6y93 ;-";,;,;. V. "„.: \ ,,¦ ; ¦¦ ' ;,v. Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek . soboto <)l) '*• "*'' popoldn« ter 'fitano po poŠti prejo« ana ali v Mor'u* na ^0IU po&iljana: vso leto.........15 K •/, „ i.........10 „ % v .-........r> " Posamične številke stanejo 10 vin. • ',,S0ČA''J.^1JH>,UJ(Jnit>ri«^'«> prilog« : J^ijipvfjjL u Kažipot poGoriltferirihtifradtSčanskem"in dvakrat , letn „Voznt red železnic, parnikov in poštnih zvei". Saročnirio spivjunia upravništvoi v (insposki ulici ;._ 7 1. nadstr. v „(loriški Tiskarni" A. fialiršuck. fi naroČila brez doposlane naročnine se ne'oziramo. Oglasi in poslanice s««-raLnnijfMio |>ftit-vr»t»li &> ;an„ :-!.fat G v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrata. VeCkrat po pogodbi. Vučjo črke po prostoru. — 1,'eMaiH" in spisi v uredniškem delu iJO v vrsta. Za uliliku in vsebino oglasov odklatijamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v torek dnp 17. avgusta 1909. TofeaJ X*XIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. ' Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7'v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do - 5." popoldne ';¦ ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoiudne. TJ p r a v n i u t v.o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. 'nadstr. na levo v-tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ' ne dajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravniitvu. „PR I MORE C" izhaja r^Msno od „Soce" vsak petek in sta.ie vso leto 3 R . vin. ali gld.. 1-60. . „So5a" in „Primore&" se prodajata v Gorici v nasih knjigarnah in teli-le tobakarnah: .T. AfriC, Gledališka ul.; V. Eaumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3.. L Hova"ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1 ; Te reza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mi renska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jbs. Sc!iwarz, Šolska ul.'•, Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavronoič na trgu della Caserma. Talofon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal. Proč z malodušnostjo proč s pomisleki! Ko je prišlo lani pri deždnozborskih volitvah iz splošne skupine do ožjih volitev ter se je pokazalo, da se da zmagati, je zavelo veliko veselje v vrstah naprednih volilcev in navdušeni so šli v boj. Klerikalci so bili poraženi. Na to se je pričakovalo, da zmagajo ljudski kandidatje tako, da bodo klerikalci stali lepo tiho v strani ter ne bo od njihove strani nikake ovire za redno delovanje deželnega zbora. Toda izmed klerikalnih kandidatov je bil izvoljen jeden preveč, in sicer Berbuč v goriški okolici. Ako bi bila ta kmetska skupina le malce boljše organizirana pa bi bil padel Berbuč in v zbornici bi bila druga konstelacija, s katero bi bili računali Saški liberalci, vsled česar bi mogoče ne bilo prišlo do obstrukcije in njenih posledic. Toda zgodilo se je, kar se je zgodilo. Ljudstvo je pričakovalo uspešnega delovanja deželnega zbora, dočakalo pa je nedelovanje, zločinsko obstrtikcijo, kar je prineslo deželi veliko škodo. Ljudje ugibajo tako in tako. Po nekaterih krajih se jih polašča neka čudna malodušnost, češ, kaj bomo hodili vedno volit, saj tako vse skupaj nič ne pomaga: Ce zmagajo klerikalci in so v večini, p;l deželni zbor deluje, nimamo pravzaprav nič od tega, ker delajo v njem Lahi, kar hočejo; če pa-si izberemo može iz svoje srede ter ti tudi proderejo pri volitvah po večini, pridejo klerikalci še vedno tako močni v deželni zbor, da morejo ob sopo-moči naših najhujših drugorodnih sovražnikov preprečiti delovanje v zbornici, tako da nimamo nobenega haska ne v enem i« v drugem slučaju. Ljudstvo je šlo lani navdušeno v boj, pričakovaje take. sestave deželnega zbora, da bo izključeno iz njega in iz odbora nadaljevanje tako škodljivega Pajer-Gregorčičevega gospodarstvo. Zato je umevno, da ni pri dobri volji, ko je videlo obstrukcijo ter čutilo z nova vse breme nesrečne zveze med slovenskimi klerikalci in laškimi liberalci. Ali kdo je kriv vsega tega? Povdarjamo dragi volilci, kdo? Ali ne le klerikalci in njihovi zavezniki? Vsaka malodušnost je neopravičena vse pomisleke treba pognati v kot, kjer naj strohnijo — stopiti pa je treba z vso močjo na bojno polje. Lani je bila p o s k u š n a p r e d-b i t k a, leto s p a bo glav n a o d J o -č i 1 n a bitk a. Klerikalci izkoriščajo malodušnost, ki se je pojavila tuintam, y svoje namene: češ, kaj boste hodili volit vi, protikleri-kalci, saj tako nič ne opravite; saj ni mogel delovati deželni zbor, čeprav je bila v njem na slovenski strani večina proti klerikalnih poslancev. Pri tem ne pozabijo pristavljati, da njihova stranka je zavladala popolnoma na Kranjskem in Štajerskem, zajela Koroške Slovence, torej čemu se stavljati po robu, ko pa mora napočiti dan, na kateri pade tudi Goriška povsem v naročje klerikalne stranke. — Ali klerikalci naj le modrujejo, kar hočejo; mi moramo imeti pred očmi dejstvo, da se je lani sijajno pakazalo, da so klerikalci na Goriškem premagljivi. Lani se je to pokazalo; temu more slediti le popolna zmaga nad klerikalci! To je naravno, in taka zmaga je gotova, da le ostane pri lanski navdušenosti ob volitvah. "' Naj čenčajo .klerikalci, kar hočejo, kaj nam mar za to! Po poti, katero smo nastopili lani, moramo hoditi naprej. To je dolžnost vseh volilcev, ki so glasovali lani protiklerikaluo, in dolžnost vseli tistih, ki so po onih volitvah izpregledali, kam vede klerikalna politika. Saj imamo vendar