PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 70 lir
Leto XXV. Št 193 (7387)
Verujemo v socializem
p
0 enem letu okupacije Češkoslovaške
'»atično'1111 -•?e minilo od dra-le valj(. n°&, ko so se priče-skih t dol§e kolone sovjet-iii jk?Y. po Češkoslovaški
-ogu c na Praškem leta-žrafn,-a Prevaro uspostavljen snort ®ost ter so velika tran-divi, j„ letaIa pripeljala celo
..(/“JO Dadalr-O,,	ai<afi
rali pY,.P?dalcev, ki so areti-
^nika
It« Svobod ^redsedn^a republi-> to °'
faii r\nv.ir v» k-1 au Cemii,? . a< Smrkovskega in b - ter priprli v gradu
k
v 0d pretvez0> da je
listigni .K v nevarnosti socia-sti 2m Slstem zaradi dejavno-
tijai®hinsirtranjih pro'
Vtdni(tl d^i P°tem Je naš u-
tai lar. Fran Rauber podčr-Je svobodoljubne ljudi deistv«Sveta Sloboko pretreslo Prva ,°d kod je prišel udar.
zve *a ,so°ializma( Sovjet-oktohvHa’ ki Je izšla iz slavne tako ri i - revolucije, je prišla •“ovna a da je poteptala o-tadev“ načela nevmešavanja v da drugih partij in držav, utam!,.Je posIužila kaj šibko verenel!ne te°rije «omeiene su-teš rt stl* socialističnih držav, tjih a se lahko SZ vmeša v sU ti. . Ve tudi s silo, če md-^arnosti socializem v njih v
t leh, ^ratne ugotovitve niso ta cvnv izgubile niti za las beae„al! veljavnosti in ni no-ties v?. .dvoma, da še tudi da-°bsoia k svobodoljuben človek kot je sovjetsko okupacijo, % to naredil z upraviče-tom s0roenjem pred enim leti [pd enim letom so nekatera tr„dP®li. da gre morda le Vodstva . 0 zmoto sovjetskega Počasi \n da se bodo stvari te maekako popravile. Sedaj p^e hiti nobenih dvomov tajort|^toPno so odstranili vse trškega neiše voditelje pojanu-tje 5a odprtega kurza izgrad-CSsjj.manega socializma v
*ky c PaJPrej je šel Smrkavca to °pdno pa še Dubček. Pa tovori dovolj, vedno bolj se ta nari°i- sovjetskem pritisku Ztiak i7.a j.nio zaostritev. Prvi Pfei 'v, ze tu, ko je Husak k osra^ioo okupacije urad-avičil to deianie.
* tijJ,iK Sovjetski zvezi sami, Jotranj? n°tranjih odnosih in -MhHu sooialnem razvoju,
!>isti,wrokracije ter he§e' ^tžili * sil, nismo žal za-. Vrindobene odjuge. v% Pa je prav češkoslo-<JF“tter tudi lahko razlog JPaniem)?em in za utemeljeno da na koncu morajo c,je jnl sde svobode, demokra-Sl! K;SOcializma, da obstaja t,Jcti r:*rokratskega socializma **1, u:es nično znanstvena mi-Ntstvo t-emelji na izsledkih ’ K-	socializma in jih
uporablja v okviru
fjvit-gojev.
se je zgodilo, da so-syet ni bil več «mo-Woritj’ da ne moremo več {Jta ji, p bloku, v katerem 5° je Iskva prvo besedo in JfUg, pna spregovorila lahko ''tlijo,81110 še ubogljivo pri-
S itJpmi zasedbi CSSR je S^ija i1Janska komunistična pntad, ki je najsi6'0 ort, .obsodila to zasedbo, s,''tčfko n° 'n jasno je bilo j°v, p Jugoslovanskih komuni-Svl°muni. ki pa so člani 3	pakta, pri zasedbi
ijSdili e'°Yali in so jo javno ii4 So' laka in sorodna sta-\pi«., .nat° zavzele še števil-v5°nčnie na svetu.
A v ° Pa Je bistvena no-/'hiso, mednarodnem komuni-
prišla očitno do izraza na moskovski konferenci, katere so se udeležile številne partije in kjer imamo lahko marsikaj pripomniti glede zaključkov in zlasti seveda glede osnovnega gibala, ki je vodilo sovjetsko partijo, da je konferenco sploh na tak način forsirala. Dejstvo pa je, da je bilo delo konference prvikrat relativno javno, da so na konferenci prišla do izraza različna stališča in to kritična stališča (pri čemer je KPI ponovno odigrala zelo pomembno vlogo) in da ni bilo mogoče ustvariti nobene fiktivne monolitnosti.
Zgodovina je zelo zapletena in se vedno odvija sunkovito, v nasprotjih. Češkoslovaški primer se zato lahko pretvori tudi v lastno nasprotje, ko so sile dogmatizma in hegemonizma hotele z grobo silo zadušiti razvoj znanstvene socialistične misli in razvoj humanističnega socializma v okviru naoionalnih okoliščin in nacionalne svobode, v daljšem razdobju pa bo rezultat nasproten. Ta primer je že sprožil v številnih partijah zadnje pre-graje, ki so jih ločile od popkovine stare povsem preživele vere v en sam center, kot da bi šlo za nekako versko mistiko.
Tudi zato lahko po enem letu ponovimo osnovno misel, ki smo jo v našem listu izrekli v obeh uvodnikih, ki sta bila objavljena v zvezi z okupacijo Češkoslovaške: Mi verujemo v socializem. Naše vere v socializem ne more omajati niti o-kupacija Češkoslovaške. Naša vera v boljši svet ostane, ker se čutimo tesno povezani z vsemi in tudi onimi iz petih okupatorskih držav, ki se bore za odstranitev sile v odnosih med ljudmi, za enakopravnost narodov in za human socializem.
BOGO SAMSA
IZREDNA POLICIJSKA IN VOJAŠKA MOBILIZACIJA
V Pragi napeto ozračje pred prvo obletnico okupacije CSSR
Policija je včeraj zelo ostro razgnala z brizgalnami nekaj tisoč demonstrantov pred spomenikom sv. Vaclava - Številni mladinci aretirani
PRAGA, 20. — Danes je prišlo dvakrat do incidentov na osrednjem praškem trgu, kjer je postavljen spomenik sv. Vaclavu. Dopoldne je manjša skupina ljudi pričela manifestirati pred trgom in je policija takoj ostro intervenirala ter pri tem uporabila solzilne bombe.
Popoldne so bile manifestacije ostrejše in se je zbralo nekaj tisoč
sti pa objavljajo dolge sezname
oseb, med katerimi je bilo mnogo študentov. Policija je uporabila šest do sedem avtomobilov z brizgalnami, katerim je sledilo kakih dvanajst policijskih avtomobilov in med njimi tudi nekateri oklopni. Pred spomenikom pa je policijski avtomobil z zvočniki pozival k miru in naj se demonstranti razprše. Policijskim avtomobilom so prisotni kričali «gestapo». Policija je izvedla številne aretacije. Obstaja splošno mnenje, da je bila policijska reakcija mnogo preostra in da ni šlo za kakšne izredne manifestacije. Očitno gre za to, da se v naprej dokaže, da policija misli jutri resno nastopiti in je danes šlo v resnici za nekako poskušnjo, na osnovi katere se bo jutri razvijal položaj.
Policijski in vojaški ukrepi so izredni in je vlada v Pragi mobilizirala 80 tisoč pripadnikov delavske milice, ki sedaj stražijo vsa najvažnejša poslopja, v tovarnah in v uradih pa so ustanovili izmene, ko bodo tudi ponoči stražili naprave. Povsod je polno policije, pokazala pa se je tudi vojska. Sovjetskih vojakov ni nikjer videti in so se očitno zadržali v svojih vojašnicah, ki so oddaljene od mest.
Niti agencija CTK niti noben praški list niso objavili vesti o včerajš-injih demonstracijah v Pragi. Vsi li-
iiimfiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiHiimmiiiuHiiiiiimiHiiiiimiiiiiiiimiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
ZMAGA LEVICE IN INDIRE GANDI
Sindikalist V. V. Giri nov indijski predsednik
Do zadnjega trenutka je bil glavni favorit za zmago kandidat desnice Reddy
NEW DELHI, 20. — Petinsedemdesetletni odvetnik in sindikalist V. V. Gard je nov indijski predsednik. Rezultati volitev, ki so jih objavili danes, so torej zapečatili zmago kandidata levice večinske kongresne stranke, za katerega se je bila opredelila tudi ministrska predsednika Inddra Gandi. Uradni kandidat kongresne stranke Sanjiva Reddy, ki ga je podpirala desnica v stranki in v opoziciji, je bil proti vsem pričakovanjem pora žen.
Giri je zmagal šele po drugem štetju glasov, ker pri prvem ni dobil potrebne večine. V drugem štetju so se namreč glasovi za manjše kandidate zlili na dva glavna, ki sta imela edina možnosti za izvolitev. Vseh kandidatov je bilo petnajst.
Zmaga Girija pomeni nedvomno tudi zmago levice, ki pa nikakor ne rešuje spora v večinski stranki, ki ji že nekaj časa grozi razkol. Spor v stranki je prišel še posen-no do izraza na volitvah, ko se je kongresna stranka razbila na dva
V!
' v	leta dni: sovjetski tanki na osrednjem trgu sv. Vac
a£i, tokrat ne več kot osvoboditelji, kot so bili 1945. leta,
temveč kot okupatorji.
dela, od katerih je vsak podpiral svojega kandidata.
Sile FNO obstreljeval« dvanajst oporišč
Tiskovna konferenca
ameriškega državnega tajnika
SAJGON, 20. — Sile FNO so preteklo noč obstreljevale dvanajst ameriških in sajgonskih oporišč v vsem Južnem Vietnamu, kjer je prišlo tudi do dveh silovitih kopenskih spopadov. Najhujši spopad je biil 51 kilometrov severozahodno od Sajgona, kjer je bilo pet ameriških vojakov ubitih, do drugega pa je prišlo v bližini Da Nanga.
Kakih sto kilometrov severno od Sajgona je bito devet ameriškin vojakov ubitih in pet ranjenih, ko je ameriški tank po pomoti izstrelil proti njim naboj. Drugi trije Američani so bidd ubiti, šest pa ranjenih, v bližani An Kheja v po krajini Binh Dinh, kjer je helikopter, ki so ga enote FNO sestrelile, padel na kolono ameriških vojakov.
Sevemovietnamsko glasilo «Nhar, Dan» objavlja danes obračun sedmih mesecev in tridesetih zasedanj pogajanj v Parizu ter piše, da ste za zastoj konference krivi «reakcio. nama politika in trdovratno stališče Nixonove upraven. list obtožu je ZDA, da se niso odrekle svoji neokolandalistični politiki ter da so zaostrile vojaško dejavnost. Zato je popolnoma utemeljen poziv, ki so ga izdali v Hanoju ob 24-letnioi avgustovske revolucije, za nadaljevanje boja proti agresorjem. List zaključuje s trditvijo, da bodo oborožene siie in južnovietnamsko ljudstvo nadaljevale boj do dokončnega poraza ameriških agresorjev, do njihovega popolnega umika in do padca sajgonskega lutkovnega režima.
Vietnam je bil tudi glavna tema današnje tiskovne konference a-meriškega državnega tajnika Wil-liama Rogersa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene tudi nekaj tvegati, «v mejah razumnosti«, za to, da napravijo konec vojni. Rogers pa je obtožil «komuniste», da premalo sodelujejo v iskanju miru Prav tako je šef državnega departmaja trdil, da tudi Sovjetska zveza ni napravila vsega, kar je bilo v njeni moči, da bi pripomogla k prekinitvi vietnamske vojne.
Rogers je na svoji tiskovni konferenci govoril tudi o odnosih s SZ ter o ameriško . sovjetskih pogajanjih za omejitev jedrskega o boroževanja ter v tej zvezi izrazil upanje, da bi se ta pogajanja čumprej začela.
TEL AVIV, 20. — Izraelski zunanji minister Aba Eban je poslal danes generalnemu tajniku OZN U Tantu noto. v kateri ga prosi za posredovanje v korist dveh 2idov, M so .jih v Iraku obtožili vohunstva v korist Izraela. Eban je tudi protestiral, ker da OZN skrbi za Arabce na zasedenih ozemljih, i<ki jih nlhčs ne ogroža«, noče pa sprožiti preiskave o «dramatičnem položaju Židov v alrabskih državah«.
oseb, ki so jih aretirali v prestolnici in drugod, ker so delili ilegalne letake.
Svoboda in černik sta sprejela predsednika češkega združenja pisateljev in predsednika akademije znanosti, s katerima sta govorila o političnem položaju in o zadržanju intelektualcev.
V Pragi so se zdaljšale vrste pred prodajalnami živil, kar je nedvomen znak za napeto ozračje, saj si hočejo ljudje nabaviti živila, ko se boje incidentov in da bodo trgovine zaprte. Pa tudi ilegalni letaki so pozivali, da naj se na dan obletnice omeji nakupe v trgovinah.
Zvečer so se manifestacije ponovno razvnele v bližini osrednjega trga na Narodni ulici, kjer so bili manifestanti predvsem mladinci izpod 25 let starosti. Metali so kamenje proti policiji ter pričeli graditi barikade. Razbili so ulične table ter okna trgovin.
Zvečer je prispelo kakih 200 vojakov v polni bojni opremi na Trg sv. Vaclava, nekaj minut kasneje pa še oddelki delavske milicije, kateri je množica žvižgala. Računajo, da je bilo zvečer na Trgu sv. Vaclava okrog 20 tisoč oseb.
Pozno zvečer se je Trg sv. Vaclava izpraznil. Dosedaj še ni prišlo do nobenega resnejšega incidenta. Zvečer je prvikrat v sedanjem razdobju bilo izdano krajše uradno poročilo o današnjih demonstracijah.
Longo o CSSR
kroženja misli bo ustvarila iz socializma kvalitetno nekaj drugačnega, kot so dosedanje poznane izkušnje«.
Sovjetska delegacija na 25. obletnico osvoboditve Romunije
MOSKVA, 20. — Sovjetsko dele gacijo na proslavi 25. obletnice o-svoboditve Romunije bo vodil Vladimir Novikov, ki je eden izmed enajstih podpredsednikov sovjetske vlade in torej osebnost, ki ni na prvem mestu sovjetskega političnega življenja. Spremljal ga bo načelnik generalnega štaba general
Matvej Zaharov.
Gre za protokolarno ohladitev med SZ in Romunijo, ki odraža sovjetsko nezadovoljstvo zaradi vabila Nixonu na obisk in še zlasti zaradi izredno toplega sprejema, ki ga je Nixon doživel v Romuniji in ki prihaja še zlasti do izraza, ko se proslavlja osvoboditev Romunije, ki jo je osvobodila sovjetska Rdeča armada. Poleg tega je že dalj časa pripravljena pogodba o prijateljstvu in se je že večkrat govorilo, da bo prispela v Romunijo sovjetska «trojka«: Brežnjev, Kosigin in Podgorni na ta podpis.
Sovjetska armada je osvobodila Romunijo po ostri bitki, ki se je vodila blizu kraja Jasi in je sovjetskim četam poveljeval maršal Tol-buhin.
TRST, četrtek, 21. avgusta 1969
P0 RAZGOVORIH MED TEPflVCEM IN MANESCUJEM
Poudarjena načela suverenosti in neodvisnosti
V zaključnem poročilu je tudi govor o uspešnem razvoju odnosov na vseh področjih med Romunijo in Jugoslavijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — V uradnem sporočilu o obisku romunskega zunanjega ministra in njegovem razgovoru z državnim tajnikom za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem, ki je bilo objavljeno danes, se poudarja, da sta ministra v ozračju prijateljstva, prisrčnosti, polne iskrenosti in razumevanja, kar je značilno za srečanje zastopnikov o-beh držav, izmenjala poglede o odnosih med obema državama in aktualnih vprašanjih. Pri tem sta Ma-nescu in Tepavac z zadovoljstvom ugotovila, da se sodelovanje med Jugoslavijo in Romunijo uspešno razvija na vseh področjih in izrazila obojestransko željo po vlaganju skupnih naporov za nenehen razvoj in poglobitev sodelovanja v skladu z interesi in stremljenjem obeh prijateljskih narodov.
Glede delovanja na mednarodnem področju sta mipistra potrdila odločnost svojih vlad, da nadaljujejo z napori usmerjenimi za ohranitev in utrditev miru, vzpostavitvi ozračja in razumevanja širokega mednarodnega sodelovanja posebno v
Evropi in na Balkanu. Manescu in Tepavac sta poudarila, da se trajen mir na svetu lahko zagotovi samo s spoštovanjem in dosledno uporabo načela neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac je z zadovoljstvom sprejel vabilo Manescuja da obišče Romu-ni.io.
Romunski zunanji minister je pri odhodu iz Beograda iz.iavil novinarjem, da je z rezultati razgovorov, ki so potekali v duhu prijateljske tradicije dveh sosednih socialističnih držav popolne iskrenosti in prisrčnosti, popolnoma zadovoljen. Razprava o aktualnih mednarodnih vprašanjih je po besedah Manescuja potekala v duhu miru, iskanja metod za skupne napore za izboljšanje klime na svetu, za utrditev evropske varnosti in uresničenje načel medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih, ki bi morali vladati med državami.
B. B.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiia
PROTESTANTSKI EKSTREMISTI NEZADOVOLJNI
Osnovne točke doseženega sporazuma med vladama Velike Britanije in S. Irske
Vlada Severne Irske hoče na vsak način obdržati pri življenju pomožno policijo - Varnostni svet je odložil razpravo o zahtevi republike Irske
RIM, 20. — Generalni tajnik KPI Longo je napisal v jutrišnji «Uni-ta» uvodnik ob obletnici zasedbe češkoslovaške. Longo pravi, da so dogodki 21. avgusta 1968 zastavili pred komunistične partije osnovna in načelna vprašanja. V tej zvezi je ponovil stališče italijanske partije, ki je izrekla «odkrito nesoglasje in grajo vojaške intervencije«.
Longo ugotavlja, da je KPI sprejela taka stališča na osnovi politike, ki jo je vodil Togliatti in je v tej zvezi opozoril na resolucijo, ki jo je leta 1956 sprejela sovjetska vlada in v kateri je rečeno, da se lahko med socialističnimi državami »ustvarijo odnosi samo na osnovi načela popolne enakopravnosti ter se izraža volja, da se bodo premostile kršitve in nasilja ter napake iz preteklosti, s katerimi je bilo izkrivljeno načelo e-nakopravnih odnosov med socialističnimi državami«. Longo pravi, da je prišlo do globokih nesoglasij med socialističnimi državami, kar dokazuje, da še vedno niso bila rešena številna vprašanja in da ta vprašanja ni mogoče rešiti, če se ne prizna načelo o različnih poteh v socializem.
KPI ni ocenila vojaške intervencije v ČSSR kot napako ali neki incident, temveč kot izraz notranjih nasprotij socialističnega sveta, ki imajo svoje korenine v nasprotjih in v objektivnih težavah ter tudi v napakah. ;
Glede novega kurza v ČSSR o-menja, da je prišlo tudi do pozicij skrajne preosnove in do teženj, da se opusti razredna in socialistična načela ter da so istočasno konservativne skupine skušale obnoviti pretekle metode, češkoslovaški voditelji so imeli trenutke slabosti in oklevanj, vendar pa pravi Longo, da je KPI prepričana, da takrat ni obstajal položaj, ko je šlo za takojšnjo in resno nevarnost za socialistični sistem. Pri tem Longo tudi posredno polemizira s sedanjimi češkoslovaškimi voditelji, ko reče, da vztraja na tem stališču, ne glede na to «kaj in kdo sedaj govori«.
Vojaška intervencija ni ničesar rešila in je dejansko omogočila večje možnosti notranjim in zunanjim nasprotnikom socializma.
Zanimiv je odstavek, ki je posvečen internacionalizmu in kjer Longo ugotavlja, da »komunistično gibanje ne more postaviti v drugo raven nacionalno vprašanje« in da nova enotnost zahteva «priznanje avtonomije in suverenosti vsake komunistične partije«. Istočasno pa se seveda izreka tudi proti nacionalni izolaciji.
Daljši odstavek je tudi posvečen solidarnosti s Sovjetsko zvezo in nekaterim drugim vprašanjem. U vodnik Longo zaključuje s cilji KPI v Italiji in pravi:	»Socialistična
Italija, za katero se borimo, mora biti svobodna, neodvisna in suverena država, ki bo činitelj miru in sodelovanja z vsemi narodi, brez tujih hipotek ali pogojev. Hočemo socialistično družbo, ki bo pluralistična, ki bo temeljila na ljudski volji, na neposrednem sodelovanju množic na laičnem ter ne n« ideološkem značaju države. Italijo, ki ne bo osredotočena, ne bo birokr.it-ska, v kateri svoboda vere, svoboda kulture, znanosti in umetnosti, svoboda informacij« in izražanj.
LONDON, 20. — Po sestanku med predsednikom vlade Velike Britanije VVilsonom in predsednikom vlade Severne Irske Chichester-jem je britanska vlada objavila izjavo v kateri je nakazan bodoči odnos med Londonom in Belfastom.
1.	Britanska vlada poudarja, da dogodki v Severni Irski v nobenem primeru ne spreminjajo sedanjega stanja avtonomne pokrajine, ki ne more biti spremenjeno brez privolitve prizadetega prebivalstva in njegovega parlamenta.
2.	Britanska vlada poudarja, da je vse kar se dogaja v Severni Irski notranje vprašanje Velike Britanije. Britanska vlada bo to stališče branila v vseh svojih mednarodnih odnosih.
3.	Britanska vlada si prevzema vso odgovornost za vzdrževanje reda v Severni Irski. Britanske čete
ko bosta
bodo umaknjene takoj, vzpostavljena red in mir.
4.	Vlada Severne Irske je izjavila, da namerava upoštevati mnenja britanske vlade, zlasti kar se tiče statusa prebivalcev te dežele in njihove enakopravnosti pred za-Konom.
5.	Britanska vlada je sprejela z zadovoljstvom obveznosti vlade Severne Irske, ki se nanašajo predvsem na enakopravno volilno pravico za občinske volitve, dodelitev stanovanj in v pogledu upravnih in drugih zadev.
6.	Obe vladi sta poudarili, da morajo biti v pogledu izvršilnih in zakonodajnih pravic vsi prebivalci Severne Irske enakopravni in morajo uživati vse pravice, kot jih uživajo prebivalci v ostalem delu Združenega kraljestva.
7.	Obe vladi poudarjata, da je treba storiti potrebne ukrepe, da se vzpostavi normalno življenje, da se bo gospodarsko in socialno stanje hitreje razvijalo.
Osnovne točke sporazuma med britansko in severnoirsko vlado, ki je bil dosežen po šesturni razpravi, so sledeče: poveljnik britanskih čet v Severni Irski bo takoj prevzel nadzorstvo nad vso varnostno službo; krajevna policija in pomožna policija bosta pod njegovim nadzorstvom; pomožno policijo, ali tako imenovano «B Special«, bodo odstranili iz obljudenih središč. General Freeland pa bo neposredno odgovarjal za oborožitev teh oddelkov; odprava vsake oblike politične ali verske diskriminacije; amnisti-ja za vse osebe, ki bodo izročile orožje, ki ga nezakonito posedujejo; preiskava o vzrokih krvavih
iiiiiiiiiuiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiimiiiniiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiii
PO NEPRIČAKOVANEM ODPOKLICU flCKLEVJfl
Zapleteno ozadje imenovanja veleposlanika ZDA v Italiji
Dve vprašanji komunističnih in socialproletarskih poslancev
RIM, 20. — Poslanci PSIUP in KPI so vložili dve parlamentarni vprašanji na predsednika vlade in zunanjega ministra v zvezi s pisanjem levičarskega demokristanjske-ga tednika o odstavitvi ameriškega veleposlanika v Italiji Gardnerja Aokleyja. Po vesteh, ki jih Je objavil demokristjanski tednik, naj bi se ameriški veleposlanik upiral razbitju socialistične stranke na dva dela, kar pa naj bi bilo uradno stališče ameriškega zunanjega ministrstva, ker se boji popuščanja komunistom. Ameriški veleposlanik Ackley naj bi torej gledal na italijansko stvarnost dokaj stvarno, zaradi tega pa je prišel v spor in so zato tudi nenadoma sprejeli njegovo ostavko, ki jo formalno podajo vsi ameriški veleposlaniki, ko je izvoljen nov predsednik in ki jo kot to določa običaj tudi vedno zavrne.
Socialporoletarske poslance v njih vprašanju zanima vedeti, kakšno je stališče italijanske vlade glede imenovanja ameriškega veleposlanika, komunisti pa sprašujejo, če je res da bo na to mesto prišel poslovni Človek, ki je tesno povezan s socialdemokratsko stranko, pri čemer se govori, da nai bi Nixon imenoval skrajnega desničarja Hen-ryja Salvadora.
