PoStnina plačana v gotovlnl Izhaja YSak potek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.58 Din Redakcljn in uprata: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 48. Celje, petek 15. novembra 19S5. Leto XVIL Celjski mestni svet Vodovod in kanalizacija na hribu sv. Jožefa — Delavski azil — Zniža- nje najemnin — Nakup bivšega Rebe kovega posestva — Javna razsvetlja- va — Pomožna akcija in javna dela —Popravilo vodovodnih naprav — Celjski mestni svet je imel v pe- tek 8. t. m. zvečer redno sejo. Župan ja najprej zaprisegel novega člana mestnega sveta g. Ivana Risehnerja, nato pa je poročal, da je m. s. gosp. Andrej Koželj zaradi premestitve v Ljubljano odložil svojo funkcijo kot čhin mestnega sveta. Banska upra- va v Ljubljani je obljubila mestni obeini podporo za pomožno akcijo ter bo posredovala pri državni upra- vi glede državnega prispevka za po- možno akcijo in za regulacijo Savi- nje. Občina namerava v kratkem pri- Četi graditi vodovod nu hrib sv. Jo- žefa in izvršiti tain tudi kanalizaci- jo. Vodovodne cevi bodo začeli po lagati od mostu čez, Voglajno. Mestni tehnični oddelek bo izdelal do 10. de- ceinbra načrte in prdnačun, delo pa s-e naj prično že pred tem in ])oložijo cevi vsaj ob vznožju hriba. Na hribu sv. Jožefa bi bilo treba tudi popra- viti . in event, preložiti zgornji ¦•del poti, ki vodi mimo llakusclrevega skladišča lesa, popraviti stopnice in ograje na stopni&ču odnosno uredili nov dohod s serpentinaini, restavri- rati kapelice, urediti pros tor na Kal- variji in razširiti prečno cesto pod cerkvijo. Ta del« pa »niso izvodljiva, ke>- ni donnrja. Stixjski za, otvoritev Oblakove nlie« bi znašali (55.000 Din. Ker irna občina sedaj via razpolago kveCjftinu 10.000 Din, namerava Jetos urediti v tej ulici pešpot, drugo leto pa vso ulico. Enemu iznied mestnih delaveev je poverjena naloga, da skr- bi za redno čiSčenje cest in uMc, na Brogu, v (iabei'ju in Zavodni. Finančni odbor. Posebna koniisija bo do 1. deeembiu na novo ocenila vs«e nepremičnine lnest'ie občine. Žo prejšnji mestni svet se je bavil z gradnjo delavskega azila v Celju in sklepal o tem. Sedaj je mestni svel sklenil, da naj občina poskusi izpos- lovati pri borzi dela v Ljubljaiii brez- obrest.no posojilo za to zgradbo v znesku 1 ,"200.000 Din proti 25-1 etui amortizaciji. V delnvskem azilu naj bi bila borza dela, delavska preno- čišča za moške in ženske, javna ku- ¦hinja in ljudska kopel vsaj s prhe- mi. Obeina, bo dala stavbišče brez- plačno na razpolago. Poseben odbor rnora do 31. januarja izvršiti vse pri- prave in do 20. februarja poročati o tein iriestnemu svetu, da bo rnogoče sporn I ad i pričeti graditi delavski azil -— seveda Ce bo občina inedtem dobila omenjeno posojilo. Strankain v občinskih hiäah, ki plačujejo me- sečno nad 200 Din najemnine, se zniŽsa imjemnina za 5%, strankain, ki plaCujejo manj kukor 200 Din, pa za 10%. K stroškom za leto.^njo pro- si avo kraljevega ix)jstnega dne, ki znašajo "2485 Din, prispeva obCina Veliko Celje 1000 Divi, ostanek pa moi'ajo kriti razna drußtva, ki so sodelovala pri f)roslavi. Predlog in. s. Roša, naj občiVie. krj-e ves znesek, je ostal v manjäini; za ta predlog so glasovali rn. s. Roš, Wltavsky, dr. Skoberne in Risehner. Dosedanjemu niestnemu grolrarju Ailamu Vodo- pivcn. so zviša niesečna podpora iz ubožnega sklada od 100 na 250 Din. Obftina bo izvedla vodovod na hribu sv. Jožefa ik> predlogu tehnicnegw. oddelka. Stroški bodo znašttli okrog 150.000 Din, sedaj pa j© na i-azpolago 76.000 Din. Letos bodo izvrSili d je prav tako sklenil že prejšnji mestni svet. Gospodarski odbor. Prosto dvosob- no stanovanje v staii gimnaziji, kjer •;iaj bi bil nameščen nvestni nmzej, so odda Fi-ancu Kos-anu. Stirim strankain v občinskih hišah je bila najemnina znižana izdatnejše, nego ostal im strankain, z-ato pa no pride- jo v poštev pri splošnem znižanju. Občina je pripi'avljena kupiti zeni- Ijišče trgovca. J. Rožiča na koncu Kersnikove ulice po 25 Din m2. Mest- ni tehnlčni oddelek bo uredil mate- rialno skladišče v stari »Kroni«, ka- kor je sklenil že prejšnji mestni svet. Stix)žki bodo znaSali 11.986 Di7i, dftlo pa se odda •»lajnižjenui ponud- n i k 11. Odbor za občinska podjetja in po- kopališča. Mestna olektrarna je na- mestila v Novi vasi 2, v podaljšku Aškerčevo in Ipavčeve ulice pa po 1 javno električno svotilko. Sedaj bodo namestili še na hribu sv. Jožefa in na Ostrožnein po .'*, n« Zg. Hudinji 2, nu Dofkovi cesti in Lavi pa po I svetilko. lulektrični vocl bodo podalj- šali \iovih his na koncu Polul. Stroški bodo znašali okoli 9.000 Din, stanovak-i v teh hišah pa bodo pla- čevali tok' po 5 Din za kw. Za rei'e- i-enta za mestno klavnico je bil na- mesto pokojnega m. s. Rebeuschegg» i/.vo!j«n in. s. Martinčič'. Grabeni odbor. V svrho zaposlitve hrezposelnili je mestni svet določil naslednja javia dela: regulacijo Lož- nice od izliva v Savinjo do Joötove- g«, mlina v Medlogu, nadaljevanje regulncije Sušnice od OstJ'ozr.iega. do občinske meje, regulacijo Koprivnico na Dobrovi in v Lokrovcu, razžirje- nje ceste na Starem gradu ter pre- mestitev ceste, gradnjo vodovoda in ureditev kanalizacije na hribu sv. Jožoftt, Vprašanj« pa je, ali so vsa ta dela izvedljiva, ker ni dovolj de- narnih sredstev na razpolago. V Ce- lju bodo iz državnega fonda za jav- na dela zgiudili saino most čez Lož- nico na državni cesti i*ia