zadosti klerikalnega gospodarstva v deželni hiši! IV gospodarstvo se je izkazalo za skrajno slabo, torej naj ga bo konec! Pridejo naj na krmilo drugi možje, taki, ki imajo srce za ljudstvo, ki bodo za ves naš del dežele enako skrbeli. Sicer ni prijetno, sprejemati za klerikalci slabo gospodarsko zapuščino, toda čas je, da preneha dosedanje gospodarstvo v. deželni hiši ter nastopijo •novi gospodarji, katere pošlje v deželni zbor naše ljudstvo. ' Kaj pa smo imeli doslej? V deželnem zboru majhna zastopstva, večino so imeli klerikalci: v deželnem odboru pa nismo imeli nič, nič v dež. šolskem svetu itd. Mavrični ptič. Češki napisal Jullus Zpyer. (Dalje.) »Edina tvoja sorpdnica sem,« je -pisala. »Zapusti tuje ljudi, med katerimi ne "ajdeš odkritosrčne ljubezni, in; preseli se Popolnoma k meni. Veš, da te,ljubim kakor svoje lastno dete. Dolg čas mi je po tebi! Glej, zapuščena starka sem in nikogar nimam, ki bi mi z ljubečo roko zatulil oči, kadar me pokliče k sebi Gospod. Zdi se mi, da bo vrsta mojih dni kmalu sešteta.« Spominjala jo je vrtca, kjer, se je igrala med cvetjem, sadnega vrta, kjer je |rgala sadje, vodnjaka, iz katerega je pila, i'i onega ljubkega kotička, v katerem je stala njena posteljica, kamor jo je sama podala ležat ter jo vspavala z bajkami in Pesmicami. >'Glej, hčerka,« je končala teta pismo, 'kakšna tesnoba mi polni prsi že nekaj toi. Prav tako mi-je kakor da ti groji ne-vaniost, katere te moram rešiti s svojo s|abotno roko. Ne odlašaj torej in pridi k meni!« Treba spremembe. Klerikalci so se izka- ' ža§ zanikerne gospodarje in najslabše zastopnike slovenskih interesov — zato proč ž njimi! V državnem zboru imajo klerikalci z Goriškega dva poslanca; oba sta za nič. Mi vemo dobro, kako zabavljajo na njil v mladostrujarskih klerikalnih vrstah. Imamo pa vrlega kmetskega poslanca, ki je vedno na delu; dela, pa ne bobna tega v svet; klerikalci so tako ' nesramni, da se lastijo njegovih zaslug ter jih prišivajo na suknjo svojim. To je tako nizko, tako nesramno, da ni za to pravega izraza, ki bi primerno ožigosal tako kle- j rikalno postopanje. Ce imamo dobrega kmetskega državnega polanca — privoščimo si tudi dobre deželne poslance. To je prav nujna potreba. Za to pa so v o -I i t v e! Volit je treba iti, pogumno na volišče, poprej pa še krepko poseči v volilni boj — potem je mogoče zmaga ljudskih kandidatov na celi črti! Saj smo šele začeli boriti se na volilnem polju! Zato proč z vsako malodu-šnostjo, proč s pomisleki. Uspehi morajo obilno poplačati ves trud, zamude časa in neprijetnosti, katerim je volilec izpostavljen. Goriška je lani pokazala, da zna odbiti naskoke klerikalcev, Goriška si je Umi prosvetlila lice.z zmago; zatorej naprej po tej poti, ki vede do popolnega poraza klerikalcev. Kadar bodo ti poraženi, potem nastanejo v deželni hiši druge razmere in ne bo treba hoditi volit vsako leto. — Rodoljubi po deželi! učite, bodrite, razlagajte, da se naše ljudstvo pripravi pošteno z vso svojo močjo na odločilni boj >jeseni! Noemi je to pismo globoko ganilo. Zdelo se ji je, da je to božji migljej. Pokazala ga je Manasseju. -Stori kar ti je drago!« je rekel starec mirno, ko je prečital pismo. »Doslej si bila edini solčni žarek v moji hiši, in zahvaljujem se ti, za to dobroto!« Te besede so Noemi zbodle v srce; .^spomnila se je, da je hotela zapustiti ubogega starca iz druzega vzroka. Krut boj je nastal v njeni duši. Prijateljstvo, hvaležnost do Manasseja, sočutje z zapuščeno, "teto in ljubezen do ljubljenca so se borili' za zmago. V sredo, v predvečer usodnega dne, je sedela s starim prijateljem na židovskem pokopališču. Noemi si je hladila gorko čelo, naslanjajoč je na nagrobni kamen, in zamišljeno je gledala v večerno • nebo. Polagoma so se ji težke, osolzene trepalnice sklanjale, da je končno trdno zaspala! Manassc je v tesnih mislih bdel poleg nje. Toda ko je'bila noč-že precej .pozna in je začel ovevati spečo deklico hladen vetrič, jo je starec prebudil', boječ •se, da bi se ne prehladila. »Ah, zakaj ste me zbudili?« je'rekla, dvigajoč glavo s kamenjte blazine. »Imela sem prekrasne saiije.« In ne da bi jo po- Kako msrajo biti sestavljene prošnje za podpore na deželni zbor? Pod tem naslovom priobčuje »Edinost« sledeče: Dogaja se leto za letom, da se vlagajo na deželni zbor prošnje za podpore, katerim pa manjkajo cesto vse priloge in podatki. Ne navaja se, kako se nameruje u-porabiti podpora itd. Take prošnje, ki se vrhutega prav pogosto vlagajo tik pred zasedanjem dež, zbora, se običajno sploh ne morejo .upoštevati in rešiti v dotičnem zasedanju, ker mora dež. zbor še le zahtevali vse potrebne priloge in podatke, katerih pa prošnik navadno ne more kar tako preskrbeti. Tako je zamujena cesto prilika do druzega zasedanja in ljudstvo, v katerega korist je določena dotična naprava, trpi škodo brez potrebe. Zato je potrebno da povemo, kaj se zahteva in kako mora biti opremljena prošnja, ki se v njej prosi podpore od deželnega zbora. I. Prošnjam za zgradbo cest mora biti priložen: podroben tehnični popis, ki ima-pričati, da je. gradnja dotične ceste potrebna. Povedati je, kako se nameruje cesta graditi, kakšen in kake važnosti je promet, in kakšni pridelki bi se imeli prevažati. Priložiti je podroben popis glede izvršitve dela, glede materijala, iz katerega obstoji teren, in pa načrt, ki ima obsegati planomerstvo, dolgosten profil terena, profil v prerezu In pa načrte glede ročnih del. Za mostove: črtež, prerez in dolgostni profil: navesti je navadno višino vode, kakor tudi višino vode ob plimah (merilo 1 :100.) Dalje treba predložiti podroben proračun troškov, v katerem se morajo popisati vsa dela, ki se imajo izvršiti. II. Za zgradbo vodovodov. L Dokazilo, koliko znaša najmanša količina uporabne vode (poprečno za nekaj let) in dokazilo, da je ta voda pitna. 