Obe vprašanji pa sta izgubili svojo neposredno težo, ker je italijanska vlada danes potrdila imenovanje novega veleposlanika ZDA Grahama Andersona Martina.
Veleposlanik Martin Je poročen in ima tri sinove, rodil se je v Mars Hillu 1912. leta. Je državni funkcionar in je opravljal pomembne dolžnosti v zunanjem ministrstvu in tujini. 1955. leta je bil imenovan za posebnega svetovalca podtajnika državnega tajništva. Leta 1960 so ga poslali v Ženevo, kjer
je zastopal ZDA v činu veleposlanika pri evropskem uradu OZN in drugih mednarodnih organizacijah Ob koncu leta 1967 je bil imenovan za posebnega asistenta državnega tajništva za vprašanje beguncev in izseljencev.
ZIS o gospodarskih vprašanjih
BEOGRAD, 20. — Zvezni izvršni svet je danes razpravljal o več tekočih gospodarskih vprašanjih glede na zahtevano spremembo nekaterih predpisov zunanjetrgovinskega in deviznega režima. Dokončni sklep o teh zahtevah bo zvezni izvršni svet sprejel na podlagi materiala, ki ga bo pripravilo tajništvo za zunanjo trgovino na svoji prihodnji seji 3, septembra. Upo števajoč sedanje plačilne bilančne možnosti je zvezni izvršni svet menjal nekatere prejšnje odloke o blagovnih in deviznih kontingentih do uvoznih izdelkov črne metalurgije v tekočem letu. Zvezni izvršni svet je poleg tega sprejel poročilo jugoslovanske delegacije o pogajanjih v Novem Delhiju o nerešenih vprašanjih med jugoslovansko in indijsko vlado kot posledice svoje-časne devalvacije funta. Razgovori o tem vprašanju se bodo nadaljevali septembra v Beogradu. Po sklepu zveznega izvršnega sveta se bodo jugoslovanske delegacije udeležile rednih zveznih skupščin mednarodnega denarnega sklada, mednarodne banke za obnovo in razvoj in nekaterih drugih _ specializiranih mednarodnih finančnih agencij.
spopadov, ki se bo začela prihodnji teden. Poleg tega bosta dva visoka vladna funkcionarja Velike Britanije poslana v Belfast kot svetovalca. Notranji minister Calla-ghan pa bo v prihodnjih dneh odpotoval v Severno Irsko-, da osebno prouči nastali položaj.
Iz. Belfasta poročajo, da je danes takoj po seji vlade minister za razvoj Severne .Irske Faulkner imel tiskovno konferenco, na kateri je zanikal vesti, da bodo oddelki pomožne policije, 'ki jih katoličani izredno sovražijo, razpuščeni. Ti oddelki, je dejal minister, bodo postopoma zapustili mesta, ker je njihova vloga predvsem ta, da skrbijo za varnost na podeželju. Pomožna policija bo postavljena pod poveljstvo generala Freelanda, ne bo pa razpuščena. Minister Faulkner je nato poudaril, da je vsa oblast ostala v rokah vlade Severne Irske in jo bo tudi obdržala, ter da bosta imela dva britanska funkcionarja v Belfastu samo nalogo povezave med dvema vladama.
Protestantski ekstremisti v Severni Irski so takoj obsodili sporazum in pravijo, da je predsednik Chi-chester kapituliral. Prvi je obsodil sporazum voditelj protestantskih ekstremistov duhovnik Paisley, ki je dejal, da je Wilson kapituliral pred katoliško hierarhijo in da je zadušil pomožno policijo, ki je predstavljala zadnjo obrambno črto lea-listov Severne Irske. Paisley je pozval protestante naj se združijo, člane pomožne policije pa, naj ne oddajo orožja.
Po drugi strani pa je mlada katoliška poslanka iz Severne Irske v britanski poslanski zbornici Ber-nadette Devlin, ki se je v preteklih dneh udeležila spopadov v London-derryju na strani katoličanov, izjavila, da je precej zadovoljna s sporazumom, predvsem pa za sklep, da bodo britanske čete prevzele vso nadzorstvo v deželi in odgovarjale za javni red. Na splošno poročajo iz Belfasta, so tako zmerni katoličani kot protestanti z zadovoljstvom sprejeli zaključne sklepe v Londonu, medtem ko jih ekstremisti z obeh strani obsojajo.
V Severni Irski torej ima sedaj dejansko vso oblast v pogledu javnega reda britanski general Freeland, ki je pravi mojster v tem posebnem poslu. Generalu Freelandu je britanska vlada že poverila podobne izredne naloge na Cipru, v Vzhodna Afriki in za časa odpora v Zanzibarju.
Danes se je v New Yorku sestal varnostni svet; da bi obravnaval zahtevo republike Irske, naj Združeni narodi pošljejo v Severno Irsko svoje »sile miru«. Seja je bila kratka im. so jo po nekaterih posegih odložili za nedoločen čas, ne da bi formalno vpisali na dnevni red zahtevo republike Irske.
Takoj po začetku seje je spregovoril britanski delegat Caradon, ki je izjavil, da je položaj v Severni Irski notranje vprašanje Velike Britanije, o katerem varnostni svet, na osnovi načel Združenih narodov, ki prepovedujejo vmešavanje OZN v vprašanja notranje suverenosti držav, ni pristojen, da razpravlja. Za njim je govoril pred. stavntk republike Irske Hillery, Ki je zavrnil tezo o nepristojnosti Združenih narodov in poudaril, da republika Irska ni nikoli priznala Veliki Britaniji pravice izvajanja suverenosti nad šestimi kneževinami Severne Irske.
Poudaril je, da je Severna Irska integralni del irskega otoka nad katerim ima irski narod pravico suverenosti. Hillery je ponovil zahtevo, naj Združeni narodi poš-
ljejo svoje sile v Severno Irsko, da bodo branile katoliško manjšino. Sklep britanske vlade, ki je poslala svoje čete v Severno Irsko, je predstavnik irske republike ocenil za «manjše zlo«, ki pa je nrav tako «nedopustno«, ker je dokaz «trajne razdelitve Irske«. V razpravo je posegel tudi sovjetski delegat Zaharov, ki je podprl irsko zahtevo.
Predsednik vlade irske republike Lynch je danes v Dublinu izjavil, da je njegova vlada trdno prepričana, da je treba v zvezi s sedanjim položajem v Severni Irski poslati v to pokrajino «sile miru« Združenih narodov. Uporaba britanskih čet, je poudaril Lynch, je nesprejemljiva.
Britanski poveljnik v Severni Irski general Freeland je sporočil, da je po posvetovanju s predsednikom Chichesterjem sklenil, da bodo oddelki pomožne policije stražili življenjsko važne naprave pred morebitnimi napadi tajne idrske republikanske vojske«.
V Londonu pa je organizacija irskih emigrantov «Conolly Asso-ciation izjavila, da Wilson ravna z unionisti v Severni Irski na enak način, kot ravna s Smithom. Poleg tega pa poudarja, da je treba glede tega vprašanja sklicati parlament, takoj sprejeti zakone o demokratičnih pravicah ter razorožiti in razpustiti pomožno policijo. Informacijski urad gibanja za državljanske pravice v Irski je danes sporočil, da se morajo barikade v Severni Irski nadaljevati, dokler ne bo razpuščena pomožna policija in dokler ne bodo osvobojeni politični interniranci. Po drugi strani pa je glavni svet kongresa :<Trade Unions« z zadovoljstvom sprejel dosežene sporazume, glede Severne Irske.
Romunija in Srednji vzhod
DAMASK, 20. — Nedavni sklep Romunije, da poviša na stopnjo veleposlaništev svoje odnose z Izraelom, je še vedno v središču pozornosti v številnih arabskih prestolni, cah. Romunski odpravnik poslov v Damasku je bil danes poklican na sirsko zunanje ministrstvo, kjer so mu sporočili, da tolmačijo romunsko gesto kot «neprijateljsko dejanje do Sirije in sploh do arabskih držav«. Ta gesta pomeni v bistvu podporo »sionistični agresiji proti arabsikim državam, ki ne bo privedla do utrditve odnosov med Sirijo in Romunijo«.
O nejevolji, ki vlada v arabskih državah do Romunije, je priča tudi dejstvo, da je iraški minister za industrijo, ki je v teh dneh na obisku v CSSR, odbil uradno povabilo, da šel še v Romunijo.
Takim očitkom odgovarja danes vsaj posredno glasilo romunske komunistične partije «Scinteia» v član. kii; z naslovom »Konstruktivna politika Romunije za ureditev spo-a na Srednjem vzhodu«. V članku je rečeno, da je Romunija pripravljena dati, «s kakršnokoli obliko in z vsemi sredstvi, svoj dejanski in stvarni prispevek« iskanju rešitve.
U Tant o Kitajski
NEW YORK, 20. — Generalni tajnik OZN U Tant je danes objavil svojo izjavo o prt / avništvu Ljudske Kitajske v OZN, s čimer se bo ukvarjala na prihodnjem zasedanju generalna skupščina. Generalni tajnik OZN meni, da bodo predstavljali odnosi med Kitajsko in obema «supersi)ama» še nekaj let osrednje vprašanje mednarodne skupnosti. V svojem dokumentu poziva delegate in to še zlasti tretjega sveta, da se ne omeje na argumente, ki so jih navajali v zadnjih dvajsetih letih, temveč da u-poštevajo stvarne geografske in politične podatke in vlogo Kitajske v mednarodnih odnosih.
STRAŠNE POSLEDICE SILNEGA VIHARJA
«Camille» je morda ubil od 500 do 1.000 ljudi
Najstrašnejši vihar v ameriški zgodovini je pihal s hitrostjo 300 km na uro - Zbrisana s površine zemlje cela področja
GULFPORT (Misisipi), 20.	—
Kljub vztrajnemu in požrtvovalnemu delu se reševalnim ekipam še ni posrečilo do sedaj, da bi izkopale iz ruševin in blata vse žrtve, ki jih je terjal strašni orkan, ki je divjal tri dni nad pokrajinami ob reki Misisipi. Za točno število žrtev se morda ne bo nikoli zvedelo. To število pa je gotovo večje kot so mislili v prvem trenutku. Se včeraj se je govorilo o kakih dvesto žrtvah, toda danes je to število precej zraslo. Guverner države Misisipi John Bell Williams je izjavil, da bo dokončni obračun dosegel morda število 500 ljudi, če ne celo 1.000. Guverner je pristavil, da številne žrtve ležijo globoko pod blatom, gramozom in drugimi naplavinami.
Ravnatelj okrajne civilne obrambe Harrison je izjavil guvernerju: «Ne bi se čudil, če bomo našli 1.000 mrtvih, saj jih odkopavamo na kupe-). Polkovnik Miller Leng pa, ki je poveljnik civilne obrambe v državi Misisipi je pristavil:	«V
Pass Christianu in Long Beachu so še dva dni po viharju številna področja, ki jih nismo pregledali«.
Menijo, da znaša škoda samo v treh krajih, ki jih je vihar najbolj prizadel, okoli 1 milijardo dolarjev, številna letala prevažajo neprenehoma trupla žrtev s področij pri morju v Hattiesburg, ki je oddaljen okoli 110 km od obale. Predsednik Nixon je naročil podpredsedniku Spiru Agnewu, naj obišče opustošeoo področje.
Od Alabame do močvirij pri reki Misisipi so ljudje ostali brez strehe nad glavo. Računajo, da je brezdomcev okoli 200.000. Državna cesta št. 90, ki je velikega pomena za obalno področje, je popolnoma zbrisana s površine zemlje. Slikovito je prikazal sedanje stanje v deželi ravnatelj javne varnosti Luke Petrovich, ki je dejal «Orkan "Camille” ni opustošil tega področja. Reči moramo, da to področje (gre za pokrajino ob reki Misisipi med mestoma Venice in Bu-ras) sploh ne obstaja več«.
Orkan «Camille» je eden od najstrašnejših viharjev, ki so kdajkoli v zgodovini prizadeli pokrajine ob južnem toku te ameriške velereke. Hujši je bil od viharja, ki je leta
1957 opustošil državi Texas in Lui-zijano. Tedaj je izgubilo življenje 430 ljudi. To pot je bila hitrost vetra še večja, saj je dosegla 305 km na uro.
Ko v državi Misisipi pripravljajo obračun te žaloigre, ki so jo povzročile elementarne sile ,pa že poročajo o četrtem orkanu letošnjega poletja. Gre za orkan «Debbde», ki je v zadnjih urah spremenil nekoliko smer svojega prodiranja. Ta smer je sedaj nekoliko 'folj ((zahodna«. Poleg tega je hitrost vetra narasla od 160 na 180 km na uro in ves vrtinec se pomika z rastočo hitrostjo proti obali. Danes je pet reakcijskih letal bombardiralo središče orkana. Pravijo, da se za sedaj še niso pokazali praktični rezultati.
Dve uri pri zavesti pod lokomotivo
PALERMO, 20. — Utnberto Pal-meri je napravil samomor tako, da je skočil na tračnice, kjer je prav v tistem trenutku prispel vlak. Strojevodja Je sicer videl ponesrečenca, a ni utegnil zaustaviti vlaka. Ko je opazil, da je ponesrečenec ostal pod lokomotivo, zmečkan od prvega kolesa, je takoj stekel do bližnje železniške čuvajnice in takoj obvestil policijo, Rdeči križ In gasilce.
Ti so takoj prišli in so skušali na vse načine rešiti Palmerija, ki je bil pri zavesti dokler ga niso gasilci potegnili iz strašnega Položaja, Klj-Ub vsej dobri volji prisotnega zdravnika, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč, pa je nesrečni Palmeri podlegel hudim ranam, ko so ga pripeljali v bolnišnico.
Hud požar
divja na Dolgem otoku
ZADAR, 20. — Sinoči malo po 18. uri je na Dolgem otoku pri Zadru iz do sedaj še re ugotovljenih vzrokov izbruhnil požar, ki je zajel ve-
like površine borovega gozda in grmičevja. Zaradi močne burje se je požar naglo širil. Gasilcem iz Zadra, pripadnikom JLA, prebivalstvu vseh krajev z Dolgega otoka in pripadnikom gasilske službe, ki so bili na vajah v Zadru in ki so sinoči pričeli z gašenjem, do danes opoldne ni uspelo zadušiti ognja. To je drugi večji požar na tem področju. Prvi požar pred enim mesecem je uničil rastlinstvo na večjem delu otoka Sestruja.
PARIZ, 20. — Včeraj je bila v kraju Thron - Les - Bains pogrebna svečanost za 24 otroki, ki so nesrečno utonili z Ženevskem jezeru. S 24 krstami, ki so bile postavljene v bolniški veži, so hoteli simbolično počastiti vse otroke. Kot je znano, so do sedaj našli le 9 otrok. Ostale iščejo potapljači toda upanje, da bi jih našli je zelo pičlo. Znano je namreč, da so v jezeru močni vodni tokovi, ki imajo hitrost enega metra na sekundo. Izključujejo zato vsakršno možnost, da bi našli ostala trupla, ker so ta gotovo že prišla do najglobljega dna jezera.
Žalostnemu sprevodu je prisostvovala velika množica lijudi. Med predstavniki oblasti sta bifa tudi francoski minister za promet Ray-mond Mondon in župan iz Metza, ki je rojstni kraj utopljenih otrok.
Prizadetim družinam je poslal sožalje tudi papež Pavel VI. Na podlagi rezultatov preiskave, ki je v teku, so kategorično izključili možnost, da bi bala vzrok nesreče sabotaža, ali pa kaka razpoka na trupu ladje.
Seizmograf na Luni je začel spet delovati
HOUSTON, 20. — Iz Houstona poročajo, da je začel seizmograf na iuniind površnik spet delovati. Seizmograf Sta positavdUa na Luno kozmonavta Amštrong in Coltin. Radi lunine mrzle noči ni mogel seizmograf delovati kair dva tedna.
Seizmograf so reaiktivirald z radijskim impulzom iz Houstona, kjer so namreč zabeležili v zadnjih urah razne lažje premike, ne pa kakršnega koli potresa aM padca meteoritov.
Prejšnji mesec je seizmograf zabeležili pojave, ki so po mnenju nekaterih znanstvenikov podobni taistim, ki jih zasledimo na Zemlji ob kakem potresu. Iz tega bi lahko sklepali, da ima Luna enake geološke pojave, kakor naša Zemlja. Seizmograf bo prenehal delovati prvega septembra, ko bo temperatura na lunini površini padla na več kot 150 stopinj pod ničlo in ko bo Luno spet zajela štirinajstdnevna noč.
Mlada črnka skočila iz drugega nadstropja
MILAN, 20. — Mlada črnka Glo-ria Deen Barry je padla prejšnjo noč iz stanovanja na drugem nadstropju na Trgu Gobettd 19, ki je last 37-letnega indijca Kumarja Ba-gaia Sudarsmaha iz Novega Delhija.
Mlada črnka, ki živi v Bostonu, je bila na balkonu in je iz neznanih razlogov kričala nekaj predno je obležala na neki mizici v spodnjem baru. Lastnik bara Franco Al levi je mladi ženski nudil takoj prvo pomoč in poklcai takoj Rdeči križ.
Mlado 25-letno žensko so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih ran kmalu izdihnila.
Policija je vdrla v stanovanje Indijca in ugotovila, da je bil ta pijan. Zato ga je pridržala.
Indijec je čez nekaj časa izjavil policistom, da je srečal mlado črnko na milanskem letališču, kjer ga je Gloria zaprosila za zavetišče, češ, da jo zasleduje neki neznanec. On je ustregel njeni prošnji ter jo popeljal v svoje stanovanje kjer sta v prijateljskem vzdušju popila nekaj vina. Okrog ene ure polnoči ga je Gloria prosila, da bi jo odpeljal do hotela. Nameraval je ustreči tudi tej njeni prošnji ter je zato odšel v kopalnico, da bi se preoblekel. Cez nekaj časa jo je poklical, toda ni dobil nobenega dgovora. Zato je mislil, da je dekle sama odšla, ker se ga je bala (bil je namreč vinjen). Zato -- je rekel — se je vlegel na posteljo in skoraj zaspal. Toda zaželenega počitka ni užival dolgo, kajti zbudila ga je policija In ga odpeljala na kvesturo. Kljub tej dozdevno Izčrpni izjavi pa mu policija ni verjela ln Je Kumara še nadalje pridržala, kajti Ellsa Bal-zarelli in njena 17-letna hčerka Franca, ki živita v istem nadstropju kot Kumar trdite, da sta Glorio videli na balkonu in da Je ta klicala baje na pomoč v angleškem jeziku.
Italijanski planinci na vrhu gore Kolaholi
MILAN, 20. — Skupina 16 italijanskih alpinistov je srečno prišla na pomemben vrh v Hlm* aji Kolaholi Veselo novico je poslal glavnemu sedežu CAI v Milan vodja odprave Ermes Tomasi. «Kljub slabemu vremenu« pravi Tomasi, «smo prišli po treh različnih smereh na vrh Kolaholi. Dve smeri smo na novo izbrali, ena pa nam je bila že znana«.
Tomasi je poslal telegram iz Srt-nagarija, kar pomeni, da je skupina že na poti proti domu.
.....n, milil, ..........................
Z ladjama «Michelangelo» in <Raffaello»
Križarjenje po Sredozemskem morju
UMI hi
Ladji (Michelangelo* in-(Raffaello* v newyorškem pristanišču
mmiiiMiiiiniMmiiitiiinmiiiiiiinniiMHmiunininiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiiiiiiiiimimiiiiiiufcMHmiMlRii1*
PO NESREČI NA ŽENEVSKEM JEZERU
Včeraj so pokopali štiriindvajset žrtev
Za večino je bila pogrebna svečanost simbolična, ker trupel še niso našli
Sopranistka Anna Moffo z Giannijem Macchio v filmu ((Ljubezenska
zgodba*
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiKKiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
NA ZATOŽNI KLOPI V FRANKFURTU
Obtožili so jih umora
stotisoč ljudi
Trije visoki nacistični funkcionarji so sodelovali pri uničevanju «nepotrebnih ust»
FRANKFURT, 20. — Danes se | obsojencev na smrt in jim spre-i začel na frankfurtskem sodišču menili kazen v dosmrtno ječo. Ro-
proces proti trem visokim nacističnim funkcionarjem tako imenovane kampanje (T-4*. Gre za uničevalno pobudo, ki jo je sprožil Hitler v oktobru leta 1939 z namenom, da bi rešil Nemčijo vseh «nepotrebnih ust*, se pravi duševnih bolnikov, invalidov, ter sploh vseh tistih, ki so preživeli pet let v psihiatričnih bolnišnicah, norih kriminalcev ter ljudi, ki niso bili nemške krvi.
Danes so se znašli na zatožni klopi 62-letni zdravnik Gerhard Renno, 60-letni uradnik Hans Joa-chim Becker ter 64-letni industri ja Friedrih Lorent iz Kolna. Vsi trije so obtoženi, da so sodelovali pri umoru sto tisoč oseb med zadnji vojno.
Današnji proces je že tretji te vrste. Predvidevajo, da bo trajal šest mesecev.
81. kongres CAI v Rordigheri
MILAN, 20. — Od 6. do 10. septembra bo v Bordigheri enainosemdeseta kongres Italijanskega planinskega kluba CAI. Na kongresu bodo predavali znani Italijanski alpinisti, ki so v zadnjih časin dosegli vidne uspehe na severnem tečaju ln na Antarktiki.
Kongres bo začel geograf prof. Giuseppe Negronl s predavanjem »Severni tečaj in Antarktika«. Med kongresom bodo priredili slikarsko razstavo, ki bo imela za glavno temo ((Gorovje ln njegove lepote« ter nekaj Izletov v Apenine.
Pomilostili v Rodeziji 19 obsojencev na smrt
SALiI3RURY, 20. — Včeraj so v Saliatouryju pomilostili devetnajst
dezijska vlada pa ni povedala n*č o ostalih obsojencih na smrt. Prejšnji mesec je minister za pravosodje namreč izjavil v rodezijskem parlamentu, da je v Ječah 44 obsojencev na smrt.
Plaz Ja je zasul
NEAPELJ, 20. — V okolici Neaplja se je pripetila huda nesreča. Skupino treh otrok, ki se je igrala ob bregu posušenega hudournika «Canalone» je zasul plaz. Ko so ljudje opazili, kaj se je pripetilo, so priskočili takoj na pomoč in začeli odstranjevati zemljo. Takoj so prišli na omenjeno mesto tudi gasilci ter začeli z reševalnim delom. Kmalu so prišli do nesrečnih otrok, katere so takoj peljali v bližnjo bolnišnico. Kljub vsej dobri volji zdravnikov je Vincenzo Coppola, najmanjši izmed treh podlegel poškodbam.
Avtomatizacija v tekstilni industriji
V Parmi bo letos od 20. do 28. septembra (Mednarodna razstava industrijskih naprav za jedilne kon-serve* V okviru prireditve bo 22. septembra (deseti dan tehničnega dokumentarnega filma*: v dneh 27. in 28. septembra bo strokovno srečanje o propagandi za večjo potrošnjo konserviranih jedil, ki ga orga nizira Commission Economique et de Promotion pri Comite Internatio nal Permanent de la Conserve iz Pariza v sodelovanju s trgovinsko zbornico in ustanovo za razstave iz Parme.
Bežen pregled zdravstvenega stanja v industrijsko visoko razvitih deželah nam takoj pokaže, da je med tako imenovanimi sodobnimi bolezni najbolj razširjena bolezen živčnega sistema. Včasih, posebno v prejšnjem stoletju, ko avtomobil še ni zamenjal konja ln so po morjih plule še vedno jadrnice, je prevladovala čisto popolnoma nasprotna bolezen, ki so jo -tedaj poimenovali z angleškim Izrazom «spleen», ker je pač ta tujka zvenela bolj vzvišeno in ple-menlteje, kat domači izraz ((dolgočasje«.
Nevroze so posledica kopičenja živčnih sil v mesecih, ko je človek	najbolj	delaven.	Tedaj	manj
vplivajo -tudi razni drugi življenjski pogoji, ki so deloma povezano z zastrupljenim ozračjem (dim in megla v velsmes-tlh), vprašanja parkiranja avtomobilov, prepovedi parkiranja itd., kar vse izredno hudo vpliva na človeško živčevje, mu kali vrednost ter ga sili da uživa vedno večje količine pomirjevalnih in uspavalnih sredstev. Zato si človek želi v teh pogojih	vsaj kratkega počitka,	da bi
se vsaj kolikor toliko oddahnil. Ta	počitek	pa je	skoraj	vedno
nedosegljiv, ker nekaj dni prostega časa ni dovolj, da se pokvarjeni	živčni	sistem	korenito po-
pravi. Potrebno Je zato, da preobremenjeni ln živčno Izčrpani sodobni človek zaživi novo, popolnoma drugačno življenje, kj po-
meni popoln prelom z vsakdanjostjo, vsakdanjimi skrbmi ln napori.
