, je Terre’Blanche poniglavo prosil pravosodno komisijo novega parlamenta, naj pomilosti člane njegovega gibanja, ki so bili vpleteni v predvolilne bombne atentate, med kate- rimi je bilo 21 mrtvih. Tudi članstvo drugih gibanj in strank skrajne desnice se je v enem letu močno zmanjšalo. Konzervativna stranka (CP), ki se je zavzemala za apartheid in bojkotirala volitve, se zdaj otepa s finančnimi težavami. Število njenih shodov se je zelo zmanjšalo, kar je v osupljivem neskladju z obdobjem, ko je ta stranka predstavljala najglasnejšo opozicijo v takratnem parlamentu, v katerem so imeli belci večino. Konzervativna stranka je sklenila, da se bo udeležila lokalnih volitev, ki bodo novembra. Številni analitiki so ta sklep ocenili kot za- Hutujske milice se vračajo v ruandska taborišča NAIROBI (Reuter) - Skupina nekdanjih ruandskih vojakov se je vCeraj pretihotapila iz Zaira v domovino. Pri tem so naleteli na pripadnike vladnih enot in prišlo je do spopada, v katerem sta bila dva nekdanja vojaka ubita. Skupina je med umikom izstrelila tri minometne granate v begunsko taborišče Kibumba. Mine, ki naj bi ustvarile zmedo, so padle blizu neke zairske vojašnice. Pri tem sta bila dva vojaka lažje ranjena. V Kibumbo se je zateklo približno 40 tisoč od 1,2 milijona mož nekdanje ruandske vojske, kolikor jih je moralo za- pustiti svojo državo po lanskem genocidu. Zairska skupščina je o beguncih razpravljala v četrtek, potem ko je posebna komisija priporočila njihov izgon zaradi nedopustnega pritiska na državo. Komisija je ugotovila, da so hutujski pristaši trde roke prevzeli nadzor nad begunskimi območji. Nekdanji hutujski vojaki in vlada v izgnanstvu bi lahko izvedli oborožen napad na ruandsko vlado Tutsi-jev. Petsto beguncev, ki so ostah zabarikadirani v taborišču Kibeho, zahteva prost prehod v Zaire. Ruandska vlada tega ne more dopustiti, saj naj bi bilo med njimi več osumljenih za lanski genocid. dnji poskus, da bi se vsaj tako ohranila pri življenju. Fronta osvoboditve (FF), ki si je pridobila sloves najbolj realistične frakcije med skrajnimi desnimi strankami, je na volitvah aprila 1394 zbrala le 2,17 odstotka glasov. Vodja Fronte osvoboditve, nekdanji vrhovni poveljnik vojske Con-stand Viljoen, pa je še vedno prepričan, da se bo njegovi stranki posrečilo uresničiti programski cilj in s parlamentarnimi sredstvi doseči ustanovitev ločene države, katere prebivalci bodo samo belci. Po njegovem afrikanerji računajo, da bo prav ta stranka uresničila njihove želje, čeprav je možnost, da bi prišlo do vstaje belih skrajnežev, zdaj neznatna. Podpredsednik Konzervativne stranke VVillie Snyman je nekoliko odločnejši. Po njegovem mnenju se je vprašanje svobode afrikanerjev »znašlo v nemilosti« in bodo morali odslej računati s svojo šibkostjo, ki je prav tolikšna, kot je bila med vojno med letoma 1899 in 1902, ko so jih premagali Britanci. »Obstajajo možnosti, da bo prišlo do spora med različnimi južnoafriškimi etničnimi skupinami,« je izjavil Snyman za tiskovno agencijo AFP in pri tem poudaril, da nima v mislih samo spopadov med afrikanerji in črnci, pac pa tudi vojaške spopade med črnci. Tiskovni predstavnik Afrikanerskega odpora Fred Rundle, ki je preteklo leto označil kot strahotno, je prav tako potrdil, da se njegovo gibanje še naprej pripravlja na oboroženi boj zoper »protibelsko rasistično vlado«. »Belci bodo hitro spoznah, da bodo kmalu izgubili vse,« je dodal in pripomnil, da nadaljujejo vojaško usposabljanje približno deset tisoč paravojaških enot njihovega gibanja. Prezirljivo je zavrnil vladni program obnove in razvoja, ga imenoval »maščevanje Črnskega prebivalstva« in napovedal skorajšnji zlom države. Tudi pri črnskih skrajnežih je Vseafriškemu kongresu, ki je pred volitvami igral pomembno vlogo, na volitvah uspelo pridobiti le 1,25 odstotka glasov, zdaj pa se podobno kot neonacisti ukvarja s prošnjami za amnestijo za tiste člane, ki so se umazali v rasističnih atentatih zoper cerkev in lokale belcev. Tudi skrajneži Organizacije azanskega ljudstva (AZAPO), ki so bojkotirali volitve v prepričanju, da so nesmiselne, so skoraj povsem zapustili politično prizorišče. Nanje je spomnila le objava izjave, v kateri so od angleške kraljice zahtevah, naj z draguljem Južne Afrike znova okrasi svojo krono. rlvile Russell / AFP Sobota, 29. aprila 1995 O čem pišejo drugje po svetu O pokolih v Ruandi »Ruandi grozi nov val množičnih pokolov, toda tokrat pred očmi ali pa celo z neprostovoljno podporo mednarodnih človekoljubnih organizacij... Visoki komisariat za begunce pri ZN se ne čuti pristojnega, ker se begunci nahajajo na ozemlju lastne države. Mednarodna skupnost pa je postala po neuspehu oborožene'humanitame operacije‘še bolj previdna. V Somaliji ji je sicer uspelo zmanjšati lakoto, vendar ji ni uspelo ustvariti stabilnosti in miru. Toda nedejavno spremljanje množičnih pokolov je kljub temu nedopustno. Združeni narodi bi morali begunska taborišča v Ruandi zaščititi z vojaško silo in razorožiti begunce, ki se nahajajo v teh taboriščih.« (Der Standard, Dunaj) O premirju v Bosni »Ali imajo roki nekega časovnega načrta, ki ga nobena od strani ne spoštuje, sploh še kakšen pomen? Premirje, ki ga od januarja stalno kršijo, je le še šibek, skorjada le še namišljen jez med sprtimi stranmi... Po francoskem prepričanju si želijo nadaljevanja vojne tako bosanski Srbi kot tudi Muslimani - in nihče jih ne bo mogel ustaviti... Kaj se lahko skupina za stike danes v Parizu dogovori pod takšnimi pogoji? Bodo morda sprejeli dogovor glede tega, do kolikšne mere bi omilili sankcije proti ZR Jugoslaviji v primeru medsebojnega priznanja Beograda in Sarajeva?.. Skupina za stike je že skušala igrati na‘karto Miloševič*, vendar ji do zdaj še niti enkrat ni prinesla uspeha. Pravijo, da bi lahko srbski predsednik nazadnje kljub vsemu priznal Bosno in Hercegovino... Toda s tem problem bosanskih Srbov še vedno ne bi bil rešen.« (Le Figaro, Pariz) O preiskavah proti srbskim voditeljem »Paradoksalno je, da želja po pravičnosti izzove nasprotni učinek in tako vodi k novim zločinom. Ta dilema se je pokazala potem, ko je haaško sodišče za vojne zločine napovedalo preiskavo proti voditelju bosanskih Srbov Radovanu KaradžiCu in njegovemu generalu Mladiču... Prva posledica preiskave in morebitne zahteve po izročitvi je, da srbska voditelja ne bosta podpisala dogovora o premirju brez istočasne amnestije za vse vojne zločine... Obenem pa napoved haaškega sodišča ojača tisto krilo bosanskih Srbov, ki si žeh totalno vojno.« (Berlingske Tidende, Kjabenhavn) O 50. obletnici konca druge svetovne vojne »Ne zgrozimo se le zaradi števila umorjenih Zidov, temveč predvsem zaradi neusmiljenosti rasne norosti, institucionalizirane brezvestnosti nacističnega režima in birokratske popolnosti njegove industrije ubijanja... Toda'kljub vsem porazom je upanje še vedno svetla zvezda1, je zapisano na knjižni polici v zadnji bolniški sobi Carla von Ossietzkyja, ki je sistem nacističnega terorja okusil na lastni koži in viška holokavsta ni več doživel. Sreča za Nemčijo je, da bodo te besede še naprej veljale - ne le za žrtve, temveč tudi za storilce, sostorilce in sodelavce le-teh, ki se zavedajo svoje osebne krivde in želijo spravo.« (General-Anzeiger, Bonn) FRANCIJA / PRED DRUGIM, ODLOČILNIM KROGOM PREDSEDNIŠKIH VOLITEV Lionel Jospin je pokazal tudi drago plat medalje CARCASSONE - Na krilih osupljive zmage v prvem krogu predsedniških vohtev se je prej do vratu zapeti socialist Lionel Jospin razkril kot osebnost, polna energije in trdno odločena, da nadaljuje spopad za mesto prvega moža Francije. Profesorsko strogi kandidat, za katerega se je zdelo, da je zelo hladnokrvno sprejel vest o zmagi v prvem krogu, je bil v srednjeveškem Carcassonu na jugozahodu Francije v torek zvečer popolnoma spremenjen. Postavni 57-letni Jospin je porabil kar nekaj minut, da je prišel z enega na drugi konec športne dvorane, kjer se je gnetlo in vpilo tri tisoč njegovih privržencev, večinoma kmetov in vinogradnikov. Množica je skandirala: »Jospin, predsednik!« Napev njegove predvolilne kampanje se je zaslišal v oglušujočem navdušenju množice, ko se je začel Jospin prebijati skozi gozd lepakov, rdečih trakov in rdečih vrtnic, ki so simbol socialistov, in stiskati roke vsem, ki so jih ponujali. Ko se je končno prebil do odra, je mladostniško skočil nanj, dvignil roki - s prsti, razprtimi v znamenje V za zmago - in mahal v ritmu glasbe. Tako je nenadoma razkril kup lastnosti, ki so jih doslej pripisovali predvsem njegovemu vročekrvnemu nasprotniku Jacquesu Chiracu. Celo vodilni predstavniki socialistične stranke so bili prepričani, da se mu ne bo posrečilo prebiti v drugi krog volitev 7. maja. Čeprav vsi priznavajo, da mu ni para na področju socialnih vprašanj, je njegova prizadevanja zasenčil spopad med Chiracom in premierom Balladurjem. Jospinovi pomočniki zatrjujejo, da od zmage v prvem krogu tudi Jospin verjame, da utegne zares postati naslednik socialističnega predsednika Mitterranda, čeprav najnovejše javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bo 7. maja desnica dobila 60 odstotkov glasov, levica pa 40. Na shodu v Carcassonu, le enem od številnih v tem tednu, se je celo novi Jospinov slogan zazdel prepričljivejši. Prejšnji, nekoliko okorni gesli »Za bolj pošteno Francijo« in »Z Jospinom so stvari jasnejše« je zamenjalo novo geslo »Predsednik korenitih sprememb«. Jospin je enourni govor zacinil s prijateljskimi namigi predstavnikom medijev in številnimi Salami, nasploh pa je govoril tekoče in bil nenavadno zgovoren. Silovito in na kratko je opravil s Chiracom, ki ga je označil za »političnega travestita«, saj se je nekoliko pozno oprijel levih socialnih tem. »Najprej se je odločil za reaganizem in thatcherizem, za najbolj reakcionarni ideologiji, trenutek za tem pa se je zavzel za socialno usmerjeno kampanjo,« je jedko dodal Jospin. Na veliko veselje poslušalcev je kmete proglasil za nosilce napredka in ostro kritiziral ceneni uvoz iz držav zunaj EZ. Svoje nekdanje podobe ni povsem pokopal: omenil je Platona in Hegla ter natresel kup zamisli in predlogov, ki naj bi prišh iz ust državljanov. John Gollain / Reuter Lionel Jospin s privrženci slavi zmago v prvem krogu predsedniških volitev (Telefoto: AP) BLIŽNJI VZHOD Palestinci se soočajo z novim sovražnikom-kriminalom NABLUS - Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu, ki so se desetletja borili za vzpostavitev neodvisne palestinske države, se danes soočajo z novim sovražnikom - kriminalom. V obdobju vzpostavljanja palestinske samouprave so pristojni organi in posamezniki nedopustno zanemarili boj proti organiziranemu kriminalu, ki na omenjenem območju sicer ni tako pogost in izrazit, kot v Združenih državah Amerike in drugih razvitih državah, vendar kljub temu močno vznemirja pretežno konservativno usmerjene prebivalce Zahodnega brega. Po podpisu vvashingtonskega sporazuma o palestinski avtonomiji na Zahodnem bregu in v Gazi so med-družinska in medosebna nesoglasja, ki so bila v obdobju izraelske zasedbe potlačena v imenu višjih nacionalnih interesov, vnovič izbruhnila na dan. Število brezposelnih mladih Palestincev naglo raste, saj so izraelske oblasti zaradi samomorilskih atentatov, ki so jih izvedli fanatični islamski skrajneži, podaljšale moratorij na zaposlovanje palestinskih delavcev v Izraelu. »Trenutno se s težavo prebijamo skozi obdobje socialne dezintegracije, zato smo osupli zaradi zločinov, ki se v preteklosti niso dogajali,« nam je zaskrbljeno povedal Zuhair Al Dibi, muslimanski duhovnik in novinar iz Nablusa, drugega najvecjega mesta na Zahodnem bregu. Nablus je kraj, kjer se kriminalna dejavnost širi z zastrašujočo naglico. Uradnih podatkov o razširjenosti in naravi kriminalne dejavnosti na tem območju se ni, toda ljudje pravijo, da so ropi, umori, izsiljevanja in ugrabitve na dnevnem redu. Puške, brzostrelke in pištole so naprodaj takorekoc na vsakem koraku. »Smo pravzaprav gasilci požarov, saj dejansko nimamo moči, da bi ustavili grozljivo povodenj kriminala. Poročamo o zločinih, skušamo miriti meddru-žinska nesoglasja in prepričati ljudi, naj se odrečejo krvnemu maščevanju,« nam je povedal predstavnik PLO v Nablusu Ahmed Al Ajnabusi. Večina tamkajšnjih Palestincev meni, da so za porast kriminala odgovorni predvsem domači izdajalci, torej tisti Palestinci, id sodelujejo z osovraženimi Izraelci. »To preprosto ne drži! Z nezakonitimi posli se večinoma ukvarjajo nekdanji palestinski gverilci, ki po desetletjih boja zoper Izraelce preprosto nočejo ali ne znajo vec delati,« nam je na koncu zatrdil Ajnabusi. Sami Abudi / Reuter SVET 20 Sobota, 29. aprila 1995 BALKAN / KRŠITVE MEDNARODNIH SANKCIJ Vojni dobičkarji obožujejo embargo Čez mejo ZRJ je mogoče pretihotapiti celo tisoč ton težko opremo za črpanje nafte SKOPJE - Stara resnica, da kaznovalni gospodarski ukrepi proti neki državi nikdar ne morejo biti popolnoma učinkoviti, je spet potrjena. Seveda govorimo o Srbiji, proti kateri so Združeni narodi uvedli sankcije zaradi pedagoških razlogov - da bi Beograd prisilili h kooperativnosti in tako poskušali ustaviti prelivanje krvi na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kot kaže, je glavni namen embarga ta, da se ga, v želji po čim večjih zaslužkih, z veliko mero iznajdljivosti krši. Tokrat je preko treh balkanskih držav -Grčije, Bolgarije in Makedonije - potekala velika tihotapska operacija ilegalnega transporta opreme za črpanje nafte, namenjene v Srbijo. Ce je bil »podvig« tudi uspešen, se še ne ve, določene podrobnosti pa so časopisu New York Times pred tednom dni razkrili neimenovani viri iz vrst Cie. Celotna zadeva je delikatna tudi zato, ker je bila 1200 ton težka oprema v vrednosti pet milijonov ameriških dolarjev namenjena v vzhodno Slavonijo - na hrvaška naftna polja pod srbskim nadzorom. Uspeh tihotapcev in naročnikov bi pomenil nevtra-lizacijo naftnega embarga, glavnega orožja mednarodne skupnosti, ter začetek črpanja nafte na ozemlju, ki nikakor ni del srbsko-čmogorske federacije. Zdaj je znano le to, da je »sporna« oprema prišla iz Irana, iztovorih so jo v Solunu, nato pa je v več kot sto tovornjakih potovala preko Bolgarije in Makedonije v Srbijo. Del tega »konvoja« so ustavili v Makedoniji. Po izjavah opazovalcev ZN naj bi zasegli samo desetino celotnega tovora. Doslej je edina uradna izjava v zvezi z dogodkom prišla iz Teherana. Tamkajšnje ministrstvo za nafto je demantiralo vesti, da naj bi bila oprema iranska, minister za energetiko pa je izjavil, da navedbe v New York Timesu niso točne. V ostalih državah so tiho. Ne Atene, ne Sofija, ne Skopje še niso uradno reagirali, zato so vse informacije, ki krožijo med novinarji, nepotrjene. In kje je preostali tovor? Nekateri trdijo, da še vedno blodi po balkanskih cestah, verjetneša razlaga pa je, da je že pri srbskih naročnikih. Le-ti morajo stroje samo še pognati in srbske naftne težave bodo vsaj delno odpravljene. »Dobro obveščeni krogi« še dodajajo, kako je v Makedoniji odkrita oprema v resnici podtaknjena, da bi se zabrisale sledi za glavnino konvoja, ali pa da bi oprali makedonsko vmeša-nost v afero. Tudi način potovanja je zavit v tančico skrivnosti. Spet sta dve razlagi. Po prvi naj bi vsa oprema, razen zaplenjenih dvanajstih tovornjakov, potovala direktno iz Bolgarije v Srbijo, po drugi pa je tovor potoval tudi preko Makedonije. Preverjeno točen je vsaj tisti del članka v New Yorku Timesu, kjer je navedeno, da je bil »veliki transport« v dokumentaciji specificiran kot oprema za hidrološke raziskave, namenjena makedonskim naročnikom. Naročniki naj bila štiri makedonska zasebna podjetja, ponarejene dokumente pa so odkrili v dvanajstih tovornjakih. Menda je uradna Sofija odbor ZN za sankcije celo obvestila, da je bolgarsko-make-donsko mejo prestopilo 60 tovornjakov s sumljivim tovorom. Konvoj, za katerim naj bi stala tudi kanadska družba Trinitron Interna- tional, ki jo vodi srbski izseljenec Vladimir Katič, so prvič ustavili v Makedoniji. Grški in bolgarski cariniki tega kljub ameriški zahtevi menda niso hoteli narediti. Po dokumentih, ki so jih pregledali grški cariniki, naj bi bil tovor namenjen v Bolgarijo, za bolgarske carinike pa so dokumenti navajali, da je cilj Makedonija. Makedonija pa je država, za katero niso uvedene me- dnarodne sankcije. Kaj je res in kaj ni, bo znano, ko se bo oglasil odbor za sankcije v New Yorku. Vse kaže, da se bo tudi svetovna organizacija pozabavala s tem primerom. Ne glede na to, kakšno odločitev bodo sprejeli na East Riverju, bodo tihotapski kanali namenjeni v Srbijo le stežka presekani. Velikokrat so v »šport«, ki se imenuje kršenje embarga, vključena podjetja iz Grčije in Italije. Neposredne srbske sosede - Romunija, Bolgarija, Makedonija in Albanija - pa so revne, siromašne države, kjer sumljivi posli uspešno cvetijo. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da je mednarodni embargo proti Srbiji hudo prizadel gospodarstva teh držav, katerim Se nihče v mednarodni skupnosti ni ponudil nadomestila za izgube. Vera Georgievska / ATM NEKJE V EVROPI Politika je kot nogometna žoga Branko Somen Nelcje v Evropi so se začeli pripravljati na obletnice proslav, pisati ponovne, revidirane spomine o tem, kako je bilo v resnici taikrat: v Moksvi, Zagrebu in najbrž tudi v drugih prestolnicah urijo svoje vojake, ki bodo na dan zmage nad fašizmom znova korakali v preteklost, v zgodovinsko spoznanje. Petdeset let! Spominjam se, kako je bilo pred petdesetimi leti v Murski Soboti. Hodil sem v Četrti razred osnovne šole, toda madžarski učitelji so že pred tedni odšli, se porazgubili po Evropi, nam pa podaljšali zmagoslavne poči-biice. Radgonska cesta je bila prenatrpana z Vojaškimi vozili, oklepniki in celo tanki, navadnimi kmečkimi vozovi, vojaki v raztrganih uniformah brez oznak, ustaši, četniki, Čerkezi, vsi so hiteli na zahod, bežali so pred rusko armado. Po desetih dneh so kolone izginile, ulica je postala pusta, v jarku so ostale poljske kuhinje, meketajoča koza, odvrženi bajoneti. Sosedje so prihajali k nam na črno usedlino Idepeta. Vsi so pričakovali konec vojne. Neko nedoločeno svobodo, kajti nihče ni vedel kakšna svoboda bo ta, ki bo prišla v Soboto. Trgovine so bile zaprte. Okrog mesta je pokalo, s Kapele so se oglašale le haubice, most na reki Ledavi je zletel v zrak. Dišalo je po smodniku, zažga-r nih krpah končane vojne. Visoko nad oblaki so v obliki »tepiha« brneli proti severu ameriški bombniki. Čas se je ustavil. Pričakovanje je pozelenelo, dobilo je celo sence. Ure in ure sem stal za okensko zaveso in gledal na prazno ulico. Potem je pripeljal bel kabriolet, v njem štirje madžarski oficirji. Na trgu so skočili prednje ruski vojaki z dolgimi puškami, nasajenimi bajoneti. Odvzeli so jim avtomobil, čeprav so Madžari mahali z belimi robci. Hoteli so na zahod, a je bila cesta minirana. Vrnili so se, predali in končali pod streli. Potem se je pripeljal na motornem kolesu nemški ofi- cir. Za Stivanovo hišo so ga prestregli ruski vojaki, zvlekli z motorja, ustrelili in vrgli v jarek. Tako so nas osvobodili Rusi in partizani, prekmurski študentje. Drugi dan so prišli ruski kozaki, za njimi bolgarski vojaki in Romuni, z nasprotne strani so se pojavili posamezni angleški in ameriški oficirji. Mursko Soboto je osvobodilo šest vojska. Mogoče zato, ker je bila Sobota središče sveta. Ker se je tukaj končal vzhod, ker se je tukaj začel zahod. Za mnoge je bil to najsevernejši del domovine, za pregnane primorske učitelje med obema vojnama »slovenska Sibirija«, za mene - moja domovina. Kasneje sem prebiral podrobnosti o tem, kdo vse je osvobodil Soboto, kdo Slovenijo, kdo so bili ljudje, ki so bežali po Radgonski cesti, kdo jih je ubi-' jal v Bleiburgu. Od takrat je steklo mnogo vode po hitri Muri, kalni Dravi in dolgi Savi. Avstrijci imajo svojo, dolgočasno državo (ki je tudi niso dobili čez noč), Madžari imajo svojo okrnjeno piros-feher-zold državo (sicer manjšo kot leta 1945), Slovenci smo postali državotvorni, Murska Sobota je slednjič tam, kamor sodi. Hrvati imajo svojo državo, čeprav njene meje še vedno niso do kraja določene. Sicer pa je vse skupaj negotovo kot nogometna tekma. Prav Angleži so izdali Hrvate v Bleiburgu, zdaj se vračajo Hrvati kot aispešno nogometno moštvo na evropsko prvenstvo v Anglijo. Nekaj dni pred mednarodnim nogometnim srečanjem med Slovenijo in Hrvaško (dva nič za slednje) je bila nogometna tekma med hrvaško vlado in hrvaškimi novinarji (zmagali so slednji). Na obeh tekmah je bil navzoč predsednik države Franjo. Vse je bilo pomladno, razposajeno, v znamenju predvolilne agitacije. Se prej je bila še ena neregistrirana tekma. Minister za kulturo Zlatko Vitez je zbral majhno moštvo (osem prijate- ljev) za mali nogomet na zeleni travi v Samoboru. Bila je to tekma med starimi in mladimi. Razlika v letih: šetin-šestdeset let so bili štirje starejši nogometaši zrelejši od mladeničev. Na vseh treh tekmah (na lokalni, predvolilni in mednarodni) sem bil edini uspešni Slovenec - dal sem dva gola. Stari smo zmagali z rezultatom 8:3. Mogoče tudi zato, ker je sodil Bobi Marotti, Mariborčan. Tekmo je vodil tako, da smo bili vsi zadovoljni. Starejši, ker smo zmagali, mlajši, ker niso dobili še več golov. Bobi je človek, ki je tisti dan, ko je prišel Hitler v Maribor, trosil letake na desni obali Drave. Ni postal narodni junak, marveč igralec. Tudi Zlatko Vitez ni politik (čeprav je minister), marveč igralec in tako bi lahko rekh, da v politiki prevladujejo umetniki, če pa že ne pravi umetniki, pa vsaj komedijanti, poulični zabavljivci, klovni, ki imajo radi aplavze. In dobijo jih, kadar so uspešni, prepričljivi in dobijo jih, kadar so nespretni, rojeni pod nesrečno, peterokrako zvezdo... No, pa sem lepo zašel v cul-de-sac, v slepo ulico, v mrtev Murin rokav, v murico, kjer sva pred mnogimi leti s pisateljem Miškom Kranjcem (tudi on je bil nekaj časa politik!) lovila ribe in klepetala o življenju ter o nogometu. Bil je strasten navijač (celo stanoval je nasproti stadiona za Bežigradom) in prepričan sem, da bi danes navijal za Beltince. Kajti, če bi Beltinčarji igrali s hrvaško reprezentanco, bi verjetno zmagali. Slovenska reprezentanca je namreč igrala kot nekoč jugoslovanska reprezentanca. Te države pa ni več. Zato pa smo dobili Slovenci svojo državo, pa kaj bi ponavljal, žoga je vendar okrogla, vsaka tekma pa je tudi politično tekmovanje, potrjevanje, potrjevanje svoje suverenosti, za razliko od slovesne parade pa korakanje, preigravanje v prihodnost. 28. april a 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,20 81,15 11,20 11,48 6,44 6,85 A banka Koper 79,90 81,10 11,08 11,49 6,08 6,61 A banka Nova Gorica 80,10 81,20 11,19 11,49 6,37 6,71 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 - - - - - - Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,20 81,00 11,30 11,50 6,35 6,75 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 - - - - - - Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,50 81,00 11,20 11,50 6,50 6,80 Come 2 us - - - - - - Tel: 061/ 1&92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 80,30 81,40 11,30 11,60 6,30 6,90 Hida, od 7-19, sob od 7-14 - - - - - Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - Kompas Hertz Celj - - - - - - Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica Tel:065/28-711, od7-19, sobod7-19 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d. 80,00 81,45 11,20 11,60 6,30 6,80 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 - - - - - - Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,30 81,20 11,28 11,48 6,40 6,90 Poštna banka Slovenije 78,90 80,90 10,70 11,40 5,97 6,70 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,76 80,79 11,43 11,45 6,66 6,68 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,30 80,90 11,25 11,43 6,45 6,65 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,50 81,00 11,36 11,46 6,40 6,80 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,60 80,85 11,42 11,44 6,30 6,79 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,45 11,20 11,65 6,30 6,79 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,30 80,90 11,30 11,49 6,50 6,54 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,60 80,97 11,25 11,45 6,65 6,75 Publikum'Žalec, t: 063/ 715-114 80,60 81,28 11,30 11,48 6,30 6,90 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,00 81,10 11,35 11,48 6,30 6,90 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,50 81,00 11,35 11,50 6,53 6,97 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - - Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,25 81,25 11,26 11,54 6,35 6,60 SKB d.d.,*** 80,00 81,05 10,60 11,65 6,30 6,70 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,65 80,85 11,40 11,45 6,55 6,68 SZKB d.d. Ljubljana 80,30 80,85 11,30 11,48 6,42 6,73 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,40 81,35 11,32 11,56 6,35 6,68 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,84 80,89 11,42 11,44 6,65 6,69 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:-" Sedež: tel. +39/40/6700] - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 28. APRIL 1995 V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1660,00 1730,00 nemška marka 1208,00 1259,00 francoski frank 341,00 357,00 holandski gulden 1077,00 1121,00 belgijski frank 58,70 61,10 funt šterling 2725,00 2796,00 irski šterling 2713,00 2824,00 danska krona 307,00 319,00 grška drahma 7,40 7,70 kanadski dolar 1219,00 1269,00 japonski jen 19,90 20,70 švicarski frank 1463,00 1523,00 avstrijski šiling 171,90 178,50 non/eška krona 268,00 279,00 švedska krona 230,00 239,00 portugalski escudo 11,40 11,90 španska pezeta 13,50 14,10 avstralski dolar 1211,00 1261,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,00 15,00 hrvaška kuna 330,00 350,00 28. APRIL 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1662,00 1707,00 nemška marka 1214,00 1249,00 francoski frank 341,00 356,00 holandski gulden 1078,00 1106,00 belgijski frank 58,70 59,90 funt šterling 2688,00 2778,00 irski šterling 2715,00 2805,00 danska krona 307,00 315,00 grška drahma 7,40 8,00 kanadski dolar 1219,00 1264,00 švicarski frank 1474,00 1504,00 avstrijski šiling 171,70 176,70 slovenski tolar 14,50 15,30 27. APRIL 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,30 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 15,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 - francoski frank 28.0770 - nizozemski gulden 89.1430 - belgijski frank 4.8360 španska pesela 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 - švedska krona 19.4450 - ABANKA D.D. LJUBLJANA Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 29.4.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI teCaj za DEM 8121 81.48 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa dem za tolarje. _______Podrobnejše informacije: Id 17-18-452,302-326 in 302-315_ MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 081 z dne 28. 4. 1995-Tečaji veljajo od 29. 4. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 81,7890 82,0351 82,2812 Avstrija 040 šiling 100 1153,7659 1157,2376 1160,7093 Belgija 056 frank 100 394,5911 395,7784 396,9657 Kanada 124 dolar 1 82,4872 82,7354 82,9836 Danska 208 krona 100 2063,3176 2069,5262 2075,7348 Finska 246 marka 100 2636,1818 2644,1141 2652,0464 Francija 250 frank 100 2284,4744 2291,3484 2298,2224 Nemčija 280 marka 100 8118,8227 8143,2525 8167,6823 Grčija 300 grd 100 — 49,9344 50,0842 Irska 372 funt 1 — 183,7932 184,3446 Italija 380 lira 100 6,6526 6,6726 6,6926 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 — 2250,0000 — Japonska 392 jen 100 133,6358 134,0379 134,4400 Nizozemska 528 gulden 100 7248,0790 7269,8887 7291,6984 Non/eška 578 krona 100 1803,4341 1808,8607 1814,2873 Portugalska 620 escudo 100 76,6579 76,8886 77,1193 Švedska 752 krona 100 1545,9050 1550,5567 1555,2084 Švica 756 frank 100 9829,4587 9859,0358 9888,6129 Velika Britanija 826 funt šterling 1 180,9929 181,5375 182,0821 ZDA 840 dolar 1 112,1372 112,4746 112,8120 Evropska unija 955 ECU 1 148,9601 149,4083 149,8565 Španija 995 peseta 100 91,1663 91,4406 91,7149 Opomba: TeCaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29.4.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI12. 5. 1995: 1,500,000 832,777 812,843 1,645,619 13 1 11.0369% 1 38.3790% K 19.7080% 150,000 83,278 81,284 164,562 tttttttttTt Tečajnica borznega liga št.: 78 Datum: 26. 4. 1995 UOtMM »TOCT UCHAMCL nc Vrednost. papir obr. mdiv. ex kupon šLdaL(3) enotni tečaj sprem datum 1 1 Max Min. l«MT 25Z •ume irmiriTS mt LEKC 796 (4.5.931 11.500 24.4. 11.350 12.100 PUB 1.000 16.6.94] 12.900 26.4. 12.900 13.000 12.900 12.900 155 5AL 500 (71(29.8.94) 20.100A U3- 26.4. 20.100 20.400 20100 20.100 2.613 SKBR 458 (16.5.94.) 31.800A 2,32 26.4. 31.000 31.400 31,800 31.800 954 BOI 8,0 4.(31.12.94| 98,0 ,05- 26.4. 987 98,7 98,5 98,0 6.004 B02 y 8.(1.10.94! 103,3 ,16- 26.4. 102,2 103,6 103,5 103,0 18.402 B08 5,0 3.(30.11.941 84,0A ,12 26.4. 82,5 84,0 84,0 84,0 8.637 Bil 7.0 4.(15.1.95) 90,0 7.4. 83,0 BUD 8,0 4.(31.12.94| 96,9 ,15 26.4. 95,7 96j 95,7 1.636 BUD V 8.(1.10.94| 101,3 ,19- 26.4. 100,6 101,4 101,3 831 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 95,0 ,27- 26,4. 94,9 95,1 95,1 95,0 2.585 aoE fttCTTg ISEB mrs 3TBR 11,089 2,70- 26.4. 10.500 11.990 11.090 11.000 6.232 3AD 10.000 (1.6.94.1 108.783 ,99 26.4. 107.800 110.700 110.800 107.000 1.958 M) (8) 13.864 24.4. 12.800 14.500 KR 20.500 24.4. 21.500 MR 15.300 14.4. 14.500 15.300 m 218 (303.93.) 8.820 1,45- 26.4. 8.830 9.000 8.820 8.820 741 « 4.000 (81(10.6.94.) 3.573 4,13 26.4. 3.501 3.580 3.580 3.501 2.358 im (5] 749,9 ,02- 26.4. 749,0 750,0 750,0 749,0 3.067 «nstra Trnir ■ (BIT 4000 (23.5.941 30.000 ,84 26.4. 29.100 31.300 30.000 30.000 1.140 TNP 31.065 1,45 26.4. 30.600 32.800 31.900 30,600 3.293 SGSP M 531,2' 9,01 26.4. 550,0 680,0 550,0 500,0 344 JBKP 11.300 25.4. 11.300 11.850 PIP 41.000 20.4. 40.900 42.0«! sikih •mn1 LEK12,0 4,( .11.94) 98,0 24.4. 95,5 )ZG 11,0 4.(1.1.951 90,0 1,15- 26.4. 90,0 90,0 4.312 ■CE 12,0 6.(1.12.941 98,6 ,40- 26.4. 98,6 98,6 98,6 1.436 ’LJ 12,0 7.(1.1.951 98,8 21.4. 98,8 99,9 ■GO 10,0 1.(1.6.941 95,4 24.4. 93,6 95,5 BGSl 10,0 4.(1.6.941 66,9** 254. 74,3 Tečajnica izvenborznega trga ST. 78/95-26. 4. 1995 Vrednost papir IM enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. h TEAH 4.000 19.4. 2.000 4.390 TRDO 119 (8.3.94.1 32.500 31.3. 210,0 7.000 4BR0 3.849 21.4. 1.201 3.100 NiR 3.509 20.4. 3.400 3.500 1ĐR0 17.400A 26.4. 10.100 17.000 17.400 17.400 2.610 ?GSR 197,9 24.4. 200,0 235,0 :slih je možno odst doaovor. 1159,6176 2296,0608 8160,0000 6,6863 181,9109 112,7059 ropanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odšle 81,20 81,20 panje. 81,50 81,50 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 29.aprila 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dokx vefavni tečajnici Banke SlovenSe, pri drugih vat oziroma zmanjšano za OSSodstotne točke. T( do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh privil h nak * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM leni na podle utah pa je razi 3čg vetio zc upih se tečaje kupovati in Dogq|e nakup 81,25 81,35 81,20 81,35 81,20 igl sredrjih teCa -neije Banke Sov odkup pdvovi joloci v sporazum irodajati tujo vak a ati podaje. 81,55 81,50 81,50 81,55 81,49 ev po trenutno Bn^e povečano prodajo deviz tu. Ao po objavlje- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D,, LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A. D i a z tel. : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 lax : 2 0 0 3 9 Milano 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 28. APRIL 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1681,300 ECU — 2230,750 — nemška marka — 1216,130 — francoski frank 342,140 funt šterling — 2711,100 — holandski gulden — 1085,760 — belgijski frank — 59,107 — španska pezeta danska krona — 13,677 309,030 — irski funt — 2744,720 grška drahma — 7,455 — portugalski escudo — 11,478 — kanadski dolar — 1233,980 — japonski jen — 19,999 — Švicarski frank 1471,600 avstrijski Šiling — 172,850 — švedska krona — 270,110 — finska marka — 394,390 — avstralski dolar — 1224,830 — 27. APRIL 1995 V ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,4500 9,9500 kanadski dolar 6,9500 7,3500 funt šterling 15,3000 16,1000 švicarski frank 835,0000 867,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 196,0000 204,0000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,8000 716,8000 italijanska lira 0,5580 0,5920 danska krona 175,5000 183,5000 norveška krona 153,0000 160,0000 švedska krona 131,7000 138,3000 finska marka 224,0000 234,0000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,7300 8,1700 japonski jen 11,2500 11,7500 slovenski tolar 8,60 9,20 hrvaška kuna j TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. TV SPORED Sobota, 29. aprila 1995 ® RAI 1 S* RETE 4 7.00 9.00 10.00 10.45 11.15 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.15 15.45 17.40 17.55 18.00 18.15 19.35 19.50 20.40 23.05 23.15 0.05 0.20 2.20 I Otroški variete La Banda j dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše Dok.: Kvarkov svet - No-! madi v vetru Tedenski dnevnik o TV programih Canal Grande ! Laraichevedrai I Aktualna odd.: Verde-! mattina Vreme in dnevnik Odd. o medicini Check-up (vodi A. Manduca) Izžrebanje lota, vreme Dnevnik in Tri minute Aktualna odd. o morju Linea Blu Risanke: Alladin Otroški variete Disney Club, vmes risanke Aktualni tednik TG 1 -Almanah Izžrebanje lota Dnevnik Oddaja o zdravju in lepoti: Piu sani piii belli Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: I cervelloni (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Posebnosti TG1 Dnevnik 1 in vreme Film: Assisi Under-ground (dram., ZDA '84, i. B. Gross, M. Schell) Proza RAI 2 6.30 6.55 10.35 12.00 13.00 14.00 14.50 15.30 15.35 16.15 Komični filmi Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualne odd.: RAI 2 za vas, 10.55 Tvoj bližnji, 11.15 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, Športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Aktualno: Vod Izžrebanje lota Nan.: Harry & Henderso-novi Film: Terra selvaggia (pust., ZDA ’41) 7.40 8.00 9.00 13.30 14.00 16.25 18.00 19.30 20.30 22.30 0.15 Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.20 nad. Catene d’ amore, 9.40 Teleprodaja, 10.10 Guadalupe, 10.45 Febbre d’amore, 11.50 Rubi, 13.00 4 x 7, vmes (11.25) dnevnik Dnevnik Medicine a confronto Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi Nan.: I časi di Rosie O’ Neill, vmes (19.00) dnevnik in vreme Nad.: Sentieri TV film: In corsa p er la vita (dram., i. R. Hart, 3. epizoda) Oddaja o modi: Atelier (vodi G. Carlucci), vmes (24.00) dnevnik Nan.: La donna bionica @ CANALE 5 Na prvi strani Dok.: Afrika Aktualno: Affare fatto -Teleprodaja Nan.: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.25 Anteprima Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Non dimenticate lo spazzolino da denti Dnevnik Nan.: Sul luogo del delit-to - Passione fatale Nočni dnevnik Aktualno: Anteprima ITALIA 1 Aktualna odd. v živo: Cronaca in diretta Nan.: Miami Vice Vreme, dnevnik in sport Variete: Ventieventi Film: Omicidio incrocia-to (krim., ZDA '91, i. C. Norris, M. Parks) Aktualno: Profondo gial-lo (vodi E. Gardini) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai Boks: Ciarlante-Severini (IP v supervelter kat.) A RAI 3 Pregled tiska Film: L’ ira di Achille (pust., It. ’62) Dnevnik o televizijskih progr. Laraichevedrai Film: La pattuglia delle Giubbe Rosse (vestern, ZDA '53, i. J. Criad) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Film: Jack Diamond Gangster (dram.,) '60 Deželne vesti, dnevnik Sport: kolesarstvo, odbojka, kolesarstvo, košarka, IP play off Vreme in dnevnik Deželne vesti Tednik TG 3 Omnibus Aktualna odd.: Ultimo minuto Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio Avtomobilizem Fl Odprti studio Otroški variete, vmes risanke in nanizanka Variete: Benny Hill Aktualno: Ciak Nan.: Highlander, 17.30 Village, 17.45 Primi baci, 18.20 College Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film: II giustiziere della notte 5 (krim., ZDA '94, i. C. Bronson, L. Dovvn) Film: II guerriero ameri-cano 2 (pust., ’87, i. M. Dudikoff, S. James)' Italia 1 šport Sgarbi quotidiani # TELE 4 17.45, 19.30, 22,10, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Gavilan, 21.20 The Rookies MONTECARLO Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem, 23.50 Letti gemelli Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario: Ča- se (mai) viste 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Športna odd. Ciclissimo Film: La valle del destino (dram., ZDA '45, i. G. Pečk, Greer Garson) Španski nogomet RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.30 Napis, znak, napoved Concertino (P. Merku, Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Antal Jakcso-vics) Jutri, odpoved, znak IT SLOVENIJA 1 Radovedni TaCek, pon. Medvedkove dogodivščine, ponovitev Oscar Junior: Očka sem peljala..., ponovitev 7,dela Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 17. oddaja, pon. Zabava, zabava, zabava, ponovitev K. Kovic: Pajacek in punčka Tok tok, za mladostnike Zgodbe iz školjke Pika gre v Hollywood, avstralski risani film Poročila Intervju: Janez Podobnik, ponovitev Malo angleščine, prosim Tednik M Poglej in zadeni, ponovitev [ifl TV dnevnik 1 17.10 18.00 18.45 19.05 19.17 19.30 19.50 20.10 Svet narave, 5/10 del angleške plz oddaje RPL - studio Luvvigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2. vreme, šport Utrip TVariete 21.15 Za tv kamero 21.30 22.00 Narava in tehnika, 2/6 del angl. plz serija Ozare 22.10 22.40 00.15 TV dnevnik 3, vreme šport Sova: Sogun, 4/6 del ameriške nadaljevanke Video strani 6" SLOVENIJA 2 08.00 10.00 10.55 11.45 12.00 12.30 14.00 16.55 19.05 20.15 22.30 Euronevvs Goncerto, 6., zadnji del angleške serije Bela Bartok Koncert za violino st 2 Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev Sogun, 3/6 ameriške nadaljevanke Videostrani Polzela: Končnica DP v košarki (M) prenos Karaoke, razvedrilna oddaja Daens, belgijski film Sobotna noc Predstavitev popevk za Eurosong '95; portret; gost; angleška glasbena lestvica A KANALA Teden na borzi, pon. Kino, kino, kino, pon. UCna leta, pon. 8. dela m Splošna praksa, ponovitev Spot tedna Računalniški vid, ponovitev filma Ameriških deset Beverly Hills 90210 III Vreme Živeti danes Splošna praksa, 19. del avstralske nanizanke Kruta pravica, ameriški film Vreme Smokey Robinson /1992, posnetek koncerta Spot tedna H Koper [M] Hrvaška 1 ji NBC Juke box, ponovitev Euronevvs Juke box, ponovitev Vzporedna življenja, ponovitev Slovenski program: TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja - verska oddaja O, J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci Euronevvs Krvava zemlja - Posočje, pozabljena slovenska dolina, tv dokumentarec Achtung baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci »11 piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes Košarka (M) - 1. finalna tekma končnice državne- ga prvenstva EMF Avstrija 1 Nekoč je bil človek Duck Tales Mala trgovina groze Serije Ljubezen in tako naprej Blossom Rnight Rider Tvoj prijatelj bom za vse Čase Superman Zelena nevarnost Melrose Place Billv se odseli Beverly Hils 90210 Najlepši dan Sporni primeri Milijonsko kolo Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Stavim, da... Šport v soboto Cas v sliki Kottan poizveduje Smokey in otroški medvedek Križišče Bhovvani, ameriški film, 1955 Igrajo: Ava Gardner, Stevvart Granger, Francis Matthevvs in drugi Režija: George Cuker Klic na pomoč Kalifornija, ponovitev Melrose Place Beverly Hills, ponovitev Pri prihodu smrt, pon. Avstrija 2 09.05 10.45 12.15 12.30 13.00 13.10 14.00 14.25 16.15 15.55 19.00 19.30 20.15 21.45 21.55 23.25 01.15 Most, nemški vojni Dvakrat dva, ponovitev Vreme Hello Austria, Hello Vi-enna Cas v sliki Formula 1 za VN San Marina, trening Zemlja in ljudje Avstrija B Alpe - Donava - Jadran SP v hokeju Finska - Avstrija, vmes Cas v sliki Avstrija danes Cas v sliki, kultura Sosed, avstrijski film, 1992 Cas v sliki Smrt ob prihodu, ameriški triler, 1988 Igrajo: Dennis Quaid, Meg Rvan in drugi Rezija: Rocky Morton, Annabel Jankel Rocky II, ameriški film, 1979 Igrajo: Carl Weathers, Sylvester Stallone, Talia Shire in drugi Videonoc 08.55 09.