2. Načrt, ki ima obsegati planomerstvo, dolgostni profil terena in vodovoda, ter obris žleba in vodnih shramb. 3. Tehnično poročilo glede količine vode, ki se ima uporabljati; v istem mora biti navedeno število živine in prebivalcev, katerim naj bi služila ta voda; sploh naj se navede način, kako se nameruje izvršiti delo, ter kako se misli uporabiti ta ali oni gradbeni materijal. 4. Podroben načrt in proračun po-troška za vsa dela. III. Za vodnjake. 1. Načrt, ki se ima izdelati kakor oni, ki jih je sestavilo namestništvo in jih razposlalo glavarstvom. z val, mu je pripovedovala: »Sanjalo se mi je, da je bila noč, tako jasna in modra noč kakor je nisem videla še nikdar, in visoko po nebu je plaval mesec kakor srebrn svitel ščit. In vstala sem, odšla v to noč ter sedla na griček. Pod menoj je bilo pokopališče, toda ne to, ampak drugo, majhno, prijazno. Grobovi, drevesa in'vse je bilo pokrito z nekako modrikastim prahom. Ta prah se je jasnil in svetlil, da so postali grobovi prozorni kakor steklo; videla sem v njih rakve in v rakvah pokojnike; imeli so roke prekrižane in na ustnicah sladek, miren smehljaj. In zahotelo se mi .je po tem miru in po tem smehljaju, in odšla sem z grička iskat vratna pokopališče, kajti bilo je ograjeno z visokim zidom. Toda moje iskanje je bilo zastonj, in bridko sem plakala. V tem je nekaj za-' šumelo, pred menoj se je prikazal mavrični ptič."« , , »Mavrični ptič?« je vprašal Manasse. »Da, .mavrični ptič. Večkrat ste slišali od mene, da mi je oče najraje pripovedoval o, Jezuščku, kako je' nekoč, igraje , se z drugimi otroci,, zgrietcl iz ila ptičke in j.jih s svojim dihom oživil, tako da so peli nebeške pesmi in letali nad zemljo v mav- ričinih barvah. Kot dete sem jih imenovala mavrične ptiče.« , »Spominjam se.« »Torej tak mavrični ptič se mi je prikazal v sanjah. Gledal meje z modrim očesom, vabeč me, naj grem ,za njim. In letel je pred menoj k zidu ppkopališča, [dotaknil se ga s perotjo, in v.trenotku so se odprla pred menoj v zidu.široka vrata. :In ta treiiotek so mu tudi odpadle .njegove , mavrične peroti, in Rred, menoj je. stal ,— "Robert!« , " , . Obmolknila'je. Z«? trenofek je vprašala: »Kako vam ugaja moj sen?« J Manasse seje trpkp nasmehnil. »Odkril ti'je resnico, drago de,te. Da, tvoj Ro-ibeft je inavrični ptič. So taki ptiči, ki .zavajajo nedolžna srca z leskom svojega perja in sladkosti svojega petja. In pozneje •spozna njihova žrtev, da je bila njihova„ krasota zgolj laž in prevara, da so bili ti .ljubeznivi zapeljivci iz umazanega blata, čuješ, Noemi? — iz blata.«, ,., Noemi je vstala, globoko užaljena, Ne „da bi spregovorila besedico, je odšla v hi-<šo, Manasse je šel za,njo jn.pekaj.časa,pokušaj,pri vratih', tod^/ko nj.slišjil nobene--Jga gksiii ,se je pomiril., ».Legla,,je'spiU,,« si *je rekel in odšel tudi v posteljo. 6933 s^feiuj$nO' poročil o potrebi gradnje.vodnjaka "lViiavedba koliko ie. Tcdps J tičnem kraju prebivalcev. • 3. Podrobni proračun stroškov. IV, Za stavbe. • 1. Načrt, obsegajoč, planimetrijo zemljišča, črtež, prerez.in pročelje po merilu l ; 100. 2. Podroben proračun stroškov.. V vseh slučajih se mora navesti, kako se bodo krili stroški, kakor tudi se ima navesti obveznost glede vzdrževanja ,do-tične naprave. V. Prošnje vinarskih in sadjarskih društev morajo označiti število društvenih udov, kakor tudi: ali so prejela od države kako podporo. Priložiti je poročilo o potrebi društva, o njegovem delovanju v minolo-sti, kakor tudi o delovanju, ki se določa za bodočnost. Prošnje, ki so sestavljene in opremljene po teh navodilih, se takorekoč same priporočajo in prihajajo takoj na vrsto m se sklepa o njih brez težav. Ta navodila polagamo prav toplo na srce vsem enim činiteliem, ki bi nameravali predložiti deželnemu zboru kako prošnjo za podporo. Tudi priporočamo, naj nikdo ne čaka zadnjega trenutka, temveč naj začasa preskrbi vse potrebno. žnosti. Materija* da* ni tak, kakor'je določena x straštaaiku it&. Rozoi daaie, borij-de pozneje kakih nepotrebnih*'sitnosti! Lanski vinski pridelek po Vipavskem se je večinoma razpadal, aH doma pbpil. Letošnja trgatev k;iž;: precej lepo tako. da pričakujemo dobro vinsko Tetino, ako ne bo posebnih nezgod. Da bi le cena vinu bila večja.od lanske in da bi bilo mogoče pridelek, čim brže pošteno prodajati. To žele piMni vinogradniki! Na brezobrestno posojilo čakajo vinogradniki že toliko časa zastonj. Vim> grade so že davno nasadili z izposojenim denarOm; denar za brezobrestna posojila pa leži v državni in deželni .blagajnici. U-boga dežela, ki ima take gospodarje, ka-koršen je goriški deželni odbor! ¦ Samo flTempel-vrelecB in „Sty- PflZflP J na-vrelec* šta postavne zavaro- • ll&lll s V8na pTistna rogaška kisla voda. Vse druge izdelke, ki nosijo ponarejeno ime »Tempel« oziroma ^Stvria-vrelec* in ?a,kgt rogaška kisla voda V prometu, naj se zavrne." Ravnateljstvo deželnih vrelcev Bogaška-Slatina. Zaloga pri flnt. 3eretiču in fl. Seppenhoferju u Gorici. DOPISI iz cidooskego okraja. H Rihemberga, 13./8. 