Taka Je analiza te sodobne človeške bolezni, ki je napotila voditelje paroplovne družbe «Iitalla», da svetuje občinstvu, naj se poslužuje njenih stalnih morskih prog v okviru Sredozemskega morja. Pri tem ne gre za organizacijo skupinskih krožnih Izletov, temveč samo za izkoriščanje rednih prog, ki povezujejo Genovo z New Yorkom Seveda v tem primeru ne gre za potovanje od Genove do največjega severnoameriškega mesta, temveč le za krajši turistični Izlet po Sredozemskem morju, ki se začne v Genovi, doseže svojo skrajno zahodno točko v Algesl-rasu v Španiji In se potem zaključi, v obratni smeri, v Genovi.
Prevozniško službo na tej progi opravljate ladji ((Michelangelo« ln ((Raffaello«. Vozni red teh dveh ladij je tako urejen, da se Je mogoče vkrcati na eno v Genovi ln se potem vrniti z drugo lz Gibraltarja. Tako se na primer odpotuje ob 11. uri zjutraj tz Ge nove. Na ladji potnik razpolaga z najsodobnejšo udobnostjo, kot s klimatiziranim zrakom, kopalnico, radijskim sprejemnikom, te lefonom ln pisalno mizo. V vsakem trenutku lahko potnik telefonira svojcem ali pa poslovnim sodelavcem.
Za turiste je na ladji preskrbljeno v vsakem pogledu. Hrana Je
odlična ter prija vsakomur, posebno v pogojih tega novega življenja, ko je človek daleč proč od vsakdanjih skrbi in vsakdanjega mestnega ropota.
Popoldne ob 16. uri je ladja že v bližini Cannesa, kjer se za kratek čas ustavi. Po odhodu iz tega francoskega mesta se gostje, čakajoč na večerjo, zabavajo na najrazličnejše načine: na razpolago sta mini - koncert, ali pa predvajanje filma v veliki dvorani.
Po večerji se začne na ladji nočno življenje: glasba, ples, družabne Igre ln razne prireditve. Poskrbljeno je za vse; tudi družinski očetje z ženo ln otroci so lahko brez Skrbi. Sobarice bodo poskrbele za malčke, a za najmlajše pa so pripravili elektronski «baby sitter«, ki opozarja u-službance, če se otrok zbudi.
Naslednji dan ob 9. zjutraj Je ladja Michelangelo že v Neaplju. Opoldne odpotuje naprej ter po enonočnl vožnji dospe do Algesi-rasa, ki je streljaj zahodno od Olbraltara. Turist je tako prišel v Španijo, kjer sl lahko ogleda številne kraje, kot Malago, Sevi-ltjo in druga mesta
V Algeslrasu pa se krožni turisti lahko vkrcajo na ladjo ((Raffaello«, kt Je pravkar priplula iz New Yorka Potovanje v Genovo le podobno tistemu, ki smo ga v obratni smeri že opisali, se pravi do NeapMa. potem do Cannesa ln končno do Genove.
Paolo de Domenico
~TŽ TRŽAŠKE K ROM K E
Prišla sta navzkriž s pravico
Nova avtobusna zveza s Puljem
Puljsko avtoprevozniško podjetje «Autosaobračaj» bo s 1. januarjem prihodnjega leta vzpostavilo novo redno dnevno avtobusno zvezo s Trstom. Podjetje je že prejelo pristanek zvezne gospodarske zbornice, ni pa še zaenkrat pristanka italijanskih pristojnih oblasti za vzporedno progo v nasprotno smer. Nova proga, ki je postala prepotrebna zlasti v zadnjem času, ko se osebni promet med Trstom in Puljem čedalje bolj stopnjuje, bo razbremenila obstoječe storitve ter hkrati znatno skrajšala čas vožnje, saj bo tekla neposredno lz Trsta v Pulj in nazaj ne da bd povezovala oddaljene kraje kot sta zlasti Rovinj in Poreč. «Autosaobračaj» je že pripravil tudi vozni red za novo progo: avtobusi bodo odhajali iz Pulja ob 6. url (sedaj vozijo ob 7 ln ta umik bo ostal nespremenjen, tudi po vzpostavitvi nove proge) in bodo prispeli v Trst ob 9.10. Iz našega mesta pa bo odhod I ob 17.30, prihod v Pulj pa ob 30.40.
Varnostni organi letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj zopet prijavili sodnim oblastem dve osebi, ki sta prišli navzkriž z zakonom. Prva prijava se nanaša na 59-letnega upokojenca Celestina Declicha iz Ulice Matteotti 13, ki je 25. prejšnjega meseca grozil nekemu agentu v civilu z nožem. Prijavljenim je trenutno na začasni svobodi.
Drugo prijavo si je naprtil zaradi pijanosti 54-letni natakar Emi-lio Majer iz Ulice Bonomea 185. Tudi njega so agenti zasačili 25. julija. Moški se je namreč precej pijan pojavil tistega dne zvečer v baru (Catina* na Trgu Perugino. Lastnik lokala, Pietro Porcella, ga je najprej zlepa povabil, naj zapusti bar in naj ne moti njegovih klientov. Ker na noben način ni šlo zlepa, sta ga Porcella in neki njegov uslužbenec zagrabila ter pahnila na cesto, da se je pri tem tudi precej potolkel. Agenti, ki jili je lastnik takoj nato poklical, pa so pijanega Majerja najprej peljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, naslednjega dne pa so ga povabili na kvesturo,
Avto povozil otroka
Na Lonjorski cesti, pred stavbo št. 1/4 je neki avtomobil povozil včeraj popoldne okrog 13. ure petletnega otroka, ki je neprevidno prečkal cestišče. Alessandro Luc chesi, žrtev pretresljive nesreč’ stanuje ravno v omenjeni stavbi in je bol v trenutku nesreče namenjen domov. Stekel je neprevidno čez cesto, ravno takrat pa Je pc ulici navzdol, namenjen proti sre dišču mesta, privozil avtomobil tiai 850 z registracijo TS 107177, ki ga je šofirali 32-letni Gdorgio Fa mdani iz Ulice delTEremo.
Zateglo cviljenje zavor ter nena den udarec sta vzbudila pozornost tudi 25-letno Alessandrove mater« Arielle Manzin, ki Je pogledala skozi okno svojega stanovanja ter zagledala malega Alessandra na tleh, nekaj metrov od ustavljenega fiata 850 Okrog malčka se je v kratkem nabrala radovedna skupina ljudi Avtomobilist, ki gs Je nehote povozil, po ga je tedat posadil v svoj avtomobil ter ga v spremstvu njegove pretresene ms tere odpeljal v splošno bolnišnic-j
Na pregledu v ambulanti za prvo pomoč, je dežurni zdravnik ugoto vil malemu ponesrečencu številne udarce z odrgninamd na desni lič nloi, bradi ter udih. Zaradd tega so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer bo moral preležat.-najmanj deset dlnt.
B EL R

RF RIKR

Nekdanja francoska ekvatorialna Afrika
Druga plat evropske civilizacij
31
Pozneje, ko so se morali belci umakniti zaradi pritiska javnega mnenja in tudi zaradi rastočega odpora domačinov, so stopili le za kulise, ker njihovi «otroci» so jim ostali zvesti, ker so se čutili bližji belcem kot svojim rojakom in se niso mogli odreči staremu načinu življenja.
Da se je vse mimo razvijalo po načrtih, so skrbeli beli vladni funkcionarji. Vsaka tri leta so bili premeščeni, da bi ne mogli preveč krasti in zaradi tega se niso preveč brigali za svoja področja in so svoje posle opravljali nemarno. Njihove naloge so bile: morali so izterjevati davke, nabirati vojake, skrbeti za prometne zveze in za odnose med belci in domačini. Njihovo učinkovitost so merili po vsotah, ki so jih iztisnili iz domačinov kot davek.
Življenje takega okrajnega upravnika na bilo ne lahko ne veielo zato so na ta mesta prihajali odpadniki francoske administracije, med katerimi se je našlo tudi nekaj I kriminalcev. Domačini so bili I lahko tepeni samo, ker se je I belcu zazdelo, da se je v pogledu črnca nekaj sumljivo zabliskalo.
Navadno so bili črnci kaznovani, da so svojo kazen odslužili kot strežniki na domovih belcev, za kar jih belci niso plačevali in to se je domačinom zamerilo bolj kot sedenje v ječi.
Nizko pod upravniki so vladali domači poglavarji okrožij in spet nizko pod njihovo oblastjo poglavarji naselij. Francozi so te svoje podložnike skrbno izbirali in izkoriščali. Nalagali so jim najbolj nehvaležne posle, kot pobiranje davkov, nabiranje vojakov in lovljenje prebivalstva za prisilna dela.
Domači poglavarji so morali vse to izvajati, če so hoteli ostati poglavarji in ohraniti prednosti svojega staleža, lastno hišo, lastno zemljo, mogoče celo nekaj denarja. Ce bi ne ubogali bi to drago plačali, Francozi pa bi si našli druge, ki bi delali isto namesto njih in ljudstvu se ne hi godilo nič bolje.
Francoska oblast je bila najbolj otipljiva pri pobiranju davkov. Vsak domačin je moral plačevati «osebni davek« in ((krajevni« davek za vzdrževanje okrajnih cest. Francozi so dovoljevali, da se je ta drugi davek plačeval z delom, če ni bilo denarja. In denarja ni bilo skoro nikoli, zlasti v notranjosti, v revnih pokrajinah. Tam je bilo nabiranje davkov mučna zadeva.
Maloštevilni prebivalci so pridelovali komaj dovolj za svojo prehrano. Edini vir dohodkov je bilo izseljevanje v obalna področja, kjer je zaradi trgovine krožilo nekaj več denarja Možje so zato lodili sekat drevesa v gozdove ali na plantaže in pobiralci davkov so našli v naseljih le ženske, starce in o-troke. Ti niso bili zmožni niti prisilnega dela
Če denarja ni bilo, niso domačini smeli ostati nekaznovani. Treba jim je bilo vtepsti v glave, da belci ne odpuščajo; treba jih je bilo prestrašiti, da so prihodnjič zbrali zahtevano vsoto. V vas so prišli vojaki tujega plemena; požgali so kolibe in odpeljali žene in otroke, možem pa so zagotovili, da jih ne bodo spet videli, dokler ne bodo zbrali denarja.
Če tudi ta grožnja ni zalegla, so belci bičali dolžnike do nezavesti in jih poslali na prisilno delo za najmanj 50 dni. Včasih so domačini ostali na tlaki tudi po nekaj let. V Gornji Volti so beli potniki našli prebivalce vasi, ki so lovili mravlje za hrano, ker so
jim vojaki pobrali vso in živino.	... in po-
Prisilno delo: možje Jjj[ nekod tudi ženske so ^ poprečno 40 dni na ^ cestah, da so si Placaijij po-jevnd davek«. Ce so o ^ klicani v dobi važnih P . ^ del, so morali zaneina
lja.	i „ da s°
Ceste so delali tako, možje prinašali v 8 jjo-zemljo in ženske so 1° (jeset di tlačili na zemlji«111- ^ ur na dan. Ponekod J to treba graditi železnice j, so bile prave tragedije meri s grajenjem ces ’ po-niča Kongo-ocean je s vsal! prečno eno življenje p prečni prag. Edino or . * pj terega so imeli	**!
razpolago, je bilo kladivo. S krampomi “ je kopali predore; dom cenejši od lopate.	:e
Vojaška služba: Franc J ^ uporabljala vojake več a ijjo let. Med prvo svetovno ^ je postala vojaška sluz vezna in vsi črnci mea 35 letom so bili poklica**1 orožje, tako da je “H?, jjp■ 1917 na Somski fronti skih bataljonov.	, jeti
Služba je trajala tn
čc se je črnec po
teh P;
letih obvezal, da ostaaehi cP gih 12 let, je po tej bil penzijo, odpust nes^ jp
uii penzijo, oupuoi . e v davkov, možnost zapoš* ppgli’
15 letih-
celo državljanstvo ah >Ve'ji varstvo kakega naselja, pj ostal živ po 15 let1,, se je dogajalo poredko«' ^ Nabiranje vojakov Je. * podobno pobiranju “a vest naseljih se je razširil v5i da prihajajo po vojake mladi fantje so zbezal*. v0j]
ni bilo polovljenih t8t)0-
mož. Poslani so hm ..j in <fi rišča, kjer so jih tam v Sirijo al1 „niovicf kjer jih je več kot FL, jet. umrla pred potekom} predvsem zaradi man^„nm nebja. Tuberkuloza je P alkohol.	. „,i prv*
Tisti, ki so prežlV®“taii * tri leta, so navadno o* 6j s< drugih 12, ker doma staJ težko spet privadili n način življenja.	^
Francoska Afrika Je^oiet človeško skladišče, °a fi0 po so Francozi jemali kar (rf trebovali in kolikor so r ^ bovali. Dokazi za to s°a^gw Najbolj zgovorno je P prebivalstva. Francoska ^ torialna Afrika, ki le .ni^ la današnji Čad, Sremu ^ ško republiko, G®130?,. 'ia let* go-Brazzaville je stL,i|ii0illi 1911 približno 20 J® pa prebivalcev, leta J I' milijonov in poj; de ^ pol
pozneje le dva miliJ°n®hjavUej Ti podatki so bih .fj jih ?! ni leta 1934 in od tedaj ^
nihče zanikal. V
je PrebIdil!'
svx' &r*sse
seljevanja v angleške k pi* Drugi razlogi upadam « bivaistva so bile holeri1 ^ ci so prinesli v	Joh-
novih, starih se nl® sp8w’ razen koz in bolezni ^ p na področjih, kjer Je , ristilo njim.	,„„111 J
Francozi niso napj8 ra|m česar, da bi izboljšal* v m no domačinov, nis0:cn zJfj niti enega mlina. rovali niti enega 0 Če je letina uspela r0d#( prebivalstvo, da je P* pridelek, da je lahko P1 seve^ davke. Kupci so ml* al*r Francozi sami, ki so P*
smešno nizke cene	v
Izobraževanje fornac* sledilo istim načelom- psPjt cozi so naštevali svoj (# he v odstotkih, da {rjk>» prikrivali resnico: v "Lji? je nepismenost v zacmJ & setletju znižala za , t™ (od 84,4 na 81.5 ods*-'u
ndv
J»
c« j«
vilo nepismenih pa . višalo za 20 mHU0, «f 102 na 122 milijonov* raF prebivalstvo medtem
Kongo - Brazzaville
Sedaj je na vrsti reakcijo
Leta 1900 se je v plemenu Balali rodil Andre Grenard. Imel je precej razgibano mladost, učil je katekizem na nekem mlsjonu, a bil Je odpu ščen zaradi nediscipline in poskusil je še nekaj poklicev, dokler se ni znašel v franco ski suknji v borbi proti slavnemu Abd el Krimu na gorah maroškega Rifa.
V bojih se je Izkazal in bil povišan v narednika. Pozneje je dobil delo na ministrstvu za kolonije v Parizu. Lahko bi mimo in udobno živel a Andre Grenard je takrat, lete 1920, storil odločilni kovale svojega življenja. Ustanov'1 je politično gibanje pod krinko protesta proti prisilnemu delu in zbiranju denarja za hi-
trejši družbeni m
ospd^1
razvoj
Afriki
črncev v
Foiagoma so P°sta]eg( vse podrobnost.
prepriG.nja Hotel ie^ao Z Afričani na nadplemeh^tf JJ ven družbe Kot ■-re<31{|0*,.!j dosego cilja je h‘l .7K0 jf ludi oboroženi vstaj*. Francozi razumeli *eV*<’* ugotovili, da jim so ga ustavili Obtožili so ga nev""j97 v upravljanju in 'at?„ ge 1 „ bil zaprt. Toda bilo c pf% pozno. Nastalo je je fol opozicijsko gibanje, k s* vzročilo prve nemire francoskim oblastem-
16 Sti neP
M
(Nadaljevani* 1
ŠE ENKRAT O VELIKEM GRADBIŠČU V DJERDAPU
Turistična bodočnost to Kladovo na Donavi
sb° gradbenikov odšlo, bo tu ostalo več sto sodobnih 0vani 'n drugih objektov, ki so nastali ob sedanji gradnji
i Ielikem
-- e veliko pisali. Poročali
gradbišču na Donavi
smo
to«, kako
i&naEAttist
koičann*'0 Je bilo to tvegano delo br- ods’oi 30 De^atoi'i zapisali, da •«J naprej množico gradbin-
C6v	*uuw*1'-w gidutmi-
to	množica monterjev.
SradbinJ6 ne. 1x5 res> ker bodo tako o, -ln?ed še veliko dela, prav »'noterj» Caxa skoraj še vse delo Pa bo^ ’ P*? nekaterih napovedih celi )Z°ivriV* kilovati elektrike zateči J« “toocentrale v Djerdapu govori); pnb°dnje leto. Ne bomo niti o c,i°i?r?tto'nčih 'n monterjih drugem-	P3«	Pa 0 nečem
totralo “adovo se v zvezi s %, kerV DtordaPu pogosto ome taseijB ,seJe nekuanje majhno Mjetnn Donavi razvilo v kar ^imi , tece z ved sto novimi bolje hots,l.anovanji, * hotelom, ali Postajo Cl’ z novo zdravstveno ?r°svetnirw ustanovami, •t itd trgovino, z gostilna-zvezj '>eveda je vse to nastalo
^ je vse saj ju f Sradnjo hidrocentrale, Costih * snnožica ljudi od tiranih T^kov do visoko kva-& prihai sd"°kovnjakov. Vrhu te-* Kladov4 V Pjerdap in zato tudi kovnih0 ,yeDk° strokovnjakov in "V ki ‘Judi, pa tudi radoved-^je	radi °Sledali naj-
Majht,flblsce v Evropi.
J Petih ,jl'lestece °b Donavi se je “krati J, . Povečalo za dvakrat, No Dp;.Je moderniziralo in po-i ttiesi 00 središče z vsem, k® bojg. Potrebuje- Toda kaj Cl>a dol^ Lez ,eto ln pol, dve ve-!®a in. ,Vcev' in telinikov zapu-\K kar j°V0’ ko bo centrala in Jtsia? jv ■ z njo v zvezi, dokon-?lc, s hot »i- s stotinami novih hiti bo r stanovanjskimi bloki?
na ljubo bi moglo to področje postati pravo turistično področje, kajti za sedaj obstajajo vsi pogoji, da bi se Djardapska ožina spremenila v eno najlepših in najbolj privlačnih področij.
Stoletja težko prehodna ožina velike reke bo postala mirno lepo plavo jezero, ki ga bo obdajala priroda. Veliko globoko jezero, ki se bo raztezalo vzdolž starega toka Donave, bodo obdajali čudoviti zeleni gozdovi, polni divjadi. Vrhu tega je tu tudi nekaj zgodovinskih objektov, ki bi znali zvabljati množico domačih in tujih gostov. Sem spada n.pr. zgodovinska Trajanova plošča, pomemben zgodovinski objekt izpred 1.800 let.
Z vsem tem računajo ljudje, pri katerih že pet let «gostujejo» tisoči delavcev, tehnikov in strokovnjakov, ki grade hitdroeentralo čez Donavo.
R. V.
Kakih 10 km jugovzhodno od Pulja je vas Medulin. V neposredni bližini vasi je lep borov gozdiček, obala pa je deloma skalnata, deloma peščena. Tu se v poletnih mesecih zbere veliko domačih in tujih gostov, saj je medulinski camping izredno velik. V zadnjem času pa so zgradili tu tudi nekaj hotelov in bungalovov.
P. P. PASOLINI PONOVNO POLEMIČEN?
V klasiko preoblečeno družbeno dogajanje pofašistične Italije
RIM, 20. — Končujejo se pri prave in vaje za krstno predstavo novega odrskega dela znanega italijanskega književnika Pier Paola Pasolinija cPilade*. Gre za tragedijo v verzih, ki jo pripravlja odrska skupina tSicilia*, ki pripada državnemu gledališču in jo vodi Giovanni Cutrufelli.
Prva uprizoritev Pasolinijevega dela bo 29. t.m. v grš'co-rimljan-skem gledališču v Taormini. V naslednjih dveh dneh pa bodo delo ponovili. V prvih dveh dneh septembra pa bodo Pasolinijevo delo ponovili v Enni, 3. in 4. septembra se bo gledališče selilo v Agrigento, 6., 7. in 8. septembra pa bo gledališče zSicilia* gostovalo s Pasolinijevim delom v gledališču v parku vile Castelnuovo v Palermu.
Pasolinijevo delo *Pilade* je zelo aktualno, kljub stari, klasični obliki, že po svojih prvih ver-
________
i & hn 01 mesteeem ob Donavi, i*'1 in sp ^«10 4.500 gradite-. M ?none, b° stokalo sem vsak Skočnih f°,300 Poslovnih ljudi, j;? Kj; , gostov, »radovednežev* mj/-’ ko do vsa ta množica S? h ZICa' ie značilna tudi raien'a it l®? polne žepe, in je ,0 da Se , °s,1-i tudi na veliko, ta-16 SkLpUJfaak mesec porabijo V g, milijonov dinarjev?
1^% ®jVorndl krogih Kladova “ ’ :a oo konec 1971. leta v
i “‘“tl urtnu ostolo praznih 700 so-N osui stanovanj. Prav ta-Pfazen hotel «Djerdap», No dat*s s težavo najdete h PtazDp' Dfav tako bodo osta-h trn,,.v ntogove depandanse;
klientov bodo ostale ?*v bodo * trgovine, brez go-lj ^tole gostilnice, kavar-
L^tor-p’ V10®11 sklepati, da bo »	konec	leta 1971, po-
rftou faj-ttoanje filma postavlje-* ith i» mskemu mestu? Ljudje,
. 'todje, ki živijo za L'' ta n', .H1 iščejo kakršno koli razvoj tudi tedaj, Nišlja;„rala Djerdap dokončana, k.%anili * razpravljajo, kako , i z.lvijenjski ritem, na »Hijih ® to Kladovo privadilo Si**** letih. In kakor koli L^i, D^LJ0. vse variante in mož-
kT1’Priti,- variante in moz-w’ da i« laj0 do edinega zaključ-^adovQ J v treba iskati rešitev za v ~~ turizmu. In resnici
llllllllllllllllllllllllllll■lIlllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlll^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■l■■lli■■ll|||||Ulltll■lll^>||l■lll>,■tllil,ll||llilll|lll,l|lllllll,l,|l,l,|,|>|>
JUGOSLOVANSKI INŽENIR MED VODILNIMI LJUDMI NAČRTA APOLLO
Iz nepomembne slavonske vasi do vodilnega mesta v Houstonu
Vucelič je bil vedno med najboljšimi študenti - Nagla uveljavitev v ameriški družbi, ki gradi ladje Apollo - Kaj je še v načrtu?
Pred mesecem dni je človek stopil na Luno. Američana Armstrong in Aldrin sta s svojim »pajkom* pristala na robu Morja tišine, se tu pomudila skoraj en dan in se nato vrnila k matični ladji «Apollo 11», kjer ju je čakal Collias, ki ju je popeljal nato na Zemljo. Ko smo tedaj dan za dnem podrobno poročali o tem velikem dogodku, o velikanskem uspehu ameriške tehnike in znanosti, smo rekli, da pri programu «Apollo» sodeluje okoli 300.000 ljudi, da pa sam polet na Luno in nazaj vodi in nadzira nekaj desetin ameriških vodilnih strokovnjakov. Eden teh je bil tudi mladi jugoslovanski inženir Milojko Vucelič, ki je te dni prišel v domovino na kratek oddih.
Milojko Vucelič, ki ga v ZDA kličejo Mike Vucelič, je po rodu iz Slavonije, iž vasi Garešhfčč. Med zadnjim poletom ameriških kozmonavtov na Luno je v kontrolnem centru za vesoljska raziskovanja v Houstonu vodil ekipo strokovnjakov 300 ljudi. Ker v centru v Houstonu niso bili preprosti ljudje, pač pa sami stro kovnjaki in visoko kvalificirani ljudje z velikimi odgovornostmi in je nad tolikšnim številom takih ljudi bedel razmeroma mlad Sla vonec, poglejmo, /do je to in ka ko je prišel do tega položaja.