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.15 13.00 13.45 15.30 15.40 16.30 17.45 18.15 19.15 19.30 20.03 20.10 22.00 22.45 23.05 23.35 00.35 Poročila Dobro jutro Cvekalnica Sola miru v Mrkopolju * Dnevi Ivane Poročila Cesarica, 159. del serije Me je kdo iskal, zabavnoglasbena oddaja Življenje na Mississipiju, ameriški film Poročila Beverly Hills, ponovitev 10/30 del ameriške nad. Turbo Limach Show Televizija o televiziji Prizma - multinacionalni magazin Na začetku je bila Beseda Dnevnik Sport Poročen z mafijo, ameriški film, 1984 Igrajo: Michelle Peiffer, Alec Baldvin, Matthevv Modine, Dean Stockwell in drugi Režija: Jonathan Demme Poklicnega morilca ubijejo po nroeilu njegovega šefa Tonyja Russa. Njegova vdova Angela se odloči, da bo spremenila svoj življenjski slog in zapusti bogato opremljeno stanovanje, ki sta ga opremila predvsem z ukradeno robo. Pred Evrosongom, glasbena oddaja Dnevnik Slika na sliko TV premišljevalnica Sanje brez meja Hrvaška 2 12.50 13.00 16.00 16.25 17.25 17.55 19.15 20.10 20.40 21.30 23.00 23.15 00.45 TV koledar Zagreb: Tenis WTA turnir (2), polfinale Risanka Ekran brez okvirja ZV kronika Rokomet - liga prvakov, finale: Podravka - Hypo Risanka Tom, humoristična serija Cro Pop Rock Latinica: Hrvaški sen Športna sobota Nočna izmena Življenje na severu, 74/88 del ameriške serije Državnik novega kova, 7/12 del angl. hum. serije Dnevi zla, ameriški film, 1985 (“5) Madžarska Rolonda Super prodaja Poročila Antarktika, dokumentarec Ameriška hokejska liga Golf Mojstri na ledu Danes ITN novice Ushuaia Skozi Cas Govoreči jazz ITN VeCer z Jayom Lenom Zlata doba Rock 'n 'Rolla Zares osebno Najboljše iz Riviere Skozi Cas Enak Cas Real Nevvs For Kids Healthvvorks Moneyweek Science and Technology Style With Elsa Klensch H Shovvbiz This Week m Diplomatic Licence B Earth Matters Evans and Novak VVorld Bussines This VVeek From London Nevvsmaker Saturday Healthvvorks Style With Elsa Klensch Your Money International Correspon-dents Headline Nevvs Futurevvatch Headline Nevvs Both sides ... With Jesse Headline Nevvs Managing VVith Lou Dobbs Pinnacle On THe Menui The Big Story Shovvbiz This VVeek Larry King VVeekend CNN VVorld Nevvs Capital Gang !SRi Headline Nevvs S DISCOVERV 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 Kovinski jopič, film o letalstvu v vietnamski vojni Kovinski jopic, film o navpičnem vzletanju Kovinski jopic, film o marincih Krila rdeče zvezde, film o letalu Mig Ogroženi svet, film o Zimbabveju Avstralci, film o avstralskem načinu življenja 05.30 06.00 08.00 11.00 11.30 12.00 12.05 12.35 Vaška TV, regionalni program Sončni vzhod, jutranji informativni magazin otroški program Življenje v mrazu, serija Sposojena zemlja, risanka Zvon Sosedje Svetovni dan plesne 23.00 00.00 V nebo, film o bojnih letalih Po letu 2000, oddaja o kontroli rojstev ;4: SKY NEWS umetnosti Zanimivo The Reporters TV arhiv Travel Destinacion Pravljični film 48 Hours Cas X Fashion TV reroj Stopnice, Live at Five dokumentarni film VVeek in Revievv Uk Storije Sportsline |m] Kolo sreCe Sky VVorld Nevvs Tonight Pravljica The Reporters Dnevnik 49 Hours Extralarge, CBS Evening Nevvs italijanska kriminalka Nevvsvvatch Janos Derv The Reporters NoCni program, vmes ob F.T. West Of Moscovv 1.20 angleški film Critical Earth iF.JiJi Nevvsvvatch TVS 1 10.45 PIKA GRE V HOLLVVVOOD, avstralski risani film, 1987 Kam bo šel nekdo, ki želi uspeti v svetu blišča in slave? Odgovor pozna celo Pika, mala junakinja številnih avstralskih risank. Nekega dne se odpravi v Hollywood, da bi se preizkusila kot filmska zvezda. Ker dobro ve, da je po navadi tam, kjer je slava, tudi denar, pričakuje, da bo v sanjskem mestu lahko prišla do vsote, ki jo potrebuje za svojega prijatelja koalo, ki mora na operacijo oči. S pomočjo slavnih holly-wood-skih junakov, pri katerih se mimogrede nauči igralskih veščin, postane Pika velika zvezda Risanka spretno povezuje odlomke iz znanih igranih filmov, v katerih igrajo Charlie Chaplin in Maiylin Monroe. 1 1 TVS 2 20.10 DAENS, koprodukcijski film, 1992 Režija; Stijn Coniroc Igrajo: Jan Dedeire, Gerard Desarthe, Antje de Boeck, Michale Pas, Julien Shoenaerts in drugi Aalst, industrijsko mesto na Flamskem pozno v 19. stoletju. V tekstilni tovarni najraje zaposlujejo ženske in otroke, da jih laže izkoriščajo in manj plačajo. V nemogočih razmerah delajo tudi po 13 ur na dan. Politični veljaki in tovarnarji so vsemu osebnemu razkošju navkljub zaskrbljeni, ker je angleška industrija še bolj konkurenčna. Tovarnar uvede angleški sistem, po katerem delajo v tovarni le ženske in otroci. V to okolje pride k bratu - tiskarju kot župnik katoliški duhovnik Deans in se odločno zavzame za pravice izkoriščanih. Lokalni kler s škofom na čelu ter tovarnar in politični povzpetniki hočejo duhovnika za vsako ceno onemogočiti. Dosežejo celo, da mora v Rim na zagovor, medtem pa naj bi med vse bolj ozaveščenimi delavci s policijo in najetimi pretepači mestni veljaki naredili red in disciplinirali nezadovoljneže. Toda stvari so oblastnikom ušle izpod nadzora. Tudi po zaslugi obeh Daensov delavci dosežejo uresničitev zahtevpo boljših delovnih pogojih - pa tudi volilna pravica ni več privilegij premožnih. Glede na število brezposelnih in zaradi urejenih ekonomskih razmer se veliko več gledalcev identificira s »ponižanimi in razžaljenimi« v tem in podobnih filmih. TVS 2____________________22.26 SOBOTNA NOČ, glasbena oddaja Poleg drugih rubrik bo predstavljen senegalski pevec Y oussou KTDour. Filmski portret tega glasbenika je sestavljen iz nastopov v živo in pogovora z njim. Intervju vodi znani rock glasbenik Peter Gabriel. V pogovoru bo N'Dour predstavil med drugim tudi svoje mnenje o pomenu pridobivanja mednarodnega slovesa zanj osebno mt tudi za njegovo domovino, o svojem prepričanju, da je Dakar še vedno najpomembnejši vir njegove inspiracije. Yous-sou N'Dour je mlad, talentiran glasbenik, ki se zaveda svojih korenin, kar se odraža tudi v njegovi glasbi, ki je polna afriških ritmov, a hkrati v sebi nosi vsebino, ki je razumljiva vsem. Intervju spremljajo posnetki z nastopov tega zanimivega glasbenika, redvsem s oncerta v Parizu. Predstavil nam bo predvsem svoje skladbe, kot so Nelson Mandela, Koce Sarma, B a m a k o , manjkali pa ne bosta niti tradicionalna Papandiave kot tudi skladba Petra Gabriela In Your Eyes. TVS 1________________ITdO SVET NARAVE angleška plz serija, 4. del Urok krastadne kože V srednjem veku so verjeli v nadnaravne mod žab in krastač, zato so jih uporabljale čarovnice pri svojih urokih To ni bil zgolj nesmisel. Zanimiva in zabavna oddaja prikazuje nenavadne lastnosti kože, ki žabam in krastačam omogoča preživetje v sovražnem svetu, in nekaj oblik magične biologije. Uroki in čarobni napoji morda res sodijo v preteklost, toda nedavno tega je bila ena modnih norosti v Kaliforniji haluciniranje ob lizanju kože strupenih krastač. To početje je enako nevarno in nezakonito kot jemanje heroina. Nekje drugje v Združenih državah pa so zdravniki odkrili, da je koža teh dvoživk prava lekarna - med drugim vsebuje tudi antibiotike in sredstva za zdravljenje raka. KANAL A 20.05 ŽIVETI DANES, dokumentarna oddaja Išče se bog Je dovek sposoben doumeti boga ali pa ga celo dosed? Krščanski mistiki so o tem pisali, Se bolj pa to živeli dve tisodetji. Dr. Marko Ivan Rupnik, redni profesor vzhodne mistike na Gregoriani v Rimu, bo posredoval delček bogate zakladnice iskanja boga. Torej del tistih krščanskih spoznanj, ki presegajo novodobne hitropotezne »mistike« kar za nekaj sežnjev. KANALA 21.30 KRUTA PRAVICA, ameriška kriminalka Igrajo: Scott Glenn, Lou Diamond Phillips in drugi Režija: Mark L. luster kriminalcev. Detektiv Dan Vaughn, ki slovi po tem, da vsakega prestopnika takoj in brezkompromisno ubije, kot svojega partnerja zaposli prijatelja Jefia. Vendar se Jen ne strinja z Danovi-mi brutalnimi metodami in se njegovim pravilom igre odločno upre... as®©® as am-fSfLTiiims MUSIČ TELEVISION 08.00 Video: Undressed VVeekend; 10.00 The Worst Of Most VVanted; 10.30 Cik - cak šov; 11.00 Velika slika; 11.30 Hit List Uk; 13,30 First Look; 14.00 TVideo: Undressed VVeekend; 17.00 Dance; 18.00 Velika slika; 18.30 MTV News - VVeekend Edition; 19.00 Evropski Top 20; 21.00 Plugged: Annie Lennox; 22.00 The Soul; 23.00 Firs Look, pon.; 23.30 The Soul; 23.30 Cik - cak šov; 02.00 The VVorst Of Most VVanted; 02.30 Chill Out Zone; 04.00 Nočni video SKVONE 14.00 Coca Cola Hit Mix; 15,30 Vitezi in vojščaki; 16.30 Tretja kompanija; 17.00 Dogodivščine Brisco Countryja ml.; 18.00 Parker Levvis ne more izgubiti; 18.30 Konjeniki; 19.00 Rokoborba; 20.00 Space Pre-cinct; 21.00 Nenavadno; 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Zgodbe iz kripte; 23.30 Seinfeld PROZ 11.45 Čarovnija; 12,15 Parker Levvis; 12.40 Super-man - Loisine in Clarkove pustolovčine; 13.55 Potovanje na dno morja, pon.; 15.25 Pro Movie; 15.55 HKralj vetra, am. pustolvski film, 1989; 19.00 Risanke; 19.55 Poročila; 20.15 Jedijeva vrnitev, am. zf film; 22.50 Saigon, ameriška kriminalka, 1987; 00.35 Poročila; 00.45 Coldfire, pon.; 04.10 Oceanska pustolovščina; 05.00 Poročila; 05.10 Naša hiša, pon. PREMIERE 15.10 Nogomet; 17.40 Premiere; 17.55 Kumara, am. kom., 1993; 20,00 Premiera; 20.15 Zadnja velika avantura, am. akcijska kom., 1993; 22.20 Kino portret: Arnold Schvvarzenegger; 22.30 Vročica, ameriški erotični triler, 1993; 00.15 Posse -maščevanje Je-seja Leeja, ameriški triler, 1993; 03.40 Pekel; 05,20 Ljubezen iz onostranstva, novozelandski film, 1990; 07.10 Plameni v večnem ledu, dokumentarec SATI 13.25 Catwalk - skupina hoče na vrh, 3/29 del ameriške hum. serije; 14.20 Vse razen ljubezni; 16.50 Pojdi na vse!; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Steinerjeva parada glasbenikov; 22,00 Ohoho moški; 23.00 Ledini angel, it. erotični triler, 1989; 00.40 Njena zadnja priložnost, am. ljubezenski film, 1982,; 02.30 The Discovery Program EUROSPORT 08.30 Formula 1, posnetek treninga za VN San Marina iz Imole; 09.35 Wrestiing; 10.30 Hokej na ledu, SP skupina A, pregled; 12.00 Boks; 13.00 Formula 1; 14.00 Rokomet, posn. turnirja iz Pariza; 15.00 Hokej na ledu; 18,30 Formula 1; 19.30 Hokej na ledu, SOP skupine A: Češka - Norveška, prenos 23.00 Formula 1, posnetek treninga iz Sam Marina; 00.00 Golf; 01.00 Mednarodni motošport RTI 11.30 Califomia Dreams; 11.55 Princ z Bel - Aira; 12.25-Full House; 12.55 Korak za korakom; 13.25 Kdo je tu šef?; 14.00 240 - Robet; 15.50 A - Team; 16.50 Beverly Hills 90210; 17.45 Melrose Place; 19.10 Mini Playback Shovv; 20.15 Sanjska poroka; 22.00 Kako prosim?; 23.00 Sobotna noč; 00,00 Noč Ala Bundyja; 01.00 Strašno prijazna družina RTL2 13.05 Izdajalske slike, am. film, 1992; 14.30 Tajga, nemška drama, 1958; 16.30 Glory Days, 5. del; 17.30 Z dušo in telesom; 18.30 Istanbul, am, pustolovski film, 1956; 20.00 Poročila; 20.15 Musič Box, am. drama, 1989; 22,40 Blue lee, am. - angl. film; 00.45 Potovanje nazaj v času, am. grozljivka, 1987; 02.50 Blue lee, pon. filma SKY MOVIES 15.00 The Princes And The Goblin, ameriški film, 1972; 16.00 Proudheart, ameriški film, 1993; 19.00 The Mighty Ducks, ameriška komedioja 1992; 21.00 Cliffhanger, ameriški film, 1993; 23.00 Hard To Kili, ameriška romantična komedija, 1990; 00,40 Bruce Lee: The Big Boss; 03,00 Cliffhanger, ameriški film, 1993; 05.00 And The God Created VVoman MOVIE CHANNEL 11.00 By Love Possessed, ameriški film. 1961; 13.00 Year Of The Comet, ameriški film, 1992; 15.00 For The Love Of Aaron, am. film, 1994; 17.00 UFO Cafe, ameriška drama, 1990; 19.00 Wind, ameriški film, 1992; 21.05 Sommersby, ameriški film, 1993; 23.00 Trna: What's Love Got To Do With It, ameriški biografski film, 1993; 01.00 With Harmful Intent; 02.35 Birds Of Paradise, ameriški triler, 1993; 04,10 A Prayer For The Dying, ameriški film, 1987 FILMNET + 12.30 Annie, ameriški film, 1982; 14,35 Good Old Boy; 16,30 Splitting Heirs, am, film, 1993; 18.00 Lethal VVhite Female; 20,00 Benny & Joon, am. film, 1993; 22.00 Brandbilen som Forsvann, švedski film, 1993; 00.00 Night Fantasies With Tori VVelles; 02.00 Pa-laooka SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; McLaughlinova sku-pina;Hello Austria, Hello Vienna; Europa Journal; Video moda; X press zabava; Rolanda; Super Shop; Antarktika, dokumentarni film; 14.00 Šport, hokej na ledu, golf, gimnastika; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushuaia; 20.30 Detaline; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Novice; 22.30 The Tonight Shovv; 23.30 Pozno zvečer z Conan O'Brienom; 00.30 Zlata leta Rock' n 'Rolla; 01.30 The Tonight Shovv; 02.30 Res osebno; 03,00 Riviera DSF 12.00 Haitrick; 12.45 Klasični Šport; 13.00 Motošport; 13.20 Tenis; 17.15 Hokej na travi; 20,15 Motošport; 20.55 Hattrick Espanol; 22.55 VVrestling; 23.45 Bikini Open; 00.15 Motošport; 01,15 Direktno; 01.30 Wre-stiing; 02.25 Bikini Open vox 16.20 Vroča roba, pon. filma; 18,00 Poročila; 18,20 Potovanje v svet živali, angl. dokumentarni film; 19.15 2va divjina; 20,15 Inšpektor Wexford posreduje; 21.45 Spiegel TV special; 00,05 Pomembno je ljubiti; 02.00 Smrtonosno maščevanje TNT 20.00 destinertio Tokyo, am. film, 1943; 22.00 Men Of The Fighting Lady, am. film, 1954; 00.00 AH The Brothers Were Valiant, am. film, 1953; 01.40 Hell DF vers; 03.45 Destinatrion Tokyo 3-SAT 17.00 Savannah se nasmehne, am, film, 1982; 18.45 Svetovna dediščina, Ahambra - rezidenca Mavrov; 20.15 Da CApo; 23.20 IBoulevard Bio; 00.20 Šport ZDF 13.05 Ta teden; 15.20 Videofashion; 15.40 X Base; 16.10 Robin Hood; 17.55 Schvvarzvvdldska klinika, nadaljevanka; 19.00 Danes, vreme, 19.25 Evelyn Ha-manns: Zgodbne iz življenja; 20.15 Aktualni športni dogodki; 22.15 Aktualni športni studio; 23.35 Midnight Action FILMNET 14.00 Cliff Richard, posnetek koncerta; 16.00 Prazna obala, ameriški film; 18,00 Denis Pokora, am. komedija ; 20.00 Žrtev lepote, am. triler, 19941; 22.00 Ujeti morilca, 1. del am. trilerja, 1991; 00.00 Maščevanje, am. drama, 1989 CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Svetovne risanke; 08.00 Sadežovi; 08.30 Vogijev lov za zakladom; 09.00 Vogijeva vesoljska dirka; 09.30 Droopy D; 10.30 Mladi Robin Hood; 11.00 Sharkey ScGeorge; 11.30 Plastični človek; 12.00 Grožnja Penelope Pristop; 12.30 Josie & Pissycats; 13.00 Skrivnostna veverica; 13,30 Godzila; 14.00 Zmajevo gnezdo; 14.30 GaF tar; 15.00 Fantastični štirje; 15.30 Centurioni; 16.00 Smešni fantom; 16.30 Ed Grimley; 17.00 Glavne risanke; 17.30 Kapitan Planet; 18.00 Bugs& Daffy nocoj; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kremenčkovi TV 5 16.10 Geniji v kratkh'hlačah; 16.45 Les debroullards, 17.15 Lunapark; 17.45 Vprašanje za prvaka; 18.15 Ameriška prihodnost; 18.30 Poročila; 19.30 Švicarska poročila; 21.30 Norčije v Montrealu; 00.30 Večer iii&uaa© Slovenija 1 4.30, 5.00,6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio * jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; Lit. nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8,30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Shovv; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Sobotni večer z J. VVebnom. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 P.L Čajkovski; 19.30 Figarova svatba; 23.55 Lir. utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98.1 -100,3 -100,6-104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8‘.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14,10 Okno v svet; 14,45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik;19.00 Dnevnik; 19.30 Športni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 \ Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.10 Štiri tačke; 10,40 Informma-cije, zaposlovanje; 11.10 Kviz: Z znanjem do izleta; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Nagradna uganka; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio študent 11.00 Curriculum vitae; 14.30 RO: Masters of Jajouka 8r Bachir Attar; 17.45 Come Togetheri; 19.00 TB: Gerry He-mingway Gintet; 20.30 Kraut-Rock II. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert: Komorni orkester Camerata Labacensis; 11.30 Iz Dopisnic z naj-bližjega vzhoda; 11.40 Znani ansambli; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30'Glasba za vse okuse; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci na dnevu pravic slov. kulture; 18.00 Mala scena: 22. leto ob zori-Prišel bo večer in tebe ne bo domov (L. Turk); 18.30 Slov. glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. ODBOJKA / IMSA KMEČKA BANKA V MOŠKI B2 LIGI Proti Faenzi ena ključnih tekem za obstanek v ligi Gostje še niso povsem no varnem - Potrebno pomoč navijačev Torkovi zaostali tekmi nista prinesli sprememb. Imsa Kmečka banka ima v hudem boju za obstanek v B2 ligi še naprej le dve točki prednosti pred veronsko Isolo. Goričani so v Ravenni s 3:2 izgubili s Portom, drugo postavo prvoligaša Edil-cuoghi, Verončani pa so s 3:1 izgubili z Lugom. Prihodnjo soboto se bosta Imsa Kmečka banka in Isola med sabo pomerili v Standrežu in to bo za Goričane prav gotovo vrhunec sezone, nič manj pomemben pa ni niti drevišnji domači nastop proti Spemu iz Faenze. Gostje imajo na lestvici štiri točke več od Ferija in tovarišev. To ni dobro. Pomeni namreč, da Faenza Se ni matematično rešena, zato je pričakovati, da bo igrala drevi s polno paro. Ni potrebno posebej omenjati, da točki kr-vako potrebujejo tudi Goričani, ki se po porazih v Cessaltu in Ravenni spet nevarno poigravajo s svojo usodo. Se dobro, da je torkovo srečanje proti Portu pokazalo, da so Goričani vsaj delno vendarle prebavili sicer neprebavljiv poraz proti zadnjeu-vršCenemu Cessaltu. Vzdušje v goriškem taboru, kajpak, ne more biti najboljše, vendar se vsi igralci zavedajo, da je potrebno stisniti zobe in da imata drevišnji točki dvojno vrednost. Strah pred zmago (ali porazom) je ta čas najvidnejši problem Sterove šesterke, ki v kritičnih trenutkih ne zna ohraniti mirne krvi, zato pa izgublja tudi proti moštvom, ki bi jih morala praviloma premagati. Trener Stera bo lahko danes računal na vse igralce, Čeprav doprinos Florenina še vedno ne more biti maksimalen. Goričani računajo tokrat tudi na pomoč gledalcev. V Faenzi je Spem premagal Imso Kmečko banko s 3:2. Na splošno velja za izkušeno, a nepredvidljivo šesterko. V 16. kolu je doma izgubila s Cessaltom (v 20. pa v Trevisu proti Lunaz- ziju), takoj v naslednjem kolu pa je premagala takrat še zelo dobro razpoloženi Bussolengo. Popolni vrstni red po 22. kolu: Lugo Ravenna 38, Volley Mestre 34, Riviera del Brenta 32, Bussolengo in Asola Mantova 28, Chioggia in Viser-ba 22, Sedico Belluno in Porto Ravenna 20, Spem Faenza 18, Imsa Kmečka banka 14, Isola Mekar VR 12, Lunazzi Trevsio 10, Cessalto 8. Tako do konca sezone Imsa Kmečka banka (14) Isola Mekar (12) SPEM FAENZA ISOLA MEKAR Volley Mestre PORTO ASOLA MN Imsa Kmečka banka SPEM FAENZA Lugo Tudi Sisley med tekmeci Espega na meddeželnem finalu v Roveretu Osvojitev drugega mesta, to pomeni uvrstitev med prvo dvanajsterico v Italiji, je realen cil, ki si ga je združena ekipa Espego zastavila pred dvodnevno meddeželno fazo prvenstva mladincev jutri in 1. maja v Roveretu. Goričani lahko računajo na zmago proti predstavnikom avtonomnih pokrajin Bočna (Bolzano) in Trenta (Argentario), Sisley iz Trevisa pa bo za vse ostale tekmece bržkone pretrd oreh. Se-sterko prvoligaša iz Trevisa sestavljajo izključno igralci letnika 1977, med temi pa je tudi izredno nadarjeni napadalec Gallotta, ki se s članskim moštvom udeležuje tudi finalnih nastopov za naslov prvaka proti Daytoni. Finale se bo pričel jutri ob 16. uiri, pred tekmo pa bo žreb za določitev parov. Igra se vsekakor po sistemu vsak z vsakim. Espego bo nastopil v popolni postavi, manjkal bo le podajac Loris Mania, M bo v Trstu sodeloval na deželnem finalu »dečkov«. Razen Makuca pripadajo vsi igralci Espega letniku 1978. ODBOJKA / V MOŠKI C2 LIGI Maniago se mora bati 0lympie Soča po prestopu še za 1. mesto Bor proti drugouvrščenemu Vivilu - Sokol Indules potrebuje še dve točki V moški C2 ligi igrajo vsi tri naši predstavniki na domačem igrišču. Seveda bo današnje kolo pomembno predvsem za Olympio, ki se še bori za obstanek v ligi. Važno pa bo tudi za Sočo Sobema, ki si z današnjo zmago lahko matematično zagotovi tudi prvo mesto na lestvici. To zmago bodo sočani poskusih doseči proti Faedisu, ki ima na lestvici 26 točk in nima več možnosti, da se vključi v boj za napredovanje. Gostje bodo zato nastopili precej sproščeno, verjetno pa bodo sočanom poskusih pokazati vse svoje znanje in pripraviti presenečenje. Pri soCa- ODBOJKA / ŽENSKA D LIGA V Trstu bodo Goričanke proslavljale napredovanje Danes zveCer bo 01ympia Cerimpex po vsej verjetnosti že v C2 ligi. Do matematičnega napredovanja ji namreč manjkata le še dve točki, ki bi ju goriška ekipa morala brez večjih težav doseči danes. V Trstu se bo namreč srečala z Vagaio, ki je letos zmagala samo v tretjem kolu v Gorici proti Libertasu, potem pa je tržaška ekipa utrpela devetnajst zaporednih porazov. V celem prvenstvu je osvojila le 11 setov, zadnjih osem tekem pa je izgubila s 3:0. Eno tekmo pa je izgubila tudi zato, ker se igralke niso prikazale na igrišču in je zaradi tega tudi izgubila edini točki, ki ju je dosegla. Poraz 01ympie bi torej bil neverjetno presenečenje. Goričanke bodo začele tekmo le v sedmih, saj se bosta Princijeva in Mirjam Černič pridružila ekipi po začetku tekme, ker sta prej zasedeni v službi. Trenerka Kristančičeva pa pravi, da je prav, da je ekipa na taki tekmi kompletna, da se lahko igralke skupaj veselijo tako pomembnega uspeha, kot je napredovanje. Vsekakor pa dekleta ne mislijo popustiti niti v naslednjih kolih, saj hočejo končati prvenstvo nepremagane ali vsaj na prvem mestu. V moški D ligi igra Espego na domačem igrišču proti ekipi iz San Giorgia di Nogaro. Nasprotnik ni nepremagljiv, je pa izkušena ekipa, ki zna presenetiti. Espego bo nastopil v popolni postavi, saj so vsi poškodovani igralci okrevali. Pri goriških igralcih pa se pozna določena utrujenost po naporni sezoni. Tudi ta konec tedna bodo igralci precej obremenjeni, saj jih v nedeljo in ponedeljek že Caka meddeželna faza prvenstva mladincev. (A.M.) nih bo manjkal Muscau, vsi ostah pa bodo prisotni. Zelo važno tekmo ima seveda Oljmpia CDR proti Maniagu. Izkoristiti mora domače igrišče, tudi ker jo čakata v naslednjih dveh kolih težka nastopa proti Buh in Vivilu. Z zmago bi Goričani spravih v nevarnost tudi Maniago, ki ima na lestvici le dve točki več od 01ympie. V zadnjem kolu je Maniago presenetljivo izgubil doma proti Mossi, tako da si danes ne more dovoliti spodrsljajev. Trener Petejan pa je vsekakor optimist, saj je ekipa v zadnjih dveh kolih dokazala, da je v dobri formi. S tako igro bi morala prema-gah tudi Maniago. Bor Fortrade igra danes proti drugouvrščenemu Vivilu. V zadnjih kolih borovci ne igrajo vec tako prepričljivo kot pred nekaj tedni. Tudi ta teden treningi niso bili najboljši, tako da bo današnja tekma prav gotovo izredno težka. Dosti bo odvisno od Vivila, ki bi moral biti bolj mohviran, saj je Se v boju za drugo mesto. V zadnjih kolih pa je nekajkrat razočaral, tako da že krožijo govorice, da ga v resnici napredovanje ne zanima. Pri borovcih bo odsoten Koren, ki je manjkal cel teden. V ženski C2 ligi pa je že skoraj vse odločeno. Negotovo je samo še ime zadnje ekipe, ki bo nazadovala v nižjo hgo. Tu pa je boj zelo odprt, saj je stanje na lestvici precej čudno. Devet ekip ima od 20 do 26 točk, tako da nobena od teh ekip še ni povsem na varnem. Verjetno pa bi moralo 24 točk zadostovati za obstanek, kar pa je vseeno dosti, če pomislimo, da je bilo v prejšnjih letih dovolj 16 ali 18 točk. Povsem na varnem ni zato niti Sokol Indules, ki se bo v Nabrežini srečal s Torria-no. Ta ima na lestvici le dve točki več. Sokolovke bodo nastopile v popolni postavi (če seveda ne računamo na Vidalijevo) in računajo na dobro igro in na zmago. Kmečka banka igra s Co-droipom, ki ima 22 točk in je torej med tistimi ekipami, ki so še na prepihu. Prav gotovo zato danes računa na uspeh, toda Goričanke so v zadnjih kolih pokazale določen napredek. Po JerončiCevih besedah je delo že usmerjeno v 'prihodnjo sezono, »saj bo ekipa v grobem ostala ista kot letos ne glede na hgo, v kateri bo igrala, čeprav nekateri časopisi že pišejo o nekaterih prestopih naših igralk,« je razložil Jerončič. Danes bodo pri Kmečki banki odsotni Pavlova in Tosorattijeva, ki sta precej obremenjeni z ekipo deklic, in pa Zavadlavova, ki je spet zbolela. Breg igra danes v Marti-gnaccu proti ekipi, ki se z dvajsetimi točkami še bori pred izpadom. Obeti za brežanke niti tokrat niso najboljši. Spet bo manjkala Pettirossova, treningi pa so bili le nekoliko boljši kot prejšnji teden. Upamo torej, da bodo brežanke pokazale dostojnejšo igro in da se bodo nasprotniku boljše upirale, kot so se v prejšnjem kolu proti Tomani. (A.M.) r ODBOJKA / ZENSKA C1 LIGA n Koimpex bi se z zmago v Centi znebil vseh skrbi Borovke na neugodnem gostovanju v Villi Vicentini Do konca ženske odbojkarske Gl lige manjkajo še štiri kola, posebno srdit pa je boj za obstanek v ligi. Čeprav ločijo slogašice od »sive cone« prvenstva štiri točke, še niso povsem na varnem, zato je njihovo drevišnje gostovanje v Centi dokaj pomembno, saj bi si le z zmago menda dokončno zagotovile obstanek v ligi. V Sloginem taboru trezno ocenjujejo položaj: nobene panike, vendar upravičena opreznost. V dosedanjih devetih tekmah povratnega dela je Koimpex dosegel le dve zmagi, do konca sezone pa se bo pomeril izključno z ekipami, ki se Se na vse kriplje borijo za obstanek v ligi in so torej zelo motivirane. Tarcento je z eno nogo že v nižji ligi, zato ima drevi absolutno zadnjo priložnost, da spet nekoliko okrepi svoja upanja. Jasno je torej, da Caka slogašice v Centi vse prej kot lahko delo. Dokaj težko je tudi gostovanje borovk v Villi Vicentini, razlika (velika) pa je v tem, da je tekma z Vivilom v bistvu le prestižnega pomena, Čeprav plave še vedno niso povsem odrezane niti od boja za drugo mesto. Vivil je ta čas nadvse neugoden nasprotnik, saj je v zadnjih desetih nastopih dosegel kar sedem zmag, med drugimi je doma gladko premagal tudi Gemono, proti drugouvrščenemu Godigeseju pa je izgubil šele po petih nizih igre. Bor na tem gostovanju bržkone ne bo mogel računati na Ažmanovo. V prvi tekmi v Trstu je Bor Mercantile Vivil premagal z gladkim 3:0, takrat pa so Furlanke odpovedale na vsej Črti. Prav po tisti tekmi pa se je v bistvu začel njihov preporod in imajo zdaj na lestvici le dve točki manj od borovk. Moška vrsta Konnpexa drevi na gostovanju v Trentu Moška vrsta Koimpexa se danes odpravlja na dolgo gostovanje v Trento, kjer se bo srečala z zadnjeuvršCeno ekipo Motoagricole. Tekma v bistvu ne odloča o ničemer, saj so gostitelji že nazadovali v nižjo ligo, slogaši pa so se že rešili pred izpadom. Na papirju bi morah tekmo zmagati slogaši, toda rezultati v prejšnjem kolu dokazujejo, da bo v končnici prvenstva, ko je praktično že vse odločeno, še precej presenečenj. Eno takih presenečenj prejšnjega kola je bila tudi zmaga današnjega nasprotnika Koimpexa, šaj je v gosteh premagal Mogliano, ki je med najuspešnejšimi ekipami v drugem delu prvenstva. Slogaši bodo danes nastopili v popolni postavi, med tednom pa so odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Današnja tekma prav gotovo ne bo lahka, odvisno pa bo predvsem od igralcev trenerja Blahute. Ce namreč igrajo, kot znajo in ne podcenjujejo nasprotnika, bi morali mimo zmagati. Prav gotovo pa bi bilo škoda prav v končnici prvenstva pokvariti dobro uvrstitev na lestvici po zelo dobrem prvenstvu. KAJAKAŠTVO / USPELA POBUDA KK ŠILEČ Po Vipavi od Renč do Sovodenj Nastopilo je 63 kajakašev in konusitov iz osmih društev - Plodni sitiki s kajakaši iz Renč spusta udeležilo 63 kajakašev in kanuistov, nekateri med njimi pa so imeh tudi drugačna plovila. Prisotnih je bilo 8 društev oziroma kajakaških skupin, ki so vsa dobila nagrado organizatorja, poleg tega pa so nagradili tudi najstarejšega udeleženca. Prireditev se je v lepem vremenu zaključila z družabnostjo, potem pa so elani KK Silec poskrbeli tudi za prevoz Čolnov in ljudi nazaj Cez mejo. Nedeljska pobuda naj bi postala tradicionalna. Pokazalo se je, da je zanimanje za tovrstno aktivnost veliko. S skupino kajakašev iz Renč je KK Silec tudi navezal stike, da bi tako pomladi organizirah spust po Vipavi, jeseni pa spust po SoCi, ki je postal dejansko že tradicionalen. Na sliki: udeleženci spusta po Vipavi Kajakaški klub Silec je v nedeljo priredil prvi prijateljski spust po Vipavi od Renč do Sovodenj. S pobudo so člani kluba že- leli ovrednotiti nase reke, ki postajajo vse bolj onesnažene, poleg tega pa so hoteh na ta način vzpostaviti stike s sorodnimi društvi na slovenski strani meje. Pobuda je popolnoma uspela, saj se je približno 20 kilometrov dolgega KOŠARKA / BOJ ZA NASLOV Buckler vodi z 2:1 Bolonjčani so v tretji tekmi nadigrali milanski Stefanel Buckler - Stefenel 90:78 (41:34) Buckler: Coldebella 12, Danilović 24, Moretti 17, Binion 13, Binelli 4, Bru-namonti 4, Morandotti 6, Carera 3, Abbio 7. Stefanel: Bodiroga 19, Gentile 14, Pessina 13, Pucka 8, Cantarello 3, Por-taluppi, Palmer, De Pol 4, Sconochini 17. PM:: Buckler 27:29, Stefanel 19:25; TRI TOČKE: Buckler 5:10, (Danilović 1:4, Moretti 2:3, Bruna-monti 0:1, Morandotti in Abbio 1:1), Stefanel 5:13 (Bodiroga 2:3, Gentile 3:5, Portaluppi in De Pol 0:1, Sconochini 0:3); GLEDALCEV: 6.500. Buckler je v tretji polfinalni tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva zasluženo premagal milanski Stefanel in vodi zdaj z 2:1. Prvi polčas je bil zelo izenačen. Binion si je kmalu priigral tri osebne napake, tako da Buckler pod košema ni mogel zagospodariti. Slabo je zaigral Danilović, ki je vsega dosegel le dve točki, iz igre pa ni zadel nobenega meta. Stefanel igral bolj odločno, zlasti s Fučko, Gentilejem in Bodirogo. Nekja časa (32:30) je bil tudi v vodstvu. V zadnjih minutah pa je Buckler z rezervnimi igralci dosegel nekaj zaporednih košev za tri točke in si priigral prednost sedmih točk. V tem delu se je z nekaterimi koši še posebej izkazal Abbio. Uspešen konec prvega polčasa je bil le uvodv pravo zmagoslavje Bolonjča-nov, ki so si takoj v prvih minutah drugega dela priigrali dvajset točk prednosti. Danilović je začel zadevati kot za stavo, Buckler pa je predvsem odlično branil, pridobil veliko žog in organiziral več protinapadov. Milančani so popolnoma popustili. Samo v prvih desetih minutah so v napadu izgubili devet žog. Igrali so povsem neorganizirano, kmalu pa jim je pošla tudi volja, da bi zbrano igrali vsaj v obrambi. Četrti tekmi končnice bosta jutri. Trapattoni in Cagliari MUNCHEN - Giovanni Trapattoni je potrdil, da je dobil »zelo ugodno ponudbo«, da bi v prihodnji sezoni treniral pri Cagliariju, vendar pa še ni sprejel nobene končne odločitve, ker ima dobrih ponudb še nekaj. Trapattoni si je za premislek vzel še mesec časa. ROKOMET Principe z Rubiero v 1. tekmi končnice Tekma ob 20. uri v športni palači Rokometaši Principa po osvojenem italijanskem pokalu nimajo časa za proslavljanje, saj jih že danes čaka začetek play-offa v boju za italijanski naslov. Tržačani so v rednem delu prvenstva osvojili prvo mesto in zato štartajo kot favoriti tudi v boju za naslov. V tržaški športni palači bo ob 20. uri njihov gost Cavazzoli iz Rubie-re, s katerim so se v ponedeljek pomerili tudi v finalu pokala, pred tem pa tudi že v predtekmovanju pokalnega tekmovanja. Gre za izredno neugodnega nasprotnika, ki ima svojo glavno moč v tujcu Samirju Nežire-viču in reprezentantu Mauru Boschiju. NOGOMET / MEDDE2ELNA LIGA Trieslina gost Caerana Treviso doma s Pievigino Do konca dramatičnega dvoboja med Triestino in Treviosm za prestop v nogometno C2 ligo manjkajo še tri etape. Pred neposrednim, verjetno odločilnim obračunom med moštvoma, ki bo prihodnjo soboto v Trstu, se bodo igralci trenerja Pezzata danes v gosteh pomerili z neugodnim Caeranom, ki zaseda na začasnem vrstnem redu 5. mesto. Kljub temu, da Caerano nima več pravih motivacij, je pričakovati, da bo proti Triersti-ni igral s polno močjo. Takšna je pač usoda moštev z zvenečim imenom. Treviso bo tokrat igral doma, pomeril pa se bo s Pievigino. Čeprav je ta enajsterica slabša od Caerana, ni naloga Trevisa nič lažja od naloge Triestine. Pievigina se namreč še bori pred izpadom in jasno je, da bo skušala v Tre visu z zaprto igro doseči vsaj točko. Doma bo danes igrala tudi Pro Gorizia, v deželnem derbiju pa se bo pomerila s Schiom, ki je praktično že izpadel v nižjo figo. Za Goričane je zmaga torej obvezna. Današnji spored: Pro Gorizia - Schio, Bassano - Mira-nese, Caerano - Triestina, Trevsio - Pievigina, Arco - Ro-vereto, Sanvitese - MOntebelluna, Legnago - Luparense, Arzignano - Bolzano, Donada - Sevegliano. “ KOŠARKA / 29, KOLO C1 LIGE Jadran lahko odloča o usodi S. Danieleja Gostje lahko le z zmago še upajo na uvrstitev v končnico Med tednom se je predsednik Jadrana Pavel Vidoni sestal z odborniki društva in predstavniki ostalih naših košarkarskih društev, da bi dokončno določili, kje naj bi Jadran odigral tekme končnice prvenstva. Po skoraj dveumi razpravi so sklenili, da bo naša združena ekipa odigrala tudi tekme play offa v telovadnici Ervatti in ne v tržaški športni palači, predvsem zato, ker so stroški previsoki. Ob tem pa tudi ne moremo mimo dejstva, da so jadranovci letos zmagali vse tekme na lastnem igrišču (14:14), kar ni stranskega pomena, medtem ko bi v Carboli skorajda igrali na nevtralnem igrišču. Drevi se bodo plavo-beli, v okviru 29. kola (predzadnja tekma rednega dela), pomerili s peterko San Danieleja, ki ima še nekaj možnosti, da dohiti Cittadello na četrtem mestu skupne lestvice. Obeta se torej res zanimiva tekma, saj bi lahko postal prav nocojšnji nasprotnik prva »play off« ovira »tekabejevcev« na poti v B2 ligo. JADRAN: Po daljši odsotnosti zaradi hudega zvina gležnja se bo vrnil na igrišče Stefan Samec, kar je, v vidiku play offa, res zelo pomembno. Četrtkova trening tekma je pokazala, da so ostali igralci v dobri formi. Tokrat so se pomerili s tržiškim Italmonfalco-nejem, ki nastopa v B2 ligi in ga ponovno tesno premagali (+1). Ker mladinec Borut Klabjan še ni okreval po poškodbi gležnja, bo v deseterici najbrž spet Fabio Gobbo ali pa Marko Emili. SAN DANIELE: Se pred slabim mesecem je bil San Daniele praktično že odpisan iz boja za play off, saj je nepričakovano zgubil dvakrat zapored in zdrknil na šesto mesto. Zatem pa so Videmča-ni stisnili zobe, zmagali trikrat zapored in ob skorajda zgodovinskem porazu Cittadelle doma z Gradisco, spet znižali zaostanek na -2. Sedaj mora San Daniele absolutno zmagati v obeh zadnjih dveh kolih in obenem upati, da Cittadelli še enkrat spodrsne. V primeru istega števila točk pa bi se v play off uvrstil San Daniele, saj ima boljši medsebojni obračun s Cittadello. Kdo bo torej nasprotnik Jadrana v prvem krogu končnice? TAKO V 1. DELU: V San Danieleju so jadranovci, januarja meseca zmagali (89:82) po 40 minutah trdega boja. Vatovčeva ekipa je dalj časa zanesljivo vodila (+13 ob polčasu in celo +20 v 25’), zatem pa so domači košarkarji znižali zaostanek, predvsem po zaslugi številnih skokov v napadu. Tedaj pa je v ospredje stopil izkušeni Vitez, ki je dosegel nekaj težkih košev in spravil San Daniele na kolena. Za Jadran TKB so največ točk dosegli Vitez (30), Pregare (21) in Oberdan (16), za San Daniele pa lob (21), M.Chivil6 (19) in Cabai (16). Vanja Jogan H GORSKO KOLESARSTVO ROKOMET / V DERBIJU S PRINCIPOM Na >4. Devin bike« bi lahko nastopil tudi as Pontoni Jutri bodo marljivi športni delavci odseka MTB pri SK Devin