1909. — Našemu »Jožetu« se zdi čudno, kako da mu domačini niti pri izročitvi reklamacij ne zaupajo. Kako bi mu pa zaupali, ko vidijo vnebovpijoče grehe. Kakor se da sklepati iz dosedanjega rezultata pregledovanja volilnega imenika za bodoče deželno-zborske volitve, je izpuščenih nad 60 vo-lilcev. Da niso to pristaši klerikalne stranke, je že samo ob sebi umevno. Ako se očko Jožeta kaj popraša, trese se kot pes na mrazu! Bog Vani daj očka Jože le daljše življenje in dobro zdravlje.— bodemo pač ob priliki obračunali. V.tem slučaju bodo »Fruhrapporti« brez pomembe. — Ja, ja Jože! počasi se je danilo a vendar, kakor kaže, prišla bo svetloba... Verjemite, da bo ta čas jako »iletno.« Pričeli smo in izpeljati hočemo!... V Sv. Križu je umrl mizarski mojster Matevž Rov t ar, ki je bil naprednega mišljenja. Naj počiva v miru! Neki Vrtovec iz Vel. Zabeli se pripravlja za vstop v semenišče s tem, da dela zgago in prodaja svoje nezrelo blago povsod tam, kjer ga ni potreba. Minolo nedeljo še je udeležil tudi javnega shoda v Štanjelu, kje* bi jo bil kmalu skupil. Tudi v Sv. Križu se je učil pridgati v neki krčmi, če tudi dobro ve, da za njegove prismodarije nikdo ne mara. Doma ostani, fante in ne hodi tja, kamor te ni potreba! Gradnja novega pokopališča v Sv. Križu napreduje le počasi kljubu ugodnemu vremena. Slišijo se pritožbe, da pri zidanju ni nobenega pravega nadzorstva. Izvoljeni odsek da zanemarja svoje doi- Toda Noemi ni spala. Povezala je nekaj perila in obleke v culico. Sedla je in s tresočo se roko napisala ljubljencu pismo. Sporočila mu je, da beži pred svojo lastno slabostjo, da beži pred slabim dejanjem, katero bi bila skoro zakrivila v svoji neizmerni ljubezni do njega. Prosila ga je, naj je ne išče v njenem sedanjem zavetišču, naj ji' dovoli trimesečni rok, da se razvedri'in si okrepi svojo voljtf. Potem da se vrne k njemu, potem da zopet' najde tu svojo Noemi, rieizpremenjeno v v goreči ljubezni. To pismo' je' položila odprto v;drugo pismo, namenjeno Manassčju. Temu je pisala:; »Odhajam k teti, ne iščite me.' Danes zvečer ob-desetih pojdite * na ulico, tam najdete Roberta; izročite mii priloženo pismo, katero lahko prečkate. Toda ne izdajte mu mesta, kamor bežim. Odpustite mi, da odhajam tako, kakor tudi jaz odpuščam Vam porogljive besede,' s katerimi ste me.na pokopališču ranili v dnu duše.« '"',.' '¦"•'"''. ." '' Poslušala je trenofek pri vratih starčeve izbe, in ko je slišala njegovo enakomerno dihanje, je vzela svojo malo culico, Domače vesti. Cesarjev rojstni dan. — Jutri 18. t. m. bo cesarjev rojstni dan; praznovalo se ga bo povsodi po celi monarhiji z običajno slovesnostjo. Iz gor nam poročajo, da so klerikalci nič kaj ne ogrevajo več ne za Gregorčiča in ne za Kosmača, katerega so lani le s težavo spravili v deželni zbor. Kosmač bi bil rad starostrujar in pa novostrujar ob jednem, da bi se ne zameril razkolnim generalom v klerikalni stranki. Ker pa ni mogoče služiti dvema gospodoma, se zgodi najbrže to, da ostane Kosmač lepo doma ter ne bo imel več časti, nastopati kot klerikalni kandidat. Klerikalni generali v Gorici pravijo, da so pognale Kosmača v ožjo volitev tiste lepe reči s kamnolomom itd. Prej je obljubljal, kako bo delar v korist kmeta v deželni zbornici, ko je prišel v njo, je uganjal pa obstrukcijo, ki je škodovala mnogo zlasti našemu gorskemu prebivalstvu. Kdo naj bi torej voiil še Kosmača za poslanca? — Kaj pa bo z »ljubljencem naroda«, z dr. Antonom Gregorčičem? Tisti, ki so prišli čez Hubelj v deželo, tisti, ki uvajajo na Goriškem kranjske razmere, tisti, ki delajo politiko in u-vajajo organizacije, ki niso za ljudi goriške pasme, tisti »politični otročaji,« ki s-j pritegnili k sebi tudi nekaj pristnih goriških rojakov, pravijo, da naj Gregorčič sploh več ne kandidira v deželni zbor; najrajši bi ga odpravili s kako- lepo do-nečim javnim priznanjem ter potisnili v kot. No, pa don Antonio se ne da kar Jako obglaviti. Eni pravijo, da so še klerikalci že vse lepo domenili, drugi pa, da ne še, marveč da utegnejo biti Še hudi boji v vodstvu klerikalne stranke za kandidate. Pa naj bo, kar hoče. Tu povemo le to, da bi novostrujarji na mesto Gregorčiča. v hribih radi kandidirali cerkljanskega dekana dr. Knavsa, ki se je že z ranjkim dr. Pavlico pehal po goriški okolici za krščanski socializem. Knavs je prišel ha Goriško, da bi si napravil tukaj lepo. karijero. Ve-j4UPJkxeto&JSL upal dn Mjaokl&anJot| dohtar sv. pisma v goriško osrednje semenišče — postal pa je cerkljanski dekan. Upa pa še vedno, da p^de v semenišče, toda ne bo nič; kakšu;. Kandidatura bi ga morda oškodovala za razne upe. Mož se trudi in dela, toda, kar želi; tega ne doseže. Gregorčič se ne da odgnali, dveh nuricev pa menda ne bodo kandirali v gorah, torej kaj bo? Knavs ostane zopet na cedilu. Čemu se torej toliko, muči za stranko, ki ga 'le izkorišča ter ga ima včasih tudi za norca. — V gorah so pokazali lani krepko protiklerikalno gibanje. Še Gregorčič je prodrl le z majhno večino. To gibanje pa je še narastlo; naraste pa naj tako, da dobijo naše gore v kmečki skupini vendar dva prava dobra kmetska poslanca! Kdo bo volil vedno le Gregorčiča! Barcelona in boj liberalcem! — Zadnji »Domoljub« poroča v uvodnem članku podrobno o dogodkih v Barceloni. Z velikim zadovoljstvom stopa člankar po preliti krvi, in pri vsakem prizoru pride do I zaključka, da bi bilo kaj tacega tudi pri ' nas mogoče, ker liberalni šomaštri, liberalni štacunarji, liberalni birtje že zdaj sramote duhovnike, nune in menihe, ter si žele barcelonskih dni. Vsako priliko porabijo klerikalci, da lopnejo po neljubih liberalcih, ki seveda z barcelonskimi. dogodki