Milojko Vucelič se je rodil pred 39 leti v kmečki družini v Ga-rešnici. Osnovno šolo in gimnazijo
je končal v Bjelovaru, nakar je prišel v Zagreb, kjer je 1954. leta diplomiral na tehnični fakulteti za strojnega inženirja. Vedno je bil med najboljšimi študenti. Kmalu po diplomi se je zaposlil v Zahodni Nemčiji, kjer pa ni dolgo ostal, ker se je 1956. leta preselil v ZDA. Tu se je najprej zaposlil pri družbi Česna, ki izdeluje letala. Kmalu pa je zapustil to družbo in se preselil k podjetju «Stanley Aviation Corpora tion», kjer je delal kot projektant sedeža za avtomatsko «izstreljeva-nje» jklota iz reakcijskega aviona v primeru nesreče. Ko je 1961. leta tedanji predsednik John Ken-nedy objavi! ameriški načrt za osvajanje vesolja, je skušal Vucelič prepričati šefa korporacije, pri kateri je delal, naj bi se vključila v ta program. Toda šef korporacije je bil bolj konservativen in zato je Vucelič zapustil družbo «Stanley» in se preselil v Kalifornijo k velikanski družbi «Nord American*.
To je ogromna korporacija, ki zaposluje 110.000 delavcev in tehnikov. Tu se je Milojko Vucelič zelo naglo uveljavil. Že po šestih mesecih jv postal šef skupine strokovnjakov, v naslednjih šestih mesecih je postal šef oddelka, čez leto dni že vodja celega oddelka, pred 4 leti, ko je bil star 35 let, pa so ga imenovali za tehničnega direktorja tistega oddelka, ki se ukvarja z vesoljskimi raziskava-
mi: bil je torej imenovan za teh ničnega direktorja za gradnjo vesoljske ladje «Apollo»
Milojko Vucelič pravi: «Američani nimajo kompleksa pred mladimi. S.arostno poprečje v našem teamu je od 35 do 45 iet. Povsem drugače je pri teamu za rakete. Tam so v g,a vnem 50 let niki. Morda je to zato, ker je tem potrebna večja strokovnost, večje vnanje in, prvenstveno, so potrebne večje izkušnje.*
Ko so mu postavili vprašanje, kaj bi bil mogel z vesoljsko ladjo in Collinsom v njej storiti, če bi po naključju prišlo do okvare na «pajku», to se pravi na LEM, ki naj bi Aldrina in Armstronga spet pripeljal do «Apolla 11», je rekel: «V tem primeru bi bilo najvažnejše, da se LEM, da se modul odlepi od Lunine površine in stopi
.    m   m milu   im   mi   n 
Jože Mamilo vic iz vasi Golac
i
)e slavil svoj 100. rojstni dan
*e ^ v*0Seyi Preživel mladost, *<t je0a f življenje. Spominjam ,f„a!a — železnega pti-ttjSe, , le človek poletel v C ob?0„Luno-» Tako bi lahko 0l>ičaa ,?P?minov stoletnega ®iso]oi’ • to v nedeljo slavil A Jubilej - umetnico v o??1 G°lac. To je edini I#« za	občini, da ima
doJ?0-' dese* križev. Niij^eo m se v to malo brkin tj j sej«' uj}rava je tu slikovita. M hlo »v ,v. tem kraju. Zato k	tuje. Ustavil sem se
•lufMčal • f.° strm; ulici pa se Jeziček. Tokrat je bil °n na ulici, zalo sem
**avii
svoj loo, rojstni dan.
kar njega vprašal, kje bi lahko dobil Jožeta Mamiloviča.
Ob vprašanju je možiček malce začudeno pogledal, vzel iz ust cigaro in dejal:
«Saj sem to jaz!*
Ostal sem brez besed. Zdelo se mi je, da je pred menoj mož sedemdesetih let. No, zmenila sva se za kratek razgovor. MamilOvič je bil za kramljanje pripravljen. Po stavil sem mu že standardno vprašanje, česa si najbolj želi? če verjamete ali ne, stari Jože je od govoril:
«Ja, rad bi eno žensko. Sam sem. Kaj drugo, tega si najbolj želim * V kuhinji, kjer je potekalo najino kramljanje,- so bili še sorodniki in vaščani. Ob tem odgovoru so vsi bruhnili v smeh, stari Jože pa je ponavljal: *Rad bi žensko, da bi ne bil sam.*
Nato je iz žepa potegnil cigaro. Sledilo je drugo vprašanje: preživeli ste dve svetovni vojni, morda vam je ostal v spominu kak zanimiv dogodek?
tSeveda, seveda. V ruski vojski sem dobil medaljo,, medaljo.*
Kdaj pa je bilo to, sem se hotel prepričati, ali se res še spominja.
*Ja, sedemnajstega leta, takrat sem dobil medaljo.*
Nato je začel pripovedovati o dogodkih, ki jih je doživel v Vipavski dolini. Tu ga je namreč dvakrat czasula* mina. Med pripovedovanjem pa je pripomnil, da je imel veliko srečo, ker ni bilo kamenja, kajti če bi se to zgodilo pri nas na Krasu, v Brkinih ali v Čičariji bi bil vrav gotovo ob glavo. Dalje se moziček spominja tudi na svoj dom, kjer so skrivali partizane ipd■ Sorodniki so povedali, da je bil stari Jože zelo dober pevec. Ali sedaj na stara leta kaj pojete?
r Seveda, veste, tiste stare čičke pesmi. Teh novih ne znam niti jih ne razumem.*
Kako pa vaše zdravje? rNoge me ne drže, kot bi me mo rale, okoli srca pa je vse v redu.* Ali ste bili kdaj pri zdravniku? tJa, pred tremi leti — prvič. Uho mi je nekaj nagajalo, zato so
mi ga odrezali. Ko mi je zdravnik povedal, da bom ob uhelj, sem rekel: kar odrežite ga. Sedaj pa je mir.*
Zanima me, kako se dočaka sto let, ali 'imate kakšen poseben recept glede hrane ali drugega?
*Ne, nobenega recepta nimam. Jem vse od kraja. Imam celo še svoje zobe, samo z njimi ne morem več škripati. Povem vam tudi, da računam živeti še kakih 10 do 15 let,* — je s smehljajem zaključil najin pogovor in dodal: »Pridite še na obisk!*
* * *
Omenimo naj, da stari Jože vsak dan prehodi tudi do šest km poti.. Gre v trgovino, k sorodnikom. Tu di skuha si včasih sam. V miru in brez večjih sprememb živi stari Jože. Želimo mu še veliko zdravih let.
VOJKO KRPAN
vek bolje izkaže kot računski stroj. V zvezi s tem Vucelič navaja težave, ki so jih ameriški strokovnjaki imeli z britjem koz monavtov. Kozmonavti so se ved no vračali iz vesolja z dolg.mi bradami, če so ostali v vesolju po več ilni. Zato so skušali pripraviti brivni aparat, ki bi vsrka val dlake, da bi se kaka dlaka ne vrinila v kako napravo in jo pokvarila. Koliko časa niso izgubili s tem, vendar kozmonavti z novim aparatom niso bili zadovoljni. Po nekem poletu pa je kozmonavt Stafford stopil iz kabine lepo obrit. Ko so ga vprašali, kako to, je odgovoril: »Zelo enostavno, kupil sem si navaden aparat za britje z žiletko, kremo za britje in čopič in vprašanje je bilo rešeno.* To, česar niso zmogle ekipe velikih strokovnjakov, ki so si pomagale tudi z vsemi možnimi napravami, je zmogla preproste logika.
Milojko Vucelič kot tehnični di-
(Nadaljevanje na 6. strani)
zih zbor govori o nnajnovejši zgodovini Italije, pa čeprav ni neposredno govor o konkretnih dogodkih. Občinstvo takoj opazi, da smo na Piazzale Loretto v Milanu, kjer se dogajanje začne, in nato avtor popelje občinstvo skozi politična in družbena dogajanja italijanskega naroda, skozi vseh zadnjih 25 let, pa čeprav pesnikova kritičnost pogosto popusti liričnemu navdihu, tako da občinstvo dejansko uživa v ritmu in slikah, ki jih Pasolini mojstrsko prikaže.
Ko se Orest vrne v domovino iz dežele z večjo civilizacijo in hoče zgraditi zares moderno, sodobno državo pod vodstvom ali v smislu neke ideje — Atene, naleti na odpor nasprotnih sil. Pride nato do nekakšnega «makiavelistične-ga pakta* med njim in Elektro, ki predstavlja nazadnjaške in konservativne sile. Sledi nato nekakšen moralen in psihološki upor evojske v gorah*, ki ga vodi Pi-lad. In vse to se izvaja v smislu osvajanja oblasti v imenu naroda. Sledijo spopadi ideološkega značaja in tudi spopadi v praktičnem političnem življe?iju med Orestom, Elektro in Piladom, dokler ne pride celo do anarhističnega poloma in zloma ljudske revolucije.
Vse to se dogaja v nekem kronološkem poteku dejanskih političnih dogajanj v zadnjih 25 letih v Italiji, seveda gledano iz zornega kota Pier Paola Pasolinija.
Ker Pier Paolo Pasolini obravnava aktualno problematiko Italije, je samo po sebi umevno, da bo to njegovo delo vzbudilo polemiko, kar so dejansko vzbudila vsa njegova dosedanja dela, pa naj je šlo za literarna dela, za gledališka dela ali tudi za filme. Pasolini je svojo novo tragedijo zgradil na klasični shemi, vendar pa ji je režiser Cutrufelli dal modernejše scenske interpretacije, ki gredo do eksperimentalnih poskusov, da bi delu dal bolj ver jetnostno gledališko oblico Med igralci, ki ponazarjajo posamezne like, so večinoma mlajše moči iz gledališke šole milanskega Pic-colo Teatro ter iz rimske dramske šole. Režiser je namenoma izključil vse velike gledališke igralce, ker je prepričan, da bi znanih umetnikov ne mogel pri praviti do tega, da bi dali »in er-pretativno nedolžnost*, ki je pri tem delu nujna.
Pilada bo igral Alessandro Nin chi, Oresta bo igral Afhamd V/ifi-chi, starca bo igral Giuseppe Liuzzi, Elektro bo igrala Claudia Gianotti, Ateno Wanda.~Ažismara, služkinjo pa Renata Negri.
Odrsko opremo je pripravil Giuseppe Sivieri, kostume Nicoletta, v režiji pa Cutrufelliju pomaga Aldo Valli.
na krožno pot okoli Lune. Dovolj bi bilo, da bi se LEM dvignil le za kak kilometer, toliko da bi bil višji od najvišjih gora na Luni, kajti tedaj bi se mogel Collins spustiti niže, priti nasproti modulu in rešiti Aldrina in Armstronga. če pa bi se modul, če bi se LEM ne mogel dvigniti, bi ne bilo kaj početi in kozmonavte bi živela, dokler bi jima ne zmanjkalo kisika. Seveda so to le teoretična razpravljanja, kajti pri nas je bilo vse predvideno do najmanjših podrobnosti.*
Seveda so bili pri tem angažirani tudi mogočni računski stroji, So pa trenutki, v katerih se člo-
.............................................................................n«
I
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Naj; uspešneje se bodo danes uveljavili
tisti, ki mislijo naglo in ukrepajo odločno. Ne zamenjujte svojih želja
z resničnostjo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Opravili boste neko poverjeno vam delo v splošno zadovoljstvo. Navdušil vas bo uspeh nekega prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zahtevajte od svojih svetovalcev nemogočih stvari. Nekomu, ki vam je v potrebi pomagal, bodite hvaležni
RAK (od 22.6. do 22.7.) Na po klicnem področju ne boste našli nikogar, ki bi se navdušil za stvari, nad katerimi se navdušujete. Bodil te bolj Dotrpežljivi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dolgotrajni napori, vloženi v neko delo, se vam bodo sedaj obrestovali. Ne nasedajte klevetam.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre več tvegate za druge. Od tega pa imate zelo malo. Odkrito povejte Ne zanemarjajte svoje mnenje.	I nosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Spoprijeti se bo treba z nekaterimi manjšimi težkočami. Odlično razumevanje v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Težko se boste odločili za ukrep, za sprejetje katerega vam noče nihče pomagati. Potrebni ste miru.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ukvarjati se boste začeli z dejavnostjo, ki vam bo omogočila večji stik z ljudmi. Ne bodite zaskrbljeni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pripravite se na odločilen spopad s tekmecem. Na čustvenem področju nobenih novosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne žrtvujte svojih interesov za stvar, ki tega ni vredna. Ne pogrevajte stare ljubezenske zadeve.
"RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste nepričakovano podporo od ne koga, ki ga niti dobro ne poznate.
družinskih dolž
ČETRTEK, 21. AVGUSTA 1969
TRSI A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 A. Rustja: «Jože Babič*; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Bondiani; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slov. skladatelji; 18.45 Adamove pesmi; 19.10 Filmska zvezdnica Grete Garbo; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 šport; 20.30 W. Ja-cobs:	»Opičja taca* (drama);
21.20 Orkester; 22.00 Domači av tor ji; 22.15 Zabavna glasba. TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Radijska priredba; 14.25 Janačkov Concertino za klavir.
KOPER
7.30, 8.30. 12.30, 15.30, 17.00, 20.15
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Bartokov kvartet štev. 3; 12.20 Locatelli, Tartini, Bellini; 14.01 Sopranistki C. Muzio in M. Olive ro; 14 30 Plošče resne glasbe, 15.10 Tenorist P. Munteanu; 15.30 Klavirske skladbe; 16.15 Sodobna ital. glasba; 17.20 Straussove skladbe; 18.15 Lahna glasba; 18.45 Zgodovina FBI; 19.15 Koncerti 20.30 Scarlatti: La Dirindina.
FILODIFUZIJA
8.00	Beethoven in Britten; 8.45
Glasba in siiia; 9.45 Medinova Simfonija št. 2; 10.10 Torellijev Concerto grosso, opus 8;	12.30
Portret avtorja: Donstoni; 13.05 Pergolesi: Smrt sv. Jožefa
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.06
Poročila'; 7.4o'Glasba 'za dobro ju- ^SO Poročiia; 7.50 Danes za vas tro; 8.00 Prijetna glasba; 9.00 Pod 8 25 Telesna vz6°ja. o 45 Inform
senčnikom; 10.00 Disneyland; 10.15 Glasbeni sprehod; 10.45 Četrt ure z znanimi pevci; 1115 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00, 12.45 in 1500 Glasba po željah; 13.50 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.00 Prisluhnimo jim skupaj; 16.30 Popoldne ub morju; 17.40 Plošče; 18.00 Radijski oder; 18.35 Ritmi za mlade; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Ital. narodne pesmi; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Tenorist G. Jaia; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Leto dni od praških dogodkov; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.00 Program za najmlajše, 17.05 Mladina in poletje; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Pisan spored; 21.00 Violinist Claudio Laurita; 22.00 Orkestri.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Program z Milvo; 14.00 Juke box; 15.18 Borodinove skladbe; 15.35 Neapeljske pesmi; 16.35 V diskoteki; 17.10 Nove pesmi; 17.35 Popoldanski program; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Poleti v mestu; 20.00 Glasbeno-govomi spored; 21.00 Radijska priredba; 21.35 Glasba in ritmi; 22.10 Glasbeno-govomi spored.
oddaja; 9.08 Glasben., matineja. 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Iz zakladnice resne glasbe; 11.15 Pri vas doma; 13 10 Boccherini Fransais: »Baletna šola*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Mokra njac: X. rukovet- 14.30 Priporo čajo vam...; 15.05 «Mladina po je»; 15.20 Operetne melodije; 16.40 G. Donizetti:	iz opere »Lucia
Lammermoor*; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Četrtkov simf. koncert; 19 15 Turizem in glasba; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Poje Elda Viler; 21.00 Domače pesmi in napevi; 22.00 Od Ibsena do lo nesca — Paul Claudel; 22.40 Glas beni nokturno; 23.15 Večer Bachove glasbe; 24.00 Pri tujih radijskih postajah; 24.30 Jug. pevci zabavne glasbe.
ITAL TELEVIZIJA
18.15 Program za mladino; 19.15 Znanost in tehnika; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 11 triangolo rosso — druga epizoda; 22.00 Oddaja za dela prosti čas; 23.00 Dnevnik
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 V kraljestvu mrtvih; 22.00 Mednarodni festival pesmi v Pesaru.
JUG. TELEVIZIJA
21.00, 23.30 Poročila; 19.15 Pionirski TV dnevnik; 19.45 TV komedija; 20.45 Cik cak; 21.35 Vozniško dovoljenje, prosim; 22.10 A-merika, ceste in ljudje — reportaža; 23.00 Smrt — serijski film.
DR. FRAN VATOVEC:
Slovenska in jugoslovanska časniška beseda
4.
Glede na dejstvo, da je bil Gajev časnik glasilo ilirskega gibanja, so jugoslovansko usmerjeni izetruženci videli v njem splošno jugoslovanski časnik. Nedvomno so Ga-jeve «Novine>< utrle pot ustaljenemu hrvatskemu časništvu in časnikarstvu, čeprav je njihov zanesenjaški ustanovitelj obležal pod valjarjem finančnega bankrota.
Z Gajevo publicistično dejavnostjo povezujemo pojav prvega jugoslovanskega ilegalnega časnika. Zaradi zelo stroge cenzure v zvezi s prepovedjo ilirskega imena je prišlo do stikov med Zagrebom in Beogradom. Najpomembnejši nasledek tega sodelovanja je bil pojav časnika «Branislav» (1844-5). Tiskali so ga v Beogradu, prepeljali nato prek Save in ga širili po Avstriji. «Branislav:> je bii tedaj prvi jugoslovanski ilegalni časnik. Programska smer: prinašal je gradivo, ki ga Gajev časnik ni smel. Zavzemal se je za vse Slovane v Avstriji, zlasti pa na Hrvatskem. Obsojal je neslogo med Jugoslovani. Skupno je izšlo 14 štev. na 55 straneh. Osrednja postava je bil urednik Paja Pavlovič. Pomagali so mu člani tajnega demokratičnega panslavističnega kluba v Beogradu. Pri prenašanju ((Branislava« iz Beograda čez Savo na avstrijsko stran je sodeloval tudi grof Albert Nužan, sin avstrijskega generala Lavala Nužana. 6)
šestnajst iet po pojavu prvega bosanskim m hercegovskim čitateljem namenjenega časopisa ((Bosanski prijatelj« je bila leta 1866 v Sarajevu na pobudo Topala Osmana paše, ki je povabil zemunskega tiskarnarja Ignjata Saprona v glavno mesto Bosne in Hercegovine, ustanovljena prva tiskarna na tem območju. Bila je to «Sapronova pečatnja«, pozneje «Vilajetska pečatnja«. Tu je vzniknil leta 1866 drugi periodični' tisk. Gre za časniški tednik nBosanski vjesnik«. Skupno je izšlo 25 številk. Razen tega dve izredni izdaji.
Vsekakor je značilno, da je bil BV tiskan v cirilici in v Vukovem pravopisu. Razen tujih m domačih novic so bile v njegovih stolpcih natisnjene tudi pesmi in pripovedke, pa tudi članki s področja znanosti in kulture. Urednik ni smel objaviti, da bodo prispevki tiskani v srbščini, temveč v »bo-sanščini«.
Konec maja 1836 se je utrnil tukaj tretji periodični tisk: tednik «Bosna» Glede na to, da je bil ta časnik uradno glasilo bosanskega vilajeta, mu je bilo usojeno vzdržati do okupacije Bosne m Hercegovine po avstroogrski vojski. Izhajal je na osmih straneh: štiri notranje strani so bile tiskane v turščini in v arabski pisavi, štiri zunanje strani pa v srbohrvaščini, cirilici ter Vukovem pravopisu. Notranja in zunanja časniška podoba odseva v treh predelkih: vilajetska, notranja in zunanja rubrika. Program:’-:) vprašanje osvetljuje Sapron na zelo preprost način: «Ur	n listom so začrtane
povsod enake naloge. Temu ustrezno	tudi urejevani.« 7)
Pojav prvega makeaonskega čas; vežemo z berlinskim kongresom leta 1878, ki je omogočii pojav nove svobodne kneževine Bolgarije. Makedonija je ostala pod turškim jarmom Namesto reiorm, ki se je biia zanje obvezala Turčija, je čutil makedonski narod še hujši teror. Na tisoče makedonskih emigrantov se je zateklo v Bolgarijo. Tu so zasnovali različne bojne oblike zoper turški imperializem. Med pro titurškimi bojnimi sredstvi naletimo tudi na periodično publicistiko. V krogu makedonskih nacionalnih revolucionarjev se je rodil v Sofiji prvi resnično makedonski časnik «Make~ donski glas» (1885-6). Razglaša «čistoto boja makedonskega naroda« za osvobojenje Makedonije V njem objavlja svoje članke oče bolgarskega socializma Dimitar Blago je p. 8)
Presenetljiv je pojav prvega časnika v Črni gori. 2e prvi korak v časniško publicistiko pomeni revolucionaren prelom v jugoslovanskem časniškem tisku sploh. V deželi s tiskarsko tradicijo, ki sega v leto 1493, se je šest let po vzniku koledarja «Orlič» to je 1871, ko je prav tedaj zborovala v toplem cetinjskem zavetju protiturško in proti-^%s4rij^ko nav£hduyena uporna ter zedinjena srbska mladina, pojavil na publicističnem obzorju prvi črnogorski časnik «Crnogorac» (1871-3). Razglaša tedaj sodobno napredni časnikarski program, sicer obarvan z meščansko liberalno ideo-4«»gij«i -Brani^-tapjnar'prelomna gesla pariške komune. Zato pripada ((Črnogorcu« posebno svetlo mesto v jugoslovanski časniški publicistiki' sploh. Oznanja svobodo in neodvisnost jugoslovanskih narodov. Uporno je časnikarsko pero urednika Sima Popoviča iz Vojvodine, ki ga je pred tem povabil črnogorski knez na cetinjsko publicistično ledino. Korenito jo je razbrazdal in zbral v svojem ustvarjalnem krogu revolucionarne sodelavce, med njimi prvega sejalca socialistične misli na Balkanu Svetozara Markoviča in nemirnega upornika Vašo Pelagiča.
((Črnogorec« izpoveduje suverenost Črne gore. Pri tem se požvižga na diplomatsko protokolarne klavzule, ki je turški imperij na njihovi osnovi obravnaval črno gore kot podrejeno deželo vse tja do ber inskega kong.esa leta 1878. V njegovih stolpcih naletimo na članke iz napadalnega «Pan-čevca», naperjene zoper reakcionarno politiko avstroogrskih oblastnikov Prvi črnogorski časnik je umolknil, ko so turški in avstroogrski oblastniki prepovedali njegovo širjenje v svojem območju. Bojni časniški o rigram »Črnogorca« nadaljuje tednik «Glas Crnognrca» (1873-7; 1879-1915; v emigraciji od 1917-22) Tako je posta! cetinjski krog žarišče mladega, revolucionarno obarvanega jugoslovanskega madinskega gibanja in glasnik neizprosnega boja zoper nasilje turškega ter avstroogrskega imperializma. 9)
PREDMARČNI SOMRAK
Gre za pojave slovenske periodične tiskane besede v času med Vodnikovimi ((Ljubljanskimi novicami« ter Bleiweisovi-mi ((Kmetijskimi in rokodelskimi novicami«, drugim slovenskim časnikom (1800-1843). V tem mračnem obdobju vihti bič nad slovensko časniško besedo neusmiljena cenzura grofa Sedlnitzkega, vrhovnega šefa metterniehovskega predmarčnega policijskega vohljanja. V tem najbolj žalostnem obdobju slovenske publicistike naletimo na časniško pobudo med francosko okupacijo v Ljubljani in pa na svetli utrinek ver-zificirane publicistike, ki jo predstavlja ietni almanaški čar sopis «Kranjska čbelica».
Publicistični odsev francoskega medvladja je bila ustanovitev vladnega poltednika >(Telegraphe officiel des Provinces lllyriennes)> (1810 3) v Ljubljani, prestolnici Napoleonove Ilirije. V bistvu pomeni nadaljevanje italijansko hrvatskega tednika «11 Regio Dalmata — Kraljski Dalmatin« (1806-9), ki so ga tiskali v Zadru. ((Telegraphe officiel« je izhajal v francoščini (1810-3), v nemščini (1811-3* ter italijanščini (1810-3).
«Kranjska čbelica» (Ljubljana, 1830-4; 1848) je verzificl-ran časopis z letno periodičnostjo. V njenem družbenem zaledju deluje napredni, demokratični krog Franceta Prešerna, ki je pozitivno uveljavil svojo vodilno vlogo v takratni napredni, demokratični slovenski družbeni sredini »Kranjska čbelica« izraža programsko osnovo slovenskega narodnega ln političnega programa, to je zedinjenja Slovenije Presenetljiv je predvsem njen publicistični pomen. Bila je namreč svojim bralcem verjetno še kaj več nego pesniški časopis. Biserne studenčnice njene pesniške publicistike niso srkali številni čitatelji le z užitkom estetskega ugodja. Doživljali so jo z občutki zrele slovenske, slovanske ter človečnostne zavesti. V stiski časa je postala ((Kranjska čbelica« polnovreden ekvivalent za politični časnik.