Ložnic.i. (2eljska mestna občivia bo skupno v. ostalimi večjimi občinami, ki ležijo ob državni cesti Št. IIj—Ljubljana, interveniralH. pri državni upravi gle- de nu j no potrebnega popravila te ce- ste. Občina bo uredila kanalizucijo v hiši Hranilnega in posojilnega dru- štva ne. Glavnem trgu. Občina se razdeli v 11 okolišev za čiščenjo i':i vzdrževanje komunikacij v strnjonih /.azidanih delih. Pol eg sedan jib 8 se začasno namestijo še 3 cestarji, pred- vseni lrnlucirani mestni deluvci. Socialni in zdravstveni odbor. Nu mestnem poglavarstvu so ustanovili oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo, ki ga vodi mestni uradnik g. Wltavsky. Sedaj sestavljajo kai- toteko brezposelnih, potem pa pride na vrsto kartoteka dela nezmožnih in ubožcev. O anketi glede pomožvie ak- cije srao poix)čali že v zadnij st-evil- ki. Pisarniške posle pomožne akcije bosta vodila gg. magistratni direk- tor Šubic in mestni uradnik Wltav- sky. Celjsk-a. mestna hranilnjca je do- ločila kot svojega zastopnika v upravnem odboru msstnega avtobus- nega podjetja lekamarja g. Posavca, ])rivatni detniCarji trgx)vca g. Misle- ja, Hranilnica dravske banovine pa g. rawi. Černelča, kar je mestni svet odobril. V novi kur-atorij javne mest- ne knjižnice so bili izvoljeni župan Mihelčič kot predsednik ter m, s. RoS, Wltavsky, dr. Skoberne, dr. Vor- Sič, Luknian in Fvranj'c kol clavii. Celjska. mestna Iiranilnica je «loloči- la trgovca gg. Hoi'bauerja ali psi Hischnerja kot kundidata /.a China svojega upravnega odbora namesto pokojnega g. Rebeuschegga. Mestni svet pa ni odobril te kandidatu.re, inarvec je zadevo odložil. Namesto umrlegn. in. s. Rebeuschegga je hi I izvoljen in. s. Rischner v Lina*ični in gospodarski, obrtni in tržni ter v od- bor za občinska podjetja . Pri slu^ajnostih je bilo izviešeno, da je treba popraviti več nodostat- kov na vodovodni napravi nied Vi- tanjeni in Vojnikom, kjer.izteka- za- radi pokvarjenih glavnih cevi divev- iio po dOO m:l vode, dočim porabi Ce- lje dnevno 1.400 m:l vode. Mestna ob- čina bo äpelirala na hišne posestni- ke, naj sledijo '.ljenemu zgiodu glede znižanja najenmwi. Na interpelacijo, kaj je s katraniziranjeni Vodnikove ulice, in na ugotovitov, da je treba popraviti hodnik pred mešfiansko šolo, je župan odgovoril, da je bil znesek za ureditev Vodnikove ulice v letošnjm proračunu črtan, ni pa povodal, da je prejšnji mestni svet kljub teinu sklenil katranizacijo polovice Vodnikove ulice m tudi do- ločil primeren znesek za to delo. Politični pregled ]> Redno zasedanje Narodnega predstavništva je hilo otvorjeno v ponedeljek s fitanjem ukaza kralje- vih uamestnikov. V toi-ek so bile v senatu volitve odborov. Za vse od- bore je bila vložena le po ena kandi- datna lista. V sredo so bile volitve stalnih odborov v Narodni skupšči- ni ob rekordni udeležbi poslancev. Pri volitvah posameznih odborov je dobila vlada najmanj 158 in največ 164 glnsov, opozicija p« najmanj 145 in največ 147 glasov, tako da znaša razlika pri posameznih odborili 11 do 19 glasov. Vladna večinH ima v vseh odborih po «a ghis več kakor opozi- cija in v vseh odborih tudi svojega piedsednika. Narodni poslanec gosp. /va«i Prekoršek je bil izvoljen kot nainestnik v finančui odbor. Izid gla- sovanja je sprejela vladna večin« s ploskanjeni, opozicija pa, je oporeka- la rezultatu in lirupno protestiraala. V četrtek je Narodna skupščina po burnih prizorih izvolila odbore za proučitev zakonskih predlogov. Seje Narodne skupščine so odgodene za nedoločen Cos. p Narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek jt», kakor je sporoc'il predsednik Narodne skupščine g. Cirič na seji v sredo, vložil interpelacijo na pred- sednika vlade zai-adi znižanja pre- jemkov tli-žtivnih in samoupravnili nameščencov. p 15-letnica rapallske pogodbe. V torek je poteklo 15 let, odkar jo bila v Rapallu podpisana jw>godba nied Italijo in .lugoslavijo. p Egiptski nacionalisti pri re ja jo zadnje dni v Egiptu velike demon- stracije proti Angliji in zahtevajo po- polno neodvisfiost Egipta.. Pri spopa- dih s policijo je bilo doslej ubitih 20, ranjenih pa okrog 200 oseb. p Abesinske čete so se začele od- ločno upirati italijanski vojski in so že dosegle nekaj uspeliov. Italijan- ska severna armada ima v zaledju svoje fronte sedaj innogo opra.vka z abesinskimi č?tniškinii oddelki. p Grški kralj Jurij II. je pred dno- vi sprejcl deputacijo iz Grčije v\ j.i sporočil, da sprejme poziv gi^kega uaroda in da se bo vrnil v Grčijo. Domače vesti d Nj. Vel. kraljica Marija je pri- spela v iiedeljo zvesier s kr-aljeviče- ma Tomislavom in Andrejom v Bu- karešto in so nastanila v dvorcu Co- trooeni. d Novi most Beograd—Pančevo je bil v nedeljo slovesno ot\"orjen ob prisotnosti kraljevih namestnikov. a V Judenburgu so v nedeljo bla- goslovili kapelo na skupnem vojaš- kem grobišcu, kjer pocivajo juden- burško žrtve, slovenski vojaki biv- äega 17. pp. Slovesnosti so je pol eg Ona ve kaj hoče .. * • . uporabljala bom vedno samo SCHICHT0 TERPENTINOVO MltO „Prosim Schichtovo terpentinovo mi!o!" ,.To milo je cenejše p" |c? tudi dobrol" „Ne, mama mi je rekla: Prinesf somo tisfo, kar sem Ti na- f rocilol" ,,Dobro si kupila! Na Tebe se ze lah- ko zanesem!" Stran »Nova Doha« 15. XI. 1935. Stev. 48. mnogih domačinov udeležilo tudi 150 gostov i7. Slovenije. Celjsko mestno občino jo zastopal magistratni direk- tor g. Šubio. d 78 let