Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Bolezni sadnega drevja in njih zdravlla. B r š 1 i a. Tudi bršlin drevo zlo uje, treba ga je tik tal posekati, in še korenine z vso 8krbjo iz zemlje spraviti, potlej pa kakor dalječ po dreveau seže, ga iz debla strgati, ia na zadnje vse, deblo in veje, koder je bršlin bil, z apaom pobeliti, da se drevo spet omore. Seativost. Sentivo8t je, kadar ktera veja ne raste ia ne rodi, temuč kratke, košate mladike pogaaja, ki se močao od drugih vej razločijo, da je kakor metla ali gost grm, bolj dimnat od dragih ia pobesea. Mraz je muzgo skazil, ia to prikazen storil. Take veje se morajo gladko odžagati ia raae zamazati ia drevo bo ozdravelo. Na jablaaah ia črešnjab se take veje aajvečkrat naredijo Rija. Rija vtegae biti v koreaiaah po vejab ali aa listju. Ce je drevo v mrzlo, železao zemljo vsajeao, ia stoji v mokrem, začaejo aaj pred rnale, potlej tudi veče koreniae rijoveti, aa koacih gajiti, ia drevo se suši. Pomaga se takemu drevesa posebao če je še majbao s tern. da se izkopa, bolae koreaiBice se mu prirejžejo, ia se kam dragaai prosadi. če je pa drevo vebko, se zemlja okoli koreaia odkopa, ia boleae koreaiae prirežejo, med železao se puhljičaa zemlja priaieša, ia aekaj vej odžaga. Tudi je dobro takemu drevesu s pepelom gaojiti. Če je pa rija v vejab ia aa listja, ki se aaredi, če pridejo po vročiai mrzle kaplje dežja, kar tadi sadju škodje, da ae dozori ia prej odpade, ali pa je zgol griatovo, če ga je kaj ostalo ; taki riji ai pomagati: pravi se je: ožig ali palež. Zmrzlina. Po zimi drevo malokdaj zmrzae, prej pa ali pozno v jeseai ali zgodaj v spomladi; po zimi je muzga v drevesu že trda; zmrzao pa le vodeaa reč v ajem, ia še celo poči, ker ga led razžeao. V jeseai drevo zmrzae, kadar še ima muzgo, ia had mraz nastopi, posebao po deževaem vremeau, ko je les moker; takrat tudi trta rada pozebe. V jeseai se temu v okom pride, če se mladike prikrajšajo aa drevesa, kakor se to stori aa trti, da sok aazaj stopi, ia drage mladike bolj očvrsti; ali pa se mu listja potrga, da iz zraka živež zgublja. V spomladi pa pomaga, oe ae drevesu koreaiae dalje mrzle ohraaijo, da ae žeaejo, kar se zgodi; če se leda aad koreaiae aaloži, ali pa briajeve ali smrelciae veje ali kak vejaik okoli debla nadeva, da koreaiae seaco imajo, ia se s tem aiuzga zadrži, da se pozaeje gibati začae; ob eaem pa tako ravnaaje drevesu jako gaoji. Da koreaiae drevesa ae pozebejo, aajbolj pomaga listje, ki se v jeseai razgrae okoli takega občutljivega žlahaega drevesa. V aevaraosti pozebsti so drevesa z bolj debelo averščijo, ktera stojijo v nizkem ia mokrataem kraju, ia so bolj zgodaja, kakor: orehi, breskve, marelice; taka drevesa se lahko s slamo obvežejo, da ae pozebejo. Če pa se je spoailadi mraza bati, ki pogaaai brst ali cvet umoriti žuga; pomaga včasi velik dim, ki se po dolih aaredi, če se kaka reč, pezderje, vlažaa slama, mokro veje vžge, da tleje ia zgol dim dela; kadar ga sapa drugam ae žeae, kder drevja ali viaograda ni. — Boljše pa je vzlasti aizka drevesa z rijubo pred solacem zakriti; ali pa z vodo tako drevo pred solaceai poškropiti, ker voda zebljiao počaai taja. Zategadel so saduaosaiki in viaogradi še tako v aizkih krajih, vselej aajbolj zavarovaai soper spomladaaski airaz, kterih položaj ali lega je aa zahodaji straai. Če bi sad aa dreveau v jeseai zmrzail, Baj ostaae do topljejega časa; po tem se pa spravi v hladai kraj, kjer se sčasoma otaja, ia dober bo za vsako rabo. Medljivost. če listje začae rameaeti, ia se sušiti tudi drevo neba rasti, to je: aiedljivost. Tu je treba pogledati; če so koreniae do kake gaojaice prišle, bo tako drevo se posušilo, ker se mu mazga kazi. če je pa drevo v mokroti, aaj se mu po grabaih ali jarkih moča odpelja; če je preveč na subeai, aaj se rau zemlja okoli večkrat pomoči. Morda pa so takemu drevesu miši koreaiae oglodale; po tem jih je obrezati, zamazati, ia aekaj vej porezati. Subotica. Ta bolezea v tern obatoji, da se drevo začae od vrba po vejab sušiti, sadje mu pred časom odpada, pa tudi liatje zgublja, dokler se popolaoma ne posuši. Vzrok je v koreninah. Tako drevo gre odkopati, suhe koreaiae prirezati, dobre prsti jiai dati, ia aekaj vej vzeti, najbolj pa vse suhe do zdravega lesa odrezati, ia raae zamazati; po tem se bo drevo spet pomladilo ia še dolgo rodilo. Vodenica. Eedaj po deblu drevesa poči koža, ia iz Bje se muzga cedi. Takemu drevesu se bolaa koža do zdrave izreže, raaa zamaže, ob času pušča, to je, v kožo po deblu vreza aaredi, zemlja zrahlja in s pepelom pogaoji. Toča. V časi toča silao drevje poškodje. Tako poškodovaao drevje se aaj s kravjekom in ilovico poroaže. Opazka. Po mladem sadaBOsniku je v obče dobro kopati, da mlado drevje več živeža dobiva, ker se mu zemlja zrahljuje, ia če še se kaj seje ali sadi, se Bavadao tadi zemlja pogaoji. Veadar je treba jako paziti, da se o kopi koreaiaice dreves ne raaijo; pa tudi nič preblizo dreves Be seje ni ne sadi, posebao takib reči ne, kterih koreaiBe globoko v zemljo segajo, da drevesom potrebaega živeža ae jemljejo.