6)	Razen že omenjenih del in spisov:
Dr. Fmest Bauer: Die Entwicklung der Publizistik i.i Kron ti en. Zagreb 1S42.
Dr. Ljubomir Durkovič-Jakšič:	Branislav. Prvi jugos ovenska
ilegalni list 1844 1845. Naučna knjiga Beograd 1968.
7)	Djordje Pejanovič, štamparije u Bosra i Hercegovina 1529 1351. Sarajevo.
Todor Kruševac: Periodika bosanska za turskog vremena 1850-1878. Glasnik Arhiva i Društva arhivskih radnika Rosne i Hercegovine. Godina VII, str. 114.
Djordje Pejanovič:	Bibliografija štampe Bisne i Hercegovine
1850-1941 godine, strana 16.
8)	Arizankov B.: Počeci makedonske štampe. Naša štampa 1953. Karhasan Mustafa: Razvitak štampe u Makedoniji. Naša štam-pa 1956, br. 43 i br. 53.
Metrov Boro: Pregled za razvojot na pečatot v Makedonija do 1941 goddna. Razgledi 1963, br. 5 i 6. Skopje.
Mokrov Boro: Specifičnosti razvoja makedonskog novinarstva i štampe. Iz gradiva na znanstvenem simpoziju zgodovinarjev ju-goslov publicistike 19. nov. 1968 v Beogradu v okviru Jugo-slov. instituta za novinarstvo.
9)	Vasilje Lukič: Misija prvih črnogorskih listava do početka ra-tova 1876. g. »Crnogorac* i «Glas Črnogorca*. Iz gradiva na znanstvenem simpoziju zgodovinarjev jugoslovanske publicistike 19. novembra 1968 v Beogradu v okviru Jugoslov. instituta za novinarstvo.
(Nadaljevanje tledij
Vreme včeraj: NajvSja temperatura 25.8, najmižja 19.2, ob 19. url 24.3 stop., zračni tlak 1014,9 pada, veter 6 km/h severozahodni, vlaga 65 odst., r.ebo 1/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 24.4 stop.
Tržaški dnevnik
Dans, ČETRTEK, 21. »v*usU
IVANA
Sonce vzide ob 6.12 to ^on_
20.04 — Dolžina dneva 13-52 na vzide ob 15.31 in zato jutri, PETEK, 22.
TIMOTEJ
SESTANEK S PREDSTAVNIKI T0P0N0MASTICNE KOMISIJE
Predlogi Prosečanov in Kontovelcev za poimenovanje ulic in trgov v vaseh
Zahteva po imenovanju dveh ulic po Gregorčičevi in Kosovelovi brigadi - Druge ulice po Aškercu, Stritarju, Jaki Stoki in Vodniku
Prosečanl in Kontovelci so snoči Izročili svoje predloge za poimenovanje ulic in trgov v vasi po slovenskih zaslužnih možeh, pesni-
kih, pisateljih, umetnikih in dveh zanskih brigadah članom to-
partizanskih ponomastične komisije, ki so sklicali posvetovalni sestanek. Tega so se udeležili občinski odbornik za toponomastiko Luciano Ces-chia, poleg njega pa še odbornik Dušan Hreščak, ki je tudi član te komisije, polk. Fonda Savio in prevajalka za slovenski jezik dr. Mara Debeljuh.
Predloge so na predhodnih sestankih izdelali in strokovno ter zgodovinsko utemeljili predstavniki delujočih prosvetnih, gospodarskih in športnih organizacij. Te so zapisali in jih predložili odborniku na včerajšnjem sestanku, glede katerega moramo najprej omeniti, da je potekal hitreje in prožneje, ker so se vaščani dosledno posluževali pravice govoriti v materinem jeziku in je njihova izvajanja prevajalka hitro posredovala odborniku in članom komisije.
Predlogi so bili ločeno prečitani za Prosek in Kontovel. Tako naj bi se ulice na Proseku poimenovale po Antonu Tomažu Linhartu, Matiji čopu in Josipu Stritarju, nato pa še po glasbeniku Antonu Lajovicu in Kosovelovi brigadi. O-hranila naj bi se še ledinska imena Ruska cesta (po ruskih ujetnikih, ki so na njej delali), Blažev klanec, Lasec, Na hribčku, V školjih. Zavrnjena pa sta bila dva predloga, naj se dve ulici poimenujeta po Mirku Ruplu in Vasiliju Mirku. Zakon določa namreč, da smejo biti poimenovane ulice le po osebnostih, ki so umrle najmanj deset let prej. Prosečanom ne preostaja torej drugega, kot počakati in ponoviti svoj predlog ob deseti obletnici znanega slavista in glasbenika.
Kontovelci pa so občinski topo-nomastični komisiji predlagali, naj bi se glavne ulice in trgi v vasi poimenovali po pesniku Antonu Aškercu, ki je dve poletji preživel v njihovi vasi in tam napisal nekaj svojih pesmi, Valentinu Vodniku in Gregorčičevi brigadi. Ulico naj bi poimenovali tudi po Jaki Štoki, igralcu in piscu gledaliških burk in iger, umetniku Saši Šantlu, Dragotinu Starcu, medtem ko naj bi za ostale obveljala ledinska imena «Dolenja vas», Nad mlako, Kamenci, Na' Lokvi, Pot v Moko-lane, V gradu, Na klancu, Cer ali v Ceru, Pod pitko. V kuluni. Ro-jišče. Ribiške ulice, Ulčka, Regenti.
Poleg teh predlogov so dali tudi predlog, naj bi se spoštovali nazivi »Napoleonska cesta« in ((Meja«. Gre namreč za dvoje zgodovinskih pojmov, ki neposredno posegata v zgodovino slovenskega ljudstva. Predlog je utemeljil vaščan, ki je dejal, da je bila Slovencem v Napoleonovih časih po ustanovitvi Ilirskih provinc prvič priznana v teh krajih pravica do uporabe materinega jezkia -v uradih, na sodiščih in pred oblastjo. «Mejo» med lastjo devinskih grofov in tržaških škofov pa še sedaj označuje velik kamen.
Druge ulice na Proseku pa naj
litiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiimiiiiiiiiimitimimiuii
Umrl je
Franc Dilica - Gorkij
Člani občinske komisije za toponomastiko z
na čelu
odbornikom Ceschio
SEJA POSVETOVALNEGA ODBORA ZA MELIORACIJE
Odobritev raznih načrtov javnih del za 430.000.000 lir
Precej del se tiče tudi občin v Beneški Sloveniji
V Vidmu se je pod predsedstvom odbornika za kmetijstvo ComeHdja sestal posvetovalni odbor za melioracije. Na seji so proučili številne izvršilne načrte za melioracijska javna dela. Skupina vsota odobrenih del znaša okrog 430 milijonov lir. Za reguliranje potoka Nero v občini Oomeglians bodo porabili 40 milijonov lir, za po-gozditev bregov ob potoku Ven-zonassa v občini Pušja ves bodo
porabili 25 milijonov; za utrditev
melišč v Spodnji Brioi v občini Sovodinje bodo porabili 15 milajo-
PO IMENOVAN JE ULIC V BAZOVICI
Važen sestanek vaščanov z občinskimi predstavniki v petek, 22. avgusta 1969 ob 21. uri v osnovni šoli. — Vabljeni vsi!
nov; za ureditev potoka Bosso v občini Magnano in Riviera 20 milijonov Ur; za ureditev večjega števila potokov v občini Formi Avol-tri 50 milijonov Ur; za ureditev potoka Sgolvačs v Paluzzi v Kar-nijd 14 milijonov lir; za pogozdi-tev bregov ob potoku Unje v Nabor jetu 40 milijonov Ur; za gor sko cesto v občini Prato Camico 15 maUjanov Ur; za ureditev poti na meUoriranem področju v Dolenjah v Brdih 50 milijonov lir; za ureditev ceste Cezarje - Brdo v občini Brdo 25 milijonov Ur; za utrditev jezov in bregov Tilmemta v občini Pušja ves 110 milijonov Ur.
Kar ss tiče zemljiških izbolj Sevalnih del, so odobrili razne načrte, med katerimi zgraditev vodovoda v Tavorjand za 8,360.000 Ur, za ureditev kmečkega vodovoda v občini Gorjani dva milijona Ur itd.
Končno so odobrili tudi načrt za zgraditev velike mlekarne v občini Campoformidio, za kar bodo porabah 338 miUjonov lir ter za dograditev sušilnice koruze za 88.621.000 Ur.
Tiho, kot je preživel zadnja le ta svojega življenja, nas je za pustil Franc Dilica - Gorkij, pri ljubljeni partizanski intendant trža ške udarne brigade »Garibaldi« Vest o njegovi smrti je globo ko odjeknila med njegovimi prijatelji in soborci, partizani tržaške garibaldinske brigade, kakor tudi med boroi IX. korpusa, med katerimi je bil prav tako doma.
Rodil se je 9. februarja 1913 v Kopru kot sin delavske družine Življenja ni imel lahkega: kmalu je spoznal, kako tenko se reža kruh delovnemu človeku im se o-predelil za njegovo pravično stvar, postal komunist. Nuja ga je prisilila, da se je vkrcal kot marsikateri slovenski pomorščak in brodil po svetu. Tedaj se je nad naše kraje spustil črni oblak fašizma in Dilica se mu je z vso salo uprl. Povsod, kamor so ga zanesla pota življenja, je iskal stikov z antifašisti in sodeloval z njimi, v Španiji, Argentini in, drugod. Zaradi ilegalne dejavnosti so ga v ZDA aretirali im ga obsodili da devet mesecev ječe. Kazen je prestal v Tampi v Floridi.
8. novembra 1943 se je po po vratku v domače kraje napotil v partizane. Bil je intendant v tržaški udarni brigadi »Garibaldi«, s ka tero se je udeležil vseh bojev.
Po vojni ga je začela mučiti bolezen, zaradi katere je moral več krat to za daljša obdobja v sanatorij, kjer je dočakal poslednji trenutek
Pogrebni sprevod bo krenil danes ob 14. uri izpred mrtvašnice v Ul. Pleta na pokopališče pri Sv. And.
žalujoči družini izrekamo iskra no sožalje.
bi se Imenovale še po komponistu Hajdrihu, Sardočih ter ledinskih imenih «Fot v Ivenco«, «Pot na Skedenjc«, »Kržadi« itd.
Za vaščane pa je vsekakor bil osnovne važnosti problem spoštovanja slovenske oblike imena vasi, zato pa je bilo tudi včeraj postavljeno vprašanje, ki spremlja odbornika Ceschio na njegovi turneji po slovenskih vaseh na Krasu: kdaj bodo postavljeni dvojezični napisi.
Verjetno je Pepi črnk Izrazil mnenje vseh, ko je vprašal prisotne: «Od koga je odvisno spoštovanje slovenščine na tablah, napisih, povsod v toponomastiki — občinske uprave ali višjih organov Ali je res tako težko napisati nekaj besed v slovenščini? Danes, kc je levi center, bi ne smelo biti takih težkoč!«
Odbornik je tokrat ponovil svojo trditev, da se vprašanje pač preučuje In da bo čimprej rešeno.
Drugo vprašanje, ki je bilo postavljeno pa zadeva primera Kosovelove in Gregorčičeve brigade. Kazalo je namreč, da bi se rada to-penomastična komisija izognila »nevšečnim« dvojnikom. Med te bi utegnila komisija, zaradi prevelike strogosti v tem kriteriju, vključiti tudi Ul. Kosovelove brigade, ki naj bi bila ((dvojnik« Ul. Kosovela Srečka v Bazovici. Res pa je, kot so odločno poudarili razni vaščani v svojih posegih, da sta to dva različna pojma, in se v ničemer ne moreta zmešati. Sicer pa obstajata v mestu Ulica del Giuliani In Trg Volontari Giuliani, poleg njiju pa še Ul. Giulia in jih nihče ne zamenjuje, je prlpomnikl nekdo, ki je posegel v razpravo.
Glede tega se je oglasil tudi občinski odbornik Hreščak, ki je pripomnil, da se je večina vaščanov borila v Kosovelovi brigadi in da je to treba upoštevati.
Neki drug" vaščan pa je med ploskanjem prisotnih dejal:	«99
odstotkov partizanov na Proseku se je borilo v Kosovelovi brigadi. To je treba upoštevati, kajti če je danes demokracija v Italiji, je to sad tudi krvi, ki so jo prelili naši ljudje, tudi mi, v Kosovelovi in drugih slovenskih partizanskih brigadah«.
Zanimiv predlog pa je glede Kon-tovela postavil deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Ugotovil Je, da je tržaška občina v nekaterih primerih vzidala v važnejših In pomembnih ulicah plošče z verzi nekaterih pesnikov, ki so tisti kraj omenili v svojih delih. Predlagal je zato, naj bi občinska uprava poskrbela za podobne table na Kontovelu, kjer je pisal Aškerc, ali naj se vklešejo nanje verzi Alojza Gradnika, ki ga prav tako omenja.
Neki drug vaščan je glede tega predlagal še, naj bi se podobna tabla postavila tudi ob pomolu «Au-dace», nekoč «San Carlo«, po katerem je imenoval svojo znano pesem Dragotin Kette.
Proti koncu sestanka so se prisotni spet lotili vprašanja nenaravnega poimenovanja Nabrežinske ceste v Ul. del Pucino. Odborniku in polk. Fonda Savlu, ki sta trdila, da je to poimenovanje nekaj povsem naravnega, ker da te «puci-num» vino, ki so ga pridelovali ob morju v tem kotu. so domačini pokazali zbirko ((Ljubljanskega zvona« z razpravo zgodovinarja Železnikarja, v kateri so tudi citati iz Plinijevih zapisov, po katerih izhaja, da je Pucdnum bil zaselek v Osapski dolini.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO VZTRAJNEM SINDIKALNEM BOJU-USPEH
Delavcem pri doku v Arzenalu so priznali zvišanje doklade
Ravnateljstvo je moralo končno upoštevati, da je delo pri gradnji doka zelo naporno
še pred kratkim smo pisali o vztrajni borbi delavcev v Tržaškem arzenalu, ki so bili zaposleni pri izredno naporni gradnji zidanega doka. Zapisali smo tudi, da so delavci sklenili nadaljevati svoje stavkovno gibanje ne glede na brezbrižnost, s katero je vodstvo podjetja gledalo nanje. Nekdo iz gruče delavcev, ki je vsako jutro prihajal pred vhod v Arzenal, kjer so jih bodrili drugi delovni tovariši, je dejal: »Vztrajali bomo eno minuto dlje kot gospodarji!«
In so uspeli, štiridesetim delavcem v arzenalu, ki jim je bila poverjena gradnja zidanega doka, bodo povišali mezde in posebne doklade. Pridobili pa so poleg tega tudi nekaj drugih pravic, ki ne zadevajo samo njih same, temveč tudi druge, ki se te borbe niso udeležili.
Pred nekaj dnevi je na zahtevo sindikatov kovinarjev in po prehodnem posredovanju notranje komisije Tržaškega arzenala prišlo do prvega srečanja, ki ga je vodstvo dalj časa odklanjalo. Na tem srečanju so delavski zastopniki postavili globalno zahtevo po splošnem povišanju mezd delavcem pri doku z uvedbo posebne nagrade zaradi napornejšega dela, ki naj bi Okvirno znašala 50 lir za uro dela.
Pogajanja so se zavlekla, ker ni nasprotna stran hotela sprejeti predloga, ki se ji je zdel pretirano zahteven. Po krajših pogajanjih to posvetovanju z neposredno zainteresiranimi, t. j. delavci, so sindikalni predstavniki sprejeli kompromisni predlog, ki je — seveda — bolj zapleten, kolikor ne gre za uvedbo nove doklade, temveč za odstotno povišanje že obstoječih «nagrad» to «doklad», kakor tudi za povišek osnovne mezde
Ta se bo povišala za eno točko (scatto), medtem ko se bo akordna nagrada povišala za celih pet točk. V skopih besedah pomeni doseženi povišek približno 14 lir na uro (približno 2000 lir več na mesec).
Ravnateljstvo pa je na zahtevo sindikalnih predstavnikov moralo upoštevati večjo napomost dela pri doku, zaradi česar bodo delavci, kt gradijo dok, imeli pravico do zdravniškega pregleda vsakega pol leta, enkrat letno pa do rentgenskega pregleda pljuč to okostja.
Delavski zastopniki so od delodajalcev zahtevali tudi stvarna
jamstva v zvezi z zaščito predtnovane dodaitne pevce). Zaradi tega
nesrečami na delu. Zahtevali so najprej, naj se zastopniki zainteresiranih delavcev vključijo v komisijo za zaščito pred nesrečami na delu. Ugotovili pa so, da take komisije sp.oh ni, to so zato najprej sklenili, da se taka komisija mora nemudoma ustanoviti to da morajo biti v njej udeležena tudi delavci sami.
Zadnja točka dogovora pa je praktičnega kakor tudi načelnega značaja. Gre za to, da bo ravnateljstvo odobrilo delavcem, ki so se udeležili stavkovnega gibanja, posebno posojilo v višini 35 tisoč lir. Vračali jih bodo v majhnih obrokih. Na ta način je, čeprav posredno, priznana upravičenost sindikalnega boja, hkrati pa bodo delavci lahko uredili svoje družinske razmere, saj so zaradi stavke izgubili tretjino svoje mesečne mezde.
			
USPEHI TRŽAŠKEGA LLOYDA
V prvih šestih mesecih zvišanje prometa za 4 odst.
«VERDI» IŠČE PEVCE ZA ZBOR
Gledališče »Verdi« namerava dopolniti gledališki zbor to bo razpisalo natečaj za najetje pevcev s pogodbo za določen čas (za tako ime-
napoveduje vrsto avdicij. Prošnje za avdicije naj prizadeti pošljejo gledališču v Trstu, Nabrežje 3. novembra št. 1. do 3. septembra s točno nazančenim bivališčem. Gledališče bo nato poklicalo prosilce na avdicije, ki bodo septembra meseca
Odprtje razstave v Sesljanu
V Sesljanu bodo nocoj ob 19 uri odprli razstavo obrtniških del iz naše dežele, kd jo organizira turistično - letoviščarska ustanova v občini Devin - Nabrežina. Razstava, ki se je udeležuje nad 10 obrtnikov in umetnikov, bo obsegala zlatarske, bižuterijske, keramična, lesne m druge izdelke, odprta pa bo občinstvu do vključno 7. septembra.
Nalezljive bolezni
V tržaški občini so ugotovila med 11. to 17. avgustom naslednje primere nalezljivih bolezni; dva primera škaria trnke, eden ošpic, 1 noric, 1 oslovskega kašlja, 11 jetrnega vnetja, 1 sklepnega revmali zrna.
SINOČI NA GRADU SV. JUSTA
Balet «Brasiliana 69» show ritma in karnevala
Malo pristne folklore in mnogo vrtoglavega ritma ob zvokih sambe in bosse nove
Na Gradu sv. Justa je sinoči nastopil znani brazilski baletni ansambel «Brasiliana 69», ki je že več kot mesec dni na turneji po Italiji. Občinstvu, ki je skoraj do kraja napolnilo prostorno grajsko dvorišče,, je predstavil splet ritmov in melodij, povezanih v nekak razvoi-no zasnovan shovo s karnevalskim zaključkom.
Po tem, kar smo videle, lahko rečemo, da ansambel ne goji čiste folklore, temveč nekakšno zmes na folklornih elementih grajenega baleta, akrobatstva in klovnstva, vse seveda preračunano na efekt pri evropski publiki, ki pogosto enači brazilsko folkloro izključno z ritmi sambe, bossa nove in s podobnimi plesi. S tem pa seveda nočemo trditi, da nima ansambel določenih kvalitet, zlasti izvajalskih, saj ga sestavljajo številni odlični individualisti, pravi mojstri frenetičnega ritma. Med njimi se odlikujejo zlasti plesalke, ki pritegujejo oko tudi s svojo eksotičnostjo, lepimi in nenavadno prožnimi telesi.
Težko bi tudi govorili o kakšni izraziti in poudarjeni skladnosti v gibih, kot je to primer zlasti pri slovanskih folklornih ansamblih, toda to je seveda odsev koreografske zasnove, ki je grajena bolj na individualni spretnosti in pa odsev celotne zasnove sporeda, ki popelje gledalca s portugalske galeje v letu 1600 do današnjih dni, ko je ebosso staro» v tradicionalnih kostimih zamenjala «bossa nova» v mi-nikrilih.
Posebno omembo zaslužijo tudi orkestraši in izvajalci na tradicionalne brazilske bobne in ročna tolkala.
Zaključek večera je bil v pravem pomenu besede karnevalski ne samo zaradi prikaza tradicionalnega karnevala v Riu, temveč tudi zato, ker so plesalci in plesalke popeljali kar iz občinstva na oder nekatere bolj goreče «plesalce», ki so se poskusili v sambi in bossi novi.
Ansambel bo nastopil na gradu še nocoj.
10 let. Navdušeno jih vodi režiser Ceccarelli. Med tistimi, ki bodo nastopili na gradu Sv. Justa in ki jih bo občinstvo prav gotovo obču dovalo, so tudi mnogi pripadniki «stare garde» izpred vojnih časov, ko je narečno gledališče dobro u-spevalo, kot na primer: Aura Gri-si, Ferdinando Alberti, Rodolfo Car-lini, Renato Bellemo, Pio Toffolet-to, s katerimi bodo nastopali tudi številni mladi igralci in igralci srednjih let.
Pogostoma se mnogo Tržačanov pritožuje nad propadanjem, lahko bi rekli agonijo «domačega gledališča«. Sedaj lahko stvarno pokažejo, ali jim je res do tega, da to gledališče ne izumne. Zato naj pohitijo na grad poslušat Cuttinovo komedijo ((La vecia« v čimvečjem številu. Predstava se začne ob 21 uri. Prodaja vstopnic v Pasaži Prot-ti, 2, telefon 36372.
Jutri na gradu
«La vecia de san Giusto»
Predstavi Cuttinove «La vecia de San Giusto«, ki jo bodo igralci malega gledališča mednarodnega ladjedelniškega krožka ladjedelnic uprizorili jutri zvečer in v soboto zvečer na gradu Sv. Justa, imata velik pomen. Predstavi bosta namreč dokaz, da plamenček tržaške narečne komedije ni ugasnil in da je potrebno le nekoliko razumevanja in navdušenja. Zavedati se je treba namreč, da ima skorai vsako glavno mesto dežele v Italiji svoje stalno narečno gledališče, ki uživa tudi vso podporo in zaščito, kot na primer Bologna, Neapelj. Milan, Palermo, Turin, Genova itd. Igralci ladjedelniškega krožka so pravi zastavonoše, polni vztrajnosti in navdušenja ter tesno povezani med seboj že več kot
lllllllllinillllllltllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllltllltlllllllllll
MALE DOGODIVŠČINE IZ MESTNE KRONIKE
Ko zdolgočaseno vsakdanjost popestrijo nepričakovani dogodki
Zgubila je osemletno angleško nečakinjo - Tatica je telefonirala is okradenega bara - Ljubezenski prividi opite priletne ženske - V stanovanje je curljala voda zaradi nemarnosti stanovalke v gornjem nadstropju
Pričakuje se povečanje števila potnikov v Avstralijo
Predsednik Tržaškega Lloyda Bar-1 sel.ievamje svojcev nekdanjih emi->li .se ie te dni v Rimu sestal z1 grantov, katerim je avstralska vla-
'' da pred kratkim priznala vrsto o-laišav.
toli
zastopniki avstralskih konzularnih oblasti, s katerimi so razpravljali o pomorskih progah Evropa - Avstralija, ki jih vzdržuje tržaška pomorska družba Avstralski gospodarstveniki so pohvalili Lloyd za to njegovo poslovanje, ki se odvija s polnim zadovoljstvom vseh prizadetih strank. Na sestanku so na-
glasili, da se je potniški promet z Lloydovimi ladjami v prvi polovici
letošnjega leta povečal za 4 odst v primerjavi s prometom, ki so ga zabeležili v istem razdobju lanskega leta.
Predsednik Bartoli ie bil pred kratkim tudi v Ženevi, kjer se je sestal z voditelji Medvladnega odbora za izseljevanje iz Evrope CI ME. Kakor znano, prevažajo I2oy-dove ladje vsako leto tudi mnogo izseljencev, ki potujejo v Avstralijo. Na ženevskih razgovorih so potrdili, da se bo ta promet v prihodnje še povečal, ker se bo priseljevanju nove delovne sile iz drugih kontinentov pridružilo pri-
Izplačilo zaostankov pokojnin INPS
Glede na zakon, na osnovi katerega so bile povišane pokojnine so poštni uradi začeli 19. avgusta Izplačevati zaostanke upokojencem, ki pripadajo kategorijam VO in VR Poštni uradi v Miljah, na Opčinah in v mestu bodo izplačevali zaostanke v sledečem vrstnem redu: Danes — upokojencem s priimki L, M, N, O, P;
22. avgusta — upokojencem s pri. imki Q, R, S, T, U, V in Z.