je poteklo danos, odka** ye unirl v Pragi prvi sokolski starosta Jindricb Fügner, soust-aviovitelj So- kolstva tcr prvi vcliki mecen in pod- pornik sokolskih s trend j en j. d Stoletnico rojstva Davoriua Jen- ka, skladatelja. hinme »N-aproj za- stava slave« in »Bože pravde«, so slovesno proslavili v LjuMjavii in od- krili v nefteljo sj)ominski steber pred hiso v Kolodvorski ulici 11, kjev je Jenko 25. novembra 19H uini'l. (I Mati pesnika Otona Žuapnčiča gii. Ana Zupuncieeva, roj. Maliceva, je unirla 8. t. m. v Ljubljani v visoki siarosti Si lot. (l Razširjenje socialnega zavarova- nja. Minister soeialiw politike pri- pravlja uvedbo splošnega. brezposel- nega in posebnega Mameščenskega bolniäkega zavarova*ija ter razširje- nje nanreščenskega pokojninskega zavarovanja na vso državo. (I Toto Revija. Mesečnik za vso pa- nogv lotografije. Prej el i srno 11. šte- vilko t. d Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1936. jo izšlii in so dobiva pri za- ložniku, liskanii J. Blasnika nasl., Ljnbljarna, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Tn naš viajstarejši ljudski koledar je cos praktičen in zanimiv. Zato ga Jioče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos inn je dod'ana še večbarvna reprodukci- ja tape slike »Poklon Modrih«. d Današnji številki našega lista j^ p.riložeiwt brošura o zdraviln-em »Har- san« čaju, na katero opozarjamo. Celje in okolica c Delavski azil nainerava inestna oboina postaviti in sicer n-ajbrž ia prejšnjoin Robokovom posestvu, ki jc sedaj še last banske uprave in ki ga mora občina še odkupiti. Zadevni sklepi, ki se nanašajo na uresničenje fceg-a gotovo zolo potrebnega projekta, so bili napravljeni že pred več mo- seci in sicer še od prejänjega mest- nega sveta, kar je treba izrecno ugo- toviti. Vzrok. da se z-adeva prej ni inogia rešiti, je bil v tem, ker banska uprava prej ni naznanila mestni ob- cini, da ji proda posestvo pod dogo- vorjenimi pugoji. To obvestilo je pri- j snelo Me sedaj, zato je šele sedaj mogoče pristopiti k uresničenju tog«, projekta, kar bo prineslo nnnogošte- vilnernu delavstvu v mestu znatne ugodnosti. Upajnro, da bo oboina ves? dobil-a ono brezobrestno posojilo, brez katerega ni misliti na uresničenje t-ega sklopa. Prifiakovati pa je, da se bo to p-osrečilo in da bo tako izvršen tudi ta. sklop projšnjo ohčinske upra- ye. c Jožefov hrib so ninia vodovod-a. Zato jv žo prejšnji mestni svet skle- nil, da se napelje tja vodovod in si- cer tako, da bo šel do Vegustove hiše, kjer bi bil javen vod-njak, kar bi stalo okoli 75.000 Din. S tem bi dobili prebivalci hriba na razpolago pitno vodo, kar bi v sedanjib raz- merah, ko ni deimrja. niti za za])osli- tev brezposelnih, ])ac zadostovalo. Sedan ji mestni svet pa je sklenil na- poljati vodovod tja dk) cerkve sv. Jožefa, kjer bo menda nabiral'nik in črpalku, k«r pritisk no zadostuje. To bo pa stalo vsaj 150.000 Din in dvo- niimo, da bo imelo mesto toliko de- nai'ja za vodovod, ki je že vnaprej obsoje^i na nerentabilnost; saj jo ne- mogow, da bi prebivalci onih liiš na hribu poral)ili toliko vode, da bi se naprava obrestovala, še manj pa od- placala. Zato je pae res, da sedaj ni čas za tako draoe napeljave, inr naj bi rajši ostali pri prvem projektu, onih 75.000 Din pa porabili za zapos- litev brezposelnih. Res pa je, da bo- do s tem, fre se bo vodovod napeljal do cerkve, pridobile na vrednosti vse hiše na hribu, zteisti one, ki so naj- višje ležee«, kakor n. pr. biše gg. To- mažiča, Preloga, Heil mann a iJi Žuin- ra, kar je gotovo tudi nekaj. Ker pa gre tukaj za sploLni ivjteres in ker itak no bo denarja niti za druge, še innogo nujnojSe stvari, naj občina raj si ostane ]>ri prveni pi'ojektu. c Ni5 nimamo proti temu, da se tudi na oz-einlju bivše okoliške obči- iie izvržijo razna javna dela. Vendar se nam zdi, da se pri tem popolnom«. za*nemarja prejftnje mestno ozemlje, üeprav j® denai', ki ho za ta javna dela porablja, najbi*ž s prejšnjege mestnega ozemlja. Ce bererno, da j-o sedan ji mestni svet sklenil regulira- ti pritoke Savinje «l-a bivšem okoliš- kem ozemlju, da se bo popravila oo- sta na Star! grad, na hrib sv. Jožefa, mirao Skaln-e kleti itd., dočim se na pr. v Vodnikovi ulici ne bo nic na- pravilo, cepi'tav kriči ta ulica po iz- boljšanju — potem smo tembolj uverjeni, da se mestni svet prenialo ozira na to, kdo plačuje davščine. Jasno je, da bi se vendar moi-alo to upoštevati. Stanovalci v Vodnikovi ulici zalitevamo, da se tudi ta ulio« popravi, da nas ne bo sredi mesta vsak avtomobil poškropil od glavo do pete in da no bt)do naše hiše do prveg^a nadstropjaa obrizgane z bla- tom, ki ga škropijo '/lasti tovoini av- tornobili in avtobusi na vse strani. Tako prometna ulica sredi mest-a so mora spraviti v boljSo stanj'e in je ski"ajni eas, da s-e temu odpornore. — Prizadeti stanovalci. c Proračuna združenih celj skill občin. Glede na notico, ki smo jo objavili pod gornjim naslovom v zail- nji številki »Nove Dobe«, ivani spo- roča mestno poglavarstvo v Colju: »Gramozenje oest na teritoriju bivše občine Celje-okolioa vri5i mestno po- glavarstvo po zakonskih pivdpisib v breme proračuna bivš« okoliško ob- čine, v katei'em v to svrho določeni kredit do združitve obciji Še ni mo- gel biti izrabljevi. Ceste se v polot- nem času ne more jo racijonalno gra- moziti, v pretekli spoinladi pa pix)- račun, ki velja od 1. aprila, še ni bil odobron. Kredit, ki je bil dolocen za YTodnikovo ulico \v. bivSega mestnega proračuna, je v znesku, ki je pre- ostal po izvrš-enju ostelib sklepov prejšnjo uprave, še v reloti j'ezei'vi- ra(.i za dloočeni namen, žal je pa po- ])olnoma nezadost-an za kako temo- ljito obnovo oestišča v Vodnikovi uli- ci tor bo treba najti v to svrho so dodatnih sredstev.