prav ničesar nimajo opraviti. Ako bi hotel biti člankar stvaren, bi moral priobčiti tudi vse zanimivosti iz nunskih samostanov, ki so ravno v tem času prišle na.dan, in o katerih se je toliko pisalo po listih. Taki članki nimajo drugega smisla, kakor da še bolj fanatizarajo ono kranjsko maso, ki prisega na »Domoljub« in kateri je »Domoljub« sveto pismo. Celo barcelonski dogodki morajo služiti klerikalcem v boju proti novemu kmetskemu naprednemu glasilu; »Slovenski dom,« kar pač kaže, kako se ga boje in kako s strahom opazujejo razširjenje in napredovanje tega dobrega lista. Kranjski klerikalni listi, posebno pa »Domoljub,« se zelo vesele, da se množe vrste »Slomškarjev«, pod klerikalno strahovlado v deželnem šolskem svetu. Dan na dan pristopajo učitelji1 h klerikalcem, deloma zato, da ostanejo na svojih krajih, deloma da si prislužijo z vstopom v klerikalni tabor boljša mesta. V koliko je to opravičeno in v koliko se da to zlagati š posameznimi značaji, je povedala že »Soča« pred nedavnim časom v nekem svojem Članku. Kranjsko hujskanje proti naprednemu učiteljstvu se je preneslo tudi na Goriško in glavni propovednik »ljubezni do bližnjega, do goriškega učitelj-stva« je Terseglav, ki bo udrihal to nedeljo zopet v Mirnu proti našemu učiteljstvu. Iz vsega tega se vidi, kako bi radi spravili klerikalci učiteljstvo in šolo pod svojo komando in kako bodo tudi delali na to, da si z zmago pri deželnozborskih volitvah zagotove prvo besedo v učiteljskih zadevah. Učitelji so trn v peti klerikalcem, ker učitelji izobražujejo ljudstvo po svojih predpisih, klerikalci pa bi hoteli, da se bi isto izobraževalo pod njihovim nadzorstvom, ako bi bili sploh zato, da se ljudstvo izobrazi. položila pismo na mizo poleg postelje in odšla tiho kakor senca iz sobe po stopnicah navzdol. Vrata hiše so bila zaprte samo z zapahom j tako da je :lahko prišla neopjaženo na ulico baš, ko je rožnata svi-' tloba vzhajajočega solnta "začela zlatitr začrnele dimnike in vrhove streh starih hiš' v židovskem delu mesta. Podripska vasica Bechlin je tako ljubko in prijazno zatišje, da nehote vabi k sebi popotnika in se nikomur, kdor je tja vstopil, noče od tam. Pri pogledu s pobočja se zdi, da leži Bechlin v. gostem gaju; tako mnogo je tam krasnih sadnih dreves, izmed katerih prijazno gledajo slamnate strehe; nad vsakim dimnikom kroži lahek, moder dim, fn zdi se, da vabi tujca, naj stopi pod streho, da ga tam pričakuje gostoljubno ognjišče, in s starega cerkvenega stolpa sredi pokopališča, na katerega grobovih zelene grmovi ljubez^ nivega pestrega cvetja, da'Je prijetno tam i bivati, kliče zvon s srebrnim glasom ls-Ikrene pozdrave. Noemi je sedela na pobočju, počivajoč po dolgem potu, in gledala doli na drage ji koče. Solnce je že zašlo, in Noemi je še čakala, da se popolnoma stemni; ni marala, da bi jo videl kdo iz vasi prej kakor •teta Ivanka. Teta Ivanka, ki so jo v celi vasi imenovali »gospo Ivanko«, dasi ni bila nikdar omožena, je bila starejša sestra. Noemine matere in je imela majhno prodajalno, s katero je zaslužila toliko, da je čisto dobro živela. Gornje nadstropje hišice je dala v najem in stanovala v pritličju, kje je imela poleg prodajalne lepo sobo in kuhinjo; za hišo je bil' vrtec, v katerem je gospa Ivanka poleg klinčkov in rož gojila tudi peteršilj in čebulo, družeč na ta način prijetno s koristnim. Ta hišica in vrtec sta bila njeno kraljestvo; od doma ni šla nikdar razun v nedeljo, ko je morala kot protestantka k propovedi čez polje. Zvečer je zgodaj zaprla' trgovino in je več ni odprla, dasi so cesto še ljudje trkali na vrata, zahtevajoč to ali ono. »Jutri je tudi še dan,« je rekala. Ljudje so že poznali njen recf jn ji takega odgovora niso zamerili, (Pillie prihodujlč.) Ciril-Metodova družba največja škod. JUvka. njrttda^tofeokoaJkocolkih sioven" cev< — tako ;še vedno govore in piSejo klerikalci. Ciril-Metodovo družbo dobro poznamo, poznamo njeno uspešno tlelo. vanje v obmejnih krajih, zato se ne iz„ plača braniti družbo, ki ima tako blage namene, braniti proti njenim obrekoval-cem in proti njenim nasprotnikom, ki so dasi slovenske krvi, hujši od Nemcev jtj Italijanov. Toda pribiti je pa le treba dejstvo, da je klerikalcem stranka več kot pa narodnost in da je po njihovem1 mnenju najbolje, ako vzame vrag vse, kar ni njj-hovo in naj je še tako dobro za splošno slovensko stvar. Na Jesenicah pri skupščini in še prej pri razdružitvi celovške podružnice Ciril-Metodove družbe so se koroški voditelji pokazali v pravi luči ne kot narodnjaki in rodoljubi, pač pa kot strankarji pod vplivom dr. Brejca, voditelja koroških Slovencev, ki se je pokazal, da je z uspehom dovršil svojo politično šolo med kranjskimi klerikalci. Od nemških klerikalcev naj se uče naši klerikalci smisla za skupen nastop proti drugorodcern. Čehi so napravili v nedeljo izlet na ladiji v Melk. Ko so Nemci izvedeli za njihov namen, posetiti Melk, so vprizorili velikansko gonjo proti Čehom, kateri gotovo niso hoteli v popolnoma nemškem kraju manifestirati za svojo narodnost. Čehi silovito napredujejo na Nižje Avstrijskem in posebno na Dunaju, zato se jih Nemci boje in zato so tudi nastopili prot i nameravanemu nedolžnemu izletu Čehov. Nemci so hoteli manifestirati proti Čehom in tej ludnifestaciji so se pridružili tudi nemški katoliški socialisti in nemški klerikalci, ker so se zavedali, da zahteva tak nastop, ako hoče imeti kaj uspeha, skupnost vseh nemških : trank. Sicer niso imeli ne nem. liberalci, ne nem. klerikalci prav, toda vkljub temu jih je vezala pri tem nastopu trdna vez -- nemška narodnost. Naše klerikalce poznamo, poznamo njihovo »narodnost«, nismo še pozabili, kako omalovažujejo, septemberske dogodke, zato jim prav lahko kličemo, naj se gredo učit smisla za skupen nastop k nemškim klerikalcem, ki se vedno in vedno vežejo z ostalimi nemškimi strankami sproti narodnim-nasprotnikom.