Poitnlu platan« V gotoTlal. II. izdaja. Cena Din 1*—- Izhaja rgab dan Ejutra] razveš v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1-—. lanskoletne 2—: mesečna naročnina Din 20’—,za tujino 80-—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 30-69 tn 30-71 Jugoslovan Rokopliov na vratam* Oglasi po tarifi In dogovora Oprava vLJubljanl. Gradišče4, tel.30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-00. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Rek. raB.i LtuHlana 15.621. St. 142 Ljubljana, sreda, dne 24. junija 1931 Leto H. Bančni ravnatelj VVeigelt Bančni ravnatelj VVeigelt iz Berlina postane baje ravnatelj prenovljenega »Kredit-anstalta« na Dunaju. Romunski kralj v Aradu Bukarešta, 28. junija, n. Kralj Karel je dospel danes dopoldne v Arad, kjer je bil slovesno in navdušeno sprejet. Kralj je prišel v spremstvu svojega sina, vojvode Mihaela. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. V kraljevem spremstvu je tudi predsednik vlade Jor-ga in pa maršal Avarescu. S postaje je kralj s spremstvom vred odšel v cerkev, kjer je bil odslužen Tedeurn. Kralj ostane danes v Aradu, kjer se vrše velike svečanosti. Volilna zmaga laburistov London, 23. junija. AA. V volilnem okraju Ardvvick (Manchester) je bil izvoljen pri nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico s 15.294 glasovi kandidat delavske stranke J. Hender-son. Konservativci so dobili 14.980 glasov. Vojna med Bolivijo in Paragvajem Nevvvork, 23. junija. AA. Po vesteh iz Bolivije so se začeli boji med bolivijanskimi in paragvajskimi četami za posest Chapa. Paragvajska vlada je odposlala na novo številne žete in ladje pred pristanišče Casado. Nov odpadnik od sovjetov Pariz, 23. junija, n. Načelnik sovjetske trgovinske misije Dovgalevski, ki je nečak sovjetskega poslanika v Parizu, je padel v nemilost in je bil poklican v Moskvo, da se opraviči, ker je v Hamburgu in v Berlinu neugodno kritiziral sovjetsko trgovinsko politiko. Dovgalevski pa se temu pozivu ni odzval, temveč ee je priključil skupini Besedovslcega, Beograjski nuncij v Rimu Pariz, 23. junija. A A. Havas poroča iz Vatikana, da je papeški nuncij v Beogradu msgr. Pelegrinetti prispel v Rim, kjer ostane nekaj dni. Odmevi bolgarskih volitev na Grškem Atene, 23. junija. AA. Grški listi brez razlike stranke zelo živo komentirajo rezultat volitev na Bolgarskem, s katerim so jako zadovoljni. Nekateri listi naglašajo, da se morajo vsi tisti, ki si žele miru. veseliti izida teh volitev. Izvoljena je večina tistih, ki hočejo mir lia temelju sporazuma s sosedi. Če koalicija Malinova likvidira komitsko vprašanje, bo s tem storila najdragocenejšo uslugo tudi svoji lastni državi in sosedom. Grčija zato pozdravlja izpremembo vlade, ker vidi v njej začetek mirnega sodelovanja Bolgarije z ostalimi narodi. Današnji »Elefteron Vima« prinaša dolg članek, v katerem slika notranjo in zunanjo situacijo Bolgarije v luči Malinovljeve zmage, češ da bo ta vlada zagotovila Bolgariji tisti notranji in zunanji položaj, ki ga ji ne bi mogla zagotoviti nobena druga vlada. Med Kitajsko in Rusijo Peking, 23. junija. AA. V okolico Pekinga je prispelo nad 100.000 mandžurskih čet. Uradno poročajo, da gre v tem primeru le za premikanje čet, vendar menijo, da ima zadeva tudi politično ozadje. Inozemski trgovski krogi so zelo vznemirjeni zaradi ruskokitajskih pogajanj o vzhodnokitajski železnici. To železniško progo sta upravljali skupna Kitajska in Rusija. Kitajski politični krogi se boje, da bo sovjetski vpliv v severni Kitajski preveč narasel. Težkoče z izvozom žita na Madjarskem Budimpešta, 23. junija, n. Madjarski vladi prizadeva mnogo skrbi organizacija izvoza žita. O tej stvari je imela vlada več sej. Razpravljalo pa se je o tem tudi na sejah gospodarskih društev. Zveza izvoznikov in zveza borz sla predložili vladi skupen predlog o ustanovitvi sindikata za izvoz žita. Predlog Zedinjenih držav in Francija Francija ne more pristati na moratorij za vse reparacije brez razlike - Nervoznost v političnih krogih - Napovedujejo se številne interpelacije v parlamentu - Nova gonja proti Briandu Pariz, ‘23. junija. AA. Listi nadaljujejo polemiko o ameriškem predlogu za odgo-ditev reparacijskih plačil. Mnogoštevilne konference med ameriškim poslanikom Ed-geom in funkcijonarji ministrstva za zunanje zadeve dokazujejo živahno izmenjavo misli v tej zadevi. Finančni minister Flan-din je posetil Elizej, kjer je obvestil predsednika republike o vprašanjih moratorija v zvezi z ameriškim predlogom. Francoska odločitev še ni padla. Pariz, 23. junija. AA. Visoka osebnost francoske vlade je dopisniku »Daily Mai-lac izjavila, da francoska vlada ne more pristati na Hoovrov predlog, naj se odhode vsa plačila za eno leto. Francoska vlada je prej ko slej mnenja, da mora Francija dobiti reparacije, ki so ji priznane po Youngovem načrtu. Morda se bo komu zdelo, da francoski odgovor ni primeren na Hoovrovo velikodušno ponudbo. Vendar francoska vlada zahteva, da sc določbe Voungovega načrta glede brezpogojnih anuitet izvedejo po črki in po duhu, Pariz, 23. junija. AA. Konferenca predsednika vlade Lavala s finančnim ministrom Flandinom je trajala snoči celo uro. Radikalni poslanec Dubois je prijavil interpelacijo o Hoovrovi inicijativi. Pariz, 23. junija. AA. Diplomatski so-trudnik Havasa izve, da je francoski poslanik v Washingtonu sporočil ministru za zunanje zadeve Stimsonu, da francoska vlada visoko ceni plemenite občutke, ki so dovedle do Hoovrove inicijative, in da je pripravljena se pridružiti tej inicijativi, vendar želi, da se to vprašanje prouči podrobno, prej kakor bo dan definitiven odgovor. Pariz, 23. junija. AA. Osebnosti, ki se spoznajo v mednarodnih finančnih zadevah, odločno trdijo, da bo dala Francija svoj pristanek na Hoovrov predlog samo tedaj, če se ji daje potrebne garancije, da Hoovrov načrt ne bo za Francijo slabši od Youngovega načrta. Predvsem se mora spoštovati sakrosanktnost nepogojnih anuitet. V zvezi s tem mislijo nekateri, da mora Nemčija v vsakem primeru plačati 50(5 milijonov zlatih mark kot brezpogojni del anuitet. To vsoto bo Francija izročila mednarodni banki za reparacije v Baslu, da bo služila za mednarodne kredite. Deficit, ki bi na ta način nastal v francoskem proračunu, bi se pokril z emisijo kratkoročnih bonov. V nobenem primeru se ne sme naložiti Franciji novih davkov. Vsekakor so sklepi v vprašanju Youngovega načrta težji za Francijo kakor za Anglijo in Italijo in to ne samo finančno, temveč tudi politično in socijalno, ker je Francija v veliko večji meri zainteresrana na pro-speriteti Evrope. Zato more Francija pristati na Hoovrov načrt samo tedaj, če se nemški državniki pokažejo dostojni evropske solidarnosti. London. 23. junija. AA. Angleški listi toplo pozdravljajo dejstvo, da je Anglija takoj sprejela Hoovrovo ponudbo. »Times« pravi, da bi Evropa, če bi mogla, prav gotovo soglasno odobrila Hoovrov predlog, kakor so to storile vse angleške stranke. Ce se to ne bo zgodilo, je treba pomisliti, da je evropsko življenje zelo različno in komplicirano in da se soglasnost v odgovoru ne more doseči preko noči. Hovrova želja po čim naglejšem odgovoru je razumljiva in opravičljiva, ker bi odlašanje nevarno škodilo njegovemu predlogu. Prav tako je razumljivo stališče ameriškega državnega tajnika Stiinsona, da irio-rajo sprejeti ameriške ponudbo vse prizadete države. Potreba in prilika zahtevata od Evrope, da čimprej sledi smernicam, ki so jili dale Združene države. Politični krogi priznavajo, da se bo Francija dala zelo težko prepričati. »Manchester Guardianc se boji, da bo postala Hoovrova ponudba brez vrednosti, ako bo Francija odklonila odgoditev brezpogojnih reparacijskih plačil in zahtevala, naj se Voungov načrt ne izpremeni. Hoovrov predlog ima to eventualno vrednost, da bo povzročil po možnosti po- polno revizijo vprašanja dolgov in reparacij. Nujna posledica teh predlogov je svetovna konferenca, ki naj bi razpravljala o tej zadevi. List končuje,' da bi bil sprejem Iloovro-vega predloga s strani vseh drugih držav brezpomemben, ako bi se dovolilo Franciji, da stavi pogoje, ki bi zaprečili v prihodnjem letu vsako nadaljno akcijo. Rim, 23. junija. AA. Po dobljenih obvestilih prispe ameriški minister Stimson 5. julija v Napulj. Od tu bo takoj odpotoval v Rim, kjer se sestane s predsednikom vlade Mussolinijem in ministrom za zunanje zadeve Grandijem. Verjetno je, da bodo ob tej priliki razpravljali o ameriškem predlogu glede odloga plačil medzavezni-ških dolgov in reparacijskih plačil. Pariz, 23. junija. AA. Vedno bolj jasno postaja, da bo imel Hoovrov predlog v notranjepolitičnem položaju Francije velike posledice. Briandov položaj se je precej poslabšal, ker mu politiki očitajo, da je bila vlada po zadnjih dogodkih presenečena in da ni ničesar vedela, kaj Hoover pripravlja. V zbornici je bilo vloženih o tej zadevi mnogo interpelacij. Debata o Hoo-vrovem predlogu bo najbrže zelo burna. Danes je razpravljal o Hoovrovein predlogu ministrski svet. Francosko časopisje poudarja, da bi Francija finančno zelo trpela, če bi predlagani moratorij neizpre-menjen stopil v veljavo. Nova avstrijska vlada pred parlamentom Programatična izjava dr. Burescha — Kočljivo vprašanje trgovinskih odnosa jev z Jugoslavijo Dunaj, 23. junija, d. V avstrijskem narodnem svetu je govoril danes zvezni kan-celar dr. Buresch o programu nove vlade. Glede Kreditnega zavoda je dejal, da bodo tisti, ki so zakrivili težave te banke, poklicani na odgovornost. Visoke plače in pokojnine se bodo revidirale in skrčile. Glede varčevalnega programa je zvezni kancelar napovedal nove zakonske predloge. Najprej pa hoče vlada rešiti nameravana carinska vprašanja. Zvezni kancelar je nato govoril o zunanjepolitičnih odnoša-jih Avstrije in naglasil, da bo nova vlada nadaljevala prijateljske odnošaje do vseh sosednih držav. Naglašal je posebno bratsko razmerje Avstrije do Nemčije. Vprašanja carinske zveze se je dotaknil samo toliko, da je omenil, da je vsa stvar predložena Haaškemu razsodišču. O trgovinsko-političnili pogajanjih je de- jal kancelar, da so z Madjarsko že končana, z Italijo pa se bodo v najkrajšem času končala. Glede pogajanj za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško vztraja Avstrija pri svojih zahtevah. Na koncu je zvezni kancelar dr. Buresch izrazil posebno zahvalo ameriškemu predsedniku Hooverju za njegovo akcijo. V razpravi o vladni izjavi je poslanec dr. Danneberg opozoril na to, da trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo do 1. julija najbrže že ne bodo končala. Zato je nevarnost, da bodo avstrijski agrarci vse storili, da bi vlada na podlagi svojih pooblastil, ko nastopi brezpogojno stanje, prepovedala uvoz iz Jugoslavije. Dr. Danneberg svari vlado pred takimi ukrepi, ki bi bili enaki carinski vojni z Jugoslavijo in ki bi lahko dovedli do neprijetnih zapletljajev. Razvoj političnih prilik na Romunskem Narodna kmetska stranka napoveduje ostro opozicijo — Dr. Manin izstopil iz stranke in odložil poslanski mandat Bukarešta, 23. junija, n. Na včerajšnji seji zbornice je v imenu narodne kmečko stranke prečital bivši državni tajnik Ilea izjavo stranke, v kateri pravi, da stranka zaradi volilnega nasilja in zaradi nepravilnosti pri volitvah ne priznava zakonitosti parlamenta in tudi ne zakonitosti sedanje vlade. Stranka bo samo iz čuta dolžnosti do naroda sodelovala v delu parlamenta. Za predsednika zbornice je bil izvoljen s 151 glasovi profesor Pompei, medtem ko je dobil profesor Cusa samo 38 glasov. Finančni minister Argetoianu je danes predložil zbornici zakonski predlog o uravno-vešenju proračuna. S tem zakonom se proračun