« — Veseli nas, d-a nam je poslalo mestno poglavarstvo to pojasnilo. Ponovno pa inoramo ugotoviti, da se sicer izvršujejo raz- na dela v območju bivše okoliške ob- či-ae, dočiin v niestu samem ire vidi- mo ničes-ar o takih delih. Trdit-ev, da je /nosek, ki ga je dovolil prejšnji mestni svet za obnovo cestišča v Vodnikovi ulici, nezadosten, ne drži. Ta znesek je bil določen za katrani- ziranje polovice Vodnikove ulice, kai- občina l-,ihko izvrši, drugo polovico ulice pa naj katranizira prihodnje leto. c Zanimivo predavanje na Ljud- skem vseučilišču. V j)onodeljek IS. t. in. ob 20. bo predaval znani peda- gog in niladinski pisatelj gosp. ]>rot Gustav Šilih iz Maribora o temi »Na- rodno-socialistična vzgoja v Nemöi- ji«. Predavanje bodo spreniljalo ski- opti&ne slike. Suk^iO nad 800 vzorcev na zalogi. Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernili cenali FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Obrtniški dan 1. decembra bo proslavila podružnica Društva ju- goslov. obrtnikov v Celju tudi letos na svečan način. Dopoldne bo v Na- rodn-em domu proslava. PreCitana bo primerna poslanica ter bosta nastxD- pila društveni tamburaSki zbor in mladinski odsek. Poleg tega bodo dopoldne prodajali po mestu prazni- ku primerne ziiačk"e. v. Slikar brez rok v Gelju. V sobo- to 16. t. m. bo otvoril znani slikar brez ]"ok Aleksander Klehi, umetnik, ki slika z nogo, razstavo svojih del v dvorani Celjske mestne hranilnice. Klein se je z izredno cnergijo po sedmih 1-etih izuril, da slika in ustvai'ja uinctnine -— z desfio npgo. Njegova dela odlikuje harmonija bai'v in originalJiost niotivov, z«Jo dobri so tudi njegovi poi'tj-eti. Prepo- ioval je Že ves svet, ra&en AvstraJj- je. V Arneriki je slikal dve leti z w- likinii usp-ehi. Kleinova soproga sli- ka n-a, či'no platno lepe motive: tiho- žitja, prizore iz pravljic itd. in tako i-'.deluje male stenske prcproge, vz- gl'avnike in podobno, kar potrebuje praktična. gospodinja. Tudi njun 14- letni sin Ladislav je nadarjen slikar, ki obeta velikega umetnika. Občin- stvu, zlasti šolski lnladini priporo- čamo, da obišče razstavo in si ogleda umetnika brez rok, ko slika z nogo. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 20. o Biserno poroko sta slavila v to- rek na Tebai-ju g. Vinko Reberšak in njegova žena Nefca, roj. Š-erbako- va. Biserni ženin se je rodil 1G. janu- arja 1853, nevesta pa 8. decembra 1854. Poročiha sta s-e 22. novembra 1875 v Pilštaiju. Izmed njunih otrok žive še trije: Jera, poročena Kostanj- škova, Ivan, obratovodja v Šjbeniku, in Amalija, soproga ugledncga tvgov- ca g. Ivan-a Rojnika v Slovenjgrad- cu. Splošno priljubljenima biserni- ma poročencema iskreno 6estitamo in jima želimo zdmvja in zadovolj- stva do žel-ozne poroko in še črez! c Novi upravni odbor mestnega av- tobusnega podjetja, v katereni je (5 članov ujost'.-iega sveta, 2 zastopnika denarnib zavodov in 1 zastopnik pri- vatnih delnicarjov, se je na prvi seji konstituiiul takole: predsednik trgo- vec Fazarinc, podj>i»edsetlnik Dolinai-, pi"3gledovalca i'aCunov dr. Voi'sic in ravnatelj Cernelč. ( Uprava celjskega strelskega okrožja se je odločila, da bo razvila svojo okrožno zastavo, z željo, da »)i jugoslovenska ti-obojnica vedno opo- mifij-ala strelce vseh zveznih strelskih druži';i na veliko geslo: »Z vero v Bo- ga, za kralja in domovino.« Pokre- nili smo že korake, da s-e s patriotif- nimi prireditvami vseh sti-olskih drn- žin nstvari inatorialna podiaga v dosego tega cilja. V ta namen prire- di celjsko strelsko okrožje s sodelo- vanjem celjske zvezn-e družine due 11. januarja 193G strelsko zabavo v veliki dvorani Narod-nega doma v Celju. Vsi prispevki naj se pošljejo Celjski posojilnici d. d. v Celju za fond za n-abavo zastave, ček. rac. 10.591. Prosimo vsa društva in kor- poracije, da ta dan ne prirejajo ni- kakih zabav in s tem pripomorejo k čim vcčjemu uspehu to naiTMhie pri- reditve. (JF ^ suhe in oljnate, razne crnajle ter druge slikarske in mizarskß potrebSčine nudi po zelo zmernih cenah Ivan Rawnikar» Celje c 40-dnevni pomen za pok. proto- jerejem ICanojlom Čudičem, ki je tvi- ko tragic/no ])reminil, bo v nedeljo ! 17. t. m. ob 10. v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju. c Družabm večer »Soče«. ()l)iipai(- ci nam dnevno tikajo na vrata hi da jih no odpmvlj-amo praznih rok, je celjska »Soča« vziic žalostnini oktobrskim in- novembrskim našim spominom moral a pnrediti družab- ni vecer zato, da nekaj nabere za nu- še najbednejše. Nismo dobili mnogo, a v teh težavnih Časih smo tudi za to hval'czni naSim prijateljem. V pr- vi vrsti se zahvaljujemo eiašim vr- lim, pozrtvovaVxiim gosp em in go>- spodičnam ženskega odseka, ki so znosile toliko dobrot od vseh strani ter se trudile na prireditvi pozno v | noč. Zahvaijujemo se tudi drugim ; gospodom za njihovo prijazno pomoč in tudi našim ü-em izbornirn igral- cem, ki so s svojim posrečenim na- stopöm vzbuj-ali obilo smeha ter želi za to obilen aplavz. Posebno pa se moramo zahvaliti marljivemu