-.Pri nas se pa vežejo z drugorodei proti slov. pol. nasprotnikom! Goriški dopisnik v tržaškem »lic* colo« se grozno jezi na članek: »Občine, zasebniki! Na delo za naše jezikovne in politične pravice!«, ki. je izšel izpod peresa pravnika Vladimira Knaflič v »Soči« pred nedavnim časom. Dopisniku oziroma dopisnici je ta članek tako imponira!, da je promovirala na lastno roko Knafiičii za doktorja. Čudno se ium zdi, da je pravilno zapisala Vladirhiro Knaflic, in da ni popačila po svoji navadi tega imena v »RegnapaCe Cnaflig,« toda sedaj seje menda nekoliko spametovala, saj smo zadnjič brali v »Corrieru« tudi Orehovlje in ne, kakor navadno Raccogliano. Dopisnico jezi najbolj trditev v članku, da živi v Gorici 10.000 Slovencev. Delujte na to. cenjena gospica, da pridemo tudi v Gorici do splošne in enake volilne pravice in povemo Vam že sedaj, da se bodete bolj čudila Gorici kot Trstu, kjer-so zadnjič na tako lep način dokazali tržaški Slovenci svojo moč. S. tem, da. Vi:'poL;*Corrieni« i" po »Piccolu« he priznavate Slovencev, ne bodo Slovenci izginili, to Vam je pred kratkem zabrusil v obraz veleučeni Prez-zolini v florenškem listu »Voce«. Ravnajte se venda po tem dobrem nasvetu že radi tega, ker prihaja direktno iz Italije. V laški liberalni stranki je izbruhnil razkol. Vsoboto je dr. Marani, prejšnji goriški župan in predsednik- italijanskega liberalnega kluba v deželnem zboru, podal demisijo kot deželni odbornik. To je za laške liberalce hud udarec, posebno pa za Pajerja. Liberalci bodo'seveda"'skuš^i pridobiti zopet dr. Maranija. Z gospodarstvom italijanske liberalne stranke gre navzdol. Prej »Banca popolare«, sedaj pa odstop dr.- Maranija. Nemška nesramnost. — V nedeljo zvečer je čakalo vse polno Indij na postaji v Repentabru, da se odpeljejo. Prostora niso dobili, ker jim niso hoteli.dati boljših 'vozov. Načelnik, Nemec, se je jezil, nastala je rabuka in končala z aretacijo treh Slovencev. Tajfi prizor; bodo niogpB? vendar le enkra{ spametpva/ll želpziiiškf! upravo, da pošlje med Slovence v slovp'!" 53 ¦tke fc&*e stovenskeutadriike iri tie Nem* J eV( ki tako besno sovražijo, slovenske Tježelaitt- Deželni odbor je razposlal po deželi I okrožnico, v kateri pravi, da se bodo v I prihodnjem zimskem času prirejali .majhni t Ip0|judni poučni tečaji in sicer-v občinah, ' jki predložijo tekom septembra razkaz ¦ predmetov ,in vprašani, ki bi se naj v te-Ijlajili razMivnAlii/P^^u tCTkfožmca-. ¦ sredstvo, s katerim bi različni 'možje v ¦ mesecu septembru učili ljudstvo klerikalce ¦ voliti! Ker je mesec september v okrož-Injci podčrtan, se ne moremo otresti'mne-Ipju, da je stopil dež&lni, odbpr v službo I klerikalcev, "katerim, hoče pomagati do ¦ zmage potom posvetovanj o raznih vprašanjih* ki pridejo komaj po zimi v raz-jpravo. Z dežele. — Ali je deželni odbor tako ponosen na svoj pisalni stroj, ali se bližajo volitve? Skoraj vsak. dan nadleguje občinske zastope s svojimi okrožnicami. • i . .' '....- Radovednež. I Slavnost Gajeve stoletnice v Krapini. .- V nedeljo si je nadela Krapina praznično obleko. Obhajala se je namreč stoletnica rojstva velikega narodnega preporo-ditelja Ljudevita Gaja. Pred Gajevim spomenikom se je vršila slavnostna akademija, V imenu raznih slovanskih narodov, v imenu raznih literarnih družb so govorili zastopniki ter poveličevali spomin na tega velikega moža. Ljubljanski župan Hribar je položil venec na Gajev spomenik. V Gradežu so še ifrrete začeti vršiti občinske volitve dne* 9. t. m., pa so prenesene na dan 23. t. m. Čuti se v občini precejšnje protiklerikalno gibanje. — V Gradežu je kljub temu, da se nagiblje sezona li koncu, še obilo gostov.- Seveda ni več tistega navala, ki je bil v mesecu juliju. Naznanjeni so še novi ruski in angleški gostje. Vseh gostov je bilo doslej nad 9000; med njimi najbrže največ Čehov. Dosti je bilo Poljakov in tudi Ogrov. Čehi imajo v Gradežu svoj restavrant. Zdraviliška komisija izda za prihodnje leto tudi češke prospekte. Iz obrtne in trgovske zbornice y Gorici. — V četrtkovi seji te zbornice so sklenili med drugim, da se dovoli 50 K stalne letne podpore • obrtni nadaljevalni šcli v Bovcu, da se imajo sestaviti nove liste zapriseženih izvedencev, ker so dosedanje pomanjkljive; da se dovoli vpis v trgovski register stavbene tvrdke bratov Mozetič. Nekemu G rušo vin, ki je prosil za ustanovitev šeste tiskarne v Gorici, je bila prošnja odbita, ker je tiskaren že do . volj. Sklenili so nadalje, da se ustanovi višja dekliška šola v Gorici. Odobrili so tudi vprašanje, ,da se nar razveljavi določilo, po katerem so se doslej vročevale pošiljatve zavojev tudi ob nedeljah. Odslej naprej se bodo dostavljale ob nedeljah samo take pošiljatve, ki so podvržene lahkemu poškodovanju. Postava o živinski kugi, katero je bila sprejela poslanska zbornica, je dobila cesarsko sankcijo. Poljedelsko minister-stvo namerava razglasiti jo v kratkem ter "kreniti vse potrebno, da stopi v veljavo s..l. jan. 1910. Ajdovsko-vipavska podružnica slov. Plan. društva priredi v nedeljo dne 22, t. "t. izlet na Zeleni Rob v trnovskem go-riv. Ta točka je