zmanjša za 3 milijarde lejev. Bukarešta, 23. junija, n. Največjo senza- cijo je vzbudilo v političnem svetu pismo šefa narodne kmečke strank© dr. Manina, ki ga je poslal predsedniku stranke, bivšemu notranjemu ministru Mihalakeu. V tem pismu izjavlja, da se umika iz političnega življenja in da ne namerava več sodelovati v aktivni politiki v Romuniji. V drugem pismu, k,i ga je Maniu poslal predsednikuj parlamenta, profesorju Pompeiu, podaja? ostavko na svoj poslanski mandat. Kakor se doznava, namerava dr. Maniu odpotovali v inozemstvo, ker se nikakor ne strinja s sistemom dela sedanje vlade. Kakor smo dalje zvedeli, je dr. Maniu tudi izstopil ii narodne kmečke stranke, v kateri je bil potem za začasnega voditelja izvoljen Mi-lialake. Nj. Vel. kralj med narodom v Liki 4» sJsiflt, •i -S ' • ■' * \ -i A* Sprejem Nj. Vel. kralja v Udbini; za kraljem je predsednik vlade gen. Zivkovit Ljapčev o svojem volilnem porazu »Nedeljske volitve imajo to dobro stran, da so dokazale, da bolgar garski narod ni amorfna masa« Polom bolgarske vlade Katastrofalen poraz je doživela bolgarska vlada pri nedeljskih volitvah, nad vse' sijajno zmago pa si je priboril bolgarski narod. Že po prvih rezultatih nedeljskih volitev je bilo to jasno, značilen molk bolgarske telegrafske agenture, ki je kot zadnja pri-capljala s svojimi vestmi o volivnih rezultatih, pa je bil jasen dokaz za uspeh bolgarske opozicije tudi za dvomljivce. Ta veliki uspeh združenih opozicijonal-nih strank je tem pomembnejši, ker je bil dosežen v najtežji in dolgotrajni borbi. Že pri prejšnjih volitvah se je videlo, da more demokratičeski zgovor samo z največjim terorjem in raznimi volivnimi sleparijami sfabricirati sebi večino. Mnogi so zato mislili, da se bo vladi g. Ljapčeva tudi sedaj posrečilo, da si na enak način prisvoji večino. Treba priznati, da se je g. Ljapčev tudi nad vse potrudil, da pribori tudi svoji vladi priznanje, da je nenadkriljiva v delanju volitev in potvarjanju ljudske volje. Toda vse je bilo zaman in teror makedon-stvujuščih, nasilja upravnih organov in poskusi grobih volivnih sleparij so bili zaman, ker nepremagljiva je bila volja bolgarskega naroda, da vrže ob tla vlado, ki je s svojo zgrešeno politiko spravila deželo na rob propada. Ker že olicijeliii bolgarski krogi ne morejo utajiti silovitega poraza vlade, ga skušajo vsaj omiliti in olepšati ter pravijo v svoji ofieielni agenturi, da j« vlada propadla, ker je opozicija spretno izrabila obstoječo bolgarsko krizo. Ta sila neroden vladni komunike zgovorno pravi, da so vladni krogi vsled silovitosti poraza izgubili glavo. Kakšen smisel naj vendar ima tolažba, da so se volivci le vsled silne gospodarske krize izrekli proti vladi? V nedeljo tepeni bolgarski vlastodržci so vendar umorili Stam-bolijskega le zato, ker da je bil on ovira bolgarskemu napredku. Dogodki pa so dokazali, da so nasprotniki Stambolijskega spravili deželo v naravnost brezizhodno krizo. Kakor pravijo vladni krogi sami, celo v tako težko krizo, da so vsled nje volivci morali pozabiti na vse strankarske razlike in kar soglasno obsoditi tiste, ki so bili krivi te silne krize. Ker jasno ko beli dan .je, da ne more biti za stalno rastočo krizo kriv nihče drugi, ko tisti, ki ima v rokah vsa sredstva, da to krizo omili. In ta veliki krivec je bila vlada demokratičeskega zgo-vora, vlada onih strank, ki so vladali s pomočjo nasilja makedonstvujuščib. Vse to je narod spoznal in ker je spoznal tudi — obsodil. In obsodil je strahovito in dokončno vlado in vse one, ki so jo podpirali, pa tudi vse tiste, ki niso šli odločno v boj proti vladi in ki so hoteli s svojimi posebnimi listami cepiti narod, kajti v nedeljo so ostale vse manjše stranke brez mandatov. Obenem s svojo obsodbo vlade in njene politike ter z odobritvijo politike združene politike pa je narod tudi jasno povedal, kaj noče in kaj hoče. Absolutno mora biti konec pogubonosne-ga vpliva makedonstvujuščih. Strahovlade, ki so jo leta dolgo vršili makedonstvujušči, Je bolgarski narod sit do grla in zato mora biti te strahovlade enkrat za vselej konec. A tudi vseh pobojev in političnih umorov, ker hoče bolgarski nared v miru delovati za svoj napredek. Zato pa tudi odklanja ono politiko, ki so jo tuji vplivi zanesli v Bolgarsko in ki je hotela, da bi se bolgarski narod še enkrat spuščal za druge v krvave dogodke in živel v trajnem sovraštvu s sosednimi narodi, s katerimi ga veže vse Eolnu skupnih interesov. Bolgarski narod oče pi litiko, ki se vodi samo zaradi bolgarskega naroda, hoče politiko, ki mu omogoča vedno bolj prijateljske stike s sosednimi narodi, hoče skratka politiko, ki je v skladu z idejo balkanske skupnosti. Zaradi tega hoče tudi bolgarr1-1 narod, da imajo merodajen vpliv na bolgarsko politiko gospodarski interesi, da je gospodarstvo izhodišče bolgarske politike, ker je v tem tudi edina rešitev proti silni krizi. Ne politika sovraštva in ogrožanja miru, temveč politika zbližanja med balkanskimi narodi bo omogočila Bolgarski napredek in blagostanje. Zmaga opozicije je zmaga ideje velikega in nepozabnega Stambolijskega in v tem je historičen pomen nedeljskih bolgarskih volitev. Dne 21. junija 1. 1931. je bolgarski narod pričel zopet voditi svojo lastno politiko, tega dne se pričenja tudi za Bolgarsko zdrava in aktivna bolgarska politika. Z njo je zajamčen mir Evropi in zato so nedeljske volitve tudi velika pridobitev za mir. V istem razmerju, kakor je strahovit poraz bolgarske vlade, je silna zmaga opozicije, ki je takoj poklicana, da prevzame vlado in da uveljavi voljo bolgarskega naroda, ki je za mir in sporazum s sosednimi narodi ter proti vsaki politiki, ki bi mogla bolgarski narod privesti v nevarne zaplet-ljaje. Doba konstruktivne miroljubne in tudi slovanske politike se je v nedeljo na Bolgarskem pričela in vlada, ki se je tej politiki upirala — je odigrala. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 23, junija, (d). Pretežno Jasno, kolikor toliko nagnjenje k nevihtam, gorki krajevni vetrovi. ša predsednik Ljapčev ,-eniateniatxeni Sofija, 23. junija. AA. Bolgarska agencija poroča: V intervjuvu, ki ga je dal predstavniku Bolgarske agencije, nagla-ša predsesdnik vlade Ljapčev, da se je on osebno vedno trudil, da ublaži politično brobo, ne pa da jo poostri. Zato je dal tudi ostavko vlade takoj po zaključi tvi parlamentarnega zasedanja. Ko je videl, da to ni vodilo do cilja, je smatral takoj za nalogo vlade, da izvrši svobodne volitve. Te volitve so bile izvršene v naj večjem redu in popolni svobodi, tako da se ne more očitati vladi napovedano prelivanje krvi. Predsednik vlade je še dodal, da imajo rezultati volitev tudi to dobro stran, da demantirajo mišljenje nekaterih krogov, da izpadejo volitve v Bolgariji vedno v korist vladi, to je, da je bolgarski narod amorfna masa. Nato je še naglasil, da je morala opo- Rim, 23. junija, n. Ponudba ameriškega predsednika Hooverja evropskim dolžnikom, da bi za leto dni ustavili odplačevanje med zavezniških dolgov pod pogojem, da bi sami dovolili Nemčiji enoleten moratorij za plačilo reparacij, je iznenadila italijanske službene kroge. Do danes so fašistični listi samo zabeležili ta dogodek in ga niso dalje tolmačili. Sedaj pa prinašajo listi značilno poročilo, v katerem javljajo, da je Grandija poselil ameriški poslanik v Rimu Garret. Dalje pišejo listi, da so med Berlinom, Londonom, Parizom in Rimom že v teku razgovori in da pristojni činitelji proučujejo to vprašanje s tehnične strani. Hooverjeva ponudba je izzvala v Rimu dober vtis. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da Italija ne sme pustiti zicija zbrati štiri stranke, da je prišla do tega rezultata. Od 150 mandatov, ki jih je dobil nacijonalni blok, pripada polovica frakcijam agrarne stranke, polovica pa odpade na demokrate, liberalce in radikale. Od ostalih 124 mandatov je dobil »Demokratičeski zgovor« 79 mandatov. Ljapčev pravi, da se je treba na-dati, da bo rodil ta parlament vlado, ki se bo mogla nasloniti na močno večino in ki bo mogla sprejeti potrebne zakone. Na koncu je dejal, da čaka spoštujoč ustavne odredbe in parlamentarne tradicije samo časa, da izvrši tudi on v tem pogledu svojo dolžnost. Sofija, 23. junija n. Sedaj so znani končni izidi volitev. Opozicijonalni blok je dobil 150 mandatov, vlada 79, komunisti 6 in makedonci 8. Z državne liste so naknadno dobili še socijalni demokrati 5 mandatov. predloga v Italiji izpred oči dejstva, da je na račun reparacij od Nemčije prejemala več, kakor pa mora plačevati Ameriki in Angliji. Ta presežek je za Italijo važen, kajti ona ni bogata. Italija se nadeja, da finančna okrepitev Nemčije, ki bo imela kot neizbežno posledico tudi njeno politič. okrepitev, ne bo porušila ravnovesja v sred. Evropi. Italija ne bi hotela, 11 Lavoro Fascista« objavlja nove članke o tajnem delovanju katoliške akcije in napada škofa nisgr. Tacconija, ki je obsodil postopek fašistov, kateri so na dan sv. Antona udrli v cerkev, odnesli kip sv. Aniona in ga nosili po mestnih ulicah, čeprav je bila procesija prepovedana. Škof Tacconi je v neki svoji poslanici ostro obsodil ta fašistični postopek in naglasil, da se danes Italija nahaja v temi, kjer vlada satan. >Lavoro Fascista« smatra to za žalitev in sporoča Vatikanu, da fašistična vlada ne more prenašati, da bi se Italija na tako grd način žalila. Trst, 23. junija, n. V mestu Pontebba so zaprli duhovnika Alojzija Caledonija. Fašistični listi pišejo, da je imel Caledoni v nedeljo pridigo, v kateri je ostro napadal fašizem in fašistično vlado zaradi raz-pustistve katoliških mladinskih organiza- Predsednik vlade v kopališču Teslič Beograd, 23. junija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve ar-mijski general Peter Zivkovič je odpotoval snoči z brzovlakom v kopališče Teslič, kjer bo ostal nekoliko časa. 40.000 dinarjev za študijska potovanja študentov Beograd, ‘23. junija. AA. S sklepom ministra za kmetijstvo je bilo izplačano iz državnega kmetijskega fonda 40.000 Din in sicer po 20 tisoč dinarjev kmetijsko-gospodarskim fakultetam v Zagrebu in Beogradu za studijska potovanja študentov. Pevski odsek »Grafika« na Dunaju Dunaj, ‘23. junija, (d) Ljubljanski pevski odsek »Grafika«, ki je uspešno dokončal svojo turnejo po Češkoslovaški, je danes na svojem povratku prišel na Dunaj. Ljubljančane so na postaji prisrčno pozdravili slovenska društva, zlasti »Slovenski Krožek«, kakor tudi društvo »Freie Typographia«. Zvečer je bil v hotelu Wimberger prirejen skupen večer, ki so se ga v obilnem številu udeležili člani slovenske kolonije in pa prijatelji društva »Freie Typogra-pbia«, »Grafika« in »Freie Typographia« sla izmenjaje prepevali. Bilo je tudi več nagovorov; med drugimi je govoril zastopnik društva »Freie Typographia« in pa zastopnik Slovencev Andrej Gabršček. Zaprte dunajske visoke šole Dmyij, ‘23. junija, (d) Glede na objavo razsodbe ustavnega sodišča, ki je proglasilo po svoječasnem rektorju dunajskega vseučilišča Gleispachu izdani dijaški red za protizakonit, je prišlo danes pred vseučiliščem, v sobi in v raznih predavalnicah do resnih nemirov, pri čemer so mnogo socialističnih in židovskih dijakov krvavo pretepli. Nemiri so se razširili tudi na druge visoke šole. Zaradi tega so bile tri dunajske visoke šole. in sicer vseučilišče, zemljedelska visoko šola ki živinozdravniška šola, zatvorjene. cij. Caledoni, pravijo omenjeni listi, se je v svoji propovedi toliko spozabil, da je izgledalo, kakor da bi imel kakšno soci-jalistifno zborovanje. Fašiste je imenoval grabežljive volke v ovčji koži. Duhovnika Caledonija so izročili sodišču. Rim, 23. junija. AA. V nedeljo je sprejel papež 700 članov kongregacije