Gospodarske stvari. Ali je A^strija poljedelska ali obrtnijska država ? Kar je minister kmetijstva v državnem zboru povdarjal, da je Avstrija bolj poljedelska kakor obrtnijska, se je vnelo pričkanje tued konservativci in liberalci, ki trdijo, da Avstrija je obrtnijska država, in ker je liberalizem pečat obrtniji, zato mora tudi Avstrija liberalna biti. Poglejmo številke in vprašajmo jib, kaj one pravijo. V najnovejšib statističnih knjigab Kolba in Bracbellia beremo, da koncem leta 1869 se je z različnimi obrtnijami bavilo: 399.619 lastnikov in zakupnikov, 1 milijon in 775.686 delavcev, 23.511 uradnikov fabriškib in drugih, s poljedelstvom pa: 1 milijon in 843.995 gospodarjev in zakup- nikov, 5 milijonov in 623.935 delavcev, 29.570 uradnikov kmetijskib, po takem s poljedelstvorn 1 milijon in 444.376 gospodarjev, 6059 uradnikov več, kakor z obrtnijami. V celi Avstriji z Ogersko vred je s k m etijstvom in gozdarstvom imelo opraviti 12 milijonov 521.005 Ijudi, s produktivnimi obrtnijami pa le 2 milijona in 675.793. Jasno je tedaj, da delo od več kot 12 milijonov vec iznaša, kakor pa delo le 2 milijonov. Po statistiki Neumanovi se vrednost poljedelskib pridelkov sme ceniti na 1696 milijonov fl. (Avstrije na 916, Ogerske pa na 780 milijonov fl.). Vrednost obrtnijskib izdelkov žalibog ni znana. Primerimo našo obrtnijo z obrtnijo po drugib tujili državab. Največji obrtniji ste obrtnija z železom in pa obrtnija tkanja (Textilinduatrie). Leta 1878. se je 7 Avstriji z Ogersko 7red izdelalo 7-8 milijono? centov surovega železa, v Nem6iji 63.3, na Franeoskem 28.9, na Angleškcm 127-4, v severni Ameriki 56 milijonov, — jekla pa v Avstriji 1-6 milijonov, v Neničiji 2-5. na Francoskein 5-2, na Angleškem 20, v severni Ameriki 16.8 milijonov centov. Isto tako je obrtnija Avstrije z volno veliko zadej za to obrtnijo drugib držav. Vse druge številke pa kaže avstrijsko-ogersko polj edelstvo. Govedje Avstrija z Ogersko štela 11 milijonov io 78.000, Nemčija 15 milijouo7 in 300.000, Francoska 11 milijonov in 700.000, Angleška 9 milijonov 761.000, severna Amerika 34 milijonov, — ovac: Avstrija 18 milijonov in 701.000, Nemčija 27 milijonov in 300.000, Francoska 28 milijonov in 700.000, Angleška 32 milijonov in 571.000, Amerika 40 milijonov, — preši6ev: Avstiija 5 milijonov in 742.000, Nemčija 7 milijonov in 100.000, Francoska 5 milijonov in 750.000, Angleška 3 milijone in 767.000, Amerika 32 milijonov. Vinski pridelek je v Avatriji znašal 6'7 milijonov bektolitrov, v Nemčiji fra, na Franco8kem 70, na Angleškem 0, v severni Ameriki 75 milijonov hektolitrov. Ako se zdaj preračuna, koliko obrtnijskih izdelkov in koliko kmetijskib pridelkov pride na enega človeka v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji in severni Ameriki, je jasno kot beli dan, da je Avstrija v poglavitnih razdelkib velike obrtuije vcliko za drugimi obrtnijskimi državami, — . v kmetijskib pridelkih pa, štetih na enega človeka, vse druge evropske države daleč prekosi, le za severno Ameriko zaostaja. S tem je dokazano, da pi-vo mesto v Avstriji ima poljedelstvo, in da krič liberalcev, ki trdijo, da je Avstrija obrtnijska država, je !c ,,švindel", kakor je ves njib liberalizem le ,,binnbug". Sol kako in koliko nje je treba živini podajati. M. Kubinjska sol, tako imenovani klorovi natrium, je bistveni del vseh delkov živalskega trupla in je za živalsko telo dvojnega pomena, sol namreč redi in pa draži. Poslednje delo je po posebno blagodejnib učinkib, kteri so po mnogih skušnjab dokazani, popolnoma opravičeno. Sol poviša okusnost in tečnost vsake hrane, vzbuja prebavljauje in pospešuje spreminjavo suovi. Zato je od soli le posrednji upliv pričakovati na povišanje živalskih pridelkov, t. j. na narejanje mesa in masti, na napravljanje mleka in volne. Sol provzročuje žejo in ta potrebuje vode. Preveč vode pa pomaožuje ne le spreminjavo v živalskem telesu po nepotrebni meri, ampak tudi več izlo6evanja vode v podobi bcavnice, pota itd., kar zopet po nepotiebnem nektere dele brane za ae potrebuje. Zato je treba se varovati, da se živini posebno pitavni preveč soli ne dnje. Množina soli, kolikor se ujenajeduo živinčedaje, se ravna poglavitno: 1. po kakovosti živinčeta; 2. po starosti oziroma po živi teži njegovi; 3. po porabi ži^inčeta zlasti pri prež7eko7a7cih in 4. po klaji, ktera se živini polaga. Epnjem ni tpliko soli treba, kolikor go^eji živini in 07cam. Brezalaatna klaja, na primer izpiano seno, slama se na^adno solijo. Na kpnja se račuui pri močni obilni klaji z suroTim korenst7om d^akrat na teden po 50—70 gramo7 kuhinjske aoli. Mlečnim kra^am se polaga na dan po 10—15 gramo7 na gla^o; pita^ni go^edi 15—20 gramo7 pii živi teži od 500 kilogramo?. Pri pitanji se živini ne sme 7e8 aoli dajati, nego je neobbodno potrebno in sicer le zarad tega, da se potrata redi^nih ano^i, t. j. klaje zabrani. Ra7no tako se zdra^je 07Čjih 8red posebno po tako z^anem solnem lizanji bist^eno poapeauje in 7zdržuje. O^ca pitanca naj dobi^a 7aak dan po 6—8 granio7, vsaka druga O7ca pa po 2—4 gramo7. S^injam se na^adno aol posebej ne poklada, ker je že njibo^a krma 7ečidel aoljena, zlasti 6e se jim pomije k drugi klaji pridajajo. Tam, kjer ae s^inje z repnimi ostanki iz cukrarnic krmijo, ae jim soli čisto nič ne sme pride^ati, ker so ti ostanki že sami na sebi precej slani. Eo bi se ae aolili, potratilo bi se pie^eč krme po nepotrebnem, pa tudi driska ži^inčetom labko pro7zročila. Vodeni čre^esa slabeci hrani, kakorana je na^adna repa stinišnica, je pa dobro nekoliko soli. Množina soli, kolikor se je mora ži^inčetom položiti, se le da iz^edeti, ako se 78e gori omenjene to6ke dobro preudarijo in 7 ozir jemljo. Najboljse je polaganje soli tako imeno^ano lizanje, kakor je to 7 na^adi. S tem, da se ži^iučetom prepušča toliko soli lizati, kolikor se jim poljubi, se najprej škodljivi ucinki soli zabranijo. Sejinovi na Koioškem 25. oktobra Celo^ec; 28. okt. Freže, Gutštajn, Eapla, 87. Leuart, sv. Mobor, Sacbsenburg.