pevo- vodji, gosp. Preglju, ki jv? nastopil s pravoslavnim cerkvenim zborom. ' Njegovi pevci so nam globoko segali v dušo s svojim ubranim iiotjem. Pu tudi Pojavnikova kapela ni kar ta- ko! Končno omenimo še to, da smo •na večeru pogrešali marsikoga, ki bi se bil lahko udel'ezil. Želimo, da bi se v bodočo to ne poiravljalo ter da bi se vsi ogrevali za n-aša skupna in tako važna vprašanja, kajtj 1« v združenib močeh bo lasw zmaga! c Koncert CPD 1. decembra, Del sporeda bo posyeccn spominu skla- datelja himn »Bože pi-avd-e« in »Na- krej zastava slave« DavoriTia Jenka ob 100-1 etnici njegovega rojstva. Pri koncertu bo tudi so.delovalu nasa priznaaa pevka ga. Marija Golobi- čeva. c Tragična smrt mladega delavca. V toi'ek dopoldvie jv podiral 30-1 etni delavec Jakob Arh drevje v gozdu i>o- sestnika Franca Hrastnjka v SmaJ- jeti pri Celju. Pri delu se je spotak- iiil ob korenino in zadel pri padcu s tako silo z glavo ob drugo koreni- no, da mu je počila lobanja. Nesrec- než je na mestu izdihnil. Zapušča vdovo z dvenwi otrokoma. c Krvav dogodek v Konjicab. Prsd Merkšovo gostilno v Konjicab sta se v nedeljo ob 17.15 sprla 31-letni po- sestnikov sin Franc Konec s Polene pri Konjicah in tovamiSki delavec Josip Bobik iz Zreč. V prepiru je Bo- lb 5. zjutraj izprvd Imto-a »Orel«, prihod *.ia Du- ¦aaj (hotel Kaiserhos, Wien IV., Fran- kenhc-rgirasse 10) nied 12. in %l\\. Po- vratek z Duna.ja v soboto 23. t. m. ob 14. izprod botola Kaiserhof, pri- liod v Mari bor okoli 21.30. Voznina z vi/.umom vred 220 Din. Vse nadalj- iio iniormaeije, prijave in nabava Ši- lintrov po najugodnejžih dnevnih te- čajih pri Pl'TMKU v Colju. e Kranjske deželne elektrarne so prejele od banskv uprave koncosijo za elektrifikaeijo celjske okoliee. V postev pridojo vasi TrnovJjo, Lesko- vec, Ljubečna. in Lipovoc. c Avtobusni izlet v Gradec priredi Putnik v Celju d\io 23. in 2-i. 1. m. Vožnja tja in nazaj 120 Din. Potni list ni potreben, vizum koloktivon Prijave sprejema pisaraa Puinika v Celju, tel. 119., do 20. t, m. c Parna pekarna Jos. Kirbiš v Ce- lju se j° odločila hnli lukaj pnuia- jati, kakor se to vidi v vseh veleme- stih, takozvano rdravilno pecivo prof, von Noonlena in opozarjamo omij. čitatelje na zadew.ii dairašnji ogla;s. Pripominjamo, da iina navadim beli kriih 58% sladkor proizvajajočih snovi, graham kruh 44%, zi-aPni kruh pekarno A. Fritz, Dunaj, 1e 15% in to zajamčeno. Pecivo je lahko užit- no in ima doh-er okns. c Šolske knjigc in potrebščine, krep papir, listje za uinctnc rože jtd. priporoča v voliki izbiri in po ni/.kib conah K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. ( Nočno lekarniško službo ima od If», 'to J;J. i, in. lok'arna »Pri ovln«. '.' G-asilska. in reševalna četa Celje. Cia.vilsko služ))o ima otl 17. do 23. t. in. III. vod, roševalno IV. skupina, inspekcijskx) warn, povoljnika gosp. Laško. Spevoigro v 4 d-ejanjih »Tre- mei'ski dukat« vprizori Sokolsko dro- Štvo v Laškem v sobolo Hi. t. in. ob 20.30 iu v ncd«ljo 17. t. m. ob 10. Ne- deljsko predstavo bo prenasala i/, Laškcga tndi Ijubljanska radijska post.aja. »Tromorski dukat« je delo učiteljia-skladateljn Hadovana Gob- ca, ki igro tudi vodi in dirigira. So- deluje 17-članski orkester in nad 55 pevcev in pevk pevsk-eg-a društva »Hum« v Laškem. Igra jo vsobivisko prenovljena i*i izpopolnjena. Za zu- nanje posetnike so zveze na vse stra- Tii: tigodne. - Someščani! .Mestna obcina coljska jo vsled sfcal- no narašča.joče bi-ez])oselnosti tudi leios oživotvorila »Poinožno akcijo za pomoč brezposelnim«, ki ima na- lnen dobiti zadostna daiarim sred- stva za izvedbo obče koristnih do] z br^zpos-elninii. Namerava se dokon- čati odn. zaporoti rogulat-ija Sušni- ce^ Koprivnice in Ložnice ter urediti najpotrebnejše ceste. Podpore v de- narju ali pa v naturalijah se ne bo- do ilplilo. Atcvilo bi-o/.poschnih v na- šem niestu znaša sedaj žc viad 300 in ra^unati je, da bo njihovo števiJo po- zimi naraslo na 500. Zaposlitev brez- poselnih po s-pdanjem stanju z naj- skromnejšo mezdo preko zinie bi sta- la pi-ibližno 1,000.000 Din. Od te vsote bi odpadlo na niaterialne izdatke le 25 odstotkov. Prebivalstvo mesta. Celja se vabi, da s prostovoljiiimi prispcvki podpre po svojih najboljših močeh lravede- no akeijo in s tem pomaga najbed- nejšiin prebivalcein našega mesta — brezposelnim in njihovini veliko po- manjka-aje trpečim ix>dbinam. Pi'ispovki v gotovini se naj odda- jajo v sobi št 2 mestnega poglavar- st.Ta pr most»n'om tajniku Wltavskom. Mestno poglavarstvo v Celjn. Poslovodja tvrdke „Astra" iz Celja in njegova žena sta izvršila samomor I>.ie 19. oktobi-a zvečer sta bi'ez sie- du izginil-a iz Celja 31-letc.ii Riko Fink, poslovodja podružnice zagreb- ške čevljarne »Astra« v Celju in nje- gova 25-1 etna žena Tea. Fink je po- slal svoje pohištvo Josipu Pcčiirju v Mariboi1 in sporočil v pisniu, da bo izvršil samomor. Zagrebška centrala je nato izvi'sila rovizijo celjske po- družniivp in ugolovila nad 10.000 Dm pi'imanjkljajn. Kakor so sedaj ugotovili, sta pri- spehi Fink in njegova žc.ia 23. okto- bra na Hvar in se nastanila v nekein hotelu. Pozwöje sta se preselila v vas Sv. Nedeljo h kmetu Matijanicu in ostalu tarn tri dni. Ko sta 28. oktobi-a odhajala, je Fink izi-očil kmetu 200 Dif.i, ženn pa je podarila Matijanir'.1- vi hčerki Faniei zlat medaljon s križcein in n-ekaj di'ugih stvari. Fink in njegova žena sta odšla v okolico