za versko propagando. V svojem govoru se je papež pritožil, da je prejelo 9.000 fašističnih organizacij nalog., naj nadzorujejo delovanje katoliške akcije. l’o časopisnih poročilih je papež označil akcijo fašističnih organizacij za obsojanja vredno vohunstvo. Dejal je, da ga tolaži sočutje in podpora vsega katoliškega sveta in velikega dela nekatolikov. Politični krogi menijo, da bodo papeževe obtožbe otežkočile pogajanja za sporazum med cerkvijo in državo. Poset angleških vojnih ladij v Splitu Split, 23. junija, k. Kakor smo zanesljivo izvedeli, pridejo meseca julija v Split 4 angleške vojne ladje. Najprej pride neka križarka, ki ostane v splitski luki od 1. do 9. julija, nato pa doplovejo v luko še tri vojne ladje, od katerih je ena avijonska, ena pa rezervna. Te ladje ostanejo v Splitu od 21. do 27. julija. Povratek dr. Korošca iz inozemstva Beograd, 23. junija, k. Snoči se je vrnil iz inozemstva bivši ministrski predsednik dr. A. Korošec. Danes dopoldne so ga posečali razni njegovi prijatelji. Bivši meksikanski predsednik v Zagrebu Gradec, ‘23. junija, n. Bivši predsednik Me-xiea Iimilo Portez Gill, ki je na avtomol inem potovanju po Evropi, je snoči dospel z dru ino v Gradec, danes pa odpotuje v Zagreb. Prvi kongres odbora za ohranitev miru Zastopnik ljubljanske občine na kongresu Pariz, 23. junija. A A. Te dni je bil v Parizu prvi kongres odbora za ohranitev miru na podlagi spoštovanja obstoječih mirovnih pogodb. Kongresu je predsedoval Charles Lalle-mand, član akademije znanosti. Od članov jugoslovanskega odbora za ohranitev miru na podlagi spoštovanja mirovnih pogodb so prisostvovali kongresu bivši minister Ceda Mihajlovič, Ante Tresič-Pavičič in dr. Birsa, ki je zastopal predsednika ljubljanske občine. Udeležencem kongresa je bilo prirejeni več banketov in drugih svečanosti, ki so se jih udeležile mnogoštevilne politične osebnosti. Danes je sprejel udeležence kongresa predsednik vlade Laval. Drugi kongres odbora za ohranitev miru na podlagi spoštovanja mirovnih pogodb bo prihodnjo jesen. Vtis Hooverjevega Komentarji fašistovskega tiska — »Italija ne bi mogla dopustiti, da bi Nemčija izrabila olajšave za okrepitev svojega vpliva v Avstriji« Usoden trenutek pod drevesom Koncert »Echa« iz Kra- j kova Bratsko pevsko društvo »Echoc iz Krakova je priredilo v ponedeljek v filharmonski dvorani zelo uspel koncert, ki pa je bil radi visoke sezone bolj srednje obiskan. Izvajali so skladbe Galla, Grbusinskega, Kamienskega, Lachmana, Lipskega, Mareka, Novovievskega, Kopicinskega, Raczke, ■ Rizzija, Saltisa, Vieho-viča in Walewskega, ki je pevovodja tega odličnega, štiridesetčlanskega moškega zbora. Zbor sestoji iz samih inteligentov, poje pretežno moderne skladbe in je njegova najjačja stran ritmična sigurnost v polifonih zborih. S tem ne rečem, da bi tudi dinamika ne bila skrbno izdelana: slišali smo krasne »ptanissi-mec, čeprav zbor rad povdarja svojo eksistenčno silo z nasprotnim, s »fortissimK. Že pri izberi skladb, še bolj pa pri izvajanju smo slišali, da se dirigent in njegova četa izogibata jokavosti in pretiranemu sentimentu, kar jima vsak sodobno orijentiran človek šteje le v dobro. Tenorjem se inomentano pozna mala utrujenost po naporni turneji, ostalim pa prav nič. Kaki dečki so v intonaciji, so pokazali po koncertu na unionskem vrtu, kjer so dobili v dar vsak po en izvod pesmarice matičnega kvarteta in so nekaj pesmi iz pesmarice zapeli kar z lista. Dirigenta Waleka, kakor ga vsi kličejo, sem vprašal po poljskih modernistih Szyma-nowskem, Rogowskem, Rožiekem i. dr., ki sem se seznanil ž njimi v Pragi. Zelo jih ceni, zameri jim pa to, da za moški zbor ne pišejo in jih torej ne more izvajati. Zelo se zanimajo za našo moderno zborovsko pesem, ki je pa tudi usmerjena bolj v mešan zbor. Odlično izvajan spored je publiko tako navduševal, da so Kra-kovčanl morali na koncertu kar ponavljati in dodajati. Slavko Osterc. Glas s severne meje O odnosu med Nemci in Slovenci na naši severni meji smo že mnogo pisali; mnogo glasov je že šlo mimo gluhih ušes, toda ker nekaj vendarle vedno ostane, naj gredo še te vrstice mimo tistih ušes: nekaj se jih bo žo prijelo. Ena najlepših pokrajin v Sloveniji je zapaden del Slov. goric med Sv. Jurijem ob Pesnici, Kungoto, Svečino in Sv. lijem; zato ni nič čudnega, da se Nemci že dolgo zelo zanimajo za te kraje. Tu sem so naseljevali svoje ljudi iz Reicha in izpodrivali naše posestnike; Schulverein in Siidmarka sta postavljala svoje domove in od tam razdirala našo narodnostno mejo in naše preprosto ljudstvo je že skoro klonilo pred velikim navalom nemštva. Toda usoda je še vse ob pravem času odvrnila in danes se ti kraji zopet razvijajo pod zastavo slovenske in jugoslovanske kulture. Vendar pa se kljub trinajstletni svobodi teh pokrajin še vedno dogajajo reči, ki spravijo iz ravnotežja še tako strpnega človeka in ki nam kažejo, kako globoke *areze je napravilo r našem narodu prejšnje ponemčevanje, ker ni zadelo na dovolj močan in splošno izveden odpor s slovenske strani. Smo seveda ob meji in naša strpnost in lojalnost zahteva, da s človekom, ki pride z one strani in ne razume našega jezika, govorimo po nemško. Tako je prav! Druga pa je, če zaslišimo klatiti nemščino take ljudi, ki tega nikakor ne potrebujejo, ampak delajo to iz same nadutosti. Ali se jim zdi, da s tem kaj pridobe na svoji časti in ugledu? Mislimo, da presneto malo! Drugi pa zopet skromno pripomnijo, da jim gre tako »bolj na roke«. Res ne vemo, kako jim more iti nemščina »bolj na roke«, kakor pa jezik, ki ga je govorila njih mati in ki ga govore danes njih otroci doma in v šoli; ali jim je res Schulverein tako obrusil jezike za nemščino?! Eno preteklih nedelj je priredil neki klub na cesti Maribor—Sv. Jurij ob Pesnici motorno dirko. In če je človek malo poslušal tiste, ki so imeli kaj z dirko opraviti, je slišal samo nemško; telefonska govorica samo nemška; neki gospod gre odganjati dve stari slovenski ženici v nemščini tako oblastno, kot bi ga moral razumeti cel svet. Če je bila ta prireditev prirejena od samih Nemcev, ne vemo, podoba pa je bila taka kot bi prišel k nam kak klub iz Nemčije. Tak dogodek gotovo ne vzbuja narodne samozavesti pri preprostem ljudstvu, ki je zlasti tu na meji narodnega prebujenja tako krvavo potrebno. Isto je, če n. pr. sedemo v kak obmejni avtobus in se popeljemo v obmejne občine. Komaj dobro sedemo, se že tudi ustrašimo, ali nismo morda pomotoma vstopili v voz, ki pelje v Avstrijo. Šofer in vsa družba govori po nemško in zdi se ti, da si kje sredi Avstrije. Pa niso to Nemci, to so naši obmejni ljudje, ki so se v zadnjem ljudskem štetju priglasili za Slovence, pa se tega, kakor je iz vsega razvidno, premalo zavedajo. Da je le eden v družbi, ki mu slovenski jezik ne gre posebno gladko — alo, že je cela družba nemška. Ja, ali smo res tako nesamostojni in pod tujim vplivom! Mislimo, da je danes že prišel čas, ko se nam ni treba niti bati niti sramovati govoriti svoj materni jezik. Saj na ta način človek res ne more oporekati Nemcem, če zahtevajo mejo kje tam doli ob Dravi. Veste, neodločnost in zajčja plašnost je že preveč škodila nam Slovencem pri naših narodnih mejah, da bi jo smeli še naprej gojiti in kazati, da nismo ptič ne miš. P. J. Medija-Izlake Pes je ugriznil učenca osnovne šole Sašo Bleiweissa v koleno leve noge. Saša je ostal v domači oskrbi, ker je pes zdrav. Prireditev šolske mladine. Na praznik 29. junija ob pol 16, bo priredila šolska mladina v dvorani Sokola Medija-Izlak otroško igrico »V kraljestvu palčkov«. Upamo, da bo dvorana polna. Kako tragično sta Balantičeva in Kamnik, 23. junija. Tragična usoda priljubljenega Rudolfa Valjavca in njegove zaročenke je globoko pretresla vse prebivalstvo. Oba dneva so prihajale cele trume prebivalstva od blizu in daleč pod Zaprico in v Godič, kjer ležita na mrtvaškem odru. V ponedeljek proti večeru so 'se prišli od njiju poslovit stanovski tovariši, delavci in uradništvo tovarne Titan, kjer je bil Valjavec uslužben 4 leta, Balantičeva pa 7 let. Šele danes se je iz mnogih verzij, ki so nastale o tragični nezgodi, izluščil dogodek, ka-kar se je v resnici izvršil. Šofer avtobusnega podjetja Kregar & Fajdiga se je ravno vračal z avtobusom iz kolodvora. Vozil je proti mladima zaročencema, ki sta korakala pod enim dežnikom drug poleg drugega. Šofer je prav dobro videl, da se nista ustavila pod drevesom, ampak sta počasi korakala naprej. Prav v trenutku, ko je privozil mimo njiju, je strahovito počilo. Mislil je, da je eksplodiral bencin v kotlu, ko pa je pogledal nazaj, je videl oba mlada človeka ležati na tleh. Ustavil je avtobus in hitel nazaj pogledat, kaj se je zgodilo. Tam je že našel g. Pavliča in dva kolesarja, ki sta ravno privozila mimo. Šele tedaj je videl, da ju je ubila strela. Valjavec in Balantičeva torej nista vedrila pod drevesom, ampak sta šla mimo njega prav v onem trenutku, ko je treščilo. Nesrečen, edinstven slučaj. Št. Rupert, 22. junija. Ponoči od nedelje na ponedeljek okrog ene ure je zopet klical rog nočnega čuvaja na pomoč. Takoj za tem je v zvoniku bilo plat zvona. Ljudje so bili takoj pokonci in še vsi razburjeni od popoldanske nevihte so hiteli gledat, kje gori. Gorelo je v vasi Okrog, ki je pol ure oddaljena od Št. Ruperta. Gasilci iz Št. Ruperta so bili takoj pripravljeni za pomoč, toda pomagati ni bilo več mogoče, ker je bilo mahoma vse v plamenih. Gorelo je pri Gregorčiču, po domače pri Miklavžinu. Hiša in vsa ostala poslopja so bila lesena. Da bi se razširil požar, ni bilo nevarnosti, ker je stala hiša na samotnem kraju. Na mesto Učenec utonil v Krki Njegovega trupla še niso našli Rajhenburg, 22. junija. Komaj se je malo pozabila tragedija na bin-koštni ponedeljek, že nas je globoko pretresla nova nesreča. Krasno, toplo vreme smo imeli preteklo sredo 17. t. m., vse je pohitelo h Krki ali Savi. Med številnimi kopalci je bil tudi osnovnošolski učenec Tomše, doma odnekod pri Čatežu. Nenadoma je izginil kopalcem izpred oči; zajel ga je najbrže vrtinec in ker tudi deček ni bil ravno najboljši plavač, ga je Krka pogoltnila. Dosedaj ga še niso našli. Starši, ne puščajte otrok brez nadzorstva v vodo! Več milijonov škode na Jelovici Katastrofalne posledice orkana Bled, 23. junija. Kakor smo pred kratkim poročali, je divjal te dni nad Jelovico v bližini Bleda silen orkan, ki je odnašal strehe in podrl številna drevesa. Gozdovi Jelovice so mestoma popolnoma uničeni. Očividci cenijo, da je okoli 40 posestnikom uničenega nad 100 tisoč kubičnih metrov smrekovega in bukovega lesa ter da znaša škoda več milijonov dinarjev. Tudi v Ribnem pri Bledu je napravil orkan mnogo škode. Lepa sadna drevesa so ponekod popolnoma uničena, ker so bila izruvana s koreninami. Po vasi je videli hiše, ki so radi silnega orkana vse razdejane. Tej manjka streha, drugi zopet dimnik, mnogo kozolcev je razmetanih, na dvoriščih je mnogo pobite opeke. Skratka — slika groznega razdejanja, kakršnega ljudje vobče ne pomnijo. Valjavec umrla - Ganljiv pogreb Drug poleg drugega na mekinjskem pokopališču Nesrečni žrtvi so pokopali danes popoldne ob spremstvu velike množice in številnih zastopnikov. Na zadnji poti je spremilo Rudolfa Valjavca pevsko društvo »Solidarnost«, katerega član je bil pokojnik, in mu zapelo, preden se je sprevod začel pomikati, žalostinko. Potem je krenil sprevod po Šutni in Glavnem trgu proti Mekinjam. Krsta je blia okrašena s 6 šopki in venci, katere so darovali organizacija OPEST, pokojnikovi tovariši v tovarni Titan, mati in sestra, društvo Solidarnost, ravnateljstvo tovarne Titan in uradništvo tovarne. Za krsto so stopali z zastavo pevci, potem mati in brat