morda jedina najlepših in najzanimivejših tie le, kar jih nam nudijo naše planine, ampak planine sploh. Dostop je ne le jako lahek, ampak naravnost prijeten., isj Predmeje na Dolu rabi se Po izključno gozdni poti 2 uri peš. Pot vodi le malce navzgor. Pred jednim mesecem napravila je "idovsko-vipavska podružnica slov. plan. fru&tva na najlepši točki lepo razgledišče, '"M katero, uživaš krasen razgled. Nav-Pfoio pod teboj razprostira se kakih 900 !n nižje trebuška dolina, pred teboj pa Kjedaš julijske in saviuske alpe, z vsemi 'Mi gozdovi, kakor naslikane. Vsi prijatelji planinstva vabljeni so-l°raj na ta izlet! Odhod iz Ajdovščine, ka"ior se lahjco dospe z vlakom ob 3.42 P°P- v soboto dne 21. t. m. ob 5. popoldan, j™ 7'/-.» zvečer se dospe na Dol, kjer se "° Prenočilo. Drugi dan v nedeljo odhod lz Nola ob 5. uri zjutraj. : Kdor se namerava vdeležiti. izleta, llai blagovoli to javiti ajdovsko-vipavski NKlružnicl v Ajdovščini, da, se bodo PTP-s|K%t^fal« in »Dogana« na razpolago tramvajski vozovi, zvečer pa tudi domači vo-j zniki. Oni, ki mislijo priti že predpoldne v ( Vrtojbo, naj to naznanijo društvenemu odboru, da poskrbi vse potrebno. Pri slav-t nosti in plesu sodelujeti dve godbi. Pleše ( se na dveh plesiščih. V četrtek, ob 6. uri ' zvečer se vrši poskušnja za dirko. Gospodje, ki se mislijo udeležiti poskušnje, ; naj pridejo tedaj ob navedeni uri na Vol- čjodrago. — Zdravo! | Izlet v Italijo, katerega je priredilo kolesarsko društvo »Danica« v Gorici v nedeljo 15. t. m., se je udeležilo 15 dru-štvenikov. Odhod je bil iz Gorice ob 5. uri | zjutraj izpred kavarne »Dogana.« Zaju-trek je bil v Pahninovi, kosilo v Vidmu. Postrežba je bila v obeh krajih prav dobra. Tamkajšnji ljudje so bili z izletniki jako uljudni. Ko so pa zapeli kolesarji par slovenskih pesrnij, izkazovali so ljudje še večjo prijaznost. Takega vsprejema in take prijaznosti od strani Italijanov v kraljestvu se ni pričakovalo. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi v soboto dne 21. t. m. zvečer v gostilni pri •jBitežniku v ulici pro-' ti soškemu mostu društven in prijateljski sestanek. Gosp. člane in prijatelje društva se uljudno naproša, da se udeleže v večjem številu tega sestanka. Politični pregled. KreČansko vprašanje. — Na otoku Kreti, tem spornem jabolku med Turčijo in Grškem, še vedno vihra grška zastava. Mednarodno brodovje, broječe 8 ladij, je že zbrano pred Kreto. Na teh ladjah je 1000 mož vojaštva. Generalni štrajk na Švedskem. — Švedski kralj Gustav je vzel v roko vodstvo pogajanj med industrijalci in stav-kujbčimi. Pogajanja se vrše popolnoma tajno. Višji namestnik ni dovolil demonstrativnega obhoda širajkujočih po mestu. Osrednji odbor štrajkujočih je pozval s posebno okrožnico krajevne štr. odbore, katerih je-do 400, naj mu naznanijo število-gladujočih delavcev, ker namerava začeti z razdelitvijo živil. Bosanska ustava. — Bosanska ustava bod;e predložena cesarju v sankcijo šele §rve dni septembra, ko se vrne na Dunaj. Barou Burian rnjsli iti v pokoj. Njegov naslednik bode baje zopet Madžar, grof Zichy. Dogodki v Perziji. — Raz-šah Še vedno ruje in skuša vplivati na razvoj dogodkov v Perziji. Iz Teherana se poroča, da je skusil na tihem pregovoriti mladega šaha, naj pobegne v rusko poslaništvo. Ta je res. skusil pobegniti na konju, a se je pravočasno preprečilo. Stari šah je mo-h\\ zastopnikom tujih sil obljubiti, da tako) odpotuje. Razne vesti. Izlet dunajskih Čehov v Melk* — V soboto sO.se vkrcali na Dunaju na la-. djo. češki izletniki. Ob tej priliki se je zbralo vse polno Nemcev, ki so izžvižgali in opsovali odhajajoče Čehe. Na stotine tedarjev,, peš in na konjih, je vzdrževalo Ked*; Nemška dfiihaUe na to šla po Dtimtftt Iji razbila, kar .ji. je/prišlo pod reke. Go- stilničarji v Melku so ¦skienili,i.da,is5tefcm^. % konične dado ne jedij, ne pijače, za to so|' vzeli Čehi vse potrebno, .s, seboj. Izkrcali ^f se niso nikjer. Izletnikdv je bilo 600. \:\ Melku se je vršil manifestacijski shod''': vseh Nemcev. Ta nastop Nemcev bo imel J; še velike politične posledice. '\ Drugega roparja na reško banko, Or-^ lova, so aretirali v Zurihu v Švici. Pri se- ' bi je imrl še 63 desetakov in 36 frankov.... Sedaj manjka še tretji ropar, SpektQr. Žena umorjenega blagajnika Miloša je znorela, ko je izvedela o nesreči. Bila je na letovišču. Nemci bodo slavnostno praznovali 1900 letnico bitke v Teutoburškem gozdu, kjer je Hermann premagal 1. 9. p. Kr. r. rimske legijone pod poveljstvom. Varusa, ter rešil Nemčijo rimskega jarma. Z avtomobilom na Alont Blank oziroma do Montanvert-hotela (2100 m) se je pripeljal londonski bogataš dr. -. Drugleš Fancett s svojo soprogo po strmi in ozki poti, po kateri prepeljavajo samo mule in ročni vozički. Berač — bogataš. — Radi slaboumnosti je bil aretiran v Pittsburgu v Ameriki, Peter Louch, znan bereč. Ko je poli--cija preiskovala njegovo stanovanje, je dobila vse pohištvo polno denarja. Celo dimnik je bil napolnjen z denarjem. Policija je preštela premoženje In dobila svo-to 625 milijonov frankov. Ves ta denar je berač — skopuh priprosjačil. V bankah ima še več kot 125 rfiii: frankov. Berača so vtaknili v norišnico. '" * Zopet potres na Japonskem. — V o-kraju jezera Biwa je bil hud potres. Mnogo hiš se^je porušilo. 30 oseb mrtvih, 83 ranjenih. Število nesrečnih žrtev je pa najbrže še večje. Advokat — psovka..