vasi, si v nekeni gozdiču zakurila vn odpočila, nato pa skočila s 40 m visoke skale v morje. Finkovo tru- plo je vrglo morje 101. t. m. pri Milni na kopno, li-upla njegove zone pa so niso naSli. Kaj je gnalo oba v smrt, bo najbrž lcžko dognati. Gledališče Mestno gledališče v Celju Repertoar: Petek 15. novembra ob 20.: »Brato- mor na Metavi«. Gostovanje ljub- ljanske drame. Otvoritvena pred- stava. Abonina. Sport t SK Ceije : SK OHmp. V nedeljo 17. t. m. ob 14*30 se bo pričela na Glaziji zanimiva prijateljska tekma med Celiem in Olimoom. t ISSK Maribor: SK Atletik. V ne- deljo 17. t. rn. vb 14"30 se bo pričela na igriSču pri »Skalni Jfleti« zanimiva prijateljska tekma med ISSK Mariborom in celisk mi Atletiki. t Sluzbeno iz SO v Celju. Delegira se k tekmi Celje : Olimp 17. t. m. ob 14'30 na Giaziii s. s. g. Veble, k tekmi Maribor : Atletiki 17. t. m. ob 14'30 pri »Skalni kleti« pa s. s. g, Rdnprecht. — T^jnik. t Dve iekmi v Celju, V nedeljo 10. t. m., na podsavezni dan, sta bili na Olaziji dve noRometni tekmi. V prvi tekmi je ceijska Jugoslavija premagala SK Olimp z 2:1 (2:0). Igra je bila precej živahna. V prvem polčasu je imela Jugoslavia več od i^re in zabila dva gola v 15. in 38. minuti, po odmo^u pa se ie Olimp znašel in zabil v 27. minuti častni gol. Olimpu kljub vsemu naporu ni uspelo izenačenje. Tekmo j(? sodi! g. Seitl. Bil je ri(j.siguren v presoji foulov. Sleriila je tekma med SK Celjem in Atletiki. Atletikom je ; uspelo revanžkaii se za poraz z dne 3. t. m. in premagati SK Celje z 2 :1 (0 :0). Igra je bila izenačena. zanimiva pa je bila samo v drugem polčasu- Poteku igre bi bil bolj odgovarjsl r.e- odločen rezultat. V 30. minuti drugega polčasa je scdnik izkljufil i.c;ralca Atle- tikov Janežiča. Gola 2a Ätletike sta padla v 9. in 3^ minuti, častnl gol za Celje pa v 29. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil g. Veble objektivno in strogo. DR. A. SCH.: Ob 50 letnici dijaškega upora na celjski gimnaziji Meminisse juvat. Narockia nezadovoljnost Slovencev proti neinškemu režirnu je rodila že od letä 1848. naprej stalen odpor, ki je izbruhnil od časa do časa. tudi v dijaških uporih kot d-el sploönega viezadovoljstva. 1. Prvi upor je bil leta 1878., ko je 1. decembra, «na. pr^dvečer obletnice resarjevpga vladnnja, skupina dija- kov pela rusko him no z ruskim be- sedilom juvno in je bilo več dijakov budo kaznovanih. Izključena sta bila i/. giinnazij0 poznejsi pi-ofesor Matek in neki poznejši župnik v St. Petru v Sav. dolini, več diaigih pa, jo dobilo zaporno kazen (karcer). Takrat &e ni- sejn bil na gimnaziji in za posamez- 1 lost i te prireditve ne vem nataneno. Pa5 pa vain lahko natančno poro- čam glede drugega dijaiškega »upo- ]'a«, ki so ga izvršili 19. novembra JS8s> i)evci. Takrat je na§ pevski zbor štel 40 pevcev, samih Sloveficev. Tmeli smo prav dobre mo^i, tenori- ste do visokeg« C in basiste do nU- kega C. Urili smo se v petju v soli pod izvrstni.ni vodstvom nastavnika, raviratelja dekliške meščanske sole L. Weissa, fie več pa v privatnib zborih. Dosegli smo, da j«e bil zbor izi-edno priljubljen. Nemški kolegi niso mogli tekmovati; iiihCe od njih vii bil vpisan v povsko uro. Tako smo bili slove-nski pevci sami zase in smo uživali v veliki meri naklonje- nost ravn-atelja. Petra Končnika. Vsikdar nas je pohvalil. Bi] pa je običaj, da smo p*eli nra.šo vsako ne- deljo v drugem jeziku, l-ecimo prvo nedeljo v latinskem, drugo nedeljo y nemSkem in tretjo nedeljo v sloven- skem jeziku. Za prazviike je obstojal isti '"lačin in t-ako se jo pripetilo, da je prišl-a 19. novembm 18S5. leta na cesariCin rojstni dan na vrsto slo- venska maša. Osmelili smt> se, da smo poslali deputucijo k ravnatalju Končniku, ali smemo peti tudi cesar- sko bimno slovensko, ker je maša slovenska. Ta dijaška intei'vencija je bi)a pri njem — proti vsenm pričakovanju.— ugodno rešenn, čeprav se liirnna viik- dar prej ni pela sloyensko. S tem diplomatskim uspebom pa so se di- jaki čisto nediplomatsko baliali 11a- ]>ram nemškini kol«gom ¦— prehitit). S tem smo izdali sami svojo stvar. Nemški dijaki so se zatekli pod fra- k'O tiomškib ]vi"ofesorji4v, ki so do- segli konferenčni sklep: »Das k. u. k. Staatsi-C\bei'gymnasium zu Cilli ist deutsch; infolge dessen muss di-e Kaiserhynme auch deutsch gesungen worden.« Kar nae'iikrat je bil Peter KonOnik v škripcih. Mislil je, da bi dovoljenja ne snvel dali, pa ga je dal. Storil j>a je Se drugo napako. Prišel je k pevski uri in izjavil: »Ich wün- sche, dass die Hymne nicht slo- wenisch gesungen werde« — pozneju po izvršeni demonstraciji pa j-e rekel: »Mein Wunsch war Ihnen Befehl«. Ce bi se bil Koučnik točvieje izrazil in slovensko petje prepovedal, mor- da — kdo ve? — bi ne bilo prišlo do demonstraeijo — tako pa s? je izvr- šila, četudi smo vedeli, da bomo kaz- novani. Ü. Aranžer demonstracije je bil ta- kratni solo-oktet, ki se je redno sha- jal v goslüni »Pri slonu« (pozneje Eisenhof) in ki je zabtival domačine "/¦ lepim petjem. Takrat je zalvajal v to oostilno tudi kandidat za državni '/¦bor Gelingsheim, ki je kandidiral na slovenskem programu proti Nemcu Pommerju. Ko je G-elhigsheim pro- padel, so so šalili tudi Slovenci: »Geh1 links heim — Pommer pa je sei v R-ajh-sr..