priredili tekmo z gorskimi kolesi v Cerovlja, ki šteje za top class in Trofejo mesta Trst. Federacija FCI je našemu društvu že novembra lani zaupala organizacijo dirke, kljub ostri konkurenci furlanskih klubov. Sklep federacije zato upravičeno navdaja SK Devin, edinim našim društvom, ki organizira tovrstna tekmovanja, s ponosom. Skoda, da Sarah Sosič, lanska tržaška prvakinja, zaradi zdravstvenih težav letos še ne tekmuje. SK Devin bodo zastopali trije kolesarji v kategoriji junior in eden v kategoriji članov in sicer: Emanuel Kralj, Thomas Battorti, Christian Legisa in David Sosič. Na lanski dirki je nastopilo približno 170 tekmovalcev. Dospeli so iz naše dežele, pa tudi iz Slovenije. Letos se je že prijavilo nekaj klubov iz Ljubljane in Črnega vrha nad Idrijo. Letošnji glavni pokrovitelj dirke je Kraška zadružna banka, kateri gre zahvala za pomoč. Pri izvedbi tekme sodeluje preko 40 članov in prijateljev SK Devin. Start bo pri nogometnem igrišču v Vižovljah ob 10. uri za kategoriji junior in ženske, ob 10.10 za veterane in ob 10.20 za člane. Progo, ki meri približno 10 km, bodo morali prekolesariti trikrat, starejši pa štirikrat. Proga se vzpne na Kohišče, skoraj do vrha Grmade ter se spusti navzdol v Cera vij e. Organizatorji pričakujejo tudi nastop italijanskega asa Ponto-nija. Konec dirke bo predvidoma ob 12.30. (Stojan) Kras Trimac bi si lahko prislužil B ligo Napad Sardoča na prvi tekmi s Principom v Trstu Danes čaka Kras Trimac zadnja, a morda najvažnejša tekma cele sezone v rokometni C ligi. Ob 16. uri se bo na zgoniškem rokometnem igrišču pomeril proti zelo dobremu Principu, ki zaseda trenutno 4. mesto na lestvici s štirimi točkami zaostanka. V prvem delu prvenstva je bil Kras proti tej ekipi odločno boljši, takrat pa je odigral svojo najboljšo tekmo. Trimac naj bi bil v dobro formi, saj bo na zgo-niskem igrišču z vrnitvijo Vincija nastopil s popolno postavo. Naši rokometaši se že cel teden skrbno pripravljajo za današnji spopad, saj je srečanje namreč zadnje v letošnji sezoni, trenutno pa se Kras Trimac nahaja na drugem mestu na lestvici. Z današnjo zmago bi torej potrdil svoje trenutno stanje, poleg tega pa bi si po vsej verjetnosti prislužil prestop v B ligo, saj naj bi po novih pravilih federacije prestopili v višjo ligo prvo in drugouvrščena ekipa. Tekma pa gotovo ne bo lahka, saj bo tudi Principe skušal doseči svoji zadnji dve točki, zato bo dobrodošla pomoč prav sleher-neha navijača. Vrstni red: Musile 24 točk, Kras Trimac 21, No-venta Vicentina 20, Principe 17, Sanfiorese 13, Quarto d’Altino 11, Viga-rano 8, Mestrino 8, Cone-gliano 7. (Iztok) domači šport Danes Sobota, 29. aprila 1995 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Spem Faen-za MOŠKA Cl UGA 20.30 v Glesu, Ul. De Gasperi: Motogricole - Koimpex ZENSKA Gl UGA 20.30 v Centu: Tarcento - Koimpex; 21.00 v Villi Vi-centini, Ul. Duca d’Aosta: Car Friulana - Bor Mercan-tile MOŠKA C2 UGA 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Itely Fojda; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Oljmpia CCR -Volley Maniago; 20.30 v Trstu, na Alturi: Bor Fortra-de - Vivil Latterie Friulane ZENSKA C2 UGA 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Torriana; 20.30 v Martignaccu: Libertas Martignacco - Breg; 20.30 v Co-droipu: Ristorante del Doge - Kmečka banka MOŠKA D LIGA 17.30 v Standrežu: Espego - Ai due delfini San Gior-gio ZENSKA D UGA 20.30 v Trstu, Suvich: Vagaia - 01ympia Cerimpex 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Marianu, Ul. Cavour: Intrepida - 01ympia; 20.30 na Opčinah: Korting - Volley 80 1. ZENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, Galilei: Pallavolo Trieste - Breg; 18.00 na Opčinah: Sloga - Kontovel 2. ZENSKA DIVIZIJA 15.00 v Repnu: Sloga A - Sokol KOŠARKA MOŠKA Cl UGA 20.30 v Briščkih, Ervatti: Jadran TKB - Acli San Daniele MOŠKA C2 UGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Inter-muggia Panauto MOŠKA D UGA 18.00 v Nabrežini: Sokol Warm - Lega Nazionale; 20.30 v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Kontovel; 21.00 v Ronkah, Ul. Fratelli Cervi: Acli Ronchi - Cicibona Mingot DEČKI 16.00 v Nabrežini: Sokol - Barcolana; 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor - Jadran PROPAGANDA 18.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas B - Bor B; 18.30 v Briščkih, Ervatti: Jadran - tntermuggia ROKOMET MOŠKA C UGA 16.00 v ZGoniku: Kras Trimac - Principe NOGOMET POPRVENSTVO MLADINCEV 16.00 v Spilimbergu: Spilimbergo - Juventina NAJMLAJSI 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans ZAČETNIKI 15.00 na Proseku: Primorje Interland B - San Luigi B CICIBANI 16.45 v Trstu, sv. Alojzij: San Luigi - Breg Grmada Jutri Nedelja, 30. aprila 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Standrežu: Juventina - San Giovanni 1. AMATERKSA UGA 16.00 v Moši: Mossa - Sovodnje; 16.00 v Rivignanu: Rivignano - Primorje; 16.00 v Miljah, Zaccaria: Mug-gesana - Vesna; 16.00 v Flambru, Ul. Spnucci: Flam-bro - Zarja 2. AMATERSKA UGA 16.00 v Spetru ob Soči: Isonzo - Kras; 16.00 v Podgo-ri: Piedimonte - Gaja; 16.00 v Trebčah: Primorec - Au-dax S. Anna 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Zagraju, Ul. Acquedotto: Sagrado - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Ponziana; 10.30 v Ločniku: Ludnico - Mladost NAJMLAJSI 12.00 v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Bor Farco ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje Interland A - Fani CICIBANI 10.30 v Dolini: Breg Farco - San Sergio KOŠARKA MOŠKA C2 UGA 19.30 v Pordi: Livenza Viaggi - Bor Radenska PROPAGANDA 11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor A - Don Bosco TENIS MOŠKA C UGA 9.00 v Miljah: TC Muggia - Gaja ODBOJKA MEDDEZELNI FINALE MLADINCEV 16.00 v Roveretu: nastopa tudi združena ekipa Espe-g° DEŽELNI FINALE DEČKOV 16.00 v Trstu, šola Suvich: Sloga - Val DEŽELNI FINALE DEKUC 16.00 v Reani del Rojale: nastopa tudi Dom tmsa POKRAJINSKI FINALE NARAŠČAJMO 9.00 v Dolini: nastopajo tudi Bor, Breg in Kontovel Obvestili PLANINSKA ODSEKA SLOGA in SK DEVIN vabita jutri, 30. t. m. v okviru proslave 50-letnice osvoboditve na nočni pohod na Kokoš. Zbirališče ob 21. uri pri kalu pod orehi. SKBRDMA sklicuje 3.REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. maja v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30. NOVICE Argentina prvak DOHA (KATAR), - V finali svetovnega mladinskega nogometnega prvenstva je Argentina z 2:0 (1:0) premagala Brazilijo. V tekmi za 3. mesto je Portugalska s 3:2 (0:2) odpravila Španijo. Danes Fiorentina - Juventus in Brescia - Parma RIM - V italijanski nogometni A ligi bodo danes odigrali dve tekmi, ki bi lahko vplivali na položaj pri vrhu lestvice. Vodilni Juventus Caka namreč težko gostovanje v Firencah, drugouvrščena Parma pa se bo v gosteh pomerila z že izpadlo Brescio. Prvi letošnji gol Cigra odločil NEW YORK (STA/AP) - Slovak Zdeno Ciger je minuto in 41 sekund pred koncem podaljška na tekmi Edmontona in St. Louisa dosegel svoj prvi gol v letošnji sezoni severnoameriške pokhcne hokejske fige NHL in Edmonton Oilers je zmagal s 3:2. Gol Cigra, ki je v Edmontonu zaigral prvič po več kot letu dni in je pred tem na SP skupine B pomagal Slovaški do napredovanja v skupno A, je zlata vreden, saj ima sedaj Edmonton 38 točk, eno več kot San Jose, Win-nipeg in Los Angeles. Te štiri ekipe se na zahodu borijo za zadnje, osmo prosto mesto za nastop v končnici. Izidi tekem v četrtek: Ottavva Senators - Tampa Bay Lightning 6:1, Chicago Blackhavvks - Dallas Starš 5:1, VVinnipeg Jets - Detroit Red Wings 4:3, Edmonton Oilers - St. Louis Blues 3:2 po podaljšku. Rebellinu prva etapa TRENTO - Italijan Davide Rebellin je zmagovalec prve etape kolesarske dirke profesionalcev po Trenti-nu. Drugo mesto je zasedel njegov rojak Francesco Frattini, tretje pa še en Italijan Andrea Ferrigato. Izidi: 1. Rebellin (Ita) 4:39:13, 2. Frattini (Ita), 3. Ferrigato (Ita), 4. Fondriest (Ita), 5. Berzin (Rus), vsi isti čas. Davisov pokal v Las Vegasu LAS VEGAS (dpa) - Polfinale Davisovega pokala v tenisu med reprezentancama ZDA in branilko naslova Švedsko bo v Las Vegasu med 22. in 24. septembrom, je sporočila ameriška zveza. V tem igralniškem paradižu, kjer so običajno boksarski dvoboji in v katerem živi prvi teniški igralec sveta Andre Agassi, bodo pripravili igrišče s tribuno za 13.500 gledalcev. V drugem polfinalu se bodo pomerili Rusi in Nemd. Cantona bo ostal v Machestru MANCHESTER (STA/AP) - Francoski nogometni zvezdnik Erič Cantona bo ostal v Machester Unite-du do leta 1998. Po podpisu nove, triletne pogodbe z Unitedom je dejal: »Morda bi nekateri želeh, da odidem iz Anglije, toda sam nisem nikoh pomislil, da bi odšel iz Manchestra.« Švicarski smučarji brez trenerja ZURICH (dpa) - Podobno kot slovenska alpska smučarska reprezentanca bo tudi švicarska v prihodnje brez glavnega moškega trenerja. Švicarska smučarska zveza (SSV) ni podaljšala pogodbe z Jacquesom Revmondom, ki je bil zadnji dve leti glavni trener moške vrste, mesto glavnega trenerja pa bo ostalo nezasedeno. Zaradi tega bodo večja pooblastila (in odgovornost) prevzeh trenerji za posamezne discipline. Zaradi slabih rezultatov smukačev v pretekli zimi je odstopil trener za smuk Sepp Caduff. Nalogo je prevzel Francoz Frangois Sedan. FORMULA ENA / PRVI TRENING ZA VN SAN MARINA V IMOLI Najhitrejši Schumacher Blestel pa je tudi Berger Med Benettonom, Williomsom in Ferrarijem so razlike res minimalne - Vsi dirkači hvalijo obnovljeno progo IMOLA - Čeprav je bil na prvem uradnem treningu za nedeljsko dirko formule 1 za veliko nagrado San Marina najhitrejši Michael Schumacher, pa je bil osrednja osebnost petkovega popoldneva v Imoli vendarle Gerhard Berger. Svoj zadnji kvalifikacijski krog je namreč začel vsega 17 sekund pred koncem treninga, ko je bila steza že povsem prazna, in v izjemnem slogu odpeljal čas 1:27.282, kar je bilo le 8 tisočink sekunde slabši od najboljšega Schumacherjevega časa. Berger je po treningu povedal: »Po pravici povedano, hitreje nisem mogel peljati, zato se ne obremenjujem z mislijo, da me je Schumacher premagal za manj kot stotinko. Najpomembnejše je dejstvo, da je Ferrari na vseh letošnjih dirkah v ospredju. Ze na prostem treningu v četrtek je bil Aleši najhitrejši, danes pa je to skorajda uspelo tudi meni. Ker so časi zelo izenačeni, je še kako pomembno, da nimaš težav s počasnimi vozili. Vesel sem tudi zaradi navijačev, ki končno lahko Ferrarija spet vidijo pri vrhu. Ekipa dela odlično in prepričan sem, da bomo čez nekaj mesecev na vsaka dirki sposobni zmagati.« Aleši je dosegel peti čas, vendar z rezultatom ni zadovoljen: »V vsakem krogu sem imel težave s počasnimi vozili, Bergerjevo drugo mesto je dokaz, da smo pri vrhu, zato sem pred drugim treningom in nedeljsko dirko optimistično razpoložen.« Ze prve pol ure treninga je dalo slutiti, da bomo priče izjemni borbi za štartna mesta. Izmed favoritov je prvi na progo zapeljal Aleši in dosegel čas 1:28.748. Kmalu ga je na vrhu zamenjal David Coulthard, nato pa še Schumacher, ki je bil natančno za sekundo hitrejši od Ale-sija. Se hitrejši je bil Damon Hill, a kmalu za njim je Schumacher odpeljal najboljši čas treninga. Nekaj minut pred koncem mu je zelo blizu prišel Coulthard, v zadnjih sekundah pa smo videli še omenjeno Bergerjevo mojstrovino. Schumacher je bil prepričan, da so ob predstavi uživali tudi gledalci. Dodal pa je še: »Zaenkrat sem res prvi, toda jutri bo težje. Zadovoljen sem z napredkom, ki ga je ekipa napravila v zadnjih tednih. Prvič letos smo bili že v petek brez težav in mislim, da bom jutri zadržal prvo Startno mesto. Je pa res, da sta Ferrari in VVilliams zelo blizu. Damon Hill meni, da ima na voljo najboljši avto, še nekaj rezerve pa je v njem samem: »Bilo je razburljivo in zelo tesno. Sele sedaj se privajam na novo dirkališče, ki mi je zelo všeč. Celo ekipo čaka do drugega treninga še nekaj dela, nato pa bo vse odvisno od mene. Jutri pričakujem boljši rezultat.« Hillov kolega v moštvu David Coulthard je bil podobnega mnenja, dodal je še, da je zelo sproščen in prepričan sam vase. Po dolgem odlašanju, se je na dirkališča vendarle vrnil Nigel Mansell. Čeprav je bil na treningu šele deveti, in je za drugim voznikom McLarena Mikko Hakki-nennom zaostal več kot sekundo, je bil Anglež zadovoljen: »Glede na to, da Berger le za 8 tisočink sek. počasnejši od Schumacherja (AP) sem prvič po zelo dolgem času spet dirkal, je rezultat dober, seveda pa bi bil lahko še boljši. Na avto se še vedno privajam. Kokpit je sedaj veliko boljši, čeprav se ga lahko še izboljša.« Dirkališče v Imoli je zaradi lanske tragedije letos precej spremenjeno, zaradi česar je tudi skoraj 100 metrov krajše. Vsi dirkači v en glas zatrjujejo, da so organizatorji delo opravih izjemno dobro, dirkališče pa nič več ne spominja na lanskega. »Počutil sem se tako kot bi prišel na povsem novo stezo,« je spremembe opisal Hill. Ker v Imolo vsako leto pride tudi veliko slovenskih ljubiteljev avtomobilizma, še informacija o vstopnicah: najcenejša za jutrišnjo dirko stane 70 tisoč lir. Simon Demšar VRSTNI RED TRENINGA: 1. Schumacher (Nem, benetton) 1:27.274 povprečna hitrost 201.915 km na uro; 2. Berger (Avt, ferrari) 1:27.282; 3. Coulthard (Vbr, vvilliams) 1:27.459; 4. Hill (Vbr, vvilliams 1:27.537; 5. Aleši (Fra, ferrari) 1:27.813; 6. Hakkinen (Fin, mcLaren) 1:28.343, 7. Irvine (Vbr, jordan peugeot) 1:28.516; 8. Herbert (Vbr, benet-ton)l:29.403; 9. Mansell (Vbr, mclaren)l:29.517; 10. Barrichel-lo (Bra, jordan) 1:29.580, 11. Morbidelli (Ita, footvvork) 1:29.582, 12. Panis (Fra, hgierj 1:30.801; 13. Salo (Fin, tyrrellj 1:31.221, 14. Frentzen (Nem, sauber) 1:31.358; 15. Katayama (Jap, tyrrell) 1:31.630; 16. Ver-stappen (Niz, simtek) 1:32.156, 17. Suzuki (Jap, ligier) 1:32.297; 18. Martini (Ita, minardi) 1:32.445; 19. Inoue (Jap, footvvork) 1:32.988; 20. Badoer (Ita, minardi) 1:33.071: 21. VVendlinger (Avt, sauber) 1:33.494; 22. Gachot (Fra, pad-fic) 1:33.892; 23. Schiattarella (Ita, simtek) 1:33.965; 24. Mon-termini (Ita, pacific) 1:35.169; 25. Diniz (Bra, forti) 1:36.686; 26. Moreno (Bra, forti) 1:37.612. n TENIS }- Becker Ivaniševič Muster in Gaudenzi Polfinalisti v Monte Carlu MONTE CARLO - Na teniškem turnirju v Monte Carlu z nagradnim skladom 1, 8 milijona dolarjev so znani vsi polfinalisti. To so Nemec Boris Becker, Hrvat Goran Ivaniševič, ki se bosta pomerila med seboj, ter Avstrijec Thomas Muster in Italijan Andrea Gaudenzi. Prav slednji je kot štirinajsti nosilec poskrbel za največje presenečenje, saj je s 7:6 (7:4) in 6:2 izločil petega nosilca Spanca Sergija Bruguero, enega najboljših te-nisačev na peščenih igriščih., dvakratnega zmagovalca tega turnirja in pariškega Roland Garrosa. Zadnji Italijan, ki se je v Monte Carlu prebil do polfinale, je bil Corrado Barazzutti leta 1983. Izidi - četrtfinale: Goran Ivaniče-vič (Hrv/4) - Gil-bert Schaller (Avt) 4:6, 7:6 (7:4), 7:5; Boris Becker (Nem/2) - Richard Krajicek (Niz/10) 6:2, 7:5; Andrea Gaudenzi (Ita/14) -Sergi Bruguera (Spa/5) 7:6 (7:4), 6:2; Thomas Muster (Avt) - David VVheaton (Zda) 6:4, 6:4. Polfinalna para: Becker - Ivaniševič; Gaundezi -Muster. HOKEJ NA LEDU / SVETOVNO PRVENSTVO NBA / KONČNICA ZA NASLOV PRVAKA Berezin pokopal upanja Nemcev v tekmi z Rusi Zanesljiva zmaga Svedkov proti Avstrijcem STOCKHOLM - V četrtkovi večerni tekmi svetovnega prvenstva A skupine v hokeju na ledu so domačini zanesljivo premagali Avstrijo s 5:0, odpor borbenih Avstrijcev pa so strli šele v tretji tretjini. Včerajšnja popoldanska tekma med Nemčijo in Rusijo pa je bila pomembna predvsem za Nemce, ki na turnirju še vedno lovijo prve točke, s katerimi bi se rešili zadnjega mesta v skupini in s tem nehvaležnega boja za obstanek v skupini A. Tokrat so začeli dobro in si proti neborbenim Rusom priigrali prednost dveh zadetkov. Do polovice srečanja je Nemcem kazalo dobro, nato pa so se Rusi prebudih in v eni sami minuti z zadetkoma Sorokina in Berezina izničih trud Nemcev. Ti so nato popustili, vse več časa so presedeli na klopi za kaznovane in v 34. minuti je Homutov Rusijo prvič popeljal v vodstvo. Minuto kasneje je zadel še Romanov, do konca druge tretjine pa še enkrat Berezin, ki se je tako s sedmimi zadetki in eno podajo povzpel na prvo mesto na listi strelcev. V tretji tretjini je za Rusijo zadel še Fedulov, poraz pa je nekoliko omilil Kie-nass. Nemci se bodo tako v nedeljo v boju za 5. mesto v svoji skupini pomerih z neposrednimi tekmeci, povratniki v skupino A, Švicarji. Švedska - Avstrija 5:0 (1:0,1:0, 3:0) Rusija - Nemčija 6:3 (0:1,5:1,1:1) STRELCI: 0:1 (17) - Hiemer, 0:2 (21) -Meyer, 1:2 (30) - Sorokin, 2:2 (30) - Berezin, 3:2 (34) - Homutov, 4:2 (35) - Romanov, 5:2 (40) - Berezin, 6:2 (47) - Fedulov, 6:3 (53) - Kienass IZKLJUČITVE: Rusija 28 minut, Nemčija 34 minut. Švica - Francija 2:3 (0:1,1:1,1:1) STRELO: 0:1 (5) - Poudrier, 1:1 (29) -Hovvald, 1:2 (33) - Poudrier, 2:2 (43) -Ivankovič, 2:3 (45) - Bozon. IZKLJUČITVE: Francija 12 minut, Švica 6 minut. Lestvici: Skupina A (Gavle) 1. Rusija 4 21:6 8 2. Francija 4 12:6 6 3. Italija 3 7:7 4 4. Kanada 3 11:9 4 5. Nemčija 4 6:17 0 6. Švica 4 7:19 0 Skupina B (Stockholm) 1. ZDA 3 11:5 6 2. Švedska 3 13:6 4 3. Češka 3 10:6 4 4. Finska 3 11:8 4 5. Avstrija 3 2:15 0 6. Norveška 3 3:12 0 V prvih tekmah odločilna prednost domačega igrišča V četrtek ponoči so odigrali prve štiri tekme NBA play offa letošnje sezone. Prednost domačega igrišča je bila povsod odločilna, po pričakovanju pa je bilo najbolj izenačeno v Utahu, kjer je odločitev padla sami dve sekundi pred koncem. Danes ponoči so odigrali ostale štiri tekme osmine finala: Orlando - Boston in Charlotte - Chicago na Vzhodu ter San Antonio - Den-ver in Phoenbc - Portland na Zahodu. V osminah finala se igra na 3 zmage. Vzhod New York (2) - Cleveland (7) 103:79 (Ewing 21, Oakley 19, D.Harper 16; B.Ferry 20) Knicksi so brez večjih težav strli odpor Cavaliersov, saj si je New York, že v uvodnih minutah, nabral visoko prednost (18:2) in Clevelandu le enkrat dovolil, da se je približal (51:45 v začetku tretje četrtine). Komentar trenerja gostov Mikea Fratella je bil dokaj zgovoren: »Vse je bilo narobe.« Patrick Ewing, ki je igral po krajši odsotnosti, pa je bil seveda zadovoljen: »Začeli smo s pravim vzdušjem, ključ zmage pa je bil velik obrambni pritisk, ki Cavsem ni dovolil, da bi igrali, kot hočejo.