— Pri neki okrajni sodniji na južnem Češkem je tožil neki trgovec z živino nekega posestnika, ker ga je ta zmerjal z »advokatom«. Sod- ; nik je skušal stranki poravnati, ali trgovec je rekel: gospod sodnik, vse psovke bi odpustil tožencu, toda te pa ne, da me je imenoval advokata. Sodnik mu je začel razlagati, da to pač ni psovanje, marveč da je še čast zanj, če ga je imenoval advokata, toda trgovec je odvrnil: To mir slite vi, gospod sodnik, ali pri nas velja ime advokat za največje razžaljenje. Več prič je to potrdilo, na kar je sodnik obsodil toženca na 20 K globe in v poravnavo troškov. Prijetno iznenadenje. — Trgovec v Černovicah v Bukovini, Samuel Kindler, je bil te dni poklican na finančni zavod, pri katerem je zastavil pred par meseci turško srečko. Povedali so mu, da je zadel dobitek v znesku 195.000 Krkar se mu ie tudi takoj izplačalo. Trgovec je padel v nezavest. Kdo bi pa v enakem slučaju ne padel?! - --' Motor na ruski podmorski iadiji »Dra- . kon« je eksplodiral, polovica ladje je raz-^ dejana, mrtev je eden, težko ranjenih pa -trinajst delavcev in en inženir. Rodbinska drama. — V Esslingen-u na Nemškem je ustrelil tovarnar Stiefek maver svojo ženo. dva otroka in sebe. Vzrok slabe gmotne-razmere..; .; V Londonu ,se ie porabilo lansko Ieto> 81.823,726,161 galonov.vode, t. i,; toUlco^ da se bi ž njo "dalo napolniti kanal 400 hulf dolg, 20 m Širok in 6 m" globok.."' Da se jim le če! — &yayJtalijana sta sklenila, da prepotujete.cel svet,v dyajV stih letih peš, potiskaje pred sabo velik sod, ki jima bo služil v prenočišče. 20, ju-. nija sta odpotovala=iz Benetk, .sedaj sta; v.-¦' Švici, živita se s prbdafanjem svojih, razglednic. / ,, ' • . ; , ;"• "T^ * limor redarja. ;^ V. Vratislavi je pet brezposelnih individuje.v/ umorilo redarJA Emija Liidwig-a in ga: Vrglo v pdr&:'Storilci so že pod ključem.' i. , ;I-.. '; )¦ "* Mali oglasi. ¦\ ,r Niimanjia pristojbina stane 60 ? i L Ako je oglas obseinejil se raJnna xa vsako sosedo 3 vin. NajprtpravncJSe inserir&nje xa trgovce in obrtnike. . ¦ • ' Koliko Jo niuijMh trgovcev In obsttflkov ˇ Gorici, katerih nit deBelrtin celo v mestu)-iithSe ne potna, ker nikjer, ne Inseriraio. Skoda nI majhna. ; fliMa *h Y*fcn! stanovanje s Sfivlmi, sobami UOOa 16 I«K0J - jn prltlkllnnml;v via ttosslnt št, G pritličje. > •'¦ , Toplo priporočamo edino slovensko | kavarno Central v Gorici, kjer je največja kbera časnikov In pristnih pl[ačy .^ hwf Sprejmejo se F. PrVIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino ^^s patentiranih ==ii zarezanih strešnikov .Sistem MARZOLfl" GkitfUM „Sistem MARZOLA1' Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregnirani. n Majličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa Z Žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlll, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon št. 78. RaCon poStne hranilnice Štev. 837.315. Ns obSnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 47»%* Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57s%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deloži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693.201-—. — Reservni zaklad: 90.23005. — Vrednost hiš: 111755 23. Pozor! Slouensbo podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1908., m Mir itrajii *a mannfaktnrna trpita Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. a^BBaaiaaaBHaaaB^Ba«BaaH^Bia»aavPBaanaBaa^BaMBBaaa^Ba^Ba^^^ Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Pariza i. 1000, Srebrna svetinja na dunajski razstavi 1902- akc. dražba v Eger in na Lipskem. Gtanzine daje najlepše perilo. Trgovci z vinam in tropinovcem! Krasno posestvo ' z gostilno-frafiko Da spod. Štajerskem se cent) proda Na prodaj je tudi večje posestvo z njivami, travniki in gojzdi ob novi progi na Gorenjskem. j Kje? Pove F. Ovčk Ljubljana - Mosle. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav pa ceni. Natančen naslov pove upravnišlvo „S0čfc". A. vrt. Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. Velika zaloga = Novodošlo blago za nastopno sezono * se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z piovimi oblekami = flnfon Krušič, = krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev*. 16 = v lasmi hiši. = Opozarja se qq. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika, rrin.ožina raznorstnega blaga ka-kouosti iž austrijskih in angležkih louaren najrazličnejših za vsaki stan. Denar prihrani kdor kupi izgotavljeno pohištvo pri = oljkinega olja prve vrste ajboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Melfeife, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja, na drobno: Kron —"96, 104, 112, 1-20, 128 1-36,1-44, r60, 180, 2-, 240, za luči po 72 vin. ----— Na debelo cene ugodne. —— Pošilja poštnine pros na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. SUKNA in modno blago u ».priporoča lirma Karel Kocian V Hlillipolcil na Cejkem tVornlea za šu ;rio T?orniške cene. Vzorci franko" Phonola je nek aparat, ki ,se ga pristavi h glaspvliju, da zamore vsak — ludi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrati kakoršenkoli komad prav zivrtsuo. . . . . Dotieni aparat, je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila z a s t o p n i k in z a-I a gatelj RajmundKren Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št 14 j (v lastni hiši) J kateri ima v zalogi najbogatejšo jI lzbero pohištva vseh slogov za j, vsa* stan, priprostega in naj- 1 finejega izdelka. || Daje tudi na obroke, j Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. 1 Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala žima in platno.