«. Nekaj so inu tudi Slovenci privoščili, ker je kot Nemec kandidii-a.1 na slovonskem progra- mu. V tem solookt-etu so sodelovali redno slovenski p-evci: I. tenor: Sigl, Kolar, II. tonor: Schwab, Sivka, I. has: Rozman Konrad in ßola Stuhec, II. bas: Pivec, Lazansky. Dne 18. novembra 1885, na, pred- vecer demonstraeije je ta oktet v go- stihni dcfinitivno sklenil, da pojemo drugega dne himno v cerkvi sloven- sko. Navzoč je bil pri tem tudi Va- troslav Oblak, ki ni bil p-eveo. 4. Kakšnvga posebnega vodje ali »kolovodje« pa. ni bilo. Nemcem takšno s o g 1 a s 11 o uaviluäe- n j e ni b i 1 o p 0 godu, pa so is- kali, iztaknili. in nani podtaknili kot lvolovodjo Vatroslava Obluka, češ, ta je bil vodja, vsi drugi pa so le z,a- peljane ovCice. Vatroslava Oblaka so sumili, ker je bil slavist, ki je že v septimi korespondiral z ruskimi ucenj-aki — in torej veljal za pavisla- ¦vista. On je bil, kakor bomo slišali, najhujše kaznovan, kei- yo veljal za duševnega. vodjo in pa, k-er se je pri preiskavi hudo zameril profesorju Gubu. Ko ga je Gubo, pred katerim smo vsi trepetali. vprašal: »No, Sie Sokrates, sagen Sje mir, wio war die Geschichte?«, mu je Oblak odgovo- ril: »Wenn Sie, Herr Professor, Kri- ti)ii sein wollen, will ich Sokrates sei^i« — povedal pa ni nie. Da bi Oblaka lažje kaznovali, so izrabili še sledeče: Za slovenščino smo imeli profesorja Zolgai'ja. Ta j-e bil dobrot- ljiv človek, kot učitelj pa premehak in zato ni imel discipline. Ko je bil Oblak v septimi (leta 1884), je dobil. njegov razred domaco nalogo: »Pppi.s pomladi«, kar je smatral Oblak kot žaljivo prolahko. Namesto popi.sa je priinerjalno j-ezikoslovno obravaaval be>sedo »pomlad«. Žplgar tega čina ni bjl zniožen dostojno ceniti in je dal Oblaku slabo klasisikaeijo. Oblak pj), je napi-avil napako, da mu je vrgel zvezck pod noge. To so sedaj uppra,- bili neinški profesorji, da ga uničijo. Vodja pa Oblak ni bil, saj ni bil pevec in se v p-evske z.a.deve 'ni vine- saval, tudi politik ni bil, bil je le is- kren narodnjak, kakor srno bili mi vsi. Vsi smo bili prešinjeni z onim velikim navdušenjein in samo to edinstve-no navdušen.t;e je bilo naž »kolovodja«. Oblakoya udeležba je bila le skromna, na nas prav nič ni vplival, saj je bilo to tudi čisto ne- potrebno. Soglasuo sino toi'ej skle- nil i, da poj-emo himno slovensko hl da bo pevska vaja ad hoc 18. Movem- bra 1885 zyeCer pri Sivki (Baševa hiša v Aškei-čevi ulici), solisti pa naj pevce svojega glasu o tem obvesti- jo in jim naročjjo, naj prihajajo k vaji previdno, posamezno, da se na- kan-a prehitro ue izve. Pevci so na- ročilo upoštevali toßno, tako, da so potrebovali celi 2 uri, pred^p so se zbrali. Not« s slovenskim besedilom cesarsko himne je prinesel Schwab, kar pa se pozneje ni izvedelo, sicer bi bil tudi on izključe';i iz gimnazije. Oblak je kot jezikoslovec pregledal pri vaji besedilo himne in priporo- čal dve kitici. Na koru dne 19. novembra 1885 Mi P'z orgel do konca. Ilzivrniso. da Stran 4. »Nova Doba« 15. XI. 1935. Štev. 18. inorajo tudi Neinci v cerkvi poslu- šati stoje slovensko besedilo avstrij- ske cesarske himne. Ponosen trermtek — ponosni smo biJi in obrazi so nam žaroli ivavdu- se'nja. Izvrštuio jc — a kaj sedaj? — Preiskava in kazni Takoj. po oprav.ilu nas jc raviratolj motril s strupenimi pogledi, nobene- mu ni odzdravil. Pričela se je tri- dnevna preiskava v vseh razredih in po vseh profesorjih od 4. do 8. zvečer. Zarotniki smo se dogovorili, da ne boino izdali prav nie-es-ar. Kar so pro- fesorji izvedeli, jo bilo edino po ne- Irem kvartancu, ki je izjemno smel peti z višjo gimnazijo, k-er je imel uporabljiv tenor. Tenm je ravnatelj obljubil, da bo kazni prost, ee bo vse povedal, kakor je bilo. K sreči kvar- tanec ni vsegu vedel, kdo je princsel note, ker je je prišel prepozno k vaji, v veliko sreeo Schwabovo, ki je spi- sal note s sloveiiskim besediloni. Kljub obljubi direktorja pa je bil dotični kvartanec; tudi kaznovan s 4 urami karcerja. Matija Škorjanc, sedaj župnik, silno piikupljiv fantek, vedno v ve- denju najboljši — »musterhaft«, sto- ji pred ravnateljem, ki ga vpraša: »Ali ste tudi Vi peli?« — »Ne, niscm pel.« — »Zakaj ne?« — »Ker ne znam.« — »A tako, pa če bi zvuali, bi bili peli?« — »Da, potem bi bil tudi pel.« — Za to možato besedo sto- krat 1-epšega značaja, nego je bil ravnatelj, je dobil Škorjanc 4 ure karcerja; fa*it, ki je le mehove vle- kel, neki Jereb s Teharja, ki tudi ni pel, je dobil zaradi slične izjave tu- di 4 ure karcerja. Ostale kazni: Vatroslav Oblak iz- ključen iz vseh učnih zavodov Av- strije. Ivan Zidar, poznejši pisarniš- ki ravnatelj v p. v Tuzli, sedaj v Sa- rajevu, izključen iz celjske gimna- zije. Na tretjem niestu po »krivdi« Anton Schwab, sedaj zdravnik in skladatelj v Celju, 16 ur karcerja. Po- tem dolga vrsta karcerjev od 1(J do imjmanj 4 ur. Razen eriega. smo bili vsi pevci kaznovani. Končnik jo re- kel: »Kakor dolgo bosto živeli, se bo- ste z največjo sramoto spomiinjaji tega nečuvanega čina.« Vsi smo imeli »minder entspre- chend wegen ¦einer Aei'gernis erre- genden Demonstration« celo že v nia- turitetnem spričevalu. Nacionalni odmev dogodka Nemško časopisje je pisalo obšir- no o aleri in v svoji veliki škodoželj- nosti gorostasno pretiravalo, kakor: »Einige wurden in niederere Klassen zurückversetzt«, kar je bilo seve ne- mogoče in se ni zgodilo. Res pa je, da smo vsi izgubili oproščenje šol- nrae in druge udobnosti, ki so zelo tuido zadele uJ^ožnejše dijake. Za za- devo se je v veliki meri zainteresi- rala slovenska javnost v Celju. Dija- ke, ki so izgubili oproščenje šolnino, so celjski Slovenci podprli. Izključe- nima dijakoma Oblaku in Zidarju so omogočili (dr. Sernec, Posojilnica v Celju), da sta dovräila svoje študije, prvi v Zagrebu, ki je bil z«x državo izvendržavno mesto, in drugi v No- ve mmestu. Krik nemžkega časopisja se je razlegal v rajhovske liste. Šol- ske persekucije so se nadaljevale. Na ulici nismo smeli govoriti slo- vensko. Privatno petje je bilo propo- vedaio. V/eli so nam s strogo klasi- fikacijo veselje do učenja, tako, da je še prihodnje leto pri maturi ve- čina kandidatov padla. Nacionalii'i nestrpnost v Celju se je silno po- ostrila in dovedla do popolnega pro- loma mod Slovenci in Nernci. Ko je deset lot pozneje neki zdravnik za- prosil v slov-enskem. kraju, v svo- jem rojstnem kraju, za distriktno mesto, ga ni dobil, češ, pel je himno slovensko. — V Celju je bilo Slovencem nemogoče za- hajati v lokale, kjer so se zbirali Nemci. Metali so nas iz gledaliSCa, iz hotelov in kavara; in to je bila naša sreča. Oklepali smo se tem trd- nejše drug drugega in zahajali iz- ključno med svoje ljudi. Narodnä za- vest je silno narasla, tako da je do- segla ob prevratu višek in dovedla do narodne sposobnosti, da zgradimo lastao državo Jugoslavijo. Kino Kino Union. Petek 15. in soboto 16. t. m. : »Tri mesece v raju«. Iz- vrstna komedija. V glavnih ulogah Robert Montgomery in Maureen O'Sul- livan. Predigra : zvočni tednik. — V nedeljo ob 10. matineja. — Nedelja 17., ponedeljek 18. in torek 19. t m. : »Tajnica se moži«. Sijajen film z godbo in petjem, Predigra: zvočni tednik. č Zimske sezonske karte za obisk Dunaja letos pozimi. Interesente, ki nanieravajo letošnjo zimo potovaii naDunaj, opozarjamo na ziniske se- zonske karte po ceni (50 Din, ki onio- gočajo vstop v Avstrijo brez avstrij- skega vizunva in nndijo sledeče ugodnosti: })o 5-dnevnem bivanjii 00% popusta na povratku (Jo poljub- ue obniejne postaje, 50%ni popust za izlete v okolico Dunaja, popuste za žično železnico na Rax, popuste v hotelih in penzijonili, v gledališčili, na koncertih itd. Zimske sezonsko karte kakor tudi vozne karte in ši- Hnge si nabavite pri PUTNIK-u v Mariboru, Celju, Št. Ilju, Gornji Had- goni in Dravogradu. V nedeljo 17. t. m. domače koline Jazz-band, pies itd. v gostilni »Pri grozdu« (PristovSek), Spodnja Mudinja Šolske knjiiie za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pi- salne potrebščine kupite zelo ugodno v knjigarni in trgovini 8 papirjem «Franc Leskovšek Cel|e. Glnvnl irg 16 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTN! HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200 ooo'— Kupuje In pro- dleijoi devize In volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilse vloge na knjižice in tekoči račun ter nudl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj Op^emljeno sobo oddam takoj na Trgu kralja Aleksandra 4, pritličje. y -------------------------------------------------------------¦-------------------------------------- C A J wajfiweizih ifrst, dnevno sveže žgana fcava, rum, vedno svcže čajno pecivo, kefcsi, kuhinjsha poioda, žele^nina v s e h vrst JOS. JAGODIČ - CELJE Glavni trg Gubčeva ulica Lep lokal v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8a/Il. Zelo lepa, velika meblevsivia soba s posebnim vhodom, z 1 ali 2 postelja- ma, se poceni odda v mestu. Naslov v upravi lista. Knjizice Ljudske posojiinice v Ceiju kupim. Ponudbe na upravo lista t od »Knjižice«. Kupi SB hisQ v Celju, v dobrem stavbnem stanju z naj- manj 5 do 6°/ čistirn obrestovanjem, takoj proti plačilu v gotovini. Ponudbe na upravo lista pod „500.()0O-~6CX).00O Din". Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob enem zavarovana proti izgubi V slučaju, da izgubite pero, dobite novo enakovredno brezptadno — Vsa peresa so zlata, 14 karatna z iridium vršičkom po Din 60--, 90--, 120'-, 150-, 180-- in 250- Prepričajte sc o prvovrstneni blagu v knjigarni in papirnici if Domowina" — Celje Kralja Petra c. 45. Strokovno zdravniško izprašani MASER se priporoča cenj. obfinstvu. S spoštovanjem P. Medvaiek Celje, Zavodna St. 5. Oddom Z stonovanii v popolooma novi vili samo boljšim stran-- kam brez otrok. Stanovanja obstoje iz 3 sob, kuhinje, kopalnicc s shrarnbo, vrtora za zelenja^o in 2 sob, kuhinje ev. s sou- porabo kopalnice, vrtom za zeleujavo in shrambo. Informacije pri Celjski vlnarnt Celje, Krekova cesta 10. Kopalno peč z bakrenim cilindroni ter ploCevinasto ko- palno banjo, obojc že rabljeno, toda v dobrem stanju, poceni proda Franjo Dolzan, Celje, Za kresijo 4. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema vsi v zgoral navedene stroke ipadafoča dtla In popravila — Cene zmerne — PostreŽba toJna in mIMm Hranilno pecivo za sladkorne, črevesne in želodčne bolezni in proti debelosti izdelano in odobreno po navodilih prof, von Noordena, Dunaj v dietični pekarni A. Fritz, Dunaj ima stalno v zalogi parna pekarna JoS. KirbiŠ-Celje UsfanovIjena leta 1864. Pod stalnlm driavnlm «adioratvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- možcnja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo Novim hranilnira vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brczpogo1}- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Mado P«Lnik. — Odgovoren za konrorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Četina. — Obav Celju.