Ostali uradi bodo začeli izplače. vanje 19. avgusta in nadaljevali z delom po krajevnem ustaljenem o. bičaju.
Hrupno in obsedeno mestno življenje od časa do časa preglasi zategli to turobni glas sirene zdaj rešilnega avta, zdaj gasilske brizgalne ali policijskega avtomobila. Pešci to avtomobilisti se takrat za trenutek ustavijo, pogledajo za drvečimi varnostnimi vozili in si mislijo: že spet se je nekomu pripetilo nekaj nenavadnega, mogoče celo tragičnega.
Mesto z 280.000 prebivalci, kakršno je Trst, je poleg večjih dogodkov, ki pretresejo javnost, polno drobnih vsakdanjih dogodkov, ki pretresejo zdaj enega zdaj drugega teh tisočev ljudi in se jim vklešejo v spomin.
Tako se je na primer usoda včeraj poigrala s 47-letno Aurelio Dobrino por. Fonda iz Ulice Brande-sia 10. Zenska je okrog poldne vsa obupana slonela ob neki semaforski kabini v središču mesta ter pričakovala policijo. Med ihtenjem je agentom nato povedala, da je v veleblagovnici Standa v Drevoredu XX. Settembre izgubila izpred oči svojo osemletno nečakinjo Elisabet-to Benson. Deklica je prišla pred dvema mesecema k njej na počitnice Iz Velike Britanije, kjer živi s svojimi starši. Zaradi tega tudi slabo pozna naše mesto in italijanski jezik, je povedala prestrašena teta to dodala, da se boji, da se ji ni pripetilo kaj hudega.
Policijska patrulja te začela v spremstvu Fonde takoj pregledovati bližnje ulice, a o mali Elisabettl ni bilo ne duha ne sluha. Na kvesturi so zato mobilizirali še eno policijsko patruljo, kd se Je po kratkem iskanju v mestnem središču odpravila v Ulico Brandesio. kjer stanuje Fonda s svojo nečakinjo in na veliko presenečenje vseh uzrla malo Elisabetto, ki se je mimo to niti najmanj zmedeno sprehajala pred svojim stanovanjem. Ko ni uzrla več svoje tete v veleblagovnici, se je namreč sama odpravila proti domu.
Neprijetno presenečenje je čakalo včeraj popoldne okrog 17. ure tudj 33-letno Graziello Funter lz Ulice Foschiatti 15 ki je lastnica kavarne »Palma« v isti ulici. Ko je ob omenjeni uri prišla pred kavarno, da bi jo odprla po popoldanskem počitku, je presenečena ugotovila, da je kavama že na stežaj odprta, še več: v kavami za neko mizico sta sedela dva obdčajna klienta. Povpra-
šala ju je, kako sta sploh prišla v notranjost in klienta sta povedala, da so bila vhodna vrata odprta, za točilno mizo pa je bila neka mlajša ženska, ld je skušala nekam telefonirati. Mislila sta, da je lokal že odprt za občinstvo, zato sta vstopila ter se mimo posedla, sumljivo se jima Je zdelo le to, da je mlada ženska za točilno mizo naglo povesila slušalko, odhitela iz kavarne ter se oddaljila z nekim avtomobilom iz Rima.
Lastnica je takoj sprevidela, kaj se je pravzaprav zgodilo. Pogledala je v blagajno ter ugotovila, da je iz pje izginilo 30.000 lir. Zadevo so nato vzeli v roke agenti letečega oddelka kvesture, ki so začeli iskati vse možne sledove za neznano Rimljanko in njenimi morebitnimi pajdaši.
Najbolj čudne stvari pa se dogajajo ponoči. »Noč Ima svojo moč», pravi slovenski pregovor, še večjo moč pa je imel včeraj ponoči neki grški mladenič v modrih blue-jeans hlačah, 'ki je dvoril priletni gospe. Tako je vsaj izjavila policijskim agentom 60-letna Emtna Trusoovec Iz Ulice Cererla 7, ki je na lastni koži občutila bes vročekrvnega snubca, ko ga je odklonila. Dogodek se Je pripetil okrog treh na Nabrežju Tre novembre, ženska se Je vračala proti domu, ko se Ji Je nenadoma približal mladenič v modrem biue-Jeansu ter Jo naprosil, če bi jo smel spremljati do doma, ženska je ponudbo odklonila, tedaj pa se je ši-rokoplečl in močni mladenič, tako ga je namreč opisala agentom, zagnal proti njej ter Jo podrl na tla.
Ko so prispeli agenti na Nabrežje, ni bilo nasilnega mladeniča več nikjer, zato so razjarjeno žensko posadili v svoj avtomobil ter odpeljali v splošno bolnišnico na pregled, kjer so JI poleg lažjih u-darcev po telesu ugotovili tudi... pijanost.
Precej razburljivo noč so Imeli včeraj tudi stanovalci tretjega nadstropja stavbe s hišno številko 86 v Ulici F. Severo. Vzrok preplaha pa je bila tokrat voda. Vsiljivo ln neprijetno je začela pronicati skozi strop v spalnico 74 letnega Giuseppa Bonare, ki je mirno spal. Bonara je o tem takoj obvestil agente javne varnosti, ti pa so mimogrede poklicali še
gasilce in vsi skupaj so se odpravili v četrto nadstropje, od koder naj bi voda pronicala. Tudi stanovalci četrtega nadstropja so mimo spali in gospodinja, 55-letna Sofia Brmacora vd. Gordoni, je kaj nerada odprla nočnim nadlegovalcem vrata. Ko pa so ji ti razložili vzrok nenavadnega obiska. jih je takoj odvedla v kopalnico, kjer je bilo res vse pod vodo. Grelec za vodo Je namreč puščal in voda je tako najprej preplavila kopalnico, nato pa začela pronicati še v spodnje nadstropje.
Gasilci so morali late noči odhiteti še v neko mestno stanovanje, toda tokrat Iz drugačnih razlogov. Poklicala jih je 4l-1etna Maddalena Del Vecchio iz Ulice del Leo št. 13 ter jim povedala, da se je njen 44-letni gluhonemi brat Giuseppe, s katerim prebiva ln s katerim se je malo prej hudo sprla, zaprl v svojo sobo in ga ni bilo več na spregled, ženska se je zato bala, da ni njen brat morebiti naredil kake neumnosti.
Gasilci so nemudoma vdrli vrata njegove sobe, a Giuseppa ni bilo nikjer. Vrnil se je domov šele zjutraj, ter povedal, da je zbežal skozi okno svoje sobe na cesto, to nato taval po mestu, da bi svojo sestro prestrašil.
Včeraj -danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. avgusta 1969 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO: 75Jetna Arvna Schcrl vd. Scherl, 80uletnl Benedetto Krebs,
78-	letna Wanda Viezzoli, sSletnl Fran. cesco Dilizza, 59-letn-' Giuseppe Lus. sa, 64-letna Maria Plscontl por. No. celi a, 754etfil Giovanni Sossa, 57-letna Angela Biiloslavo por. Cramer. stetter, 70-letni Giuseppe Pelizzon,
79-	letna Glovanna Rocchl.
Padec starke
90-letna upokojenka Paola Cris-mancich vd. Milossi iz istrskega begunskega taborišča na Padričah št. 60 je včeraj romala iz ene bolnišnice v drugo. Priletna ženska je bila namreč na zdravljenju v Domu za onemogle, ki je v taborišču. V ponedeljek okrog 16. ure ji je v stranišču omenjenega Doma nenadoma postalo slabo in je padla na tla. Pri tem se je udarila v rebra in desno lopatico ter desno stran čela.
Ker se je njeno zdravstveno stanje včeraj poslabšalo, je osebje Doma poklicalo rešilni avto Rdečega križa, ki jo je okrog 15. ure pripeljal v splošno bolnišnico. Na oddelku za pljučno kirurgijo, kjer so jo sprejeli, so ji ugotovili zlom nekaterih reber in zaradi tega se bo morala nesrečna upokojenka zdraviti 20 dni, razen če ne nastopijo komplikacije.
KINO «|RIS» PR0B
Ci»
danes ob 19.30 barv« mascope dramatičen fi®1,
LA VALLE DELLE BA*®^ Igrajo: B. Parkins, F- *** Sharon Tate — Mladini P letom vstop prepovedan
KINO NA OPČIN*!
danes ob 18. uri barv® hunski film:
BANDITI A MILANO
Igrajo: Gian Maria Volon« Margaret Lee
PARK M1HAMARSKEGA
»Luči in zvoKU. Ob 2|-,. ^ Ji.li
lian of Mexico» v angleščini. |yjj «Massimiliano e Carlotta« * -noveli ščini. Avtobus «M» vozi 12	^ if-
postajališče tramvaja «6» 1 njej. ramara pred predstavo in p # » »

Danes 21. avgusta ob 19.15 bo ljubljanska televizija v od daji «Pionirski studio» posredovala kratko reportažo o O-TROŠKI KOLONIJI V GOR JAH, v kateri so bili otroci s Tržaškega in z Goriškega. Na oddajo še posebej opozarjamo udeležence kolonije in njihove starše.
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« priredi 7. septembra enpdnpv-rii Izlet na Gorenjsko na Ljubelj in v Kropo. Vpisovanje in pojasnila na telefon 70-834 od 9. do 13. ure in od 16. do 20.30.
Prosvetno društvo v Skednju pni. redi v nedeljo 24. avgusta 1969 Izlet v Dobrno. Vpisovanje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 19.30 do 21.00 na sedežu društva Slovensko prosvetno društvo »Tabor« z Opčin priredi v nedeljo, 24. avgusta enodnevni izlet v Škofjo Loko In v Kamniško Bistrico Vpisova nje od ponedeljka 11. t. m. vsak dan od 21 do 22 ure v prosvetnem domu na Opčinah
Športno društvu Vesna priredi 24 t.m. izlet v Tolmin ob priliki nogo metne tekme s tamkajšnjim klubom Vpisovanje v gostilni Ljudskega doma ter v tobakarni pri Zorotu Tret jaku
SPDT vabi udeležence Izleta n» Veliko planino, ki je odpadel zaradi okvare avtobusa, da potrdijo prija vo za -sti telet, ki bo v nedeljo, 24 t.m. Nadalje sporoča, da je še nekaj mest prostih. Prijave In vpisnina se sprejemajo v Ul. Geppa 9, II. nad-
GRAD SV. JUSTA Danes zvečer ob 21. “J1 ,’‘sik-Vl'/ na ’69», eden izmed n'aJb»J pl* tih in živahnih južnoameri rjUil*' wov». Zaključek s pestem jjrn do Rio«. Prodaja vstopnic P i;/ nji blagajni v Pasaži Pc®1 fon 38.547.
* * *	. (S*
Nazionale 16.00 «Una r,a£JfZmltč’ mata amore«. Prepovedan pod 14. letom.	„.d0,. &
Fenice 16.00 «G oco d’azz»"| ^
ta Baldvvin, Denis Mor8^Jv|r(
Grattacielo 16.00 «Le av
Ulisse«. Technieolor. ,(n jif' Eden 16.00 »La forca Pu° Technieolor.	, H,.nto f
Excelsior 16.00 «Nel Ia6‘r0 „i# sesso«. Strogo prepoved n.i pod 18. letom. .mtiod, Ritz 16.30 «Scacco intoj.nchi. ' Tab Hunter, Daniela chnicolor.	rorpo f,
Filodrammatico 15.30	i„r. "
do per 1’inferno«. 'I’e^hn.o leto*1,, povedano mladin1 pod 1 ; Alabarda 16,30 «Zorro^a‘.n s. r
dTnghilterra«. D.
cas Technieolor.
Aurora — Začne se ste znanstveno - f a^ta £ mo v. 16.30 »Ve n ti mila
.dvajan.|f k - /
la terra«.	saneut,V’
Cristallo 16.30 »Poker dl Martin, R. Mitchum-
Capitol 16,30 ((Un oeli^ %
bre». Gina Lollobrigida
ti, Andre Lavvrence ^ \S' Prepovedano mladini	uy’
Impero 16.30 »Ceritnonia P6 „ K litto» David Niven. De°” ml* Techncolor. prepovedan« ^
poa i4. letom.	oPLm
Vittorio Veneto 17.00 «A“ sto«. Adolfo Celi, R°bert ^ Technieolor	Norn’3*®
Ideale 16.30 «Operazlone Robert Taylor, Richard
n? -Wynter” Technieolor^, ^ tiha?!* ifiDD «i nrieion'1^1
Abbazia 16.00 «1 prigion1' ma frontiera«.
kdltU$
Urada Slovenske "proS’ gospodarske zveze m . 6$ ne zveze v Trstu, u ^ pa 9, sta v mesecu ^ odprta samo v jutranJ do 13.30
Darovi in prispevki
Namesto cvetja za
n P.im Za dU^V;, Diia5K id
co darujejo osebje ih Pr.'
učijo v Slovenskem v Trstu, 18.000 lir za V počastitev spomina .
Cijaka daruje hčerka Loj za D jaško matico.
POSNEMAJTE j|)r
POSNZMS ” a y',
vlč
30.000 lir za trud in f' ,j,
stropje, do četrtka, 21. t.m. pri SPZ I uprave Združenih poli*ic (Slovenski prosvetni zvezi).	| rančev v Trstu.
ZADNJI DNEVI
IZREDNE PRODAJE
al^modu
TRGOVINA S ČEVLJI
Ul. Gailina 3 (Trg Goldoni)
PO NEVERJETNIH CENAH!
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vlelmetti, Borzni trg n. Centauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madonna de' Mare, Trg Plave 2. Sv. Ana, Erta S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 10 30 do 6.30)
Biasoletto, Ul. Koma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4. Benussl, Ul Cavana 11. Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan)
DOSPELA JE TOLIKO PRIČAKOVANA KNJI°A
JOHN BARB0UR:
«STOPINJE na LUNI”
OPREMLJENA S ČUDOVITIMI BARVNIMI POSNETKI
STANE SAMO 2.000 LIR
Uidilia
,19»
TRST - UL sv. Frančiška 20, tel. 6l*
J
ZASEDANJE O PREVOZIH EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI
Zanimivo predavanje francoskega strokovnjaka o pariškem metroju
S pariško podzemeljsko železnico se vozi po 2 milijona potnikov na dan - V soboto pojdejo udeleženci zasedanja na izlet v Slovenijo
Paškem metroju: tako bi
] I , *—‘«‘"'111 II1CU UJU. UliVU Ul
U zo Klasil naslov včerajšnje-(iia "3avanja v okviru X. zasedami °r°an‘zac'ji prevozov v Ev-2,ški ®®spo(?arsW skupnosti na tr-?3tin Umverzi- Govor:l je monsieur bi nL?yilatelj študijskega oddel-v pa!'Wvisne ustanove za promet so Govornik je povedal, da ■jveljaTieme^iška železnica ponovno ojah v 77 P° prestižnih realiza-Po svot,?^jŠ,njem stole‘ju — povsod liavlioT Jako se čedalje bolj uve-i km l Par*'^l metrd, ki ga bo-eksof^-? 'zP°P<>lnili z omrežjem okvira ™h Pr°g v širšem deželnem
% * ne°dvisne ustanove za p> Wij0^.amet Prepeljejo danes po 6 Pa ju, Potnikov na dan, od tega ^emeb ? milijona na samo tazpo]. isko železnico. Ustanova bijejo n * avtobusi, ki obra-1.700 km »ju v skupni do-lžini tisoč nntt11? k’ šteje vsega okoli 8 al,	Metro šteje 3.400 vo-
Pioinih c . m* sestavljajo ob pro-fodeeg. “ni.Cal> nad 500 kompozicij. v skurr,:0, zel<?zniško omrežje meri til) konj j*z:n' 200 km, ob promet Pjetu si y.a" Pa si kompozicije na Ustaito0 vsaki dve minuU. ro\ih aJ.a,'tPbavlja na leto po 400 *n°j j tebusov, men temi nekaj ! iianit?adstroPnih 'n nekaj vozil
ilUDgj-	rSZSPVn.tetmi rln hi
razsežnostmi, da bi
ša , 1 .Posebno težavne proge. ?Vaiai« ?** stroške poslovanja, k bpe2 ečalje bolj v prpmet vozi-Najah prevo(lniku, na avtobusnih ^vnicp kupujejo Parižani vo-KJe »n 1600 nrodajalcih.
<^0. razvoj prometa na "i. Se n jfkl železnici v prihodno-Priprav«3 na novo z (Li. °*prezja, m sicer v skla-»N|||i. poročnim načrtom, ki upo
števa končni smoter: biti kos potrebam velikega Pariza v letu 2000, ko bo tod prebivalo kakih 14 milijonov ljudi. Glede današnjega vsakdanjega prometa pa je m. Patin poudaril, da postaja v zadnjem času povpraševanje v mestu čedalje večje ob konicah, medtem ko v večernih urah nasprotno upada. Da bi lahko zadovoljili številno klientelo, so povečali nekater podzemeljske postaje, podaljšali ustrezne perone, mon tirali na metroju kolesa z zračnicami, namestili na postajah vrsto tekočih stopnic in celo hodnikov, u-vedli nekaj kompozicij z avtomatičnim voznikom, televizijsko nadzorstvo nad prometom, elektronsko kontrolo vozovnic in avtomatične stroje za zamenjavo bankovcev v kovance.
Kakor že omenjeno, se vodstvo ustanove sedaj ukvarja z uresničevanjem načrta, ki predvideva spe-ljavo ekspresnega podzemeljskega omrežja na širšem deželnem pod ročju okoli Pariza. Novo omrežje bo štelo razmeroma malo postaj, zato pa bodo te strateško postavljene v bližini večjih središč. Sedaj se pravkar razširjajo postaje «Etoile», <?Nation» in «La Defense* ter gradi vzhodni krak nove mreže. Ta krak bo verjetno dokončan pred koncem letošnjega leta, zahodni krak pa čez tri leta. Za to delo in za splošno modernizacijo celotnega podzemeljskega železniškega omrc:*a bodo v prihodnjih 25 letih izdali po 1.300 — 1.400 milijonov frankov na leto.
Včeraj popoldne ni bilo na univerzi nobenega predavanja, in so se udeleženci zasedanja odpeljali na organiziran ogled mesta. Program za danes predvideva eno dopoldansko predavanje o problemih konkurence na področju prevozov v
EGS, v večernih urah pa bo na gra-do sv. Justa sprejem, ki ga organizira tukajšnja neodvisna turistična in letoviščarska ustanova. V petek bo tudi eno samo predavanje, nato pa bodo v soboto slušatelji odpotovali na enodnevni izlet v Ljubljano, na Bled in v Bohinj, kjer se bodo povzpeli z žičnico na Vogel.
Odobren obračun družbe Stock
<m,hiiiii,uiII,ii11i||||||I||||||(|1||||||1I|i|II||||I|JII|||(|ii|1||||||i||I||i|1||||1#ii|1(|(|I|II1|||IIMI|i1|(4
Poletne slike
So «• fc
,P° zadnjem dežju precej ohladilo In so večeri že pri-% 5- pa’ * Podnevi še vroče in se sladoled velikim ln malim kar *Mj|c lu<li kratka vožnja po zalivu je še vedno zaželena in last-*® ne morejo pritoževati, ker je ob obali vedno mnogo turistov.
Na nedavnem občnem zboru delničarjev družbe DisUllerie Stock Sjp.A. je bil med drugim sprejet in odobren obračun za poslovno leto 1968, 35. leto od ustanovitve tržaške družbe. Poslovanje se je zaključilo s čistim dobičkom nekaj nad 181 milijonov lir. Od tega so 110 milijonov namenili raznim rezervnim skladom, ostalo pa porazdelili med delničarji. Iz poročite upravnega sveta o tonskem poslovanju je razvidno, da so se posli na domačem tržišču razvijali ugodno, medtem ko se je izvoz mora1 boriti s številnimi zaprekami, med katerimi prednjačijo visoke carinske dajatve in odvisnost od uvoznih dovoljenj, ki jih številne tuje države le nerade izdajajo. Druge težave se nadalje porajajo iz postopnega naraščanja proizvodnih stroškov, tudi zaradi čedalje dražjih surovin, in iz vzporednega naraščanja prevoznih tarif v pomorskem prometu.
Kljub navedenim težavam pa so družbeni obrati lana ugodno poslovali ter se je vodstvo odločalo za njihovo ponovno razširitev. Načrt za povečanje zmogljivosti so začeli deloma že izvajati, člani u-pravnega sveta družbe so M. Mor-purgo (predsednik), B. Morpurgo-Morel (podpredsednik), G. Mann (delegirani upravitelj) ter A. Casa-li, F. Morpurgo, C. Wagner, F. Pollak in V. Bonora (svetovalci).
Vprašanje okrepitve ronskega letališča
Deželni odbornik za prevoze Va-risco je v preteklih dneh sprejel predsednika julijskega letališča prof. Ferrarija, s katerim sta se pogovarjala o nadaljnji okrepitvi letališča v Ronkah. Najprej sta se pomenila o sedanjem operativnem položaju letališča in proučila perspektive bodočega razvoja letalskega prometa v naši deželi. Zatem sta poudarite pozitivni prispevek julijskega letališča, čeprav so nekatere njegove infrastrukture še pomanjkljive. Razpravljala sta tudi o okrepitvi naprav, da bi bili kos sedanjim potrebam, pri čemer je potrebna pomoč dežele in države; poleg tega pa si bo moral tudi letališki konzorcij sam preskrbeti finančna sredstva.
Izpopolniti bo treba infrastrukture, ki jih predvideva dogovor Iz leta 1964 na račun države ln ki še niso dokončane. Treba je namreč poskrbeti za carinsko In gasilsko službo, za povečanje števila notranfih prog z Rimom ln Milanom, za morebitne ttanzitne proge z Beogradom, Dunajem in Prago. Govorite sta tudi o možnosti r-^BJŠtemla sedanjega vzletišča do 3300 metrov. Odbornik je obljubil predsedniku konzorcija vso pomoč dežele.
Natečaj diapozitivov na pobudo goričkega CAI
Goriški odsek CAI (Club Alpino Italiano) priredi v novembru natečaj za barvne diapozitive z gorskimi motivi. Gre za prvo takšno prireditev v Italiji in morda v Evropi, ki se je bodo udeležild alpinisti In fotoamaterji z vsega sveta. Udeleženci natečaja bodo morali poslati slike (ne več kakor štiri) do 21. oktobra na naslednji naslov:	CAI, Casella postale 89
34170 Gorica. Predmet slik so gore v širšem pomenu (šport, alpinizem folklora, favna, flora, speleologija itd.). Dodeljene bodo tudi posebne nagrade za diapozitive s tematiko od 1. do 6. stopnje. Vsak diapozitiv mora imeti naslov ter na spodnji strani levo znak pravilnega položaja o projeciranju. Vpisnina znaša 1000 lir. Za dežele, iz katerih je prepovedan iznos tuje valute, pa nd potrebna nobena taksa. Organizatorji ne odgovarjajo za poškodbe ali za izgubo diapozitivov.
Diapozitive, ki bodo nagrajeni a-li sprejeti, bodo prikazali javnosti v Gorici in v drugih krajih.
Na razpolago bodo številne bogate nagrade: 10 zlatih kolajn, razne srebrne kolajne, pokali in plakete. Prvi nagrajenec dobi zlat grb go-riške občine iz 14. stoletja. Posebne nagrade bodo dodelili najboljšim slikam s temo «od 1. do 6. stopnje« ln s temo »speleologija«.
24. ln 25. oktobra se sestane žirija, v kateri bodo slovenski fotograf Kocjančič (Hon EFIAP), Italijanska fotografa Arduino Altran ln Silvio Gamberoni (AFIAP), avstrijski alpinist Aduard Koder in jamarski strokovnjak Marino Via-nello.
Nagrajena dela bodo projicirali občinstvu v neki goriški kinematografski dvorani 22. novembra. Ob tej priliki bodo uradno nagradili zmagovalce. Kasmele bodo projekti le v drugih krajih Italije, v Avstriji ln Jugoslaviji.
PRIPOROČILO SINDIKATOV ZA GORIŠKO GOSPODARSTVO
Več sredstev in strokovne pomoči za domače gospodarske operaterje
S primernimi ukrepi je treba Goriško usposobiti za večje trgovsko in industrijsko sodelovanje z drugimi državami
Na zadnjem občnem zboru sindikalne organizacije CISL v Gorici so odobrili tudi posebno resolucijo, ki govori o položaju gori-škega gospodarstva in daje nekaj nasvetov in priporočil, kako izboljšata njegovo stanje in odpraviti nekatere nedostaibke.