pokojnega Valjavca, njegovi tovariši, uradništvo tovarne in izredno številno občinstvo. Lep sprevod se je združil s sprevodom s krsto Ivanke Balantičeve, ki je prišel i * Godiča in v katerem je bilo številno okoliško prebivalstvo. Tudi to krsto so krasili venci tovarne Titan, tovarišic in drugih. V mekinjski cerkvi je opravil tamošnji župnik Viktor Čadež obredne molitve, nakar so obe žrtvi pokopali drugo poleg druge na mekinjskem pokopališču. Ob svežem grobu obeli tako tragično umrlih mladih ljudi je z globoko potrtimi srci sočustvovalo vse občinstvo. Društvo Solidarnost je zapelo še »Nad zvezdami«, nakar so žrtvi položili k večnemu počitku. Tako lepega in ganljivega pogreba še niso videli v Mekinjah. požara pa tudi ni bilo mogoče priti i. motorno brizgalno, ker ni blizu vode. Na splošno začudenje pa ni bilo nobenega domačega nikjer. Ljudje so mislili, da so zgoreli v plamenih, toda izkazalo se je, da je bila biša prazna, ko je začelo goreti. Ljudje pa so tudi videli, da je bila še okrog 10. ure luč v Gregorčičevi hiši. Zato splošno govore, da so Gregorčičevi hišo sami zažgali. Pred nedavnim si je dal Gregorčič hišo zavarovati pri raznih zavarovalnicah za večjo vsoto. Drugi dan so tudi našli v gozdu skrito obleko in jedila v vrečah. Ta družina je bila tudi že osumljena, da je podtaknila ogenj, ker je v tamošnji okolici že večkrat gorelo. Redukcije v litijski tovarni Mautner Večjih redukcij v tovarni ni več, ker je število delavstva že tako do skrajnosti skrčeno. Te dni so reducirali še g. Štrosa, nadmojstra. V tovarni je bil zaposlen nad 9 let v splošno zadovoljstvo vodstva in delavstva. Po rodu je Čeh. Kakor čujemo, bo prišel na njegovo mesto neki Nemec, kar po našem mnenju nikakor ni pravilno, ker imamo za to mesto dovolj domačih sposobnih ljudi. Pri tej zadnji redukciji je bil delavcem odvzet tudi nabavni prispevek, ki dosega za mojstre na vsake tri mesece celo plačo, za delavce pa 100—200 Din. Pred dnevi je začela tovarna obratovati z 10-urnim delovnim časom. Pravilno bi bilo, da bi pri taki važni spremembi v delovnem času s tajnim glasovanjem, kot je bilo to vedno v navadi, delavstvo brez strahu pred redukcijo povedalo, če je zadovoljno z 10-urnim delavnikom. Gad ga je pičil Litija, 22. junija. Pred kratkim smo poročali o nekem posestniku, ki ga je pičil gad. Sedaj pa smo izvedeli že o drugi žrtvi kačjega pika. Tokrat gre za 4-letnega otroka. Mati in še neka ženska sta se bili namenili v Litijo. S seboj sta vzeli tudi 4-letnega otroka. Šli so po glavni cesli, ko je otrok nenadoma zakričal. Pod nogami se mu je zvijal gad. Mati je opazila ludi dve krvavi piki na noge in tedaj je vedela, da to ne more biti nič drugega kot kačji ugriz. Otroka so brž odpeljali k dr. Ukmarju v Litijo, ki je rano razširil in mu vzbrizguil serum proti kačjemu piku. Upamo, da ne bo hujših posledic za otroka. Zanimivo je to, da zadnjih 10 let pri nas m bilo nobene žrtve kačjega pika. Krč ga je prijel v vodi Zadnji teden imamo tudi pri nas vroče po letne dneve, ki izvabljajo kopalce v Savo. Saj na savski rivijeri kar mrgoli kopalcev in ko palk. Med temi se je nahajal tudi Albert K., pomočnik, za katerega bi poslal ta dan kmalu usoden. Kot vešč plavač je zaplaval proti sre diui Save, ki je pa na tem mestu precej glo boka. Ker je šel najbrže preveč vroč v vodo, ga je prijel krč in se je začel potapljati. Zadnji trenutek sla skočila v vodo dva kopalca in ga že skoraj nezavestnega potegnila iz vode. leurfe nad Rupertom Št. Rupert, 22. junija. Ni še dolgo, kar smo poročali o hudi nevihti nad našo dolino, ki je zlasti v nekaterih vaseh uničila polja in vinograde ter v strmih legah odplavila mnogo zemlje in jo nakopičila na polja v vznožju hribov. V nedeljo popoldne pa so se spet zbrali nad Št. Rupertom temni oblaki. Med bliskom in gromom se je vsula toča, ki je bila izredno de-bela in oglata; take že dolgo ne pomnijo ljudje. In v pol ure je upostošila polja, vinograde in sadno drevje, zlasti v škovcu, Kainnju in ns Homu. Ko je prenehala toča, je naliv trajal Se pozno v noč. Naslednji dan pa se je nudila ljudem porazna slika. Krompir, fižol in drugo sočivje je bilo popolnoma zbito v zemljo, tako da se v nekaterih krajih ne pozna več, kaj je rastlo. Zlasti je velika škoda na žitu, ki j« ravno začelo zoreti. Tudi nekateri vinogradi ao zelo poškodovani. Vinogradniki so zadnje dni škropili trto radi prejšnje toče. Sedaj bi bilo potrebuo škropljenje, a se ne dobi galice, ker je naše tovarne premalo izdelujejo, inozemska galica pa nam je predraga. Kmetovalci so v prizadetih krajih zelo obupani. Uničeni so jim zadnji viri dohodkov, na kater^ so se opirali v težkih časih. Identiteta neznanega utopljenca ugotovljena Najbrž je šel prostovoljno v smrt Kamnik, 23 junija. Kakor smo včeraj poročali, so v soboto v Stranjah potegnili iz vode truplo GO-letnega moža, ki je imel pri sebi 9.730 Din gotovine, a je bil brez dokumentov, tako da njegove identitete niso mogli ugotoviti. Šele včeraj popoldne so ugotovili, da je to prevžitkar France Škerlep iz Depale vasi št. 27 pri Domžalah. Z domačimi se menda ni posebno dobro razumel, bil pa je zelo nervozen in do skrajnosti razdražljiv. Pred dnevi je prodal gozd in nato z denarjem izginil od doma. Domače njegova odsotnost ni prav nič skrbela, saj so bili navajeni, da je včasih kar na lepem odšel za več dni k sorodnikom. Prepričani so bili, da je tu-di sedaj odšel k njim. Ker se je popis neznanega utopljenca v ■ Stranjah popolnoma strinjal z njegovo osebo, ga je v ponedeljek popoldne eden izmed domačih prišel pogledat in ga takoj spoznal. V torek zjutraj so ga prepeljali v Domžale, kjer so ga tudi pokopali. Stavbeno gibanje v Zagorju Stavbena sezona je pri nas domala mrtva; poleg trgovine g. Ahčana zida lepo stavbo g. lekarnar Pokorny. Ta stavba, ki bo imela obenem tudi poslovne prostore za lekarno, bo vsekakor v okras tamkajšnje okolice. G. Koše- ' uina Jak. pa si gradi lično enodružinsko hišico na polju v Dolenji vasi. S tem pa smo tudi že pri kraju. Pa ne, da bo kdo mislil, da je Zagorje oni srečni kraj, kjer ni stanovanjske krize. Ne, v Zagorju je še prav občutno pomanjkanje stanovanj, samo graditi nima kdo, ker delavci, zaposleni pri tukajšnjem rudniku, ni majo niti za hrano in še ob pomanjkanju lezejo v dolgove. Rudnik, ki bi lahko zidal stanovanjske hiše za svoje delavce, se ne gane in morajo rudarji od krvavega zaslužka plačati še drago stanovanje. In rudniški upokojenci!? Delali so pri rudniku 25, 30 in še več let; ko jim je rudnik izmozgal vso moč in mladost, so dobili pokojnino, ki je upokojencu ravno za kavo in tobak. Revež pa mora še del te skromne pokojnine odračunati za stanovanje, ako hoče biti pod streho. Lepo bi bilo od rudnika, da bi delavcem, ki so stopili po dvajsetih letih službovanja v pokoj, ali pa so se pri delu ponesrečili, dalje družinam, ki so zgubile svojega roditelja v obratni nezgodi, dala rudniška uprava zastonj stanovanje do smrti, kajti tega so si poleg skromne pokojnine gotovo zaslužili. Škofja Loka Gradbena dela. Svet pod Kamenitnikom, kjer ni bilo pred leti nobene slavbe, jih je sedaj že 15. V novi šolski zgradbi so stavbni mizarji svoje delo dovršili, inštalaterji centralne kurjave in elektrike so tudi gotovi. Centralno kurjavo so pred dnevi preizkusili. Napeljava je delovala brezhibno. Krajevni šolski odbor je razpisal ključavničarska, pečarska, parketna, tapetna, steklarska, slikarska in pleskarska dela, ter izdelavo lesene šolske opreme: tabel, miz, stolov, klopi, omar, katedrov itd. Upati je, da bo zgradba brez bistvenih zastanlcov izročena svojemu namenu. Čakata še telovadnica in stanovanjska stavba, ki se bosta prej ali slej tudi dvignili iz tal. — Nanovo je preuredil svojo stavbo usnjar Anton Šubic na Spodnjem trgu. Lično pročelje in novi pločnik dajeta hiši prav čedno lice. Svojo hišo zažgal in pobegnil Da bi dobil zavarovalnino Strela zanetila velik požar Nad 100.000 Din škode — Zavarovalnine pa samo 15.000 Din Rajhenburg, 22. junija. V nedeljo proti večeru so se jeli zbirati temni oblaki, ki niso kazali nič dobrega. Okrog šeste ure se je vlila močna plpha, ki je pa kmalu ponehala. A že po kratkem presledku je močno zagrmelo in zopet se je vlilo, med nevihto se je tudi močno bliskalo. Okrog pol desete ure zvečer, baš ko so se tržani spravljali k počitku, je zadonela gasilska tromba, naznanjajoč, da nekje gori. V tistem hipu smo opazili tudi že v daljavi zublje. Gasilci so se zbrali hitro v gasilskem domu, vendar niso odšli na kraj požara, ker prav za prav niso niti vedeli, kje gori. Danes zjutraj smo pa izvedeli, da je zgorelo gospodarsko poslopje in kozolec, last g. Franca Pribožiča, posestnika na Raztezu pri Rajhen-burgu. Požar je zanetila strela, ki je udarila v kozolec, ki je stal zraven gospodarskega poslopja. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Gasiti ni bilo mogoče, ker ni v bližini vode, razen tega sta ležali poslopji na hribčku. Na kraj požara ni bilo nobenega gasilnega društva, ker so vsa preveč oddaljena, gasilci pa tudi ne bi mogli dosti pomagati. Nevarnost je obstojala, da bi se ogenj razširil na sosednjo drvarnico in pa na stanovanjsko hišo, kar so komaj preprečili. V gospodarskem poslopju je bila zgoraj kašča, v kateri je bilo še žito, predvsem pšenica in pa nekaj suhega mesa, drugi del gospodarskega poslopja je zavzemal skedenj. Tu so bili shranjeni razni poljedelski stroji, kateri so zgoreli ali pa so neuporabni. Spodnje prostore je zavzemal hlev, v katerem se je nahajalo osem glav živine, katero so pa k sreči vso rešili. Kozolec je bil prazen, pač pa je bil spodaj stroj za mlatenje žita, železen plug in pa drugo poljedelsko orodje, katero je vse uničeno. Pogled na pogorišče nudi žalostno sliko. Od lepega gospodarskega poslopja je ostal še zidan temelj, dočim od kozolca ni ostalo razen nekaj zoglenelih tramov ničesar. Škode je nad 100.000 Din, a lastnik je zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici za borih L5.000 Din. JUGOSLOVAN Sreda, ‘24. junija 1931'. -------------TTim—■ III ■ MMMMH— IBin [I—1 "lil ■ ■■ Stran 4 a Jz Dravsfee banovine d Razglas Jugoslovanskega akademskega kluba kraljevine Jugoslavije. Pred meseci je med akademiki vseh jugoslovanskih univerz nastala akcija, da se ustanovi enotno društvo vseh jugoslovansko mislečih akademikov na vseh univerzah in mestih, kjer obstajajo fakultete. Glede na sedanje stanje študentov, ki so večinoma neorganizirani, deloma pa organizirani v društvih, Im ne morejo ustrezati vsem študentskim potrebam, se je ustanovil Jugoslovanski akademski klub, ki naj pod svojim širokim narodnim programom združi vse jugoslovanske orientirane akademike v skupnem delu v korist akademikov in naroda. Naš program je tako širok in velik, da moremo z njim zadovoljiti vsakega Študenta. Že v kratki dobi klubovega obstoja laJiko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo tako v široki javnosti, kakor pri odločilnih oblasteh našli mnogo razumevanja in stvarne podpore, da lahko trdimo, da bomo svoj program izvedli. Vabimo vse akademike, da pristopijo v klub in pokažejo s tem razumevanje za njegovo delo ter pripomorejo do najboljše rešitve vseli šludent-elkdli vprašanj. — Jugoslovanski akademski klub. — Jugoslovanski akademski klub je dosegel za svoje elane 75% popust na vseh državnih železnicah in brodili, in sicer za drugi In tretjih razred bi zih in osebnih vlakov. Ta ugodnost velja v glavnih počitnicah, kakor tudi ob boii&iih, velikonočnih in. semestralnih počitnicah, »a poljubno število voženj. Vpis se vrši do sobote opoldne vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 18. v avli na univerzi. Skupni denarni prispevek znaša 46 Din. — Akademiki, ki ne bivajo v Ljubljani, se lahko pismeno prijavijo na naslov: JAK, Ljubljana, Univerza. d Legitimacije za četrtinsko vožnjo na kongres Treznosti v Beogradu, ki se vrši od 8. do 5. julija t. 1., se dobe pri Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 (nasproti mestnega kopališča). Izkaznica stane 80 Din, ki se morajo vplačati pri naročilu ofc. prevzemu. d Jugoslovanska umetnostna razstava Cvijete Zuzorič v Beogradu je bila zaključena 4. junija t. 1. — Slovenski razstavljalci so prodali 14 del za skupno vsoto 35.650 Din, In sicer J.. Vavpotič — Dekle; B. Vavpotič — Z Raba; J. Gorjup — Prijateljstvo; M. Jama — Dvorišče, Študija; J. Justin — Mohamedanec; F. Košir — Jez, Kmetica, Sora; M. Maleš — Ljubimkanje! A. Sirk — Obala na Rabu; T. Kos — Delavci; J. Sajevic — Glava; F. Kralj — Marija z angelci. Kupili so Nj. Vel. kralj 7 del, ministrstvo prosvete 4 dela, občina beograjska 1 delo in privatni 2 deli. Razstavljalci naj pridejo iskat vrnjene slike in kipe v Narodno galerijo, ki bo razposlala tudi kupnine, ko jih bo prejela iz Beograda. Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Zdravljenje invalidov v Toplicah. Opozarjamo vojne invalide, ki imajo pravico do zdravljenja v Toplicah, da bo invalidski dom v Dol. Toplicah otvorjen s 1. julijem t. 1., zato naj se retlektanti takoj priglasijo, ker je treba uvrstiti posamezne skupine po razpoložljivem prostoru. Vse tozadevne inormacije dobijo pri svojih krajevnih odborih udruženja vojnih invalidov. Oblastni odbor v Ljubljani. d Št. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje v vse štiri razrede meščanske šole bo v nedeljo in ponedeljek 28. in 29. junija, vsakokrat od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci in učenke naj prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred ali 4. šolsko leto osnovne šole. Ubožni učenci dobijo učne knjige na šoli brezplačno. d Drugi svetovni kongres informacijskih in sličnih mi v od o v. Po esperantskem dopisu smo obveščeni, da se je vršil na pobudo glavnega direktorja poznanega informacijskega urada »Confidentla« na Dunaju decembra 1930. prvi svetovni kongres informacijskih uradov, zavodov za zaščito kredita in inkasijskih birojev. Na tem kongresu je bilo ustanovljeno stalno tajništvo. Naloga nove organizacije je ne le notranje obravnavanje reform omenjenih zavodov, temveč tudi seznanjanje publike z bistvom in »motri gornjih zavodov. Vsak interesent prejme podrobna pojasnila v vseh narodnih jezikih in v Esperantu od tajništva (Sekretariat Aki-Kon-gress, Mariahilferstr. 71, Wien VI.) Po nedavnem sklepu se vrši drugi kongres v letu 1931. v Milanu (Italija). d Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da bo Vodnikova koča na Velem polju od 27. junija odprta in oskrbovana. Krekova koča na Ratitovcu je od 21. junija odprta in oskrbovana. — SPD opozarja še enkrat vse one člane, ki so prejeli obvestila radi nepravilnih slik za legitimacije obmejnega turistovskega prometa z Italijo, da jih nemudoma oddajo v pisarni Osrednjega odbora (palača Kred. banke, IV. nadstropje). — SPD naznanja, da bo izredni občni zbor Osrednjega odbora v petek 26. t. m. ob 20. uri pri Levu (vrtni salon), Gosposvetska cesta in da bo redna glavna skupščina 19. julija t. 1. v beli dvorani hotela »Union«. Legitimiranje delegatov ob 9. uri; otvoritev skupščine točno ob 10. uri dop. d Gospodinjski tečaj za učiteljice gospodiuj-sko-nadaljevalnih šol bo priredila banska uprava na banovinski gospodinjski šoli na Mali Loki na Dolenjskem od 15. avgusta do 15. septembra t. 1. V tečaj bodo sprejete one učiteljice, ki se znajo vživeti v delo in življenje kmetske gospodinje in ki poznajo osnovne pojme v kuhanju in šivanju, ki imajo resen namen že s prihodnjim šolskim letom v domačem kraju ustanoviti gospodinjsko-nadaljevalno šolo ter so službovale najmanj pet let na podeželskih šolah. Prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5 in opremljene s službeno razpredelnico, naj upra-viteljstva osnovne šole pošljejo vsaj do 6. julija t. 1. naravnost kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Udeleženke prispevajo , za oskrbo in pouk po Din 400. d Uvodni in metodični tečaj za učitelje in učiteljice kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol Dravske banovine bo priredila banska uprava, 111 sicer za učitelje na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 10. do 22. avgusta t. 1., za učiteljice pa na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru od 3. do 14. avgusta t. 1. V tečaj bodo v prvi vrsti sprejeti oni gg. učitelji (ice), ki so že poučevali na šolah, pa še nimajo uvodnega tečaja. Prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5 in opremljene s službeno razpredelnico, naj upraviteljstva osnovne šole pošljejo vsaj do 6. julija t. 1. naravnost kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Za popolno oskrbo bo prispeval vsak udeleženec (ka) po Din 120. d Postanek vlakov v Podsusedti. Od 27. junija t. 1. do vključno 3. oktobra t. 1. imajo potniški vlaki štev. 618, 622 in 625 postanek v postajališču Podeused. Iz Podsuseda postajališča odhaja vlak štev. 618 ob 9. uri 24 min., vlak štev. 622 ob 13. uri 20 min. in vlak štev. 625 ob 22. uri 6 minut. d Tečaj za mizarsko luženje v Konjicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, da bo za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za luženje lesa v Konjicah v soboto in nedeljo 11. in 12. julija t. 1. Do-sedaj se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme ,pa se jih še 10, ki se morejo prijaviti še ob pričetku tečaja 11. julija ob 8. uri zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Franceta Založnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v velikosti 10X12 cm in debeline 6 do 12 cm (masivne ali furnirane), in sicer 3 komade češnjevega, 3 hruševega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. d »Gruda«, mesečnik za kmetsko prosveto. Izšla je 6. »t., ki prinaša nadaljevanje J. Lovrenčičeve zgodovinske povesti iz Krope »Božja sodba«. Ravno tako se še nadaljuje kmetska povest F. Štefančiča »Krčevina«. Pesmi sta prispevala Gustav Strniša in Ivan Nemec. Ivan Kronovšek razmotriva v daljšem članku važnost in korist pravilnega čitanja. France Gerželj pa prikazuje v obsežnem članku pokret kmetske mladine, njegovo razvojno pot od početka ter nekaj ideologije. Sledijo še Organizacija, Poskusi iz naših vrst, Uganke in Listnica uredništva. — »Grudo« se naroča v upravi, Cankarjevo nabrežje 5, ter velja celoletno 30-— Din. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Strela ubila kravo. V nedeljo popoldne je treščilo v gospodarsko poslopje Ivana Fricla v Kropi pri Bočni. Ubilo je eno kravo, dočim je konj v istem hlevu ostal nepoškodovan. Strela je tudi užgala poslopje, pa so ogenj takoj pogasili. d Vlom v trgovino v Senovem. V Senovem je bilo vlomljeno v trgovino Adolfa Korintska. Vlomilci so odnesli različnega manufakturnega blaga v skupni vrednosti 25.072 Din. Vlomne tatvine je sumljiv neki 52-lelni Ludvik Klašič, starinar v Zagrebu, ki je neznanokam izginil. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 763'8, termometer 15-2, relativna vlaga 83%, mirno, jasno. V Mariboru je kazal barometer 762-5, termometer 17, relativna vlaga 82%, mirno, jasno. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 28-6 (18*2), v Mostaru 352 (21-6), v Zagrebu 27-5 (15-3), v Beogradu 82 (15*4), v Sarajevu 263 (11-3), v Skopi ju 32-4 (18-2), v Kumboru.33'9 (20-1), v Splitu 34-1 (20-2), na Rabu 332 (20) in na Visu 32-8 (19-1). V oklepajih je označena najnižja temperatura. Ljubljana Sreda, 24. junija 1931, Janez Krst. Pravoslavni: 11. junija, Bartolomej. Nožno službo imata danes lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Javna telovadba savezne prednjaške šole v Ljubljani. Šestmesečna predtijaška šola za članice Saveza kraljevine Jugoslavije zaključi svoje delo v četrtek, dne 25. t. m. Na predvečer drevi priredi prednjaška šola javno telovadbo na letnem telovadišču Sokola I na Taborit ob pol 7 zvečer, da deloma pokaže, kaj im kako Se je v šoli poučevalo. Na vzoredu so proste in rajalne vaje redovne vaje, orodna telovadba, lahka atletika, igre in mladinska telovadba, kar vodijo posamezne predavateljice in vaditeljice, celotno vodstvo pa je v rokah voditeljice šole sestre Trdinove. — Ker je javni nastop zaključek šole, zato ni vstopnine, pač pa se. sprejemajo prostovoljni prispevki. Zdravo! ■ Slavnostni zaključek šolskega leta o priliki 50-letnice obstoja gremijalne trgovske šole bo v četrtek 25. junija t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani »Trgovskega doma«. ■ Odkritje spominske plošče. Udruženje gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana, bo odkril 28. t. m. popoldne ob pol 3. uri v Cerkljah svojemu velikemu tovarišu Ignaciju Borštniku na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Glede na povečan promet poziva Udruženje vse svoje člaue, ki imajo namen, udeležili se te svečanosti, da se javijo do petka popoldne ustmeno ali pismeno v pisarni Udruženja. Uro odhoda avtobusa bomo objavili v soboto. ■ Opozarjamo na razstavo izdelkov grafičnih vajencev Dravske banovine, ki se viši od 24. do 30. junija t. 1. v poslopju Tehniške srednje šole (pritličje) v Ljubljani. Razstava je odprta vsakdan od 9. do 12. in od 15. d0 19. ure. Vstop prost. —1 Občinstvu in šolam prav toplo priporočamo poset te poučne razstave, ki nudi prav pester pregled ličnih grafičnih izdelkov naših mladih črnih umetnikov. ■ Mestni gradbeni urad za stranke ne bo uradoval 26. in 27. junija t. 1. radi čiščenja uradnih prostorov. ■ Predzadnja sklepna produkcija gojencev drž. konservatorija je danes točno ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci solo-pevskega in instrumentalnega oddelka. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. V državni bolnici je umrl po dolgi 111 mukepolni bolezni gospod Božidar Rovan, šef fakturnega oddelka Trboveljske premogokopne družbe. — Pokojnik je bil na glasu vestnega in strokovnjaško izobraženega uradnika in ga bo podjetje, kjer je služboval dolgo vrsto let, zelo pogrešalo. Bil je priljubljen pri tovariših in prijateljih. Pokopali ga bodo jutri ob pol 18. uri izpred mrtvaške veže v bolnici na pokopališče k sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! ■ Vse udeležnike proslav, ki se vrše v nedeljo 28. t. 111. v Cerkljah pri Kranju, predvsem pa vse one, ki se nameravavjo udeležiti odkritja spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku opozarjamo, da je preskrbljeno za ugodno avtobusno zvezo iz Ljubljane do Cerkelj in zopet nazaj. Avtobusi bodo vozili od poldneva dalje izpred kavarne Evropa. Popolnoma natančen urnik priobčimo v petek. Slavnosti v Cerkljah se bodo udeležili različni zastopniki naših najvišjih uradov in oblasti. Začetek popoldanskih slovesnosti je ob 'A3. ■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Jugoslovenski ženski savez v Ljubljani. Pozivamo članice vseh ljubljanskih ženskih društev, da se v velikem številu udeleže v petek 26. t. 111. ob 8'40 sprejema ameriških Slovenk in Slovencev. Kdor more, naj prinese cvetja s seboj. Po možnosti se tudi udeležite izseljeniškega kongresa v Delavski zbornici. Za Jugoslovensko žensko zvezo Franja Tavčar. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Pavla Jere b, 11 dni stara, hči vlagateljice, Tržaška cesta 27. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! ■ Društvo državnih upokojencev in upokojenk. Redni občni zbor bo '29. juniju »m sv. Petra in Pavla dan, ob pol 10. uri v beli dvorani hotela Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Ob nesklepčnosti bo občni zbor čez pol ure pri vsakem številu članstva. ■ »Zarja« priredi v soboto 26. junija t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice z delavskim kulturnim društvom »Svoboda« III. delavski prosvetni večer. Na programu je godba na pihala, kvintet in kvartet »Zarje« pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja, klarinet, pozavna in rog solo gojencev glasbene šole »Zarje«. Sopranistka ga. Štefanija Vukova zapoje v ruskem, poljskem in slovenskem jeziku solo-speve. Nastopi tudi konservator!«! baritonist g. Žagar s solospevi. Vstop prost. ■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova. 1334 ■ Nesreča na Dunajski cesti. Na'Dunajski ce-stj je pred rampami povozil neznan voznik 22-letnega elektrotehniškega vajenca Vinka Ster-vašnika in mu zmečkal levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. ■ Kaljenje nočnega miru. Policija prejema čedalje več prijav o kaljenju nočnega miru. Pred-snočnini jih je prejela kar 18. Izvršila je tudi več aretacij. Tako je aretirala nekega V. radi nečistosti na tovarišu, Z. radi nevarne grožnje, Marijo G. pa radi suma tajne prostitucije. ■ Tatovi koles so čedalje bolj predrzni. Ni ga skoro dneva, da ne bi policija prejela prijave o tatvini koles. Tako je bilo predsnočnim med 21. in 22. uro ukradeno iz veže hiše št. 13 na Gosposvetski cesti potniku Leopoldu Salesinu, stanujočemu istotam, kolo »Puch«, vredno lOOO Din. Za tatom ni sledu. — Na Zaloški cesti št. 3 je bil okoli 23. ure ukraden iz gostilniške sobe Prinčeve gostilne iz kletke, viseče na steni, kanarček, vreden 300 Din. Tatvino je izvršil najbrže neki ključavničar. — Na stavbi nove hiše posestnika Žnida.rja v Zg. šiški je bita zidarju Ivanu Hrobatu ukradena iz suknjiča listnica s 15 Din, nakazilo za 200 lir in z raznimi listinami, ki so jih izdale tukajšnje oblasti. IMavibcv m Uradni dnevi okrajnega kmetijskega odbora. Uradni dnevi okrajnega kmetijskega odbora za okraj Maribor levi breg so vsako sredo od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih okrajnega glavarstva, soba št. 61, II. nadstropje. Ako je v sredo praznik, uradovanje odpade. Ob teh dneh je navzoč tudi načelnik odbora g. Alojzij Šiker. m Odlikovanje reševalcev. Poveljstvo prostovoljnega gasilskega društva v Mariboru je povodom bližajoče se 60-letnice svojega obstoja odlikovalo s častnimi diplomami šoferja Toneta Boroviča, šoferja Ivana Rohelna, ognjičarja Henrika Eggerja, Bruna Bernharda, Franca Schella in Alojzija Stumpfa, vse od reševalnega oddelka. m Odgoditev proslave gasilske šestdesetletnice. Ker bo spored glavne skupščine Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, ki se bo vršil v kazinskem poslopju v Mariboru dne 1. ;n 2. avgusta, tako obsežen, da ga ni mogoče združiti s proslavo (iO-letnice mariborske prostovoljne požarne hrambe, je odbor sklenil preložiti to proslavo na dan 6. septembra t. 1. Proslava pa bo vsled splošne gospodarske krize izvedena v manjšem obsegu, kakor je bilo prvotno nameravano. Nabiralna akcija se bo kljub temu izvedla po prvotni zasnovi. Prodajali se bodo znaki po 1, 2 in 5 dinarjev, m Pijte original »C11ABESO«. 1114 m Kongres srednješolske mladine. Kakor smo na kratko že poročali, bodo od 2. do 5. julija v Mariboru velika srednješolska zborovanja. Dne 2. julija zvečer bo konferenca predsednikov dijaških društev iz Dravske banovine, 3. julija dopoldne bo občni zbor dravske župe, popoldne sprejem delegatov iz vse države, otvoritev raz1-slave slik beograjskih srednješolcev in konferenca predsednikov žtip, 4. julija bo zasedal XIII. kongres Zveze jugoslovanskih srednješolskih društev, zvečer bo akademija v Narodnem domu, 5. julija dopoldne bo zaključitev kongresa, popoldne izleti, zvečer pa odhod delegatov na II. kongres Zveze vseslovanskih srednješolcev v Bratislavo, ki bo od 6. do 10. julija. m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 983 m Taborenje slušateljev sokolske prednjaske šole. Slušatelji sokolske prednjaške šole, zbrani od vseh sokolskih žup v Jugoslaviji, taborijo ob zaključku pouka tri dni v Limbuškem gozdu, v šotorih mariborskih skavtov, ki so se v ponedeljek vrnili v mesto. m Mariborska kolesarja na avstrijski dirki. V nedeljo priredi »Niederosterreichischer-Rad-fahrerverband« distančno dirko na 200 km dolgi progi Dunaj-Gradec, katere se udeležita tudi mariborski prvak Štefan Rozman (Perun) in Ivan Lah (Edehveiss). m Sprememba posesti. Trgovec Jakob Preac je za 130.000 Din kupil hišo št. 13 v Slovenski ulici. Kranj Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji. Pismena velika matura se je vršila od 8. do 10. junija, ustmena pa 12. in 13. Predsednik komisije je bil g. Daničič Momčilo, inšpektor ministrstva prosvete. Izpit je polagalo 14 dijakov, med njimi l dijakinja in 1 privatist. Izpit so vsi srečno prestali: 5 z odličnim, 6 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom. Imena abituri-jentov so sledeča: Bernik Karl, Horak Henrik, Kmet Boris, Kmet Branimir, Mohorič Zmagoslav, Markgraf Jurij, Oman Rudolf, Pesjak Josip, Slapar Jakobina, šifrer Anton, Torkar Ivan, Vernik Maks, Nerad Stanislav in Rejc Maks. Ogled nove barvarne. V četrtek ob 16. uri se bo vršil ogled že priznane A. Koliaševe barvarne in kotlarne ob Savi. Film o vsesokolskem zletu. V Narodnem domu se bo v najkrajšem času predvajal film o lanskem vsesokolskem zletu v Beogradu. Proslava 120-letnice ustanovitve kranjske gimnazije. Gimnazija bo proslavila 120 letnico ustanovitve naše gimnazije s slovesno akademijo, ki bo na Vidov dan dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu. Vstop prost, vabljeni vsi meščani; prostovoljni prispevki v prid Dijaške kuhinje. Bled, Zopet nov lokal v Park-hofelu. Te dni je bil otvorjen v spodnjih prostorih starega Park-hotela nov velik lokal, kjer je tvrdka Bafa otvorila svojo modno trgovino s čevlji. Pregledovanje tukajšnje osnovne šole. Te dni je pregledoval tukajšnjo osnovno šolo sreski šolski preglednik gospod Egidij šifrar iz Brez-nice. S šolskimi uspehi je bil zadovoljen. Delikatesno trgovino v spodnjih prostorih Park-hotela je prevzel g. Jarc iz Ljubljane. Odprta dan in noč so groba vrata. Bela žena je koncem preteklega tedna pretrgala nit življenja splošno spoštovanemu staremu Tavčarjevemu očetu g. Rusu iz Gmajne, katerega so 22. junija pokopali na blejsko pokopališče. Gospod Rus je odgojil več otrok, med katerimi je tudi gdč. Minka Rusova, učiteljica v Poljanah nad Škofjo Loko. Pokojnika ohranimo v častnem spominu, preostalim naše najiskrenejše Sožalje! Litija Lepo je uspel družabni večer litijske »Lipe«. Med pevskimi točkami je najbolj ugajala »Oj planine« s krasnim bariton solom g. Darka Brillija. Razstava na litijski osnovni šoli je lepo uspela. Najbolj je ugajal občinstvu J. Konjar: Načrt hiše; Mlakar: Divji petelin, škoda samo, da ni bil narejen v naravnih barvah, in kvačkanje od Voje Mozek, julija bo sokolski nastop. Dopoldne ob pol 12. bo promenadni koncert. Igra godba Sokola 1. Sokoli se že sedaj pridno vežbajo in pripravljajo. Izlet Sokola bo 15.—16. avgusta ria Kamniške planine. Konj ga je brcnil. Žrtev nabora bi kmalu postal neki posestnik iz litijske okolice. Pripeljal je z vozom nabornike v Litijo na dvo-vprežnem vozu. Konj mora bili vsekakor precej hud, ker ima na vratu tablico z napisom »hud konj«. Ker so se mu odpele vajeti, je stopil voznik h konju in jih hitel zapenjati. Stal pa je preblizu konja, ki je nenadoma brcnil z nogami in zadel posestnika tako močno, da je ta moral k zdravniku. Litijski sodni zapori so že 16 dni prazni, kar je vsekakor vesel dogodek. ■ Huda ura. V Litiji in okolici je divjala huda nevihta z nalivom in točo, ki je povzročila po vseh krajih mnogo škode. Po krajih Mala Ko-strelnica, Jevša, Vel. Koštrelnica in Liberga je stolkla grozdje in žilo, tako da bodo morali slednje kositi. Kmetje so popolnoma obupani, tembolj ker je letos letina tako dobro kazala. SK Litija je odigrala s SK Zagorjem nogometno tekmo, ki je končala 3:0 v prid Litije. Karamhol dveh kolesarjev. Na ovinku pred Elsnerjevo hišo sta se pred dnevi zaletela dva kolesarja. K. iz Sevnice, sedaj uslužben pri opekarni Koprivnikar na Bregu, je vozil nepravilno po levi strani. Nasproti mu je privozil C., ki je vozil pravilno. K. se je zaletel » tako silo, da mu je zlomil prvo kolo. pri čemer sta se tudi oba občutno poškodovala. Kresna nezgoda Dva mladeniča sta padla v ogenj Ljubljana. 23. junija. Na Brdu nad Vičem so žgali kres. Najbolj . vesela pri tej zabavi sta bila sinova pivovarniškega delavca Mavserja 18-letni krojaški vajenec Ivan in 14-letni Karel, ki stanujeta v baraki ob cesti na Brdo. V mladostni razposajenosti sta skakala čez ogenj. Pri tem sta bila tako neprevidna, da sta, ne vedoč menda drug za drugega, skočila vsak s svoje strani čez Ogenj, ravno sredi ognja pa sla trčila skupaj in oba zletela v plamen. Starejši brat je bil pri tem celo kar v kopalnih hlačah. Iz ognja ju je potegnila njuna sestra, ki je pritekla^ na pomoč. Ivan je bil nezavesten. Oba so opečena prepeljali z rešilnim vozom v javno bolnico. Celje * Sreski greinij trgovcev v Celju bo imel l^d-ni letni občni zbor v četrtek 2. julija ob 8. uri zjutraj v restavraciji Narodnega doma. Glasovalno pravico imajo le odposlanci, ker ni na dnevnem redu volilev in drugih vprašanj, ki bi morali o njih v smislu pravil glasovati vsi člani. * Pevski koncert v parku, V soboto 27. t. ni. bo priredilo pevsko društvo »Svoboda« v mestnem parku pevski koncert. * Preložitev cestnega ovinka pri »Devinem skoku«. Na cesti Celje-Laško se bo pri takozva-nem »Devinem skoku«, to je pri km 34, preložil cestni ovinek, ki je huda ovira za promet na tej živhni cesti. Stroški so preračunjeni na 218.427 Din. * Narodne noše na župnem zletu. Bratje in sestre, dame in gospodične, ki imajo lepe narodne noše, naj se udeležijo slavnostne povorke v ponedeljek 29. junija dopoldne. Dopuščene so narodne noše vseh slovanskih narodov. Informacije o nastopu narodnih noš daje s. Olga Požarjeva, soproga drž. tožilca v Celju. * Glavni trg za vozovni promet zaprt. Mestno načelstvo javlja, da je od 22. t. m. dalje do preklica Glavni trg za vozovni promet od 6. do 11. zopet zaprt. Vozovni promet čez Slomškov trg in Kapucinski most se bo vršil le preko Gosposke ali Kocenove ulice. * Celjska' lovska družba za poškodovance po toči. Prvo zasebno pomoč za oškodovane kmete, ki jim je zadnja nevihta uničila vse nasade, je dala Celjska lovska družba, ki je nakazala poškodovancem v Dramljah 1000 Din. Plemeniti čin družbe je vse hvale vreden. * Smrtna kosa. 22. t. m. je v črelu št. 60 umrla ga. Baumgartner Marija, žena krojaškega mojstra in posestnika, stra 35 let. — V javni bolnici sta 22. t. m. umrla 36-Ielna Ambrož Rozalija s Ponikve ter 1-letni sin delavca Viljem Becel iz Gaberja. * Treznostna razstava. Danes bodo v Narodnem domu otvorili treznostno razstavo, ob 20. pia bo predaval g. prof. Pavlič o treznostnem gibanju. * Razprave pred davčnim odborom glede pri-dobnilie bodo v prostorih davčne uprave 22. julija za trgovska in industrijska podjetja, 23. julija za proste poklice in dne 24. julija za obrtnike in rokodelce. * Nezgoda perice. Včeraj dopoldne se je na Masarykoverti nabrežju onesvestila perica Marija .