« Indiana (3) - Atlanta (6) 90:82 (R.Miller 24, McKey 21; G.Long 18, Blaylock 17, S.Smith 17) Sele v zadnji četrtini so Pacersi prevzeli pobudo in si priigrali nekaj točk naskoka nad trdoživimi Havvksi. Odločilni koš je padel šele 40 sekund pred koncem, ko je Reg-gie Miller zadel iz srednje razdalje in povečal razliko na +8. »Obeta se nam še zelo trd boj. Atlanta je sicer povprečno moštvo, ki pa se nikoli ne preda, tako da je ta prva zmaga res dobrodošla, igrati pa moramo boljše, če si res želimo dolgo pot v končnici,« je po tekmi izjavil Miller. Zahod Utah (3) - Houston (6) 102:100 (Stockton 28, K.Malone 25, Keefe 11; Olajuvvon 45, S.Smith 14, Horry 13) Rocketsi so končno igrali, kot se za prvaka spodobi. Neustavljivi Olajuvv.on je do zadnje sekunde drža Jazze na trnih. Kralj asistenc John Stockton pa je kronal svojo super predstavo z odločilnim košem sami 2 sekundi pred koncem, zadnji met Maxwella z zelo velike razdalje pa je bil predolg. O izenačenosti tekme priča podatek, da je bil v zadnji četrtini izid izenačen kar osemkrat, vsako moštvo pa je povedlo po sedemkrat. Seattle (4) - Lakers (5) 96:71 (Kemp 21, Schrempf 20, K.Gill 17 ter Van Exel 29) Košarkarji iz Los Angelesa so napovedovali, da bodo v končnici med glavnimi protagonisti, v Seattlu pa so se proslavili z eno izmed najslabših tekem vseh časov, saj so zapustili igriščevisoko premagani, ob tem pa so zabeležili svoj nov negativni rekord v številu doseženih točkah (prejšnji - 72 - je bil iz sezone 71/72 proti Mihvaukeeju). Veliko zaslug ima pri tem Seattle, ki je v zadnji četrtini povozil Lakerse z delnim izidom 23:7 in s tem potrdil, da bo v play offu pela drugačna pesem v primerjavi s prvim delom prvenstva, ko so Sonicsi proti Lakersom v setih tekmah doživeli kar štiri poraze. Vanja Jogan ŠPORT Sobota, 29. aprila 1995 ______ODBOJKA / POGOVOR Z ANDREO ZORZIJEM_ »Po Atlanti bom moral razmisliti o prihodnosti« 29-letni napadalec Sisleya nerad daje nepopolne intervjuje TREVISO - Andrea Zorzi je eden najbolj znanih odbojkarjev sveta. Priljubljeni »Zorro«, Id bo 29. julija dopolnil 30 let, je eden najuspešnejših italijanskih Športnikov zadnjih let. Prvak Itahje pred petimi leti, dvakratni zmagovalec pokala Italije, letošnji evropski prvak s klubom Sisleyem iz Trevisa, dvakratni evropski prvak in svetovni prvak z italijansko reprezentanco. Zadržana oseba, Id ve, kaj hoče. Zaupal nam je, da nerad daje nepopolne intervjuje, tako da smo bih njegove odločitve, da nam da ekskluzivni intervju za nas Časopis, Se toliko bolj veseb. Priljubljeni Zorroje eden najuspešnejših italijanskih športnikov (Foto: Denis SarkiC) Z Daytono se borite za naslov najboljše ekipe leta. Ste pričakovali tako finale končnice? »Da, že na začetku sezone so tako napovedali vsi novinarji in odbojkarski strokovnjaki. Ce pogledamo sestavo obeh moštev, lahko vidimo, da sta Daytona in Sisley najboljša kluba v Italiji.« Kako ste zaceli igrati odbojko? »S šestnajstimi leti in pol na klasični gimnaziji. V za- četku je bil šport zame samo naloga, da bolje izkoristim prosti cas. Odločil sem se za odbojko, ker je bil klub, ki je bil najbližje mojemu kraju, odbojkarski. Zaradi visoke postave pa sem pozneje ostal zvest odbojki.« V reprezentanci igrate na mestu centra, v klubu pa napadalca. Kaj za vas pomeni zamenjava igralnega mesta? »To je precej dolga zgodba. V reprezentanci sem igral že devet let na mestu napadalca, to je tudi igralno mesto, ki mi najbolj ugaja. Lani sem imel poškodovano ramo, zato sem se skupaj z Velascom odločil, da eno leto ne bom igral v reprezentanci. Sredi leta se je vse spremenilo in s trenerjem sva se zmenila, da me uvrsti na svetovno prvenstvo v Grčiji. Na mestu napadalca je takrat že igral Andrea Giani, tako da se je ponudila prilo- žnost, da zaigram na mestu centra, saj imam dobre možnosti za to. Z Gianijem sva se tudi dobro dopolnjevala, saj sem včasih jaz prevzel njegovo, on pa moje igralno mesto.« Zakaj imate v reprezentanci dres s Številko 11, v klubu pa 12? »Ko sem prišel v reprezentanco, je številko 12 nosil Andrea Lucchetta, ki je bil veteran v moštvu. V klubu sem si izbral številko 12, saj mi je bila najbolj vSeC. Zanimivo je tudi to, da ima Lucchetta v reprezentanci in klubu prav obratne številke od mojih.« Letos poleti ne boste nastopili v svetovni ligi. Kaj boste poCeli v teh mesecih? »Najbrž bom veliko Časa namenil počitku, Čeprav imava z ženo v načrtu nekaj zanimivih stvari. Ona dela s plesno skupino iz ZDA, tako da bova šla skupaj konec maja na turnejo v Moskvo. Caka pa naju tudi potovanje v ZDA, kjer bi se rad spoznal s svetom komunikacij, ki mi bodo v prihodnje lahko prišle prav. Začetek meseca julija pa bom moral spet v dvorano, saj se bomo zaceli pripravljati za evropsko prvenstvo.« Na evropskem prvenstvu leta 1989 ste imeli povprečje devet točk in 14 menjav na tekmo. Takrat se je začelo obdobje odličnih iger Ita- lije. Vasi spomini? »Velasco nas je naučil, da moramo načrtovati prihodnost, zato je prvi Sesterki omogočil poletni počitek. Vse to je del naCrta, ki ga imamo do olimpijskih iger v Atlanti, saj želi ta generacija osvojiti edino lovoriko, ki je Se nima. Ker bodo olimpijske igre konec meseca julija, bo po končanem prvenstvu zelo malo Časa za počitek. Po Atlanti bomo morali vsi, ki smo dopolnili določeno starost, razmisliti o naši prihodnosti. Posvetiti se bomo morali družini in drugim pomembnim stvarem. Tako bo najverjetneje moja generacija morala reci ne reprezentanci, Čeprav bo želja do igre v nas še ostala.« V odbojki ste dosegli vse, kar se da doseči. Ce bi imeli Čarobno palico, komu bi privoščili življenjsko zmago? (Nekaj sekund tišina) »Zelo zapleteno vprašanje. Vsekakor Čarobne palice ne bi rad imel, ker je ne bi bil pripravljen uporabiti zaradi prevelike odgovornosti. Je pa ena stvar v današnjem svetu, ki me skrbi. Ne vem, ah je to dopustno ali ne, živima, ne da bi se vprašali, kaj sploh delamo. Živimo po modnem trendu in klišejih, ki nam včasih niso prav blizu. Ne znamo postaviti sebe na prvo mesto, ampak iščemo v stvareh, ki so navidezno lepe, smisel svojega razmišljanja. Zato bi, Ce bi imel Čarobno palico, rad videl, da bi vsak od nas naSel svoje prave cilje, ki se razlikujejo od človeka do Človeka. Za nekoga so to rešitve praktičnih težav, za druge konec vojn, revščine. Najbolj pa bi rad videl, da bi vsak imel sebe za pomembnega, osebo, ki lahko naredi nekaj za boljše in prijetnejše ozračje v družbi.« Se spomnite, kdaj so vas prvič imenovali z imenom Zorro? »Zelo dobro. Ko sem igral v mladinski reprezentanci, je bilo moje ime zelo pogosto. Kar nekaj reprezentantov je imelo ime Andrea. Naš tedanji trener Poljak Aleksander Skiba je imel z nami veliko težav, zato se je odločili da nas bo klical po vzdevkih, da bi se z nami lažje sporazumeval. Tako je postal Gardini Gardo, meni pa je vzdevek Zorro dal Cla-udio Galli, s katerim sem skupaj igral kar devet let. Vzdevek so pozneje izkoristili tudi novinarji, saj je bilo zelo privlačen za njihove komentarje.« V reprezentanci in Milanu ste igrali z Andreo Lucc-hetto. Vsi ga poznamo kot ekstravagantnega človeka. Kaj nam lahko poveste o njem? »Je zelo ekstravagantna oseba, ki ima včasih celo klovnovski način obnašanja. Moram povedati, da je tudi zelo drugačen od človeka, ki se pojavlja v medijih. Je zelo refleksivna oseba, ki ponoči malo spi in veliko razmišlja. Jaz sem se z njim vedno dobro razumel, Čeprav včasih njegovih potez ne razumem.« Pred Šestimi leti sta z Lucchetto vodila oddajo o odbojki na TV Koper. Kakšni so vasi spomini na te zanimive izkušnje? »Mediji me zanimajo iz veC razlogov. Prvič, ker verjamem v njih, čeprav imajo danes veliko napak, a ne bi bil rad aroganten. Govorim iz lastnih izkušenj, ker se tudi v športnem novinarstvu pojavljajo informacije, ki vCasih niso resnične. Res sem vodil oddajo, ki mi je bila vSeC, saj sem pogosto v mojih prispevkih povedal tisto, kar se ne navezuje na šport, ampak je toliko bolj zanimivo. Z novinarskim delom sem prenehal, ker sem se sramoval stvari, ki sem jih počel. Zavedam se, da je v novinarskem prostoru treba delati z veliko predanostjo, jaz pa sem vCasih tako zaseden z odbojko, da se težko posvetim drugim stvarem.« Lucchetta je izdal lasersko ploščo, namenjeno boju proti aidsu, z naslovom »Go Lucky Go!«. Ste tudi vi kaj zapeli na njej? »Ne. Ker imam zelo slab glas, se ne maram spustiti v avanture, ki jim nisem kos. Sicer zapojem s prijatelji, vendar me je tudi takrat malo sram.« Pred leti je bil vaš trener Giampaolo Montah, ki vas trenira tudi letos. Ste pri njem v zadnjih letih opazili kakšno spremembo? »Po štirih letih igranja v Milanu se je zelo spremenil, vendar sem se spremenil tudi jaz. Danes najino sodelovanje temelji na popolnoma drugačnih načelih, saj se je spremenila tudi odbojka, ki je danes drugače strukturirana.« Vsi hvalijo trenerja Julia Velasca. Kaj mislite o njem? »To je trener, kateremu dolgujem največ. Ne toliko zaradi znanja, ki mi ga je nudil na treningih, ker so to storili tudi ostali trenerji, ki sem jih imel. V vsakem športu je težko priti do uspehov, vendar ni nemogoče. Največja težava so majhne izboljšave, ki ti omogočijo, da postaneš vrhunski športnik. Velasco je bil prav v tem najboljši.« Kako to, da ste na Japonskem bolj priljubljeni kot v Evropi? »To je odvisno od tega, koliko je določen šport priljubljen v državi. Za Japonsko je znano, da tam deluje tako imenovani star sistem brezhibno. Ze mladi Japonci in Japonke vidijo prek medijev veliko število igralcev. Ko sem bil tam prvič leta 1989, je bila italijanska reprezentanca že zelo priljubljena bodisi zaradi tega, ker Japonci zelo cenijo Evropo, bodisi zaradi naših dobrih iger.« Rojeni ste v mestu Noale, ki je od Trevisa oddaljeno le 25 km. V letih, ko ste igrali v Parmi in Milanu, niste imeli možnosti stikov z rojstnim krajem. Kako je to zdaj, ko ste tako blizu? »Ce smo natančni, sem sicer res rojen v tem mestu v beneški provinci, vendar se je moja družina preselila v kraj blizu Padove, tako da se bolj počutim Padovcana kot Benečana. Iz tega kraja sem z dvajsetimi leti odšel v Parmo, kjer sem igral pet let, nato pa še v Milano, kjer sem ostal štiri leta. To velemesto mi je zelo všeč, čeprav je v njem veliko težav (promet, slab zrak...). Imam tudi hišo v Milanu in upam, da bo to mesto v prihodnosti moje stalno prebivališče. Po devetih letih sem se spet vrnil v provinco Venelo - ne zato, da bi bil doma - ampak, ker lahko tu igram v ta- ko močnem klubu, kot je Si-sley.« Skoraj sedem milijonov Italijanov je spremljalo vašo finalno tekmo proti Nizozemski na lanskem SP. To bi bilo Se pred nekaj leti nemogoče. Kako ste uspeli odbojko tako približati ljudem, da se danes po priljubljenosti kosa celo z nogometom? »To je res, vedar moram povedati, da je bila ob tistem Času kvalifikacijska nogometna tekma za evropsko prvenstvo med Italijo in Estonijo, tako da smo imeli enako gledanost kot nogometaši. Menim, da se teh dveh tekem ne da primerjati, ker je bil naš finale vsekakor bolj pomemben. Nogomet je v Italiji kot religija in zato je zelo težko, da bi kakšen drug šport ogrozil primat nogometa v italijanskem prostom.« Naslednjo sezono bo v italijanskih klubih lahko igral le en tujec. Kaj mislite o tej odločitvi italijanske odbojkarske zveze? »Ne bi vam vedel povedati, ker o tem nisem razmišljal. Ko so pred leti dovolili nastop dveh tujih igralcev, je to omogočilo večji spektakel in tako se je povečala tudi priljubljenost odbojke v Italiji. Mogoče bo ta poteza dobra, ker bodo imeli mlajši igralci možnost hitrega napredovanja, lahko pa bo to zmanšalo priljubljenost odbojke in s tem manjše zanimanje medijev. Upam pa, da se bo odločitev zveze pokazala za pravilno.« V enem letu odigra dober odbojkar v Italiji povprečno 80 tekem. Ni to morda pre- več? »Da. Jaz sem v zadnjih letih skušal zmanjšati svoje obveznosti. Ko si še mlad, lahko brez težav zdržiš napore številnih tekem. Ko pa prideš v leta, v katerih sem jaz, moraš paziti, da se ne preobremeniš. Res je tekem preveč, Čeprav odbojka omogoča, da na nekaterih tekmah obremenitev ni tako velika, kot je lahko v nogometu ali košarki, kjer moraš vse tekme odigrati kar najbolje.« Kaj mislite delati po končani karieri? Nekaj ste že govorili o medijih... »Zelo me zanimajo. Ne zanima me vsakdanja kronika, ampak novinarstvo, ki je na žalost izgubilo vso vrednost v današnjem hitrem prenosu informacij, in reportaža. Zdi se mi zelo zanimiva, ker se v dogodek popolnoma poglobiš in daš vse od sebe, da ga Cim bolj realno prikažeš. Zdaj imamo že tako imenovane instant bo-ok, ki izidejo teden dni po dogajanju, vendar sem proti taki količini informacij, ki nas včasih le preletijo in nam kvečjemu pomešajo pojme. Treba je izbrati pravilne stvari, ki nas obkrožajo, saj nas v nasprotnem primeru lahko preveč informacij uniči.« Pred dvema mesecema sem si ogledal prvenstveno tekmo v Modeni. Po končanem srečanju sem videl ganljiv prizor: pogovarjali ste se z dekletom, ki je bila na invalidskem vozičku. Kar obstal sem in vas občudoval. Morda ste tudi zaradi takih lepih gest zelo priljubljeni! »To, da je bilo dekle na invalidskem vozičku, je najmanj pomembno. Spoznal sem jo pred dvema letoma v Milanu. Ima velike težave, vendar se je navdušila nad odbojko in prihaja na vse tekme. V odbojki je našla nekoga, ki ji lahko podari nekaj Časa, da se z njo ukvarja. Ni samo moja prijateljica, ampak tudi številnih drugim odbojkarjev. Moja priljubljenost je vsekakor velika in všeC mi je, ko mi nekdo reče, da sem zelo priljubljen. Sem iskren Človek, mogoCe nekoliko dolgočasen, ker na vprašanja novinarjev ne odgovarjam formalno, ampak rad povem tisto, kar mislim. Ne vem, ali je to vzrok, da me imajo ljudje radi, vsekakor pa je to drugačen način predstavitve pred ljudmi. Takšen kot sem na igrišču, sem tudi v zasebnem življenju in Ce sem ljudem všeC na parketu, pomeni, da me cenijo tudi kot človeka.« Pogovarjal se je Tomi BenCiC DANES 3. TEKMA KONČNICE Daytona bi lahko že osvojila naslov TREVISO - Današnja tretja tekma konCnice italijanskega odbojkarskega prvenstva (ob 14.30) bi lahko bila tudi zadnja. Daytona Las iz Modene vodi z 2:0, Sisley pa ni v prvih dveh tekmah osvojU niti seta, potem ko ni šesterica iz Trevisa v vsej svoji zgodovini še nikoli dvakrat zaporedoma izgubila s 3:0. Za Daytono bi bil letošnji že dvajseti »scu-detto«, a prvi po letu 1989. Takrat je emilijsko moštvo vodil zdajšnji selektor »azzurrov« Juho Velasco, v finalu pa je po štirih tekmah premagalo parmski Majdcono, ki ga je vodil zdajšnji trener Sisleya Gian Paolo Montah. Ozračje je v taboru Davtone na višku. V Treviso bo iz Modena prispela danes karavana več kot tisoč navijačev. Sisley vsekakor napoveduje preobrat. Trener Montali je prepričan, da bo njegova še-sterka izsilila četrto tekmo v sredo v Modeni. »Na igrišče moramo stopiti prepričani v svoje sposobnosti. Finale mora biti spektakel, ne pa monolog ene šesterke. Lahko tudi izgubimo, vendar pa moramo zapustiti igrišče z dvignjeno glavo,« meni kapetan Sisleya, 29-letni Andrea Gardini. »Zelo bi se ušteh, Ce bi mislili, da se je Sisley po dveh porazih že predal,« pa pravi Letonec Ruslan Olikver, ki je eden najbolj zaslužnih za uspeha Daytone v prvih dveh tekmah. Njegov klubski tovariš Marco Bracci bi naslov prvaka raje proslavljal v Modeni, vendar dobro ve, da Sislevu niti približno ne sme ponuditi priložnosti, da se prebudi. »Ko prideš v leta. moraš paziti, da se ne preobremeniš« GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA* SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V petek, 5. maja, ob 20. uri: /. B. P. Moliere -DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, premiera, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V soboto, 6. maja, ob 20. uri: F. Boyer - Ali BOG LAJA?, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 V sredo, 3. maja, ob 15.30: F. G. Lorca - YERMA, za abonma sreda popoldanski in ob 20. uri, za abonma mladinski 3. V Četrtek, 4. maja, ob 20. uri: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma studentski B. V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven in konto. Zadnjic v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOIV, za izven. Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni! MALA SCENA MGL, tel.: 061/210-852 V sredo, 3. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZA2GI! Predstava bo Se v petek, 5. maja, ob isti uri. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet - CAR-MEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBEN BROITMAN. Zadnja predstava v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V sredo, 3. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red E in izven. Predstava bo Se v četrtek, 4. maja, ob 17. uri, za abonma red U in izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V petek, 5. maja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović - CA-BARES, CABAREI. Predstava bo se v soboto, 6. maja, „ ob isti uri. LGL, tel: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven. KULTURNICA, Zidovska steza 1 V četrtek, 4. maja, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven. CEDE SLG CELJE, tel.: 063/025-332 V sredo, 3. maja, ob 19. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma Studentski večerni in izven. Gostovanje PDG iz Nove Gorice. Predstava bo se v četrtek, 4. maja, ob 10. uri, za 1. abonma Gimnazije Celje in ob 19.30, za abonma četrtek in izven. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 V četrtek, 4. maja, ob 19.30: R. Cooney - POKVARJENO. V soboto, 6. maja, ob 19.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za abonma in izven. Gostovanje SLG iz Celja. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V četrtek, 4. maja, ob 20. uri: V. Mbderndorfer -TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma rdeči in izven. V sredo, 10. maja, ob 20. uri: R Cooney - ZBE2I OD ŽENE. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 29. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Steinl-BocklHamick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 30. aprila, ob 11. uri: B. Gregorič/J. Sitar -PORCELANASTA MUCA. V nedeljo, 7. maja, ob 11. uri: Jan Grabowsky/D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 5. maja, ob 11.30: BUTALO v izvedbi Amaterskega mladinskega odra. Predstava bo Se v nedeljo, 7. maja, ob 17. uri FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V torek, 2. maja, ob 20.30 (red premiera) gostovanje gledališča Eliseo in gledališča de gli Incamminati z Shakespearovim delom »Otelio«. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Umberto Orsini in Franco Branciaroli. Predstava v abonmaju: odrezek 10A (moder). Za abonente popust. Predprodaja je že v teku. Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 29. t.m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Extona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Ma-siero in Mariangela D’Abbraccio. Zadnja ponovitev jutri, 30. t.m., ob 16.30. TRŽIČ Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Sch-norrja. KOROŠKA LEDINCE Kulturni dom: danes, 29. t. m., ob 20. uri koncert ansambla Drava »Vse je pesem«.Prirejata SPD Jepa-Baško jezero, KD Peter Markovič. RADISE Kulturni dom: danes, 29. t. m., ob 19.30 vi-gredni koncert. SKOPICE Danes, 29. t. m., ob 19.30 »Joungleur Feliks« v izvedbi otroške skupine. BISTRICA V ROŽU Kulturni dom: Danes, 29. t. m., ob 20. uri » Lumjpacivagabund«. Dom: v torek, 2. maja, ob 19.30 - Predavanje »Perspektive narodnih manjšin v Evropi*. Predava univ. prof. Jože Pirjevec. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 V sredo, 3. maja, ob 21. uri: projekt OPNA v okviru ciklusa CUKRARNA avtorjev Marka KoSnik Viranta in Mateje Bučar. V izvedbi Instituta Egon March. Ponovitve: v petek, 5., v soboto, 6., v ponedeljek, 8. in v torek, 9. maja, ob isti uri. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 29., in v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri: SPI Z MANO/SLEEP WITH ME. Neodvisni ameriški, na-kiadaski, komični, romantični film. Režija: Rory Kelly, igrajo: Craig Scheffer, Erič Stolz, Meg Tilly. Slovenski podnapisi. V sredo, 3. maja, bo ob 11. uri ^predstavitev knjige Tineta Hribarja - SLOVENC KOT NACIJA. V petek, 5. maja, ob 17. uri: PET LET PARLAMEN-TARNE DEMOKRACIJE V SLOVENIJI. Prireditev Li- beralne akademije in Liberalne demokracije, na kateri sodelujejo dr. JANEZ DRNOVŠEK, JOŽEF SKOLC, dr. IVAN KRISTAN, dr. DIMITRIJ RUPEL, IGOR BAVČAR, mag. VIKTOR ŽAKELJ, dr. SLAVOJ ŽIŽEK, dr. DARKO STRAJN, JASA L. ZLOBEC, SPOMENKA HRIBAR, VIKA POTOČNIK, dr. DUŠAN PLUT, FRANCI ZAVRL, MARJAN CERAR in dr. BOGOMIR KOVAČ (LD). CELJE KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1 V četrtek, 4. maja, Levstikova soba ob 18. uri: pred vitev knjige (ob diapozitivih) DANILA JELENCA -trt stoletja v Afriki: Etiopija in Eritreja. iredsta-Ce- KOPER GLEDALIŠČE KOPER, tel.: 066/ 21-027 Danes, 29. aprila, ob 10. uri: PAPILU KLUB -APRILSKA DELAVNICA NA PROSTEM (lutkovna predstava in delavnica). PORTOROŽ AVDITORIJ, Senčna pot 10 Danes, 29. aprila, ob 20.30: ameriški znanstveno fantastični film ZVEZDNA VRATA. V nedeljo, 30. aprila, ob 20.30: pustolovska drama JESENSKA PRIPOVED. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TPST Sejna dvorana Filozofske fakultete (UL Laz-zaretto Vecchio 8): v okviru slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 3. maja, ob 18. uri predavanje prof. Franka Vecchieta (v italijanščini) o ekspresionizmu in avantgardi v slovenski likovni umetnosti v dvajsetih letih. V četrtek, 4. maja, ob 11. uri bo predaval prof. Michele Colucci, ordinarij ruskega jezika in književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu na temo »Usoda Rusije v poeziji Maksimiljana Vološina (1877-1932). V goriškem Kulturnem domu razstavlja dela iz novejšega obdobja slikar Bruno Canella (foto Studio Reportage). SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061222-815 V sredo, 3. maja, ob 19.30: koncert STUDENTOV ORGEL AKADEMIJE ZA GLASBO (GD). V četrtek, 4. maja, ob 19.30: ZVOKI SESTH STRUN - GORAN LISTES - kitara (dvorana SF). KLUB CD Danes, 29. aprila, ob 21. uri: nastopa angleški kitarist ALI AN TA UOR. KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 29. aprila, ob 23. uri: koncert KAPE LA LA CHATEUERE. KLUB K4, Kersnikova 4 V torek, 2. maja, ob 21. uri: nastopa SOULED AMERICAN in JANI KOVAČIČ. CAFE TEATER, Miklošičeva 1 Danes, 29. aprila, ob 22. uri: nastopa ALLAN TAVLOR. CERKEV SV. DRUŽINE V MOSTAH V četrtek, 4. maja, ob 20. uri: baročni koncert na katerem bodo nastopili TIBOR KEREKES (trobenta), TONE POTOČNIK (orgle) in NORINA RADOVAN (sopran). BREŽICE OSNOVNA SOLA ARTIČE Danes, 29. aprila, ob 17. uri: 15. SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE. GROSUPLJE V petek, 5. maja, avla osnovne šole ob 20. uri: koncert ansambla LOJZETA SLAKA. IURSKA BISTRICA MKNŽ, Bezoviška 26 V torek, 2. maja, koncert skupine CEMENT. KOPER DVORANA POKRAJINSKEGA MUZEJA V četrtek, 4. maja ob 20. uri: koncert KOMORNEGA GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, solist ALEŠ KACJAN (flavta). PIRAN KLUB MAON, Azre 5 Danes, 29. aprila, ob 21.30: nastopa RICHARD J. DOBSON. V nedeljo, 30. aprila, ob 22. uri: nastopa ALLAN TAYLOR ■■■■■■■H SLOVENIJA GLASBA FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramilce 1947-1969 - PICASSO & MADAME Z. Razstava filmska ustarjalnost METODA in MILKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja. Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA - Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. Razstava VVARCHITECTURE - Sarajevski urbicid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana). GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO - Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja CENTRE CULTUREL FRANCAIS, Slovenska 19 Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 11. maja. GALERIJA LEK, Verovskova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA Razstava akvarelov JANEŽA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja. RA ZSTAVISCE VERONIKA Razstava NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca drage svetovne vojne je na ogled do 14. maja. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmaverjeva 6 Likovno delo BRANETA KOREZA - Sence 1995 je na ogled do 25. maja. GALERIJA ROTOVŽ, Tig Borisa Kraigherja 3 DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 članov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOVIC je na ogled do 20. maja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava Profesoiii grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja. Božidar Jakac, Teranova trta, 1972 ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja. STUDENEC PRI DOMŽALAH KD MIRAN JARC ŠKOCJAN Razstava JOŽETA PETERNELJ MAUSARJA je na ogled do 9. maja. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava plastik FERENCA KIRALVJA je na ogled do 15. maja. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA | TRST Tržaška knjigarna: do 11. maja razstavlja sarajevski slikar Mihridžana Kulenoviča Mimice - »Korenine«. Palača Costanzi: do 30.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Umik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Art Light Hall: še danes 29. t.m. razstavlja slikar Piero Marcucci. Umiku: od 18.00 do 20.00. Galerija Torbandena: do 30. t. m. razstavlja slikar Edo Murtič. Art Gallery: še danes 29. t.m. razstavljajo slikarji Nilo Ca-bai, Marino Cassetti, Pietro Girotto in Elvio Zorzenon. Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione«. Sedež letoviscarske ustanove (UL S. Nicolo 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. MAČKOUE Srenjska hiša: danes, 29. t.m., ob 20. uri otvoritev likovne razstave Mitje Zonta. Umetnika bo predstavil S. Cesar. Razstava bo na ogled do 5. maja. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič. Kulturni dom: Do 10. maja je na ogled razstava goriškega slikarja Canelle.Urnik: od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. TINJE Na ogled so dela Garya Bukovnika iz Nevv Torka. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blazeja. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. ŠENTVID OB GLINI Galerija v mestni hiši: v torek, 25. t. m., ob 18. uri odprtje etnografske razstave »Doživeta arhitektura na južnem Koroškem«. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od torka, 2. maja, prične predprodaja vstopnic za opero »Fedora«, ki bo na sporedu 9. maja ob 20.30 (red AJ. Dirigent kenneth Montgomery. Režija Bep-pe De Tomasi. Ponovitve: v četrtek, 11. maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17. maja ob 20.30 (red H), v četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja ob 20.30 (red E). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Avditorij Muzeja Revol-tella Nedeljski koncerti: jutri, 30. t.m., ob 11.00 - J. Offenbach »Monsieur Ghou-fleuri restera chez lui...». Vstopnica 10.000 lir. Pivnica Forst Europa Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke bo 4. maja. Discobar Makaki V petek, 5. maja, ob 21.00 - polfinalno tekmovanje z naslovom »Protagonisti 95» v petju, glasbi in plesu za skupine in soliste. Trg Zedinjenja Italije Jutri, 30. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala gledališča Verdi pod vodstvom Lidiana Azzoparda. Koncert bodo ponovili tudi v ponedeljek, 1. maja, ob 10.30 in v nedeljo, 7. maja. Gledališče Miela V nedeljo, 7. maja, ob 18.00: »Triste e Napoli ..una canzone marinare-sca marinariello«. Na sporedu ljudska glasba v izvedbi Umberta Lupija, Giuseppeja in Riccarda Botte, Alessandra Bevila-que. GORICA Kulturni dom Koncertna sezona M. R-Lipizer: danes, 29. t. m., ob 20.30 koncert Camera-ta musicale iz Padove.Dirigent Ginaluca Saccari. SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmani-nov, De Falla in Bartok. KUHAJTE Z NAMI Sobota, 29. aprila 1995 JEDILNIK Za vsak dan Jedilnik Za ta teden smo izbrali Sest krepkih enolončnic; okusnih, zdravih in hitro pripravljenih. Za zajtrk in večerjo v tem tednu vam predlagamo nizkokalorični kruh z različnimi namazi, sveže sadje in zelenjavo ter čim več zelenjavnih sokov in nesladkanega čaja. Pa na vodo ne pozabite: vsaj liter in pol si jo privoščite na dan. Enolončnica iz mladih bučk Na dveh žlicah olivnega olja prepražimo velik strok česna, da postekleni. Dodamo 1/2 kg bučk in 3/4 kg olupljenega svežega paradižnika ali pela-tov iz konzerve. Dušimo pokrito, da voda izpari. Dodamo jogurtov kozarček v slani vodi kuhanega riža,' eno na kolesca zrezano hrenovko, solimo, popramo, posujemo z žlico sesekljanega paradižnika in žličko sesekljane sveže bazilike. Kuhamo Se pet minut. Zelenjavna enolončnica z žličniki Približno kilogram različne zelenjave, narezane na kocke oziroma lističe, dušimo na treh žlicah olja ali margarine, v kateri smo prepražili eno čebulo in dva stroka česna. Potresemo z žlico moke, žlico paradižnikove mezge, žlico zelenjavnega posipa, solimo in popramo ter zalijemo z juho iz jušne kocke. V enolončnico zakuhamo žličnike. Ce ne utegnemo, lahko enolončnico zgostimo s pisanimi testeninami. Pljučka s krompirjem Na debelejše kocke zrežemo tri večje krompirje, jim med kuhanjem dodamo lovorov list in solimo. Kilogram kuhanih pljučk zrežemo na rezance in jih dodamo kuhanemu krompirju. Jedi dodamo prežganje, majaron in poper ter jo na koncu okisamo. Lahko ji dodamo tudi na kocke zrezano kislo kumarico. Ohrovt s piščančjim mesom Kilogram grobo zrezanega ohrovta kuhamo s pol kilograma na kocke zrezanega krompirja. V drugi posodi na dveh žlicah olja ali masti prepražimo manjšo čebulo, strok česna in na koščke zrezan piščančji file. Na zdušeno meso zlijemo ohrovt in krompir, dodamo jušno kocko, solimo, popramo in osvežimo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Špinačna enolončnica z vmešanimi jajci Kilogram špinače grobo narežemo in zdušimo na dveh žlicah surovega masla ali margarine. Zalijemo z litrom in pol vode, kuhamo Se pet minut in zgostimo z jajčnimi vlivanci. Postrežemo z ocvrtimi kruhki, na vsak krožnik tik pred serviranjem damo žlico kisle smetane. Gobova enolončnica s proseno kašo V osoljenem kropu skuhamo pol kilograma na kocke zrezanega krompirja, 15 dag prosene kaše in 3 dag suhih gob. V pol kozarca mleka vmešamo žličko moke in s tem zgostimo enolončnico, ki ji na koncu dodamo strok strtega česna in sesekljanega peteršilja. Ce želimo krepkejšo juho, ji lahko dodamo žlico sesekljane in prepražene slanine. Nedeljsko kosilo .• Zdrobova juha s korenčkom, piščanec po dunajsko, pečen mlad krompir, zelena solata, jagodova torta. Rubriko je pripravila: Katarina LavS DROBCI IZ ZGODOVINE ZAČIMBNIH RASTLIN Nepogrešljiv ščepec vonja in okusa Česen Česen - neločljivo povezan z vitalnostjo »Kadar govorim o česnu, ne vem, ali mi narekuje besede moja ljubezen do njega ali moje izkušnje z njim. Zame je Česen neločljivo povezan z vitalnostjo. Pri nas doma sem poznal osvajalce ženskih src, ki so vsako jutro pojedli strok Česna, da bi bili pripravljeni za dnevni lov... Ko sem raziskoval skrivnost vitalnosti pri nekaterih moških, sem pogosto ugotovil, da so se zanjo imeli zahvaliti Česnu.« Tako o Česnu piše Ma-urice Messegue. Sicer pa je Česen (allium sa-tivum) kulturna rastlina iz družine lilijevk, kamor sodita tudi Čebula in drobnjak. Česen izvira iz srednje Azije, zdaj pa ga pozna, goji in uporablja skoraj ves svet. Z njim lahko začinimo skoraj vsako slano jed, Ce ga imamo seveda radi. Nujno pa sodi v jedi, pripravljene s paradižnikom, spomladanske juhe, številne specialitete sredozemske kuhinje, pa tudi svinjine in bravine si brez Česna skoraj ne moremo predstavljati. Česen se dobro ujema prav z vsemi začimbami, ki jih uporabljamo v slanih jedeh. V juhe in omake damo cele stroke, za vse druge jedi pa olupljene stroke zdrobimo, drobno sesekljamo ali iz njih s posebno majhno stiskalnico (lahko tudi kar s pomočjo tanke platnene krpice) iztisnemo sok. Česnova juha V Gaskoniji je to juha revežev, postavljajo pa jo tudi na kraljevske mize, ker je zelo zdrava in okusna. Njena odlika je tudi v tem, da jo lahko pripravimo v ne- kaj minutah. Sest ali sedem ne predrobno sesekljanih Česnovih strokov pražimo na olivnem olju, dokler ne posteklenijo. Pazimo, da se ne prismodijo! Nanje nato vlijemo liter vode in pustimo, da nekaj minut vre. Potem lonec odstavimo z ognja. Ubijemo eno ali dve jajci in vlijemo med meša-jem v juho najprej beljak, rumenjak pa razžvrkljamo z dvema žlicama kisa in ga dodamo juhi. Solimo, popramo in ponudimo s preprečenimi kruhovimi kockami. Česen SOPHIA LOREN V kuhinji z ljubeznijo (4) Kaj je slabega na tem, Ce nekatere stvari jemo z rokami? Menim, da bi bilo nekatero sadje in kuhana živila, na primer pizzo, kurjo perut ali bedrce in ocvrti krompir, mogoče oziroma treba jesti z rokami. Zame velja pravilo, da se okus ocvrtega krompirja začenja pri blazinicah prstov. Ce vzamete košCek ocvrtega krompirja s prsti, se vam takoj odkrijejo njegove prve kakovosti: hrustljanje skorjice, vonjavna toplina in zlata maščoba olja. Oprostite mi zanos, toda na ocvrti krompirček sem nora. Kaj pa je slabega na tem, Ce nekatere stvari jemo z rokami? Odgovor bi se zdel očiten: slabo je to, da si umažemo roke. Toda roke si lahko umijemo takoj po jedi in z malo spretnosti si umgžemo le konice prstov, in še to samo nekaterih prstov. Nic veC nismo navajeni na te stvari, toda v številnih orientalskih deželah še vedno jedo z rokami, in to na najbolj neprisiljen in eleganten naCin. Kitajci, kot veste, jedo s paličicami. So sinovi silno stare civilizacije, ki pa je dala veliko evropski civili- zaciji, Zahodu. Ali ste se kdaj vprašali, zakaj so si Arabci in orientalci prisvojili v modernih Časih toliko stvari zahodne civilizacije, toda zakaj si niso prisvojili načina, kako prijemati in nositi hrano v usta? Morali bi se zamisliti nad tem. V Italiji sem brala Članke in slišala izredno zanimive argumente. Vilice so zelo stare. O njih govorijo že kmalu po letu 1000 v zvezi z neko beneško do-žinjo, ki jih je imela za osebno rabo in s tem razburjala druge. Toda zakaj se je splošna raba razširila veliko pozneje, v 18. stoletju, in zakaj je potem prišlo do že kar pretiranih oblik v »belle epoque«, v začetku 20. st.? V »belle epoque« je spretnost pri virtuoznem manevriranju z vilicami in nožem predstavljala znamenje odličnosti in superiornosti. In v resnici je virtuoz gentleman, ki z vilicami in nožem ne samo olupi pomarančo, temveč odstrani kožico vsakemu krhlju. Toda v tem primeru se okus pomaranče spremeni. Kar zadeva mene, vztrajam: osvobodimo se pribora, kadar jedem ni v korist, temveč v škodo. ZNANI JEDCI Kant Kant se je raje pogovarjal o receptih kot o filozofiji... V vseh obdobjih so ljudi, ki so radi dobro jedli, beremo v Gockovi knjigi Sto in enkrat dober tek, sumničili, da so pretirani materialisti. Znana je domislica francoskega matematika in modreca Descartesa, ki je nekemu kritiku zabrusil v obraz: »Si mar mislite, da je narava ustvarila vse dobre stvari samo za bedake?« Poznamo tudi modrece, ki so pustolovstvo kuharske umetnosti občasno povzdigovali celo nad duševnost. Immanuel Kant je do nadrobnosti skrbel za jedilnik v svojem gospodinjstvu. Imel je natančno kartoteko, v katero je vpisoval najljubše jedi svojih prijateljev. Se veC, pogosto je svoje obiskovalke, ki so se hotele pogovoriti z znamenitim filozofom, zapletel v razprave o receptih, namesto da bi se z njimi pogovarjal -kakor so verjetno pričakovale - o kategoriCem imperativu ali drugih vodilih svoje filozofije. KUHARSKI SLOVAROEK Ce recept zahteva kvašeno testo Naše babice so vedno govorile: »Dobro potico odlikuje dobro testo. Dobro testo za potico pa je dobro kvašeno testo. Dobro gospodinjo prepoznaš po tem, ali zna umesiti kvašeno testo...« Za kvašeno testo, ki ga seveda ne uporabljamo le za potice, moko presejemo, pripravimo kvas, mleko, sol, jajca in maslo. Vse sestavine, ki jih potrebujemo za testo, damo za nekaj Časa na toplo, tudi kuhalnico in skledo s presejano moko, pa desko, valjar in prtič, s katerim bomo testo pokrili. Testo se ne .sme »prehladiti«, so nas učile babice. Danes vam predstavljamo boljše kvašeno testo za potice in recept za šarkelj iz kvašenega testa brez jajc. Boljše kvašeno testo V lončku v štiri žlice mlačnega mleka zmešamo 3 dkg kvasa in žličko sladkorja ter tako pripravljen kvas postavimo na toplo, da vzhaja. V skledo damo liter moke, napravimo jamico in vanjo vlijemo vzhajani kvas. V 1/4 1 mlačnega mleka vžvrkljamo 10 dag presnega masla, 10 dag sladkorja z naribano limonino lupinico, vrečko vanilijevega sladkorja in pet rumenjakov ter vse skupaj vlijemo h kvasu. Zmešamo z moko in dodamo pol žlice soh. Testo stepamo tako dolgo, da je gladko in se delajo mehurčki, da »začne dihati« in se loči od kuhalnice. Postavimo ga na toplo, pokrijemo s toplim prtičem in pustimo vzhajati poldrugo do dve uri. Šarkelj brez jajc V skledo damo liter presejane moke, vzhajani kvas iz 3 dag kvasa in šest žlic mleka. Dodamo pol žlice soh, 1/41 mleka z 10 dag sladkorja, 8 dag masla in noževo konico jajčnega rumenila. Dobro stepamo, vzhajano testo razvaljamo, potresemo z rozinami in z njim napolnimo model. Ko testo znova vzhaja, ga damo v segreto pecico. Pečemo pri 220 stopinjah približno eno uro. V kuharskih receptih pogosto naletimo na izraze, katerih pomen nam je manj znan, se pa v mednarodni kuhinji večkrat uporabljajo. Nekaj smo jih zbrali in na kratko opisali. BBB Blanširanje Blanširanje imenujemo postopek, ko živilo z vrelo vodo poparimo, da ga lažje olupimo, na primer breskve, marelice, paradižnike, pa tudi jetra, priželjc in možgane, ki jim želimo odstraniti kožico. Blanširamo tudi kosti, da skuhamo bistrejšo juho. Blanširanje je tudi postopek, kadar živilo v kropu nekaj minut vre. Ta postopek ponavadi uporabimo pri zelenjavi, ki jo nameravamo zamrzniti. Pri običajni kuhi pa blanširanje zelenjeve vse bolj opuščamo, ker je iz-luževanje hranilnih snovi in vitaminov preveliko. BBB Brado odstraniti Nekaterim školjkam in drugim lupinarjem pri čiščenju odstranimo tako imenovano brado, mulj, ki se nabere na njih. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sobota, 29. aprila 1995 IZLET ZA KONEC TEDNA Bleščeča pomladna belina pod Košuto S planine Dolžanke na Kofce in morda še višje Čeprav se je letošnja nekoliko daljša zima že poslovila, jo v gorah še vedno lahko srečamo, Toda to ne pomeni več snega in mraza, prej nasprotno. Snega je v gorah še veliko, mraza pa je v sončnih dneh Čedalje manj. Na prisojnih sneženih pobočjih je celo topleje kot v dolini, sonce pa je že prav močno. Temu primerno je zmehčan tudi sneg, ki nas prepriča, da v toplih spomladanskih dneh res ni pametno lesti previsoko v breg. Ko nekajkrat do kolen začofotamo po južnem snegu, se hitro strinjamo in nemudoma poiščemo uhojene gazi, s katerih smo stopili na razmehčan sneg. Stopinje zdaj sicer bolj redko vodijo na vrhove, zato pa so bolj pogoste uhojene poti do nižjih izletniških točk. Ena takšnih je planina Kofce pod Velikim vrhom v grebenu Košute. S tega vrha se ponuja Čudovita turna smuka, na katero se lahko odpravimo tudi z običajno alpsko opremo in nekaj osnovnega znanja krmarjenja po strminah naravnih smuCišC. Zaradi toplega sonca, ki hitro zmehča sneg, se je z vrha priporočljivo spustiti med deveto in enajsto uro. V ugodnih razmerah, ko gaz v snegu vodi do vrha, je s Kofc do 2088 metrov visokega Velikega vrha približno dve uri ali celo Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4,: Trenutek odločitve se bliža. Čeprav ste ga z razumom že povsem sprejeli, bo vaš srček podivjal vselej tedaj, kadar se boste razveselili uspeha ali se zbali poraza. BIK 21.4.-20.5.: Ker bo vaša denarnica dobila mlade, boste postali prav otročje prevzetni. Vidite zdaj, zakaj so bogataši na zunaj tako zelo močni in znotraj tako bolestno bojazljivi! DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ko boste že skoraj prepričani, da vas nihče ne mara, boste doživeli pravo poplavo ljubeče naklonjenosti. Pustite svoje sume ob strani in uživajte, dokler jih ne mine. RAK 22. 6. - 22. 7.: Po omahovanju se boste lotili načrta, ki ste ga zaradi nezaupanja vase že skoraj pokopali. Nič hudega, če je sobota. Začetek ne mara datumov, pot pa odšteva dneve. LEV 23. 7. - 23. 8.: Ker ne poznate prave mere, vas bo doletela kazen - sicer mila, vendar poučna. Odslej prisluhnite svojemu telesu že tedaj, ko v njem zapojejo prve kukavice bolezni. DEVICA 24.8. - 22.9.: Priložnost bo podrla vaš moralni kodeks ter vas zapeljala v grehu. Ker bo slasten, boste prepričani, da se boste izmazati brez posledic. Greh slasten, račun masten. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Utrdili boste svoja razmerja z bližnjimi ter se skupaj z njimi podali na prijetno pot Končali jo boste z odločitvijo za novo potovanje - tokrat med štirimi zidovi. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Neka novica vas bo vrgla s tira; izvedeli boste namreč, da se v vaši bližini že dolgo kuha zarota, ki naj bi prebila oklep vašega srca ter izrinila starega trota. STRELEC 23.11. - 21.12.: Precej lahkomiselni boste, zato se vam zna zgoditi, da boste zabredli v težavo. Največja med njimi bo ta, da si boste zaradi svoje trenutne slabosti belili glavo. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Razvajeni boste kot otročiček. Na srečo se bo v vaši bližini vselej nekdo, ki mu bo materinska vloga godila prav tako kot vam otroška. Nezreli se vselej najdejo! VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Občudovali boste povzpetneža in ga hoteli prehiteti. Ce mislite, da je srečen, se morda ne motite, če mislite, da je v sreči večen, pa temeljito brcate mimo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Čeprav se vam bo na trenutke simpatično zatikalo, boste vendarle tekoče opraviti svoje današnje humano poslanstvo. Zahval bo kot toče, pričakovanj pa kot moče. manj hoje, do Kofc pa pridemo že v eni uri. Izhodišči sta domačija Matizovec nad Podljubeljem ali planina Dol-žanka nad Jelendolom. Do obeh vodita makadamski cesti. Pri izbiri poti in orientaciji pomaga planinska karta Storžič in Kčšuta v merilu 1:25.000. Ce se odločimo za vzpon s planine Dolžanke, dostop iz Tržiča vodi po cesti skozi Dolža-novo sotesko, ki si jo lahko ogledamo med vrnitvijo. Poleg geoloških posebnosti je zanimiva tudi zaradi divje okolice in predora, izsekanega v živo skalo, skozi katerega vodi cesta. Pred sto leti ga je dal narediti baron Born, pred tem pa so skozi sotesko hodili in se vozili z vpregami po visečem mostu. Ta ni vodil le z enega brega na drug, ampak tudi skozi sotesko. Ko pridemo skozi predor, na nasprotnem bregu Tržiske Bistrice zagledamo manjši predor, skozi katerega je vCasih vodila cesta. V Jelendolu pri graščini Putrhof zapeljemo na levo na gozdno cesto. V Putrhofu je na začetku stoletja živel baron Born, ki je imel v lasti bogate gozdove med Storžičem in Košuto. Ljudsko izročilo hrani spomin na zanimiv nastanek imena graščine. Tu je v nedoločljivi preteklosti stala močna kmetija, ki je imela toliko živine, da je niso mogli prešteti. Nekoč je posestvo pogorelo. V požaru se je stopilo vse maslo, ki ga je bilo toliko, da je v potokih teklo po cesti v reko. Tako je od nekdanjega bogastva ostalo le ime, na poznejšega pa spominja le grb na stolpu graščine. Med vojno se je baron Born umaknil pred Nemci, graščino so požgali partizani. Nato so Putrhof obnovili delavci, ki so bivali v njem, vendar je graščina danes nižja za eno nadstropje. Iz doline Tržiske Bistrice in objema preteklosti Putrhofa se izvi-jemo po cesti, ki vodi proti planini Dolžanki. Vozilo pustimo pod njo in se naprej odpra- Po grebenu s Kofce gore proti Velikemu vrhu vimo peš. Štiristo višinskih metrov vzpona skozi dišeč gorski gozd hitro mine in kmalu stopimo na bleščeče bele Kofce. Ce smo dovolj zgodnji in Ce imamo s seboj smuči, je glavni vzpon dneva šele pred nami, sicer pa ni odlašati s postankom. Planinska koCa je v tem Času navadno zaprta, zato pa vabi toplo zavetje ob njenih lesenih stenah in tudi lesene klopi se že kažejo izpod snega. Posedimo lahko tudi ob novi pastirski koci. Dario Cortese Dom na Kofcah še vedno obdaja sneg Počitek Proti Velikemu vrhu, ki se dviguje v ozadju RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Sobota, 29. aprila 1995 Katera pot je prava? KRIŽANKA EKOLOGIJA a b c d e f g h Mazi - Gostisa / Bled 1995 Napad belih figur je usmerjen na Črnega kralja in oslabljeno polje e6 v Cmem taboru. Na potezi je beli, ki ima napadeno trdnjavo na polju e5, vendar pa tudi možnosti, da se mu razigrata oba lovca. Poglejmo zanimiv razplet partije, ki se je končal v korist belega! Rešitev naloge Mojster Mazi se ne zmeni za trdnjavo na polju e5 in odigra aktivno potezo l.Lg4 Se5: 2.de5 Tf5 Cmi vrača kvaliteto, toda sedaj se pokažejo slabosti Črnega po Cmih diagonalah cl -h6 in h4 - d8. 3.Lf5: Lf5: 4.Df4: Sh7 5.Sh7: Dh7: 6.Dg5! Beli že gospodari po Crnih poljih in ogroža Cmo pozicijo. Po 6...Tf8 7.Tgl Df7 8.Dh6+ Lh7 9.Lg5! in Cmi je priznal premoč belega! Silvo Kovač Vodoravno: 1. nadut, nastopaški človek, 6. mariborska tovarna avtomobilskih motorjev, 9. cirkuško prizorišče, 10. doba, vek, 11. ime nekdanje ameriške igralke Turner, 12. prebivalec nekdanje dežele ob Baltiku, 13. osebni zaimek, 14. področje, 15. začetnici slovenske pevke Zgur, 16. ime srbskega pripovednika CopiCa, 17. grad in kraj ob reki Muri z nemškim imenom Mureck, 19. središče romunske pokrajine Moldavije, 20. vinorodna rastlina, 24. bodalo s kratkim rezilom, 26. verskji mračnjak, 29. kemijski znak za lantan, 30. ime slovenskega slikarja Ažbeja, 31. poljski književnik (Stanislaw), 32. najvišji vrh Karavank, 33. slovenski slikar (Matija), 34. palica pri biljardu, 35. ime iraškega diktatorja Huseina, 36. naplatilo, nadav, 37. prelog, trznina. Navpično: 1. narod v Belgiji, 2.priprava, ureditev, 3. soproga, 4. ime nemške književnice Seidel, 6. delovno območje, 7. južnoameriški Indijanec, 8. spinjene maščobne kroglice mleka, 12. kdor si je pridobil znanje v praksi, 14. švedsko smučarsko središče, 16. pristaniško mesto v jugozahodni Angliji, 18. originalna kratica za Združene države, 21. avtomobilska oznaka Libanona, 22. sin Odiseja in Penelope po Homerju, 23. puščava na severu Čila, 25. pomol, mostovž, 26. krinka, larfa, 27. italijanski nogometni klub, 28. stanje na glavi, 31. slovanska boginja lepote in ljubezni, 33. vrtinec, 35. avtomobilska oznaka La Spe-zie. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •Bqejd ‘bil’ ‘urepeg ‘jo>[ ‘euref ‘jojg ‘oarj ‘uo)uy ‘e^ ‘>[i}siui ‘JaIRs ‘LTJ1 ‘!S6[ ‘^ainur) ‘o^ueig ‘2N ‘IG0IB ‘euo ‘snij ‘Biurj ‘era ‘euaie ‘pwi ‘Oizca :oiiAc.iopo/\ A3IIS3H Deževni gozd SYDNEY - Ekonomisti, ki raziskujejo vzroke za razkol med revnimi in bogatimi, pričakujejo odgovor na vprašanje, koliko so bogati pripravljeni prispevati za ohranitev pragozdov. Skupino ekonomistov iz petih najbolj razvitih držav na svetu zanima, ah bodo bogati pomagali pri ohranjanju narodnih parkov. Večina tropskih gozdov, Id so izrednega pomena za spreminjanje plinov v toph gredi in imajo pomembno vlogo pri preprečevanju segrevanja ozračja, leži namreč v državah v razvoju. Na vrhunskem srečanju o Zemlji v Braziliji leta 1992 so bogate države kritizirale revne, ker uničujejo velike površine deževnega gozda. Države v razvoju, kot na primer Brazilija in Malezija, opozarjajo, da so revni prebivalci v teh državah prisiljeni izkoriščati gozdove za golo preživetje, zato bogati niso upravičeni določati pogojev za ohranjanje gozdov. Studija, ki jo pripravlja skupina strokovnjakov iz razvitih držav, bo zajela približno dva tisoč ljudi iz bogatih držav, ki bodo odgovorih na vprašanje, kaj so pripravljeni prispevati za ohranitev tropskega gozda. Po mnenju ameriškega ekonomista Richarda Carsona, vodje skupine, ki se poglablja v »naravovarstvena vprašanja«, se bo pokazala dejanska pripravljenost ljudi za reševanje narave. Teoretično bi revni narodi bolj skrbeh za ohranjanje narave, Ce bi bili bogati radodamejsi. Na predavanju v Sydneyju je Carson povedal, da potekajo raziskave javnega mnenja v osmih državah, med njimi na Švedskem, Norveškem, v Avstraliji in Švici. Pobudo zanje so dale različne znanstvene ustanove, finančno pa jih je podprla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta je skupaj s Svetovno banko in nekaterimi drugimi organizacijami že izvedla vec raziskav, in sicer v štiridesetih državah, vendar doslej Se nikoli v tako velikem obsegu. »Vzemite neko veliko območje: s sekanjem drevja bi lahko ljudje zaslužih deset milijonov dolarjev, Ce pa bi ozemlje namenili za razvoj turizma, bi lahko od njega iztržih šest milijonov dolarjev. Razliko, Štiri milijone dolarjev, naj bi torej prispevali bogati, in tako bi bili ohranjeni gozdovi,« je poudaril Carson, Id meni, da bi denar lahko zbrali na račun zvišanja cene energije, na primer elektrike in bencina. Studija naj bi pokazala, katere gozdove je treba najprej zavarovati, zato naj bi projekti potekali od treh do petih let. Carson se zavzema za izvedbo projekta med naključno izbranimi anketiranci, kajti prepričan je, da bodo le tako zbrani podatki pokazali, koliko so ljudje resnično pripravljeni prispevati za ohranitev koščka narave. Podobno raziskavo so izvedli leta 1989, ko je iz ladje Exxon Valdez iztekla ogromna količina nafte, ki je onesnažila velik del aljaške obale. Takrat so nekateri Američani, tudi tisti, ki niso nikdar obiskah Aljaske, odgovorili na vprašanje, kolikšna je po njihovi oceni škoda, ki jo je utrpela narava. Takšne ankete so prvič izvedli v Avstraliji, ko so ljudje odgovarjah na vprašanje, kaj menijo o odprtju novega rudnika. Čeprav na prvo mesto niso postavili naravovarstvenih vzrokov, rudnika niso zaceli gradili. »Ljudi je težko prepričati, naj naštejejo resnične vzroke za svoje nasprotovanje,« je povedal Robin Stevvardson, glavni ekonomist iz The Broken Hill Pty Co. Ltd. Podobnim študijam nasprotujejo tudi nekateri naravovarstveniki. »Vseh ljudi ne gre prepričevati, naj denarno podprejo reševanje narave,« je izjavil Brian Kohl, ekonomist m elan Zelenih. Carson je doslej pripravil že vec kot dvajset različnih anket, zato je prepričan, da bi veliko vlad zanimali rezultati ankete o ohranjanju tropskega gozda: »Politike bi zagotovo zanimali, saj bi zvedeli tudi, kako globoko bi morali sed v žep,« poudarja Carson. Mark Bendeich / Reuter REZIJA Pokrajina skrivnostnih plesov in pesmi ^ No, do Horjula je res šlo zavidljivo hitro. Potem pa prvi vzpon: Rovte in julijska vročina. Tam sem se prvič zahvalil Vsemogočnemu, ki me je obdaroval s tolikšno mero modrosti, da sem se namesto kolesarjem raje pridružil spremljevalni ekipi. Na vrhu klanca, ko smo z vodo polivali prepotene zmagovalce Rovt, je mimo na traktorju priropo-tal starejši možak. Malo je postal, nejeverno pregledal zasople obraze in skozi zobe stisnil svoj: »Porka ma-dona, pobje, a nimate pametnejšega dela?!« To je bil pljusk Cez rob za Zeca, Id je že pred tem med globokimi in dolgimi vdihi skozi svoja malo meglena očala zrl nekam daleC in tam, v daljavi iskal odgovore na bogve kakšna vprašanja »Vzemite me v avto, ah pa grem na avtobus in domov!« Neizmerno izmučen in da bi bil bolj prepričljiv, je vec kot očitno pretiraval. Bici-kel je zabrisal na prtljažnik in tako postal prva in zaCu-da tudi zadnja žrtev zverinic, ki ni vec sedla na kolo. Mislim, da mu je bilo vsaj malo zal že kmalu potem, ko smo se zaCeh spuščati po stari cesti med Godovičem in Idrijo. Cesta je makadamska in hitra ter zato napisana na kožo ljubiteljem hitrih spustov. Menda je bila zgrajena v Času francoske okupacije, domačini pa ji danes reCejo kar Napoleonova cesta. Takšno je paC železno pravilo kolesarstva. Kdor bi rad užival na spustih, se mora najprej povzpeti na vrh. En mal havarjenja ad Idrje Idrijci še dolgo ne bodo imeh olimpijskega bazena. Pa ne zato, ker ne bi marali vode, ah pa ker bi jih bilo sram, da ne znajo plavati. Ne, kaj jim bo vendar bazen, ko pa imajo Belo. Na sotočju Bele in Idrijce je nastalo kopališče, neprimerno prijetnejše od razhenih betonskih namakališč in plastičnih rivier. Ce poleti iščete kakšnega znanca, se ne trudite po mestu. Našli ga boste v Beli, ko bo z vrčkom piva v roki bentil nad Burjevci (Ajdovci in Vipavci), ki da-so krivi, da je zadnja leta gneča tu že neznosna. Naj se grejo raje namakat v svojo Vipavo. Pa brez strahu. Vaš prijatelj ne misli Cisto resno, veC kot malo ponergal gotovo ne bo. Za razliko od prebivalcev drugih slovenskih rudarskih krajev, slovijo namreč Idrijci kot zelo miroljubni. Gostilniški in drugi pretepi so tam menda nekaj izjemnega in kaže, da so z življenjem brez tovrstne zasavske folklore zelo zadovoljni. Precej zadovoljni so tudi s svojim mestom. Pravzaprav so v večini nanj kar neprikrito ponosni. Mesto ne premore le najstarejsega slovenskega rudnika, ampak tudi najstarejšo slovensko realko in eno najstarejših gledališč ter cel kup izjemnih tehničnih in naravnih spomenikov. Res je, da je zlata doba razvoja Idrije zaradi zapiranja rudnika Ze minila, svetovljanski duh v ljudeh pa je ostal. Seveda smo izkoristih priložnost in napadli še kar Cisto vodo v belskem kopališču s soljo z naših hrbtov in ostalih manj uglednih delov teles. Tudi spanje na klavžah v zgornjem delu soteske Idrijce je doživetje. Prvovrsten tehnični spomenik navdušuje s svojo izvirnostjo in uporabnostjo in ne nazadnje tudi z velikostjo. Tistim, ki radi padajo pod vplive teh ah onih planetov in lun, spanje na klavžah iskreno odsvetujem. Padec je odločno predolg. Verjetno ste že slišali, da so v Idriji obnovili del starega rudnika in ga odprli za firb-ce. Priznah je treba, da vam Antonijev rov ne bo ravno zaprl sape od presenečenja, kljub temu pa vas ne bo pu- Ko se cesta vzpenja, se pogled spreminja (Foto: S. Turk) stil ravnodušnih. Bolj prepričljiv je multivizijski prikaz življenja in vzdušja v jami ter na površju od Časov odkritja živega srebra v Idriji, ki je danes postalo legenda, pa do umiranja rudnika v zadnjih letih. Zverinice smo bile nad obiskom Antonijevega rova navdušene. Navdušenje obiskovalcev pa bo Cez nekaj let, ko bodo rudniški delavci turistično uredili še veC prostorov, zagotovo še mnogo večje. Miloš Bavec (Se nadaljuje) /■ r. SRED1SCE 32 Sobota, 29. aprila 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 6Ć) 6*6 X c A PLIMOVANJE Danes ob 4.14 najnižje -55 cm, ob 1028 najvisje 32 on, ob 15.58 najnižje -27 cm, ob 22.00 najvisje 51 cm. jutri: ob 4.41 najnižje -56 cm, ob 11.00 najvisje 31 cm, ob 1624 najnižje -23 cm, ob 2222 najvisje 49 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE ■ ■ DOlU m Kri TUNIS - V Tuniziji, ki ima nekaj več kot 8 milijonov prebivalcev, pičijo škorpijoni vsako leto približno 40 tisoč ljudi. Od teh jih ima 3 odst. težke posledice, kakih 35 oseb pa letno umre zaradi škorpijonovih pikov. V bolj naseljeni Alžiriji (26 milijonov prebivalcev) škorpijoni zastrupijo približe 7 milijonov ljudi. Za Marok ni zanesljivih podatkov, a izvedenci navajajo, da je treba kar eno tretjino vseh zastrupitev pripisati škorpijonom. Te podatke so navedli v Tunisu na tridnevnem zasedanju izvedencev iz treh magreb-skih držav (Marok, Alžirija in Tunizija), ki j skupaj letno gostijo ka-| kih 8 milijonov turistov. : Tem pa se v glavnem ni 5 treba bati teh Sčipalcev iz reda pajkovcev, ker j živijo na suhih in pu-I ščavskih območjih in ne v hotelih s klimatskimi napravami. Izvedenci so se dogovorili za te-; snejse sodelovanje in za uskladitev boja proti I škorpijonom. Tunizijci, ; ki imajo na tem podro-| čju največ izkušenj, saj so njihovi decentrirani I centri za zdravljenje za-: strupljencev najuspe-• Snejši, so predlagali poglobitev študij o učinkih naravnega insekticida, ki ga z uspehom rabijo proti škorpijonom I na črni celini. ■ ■ rpijonor Tragičen konec šolske naravoslovne ekskurzije VVELLINGTON (NOVA ZELANDIJA) - Petnajst dijakov neke tehnične Sole v novozelandskem Greymouthu je izgubilo življenje med Šolsko ekskurzijo v naravnem parku Papaaroa. Dijaki so se v spremstvu fukcionarjev naravovarstvenega ministrstva povzpeli na opazovalno ploščad, s katere je prekrasen razgled na park. Lesena ploščad pa je zdrsnila s postavka, tako da je skupina dijakov zgrmela 30 metrov globoko na priobalne čeri. Ostali dijaki in funkcinarji so se rešili samo zato, ker se niso Se povzpeli na ploščad. Diskretn Pričeska nemške manekenke Sare je še kar diskretna v primerjavi s pričeskami nekaterih najstnic (Telefoto AP) Odložili smrtno obsodbo HOUSTON (TEKSAS) -Le nekaj ur preden bi z injekcijo strupa ugasnili življenje Clarencu Lackeyju za zločin, ki ga je storil pred 17 leti, so eksekucijo odložili. Tokrat pa ne gre za običajno odložitev, ker se bo ob tem primeru krojila usoda drugih na smrt obsojenih. Lackeyjeva odvetnika sta namreč vložila priziv, ker je po njunem 17-letno čakanje na smrt prekmta kazen. Osmi amandma ameriške ustave dopušča smrtno kazen, a ne krutosti. Ameriško vrhovno sodišče je zato ukazalo sodstvu, naj preveri utemeljenost tega priziva V Singapurju obesili tri osebe SINGAPUR - V Singapurju so včeraj ob zori na desetletnico njihovega zločina obesili tri Singapurce. To je za Singapur izredna čakalna doba, ker običajno usmrtijo morilce že nekaj tedov po obsodbi. Do zapletov je prišlo, ker je trojica morilcev nekajkrat spremenila verzijo o zločinu. Množične eksekucije na Kitajskem PEKING - V Fuzhouju, glavnem mestu priobalnega Fujiana, je ljudsko sodišče obsodilo na smrt 34 oseb. Šestnajst so jih takoj usmrtili, ostalim 18 pa so za dve leti odložili smrtno obsodbo. Vsi so bili obtoženi ugrabitev, umorov in ropov. V Columbusu je tudi 2-letna Christina stegnila svoje ročice, kot je to storil umetnik (AP) ■RKMHBMMna