V	resoluciji, katere dokončno besedilo so objavili te dni, se ugotavlja, da gospodarska aktivnost po posameznih podjetjih in na splošno le počasi napreduje, čeprav je Gorica priznana m upoštevana kot naravna vrata za trgovine z Vzhodbm, ter so Tržiču priznane prednosti v industriji. Prepočasen gospodarski razvoj je v škodo predvsem delavcem; brezposelnost sicer ne narašča, pač je mnogo delavcev le zasilno zaposlenih, s prenizkimi mezdami. To velja zlasti če upoštevamo^ da ^deluje na Goriškem urejeno in razvito strokovno šolstvo, ki: daje vsako leto znatno število strokovno usposobljenih in specializiranih delavcev in tehnikov, ki ne morejo najti primerne zaposlitve doma ter so prisiljeni poiskati si tako zaposlitev v tujini na škodo razvoja domačega gospodarstva,
V	naslednjem odstavim daje re soluedja nekaj navodil, za ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti čim prej. Med temi šo razne industrijske infrastrukture, gradnja avtoceste in drugih cest, tovorno pristanišče, gradnja še drugega tira na progi Trst - Gorica - Videm, okrepitev mednarodnega letališča v Ronkah itd. S temi ukrepi naj bi odpravili razliko med našo in. drugima pokrajinami v Italiji in odpravili ovire za razvoj trgovine s sosednjimi državami. Tudi nova finančna družba Priulia Lis naj bi v večji meri pomagala pri razvoju gospodarstva na Goriškem
Vzporedno s terna ukrepi bi bilo treba s primernim! ukrepi poživiti podjetnost domačih gospodarskih operaterjev, ki bi jim morali ustrezna gospodarski organizmi omogočiti večjo strokovno usposobljenost; pri tem je potrebno sodelovanje tržaške univerze in raznih tehničnih zavodov, ter večja o-perativna dejavnost raznih konzorcijev za isidustrijsto razvoj, ki delujejo na področju naše dežele.
Prav tako bi bite potrebna večja trgovska in industrijska propaganda tudi v 'državnem' merilu, ki naj bi pokazala ugodne pogoje naših obmejnih krajev za razvoj industrije zlasti za proizvode, ki imajo dobre lzglede za plasiranje v Jugoslaviji in drugih državah srednje in vzhodne Evrope.
Ob koncu priporoča resolucija tudi ustanovitev skupnega konzor čaja za industrijski razvoj za Go-
rico, Trst in Tržič, javne ustanove pa naj bi v večji meri upoštevale im izvajale priporočila, ki sta jih dali gospodarski konferenci v Gorici in Tržiču. Tudi državna ustanova IRI bi morala prispevati z večjimi industrijskimi naložbami na Goriškem.
Pričeli so urejevati cesto Vrh-Martinščina
V	včerajšnji številki našega lista smo napisali, da bo na področju sovodenjske občine podjetje Calci-sonzo pričelo v prihodnjih dneh z asfaltiranjem raznih občinskih cest v vseh vaseh občine. Gre za ceste za katere je pred več kot letom dni občina dobila izdatno pomoč 24 milijonov lir, sama pa je rr.r-rala iz lastnih sredstev primakniti nekaj nad 6 milijonov lir.
V	zvezi s to novico pa lahko povemo, da mora isto podjetje orav tako na področju sovodenjske in delno zagrajske občine asfaltirati, po nalogu pokrajinske uprave, tudi cesto, ki povezuje Martinščino z Vrhom in to vasjo z Debelo grižo. Delo je vredno več kot 30 milijonov lir, Vrh bo tako dobil dve dobri in moderni zvezi z dolino na furlanski strani. Dela izvaja pokrajinska uprava, denar za cesto pa je dala deželna uprava v višini 80 odstotkov, drugih 20 odstotkov pa bosta morala primakniti so vedenjska in zagrajska občina.
Ker smo že pri teh delih naj o-menimo, da so delavci podjetja Calzisonzo že pričeli z dovažamem potrebnega materiala na cesti Vrh-Martinščina. To pomeni, da bo cesta, ker gre delo zelo hitro naprej, morda dokončana že prihodnji teden. Ker bo podjetje imelo na licu mesta svoje stroje bo prav gotovo poskrbelo tudi za ureditev še drugih občinskih cest. med katerimi je tudi ena na Vrhu.
bo, pa se z lastnikom niso mogli pogoditi glede odkupne cene. Sedaj so se končno odločali, da stalrc in dotrajano hišico podrejo, ker tako zahteva tudi novi regulacijski načrt za ta del mesta.
Kako bo z gradnjo nove hiše na tem mestu, pa še ni znano Praktično bi bilo namreč priporočljivo, da bi vključili v enotno gradbišče tudi obe sosednji en> nadstropni hiši, ki nista št. 5 in 7 v Ul. Morelli, kar bi omogočilo postavitev primerne in večnadstropne trgovske in stanovanjske stave na tem prometnem vogalu. ?a dosego tega smotra pa še ni bil dosežen sporazum z obema sosedoma.
GORIŠKI PLANINCI NE MIRUJEJO..
Uspešno izletniško delovanje gor iškega SPD v zadnjem času
Priredili so Iri visokogorske in en družinski izlet - V soboto izlet na Jalovec
Tudi v polletnem času je Slovensko planinsko društvo v Gorici i-melo precej aktivnosti, čeprav so mnogi člani društva na dopustu Zadnjo nedeljo Julija je skupina go riških planincev šla na Prestrelje rak (2.499 metrov višine). Na pot so šli že v soboto popoldne, prenočili so v koči Giiberti, naslednjega dne pa so se vzpeli na vrn Prestreljenika.
V avgustu pa so doslej imeli dva izleta. Visokogorskega, 10. avgusta, na Prisojnik (2.547 m), odkoder se jim je nudil prelep razgled. V nedeljo 17. avgusta pa je društvo priredilo avtobusni družinski izlet, na zapadno Koroško, šli so skozi Kamijo čez prelaz Monte Croce Camico (Ploekenpass) in odtod v Ziljsko dolino. Pot so nadaljevali čez sedlo Gailberg v Zgornji Dravograd (Ober Drauburg) ter nada-
iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiHiiiilliiiiiiiiiiiiimiiiuiuiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii
BILA JE PRVA KMETIJSKA ŠOLA NA SLOVENSKEM
Pavšičevo hišo v Gorici podirajo
Delavci že nekaj dni podirajo vo-galno hišo ob Ul. Oberdan in Morelli, ki nosi št. 3 ter je test. šolskega ravnatelja v pokoju prof Pavšiča.
O tej hiši se je že večkrat raz vila polemika, ker je na vidnem mestu v središču, kjer bi radi postavili novo in večjo zgradbo že ob gradnji sedemnadstropne hiše v soseščini v Ul. Oberdan so skušali graditelji vključiti tudi to zemljišče in postaviti vogalno zgrad-
V Novi Gorici 13. septembra proslava 100-letnice kmetijske šole
Delovala je v današnji Ulici Duca d'Aosta V Kanalu so dokončali obnovitev hotela
V GOSPODARSTVU JE NAŠ JEZIK POTREBEN
Na večernem tečaju ENALC bodo poučevali tudi slovenščino
To je nov dokaz prednosti pri zaposlitvi ob meji za tiste, ki obiskujejo slovenske šole
Goriška podružnica državnega zavoda za strokovno usposobitev trgovinskih uslužbencev (ENALC) je pripravite svoj program dnevnih in večernih tečajev za šolsko leto 1969-70. Ti tečaji so namenjeni tako mladini, ki pričakuje svojo prvo zaposlitev, kot tudi tistim, ki želijo izpopolniti svoje strokovno znanje na področju trgovine.
Dnevni tečaji, kjer bodo začeli s poukom v začetku oktobra ter se bodo zaključili meseca maja prihodnje leto, bodo delovali ob delavnikih od 8.30 do 12.30 ure. Predvidena sta dva taka tečaja in sicer za uradnice stenostrojepiske, ki traja dve leti ter enoletni dnevni tečaj za uradnike. Za vpis je potrebna diploma nižje srednje šole ali kak drug enakovreden dokument.
Večerni izpapotnitveni tečaji bodo pravtako od oktobra do maja ter bodo po štirikrat tedensko od 18.30 do 20.30 ali od 20. do 22. ure. Posebnost za letošnje večerne tečaje je, da bodo v enem izmed j njih poučevali tudi slovenščino za prevajalce, kar bo zlasti prav prišlo za tiste, ki bodo vodili dopisništvo v slovenščini s sosednjo republiko. To Je dokaz, da sl slovenski jezik vedno bolj utira pot v naših obmejnih krajih, kjer so zlasti gospodarski krogi popolnoma uvideli, da je nujno potreben in Imajo prednost pri namestitvi tisti, ki znajo slovenščino. Obiskovalcem slovenskih šol sicer tak tečaj ne bo potreben, ker se že v redni nižji srednji šoli lzvežbajo v slovenščini in v italijanščini, pač pa bo potreben tistim, ki ne znajo slovenščine, ali pa jo znajo premalo, ker so sicer slovenske krvi pa niso obiskovali slovenskih šol, kd imajo to prednost ored Italijanskimi.
Poleg tega večernega tečaja bodo tudi tečaji za vodenje plačilnega knjigovodstva, za strojepisce In za prevajalce Iz nemščine. Učne knjige ln ves učni material bodo tečalnikl dobili brezplačno ln prav tako bodo povrnili potne stroške tistim obi-
skovalcem tečajev, ki bodo prihajali od zunaj.
Vse podrobnejše informacije daje tajništvo tečajev ENALC v Gorici, Ul. Mazzini 4-1, tel. 51-31, ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure.
Bomba v goriški kleti
Včeraj so prišli civilni izvedenci za strelivo iz Trsta v Gorico ter odpeljali manjšo bombo kalibra 22, ki so jo prejšnji dan našli v kleti družine Tomasini v Gorici, Ul. Don Bosco 36.
Domači so našli bombo med staro šaro v kleti, kjer je ostala še Iz časa zadnje vojne, ko je bilo v tej hiši neko vojaško poveljstvo. O najdbi so obvestili leteči oddelek goriške policije, ki je poklicala izvedence iz Trsta,
V	Novi Gorici bo 13. septembra velika svečanost ob stoletnici u-stanovitve kmetijske šole v Gorici, ki je bila prva na Slovenskem. Kmetijsko šoiu so ustanovile avstrijske oblasti, najprej je imela dva skupna oddelka, slovenskega in italijanskega, nato pa sta bili osnovani dve ločeni šoli, od katerih je slovenska imela sedež v današ nji Ulici Duca d’Aosta, italijanska pa v Podturnu v Ul. Scuola Agra ria
Kmetijske šole so na Slovenskem pričeli ustanavljati šele po tem datumu in zaradi tega dajejo stoletnici šole v Gorici zelo velik poudarek. Počastili bodo stoletnico šole in poleg nje ustanovljenega kmetijskega znanstvenega zavoda, ki še danes v Gorici obstaja. Na kmetijskem zavodu v Gorici bodo odkrili spominsko ploščo, v muzeju bo odprta razstava o - razvidni tega šolstva in kmetijske znanosti. Posebna številka revije »Srečatjja* bo posvečena izključno problematiki kmetijstva.
V	Kanalu so zaključili obnovitvena dela na hotelu. Preimenovali so ga v hotel »Neptun*. Medtem ko je bil prejšnji hotel «Soča» v zelo slabem stanju in so zlasti zahtevnejši gostje hodili mimo njega, si obetajo sedaj velik obisk. V obnovo objekta so vložili skoraj 200 milijonov starih dinarjev. Hotel je pridobil 200 lepo urejenih restavracijskih sedežev ter ima 29 postelj v sobah, ki raznolagajo s hladno in toplo vodo ter z vsemi sanitarnimi in drugimi potrebščinami. Uoajo, da si bodo v Kanahi pridobili z novim gostinskim objektom tudi stalne goste. Kanal je bil namreč pred vojno turistično zelo znan
Nove gradnje v Mirnu
V Mirnu letos mnogo gradijo, tako podjetja kot posamezniki. Zasebniki gradijo nove stanovanjske hiše, v mnogih primerih pa popravljajo in lepšajo starejša stanovanjska poslopja.
Pri mirenskem bloku gradi podjetje Petrol bencinsko črpalko. Tako ne bo treba mirenskim šoferjem v Šempeter po bencin, pa tudi ljudje, ki hodijo v Jugoslavijo čez mirenski blok, bodo imeli črpalko pred nosom.
Tovarna čevljev Jadran - Ciciban gradi veliko halo in skladišče, tovarna pohištva Iztok pa namerava popolnoma preurediti tovarniško poslopje. Novo tovarno bodo gradili ne na sedanjem prostoru, marveč izven vasi ob cesti, ki pelje proti Biljam.
Skrbijo tudi za kulturne potrebe in popravljajo stopnice, ki vodijo na ploščad pred kulturnim domom. Stopnice so bile namreč zelo ne-
varne. Tudi na nogometnem igrišču bodo zgradili novo slačilnico.
Dežurne trafike in prodajalne časopisov
Ta leden so številne trafike in prodajalne časopisov zaprte zaradi enotedenskega dopusta. Našim bralcem posredujemo naslove trafik, ki so odprte. Vsaka po običajnem urniku.
Odprte so naslednje trafike in prodajalne časopisov; Cecotti, Kor-zo Italija; Sussi, Travnik; Cocian-ni, Drevored XX. septembra; Co-stanzo. Ul. Crispi; Lotti, Trg pred županstvom; Vitagliano, Ul. Cnr-ducci; Pavlin. Ul. Veniero; Scunt-to. Ul. S. Chiara; Larise, Stolni trg; Manias, Ul. Toti; De Petris, Ul. Trieste; Al.banese; Verdijev kor-zo 26; Do Fornasari, Trg v Loč niku;. Fabris, JU1. IV. novembra v Podgori: Collenzini. Korzo Italija. Pfelikan, Ul. Garibaldi: Luglio, Ul. Casale; Derocchi. Svetogorska cesta; Calussi, Ul Carnia; Savio. Ul. Giustiniani: Bertazzo, Ul. del Car-so: Brunzin, Ul. Vittorio Veneto pred bolnišnico.
PSI in kriza v Tržiču
Prejšnji večer je bila v Tržiču seja krajevnega odbora PSI pod vodstvom dr. Semole. Ob tej pri-lilti so proučili položaj v mestu s posebnim ozirom na krizo občinske uprave Sporazumeli so se, da je treba nujno sklicati seic občinskega sveta ter so v tem smdslu dali navodila zastopnikom PSI v občinskem svetu Podobne zahtevo so postavili že prej tudi komuni?tl tn PSIUP Kot je znano, je bila začinja seja občinskega sveta rive 2. julija, na kateri pa niso mogli doseči sporazum za odpravo krize. Na prihodnji seji bodo skušala najti ustrezno rešitev, da bi omogočili delovanje občinske uprave.
ljevali pot po Dravski dolini do Spiittala, kjer so si ogledali mesto ter nato počivali na obrežju Milstattskega jezera. V večernih urah je bil še kratek postanek v Beljaku, nato pa so se skozi Kanalsko dolino in Furlanijo vm-.li domov.
Delovanje planinskega društva v Gorici se nadaljuje in v soboto in nedeljo se odpravijo na Jalovec. Naj povemo še, da se zainteresirani za ta izlet lahko vpišejo pri tajnici Smetovi, na sedežu prosvetne zveze.
Ulico Diaz popravljajo
Ulica Diaz je že nekaj dni zaprta za promet in tako bo verjetno ostala še teden dni. Že več časa je bilo parkiranje avtomobilov na obeh straneh te centralne ulioe pod drevesi otežkočeno, kei\ urejevali pločnike. Načrt, ki *ga je pripravil občinski tehnični urad, določa namreč, da se pločniki razširijo, da se omejijo parkirni prostori (občina zahteva, da bi avtomobilisti parkirali na Telovadnem trgu), da se potisnejo v notranjost ulice, proč od semaforja na križišču pred kavarno Teatro, parkirni prostori za taksije.
Včeraj zjutraj so s posebnim strojem premetali tako tlakovani kot asfaltni del Ulice Diaz. Vodja delovne skupine, s katerim smo govorili, predvideva, da bo delo verjetno končano v tednu dni.
Po teh delih bo Ulica Diaz imela lepši videz kot ga ima sedaj ln bo tudi promet po njej, tako vsaj trdijo na občini, olajšan. Uredili bodo celotno ulico od križišča na Korzu do Trga Culiat, ki so ga prav tako že uredili, čez nekaj let, ko bodo zgradili novo bolnišnico v bližini Ulice Aquileia, bodo staro bolnišnico v Ulici Diaz podrli in tam brez dvoma zgradili moderne zgradbe.
Iz goriškega matičnega urada
Iz bolnišnice v Tržiču
Včeraj so spre j eh v tržaško bol nfSncoo za 10 dna na zdravljenje 19-letno Nadjo Scdff iz Tržiča Ul. Bucnarrotd 1. Dekle je padlo z mopedom ter se je pri tem udarilo v lobanjo in ranilo na kolenu.
V Portorosegi pa je padel s kamiona pri raztovarjanju blaga delavec 47-letni Giuseppe Germani iz Tržič«. Pridržali so ga za 10 drv na zdravljenju zaradi udarca v levi bok z verjetnim nalomom kosti.
Prispevajte ra
DIJAŠKI) MAHIH!
Dne 18. in 19. avgusta se je v Gorici rodilo 15 otrok, umrli pa sta dve osebi.
ROJSTVA: Roberta Devetta, Monica Trost, Alessandro Clagnan, Roberto Panichi, Romina Simeoni, An-drea Todone, Claudio Antonutti, Andrea Pacor, Daniele Pacorig, Crl-stiano Brushina, Valentina Moimas, Gabriele Cetul, Eugenia Capozzi, Rita Znneher in Marco Rossatto.
UMRLI: 85-letna gospodinja Ni-colina Prion vd. Batti: 74-letni upokojenec Giuseppe Zanato.
Prosvetno društvo »Briški grič« v števerjanu prireja 24. t.m., izlet na Gorenjrlco z ogledom muzeja v Kropi, bivšega taborišča v Begunjah, Prešernovega rojstnega doma v Vrbi, Vintgarja in blejske okolice. Na razpolago je še kakih 10 prostorov, da napolnimo dva avtobusa. Kdor želi na izlet, naj s« čimprej vpiše Odhod iz Steverja-na - Dvora v nedeljo ob 5.15. Pro sdmo, bodite točni.
VERDI. 17.30—22.00: «1 due Kenna-dy», dokumentarni film v režiji Giannija Bisiacha.
CORSO. 17.00—22.00: «Cinque flgU di cane«, G. Eastam in G. Granata. Italijanski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17.15—22: «Duel-lo nel Texas», R. Harrison ln G. Rossi Stuart; Italijanski ldnema-skopski film v barvah.
VTTTORIA. 17.15—21.30: »Sumrnlt«, G. M .Volonte in M. Dare; ita-lijansko - francoski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30—21.30: «Le teste calde«, L. Jefries in S. Blato; francosko - španski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 18.00: »I dteperati di Sandor«, J. Garbe, kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 17.30: »La brigata del diavoto«, Wilham Holden in K. Robertson. Barvni film.
PRINCIPE. 18.00: «Paperino show». Disnejrjeva barvna slikanica. Dodatek «11 levriero pericoloso«. Barvni film.
J\ova Gorica
SOČA (Nova Gorica); «Nevama linija 7000«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
DESKLE: «Knez bojevnik«, ameriški barvni film — ob 20.
SVOBODA (Šempeter); «Ana Korenina«, sovjetski barvni film — ob 18.30 in 20.30.
SEA1PAS: Prosto.
PRVAČINA: «Njena zadnja pesem«, španski barvni film — ob 20.30
RENČE: «Invazija iz vesolja«, japonski barvni film — ob 20.30.
KANAL: Prosto.
Nov goi-ukl motiv. 2elczniški most se zrcali v jezeru, ki je nastalopod njim pred jezom
Sočo.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 5, tel. 21-24.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Centrale«, odr. Sita ln Enneri, na Trgu Republike 28, 'telefon 72-341.
KOLESARSTVO
KONČANO AMATERSKO SP V DIRKALIŠČNIH PANOGAH V BRNU
SZ naslov v ekipni zasledovalni vožnji Italija na drugem mestu, Francija tretja
Ostali naslovi: Careva (SZ) v hitrostni vožnji žensk, Otto in Gerschke (NDR) v tandemu, Boom (Nizozemska) v vožnji za motorji
BRNO, 20. — Popoln uspeh Sovjetske zveze v hitrostni vožnji žensk za svetovni naslov. Galina Careva je osvojila prvo, Galina Jermolajeva drugo, Urina Kiri-čenkova pa tretje mesto. Prva je brez težave premagala Jermola-jevo, Kiričenkova pa je prav tako v samih dveh vožnjah prisilila vzhodno Nem(ko Mattigovo na predajo.
V	polfinalu tandema je prišlo do velikega presenečenja. Zahodna Nemca Barth in Muller sta nepričakovano v treh napetih vožnjah izločila favorita Francoza Trerrtina in Morelona. V drugem polfinalu sta vzhodna Nemca Otto in Geschke z lahkoto odpravila ameriški tandem.
V	finalu za prvo mesto sta kolesarja Nemške demokratične republike brez težave premagala za-hodnonemška tekmeca in tako o-svojila svetovni naslov, medtem ko je tretje mesto pripadlo francoski dvojici Trentin - Morelon, 'ki sta premagala Američana Simesa in Mountforta.
Po zelo razburljivi vožnji je Sovjetska zveza osvojila naslov v e-kipni zasledovalni vožnji. V finalu so sovjetski kolesarji premagali Italijane. Slednji so zelo močno začeli in so si nabrali nekaj naskoka. Ta prednost pa je polagoma začela kopneti in tekmeci I-talije so prešli v vodstvo in ga do konca tudi ohranili. V finalu za tretje mesto je Francija premagala češkoslovaško ekipo.
V	vožnji za motorji je zmagal Holandec Albertu« Boom pred rojakom Stammom in Švicarjem Pe-t-ersom.
Med odmorom je svetovna prvakinja v zasledovalni vožnji Rai-sa Obodovskaja (SZ) dosegla s časom 4’01”70 nov svetovni rekord na 3 km dolgi progi. Prejšnji rekord je s 4’09’'30 pripadal Italijanki Mileni Tartagni.
Prvenstvo v dirkališčnih panogah je tako končano. Jutri bo počitek, v soboto pa se bodo začele borbe za naslove v cestni vožnji.
HITROSTNE VOŽNJE ŽENSK POLFINALE Prva vožnja
1.	polfinale:
1.	Galina Jermolajeva (SZ) 12"74
2.	Irina Kiričentoo (SZ)
2.	polfinale:
1.	Galina Careva (SZ) 12”50
2.	Hanmelore Mattig (NDR)
Druga vožnja
1.	polfinale:
1.	Jermolajeva (SZ) 13”05
2.	Kiričenko (SZ)
2.	polfinale:
2. vožnja:
1.	Careva (SZ) 12”33
2.	Jermolajeva (SZ)
POLFINALE
1.	Careva (SZ) 12”70
2.	Mattig (NDR)
ZA 3. MESTO
1.	vožnja:
1.	Irina Kiričenko (SZ) 12’’81
2.	Hannelore Mattig (NDR)
2.	vožnja:
1.	Kiričenko (SZ) 12”40
2.	Mattig (NDR)
FINALE ZA 1. MESTO 1. vožnja:
1.	Galina Careva (SZ) 12”97
2.	Galina Jermolajeva (SZ)
............................................
Prva vožnja
1.	polfinale:
1.	Francija (Morelon in Trentin) 10”49
2.	ZRN (Barth, Muller)
2.	polfinale:
1.	NDR (Otto - Geschke) 10”79
2.	ZDA (Simes - Mountford)
SKOKI V
WTfTM BOCENSKI ŠKANDAL
Boje se in
himne zastav NDR
Ostre kritike «Sovjetskega športa» prirediteljem evropskega pokala
BOČEN, 20. — Danes so prispeli
v Bočen delegati evropske plavalne zveze, ki bodo jutri razpravljali o sklepu SZ, Poljske, CSSR, Madžarske in NDR, da se ne udeležijo tekmovanja v skokih v vodo za evropski pokal. Ni izključeno, da bodo proti odsotnim tudi disciplinsko postopali.
Danes so prispeli v Bočen predstavniki Avstrije, Finske, Francije, ZRN, Anglije, Švice, Jugoslavije, Holandske, Španije, švedske ln I-talije. V teku noči pričakujejo prihod romunskih tekmovalcev.