Černejeva, ki je tam prala. Njene tovarišice so ji nudilo prvo pomoč, ker se pa kljub temu ni osvestila, so pozvali rešilni avto, ki je starko prepeljal v javno bolnico. * Okraden mizarski pomočnik. Štruklju Ivanu, mizarskemu pomočniku, je neznan tat ukradel z nove stavbe na Dečkovi cesti mizarsko orodje, vredno 1200 Din. * Najdba. V mestu je bila najdena zlata bro-8a z dragulji, vredna kakih 500 Din. Dobi se na policiji. Obešenec v gozdu V ponedeljek dopoldne so našli otroci v Re-zarjevi hosti pri Štorah na drevesu moško truplo, ki je že močno razpadalo. Obveščeni orožniki so truplo sneli in v mrtvecu spoznali 40-letnega hlapca Konška Jerneja, ki je bil zaposlen pri trgovcu Lokovšku v Štorah. Konšek je bil v vojni ranjen na želodcu in je vedno tožil o hudih bolečinah. Pred tremi tedni je izginil z doma in si je najbrž v hudem napadu vael življenje. To je v zadnjem času že tretji obešenec v okolici Celja. ?ofovan/e po zvezdi večernici 114. Malo dalje jih je iznenadila tolpa divjih psov z dolgimi in debelimi repi ter s progami po hrbtu. Bili so pa komaj tako veliki kakor naše domače mačke. Ko so opazili naše znance, so pričeli besno lajati. Napasti se jih niso upali, Pač pa so se vrgli na ribe močeradnice jn jih pričeli loviti in trgati. Le malo-katera jim je ušla v ribnik. Tragična smH Vladimirja Škrbca Iz Zagreba je pred dnevi prišla tužna vest, da so valovi Save za vedno zagrnili mladega trgovca na Vrhniki 25-letnega Vladimirja Škrbca. Pokojni tako tragično umrli mladenič je bil iz zelo ugledne družine Škrbčevih v Ložu pri Rakeku. Rodil se je 7. junija 1. 1900. Njegov oče Franc Škrbec županuje že nad 20 ■ - v ti SiiS let v Ložu. Izmed njegovih 12 otrok so bili 4 sinovi in Vladimir je bil najmlajši. Najsla-rejši sin je g. Škrbcu umrl že v zgodnji mladosti, drugega mu je ugrabila vojna vihra, Vladimirja pa, ki je že nad 5 let s svojo sestro vzorno vodil trgovino na Vrhniki, so ugrabili mrzli valovi Save v soboto 20. t. m. v Zagrebu. Služil je svoj 18-mesečni vojaški rok v Zagrebu in jeseni bi se imel zopet vrniti domov, vendar je usoda hotela drugače. Usodnega dne je šel s 4 vojaki po šibe k Savi. Ker je bila huda vročina ,so se ohladili v reki. Vladimir je odplaval daleč od brega, kjer ga je najbrže prijel krč in se je začel potapljati. Nihče ga ni mogel več rešiti. Izginil je v valovih in reševalci, ki so prišli s čolnom, njegovega trupla niso več našli. Bil je vzoren, marljiv in priljubljen mladenič. Rodila ga je narodna mati in zato je bil zvest svojemu narodu. Kol vnetega Sokola bo pogrešalo zlasti Sokolsko društvo na Vrhniki, kot narodnjaka pa mnoga narodna kulturna društva in Gasilno društvo v domačem kraju. Blag mu spomin, žalujočim iskreno sožalje. Šmartno pri Litiji Zopet toča. V nedeljo 21. t. m. je prihrumel okoli 17. nad Šmartno hud vihar; kmalu za tem se je vlilo kakor iz škafa, vmes je pa padala kakor oreh debela toča. ki je našemu kmetu vzela še tisto malo upanja, ki ga je imel v letino. Iz rudnika Sitcrjevca. Od 25 mož, ki so oslali za vzdrlavanje rovov, so odpustili še 13 delavcev. Vso staro železnino iz rudnika, ki jo je bilo za vagon, je kupil g. Anton Černigoj, gostilničar v Šmartnem. Rudnik, v katerem je bilo prej vse živo. je danes zapuščen. Težko je obolel g. Karel Puschmann, oskrbnik in gozdni mojster kneza VVindischgratza na gradu Slatini v Šmartnem. Želimo priljubljenemu možu skorajšnjega okrevanja. dolska proslava na. Vidov dan 28 t. m z zaključkom šolskega leta bo ob pol 15. uri v prosvetnem domu z akademijo in igrokazom »Ptičji kralj«. Starši in dobrotniki šolske mladine iskreno vabljeni. Stavbeno gibanje. Gospod Pepe Kepa je začel na Regalijevi parceli zidati enodružinsko hišo, v Gradiških Lazih pa je začel graditi veliko hišo g. Poglajen nasproti gostilne Kobal. Staro njegovo leseno hišo, ki je bila stara 200 let, so pa do tal podrli; bila je v slogu slovenskih hiš iz srednjega veka. Ormož Sokolsko društvo Ormož poziva bratska sosednja društva, da se v čim večjem številu udeleže otvoritve letnega telovadišča, ki bo v nedeljo 5. julija t. 1. Vzpored: ob 8. uri zjutraj obvezne^ okrožne tekme v odbojki. Ob pol 14. uri skušnje. Ob 16. uri javni nastop in otvoritev. Po nastopu prosta zabava. Bratska društva opozarjamo na prav ugodne zveze vlakov in avtobusov. Zdravo! Laško Stekel pes. V soboto popoldne se je priklatil v mesto tuj pes, ki je izvabil gručo domačih psov na trg Ujedinjenja in kakor bliskoma so se zgrabili. Tuj pes je obgrizel 4 laške pse in kakor kafra je zopet izginil. Zavil je proti Rimskim toplicam, obgrizel je tamkaj tudi nekaj psov, nakar so ga pred gostilno »Pošta« ustrelili. Živinozdravnik je ugotovil, da je bil pes slekel. Novo mesto Vpisovanje v I. razred državne meščanske šole bo na praznik 29. in v torek 30. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni v novi osnovni šoli. Pogoji sprejema so isti kot za srednje šole — vsaj dobro dovršeni četrti razred osnovnih šol — toda brez vsakega slabega ali nezadostnega reda. Sprejemajo se še rajši učenci in učenk«, ki so dovršili peti ali še kak višji razred. Šolsko lelo 1930-31 zaključimo s sv. mašo v soboto 27. t. m. ob 8. uri. Šolska proslava tega dne pa je v nedeljo na Vidovo ob 8. uri. Po proslavi razdelitev izpričeval in otvoritev razstave risb, deških in dekliških ročnih del, h kateri vljudno vabi mladina starše in ostalo občinstvo. Pi i tem upa na prizanesljivo kritiko, saj je šola še nepopolna, je zamudila ves mesec september s čakanjem na otvoritev in je životarila v najskromnejših rai-vatni izpiti se pričnejo v ponedeljek 22. t. m. merah brez učil in primernih prostorov. .Prir ob 8. ur dopoldne. Vse novince in prejšnje učence (ke) opozarjam, da morajo ob vpisu plačati 20 Din za zdravstveni fond. Brežice Fiužgarjeva proslava. Tukajšnje »Prosvetno društvo« je v nedeljo 14. t. m. imelo lepo proslavo. Uprizorilo je Finžgarjevo življenjsko dramo »Razvalina življenja«, ki je prav lepo uspela. Pred predstavo je akademik Župančič v lepih vznešenih besedah orisal Finžgarja. V vednost kolesarjem. Kolesarji morajo svoja vozila prijaviti občinskemu uradu v Brežicah najkasneje do 30. t. m. 6 obtožencev pred malim senatom Pred razpravo proti 5-članski vlomilski tolpi Ljubljana, 23. junija. Pred malini senatom pod predsedstvom s. o. s. Kralja so se danes zagovarjali 51-letni vdovec brez stalnega bivališča Primož L., 24-letni samski mizarski pomočnik Josip S., njegov 23-letni brat Alojzij in 24-letni samski betonski delavec Ivan Š., vsi trije z Viča, radi zločinstva napravljanja lažnih listin. Brala Josip in Alojzij S. sta potrebovala barve in čopič. Hotela sta si na nepošten način preskrbeti te stvari in sta pridobila za ta posel obdolženca L., obenem pa je pri tem pomagal tudi osumljeni Š. Dne 23. aprila je Josip S. napisal na tvrdko »Orient« listek in ga izročil v navzočnosti Š. in brata Lojza, ki sta bila o vsem informirana in sporazumna, L.-u z naročilom, da dobi na račun Malavašiča, mizarja z Viča, oljnatih barv, mizarskega kleja, šelaka in čopič za 315 Din. L. je naiog izvršil in šel po barve. Zastopnik tvrdke Pogačnik pa je zahteval, da mora naro-čilni listek bili opremljen s pečatom naročnika Malavašiča. V to svrho sta Alojz S. in Š. sestavila pečat »Malavašič Anton, mizar, Vič— Ljubljana« in opremila z njim naročilni list. S. Alojzij je ta dopis izročil L.-u in mu naročil, naj gre zopet po barve in čopič k »Orientu«. To pot pa je bil L. razkrinkan in aretiran. Obdolženec L. je priznal dejanje in krivdo, ostali obdolženci pa so zanikali, da bi bili soudeleženi. Obsojena sla bila L. na 2 meseca strogega zapora in 120 Din denarne kazni. Josip S. pa na 3 mesece strogega zapora in še 120 Din denarne kazni. Lojze S. in Š. pa sta bila oproščena. Dne 2. aprila je ukradel 22-letni delavec Josip Kudjerski iz Zagreba naj sejmu Ivanu Pečku listnico s 4040 Din. 28-letna omožena natakarica Milka Šabanovičeva je vzela od Kudjer-skega ponujeno listnico s 1000 Din gotovine. Denar je spravila, listnico pa nekam proč vrgla. Kudjerski je priznal tatvino pred policijo, pred sodiščem pa se je zagovarjal, da je priznal svoje dejanje, da bi ga policija izpustila. Šabanovičeva je priznala, da je prejela listnico, zanikala pa, da je vzela denar iz listnice. Obsojena sta bila Kudjerski na 8 mesecev strogega zapora, Šabanovičeva pa na 2 leti robije in na 120 Din denarne kazni. Oba obsojenca sta kazen večji del že prestala. V petek se bo vršila pred senatom razprava proti 5-članski vlomilski tolpi, katere poglavar je bil brezposelni krojaški pomočnik Janez Pavlič, rojen leta 1884. v Kosezah pri Kamniku, Pavlič je na glasu kot eden največjih svedrovcev. Radi vlomov in tatvin je pretičal že 26 let za zamreženimi okni. Pavličeva vlomilska tolpa je obstojala iz 29-letnega čevljarskega pomočnika Janeza Meserka, brez stalnega bivališča, doma iz Migolice pri Mirnem, in iz treh Ljubljančanov: 29-letnega strojnega ključavničarja Ivana Škapina, 35-letnega sedlarja in pleskarja Ivana Kosirnika in 30-letne-ga čevljarskega pomočnika Stanka Jereba. Pavličeva vlomilska tolpa je zagrešila od lanske zime pa do spomladi, ko je bila prijeta, okoli 15 vlomov, pri katerih so bile razne stranke oškodovane za okoli 32.000 Din. Največji vlom je izvršila v Novem mestu v tovarni Jaška Povha, ki mu je odnesla raznega perila za okoli 14.000 Din. ‘Radio Ljubljana, sreda, 24. junija. 12.15 Plošče (Slovenska in operetna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (Kristian Andersen). Koncert delavske godbe »Zarja«. 21.00 Prenos z Bleda. 22.00 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, četrtek, 25. junija. 12.15 Plošče (Donski kozaka, plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Mirko Rupel j: Srbo-hrvaščina. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Komorni kvintet. 21.30 Narodne pesmi pojeta gg. Janko in Gostič, solista ljubljanske opere. 22.00 Prenos z Bleda. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 24. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.05 Poročila. 20^30 Klavirski koncert. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Zvočni tlim. Zagreb, četrtek, 25. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Svinjereja. 20.00 Poročila. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.40 Večerna glasba. Beograd, sreda. 24. junija. 10.00 Šolski Radio. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanska koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Glasbene uganke (IV.) 21.30 Novice. 22.00 Melodrama. Beograd, četrtek, 25. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Balalajke, koncert. Praga, sreda, 24. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 17.10 Poletno fotografiranje. 17.20 Plošče. 19.30. »Vesele žene Vindzorske«, op. Praga, četrtek. 25. junija. 11.30 Plošče. 12.30 •Mrravnka Ostrava. 14.10 Plošče. 17.10 Plošče. 19.05 Popoldanski koncert. 20.00 Koncert vojaške. godbe. 21.00 Radio orkester. 22.15 Orgle. Borzna poročila dne 23. junija 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 23. junija. Amsterdam 22'77, Berlin 13"4275—13'4575, Bruselj 7'875, Budimpešta 9-8756, Curih 1095-30—1098-30, Dunaj 7-9292 do 7-9592, London 274-85—275-65, Newyork 56-345 do 56-545, Pariz 220-50—222-50, Praga 167-03 do 167-83, Trst 295-99—29614. Zagreb, 23. junija. Amsterdam 22-74—22-80, Dunaj 792-92—795-92. Berlin 13-4275—13-4575, Bruselj 787-50 bi., Budimpešta 987-56 bi. London 274-85-276-85, Milan 295—297, Newyork ček 56‘455—56‘655, Pariz 220-50—222-50, Praga 167-03—167-83, Curih 1095-30—1098-30. Beograd. 23. junija. Berlin 13-4275—13-4575, Dunaj 7-9292-7-9592, London 274-85—275-65, Milan 294-99—296-99. Newyork 56-3450—56'5450, Pariz 220-50—222-50, Pj-aga 167-03—167-83. Curih 1095-30—1098-30. Dunaj, 23. junija. Amsterdam 286-42, Alene 9-2325, Beograd 12-285, Berlin 168'98, Bruselj 99-06, Budimpešta 124-17, Bukarešta 4-2363, London 34-6037, Madrid 70, Milan 37-25, New-york 711-20, Pariz 27-865, Praga 21-065. Sofija 5-1535, Stockholm 190-70, Kopenhagen 190-60, Varšava 79-60, Curih 137-90. Curih, 23. junija. Beograd 9-1225, Pariz 20-20» London 25-095, Newyork 515-60, Bruselj 71-82, Milan 27, Madrid 51, Amsterdam 207-55, Berlin 122-45. Dunaj 72-475. Sofija 3735, Praga 15'27, Varšava 90 05, Budimpešta 6-705. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 23. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86—87, voj. škoda ar. 404—404-50 (405-50, 405, 404-50, 404), kasa 404—404-50, junij 404-50 bi., julij 405 bi., avgust 404-50 d., okt. 405-50 do 406 (406), dec. 406-50—409, 4% agr. obv. 47 d., V/o Bler. a. 80-75—81-25, k. 80-87—81-25 (80-875), 8% Bler. 90-50—90-875 (91-50 91-25), 1% pos. hipot. b. 81—82. Begluške 63—65 (63, 64). — Banke: Ilrvatska 50—60, Praštedio-na 950—960, Union 165—167, Jugo 67—67-50, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d.. Srbska 190—191. — Industrije: ŠeČerana Osijek 255—265, Trboveljska 258—260, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., tobačne srečke 36 do 42, Rdeči križ 25 bi.. Zemaljska 118—122, Nar. šum. 30 d., Guttmann 115-119. Slareks 25 do 30, Danica 65—70, Drava 235—236, Nar; mlin. 15 bi,, Isis 40—41, Dubrov. 320 d., Jadr, plov. 520 d., Ocean 200 d. Beograd, 23. junija. 1% inv. pos. 86-50, 7% Blaire 81-125, 8% Blaire 90-75, 7% pos. hipot. banke 81125—81-50, 4% agr. obv. 49—49'25, 696 begi. obv. 65-50—66, lot. srečke 92. tobačne srečke 21, vojna škoda 40650—407-25 uit oktobra 410. Dunaj, 23. junija. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adna 14-10, Prioritete 92-35, Ruše 17-25 Trbovlje 33-10, Leykam 2'55. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu ■ London, 23. junija. 7% Blaire 79-50—80 Newyork. 23. junija. 8% Blaire 89-50-91, 7/v Blaire 79-75—80-50. 7% pos. drž h ipot. banke 79—80. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna brez prometa. Novi Sad, 23. junija. Vse neizpremenjeno. hromet: pšenica 6 vagonov, koruza 10 vagonov moka 6 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena. Sombor, 23. junija. Pšenica: baška, po-tiska, slep. 80 kg 192-50—197-50, baška, oko-^aSombor, 78-79 kg 165-170, gornjebaška, 79-80 kg 185—190. sremska, slav., 78 kg 160 do 165. — Kor n z a : baška 95—97 baška junij in ladja Dunav 97—99. — Tendenca: mirna. Promet: 48 in pol vagona. Budimpešta, 23. junija. Tendenca: ustaljena. Promet: omejen. Pšenica: junij 14-65 do 14-72 (14-65—14-67). — Koruza: julij 13-32 do 13-50 (13-30—13-32), avg. 13-60—13-68 (13-49 do 13-51), maj 11-58—1170 (11-52—11-54). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: - vagona oglja, 2 vagona moralov in javorievih plohov. Gospodarske vesti X Proti zakotnim opekarnam. Na inicijati.vo zveze opekarn Donavske banovine in obrtne zbornice v Velikem Bečkereku bo sklicana med-zbornična konferenca, ki bo sklepala o ukrepih proti proizvajanju opeke e strani zakotnih opekarn. X Pšenica za nemške mline. Zavod za po-^ speševanje zunanje trgovine je bil obveščen, da je nemška vlada podaljšala do 15. julija t I. rok za uvoz pšenice za nemške mline. X Pravilnik k novemu gradbenemu zakonu. Za izvrševanje novega gradbenega zakona je' izdelan pravilnik, ki urejuje vprašanje higijen-skih naprav v mestih in občinah. X Oddaja popravila strehe na objektih vo jasnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani se. bo vršila potom oFertalne licitacije dne 13. julija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) X Glavna skupščina 4»lavnega saveza vinogradnikov in sadjarjev. V soboto se je vršila v Beogradu glavna skupščina saveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije. Skupščina je določila, da se bo vršil v dneh 19., 20. in 21. septembra sadjarski kongres, združen z bogato vinarsko in sadjarsko razstavo Jugoslavije. V nadaljnem je bilo sprejetih več resolucij: a) da se drž. trošarina skupno z banovinskimi in občinskimi užitninami ukine. V kolikor pa bi se la predlog iz fiskalnih razlogov ne mogel upoštevati, se za ureditev tega vprašanja predlaga, da se vse javnopravne trošarine znižajo na maksimalno 60 para za liter. Trošarina naj bi se plačevala na mestu potrošnje, tako da ostane tranzit od enega kraja v drug prost vsake dajatve. Pobiranje naj bi se dalo občinam v zakup, b) Da se vse javne dajatve na vino, žganje in vinske destilate ukinejo in pretvorijr v pavšalne takse. Taksa naj bi se diferencirala od 2000 do 40.000 dinarjev. * letno po kraju in veličini podjetja. (Spori Rekordersko damsko prvenstvo Zagreba V soboto In nedeljo se je vršilo na igrišču Haška damsko lahkoatletsko prvenstvo Zagreba. Zanimanje publike je bilo minimalno, kar pa ni vplivalo na atletinje, ki so postavile celo vrsto novih jugoslovanskih rekordov. Vse rekorderke so članice Haška. 60 m: M. Petričič 8 sek. (jugoslovanski rekordi, 2. Batelkova 8'2. 100 m: M. Petričič 12'9 (jugoslovanski rekord), 2. Batelkova 13 (tudi boljša od rekorda). 200 m: Batelkova 28*2. 800 m: Ela Kovač 2:48'8 (jugoslovanski rekord). 80 m zapreke: Stefanini 13*6 (jugoslovanski rekord). Skok v višino: Stefanini 140 cm. Skok v daljino: Stefanini 488 cm. Krogla: Neferovlč 10'80 m (jugoslovanski rekord). Kopje: Stefanini 28'89 m. Disk: Neferovlč 35*32 m (Jugoslovan, rekord). 4 krat 100 m: Hašk 56'4 diskvalificiran. SK Grafika Ljubljana : SK Sokol Škofja Loka 4:4. Za nedeljsko tekmo domačinov proti prvorazrednemu moštvu Grafike iz Ljubljane je bilo med Ločani mnogo zanimanja. Neodločen rezultat je presenetil posebno zato, ker so igrali v enajstorici SK Sokol 4 člani rezerve in se Je splošno pričakovalo da Škofja Loka podleže. Igra je bila napeta, mestoma ostra. V prvem polčasu so bili gostje vp remoči, v drugem so Ločani poprijeli in so zabili Grafiki 4 gole. Obramba gostov je bila izvrstna. Pri Sokolu sta briljirala Primožič in Skubelj. Sodnik je zadovoljeval. Tekmi je prisostvovalo več sto meščanov in rekruti škofjeloške garnizije. V nedeljo igra SK Sokol na Jesenicah proti nevarnemu tekmecu SK Bratstvo. Otroška olimpijada v Mariboru V mestnem parku je priredil ISSK Maribor otroško olimpijado, ki Je v vsakem oziru prav dobro uspela. Nad 50 malčkov od 3 do 12 let Je tekmovalo v različnih disciplinah in je prireditev nudila obilo neprisiljene in vedre zabave. Občinstva je bilo ogromno. Hvalevrena je inlcijativa ISSK Maribora, da poveča smisel Oglejte si RAZSTAVO IZDELKOV GRAFIČNIH VAJENCEV DRAVSKE BANOVINE v poslopju Tehniške srednje šole (pritličje) v Ljubljani v dneh od 24. do 50. i«nl|o Odprta od 9. oo 12. in od 15. do 10. ure Vstop prost za šport pri mladini. V naslednjem rezultati: v teku na 50 m so bili prvi v posameznih skupinah: Zdravko Živec, Ferdo Kuhar, Zvonko Hiebš in Mirko Verdnik. Na skirojih: Miran Ogrizek, Slavoj Ogrizek, Verica Mariničeva, Rudolf Fischbach in Starika Černičeva. Avto: Rudi Skušek. Na trociklu je zmagal Dušan Samsa. Pri tekma z otroški vozički je prišla prva na cilj Majda Sesova, druga Verica Merstalova. Pri skoku v vrečah se Je prvi plasiral Zdravko Zivlc. Najboljši tekač je bil Nande Mevlja. Pri kolesarski dirki je bil zmagovalec Valter Pa j. Po končanem tekmovanju je bila razdelitev nagrad in so prejeli vsi prvoplasiranl lične diplome. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija): Drevi ob 20. uri se bo vršil na verandi kavarne »Evropa« važen sestanek vsega 'članstva, obvezen za sledeče: Agrež, Banko, Boštjančič, Dobovšek, Finec, Fogel, Gregorka, Habič, Hronek, Ilovar, Javornik I. in II. Jeglič, Jerančič, Kumer, Majhenič, Marchiotti, Natlačen, Omerza, Orel, Oro-szy, Osvald, Outrata, Pavlin, Povoden, Pregelj, Režek, Rupnik, Senčar, Schiffrer, Stegu, Stepišnik I. In II., Stare Soukal, Sporn, Tlnta, Vrečko, Wlldmann, Griinfeld, Bole, Banovec, Zupan, Megušar, Rihar, Grtntal, Glavnik I. in II., Vesenjak, Pristave, Kranjc, Gogala I. in II. Kveder. Pridite točno! Tajnik. Plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol v Mariboru Maribor, 21. junija. ISSK Maribor je danes popoldne priredil na Mariborskem otoku plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol v Mariboru. Doseženi so bili sledeči rezultati: 200 m prosto: 1. Košak (gimnazija) 3:16*4, 2. Pahor (realka) 3:45*3. 100 m hrbtno: 1. Kožuh (trgovska akademija) 1:42‘5, 2. Založnik (realka) 1:57*8. 50 m prosto: 1. Jandl (učiteljišče) 32:1, 2. Poljanec (realka) 36, 3. Kunc (realka) 38*4. 200 m prsno: 1. Kožuh (trgov, akademija) 3:469, 2. Poljanec (realka) 3:50, 3. štorh (realka), 4. čerič (realka) 4:15. 50 m hrbtno: 1. Kožuh (trgovska akademija) 47, 2. Jandl (uč.) 51:8, 3. Škapin (realka) 53:6. 100 m prosto: 1. Jandl (uč.) 1:249, 2. Kunc (real.) 1:28:2, 3. Pahor (real.) 1:325, 4. Poljanec (realka) 1:33*2. 100 m prsno: 1. Kožuh (trg. akademija) 1:42, 2. Škapin (real.) 1:43*8, 3. Poljanec (realka) 1:46:1, 4. štorh (realka) 1:49:6. štafeta 4 krat 50 m: 1. realka (Kunc, Pahor, Poljanec, Škapin) 2:28:6. Izven konkurence je plavala štafeta kombinirano iz vseh tukajšnjih srednjih šol v času 2:20:4. Končni placement je sledeči: 1. realka 28 točk, 2. trgovska akademija 32, 3. učiteljišče 23 in 4. gimnazija 8 točk. Po zaključenih tekmah je izročil prof. Sevnik zmagovitim plavačem realke krasen kip, dar ugledne tvrdke Plnter ln Lenard. Razširjajte Jugoslovana Ca« vkuliavanja *e je pričel! # Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vkuhava-nje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10 Kraje.nl prodajalci: Celje: I. Jagodič, Maribor: Carl I.olr In Pinter & Lenard* Ptuj: F. Vogel* Brežice: V. Petan, Kranj; ,.Merkur4', Kočevje: F. Huber, Sevnica: A. Kastelic in P. Še-tlna, Slovenjgradec: I. Rojnik in K. Rojnlk. Slagev??? 1051 a Vegova ulica 2 Kneginja Imn prekrasni ljubavni roman. Cen« Din 30* —, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev. 4 Veliko podjetje išče v centru Ljubljane lokal z 2 ali 3 sobami. Ponudbe prosimo na upravo „Jagoslovana“ pod„Veliko podjetje11. Makulaiurni papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Priporoča se naravni domači tvrdke »Malina11 Ljubljana VII Medvedova ulica 4 Trgovec Anton Vabčič Leskovec pri Krškem, išče marljivega učenca iz boljše hiše. 1497 Nogavice, roba« vice, volna In bombni 461 tajoenej* In v veliki Izbiri pri KARL PRBLOO Ljubljana. Židovska vllM tu 8 tari tre Globoko užaloščeni javljamo tužno vest, da je danes umrl naš iskreno ljubljeni soprog, dobri tatek, sin in brat, gospod Dorče Rovan uradnik Trboveljske premogokopne družbe. Na njegovi poslednji poti ga spremimo v četrtek 28. junija ob 5*30 popoldne izpred mrtvaške veže državne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 23. junija 1931. Ema Rovan, rojena Gorjup, )Sena Josipiua Rovan, uiati Joško In Anica, otroka Zora Berlot, sestra, Občina Ljubljanska. — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Polni tuge v neizmerni žalosti javljamo pre tresljivo vest, da so nam mrzli valovi Save v Zagrebu dne 20. junija ob 17. uri ugrabili v najlepši mladeniški dobi 25 let našega nad vse ljubljenega sina, brata, svaka, strica, gospoda trgovca na Vrhniki Ker se zemski ostanki pokojnika še niso na šli, se bo pogreb objavil naknadno. Lož-Vrhnika, dne 23. junija 1931. Globoko žalujoči starši, brat, sestre in vse ostalo sorodstvo $5 sl* Ravnateljstvo in uradništvo TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE naznanja, da je gospod Božidar Rovan šef fakturnega oddelka Trboveljske premogokopne družbe danes po dolgem in mukapolnem trpljenju preminul. Pogreb blagopokojnega se vrši v četrtek dne 25. junija ob 5*30 popoldne iz mrtvaške veže Drž. bolnice na pokopališče k sv. Križu. Nadvse zaslužnega uradnika in dragega, dobrega tovariša ohranimo v trajnem in najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 23. junija 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Občina Ljubljanska