O odstopu sovjetskih tekmovalcev, ker prireditveni odbor ni hotel zaigrati himen in izobesiti zastav zmagovalcev »Sovjetski šport« piše, da se hoče odbor izogniti izobešanju zastav in igranja himen Nemške demokratične republike, kar gotovo ne bi bilo po godu Zvezni nemški republiki, športni dnevnik, ki ostro kritizira stališča prirediteljev, piše nadalje, «da so v Italiji uničili v dveh mesecih kar dvoje evropskih prvenstjvev«. List misli na evropsko prvenstvo v rokoborbi v Veroni, katerega so atleti vzhodnega bloka iz istega razloga bojkotirali.
Sovjetski šport pravi, da to ni osamljen primer temveč težnja, da ugodijo reakcionarnim krogom mednarodnega športa in politikantom NATO. Zato so italijanski prire-
ditelji evropskega pokala v skokih
v vodo s privoljenjem mednarodne plavalne zveze nedvomno kršili pravila ln sklepe zveze z jasnim namenom diskriminacije u-deležencev in še posebej atletov Nemške demokratične republike. Nt nobena tajnost, nadaljuje pisec, da se prav Bonn najiboUj boji himne ln zastave NDR in da prav do obrežja Rena vodi veriga političnih spletk in tajnih dogovorov, ki so privedli do bocenskega škandala.
f	'	f-k	V
V> -> v

Italijanska ekipa, ki je osvojila srebrno kolajno
VATERPOLO
RIM, 20. — Zvezni trener je sestavil seznam igralcev, ki bodo sestavljali italijansko vaterpolsko reprezentanco za nastope v Dubrovniku .(od. 30. avgusta do 3. sep-tembra) proti Jugoslaviji, Romun-nijd in ZRN ter v Budimpešti (od 9. do 14. septembra) proti Madžarski, Jugoslaviji, SZ, NDR in Holandski. Italijanski vaterpolisti bodo po dubrovniškem turnirju o-stali na skupnem treningu z jugoslovanskimi igralci do odhoda na Madžarsko.
Mladinska vaterpolska reprezentanca Italije pa bo nastopila na turnirju v Vmjački Banji, kjer se bo spoprijela z reprezentancami Jugoslavije, SZ, Romunije, ČSSR in Bolgarije.
TELOVADBA
Zmaja SFRJ in Cerarja na troboju v Torontu
TORONTO, 20. — V okviru tradicionalne kanadske nacionalne razstave Torontu je bil tudi telovadni troboj telovadnih reprezentanc Jugoslavije, Kanade ln ZDA. Prvo mesto je zasedla Jugoslavija s 163,45 točkami, drugo ZDA s 162 in tretje Kanada s 157,75 točkami. Med posamezniki je zmagal Cerar s 56,65, drugo mesto je zasedel telovadec Thor s 54,55, tretje Jugoslovan Vrar tič s 54,35 točkami. Jugoslovanska reprezentanca, v kateri so Cerar,
Druga vožnja
1.	polfinale:
1.	ZRN 10”62
2.	Francija
2.	polfinale:
1.	NDR 10”74
2.	ZDA
Odločilna vožnja:
1.	ZRN 10”50
2.	Francija
FINALE ZA 3. MESTO
1.	vožnja:
1.	Francija (Morelon - Trentin) 10”79
2.	ZDA (Simes - Mountford)
2.	vožnja:
1.	Francija 10”63
2.	ZDA
FINALE ZA 1. MESTO
1.	vožnja:
1.	NDR (Otto • Geschke) 10”62
2.	ZRN (Barth - Muller)
2.	vožnja:
1.	NDR 10”84
2.	ZRN
EKIPNA
ZASLEDOVALNA VOŽNJA
1.	polfnale:
1.	Italija 4’32”15
2.	Francija 4’34”56
2.	polfinale:
1.	SZ 4’30”62
2.	aSSR 4’37”57
FINALE ZA 3. MESTO
1.	Francija 4’32”27
2.	CSSR 4’34”05
FINALE ZA 1. MESTO
1.	SZ 4’33”13
2.	Italija 4’33”65
V ponedeljek tečaj v Trstu
Na stadionu «Prvi maj» se bo v ponedeljek, 25. avgusta, začel 10 -dnevni namiznoteniški tečaj, katerega se lahko udeležijo igralci in igralke zamejskih športnih društev.
Vpisnina znaša 1.000 lir na osebo, vpis pa bo na stadionu «Prvi maj» 25. avgusta ob 10. uri zjutraj.
Tečaj bosta vodila Edi Bole in Adrijan Tavčar.
Udeleženci tečaja naj se zberejo v ponedeljek ob 10. uri na stadionu «Prvi maj» (Vrdelska cesta 7, tel. 96-548), kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
V torek so se vrnili s tečaja v Rovinju slovenski tržaški športniki. Na sliki: zagoreli tečajniki in tečajnice na Foru Ulpiano.
MESEC PRED ZAČETKOM PRVENSTVA A LICE
m**1*!!
NOGOMET
Novopečeni prvoligaši so se močno ojačili
Igralci i zvenečimi imeni v provincialnih moštvih
Mladi Roberto
gal na brzotumirju iI(T«aaiv'
bovškega kluba	-ton) r.
stica Triestina) pred J
Čičem, ln Eugeniom » pftff® Tržaška šahovski ki
Čeprav je vse zanimanje ljubiteljev nogometa usmerjeno k borbi za naslov prvaka, ima tudi potek prvenstva na dnu lestvice svojo privlačnost. Krog moštev, ki se borijo za obstanek, je še širši. Medtem, ko se na vrhu lestvice potikajo zmeraj ista moštva (pet ali
.............................................................................................milil
PRIJATELJSKA PREDPRVENSTVENA TEKMA
Še veliko dela in truda za Cagliari in Triestino
Gostje so zmagali z rezultatom 4:1 - Medla igra, malo lepih kombinaciji in predvsem slabe povezave med igralci
TRIESTINA - CAGLIARI 1:4 (1:3)
TRIESTINA: Colovatti, Kuk (D’Eri), Martinelli; Del Piccolo (De Gasperl), Sadar, Varnier (Pe-sfcrin); Tumiati, Giacomlni, Paina (Ive), Scala (Canziam), Ridolfi.
CAGLIARI:	Albertosi, Martira-
donna, Poli; Cera, Nicolai, Toma-sin; Nastasio, Domenghinl, Gori, Greatti, Riiva.
SODNIK: C as arin iz Milana.
STRELCI: v 4’ Rlva, v 20’ Martinelli avtogol, v 38’ Riva, v 42’ Ridolfi, v 52" Gori.
Približno 10.000 gledalcev. Kotov je bilo 4:3 (2:1) v korist Ca-gliarija. Opomin sta dobila Canzlan in D'Eri.
Po poletnem premoru se je Triestina predstavila svojim navijačem v tekmi z lanskim vičešamplo-nom Cagliarijem. Obe moštvi sta sicer pokazali poprečno igro. Iskali predvsem povezavo med posamezniki ln tekma, katere tempo ni nikoli dosegel zadovoljive višine, je živela predvsem na podvigih posameznih asov sardinjskega moštva.
Kljub številnim slovečim imenom je torej Cagliari prikazal ra-zočarujočo igro. To je bilo delno pričakovati, saj se je v moštvu marsikaj spremenilo. Ne moremo reči pa, da je krivdo za slabo igro treba pripisati ravno novincem. Domenghinl je bil na primer najboljši mož na Igrišču, dokler ni
žganjem dobesedno onemogočilo katerikoli nadaljnji podvig. Tudi Gori, drugi novinec, je povsem zadovoljil In nekaj njegovih prodorov v drugem polčasu je navdušilo občinstvo. Pozitivno oceno je zaslužil tudi Nastasio. razočarali pa so predvsem vezni igralci kot Greatti in Cera.
Triestina je prav tako še zelo daleč od zadovoljive kondicije. Večina Igralcev sploh ne vzdrži 90’, mnogi pa so še premalo navajeni na žogo In brez pozicijskega smisla. Zadovoljili so samo Vamier, Scala ln delno Kuk, ki se je še kar dostojno obnašal proti Rlvi, ki danes kljub nekaterim lepim prodorom ln dvema goloma ni potrdil svojega slovesa.
uk
Vratič, Kisič in Anič, je v Torontu I zaradi neumnega prekrška razjaril gost telovadne federacije Kanade. | občinstvo, ki mu je z oeforim žvl-
KOŠARKA
V soboto v Ronkah Snaidero-Olimpija
Na odprtem igrišču pred kinom Exceislor v Ronkah bo v soboto zvečer ob 21. uri prijateljska košarkarska tekma Snaidero (Videm) — Olimpija (Ljubljana). Ker sta si moštvi približno enakovredni, bo tekma zanimiva. Tudi goriška Spltt-gen Brau bo ob tej priliki lahko ocenila igralce iz Vidma, s katerimi se bo pomerila v jeseni v prvenstvu A lige.
šest), so vsa ostala vedno v nevarnosti, da jih vrsta spodrsljajev potisne v kritičen položaj, saj je z izjemo velikanov nivo posameznih moštev zelo izenačen. O revnejših ekipah sploh nima smisla govoriti, saj je brez močne finančne podlage sploh nemogoče priti in so vso tista moštva, ki so do sedaj životarila predvsem s pomočjo domačih igralcev izginila (zadnji primeri so Spal, Piša, Ata-lanta idr.). Tako so tudi manj titulama moštva polna slovečih i-men.
Za primer lahko vzamemo Lane-rossi, ki se je lani le v zadnjih kolih rešil izpada. Med nakupi te ekipe sta tudi Angelillo in Hamrin, dva igralca, ki s svojim tehničnim znanjem in izkušenostjo lahko postavita na noge katerokoli moštvo. Če ne bodo leta ovirala ta dva asa, bo letos Lanerossi dosti mirneje preživel prvenstvo in kaj kmalu rešil vseh skrbi svoje navijače. Zelo marljivo se je za prvenstvo pripravila tudi Sampdoria. Obrambo je ojačila z bekom Cornijem, v napadu pa bi lahko prihod Benet-tija in Nielsena rešil problem neučinkovitosti, ki je bil lani glavna hiba moštva. Preglavice ima trener Bernardini predvsem z Dancem, ki se v Italiji nikakor ni znašel in od katerega si vsako leto pričakujejo podvig, ki bi opravičil njegov sloves ob prihodu v Bologno. Prve prijateljske tekme so sicer pokazale, da se novi prišleci nikakor še ne znajdejo z ostalimi, kar velja predvsem za Be-nettija, Nielsen pa je do sedaj zdržal le polovico tekme, v kateri pa je vsakokrat prikazal veliko požrtvovalnosti. Na vsak način sta ti dve moštvi vsaj na papirju še najmočnejši med tistimi, ki se bodo letos borila za obstanek.
Težje je s tremi novopečenimi prvoligaši. Bari, Lazio in Brescia so sicer skušali s precejšnjimi stroški spraviti na noge čim krepkejšo postavo, njihov glavni problem pa bo vsekakor asimilacija igre prve lige, saj se še vsako leto novinci znajdejo v prvem delu prvenstva v škripcih.
Lazio je po lanskem odličnem prvenstvu v glavnem obdržal staro moštvo. Ojačenja je iskal pred vsem med mladimi igralci polprofesionalnih moštev (z neapeljskim Internapoli je izmenjal celo vrsto igralcev), njegova igra pa ho glavnem slonela na že izkušenih igralcih kot so Governato, Solde, Marchesi, Mazzola II in Morrone.
Veliko sprememb je v Bresci. Tamkajšnje moštvo je malo prodalo, nakupilo pa celo vrsto znanih igralcev. Iz Juventusa so prišli Gori, Bercellino in Menichelli, iz Na-polija pa Salvi. Tako požrtvovalno politiko (požrtvovalno predvsem za blagajnika) bi kljub vsemu morali poplačati uspehi v prvenstvu, saj je moštvo na papirju dostojno in ima. vse možnosti, da se izogne nazadovanju.
meru slabega vremena p, sikem sedežu v kavai«1 VII. deželni brzofurnih	fje»
vabijo na turnir slin; 'ni# nečlane. Nagradili bod	_:
šahistov.
Slabše je z Barijem, kateremu Cane, Spadetto in Furlanis ne morejo že vnaprej zagotoviti mirnega življenja. Preglavice ima moštvo predvsem s sredino igrišča, saj med veznimi igralci sploh ni izkušenega moža. V škripcih sta tu di Palermo in Verona. Palermo je kot znano nakupil precej igralcev, pri tem pa zabeležil tolikšen primanjkljaj, da ga je nogometna zve za spravila pred aut aut: ali primanjkljaj poravnati, ali vrniti vse igralce. Moštvo sicer mrzlično išče denarne podpore, toda nevšečnost je vsekakor že sedaj povzročila veliko preglavic in negativno vplivala na priprave. Ko pa bi moštvo pozitivno rešilo to zadevo, bi verjetno tudi glede lanskih uspešnih nastopov moralo doseči mesto na sredini lestvice.
Verona se je navidezno močno ojačila. Prišli so Pizzaballa, Sirena, Clerici in Mascalaito, tako da je moštvo popolno v vseh vrstah. Prve tekme pa so pokazale, da je med tolikimi dostojnimi igralci izredno težko najti pravilno poveza vo, in da je ekipa še zelo daleč od zadovoljive kondicije. Potencialna moč moštva pa je kot pri Palermu zadostna za obstanek.
Med moštvi, ki jih včeraj nismo omenili sta še Torino in Bologna ki pa prav tako ne spadata v krog najslabših. Za obe moštvi pa obstajajo hudi problemi. Bologna že več let išče postavo, s katero bi se lahko vrnila v elito najboljših, letošnji nakupi pa res niso taki, da bi dali slutiti kako posebno izboljšanje. Torino pa je moštvo zelo pomladil. Prodal je Combina. Vierija, Cornija in druge, nabavil pa si je predvsem mlade, obetajoče, a še neizkušene igralce, ki so lani še nastopali v B ali cdo C ligi. Ker pa je ogrodje obeh moštev dovolj trdno, ni dvoma, do bosta obe moštvi znali prebresti kritično fazo in se že takoj v začetku izognili nevarnim spodrsljajem.
uk
(Societ4 sred niom B® skl ki*1'
J4. t. m-’ 1*,, (v r ob 9. uri v Ljudskem v' v siv
nedeljo, 24. t. ni.,
"V,
IZ nepomembne SEAVONSRE VASI
(Nadaljevanje
rektor kabine
pred poletom kot
«Apollo*
tudi P« U
prcu	. g -V
priložnost, da ure m ’ pred r
ve prebije z astronav^^s
lolrvm iih noilCU.i^ V •„ $r.
letom jih poučuje v . ;u w. napravami in uprav J p0leill| tenih mehanizmov. / ^jslt u s kozmonavti izmenjuj
bi se in kako kaj se p Zaradi tega more vuc let oceniti to, kaj in kf0JV,
luje na posameznega naloge..
Na vprašanje, kakšne.^
še pred ameriškimi JU jj .
daljnje osvajanje v
prvenstveno v bližnji ## je slavonski inženir rekel:	. pi
«Do leta 1972 vsebuje ^ r
Apollo še 9 izkrcanj na program ima slir^Dlora^/ EM (Apollo Lunar LXP
Tions) V^okviru tega ^ £
pa je treba proučiti L Ba nost človekovega bn ,v-£ z raznih znanstvenih nima nas namreč ž se r ,1 va Luninih tal tam, j geSri postavlja, da je druga« ^Ij kot na področju M°rJ .fočj3. kretno mislimo na P°7 ivSfj severno in bolj južno o b ? ekvatorja. Drugi P1'1"’jjcinfe zanima, je primer 18 sta^ značaja: z medicins to, bo zanimivo odkriti. gga h v vesolju zaradi om J pj#) mikanja astronavtov . jcin^V tako imenovanega	-<*
njihovih kosti, kot se bolnikih, ki mirujejo-* ^ V naslednji fazi »n -u načrtu zgraditi v ves > $L sko oporišče, vesoljsk ’ e ^ «ladjo» za oskrbovanje je p, Ta ladja bi morala ni ■L dobljena ladja «AP° J,re !V
sedanjih razmerah	in>
biti le enkrat, ker f ^ vft
nem poletu neuporabna- ^ ski postaji bi mogh n* J veti tudi 4 mesece.
To in še marsikaj J' inženir Milojko Vuc**1 ^


GEORGE SARD
Indiana
48.
A vse to je laž ln brezbožnost. Jaz, kii ga kličem, ki ga razumem, dobro vem, da med njim in vami ni nič skupnega, in ko se ga oklepam z vsemi močmi, se oddaljujem od vas, ki neprenehoma poskušate rušiti njegova dela in umazati njegove darove. Pojdite no, slabo vam pristaja, da v njegovem imenu rušite odpor šibke ženske in dušite tožbo razparanega srca. Bog ne dopušča, da bi bile stvarice njegovih rok potlačene in strte. Ce bi se blagovolil tako ponižati, da bi se vtikal v naše revne koristi, bi uničil močnega in povzdignil šibkega; s svojo roko bi oplazil naše neenake glav« ter jih zravnal kakor morske vode; sužnjem bi rekel: “Odsekaj verigo in zbeži v gore, kamor sem postavil zate vode, cvetlice in sonce.» Kraljem bi rekel: »Vrzite škrlat beračem, da jim bo za ležišče, in pojdite spat v doline, koder sem za vas razprostrl preproge mahu in resja.* Mogočnikom bi rekel: “Upognite kolena in nosite breme vaših šibkih bratov; kajti za naprej jih boste potrebovali, jaz jim bom podelil moč in pogum.* Da, to so moje sanje; vse so iz drugega življenja, iz drugega sveta, kjer postava nasilja ne bo udarila glave miroljubnega, kjer vsaj odpor In beg ne bosta zločin, kjer bo človek lahko ušel človeku, kakor uide gazela panterju, ne da bi bile okoli njega razpete verige postav, ki ga prisilijo da se vrne ln vrže k nogam svojega sovražnika, ne da bi se v njegovi revi vzdignil glas predsodkov, ga žalil v njegovem trpljenju in mu zabrusil: “Podlež si in strahopetec
ker se nisi upognil in plazil.*
Ne, ne govorite ml o Bogu, zlasti ne vi, Raymon, ne sklicujte se nanj, da ste me pahnili v izgnanstvo in me prisilili k molku. Ko se uklanjam, se vdajam človeški oblasti, če bi poslušala glas, ki mi ga je Bog položil na dno srca, ih plemeniti nagon močne in drzne narave, ki je morda prava vest, bi zbežala v puščavo, lahko hi pogrešala pomoč, varstvo in ljubezen, živela bi sama zase na vrhovih naših lepih gora, pozabila bi na trinoge, nepravičnike in nehvaležneže. Toda človek, žal, ne more pogrešati svojega bližnjega, in niti Ralph ne more živeti sam.
Zbogom, Raymon! Le srečno živite brez mene! Odpuščam vam gorje, ki ste ga zvalili name. Pomenite se kdaj o meni z vašo materjo, najboljšo žensko, katero sem spoznala. Zavedajte se, da v mojem srcu ni maščevalnosti prod vam, da je moja bolečina vredna ljubezni, ki sem jo gojila do vas.
INDIANA.
Nesrečnica se je bahala. Globoka In mirna bolečina je bila samo zavest lastnega dostojanstva, ko se je oglašala Raymonu, toda sama se je svobodno predajala njeni razjedajoči silovitosti. Včasih pa so se zaiskrili v njenih motnih očeh ne vem kakšni pobliski slepega upanja. Morda nikoli ni zgubila poslednjega ostanka zaupanja v Raymonovo ljubezen, kljub krutim naukom izkušnje, kljub strašnim mislim, ki so ji sleherni dan predočevale hladnost in ošabnost tega človeka, kadar ni šlo več zanj, za njegove koristi ali naslade. Če bi bila Indiana hotela razumeti suho resnico, mislim, ne bi prenašala več ostanka svojega izčrpanega in uvelega življenja.
ženska je po naravi glupa; zdi se, da Je nebo namenoma izravnalo veliko premoč, katero ima nad nami s svojimi tankimi zaznavami, ko je položilo v njeno srce slepo neči-
mrnost, bebasto lahkovernost. Kdor hoče osvojiti to tanko, prožno in predimo bitje, mora znati samo hvaliti in se dobrikati njenemu samoljubju. Moški, ki so najmanj zmožni kakorkoli vplivati na druge moške, imajo neomejen vpliv na ženskega duha. Dobrikanje je jarem, pod katerim se sklanjajo njihove vroče in lahke glave. Gorje sl ga moškemu, ki hoče biti odkritosrčen v ljubezni! Njegova usoda bo Ralpho-va usoda!
Tako bi vam odgovoril, če bi mi rekli, da je Indiana izjemen značaj in da vsakdanja ženska nima v zakonski upornosti ne njene stoične hladnosti ne njene obupne potrpežljivosti. Rekel bi, oglejte si drugo plat kolajne, in videli boste bedno slabost, nerodno slepoto, ki ju postavlja na ogled pred Raymonom. Vprašal bi vas, kje ste našli žensko, ki ni varala z enako lahkoto kot Je bila sama prevarana; ki ni znala za deset let zakleniti na dno svojega srca skrivnost upanja, ki ga je lahkomiselno stavila na kocko za en dan zablode, ki v moškem objemu ni postala prav tako otroško šibka, kot je znala biti nepremagljiva in močna v objemu drugega.
novinarjem v Breli n 2 r rivieri, kamor je Prl no na počitek.
tu je znal večati udobnost z nevsiljivimi darili! ^ l^{ je z naravoslovjem in nadziral delo na plantaža*^.^« se je vrnila k brezskrbnim navadam kreolskega preživljala pekoče vroče ure dneva v indijskem n dolge večerne ure pa v samoti gora.	^.
Bourbon je pravzaprav samo velikanski stoieC,^tf podnožje obsega kakih štirideset milj in katerega —H
gajo šestnajststo sežnjev visoko. Skoraj z vsake stitljive gmote odkriva oko v daljavi, za ostrimi s_
tesnimi dolinama in navpičnimi hostamd enoličn° ki ga objema modri pas morja. V zarezi med
vrhovoma je bilo gozdnato pobočje, enako onem^ terem je prebivala Indiana, in od ondod je
svoje sobe bela jadra, ki
Ta prizor je privabljal njene oči v tihih —-	^
dajal njeni otožnosti prizvok enakomernega in
so križarila po Indijs^®?1 gjfJj
obupa. Imenitni razgled nikakor ni segal v njeno J s pesniškim zanosom, ampak ga je grenil in je spuščala zastor iz rafije, ki ji je zastiral okno, m
XXIV
Gospa Delmarejeva se Je medtem notranje nekoliko pomirila. Z lažnimi prijatelji so zginile mnoge težave, ki so jih nekdaj zastrupljali poklicni posredniki z vso vnemo svoje prizadevnosti. Z molkom in navidezno neprizadetostjo je bil sir Ralph mnogo bolj zmožen kot oni vsi odpravljati prazne ništrce zasebnega življenja, ki se redijo ob uslužnem napihovanju obrekovalcev. Sicer pa je živela Indiana skoraj vedno sama. Prebivala Je na hribu nad mostom, gospod Delmare je vzdrževal v pristanišču blagovno skladišče ter odhajal zgodaj zjutraj po svojih kupčijah z Indijo in Francijo. Sir Ralph ni imel drugega bivališča kot onadva, toda
celo pred dnevno svetlobo in pretakala jedke ib v svojem samotnem srcu.
Toda proti večeru, ko se je vzdigovala sapa in ji je prinašala vonj cvetočih riževih polj, se ji
savano in pustila Delmareja In Ralpha na vera^]cl» duhala omamnost fahama, divje orhideje, ter
dim iz smotk. S kakega dostopnega vrha, kakePje P f
ognjeniškega žrela je gledala zahajajoče sonce, iA.^
jalo rdeče hlape ozračja in razsipalo nekakšen z pfl' tr-
nast prah po mrmrajočih vrhovih sladkornega
. s°
čih se stenah kleči. Redkokdaj se je spuščala y gjCef dournika St. Gillesa, ker jo je pogled na morJe j, hkrati pa prevzemal s svojimi privlačnimi podob8
(Nadaljevan)e
>?/
guvciu vi	________ — -	--- ------------- --------------- ■ -.—... —----- p tP jj[
-----------—------------IT, iinuiTrcm « TT—TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: meS^aške? *
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, IL, 'm^JON	nosamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo 0{l»si ,
vnaprej, četrtletna 2.250 lir polletna 4-400 Ur, celoletna .	• jS-M? tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-S70/1 - OGLASI: Cena oglMOv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - M*11 j/
m L 11 EV7A   »7.0 SFRJ! ADIT. DZS. Llubljana. Stan trg o/l,, neieion £& Aut,	raorni y	. J	~	CTIV1CTAU RTMUH _	in H čira	tr*ntirAam Melrn Trst
Tret * 11-5374 —* Za	ia^rtel^^goAško j^jtoo^	uprari! - iTVrth drnglh 'pokrajin Italije 'prT«Š^ieth PubbUcltš Itallana'* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst