Štev. 79. T Mnbllanl, v fetrtek, dne 6. aprila 1911. Leto XXXIX. = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13*— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo lelo naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— V opravi prejemali mesečno K 1*90 1 m A m r M M ===== Inserati: ■ Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnarlev l Izhaja: ======== vsak dan, Izvzemat nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. fcsr Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 8. Avstr. poštne bran. račnn št "4.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. — Opravnlškega telelona št. 188. Današnja številka obsega 6 stran!. Državnozborske volitve v Pulju. P u 1 j, 5. aprila 1911. Državni zbor je razpuščen. Vse se pripravlja na nove volitve. Volivccm, ki so bili v preteklem zasedanju s svojimi zastopniki zadovoljni, bo pri novih volitvah lahko izbirati. Težjo pa je volivcem, kateri so na delovanje svojih zastopnikov ne obračajo s posebnim zadovoljstvom, bodisi radi tega, ker niso izpolnili volivcem danih obljub ali da iz tega ali drugega vzroka niso mogli vršiti svojih zastopniških dolžnosti napram svojim volivcem. So pa tudi volivci, ki so bili v zadnji državno-zborski dobi takorekoč brez vsakega zastopnika. Med ono volivce je gotovo prištevati v Pulju in okolici živeče Slovence in Hrvate. Za tc se ie v toku pre-leklih štirih let bore malo storilo. Kakor bo šc marsikomu v spominu, so sc vršilo zadnje državnozborske volitve v Pulju v znamenju ljutega volivnega boja. Iz takratnega volivnega boja so izšli puljski Slovenci in Hrvati z lopo moralno zmago. Dosegli so, da je prišel takratni kandidat dr. Laginja z laško-liberalnim kandidatom dr. Rizzijem v ožjo volitev. Že to je bil za puljske Slovane velikansk uspeh, kajti do tedaj je veljal Pulj za izključno laško-liberalno mesto. Pri ožji volitvi bi bil takrat gotovo prodrl slovanski kandidat, da se niso j)o posredovanju uboglega milijonskega defravdanta Lorenzetta socialni demokrati zavezali glasovati za laškega liberalca. Dr. Rizzi je prodrl s pomočjo rdečih glasov. Dr. Laginja pa jc bil izvoljen v drugem okraju Istre. Da puljski Slovani od laškega lib. poslanca, kateri se jc imel za svojo izvolitev zahvaliti izključno le socialnim demokratom, niso imeli ničesar pričakovati, to je bilo vsakemu takoj takrat jasno. Istotako so imeli puljski Slovani tudi s tem računati, da bo nastopal s pomočjo rdečih glasov izvoljeni laški liberalec z vsemi sredstvi proti onim, kateri so ga pognali v ožjo volitev in s tem pokazali celi Avstriji kakor tudi laškemu sosedu, da Pulj, v katerem se nahaja edina avstrijska vojna luka, ni nikakor laško mesto, ampak da živi v istem na tisoče Slovanov. Vsi oni tisoči, ki so oddali takrat svoje glasove hrvaškemu kandidatu, so bili na cesarskem Dunaju takorekoč brez zastopnika. Državni zbor je razpuščen in slovanski volivci Pulja in njega okolice niso bili v štirih letih deležni nobene LISTEK. Važen vir za D'vino Con«®. Tudi D i v i n a C o m m e d i a, najbolj grandiozna pesnitev vseh časov, ima svoje vire: Prof. Pavel Amaducci v Rovigu je našel delo srednjeveškega pisatelja Svetega Petra Damian-skega, naslovljeno: »De quadra-gesima sive de cfuadraginta duabus hebraeorum mansionibus,« v katerem vidi profesor Amaducci vir, iz katerega je Dante črpal dispozicijo svojega dola in ki razjasni tudi marsikatere simbole, ki jih dozdaj dantologi niso še mogli povoljno rešiti. Sveti Peter Damianski je živel v 11. stoletju, rodil se jo v Ravenni. Bil je duhovnik in se boril zoper tedanjo korupcijo in dekadenco na cerkvenem polju, zlasti zoper simonijo. Zato je bil velik prijatelj velikega papeža Grego-rija VII. in baš temu papežu, ki jc takrat bil šc kardinal Ilildebrand, jc delo »Do quadragesimna« posvečeno. Umrl jc Sveli Peter Damijanski v Faenzi leta 1072, Njegova dela jo Dante bral najbržeje v Ravenni, mogoče jo Divina Commodia bila sploh vsa tudi v Ravenni sestavlienn. milosti. Nasprotno pa vidijo, da so laški liberalci dosegli popolno laško gimnazijo. Za to laško gimnazijo bi imeli dobiti puljski Slovani v Pulju eno ljudsko šolo, majhna kompenzacija sicer, ali za dane razmere vendar velikega pomena. Toda na podlagi fa-moznega, kompromisa, da sc je morala laška gimnazija takoj lota 1910. po-državiti, medtem ko bi se imela hrvaška šola družbe sv. Cirila in Metoda šole leta 1911. od mesta ali dežele prevzeti, no dobijo puljski Slovonci in Hrvati še tistega edinega, kar bi sc bilo zanje v štirih letih izposlovalo. Zato ni čudo, če stikajo sedaj, trkajo nove državnozborske volitve na vrata, volivci glave skupaj in iščejo primernega kandidata, ki bi naše težnje krepko zastopal. Bil sc bo v Pulju skoraj gotovo hud boj in gotovo bi uganil oni pravo, ki bi trdil, da bo morebiti šc ljutejši od onega lota 1907. Kandidatov nc bo manjkalo. Trije so gotovi in sicer laško-libcralni, socialnodemokraški in slovanski. Na zmago socialnih demokratov ni računati. Glavni boj se bo bil med laško-liberalnim in hrvaškim kandidatom. O imenih kandidatov se šo molči. Dosedaj nas je zastopal dr. Rizzi, znani deželni glavar istrski, ki preganja istrske Slovane kakor brezpravno rajo in je v veliki mori kriv, da vladajo v Istri take turške razmere, da »ili iredentizem in brezdomovinstvo v klasje in da so revno istrsko ljudstvo ob steno pritiska. Upamo, da jc tudi avstrijska vlada končno izpregledala vso hinavščino laško liberalne klike, ki so dola na oni strani miroljubno in patrijotično, da vladi nekaj peska v oči nasuje in tako pri vladnih jaslih ostane, na. drugi strani pa iredentizem širi in norce brije iz vlade, ki se trudi, da bi dosegla med istrskimi Slovani in Lahi narodnostni mir in spravo. Prepričani smo. da avstrijska vlada sedaj dobro ve, kdo je tisti nasilnež, vsled katerega se nahaja vsa Istra v anarhiji in neredu, cla nimamo deželnega zbora, da je vsa. deželna uprava za nič in da gre vse gospodarstvo rakovo pot. Zanašamo se torej, da bo naša vlada pri prihodnjih volitvah pokazala, da seno da več od laško-liberalne klike za nos vleči. Izid volitev v puljskem okraju leži v rokah c. kr. mornarice in vlade. Ako je vladi res kaj na tem, da zavladajo v Istri normalne razmere, ima tukaj lepo priliko, da laški nasilnosti «nkrat konec stori s tem, da slovanskemu patrijotičnemu kandidatu na strani stoji in tako laško nadutost V dolu »De cpiadragesima«, ki je razdeljeno v proemij, centralno razpravo in epilog, opisuje S. Peter Damianski v mistični obliki štiridesetletno potovanje Izraelcev skozi puščavo v obljubljeno deželo. Na tem potovanju so 42krat počivali, in teh 42 postaj, »mansiones«, razmotriva svetnik na mistično-alegoričen način. Analogno pa je tudi potovanje Danteja, ko pride iz temnega gozda, po peklu, vi-cah in nebesih do najvišje sfere, do sveto dežele v pravem pomenu; tudi v Divini Commediji se lahko loči 42 »manzij«. Profesor Amaducci meni, da se bo na tej podlagi lahko odkril pomen mnogih Dantejevih alegorij, n. pr. tisti zagonetni »Veltro«, ki cla je posnet po Damijanu, v katerem pomeni Kristusa, ki bo prišel na. svet ubit Antikrista in njegovo zlobo itd. Svoje študije bo prof. Amaducci s tekstom Damijanovega, dela vred v kratkem objavil. Da je med Dantejem, tem najuniverzalnejšim genijem vsega srednjega veka, in S. Petrom Damijanski m neka zveza, sta že d'Ovidio in kardinal Capecelatro, ki je opisal življenje S. Petra Damijanskega, poudarjala. Zanimivo jo tudi, da so jo v najnovejšem času začelo proučevali tudi razmerje mod Dantejem in arabskimi filozofa, kolih neoplatonske tm- in vsemogočnost stare. To je edina metoda, po kateri je mogoče liberalni kliki do živega priti. Z ogorčenostjo pa moramo javiti, da so na hrvaški strani že bije precej časa grd boj mod mladimi in starimi, ki bo skoraj gotovo sedaj butnil z vso svojo vehemenco na dan. Kot bojno kopje so si izbrali predbacivanje raznih nekorektnih manipulacij drug drugemu. Naj žalostne j še pri tem volivnem manevru pa jo to, da hodijo gospodje svoje nečedno perilo prati v laški. »Giornaletto« in dajo tako narodnemu sovražniku v roko meč, s katerim bodo pa ti narodni reševalci dobili najbrže za. časa volitev take udarce, nazaj, da jih bodo lahko dolgo pomnili. Pa naj se ta mladinski in starinski boj konča tako ali drugače, dolžnost hrvaških in slovenskih volivcev, ki zastopajo v Pulju ene in isto interese, namreč to-najjužnejšo točko naše Istre čuvati pred laško-liberalnimi nasilstvi in zagotoviti tukajšnjim Slovanom njihovo starodavno pravo na to postojanko, bo, da si izberejo kandidata na vse strani neodvisnega, z odločno narodno katoliškim programom. Le na tej podlagi, za katero edino je istrsko ljudstvo dovzetno, bo mogoče v cloglednem času popraviti napake onih, kateri so mislili, da jo brezbarvna pot najboljša pot. Brezbarvna pot jc najslabša, ker so brezbarvnemu zastopniku vezano roke na vse strani in ker nima pri nobeni parlamentarni stranki prave zaslombe. Zato proč z brezbarvnostjo in začnimo tudi v Istri edino pravo politiko na odločno narodno katoliškem programu. X. Mnogo jc šc ljudi med nami, ki podcenjujejo narodno-obrambno delo. Takim ljudem moremo reči samo, da njihov pogled ni jasen, njihov domovinski čut premalo razvit in njihova volja slabotna. Narodno - obrambno delo je potrebno, dokler sc godo krivico našemu narodu. Komu ne zagreni srca do dna, ko sliši usodo slovenskega, otroka v koroški mučilnici, ki se imenuje — utrakvistična. šola? Kaj ni ros nič na tem, da se na. narodni meji, po vaseh in trgih naseljujejo nemški obrtniki, rokodelci in trgovci! In kupovanje slovenskih posestev je seveda žo nekaj vsakdanjega, splošna prikazen! Naravno jc in že desetletja sc dogaja, da so po obmejnih krajih odpirajo nemčurske ukc je Dante zajemal iz knjige »Do causis«. Dante sam pa postaja po teli študijah vedno večji in večji. Bil jc on žarišče, iz katerega je izžarjevala vsa velika duhovna energija, sodobne krščansko filozofije in mistiko, vse tedanje kulture, ki jo jc njegov religiozni in pesniški genij do dna doumel in ustvaril pesnitev, kakršno ni noben vek pred njim spesnil in je tudi za njim ne bo nobeden. R. L.: vinar. Študentovska zgodba, iz naših dni. (Dalje.) Doli po cesti je prihajal učitelj Mrak in že od daleč pozdravljal. Nič več jeze nanj ni bilo v študentovem srcu. ko ga je zagledal — saj je bil prod dnevi prerok, ki mu je napovedal vso bolest in grenkost, ki jo morala priti nadenj . . . »Kam greste, gospod Potokar?« jc vprašal, ko sta so pozdravila. »Nikamor, gospod učitelj . . .« »Torej stopiva k Komarju, potoni pa pojdete z menoj v Osek!« In Sla »ta v hiSo cb ccsti, kjer ,se Je no d vrni« ribalo v vetru oblatijo in žganjarne! Odpirajo se tudi luteranski templji! Splošni, vsakdanji pojavi, ki pustijo mnogo naših ljudi čisto mirno in jih no zdramijo k resnim mislim. In vendar! Premislimo, kaj naredi ta koroška utrakvistična šola in nem-čurski učitelj iz otroka? Duševno revo, zamori ji blaga čutila, ki spe v otroški duši, podlago ji vzameta za. razvoj značaja, ki bi bil zvest in močan v ljubezni do svojih starišev in njihovega truda in svetih tradicij. Utrakvistična šola koroška razkraja naše slovenske družine, loči otroka od matere, tujci rastejo pod eno streho. Obrtnik za. obrtnikom, Nemec, prihaja v vas, trgovec za trgovcem. Slovenski obrtnik izginja ali pa sc prevrže na tujo stran. Občina postane mešana, tujec dobi besedo v občinski hiši. Priseljenec zagospodari. Ljudstvo je gospodarsko odvisno ocl njega. Ta gospodarska odvisnost jo svinčena utež, privezana na našega človeka, tla nc more hoditi po svoji poti, niti misliti po svoji volji, nitj delati za svoj in svojega naroda blagor. Z vsakim posestvom in kmečkim domom na narodni meji, ki ga kupi tujec, pade steber našo domovino. Ena trdnjava porušena; slovenski dom uničen; ono narodno bitko smo izgubili. Ali vemo, koliko takih trdnjav izgubimo vsako leto? Nc vprašujte! Kaj vam mar! Nemčurska žgan jarmi na narodni meji! Vsi, ki sto slepi in za usodo naroda brezčutni, stopite v to peklo! Tu so prodaja jo slovenska posestva in domovi, tu jo' ognjišče nepokornosti in sovraštva otrok do starišev, lo beznice jemljejo našim ljudem, posebno mladini, nravno moč, v teh beznicah jc rojstna zibel duševnih bebcev in surovih renegatov. Bclokožci so z žganjem pripravili Indijance do izumiranja. Kaj pa slovenščina po cesarskih uradih in v javni upravi! Nikdar bi nc prišlo do. tako žalostnih posledic, da ni vedelo za pravice našega jezika samo nekaj advokatov. Šo ostala inteligenca ni poučena o teh pravicah, kje naj potom zahtevamo, da priprosto ljudstvo vč za te svetinje in jih v vsakem slučaju brani? Ne zahtevajte od pripro-stega ljudstva znanja in odločnosti, ko niti inteligenca — voditeljica naroda, nima ne enega, no drugega! Kdor hoče videti, vidi te nevarnosti. Kdor hoče pomagati, lahko pomaga. Slovenska Straža je ustanovljena, njen namen in naloga jo: obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva naznanjalo, da toči tam oštir Komar cekinasto vipavsko vino, o katerem pravijo, cla ozdravi vsako bol . . . V. V Šempasu pred veliko gostilno pri Martinu jc vse polno ljudi. Vojaki, ki so imeli tiste dni vaje po dolini, se pripravljajo na odhod in godba igra zadnji večer. Mirne, melanholične melodije sc dvigajo v zrak in plovejo kakor labudi prek molčečega, širnega polja, kakor da iščcio poti skozi mrak večernemu solncu nasproti, ki se potaplja naglo v škrlatasto morje oblakov tam daleč, daleč . . . Cesta in prostor |)rod gostilno sla polna ljudi. K vojakom so stiska radovedna vaška dečad in strmi začudena v fanfare, trobente, klarinete in bobne, ki tako lepo pojo. Za otroci stoje bajtarji, roke v žepih in pipo v ustih. Poslušajo in kimajo z glavo. Če igra godba resno melodijo, se drže zamišljeno in zamaknjeno, kakor da so v cerkvi. Če pride pa. poskočna, tolčejo v taktu z nogo in veselo jim jc pri srcu, kakor da so na brejarju, kjer plešejo fantje in dekleta. Na trati ob ccsti se vrtijo dekletca, ol> hišah postajajo žene z otroci u« rokah. Mimo hodijo dokleta po vo~ : do, ustavljajo ^c in poslušajo iu mir aa katoliškem, narodnem in patriotih nem temelja. Vsa naša inteligenca in vse naše ljudstvo najpriprostejših slojev se mora zavzeti za Slovensko Stražo! Njen delokrog je širok, kajti postavila si je za delo uresničenje vseh kulturnih, narodnih in gospodarskih teženj obmejnih Slovencev. Preberite tretjo točko njenih pravil in vzkliknili bodete: Koliko potrebnega dela še čaka! Koliko delavcev je še treba!" Koliko gmotnih sredstev in žrtev še rabimo! Marsikje smo šele zastavili plug, brazda je še kratka, delavcev manjka, da bi potegnili plug do konca njive. Mnoga narodna vprašanja so še načeta ledina. Delavcev manjka! Kje ste, delavne roke? Priprosto ljudstvo ljubi svojo narodnost. Mnogi govore, da je ljudstvo tuje tem stvarem. Ni res! Pojdite na Kočevsko, v okolico nemških otokov na Gorenjskem, pojdite na Koroško in Štajersko, na obalo Adrije in govorite in vprašajte naše priprosto ljudstvo! Tem ljudem te stvari niso tuje in tuje niso tudi ljudstvu v sredini, če ima človeka, ki mu z jasno besedo razloži ves položaj. Samo tako jasno ne vidi ljudstvo celotne slike, ker mu je poklicani ne pokažejo. Izkušnja pri obstoječih podružnicah nam jasno govori, da jc ta stvar ljudski glavi in srcu zelo blizu, daleč pa za tistimi, ki to očitajo pri-prostemu ljudstvu. Ravno med pripro-stim ljudstvom šteje Slovenska Straža največ požrtvovalnih podpornikov! In tako je naša gorka želja, da vse ljudstvo pridobimo za narodnoobrambno delo Slovenske Straže. Ker je naš narod maloštevilen, zato moramo biti zbrani pri. tem delu vsi. Ker je narod siromašen, zato moramo po malih darovih, od povsod zbranih, zbrati potrebne svote. Ali pa je Slovenska Straža vredna 2aupanja in podpore? Kje je njeno delo, kje so njeni uspehi? Vprašajte obmejne brate! Ni še leto dni in vendar je dovolila za obmejne brate že 40.244 K 98 vin. podpor. Njeno delo je drobil o delo, tiho delo. Ne šumno in na vsa usta kričati o narodnih napravah in načrtih, ampak s trezno glavo in gorkim srcem sejati seme narodne vzgoje, ljubezni, odločnosti in pridnosti med obmejne brate, skrbeti na tihem za njihovo gospodarsko utrditev in neodvisnost. S tihim delom, katerega se malo vidi in sliši o njem, a ima zato tem več blagoslovljenih uspehov, z delom za otroka, mladino, mišljenje in stanje posamezne obmejne hiše, s takim delom damo v boju stoječim prostost in kulturno in gospodarsko zaslombo, cla so res taki Slovenci, ki imajo dovolj moči, da branijo zemljo. šolo, občino in svoje svetinje. V tej kratki dobi pa se je tudi pred ha m i razgrnila usoda narodne meje in njenih potreb v tako temni luči in s takim resnim klicem: »Povsod na meji je šc premalo dela!«, da ne moremo drugače, akor da tudi mi govorimo odkrito: »Velika je požrtvovalnost našega ljudstva,-a še premajhna! Veliko delavcev, a še vedno premalo! Veliko imamo podružnic, a še vedno premalo! Premalo smisla, premalo vztrajnega dela, premalo žrtev! Naše delo, naše moči, naša organizacija, pregledana pred tujcem in njegovo silo, je še skromna. Nemcem nc bodemo nikdar jednaki! Saj nismo utopisti in tudi studi se nam njihov način dela, ker je za čistim imenom narodne obrambe skrita krivica in laž in podlo kupovanje duš v njihovih markah. Mi ljudi ne bomo kupovali, ker je to podlo! Toda premajhne so še naše moči, cla bi dali moralno in gmotno oporo v .obmejnih vaseh skupinam razne starosti in poklica v njihovih kulturnih in gospodarskih težnjah po osamosvojitvi pred kulturo in gospodarsko silo tyjca. Zato rabimo denarja in ceknarod mora zato prispevati, ker na meji podirajo dom celega naroda in vlijajo strup v skupni narodni organizem. Usoda narodne meje jc usoda celega naroda. Tam se piše usoda za bodočnost, tam gre za življenje in smrt. Samo svojo sveto dolžnost vršimo, ko danes zopet kličemo: Samo svojo sveto dolžnost vršimo, ko danes zopet kličemo: Ustanavljajte nove podružnice »Slovenske Straže«. Vsaka župnija imej svojo! Vsak teden naj se rodi vsaj ena! Naše največje narodno - obrambno društvo »Družba sv. Mohorja« bodi tudi naši »Slovenski Straži« vzor! V vsaki slovenski župniji so Mohorjani; naj bodo ob enem tudi slovenski Stražarji! To nam bodi cilj: vsa. slovenska domovina je posejana s podružnicami, ki naj bodo ognjišče domovinske ljubezni, vir narodne izobrazbe, oltar narodne požrtvovalnosti! Ali je tako težko ustanoviti podružnico »Slovenske Straže«? Ni tako težavna stvar. Samo dvajset ljudi je treba, 20 rednih po 1 K plačujočih članov. Nobeno društvo nima tako nizke udnine. In da omogočimo vsem, tudi revnim, a vseeno ljubečim in požrtvovalnim, da so deležni narodno-obrambnega dela, veselja nad uspehi, smo določili, da plačujejo podporni člani samo 50 v na leto. Vsa potrebna navodilu, prošnjo za potrdilo pravil, nabiralne pole, nasvete glede ustanovnega občnega zbora in naznanila na glavarstvo, kakor tudi govornika pošlje glavno društvo »Slov. Straža« v Ljubljani. Sporočite ji nameravano ustanovitev in takoj dobite vse potrebno. Ustanavljajte nove podružnice, dokler ne bo posejana vsa naša zemlja ž njimi! Na delo! Notar Hafner in »Slov. Narod". Ko so novomeški liberalni sodniki obsodili notarja Hafnerja, je polnil »Slov. Narod« dan na dan svoje predale s podlimi in gnjusnimi napadi, kakršnih dostojni listi niti takrat ne rabijo, ako pišejo o hudodelstvih svetovne slave. Spomnili •srno se, bravši tisti članke, nehote na. dr. Slanca, ki je zavzemal v tisti gonji proti notarju Hafnerju eno vodilnih vlog. Kakor je znano bralcem našega lista, prosil je Hafner dvakrat za obnovo kazenskega postopanja. Liberalni novomeški sodniki pa so zavrnili oba predloga za obnovo in slovenski (!) senat graškega nadsodišča jc dotične sklepe novomeškega sodišča odobril. Ko jc nato vsled ničnostne pritožbe izreklo najvišje sodišče v rednem senatu s e d m i h n e odvisnih sodnikov sod bo, da so vsi sklepi, s ka- terimi so se zavrnili Hafnerjevi predlogi za obnovo kazenskega postopanja, n e p o s t a v n i, in da mora vsled tega novomeško sodišče sklepati vnovič, tedaj je pisal »Slov. Nrod«, da se je obnova dovolila le radi tega, ker je »posegla vmes« generalna prokuratura, ki je odvisna od šefa justične upravo in da je dovolitev obnove smatrati za kravjo kupčijo med S. L. S. in justič-nim ministrom. To poročanje Slovenskega Naroda« bilo je vsekako sila »vestno«; kriti je bilo treba samo fa-mozno postopanje novomeških sodnikov. Torej naj izgine iz pozorišča od najvišjega sodišča v redni seji od sedmih neodvisnih sodnikov izdana sodba in nastopi naj odvisna generalna prokuratura. Čin najprimitivnejšega čuta pravice pa naj so razbobna kot kravja kupčija med S. L. S. in vlado. Nad&odišče v Gradcu je dovolilo obnovo in je delegiralo za novo razpravo okrožno sodišče v Celju. Po dolgi in temeljiti razpravi je celjsko sodišče, obstoječe iz štirih neodvisnih nemških sodnikov, notarja Hafnerja soglasno oprostilo. Po tej oprostitvi, ki je bila samo izraz pravnega čuta poštenih neodvisnih sodnikov, pisal je »Slov. Narod« sila perfidno: da je bil Hafner v Celju oproščen ali dejanski stan da se vsled tega ni prav nič izpremenil. Kaj to briga »Slo. Narod«, da je izjavilo najvišje sodišče v prej omenjeni sodbi, da se je dejanski stan v obnovnem postopanju tako temeljito izpremenil, da se lahko opravičeno pričakuje, da bo Hofner pri novi razpravi oproščen. — Treba je bilo kriti famozno sodbo novomeškega sodišča, torej oprostitev Hafnerja zopet ni prav nič drugega, kakor kravja kupčija med S. L. S. in vlado in izdajstvo domovine po poslancih S. L. S. Na sodbe neodvisnih sodnikov šef justične uprave ni mogel iri ni smel vplivati. Po oprostitvi notarja Hafnerja pa je bilo stališče justične uprave napram Hafnerju seveda drugačno. Takrat jc nastala za justično upravo dolžnost, da Hafnerja, z ozirom na dejstvo, da je bilo notarsko mesto v Kostanjevici med obnovnim postopanjem oddano, primerno odškoduje. Šef justične uprave je s priznano bistroumnostjo in objektivnostjo uvidel, da Hafnerja najlažje in najprimernejše odškoduje, če ustanovi zanj v Ljubljani peto notarsko mesto. In ustanovil ga je. Šef justične uprave je peto notarsko mesto, katero je za Hafnerja kreiral, Hafnerju tudi dal. »Slov. Nar.« pa je vnovič pisal o koncesijah klerikalcem in o kravjih kupčijah. Povspel se je celo do sila moclre trditve, da je bil Elsner samo zato imenovan za predsednika ljubljanskega sodišča, da bi Hafnerju pomogel do ljubljanskega not ari jata. Če smo prav poučeni, pa Elsner Hafnerja za Ljubljano niti predlagal ni. S. L. S. kot taka ni bila inte-resirana na imenovanju Hafnerja za ljubljanskega notarja. Interesiran pa je bil šef justične uprave, in kot tak je izposloval, da se Hafnerju storjena krivica popravi. Če je justični minister imenoval Hafnerja, ki je bil vsled sodbe novomeških sodnikov malodane tri cela leta brez notarijata, za notarja v Ljubljani, storil je po našem mnenju najmanj, kar je kot pravičen šef justične uprave sploh storiti moral. Hafner ima danes pač lepo moralno zadošče- nje, da so mu tisti, ki so ga hoteli z družino vred uničiti, pripomogli do notarijata v Ljubljani, zaslug na tem si pa najmanj lasti S. L. S., dasi ista ta čin kot izraz pravnega čuta šefa justične uprave v polni meri odobrava. V zadevi Hafnerjevi smo do zadnjega časa molčali, ker smo upravičeno pričakovali, da bo šef justične uprave iz lastnega nagiba skušal Hafnerju storjeno krivico popraviti. Sedaj po imeno-vanju Hafnerja ljubljanskim notarjem smo napisali te vrstice naši javnosti v pojasnilo. V Hafnerjevi zadevi se kaže najbolj jasno, da je stranka, koje glasilo je »Slovenski Narod« in koji nače-lujeta pravnika dr. Tavčar in dr. Trii-ler, brez pravnega čuta. Vstalo v Albaniji. Boji z albanskimi vstaši. Turški listi zdaj zelo baliajo, ker so njih topovi in strojne puške pregnale albanske vstaše pri Tuziju. Veliko poročil o vstaji sami ne dohaja. Iz Ce-tinj se poroča, da so čuli 4. t. m. celi dan streljanje ob albanski meji in da se je streljalo tudi ponoči. Turki so zasedli Tuzi, Hoti in Grudi, pri Kastrati-ju so jih pa porazili vstaši. O popolni zmagi Turkov se nikakor ne more govoriti. Tuzijski, hotijski in grudiški prebivalci beže pred Turki v Črnogoro. Turki so izgubili 11 mrtvih in 200 ranjencev. Carigrajski listi objavljajo došla poročila več albanskih ulem in dostojanstvenikov, ki obsojajo vstajo Malisorov in obetajo, da odpošljejo prostovoljce proti vstašem. Albanski begunci in turška vlada. Turški ministrski svet je, kakor poročajo listi, sklenil, da se smejo vrniti v Turčijo Bolietinac in ostali vstaši-be-gunci le, ko izroče orožje. Po sodiščih obsojenim vstašem se kazen zniža, o opmiloščenju se bo sklepalo pozneje. V Črnigori 2000 beguncev. Turški vojaki stražijo evropske konzulate v Skadru. V Podgoricah v Črnigori, je dobilo zaščito 2000 albanskih beguncev. Resen spor med Turčijo in Črnogoro, Turška vlada je odposlala Črnigori noto, v kateri naglaša, da je prepričana o tem, da se nahajajo med vstaškimi Malisori tudi oboroženi Črnogorci. Tudi velevlasti so opozorile Črnogoro na gotove dogodke. Turčija grozi črnigori. Presenečeni smo, ker je zunanji minister Rifaat paša turškemu poslaniku v Cetinjah brzojavno ukazal, da naj pri črnogorski vladi energično protestira, ker Črnagora glede albanske vstaje ni nevtralna. Turška vlada je namreč informirana, da črnogorska vlada preskrbuje vstaše z orožjem in da jih podpira. Turški poslanik se j * tudi pritožil, ker Črnagora gradi zadnje čase trdnjave ob meji in koncentrira vojake ob meji. Črnagora je poslala na mejo generala Vukotiča, da gleda na to, da bo Črnagora glede na albansko vstajo nevtralna. S HRVAŠKEGA. Grof Pejacsevich sklicuje v sobote k seji nadstrankarski klub in klub neodvisnega središča. Stori to na željo dr. Tomašiča, ki izkuša spojiti centrun- slijo morda na svoje drage, ki služijo bogvekje cesarja . . . Včasih pridejo tudi resni možaki mimo, a le ozrejo se proti vojakom in gredo počasi dalje v svojih mislih in pogovorih . . . Vojakov je vse polno. Prostaki po-fegajo po travi, stoje na cesti, slone ob hišah, se mudijo ob studencu, kadijo velike porcelanaste pipe s cesarskimi orli iti rdečeličnimi puncami, gledajo ea dekleti in se ženijo, kjer in kakor se morejo. Častniki se izprehajajo po cesti s cigaretami med prsti in občudujejo solnčni zaton. Večina jih pa sedi pri Martinu pod košatim Iatnikom krog belo pogrnjenih miz, ki so vse zasedene. Urne, rdeče lične dekle imajo ta dan dosti dela, kajti vse polno ljudi iz domače vasi in od drugod se jc zbralo ta večer tam. Vino se iskri v kozarcih, pivo se peni v visokih čašah, vesele razigrane besede lete od mize do mize, vmes donijo sladki smehi gospodičen, ki jim dvorijo sloki, golobradi lajtnan-ti. Pri okrogli mizi sedita med drugim Ignacij Potokar in France Golob. Mračen, truden je Potokarjev obraz, zadnje čase jc leglo nanj nekaj čudne-ga. Molčeč je postal študent še bolj, nego je bil prej, v očeh se vidi sled zadnjih dni, kajti tako gleda človek, ki je šel skoz noči in viharje in si ne teli več nazaj . . . Malomarno kadi cigareto, zamišljen zre predse na beli prt, ki ima ravno pred njim voliko tomnomodro liso tid vina. vCasib gve n legov posrled prek miz na drugo stran, kjer sedita med dvema častnikoma gospodična Nelica in njena mati. Izborilo se mora dekle zabavati, ka.jti do Potokarjevega ušesa seže včasih skoz šum in godbo njen brezskrbni smeh, ki mu je bil nekoč tako ljub, in njene oči ga včasih pogledajo tako ponosno in zmagovalno, kakor pogleda grofica v šumeči svili raztrganega berača, ki prosi ob poti za krajcar . . . A dekle se moti — Potokarjeve oči ne prosijo, v njegovem srcu je že vse mrtvo in tiho. Zmagal je nad svojo ljubeznijo, kakor ocl mladosti same in od sreče, ki se nc vrne več, sc je poslovil ocl nje, pravljični grad, ki si ga je bil postavil, se je zrušil in nikoli več ne bo verovalo srce vanj. Zato gleda z mirno dušo v Nelico in le šc rahlo žalost občuti ob tem, kakor prevzame človeka tedaj, ko bere dnevnik, ki ga je pisal v davnih mladih dneh, ko je še z zaupanjem veroval v premnoge sanje, ki jim več ne veruje. Prazna in mrtva jc Potokarjeva duša, ugasnila je lepa zvezda v njej, ki je nikclo več ne užge, zaprla se je rana, in ne občuti več skrivnostnih, žgočih pogledov nekdanje predrage, ne more sc več dotakniti srca ne prezira-nje, ne pomilovanje, ki se skriva v de-vojkinih očeh. Mogočna simfonija, ki jo igra godba, se zliva v finale. Buči kakor vihar, ki leti v nezmagani moči prek pustinje, ki -i o.?voif vse daljine, a nenadoma stoji pred njim skalnata stena, visoka, do neba, ki ga vrže od sebe, da se uniči sam v svoji moči in pogine. Kakor bi odrezal, je melodija utihnila. Srce še trepeče od razburjenja in pričakovanja, še nekaj želi in pričakuje — a vse je tiho, umirilo se je mogočno morje harmonij, uničil se je vihar nad planjavo, tišina je kakor smrt stopila na njo . . . Ljudje so začeli vstajati in se odpravljati. Tudi Potokar in Golob sta plačala, se poslovila od družbe, sredi katere sta sedela, in odšla. Visoke topole ob cesti so šepetale v večernem mraku, na nebu so se uži-gale zvezde. »Kako je s teboj, fant?« je vprašal Golob, ki mu je bil Potokar že pred dnevi vse razodel. »No vem . . . Truden sem in onemogel. kakor bi me bila ravnokar pustila dolga bolezen. V duši mi je prazno in težko, ne morem še prav verjeti, da je vse padlo, kar sem sezidal vse te čase Ne morem verjeti — a moram in to boli . . .« »Ah, pojdi no .. . Kaj bi žaloval in tožil — saj nisi petošolec.« »Tebi je lahko, France, ker si nisi še izkušal . . .« »Stara pesem ... S sanjami je prišlo — s sanjami naj gre! Otresi se vsega, Nace, in hodi pogumno dalje!.. Saj nisi otrok, da bi te moral kdo voditi!* »Ne morem še, France, ne morem. Če je le ena zvezda in lc ena pot, kaj naj stori popotnik, če se mu zvezda skrije in pot izgubi v temi?« »Težko mu jo svetovati . . . VidiS. preveč si veroval svojim sanjam, fant moj, preveč si zaupal in premalo . . . Preveč njim in premalo sebi . . . Zidal si stavbo in pozabil na temelj, izklesal si si lep, blesteč piedcstal, preden si vedel, kak kip postaviš nanj — in to je vsa nesreča. Kakor otrok si iztegal roke za metuljem, ki ni bil tako čudovito lep, kako so ga videle tvoje oči, in se je odzibal čez pisano trato bogvekam . . . In zdaj stojiš na mestu in od žalosti mrjejo tvoje oči za njim . . . čemu, če ni bil res tak, kakor si mislil? Ali meniš, da ni drugih ciljev zate, kakor tisti, ki si ga izgubil?« »Morda so, ampak jaz jih še ne vidim . . . Ne žalujem po svoji ljubezni in dekletu, kakršna je, ampak po tisti, ki jo je videlo moje srce. Vem, da je vse izginilo, cla je bilo le prevara — a jaz sem tak, cla ne morem iti mimo svojo pot dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo . . . Kaj morem, da sem tak? . . . Ne vem, ali imam tako naravo, ali me je šola naredila takega, ali kaj . .« »Potolaži in umiri sc . . . Čas vso rane ozdravi . . .« Tako je dejal Golob ob slovesu prijatelju, za katerega mu je bilo žal. a mu ni nioerel pomapati. (Dalje.) in osješko skupino. Bivši ju stični načelnik dr. Badaj objavlja članek o ju-stičnih razmerah na Hrvaškem, ki po njegovi sodbi nasprotujejo v marsikaterem ožini zahtevam moderne kulture. Odvisni so sodniki in nevzdržljivo je stališče odvetnikov. khuen in bodoče važne predloge. Khuen se je 4. t. m. popoldne zopet odpeljal na Dunaj, kjer bo konferiral z Bienerthom o tekočih zadevah, osobito o bančnem vprašanju in o vojaških predlogah. Na Dunaju namerava ostati več dni. »Vaterland« poroča, da želi Khuen, naj bi glede na vojaško predlogo krona dovolila dveletno vojaško službeno dobo in povišanje rekrutov. Vloži se tudi novi vojaški kazenski red, ki uvede načeloma v vseh ogrskih polkih mažarski razpravni jezik. Naša vlada se mora obvezati, da se uveljavita vojaški postavi s 8 14, če se skleneta v ogrskem državnem zboru in bi ju ne odobril avstrijski državni zbor. parlamentarna poročila. Nasproti poročilom, ki so svetovala vladi, naj bi se preosnoval poslovnik, poroča »Reiehenberger Volksztg.«, da smatra Bienerth to zadevo za stvar, v kateri je avtonomen parlament sam. — Iz Zagreba poroča neka nemška korespondenca, da se Hrvatje v prihodnjem državnem zboru ne pridružijo več »Slovanski Uniji« in da se naslonijo na Nemce. Beležimo in pripomnimo, da je to. najbrže pobožna želja. povišanje poslaniških diet na ogrskem. Na Ogrskem nameravajo povišati diete državnih poslancev, ki znašajo zdaj 6400 K. nemški prestolonaslednik in prestolonasledniga v rimu. Nemški prestolonaslednik in pre-stolonaslednica sta došla 5. t. mes. v Rim, kjer so ju sprejeli z običajnimi dvornimi slovestnostmi. bosenska kmečka postava sprejeta. Bosensko-hercegovski sabor je 5. t. mes. z veliko večino odobril postavo o odkupu kmetov in pričel podrobno razpravo. Na pruskem ne bodo sežigali mrličev. Komisija pruske zbornice je odklonila predlog, po katerem bi se dovolilo sežiganje mrličev na Pruskem. Zagotovljeno je, da pade predlog tudi v zbornici, ker bodo proti glasovali cen-♦rum, Poljaki in večina konservativcev. velikansk požar v carigradu. Dne 4. t. m. se je vnel požar v cari-grajskem mestnem delu Kadikioei, ki leži na azijskem obrežju Marmarskega morja. Požar se je grozno hitro širil. V kratkem času je bilo tmičenih nad .'300 hiš, med njimi več javnih poslopij. Sodijo, da so zažgali Grki. Zaprli so 4 požiga sumljive Grke, med katerimi so enega videli, ko je prišel iz goreče hiši, ki jo je nato še na drugi strani za-žgal. Požar so zadušili še le 5. t. m. opoldne. Goreli je pričelo v hiši armenskega trgovca Manakiana, a ognja ni nihče opazil. Požarno hrambo so prepozno alarmirali in ko je došla, se je, kakor je to v Carigradu običa jno, pokazalo, da ie premalo gasilcev. Požar se je strašno hitro širil. Ljudje so se komaj reševali iz hiš, predno so pričele goreti. V dveh. urah je bil mestni del uničen. Zgorela je tudi katoliška cerkev, nadalje vila, manjši hoteli in nova grška, cerkev. Škoda, znaša do 5,000.000 mark. Zgorele so tudi štiri osebe. Dnevne novice. ~-f- Tržaškemu škofu poklonila so jse ta teden zastopstva sledečih društev: »Slov. kat. izobraževalno društvo iz Trsta«, »Ljudska hranilnica in posojilnica v Trstu«, »Marijina družba v Trstu«, »Katol. tiskovno društvo v Trstu«. Vse je sprejel prevzvišeni najlju-beznjivejše. + Prestolonaslednik in krščanska vzgoja mladine. Ob 251etnici »Katoliškega šolskega društva« je pisal prestolonaslednik predsedn. dr. Schwarzu zelo prisrčno pismo, v katerem obžaluje, da se osebno ne more udeležiti slavnosti društva, ki si je pridobilo velike zasluge za krščansko vzgojo mladine. -f Protialkoholno zborovanje uči-(eljstva bo v sredo, 12. aprila, v Ljubljani v »Mestnem domu« (mala dvorana). Ker stanovsko glasilo »Slovenski Učitelj« do takral ne izide več, zato se a ne bo mislilo, da se vsa župnija pogreza v močvirje žganjepitja, na. tem mestu z veseljem sporočamo živahno reakcijo, ki se je pojavila v zadnjem času, namreč na boj, katerega smo napovedali in že bijemo s kraljem alkoholom. Gosp. župnik Kalan nas je na praznik sv. Jožefa v štirih lepih govorih navdušil za ta boj. Njegove prepričevalne besede so padle na vzprejemljiva tla naših src. Mnogi so iz srca hvaležni, da smo priredili ta enodnevni abstinenčni misijon. Že sučemo »svitle meče« v odločnem boju proti največjemu škodljivcu družinske sreče. Družba treznosti šteje tu že lepo armado abstinentov in zmernikov obojega spola. Kar nas navdaja s posebnim upanjem, je pristop mladine v družbo. Pri starih, že od alkohola prevzetih in otrujenih pijancih ni skoraj upanja na poboljšanje. Ti se bodo umaknili v prezgodnji grob po svoji krivdi, ker višje cenijo frakcij, nego zdravje, srečo dušno in telesno. A nam je zlasti za mladino, za dobro stvar še dovzetni naraščaj. In ravno ta kaže največje navdušenje za zmerno, trezno življenje. Mladeničev Orlov je v družbi že prav častno število. Posebno se je navdušila pa za zmernost šolska mladina, ki sc ji je v šoli in cerkvi razložilo strašne, žalostne posledice alkohola, Samo iz višjih razredov smo našteli do 250 popolnih abstinentov. Novega naraščaja pa pričakujemo še prihodnjo nedeljo. Prihitel bo zopet med nas v »Društveni dom« gospod župnik Kalan, da nam bo še dodal, česar zadnjič ni mogel povedati o abstinenci. Po govoru bodo p'a tukajšnji abstinenti in člani »Slovenske Straže« uprizorili izvirno igro: »Brez žrtev ni zmage« ali »Boj alkoholu«. Sestavil je igro tukajšnji predsednik podružnice »Slovenske Straže«, g. A. M e h 1 e. Vsebina igre je vzeta iz domačega življenja, ki nam jasno slika strašne žrtve žganjepitja, na drugi strani pa blagodejne posledice treznosti, abstinence. Ker je igra res Igpa in podučila in je čisti dohodek namenjen »Slovenski Straži«, upamo, da bo dvorana ta večer razprodana. Pričakujemo ne samo domačih, ampak tudi sosednjih gostov. Pričakujemo pa tucli tistih, ki abstinenčno gibanje le še s prezirljivim pogledom opazujejo in še niso rpišli do prepričanja, da je grob našega naroda alkohol, rešitev pa zmernost, abstinenca. Vsem torej kličejo Slovenski Stražarji podružnice Vič-Glince: Cvetno nedeljo zvečer ob 7. uri na svidenje v »Društvenem domu«! — Verske konference za inteligenco bo imel v kapiteljski cerkvi v Novem mestu P. Jožef VVeidinger iz družbe Jezusove, in sicer od dne 7. aprila do Velikega četrtka ob % 7- uri zvečer. Od 5. ure zjutraj in po konferencah bo omenjeni g. pater tucli spovedoval. — Kmečka zveza v Cerknici priredi v dvorani hranilnice in posojilnice v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne javen ljudski shod, na katerem poroča naš poslanec Josip Gostinčar. Pridite v obilnem številu na shod, ker bo isti zelo zanimiv. — Hrv. katoliško akademsko društvo »Domagoj« je na. svoji glavni skupščini dne 25. marca izvolilo za poletni semester sledeči odbor: predsednik Milko Kelovič, cand. phil., podpredsednik Ant. Premužič, cand. phor., tajnik Josip Korlaet., stud. phil., blagajnik Zlatko Andrlič, stud. iur., arhivar Hubert Strauch, stud. iur., knjižničar Mijo Jakupčevič, stud. phil., revizorja Marko Rebac, cand. iur., in Vendelin Megler, cand. iur. — Društvo ima svoje prostore v Zagrebu, Trg Ladislava Pe-jačeviča št. 15, I. — Semenj. Dne 5. t. ni. je bilo na tedenski semenj prignanih 662 konj in volov, 72 krav in telet, skupaj 734 glav. Kupčija je bila pri konjih prav dobra, ker so po nje prišli Lahi, pri goveji živini jc bila od 92 h do 1 K 6 h kg živo vage. — Fran Naval v Gradcu. 5. aprila. Nocojšnji prvi nastop našega rojaka v graškem mestnem gledališču je popolnoma vspel. Ovacije koncem igre »Traviatta« so bile prav prisrčne. Gledališče sicer ni bilo popolnoma razprodano, a polno je bilo vendarle, kar priča, da naš rojak vživa velike simpatije tudi — v Gradcu. Kako tudi ne. Dasi Naval ni več Naval nekdanjih slavnejših dni razvite čile mladosti, vendar si jc znal ohraniti lepoto svojega milega, lirično mehkega glasu in pa — izbomo čustveno interpretacijo v glasu in igri. Bil sem zadovoljen, ko sem zapuščal svetišče graških muz, bil pa tudi melanholično nadahnjen pri mislih na na ikrasnojso "*in na i pomeni j jvejšo sce- no I gre same v drugem dejanju, kjer oče očita sinu, da je pozabil na domovino radi — tujke. In mislil sem si: Ti Naval, veljajo li res Tebi tisti krasni verzi, tista veleganljiva melodija: Iiat dein heimatliches Lancl keinen Reiz fiir deinen Sinu? VVer zerriss das solidne Band das clich zog zur lleimat hin? Schvvebt nicht deiner Jugend Bild durch den Traum in stiller Nacht? Iiast du niemals dankerfiillt an das Vaterland gedacht? Ilor Gottesruf —! In mislil sem na staro našo povest, povest domovine. Tujina, ti vživaš naše najbolje moči, a dom jih strada tako. Zupančič, tvoja »Duma« je bridkožalni slavospev —! Če drugače ne, ostal je priča rodu — Navalov glas, mehkoba in — melanholija njegova. Morda sem preveč čutil, ko se mi je zdelo, kot bi se Navalov glas zavedal — uloge Alfred-Navalove in tistih krasnih misli in tiste pristno srčne melodije. Zame je bila njegova uloga — simbol slovenskega, v tujini živečega sinu. In zato sem bil melanholičen. A naj šc dolgo vživa rojak zasluženo slavo in hvalo tujine in morda — že pozabljeno domovine. —a. — Naši mali ljubljenčki. Pomlad je tu. Približala se nam jo po dolgi, pusti in mrzli zimi lahnih korakov težko pričakovana in ocl vseh veselo pozdravljena. In že razliva vsepovsod svoj čar. Bela snežna odeja je pod toplimi solnčnimi žarki že docela izginila, in le še visoko gori v hribih se kažejo bele lise in proge, ki pa tudi vedno bolj in bolj izginjajo. Potočki so se iznebili ledenih okovov in prijetno žubore po lokah. In po travnikih sc že pokukali iz zemlje prvi pomladanski cvetovi: beli, rumeni, modri, rdeči In modro nebo je dobilo kar nekake svežejšo in jasnejšo barvo, in zmagovito pomladansko solnce sc prijazne smehlja in z zadovoljstvom opazuje svoje delo novega prerojenja. Po travnikih in po lokali pa se v veselih igrali pode naši mali ljubljenčki, naša vesela deca. Celo zimo so morali sedeti okoli gorke peči, da se niso v mrzli zimi prehladih. Poslušali so pripovedke o zakleti kraljični, o začaranem gradu, o kralju Matjažu, ki s svojo vojsko spi v visoki gori in čaka, da pride čas, ko bo moral s svojimi junaki stopiti iz gore, da jih popelje na boj proti so-vražnikom — pripovedke, ki jih je pripovedovala babica. Pa zdaj jim ni več mar ne lepih pripovedk in ne tople peči, kajti prebujena živa narava jih vabi v svoje naročje. Njih veselo petje in vriskanje se razlega daleč na okoli in vzbuja prijetne spomine na mlada leta v onih, ki imajo svojo mladost že davno, davno za sabo. Ta brezskrbna mladost! Koliko bi pač dal marsikdo, da bi se mu vsaj za en sam dan, za eno samo uro morda, povrnili ti trenutki polni nedolžnega, čistega veselja, prosti onih skrbi, ki neločljivo spremljajo dozorelega moža in ženo po vseh potih! In ko so se naigrali in navriskali in se je v želodčkih oglasila lakota, pa se pode domu in nadlegujejo ljubljeaio mamico za južino. Kaj jim bo pač dala, - da jih potolaži svoje male nagajive ' ljubljenčke? Skrbna mamica ni dolgo v skrbeh in ne premišljuje veliko, kajti ona dobro ve, kaj njenim malčkom najbolj prija. In pripravila je zanje že njih najljubšo pijačo, dobro kavo. In dobra, mamica, tudi že ve, da malim porednežem najbolj ugaja ona kava, kateri je pridejala kolinske kavinc pri-mesi v korist obmejnim Slovencem. Prejšnje čase, ko mamica ni kupovala kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem, njeni mali ljubljenčki kave kar niso marali; ni bila dobra. Zdaj pa kar komaj čakajo nanjo. To ni čudno, kajti »Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem« da. kavi'šele pravi okus in pravi prijeten vonj. V tem je ne doseza nobena druga, cikorija. Lc poglejte jih, kako so zdaj zdravi, kako imajo cvetoča lica, kako jim žare oči, ko jim dobra mamica naliva v skodelice kavo! In zraven jim pripoveduje o obmejnih Slovencih, ki je njim v korist na prodaj »Kolinska kavina primes« in o »Slovenski Straži«, ki dela. za obmejne Slovence. — Če hočete, da. bodo Vaši otroci zdravi in cvetočih lic, jim tudi Vi dajajte kavo s kolinsko kavino primesjo v korist obmejnim Slovencem. Radi jo bodo pili, vi pa položite s tem »Slovenski Straži« v roke mal prispevek za njeno delo v korist obmejnim Slovencem. Pri nakupu te kavine primesi morate pa paziti, da ima vsaka škatljica vtisnjen pečat »Slovenske Straže«. — Deželno pomožno druStvo za bolne na pljučih. Letošnji redni občni zbor se vrši v petek 21. t. m. ob pol šesti uri zvečer v knjižnični dvorani e. kr. deželne vlade. Dnevni reci; 1, Nagovor predsednika. Poročilo odbora in sicer: a) generalnega tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo računskih revizorjev. 4. Volitev dveh računskih revizorjev za prihodnje poslovno leto. 5. Samostojni predlogi. — Prelat Scheichor radi svoje visoke starosti nc bo več kandidiral v državni zbor. — Umrl je brat pokojnega P. Ladislava Hrovata, Janez Hrovat, dne 4. aprila t. 1. v Zgornjem Tuhinju v 84. letu svoje starosti. Bil je kaj priden in spreten mizar; cerkvene klopi po cerkvah tuhinjske doline so večinoma njegovo lepo delo. Delal je clo zadnje zime; sedaj ga je pa.potlačila pljučnica. — Saški kralj v Opatiji. V Opatijo je došel saški kralj Albert s svojimi hčerami; kraljevi sinovi slede. — Imenovan je za geometra v Kranju g. F r a n c Z u p a n č i č. — Argentinsko meso. V Trst je pripeljal 5. t. m. parnik Austro-Ameri-kane 700 ton V700.000 kg) argentinskega mesa. — Poskusen roparski umor. lv 23- letni gospe j Alojziji Hafner, soprogi Lloydovega skladiščnika, ki stanuje v Trstu v ulici H. Manna št. 9, IV. nadstropje je prišel včeraj ob 12. uri opoldne, ko je bil soprog odsoten, nek 19-letni mizarski pomočnik. Rekel je, da ga je poslal mojster z nalogom, da vzame mero od pohištva v salonu, ker je neka stranka naročila povsem enako pohištvo. Gospa Hafner ni imela nika-kega razloga, da bi dvomila o resničnosti fantovih besed. Peljala ga jo zato v salon kjer se je pomočnik navidezno lotil dela, medtem ko je ona sedla na divan ter nekaj šivala. Naenkrat se je pomočnik vrgel na nič hudega slutečo gospo, ter io z nožem zabodel v grlo. Ko je napadena gospa začela klicati na pomoč, je napadalec zbežal iz sobe. Dasi je bila gospa Hafner ranjena in je močno krvavela, je vendar skočila za njim. Ko je fant v hodniku zamenjal vrata, je zašel v neko sobo. Gospa je imela toliko prisotnosti duha, da je zaklenila vrata, v katerih je bil k sreči ključ. Ko so prišli redarji, so takoj ujeli tička v kletki. Napadalec je 19-letni Fran Orel, doma iz Šmarij pri Vipavi, stanujoč v ulici Edmondo De Amicis s svojo sestro, ter je zaposlen pri mizarskem mojstru Dominiku Pignola v ulici Madonna del mare 6. Gospa Hafner je bila, zaslišana sinoči. Izjavila je, da je Orel medtem, ko je meril, zagledal v omari srebrne predmete. Tedaj se je bržkone v njem vzbudila misel, da bi izvršil roparski umor. LjuDljansKe novice. lj Poziv ljubljanskim somišljenikom. Otvorjen je v Ljubljani naš »Ljudski dom«. Vedno več občinstva zahaja vanj. Nekaj pa pogrešamo, kar bi občinstvu prostore »Ljudskega doma« tembolj priljubilo. Pogrešamo raznih dekoracijskih predmetov in tudi mnogo oprave še manjka. Gotovo imate na svojem domu kaj primernega, kar lahko pogrešate. Lepo vas prosimo, izberite in pošljite kaj primernega te dni v uredništvo »Slovenca« od 4. do 5. ure popoldne ali pa naznanite na uredništvo, da pošljemo po stvari. Zelo bodete pospešili razvoj naše stvari, ako se blagohotno ozirate na našo prošnjo. Ako pa nimate nikakega de-koradjskega predmeta, pa imate gotovo kaj knjig, katerih bi si tudi zelo želeli. Prosimo vas lepo: ozirajte se na našo prošnjo! — Slovenska krščansko-socialna zveza. lj V nedeljo popoldne ob 5. uri v »Union«. — Veliko skioptično predava* nje. Prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne priredi »Slovenska krščanskoso-cialna zveza« veliko skioptično predavanje v veliki dvorani »Uniona«: Ob razvalinah od Vezuva zasutega Pom-peja. Večni Rim. Predava clr. Evgen Lampe. Sedeži za to predavanje, ki ga bo krasilo veliko število zanimivih novih slik, se dobe v trafiki Šoukalovi po 1 K in 50 h in v nedeljo pred vhodom v dvorano, stojišča bodo brezplačna. Opozarjamo na to veliko ljudsko predavanje in vabimo na živahno agitacijo in veliko udeležbo! lj šolske tiskovine. Ne bi odgovarjali na podlosti, nagromadene v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu«, toda dostojnim ljudem to-le: »Katol. tiskarna« je založila šolske tiskovine že v času, ko se o »Učiteljski tiskarni« niti vedelo ni. Imela je celo dve zalogi, in sicer v Novem mestu in v Postojni. Dosedaj ji te pravice še ni nihče vzel. Pred leti je dal deželni šolski svet vzorce šolskih tiskovin Miličevi tiskarni. Čez par mesecev so jih imele tudi druge tiskarne Ln nihče ni bil tako zlobno neumen, du b jim očital tatvino. Ne bodite vendar umešni! Ali niste ponujali nove ti?ko vine, inserirali in delali drago reklamo zanje? Ko bi nove vzorce kak dimnikar naročil in seveda plačal, bi mu jih tudi dali. »Katol. tiskarna« je imela na ponudbo deset zbirk novih tiskovin in ne eno. Vprašamo pa: Ali je deželni šolski svet prodal »Učit. tiskarni« nove tiskovine? Ali je dal edinole vam pravico tiskati te tiskovine? Naše zastopnike v deželnem šolskem svetu pa prosimo, cla sprožijo enkrat to vprašanje. Posledice naj si nasprotniki sami pripišejo. lj Učitelji čujte, kaj se godi na Vaš račun! Prejeli smo: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sklicuje se na tiskovni zakon prosim, cla priobčite v »Slovencu« glede na njegovo poročilo z dne 27. marca 1911, št. 70., ki jc stalo med ljubljanskimi novicami pocl naslovom: »Kaj se tiska v »Učiteljski tiskarni«? sledeči popravek: Ni res, da pusti »U čiteljska tiskarna« v listih priobče-vati inserate različnim propalicam. Res pa je, da »Učiteljska tiskarna« nima na priobčevanje inseratov v listih nobenega upljiva. Za upravni svet »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, clne 4. junija 1911 L. Jelene, predsednik. — G. predsednik »Jutrove« tiskarne nam ne bo mogel utajiti, da je tiskarna odgovorna za vse, kar se tiska v njej in naj nam pošilja »popravke« 1., 4. ali 30. aprila! Naposled bo trdil gospod predsednik, da odborniki niso odgovorni niti za dolg, ki ga ima »Jutro« na tiskarni. Pa se tako nc bodo zmazali! To bo še dolg narastel, če nima na to, kaj in kako se tiska v »Učiteljski Tiskarni« upravni odbor »Učiteljske tiskarne« »nobenega upliva«. Učitelji, čujte, kaj se godi na zadružni podlagi na Vaš račun! — Zdravnik-jubllar. Dne 22. t. m. praznuje želenziški zdravnik v pokoju Janez T h o m i t z čil na duhu in telesu svoj 80. rojstni dan. Njegovo blizu 50-letno zdravniško delovanje ni bilo le zelo zaslužno, temveč nam kaže tudi marsikak zanimiv dogodljaj. Tako se je Thomitz že za časa svojih študij na medicinsko-kirurgiškem zavodu v Sol-nogradu udeležil kot pomožni zdravnik vojske na Ogrskem in v Italiji leta 1849 in 1850. Na Ogrskem je razsajala kolera in je bil Thomitz po večini dodeljen za kolero obolelim. V Budimpešti je obolel sam za to morilko, ki ga je tako hudo prijela, da je Štiri mesece ležal v vojaški bolnišnici. Ker ie bila vstaja na Ogrskem med tem udušena, poslali sO: Thomitza na italijansko bojišče, kjer je bil clodeljpn vojaški bolnišnici v Brc-sciji. Ko je bila vojna končana, so ga odslovili in Thomitz bi se bil moral z vojaškim transportom vrniti v domovino. Taki transporti so hodili večinoma peš in potrebovali mnogo časa. Thomitzu pa se io mudilo, ker se je hotel zopet vpisati na medicinsko šolo. O tem ie bil obveščen nadvojvoda Franc Karol, oče našega cesarja. Poklical je Thomitza pred sebe in mu je kot voz-nino osebno izročil zavitek 45 novih srebrnjakov. Thomitz je nato nadaljeval svoje študije v Gradcu in napravil vse izpite z odliko. Od leta 1853 do 1857 je bil za l anocelnika v Šmartnem pri Litiji. V tej clobi pojavila se je najhujša epidemija kolere, kar jih je doživela naša. domovina. Saj je le leta 1855 umrlo na Kranjskem 5748 ljudi za kolero. In tu se ie Thomitz zopet posvetil za kolero obolelim bolnikom in je kot epidemijski zdravnik posloval v raznih okrajih, tako v kočevskem, ribniškem, črnomaljskem, postojnskem in vipavskem. Za to ljudomilo in nevarno poslovanje so zdravniki takrat dobivali odškodnino dveh goldinarjev na dan. Thomitzu je bilo za njegovo marljivo in uspešno delovanje kot epidemijski zdravnik izrečeno pismeno priznanje. Nato je Thomitz eno leto služboval kot sekundarij v deželni bolnišnici, nakar je bil leta. 1857 imenovan zdravnikom južne železnice v Ljubljani, katero službo je opravljal clo svoje vpokojilve leta 1897. Leta 1859, ko ie bila garnizijska in deželna bolnišnica prenapolnjena z ranjenci, ustanovili so pri Brezovici ob Tržaški cesti posebno bolnico za. notranje bolnike. To bolnišnico je vodil Thomitz; leta 1860 pa se je popolnoma posvetil oskrbi ranjencev, 1ako naših kakor vjetih laških, za kar je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Thomitz ni bil le čislan kot zdravnik, temveč si je s svojim prijaznim in ljudomilim nastopom povsod pridobil prijateljev. Društvo zdravnikov ga je že pred desetimi leti, o priliki društvene štiridesetletni«', imenovalo svojim častnim članom. — Čilemu jubilarju želimo še mnoga leta! lj Rdeči križ. Dno 3. aprila t. 1. se je vršil redni občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega. križa za Kranjsko. Namesto obolelega predsednika gosp. ces. svetnika Ivana Murnika otvuril ie občni zbor prvi podpredsednik g. Peter vitez Gras-selll. kateri i> pozdravil navzoče člane in vojaške svetovalce. G. podpredsednik se je spominjal umrlih članov, omonjal je zvezno zborovanje na Dunaju. Preteklo leto je društvo prejelo več daril, tako od Nj. c. in kr. visokosti presvitle vojvodinje Marije Kristine 50 kron, od deželnega odbora 200 K in od Kranjske hranilnice 500 K, dalje od gospe Marije Melse 62 K kot donesek njenega koncerta. — Podpore 57 invalidom in 28 vdovam znašale so 2507 K 60 vin, — Informacijski tečaj za društvene funkcijonarje vodil je meseca •aprila 1. 1. g. štabni zdravnik dr. Anton Lusenberger. Večina podružnic zadostilo je svoji nalogi, posebno pa so se podružnice v Logatcu, Kamniku, Šent Petru na Krasu in v Postojni trudile stanje društvenikov povišati. — V preteklem letu jc društvo izgubilo 27 udov, pridobilo pa 85 udov, tako da. je koncem leta 1910 ostalo 324 rednih udov in 5 častnih. — Koncem leta 1910 jc znašalo premoženje: a) prosto porabila imovina 79.467 Iv 67 vin., b) vezana imovina 52.842 K 32 vin., c) imovina zaklada za. podporo v mirnem času 7665 Iv 66 vin., d) jubilejski zaklad 750 kron; skupaj torej 140.725 K 65 vin. Račun se je brez ugovora vzel na znanje. Ko je predsednik izrekel zahvalo vsem korporacijam in osebam, katere so društvene namene z darilom ali drugače pospeševale, vršile so sc volitve odbora in cenzovnega kolegija. Izvoljeni so bili za glavno društvo gg. dr. Emil Bock, Fran Doberlet, Peter vitez Grasselli, Ivarl pl. Kasti, Ivan Murnik, stolni prošt Ivan Sajovic, dr. Edvard Šlajmer, dr. Fran Zupane in dr. Fran Košmelj, štabni nadzdravnik v pok., dalje gospe Evgenija Bamberg, Antonija Kasler, Beti pl. Laschan, Ernestina pl. Račič, Helena pl. Schoppl, Karla baronica Schwarz, Vera dr. Šlajmer-jeva, Fani baronica "VVurzbach, Luit-garda. Zeschko; za podružnice gg. Mihael pl. Lukane, Gabrijel Piceoli, Matija Zamida; gospe Ilermina del'Cott, Melanija Luckmann, Minka Luck-mann. Za računske preglednike so bili izvoljeni gg. Adolf Eberl, Henrik Lindtner, Josip Poklukar, gospa Tere-zina dr. Jenkova in g. Ivan Kovač. Društveni odbor je izvolil za predsednika g. ces. svetnika Ivana Murnika, za predsednico gospo Karlo baronico Sclvvvarz, za prvega podpredsednika g. Petra viteza Grassellija, za drugega podpredsednika dr. Fran Zupanca; za prvo podpredsednico gospo Antonijo Kosler in za drugo podpredsednico gospo Beti pl. Laschan. Dalje je društveni odbor izvolil za odposlance pri zveznem zboru na Dunaju: Ekecelenco Olgo baronico Hein, gospo Antonijo Kosler, gospo Luitgardo Zeschko, g. sekcij-skega šefa clr. Ludovika Dimitz, gosp. dvornega svetnika dr. Andreja Ferjančič in ekscelenco g. Viktorja barona Hein. — V razsodišče so bili izvoljeni gg. dvorni svetnik marki Gozani, višji sodni svetnik Josip Martinak, dvorni svetnik dr. Josip pl. Račič, višji sodni svetnik Fran Andolšek in odvetnik dr. Fran Papež. lj Društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo v soboto zvečer v restavraciji »Narodnega doma« svoj letošnji redni občni zbor. Izvrstno obiskanemu zborovanju je predsedoval g. L. VVcrzak, ki jo navzočne pozdravil, konstatiral sklepčnost, in pozdravil oblastvenega zastopnika g. clr. J. Berceta. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je toplo spominjal dne 1. marca na Dunaju umrlega društvenega ustanovnega člana in onemoglega tovariša g. Alojzija Majorja ter izrekel vsem društvenim podpornikom in dobrotnikom zahvalo. — Odbor je predložil občnemu zboru natisnjeno poročilo za leto 1910, ki navaja vse važnejše dogodke iz društvenega življenja in iz katerega hočemo tudi mi povzeti naslednje podatke: V teku leta je imelo društvo tri občne zbore in dva zaupna sestanka; po svojem predsedniku se je udeležilo Vil. rednega zveznega shoda Zveze avstrijskih društev tiskarjev, črkolivccv in sorodnih poklicev, ki je bil v Brnu, zastopano je bilo na sestanku predsednikov avstrijskih tiskarskih društev na Dunaju ter pri proslavi štiridesetletnega obstanka Hrvatskega tipografskega društva v Zagrebu po odposlancih, dalje je zastopal na VI. rednem strokovnem kongresu na Dunaju društvo vsled odbo-rovega pooblastila član zveznega na-čelništva. Društveni odbor je rešil svojo nalogo v 20 sejah. Društvo je imelo koncem leta pet častnih in 183 (za 8 več ko v prejšnjem letu) rednih članov ter dva onemogla tovariša; med letom sta umrla dva redna člana in ena vdova, katero je društvo meseč no podpiralo. Računski zaključek izkazuje, da se je prejelo 13.018 K 60 h članskih prispevkov, 24 K vpisnine, 1701 K 15 h premoženjskega dohodka in 1353 K 70 h različnih prejemkov, «kiipnj 10,007 K !,*> h. proti lomu po se je izdalo za podpore bolnikom, brezposelnim, onemoglim, vdovam in sirotam ter za preselitvene stroške in pogrebnino 6512 K 60 h, za izobrazbo 943 K 42 h, za upravo 1377 K 48 h, za organizacijo 1161 K 8 h in za različne izdatke 2753 K 2 h, skupaj 13.074 K 60 h. Društveno premoženje se je zvišalo za 3049 K 85 h in je znašalo dne 31. decembra 42.885 K 49 h, ne glede na vrednost knjižnice in inventarja v znesku 3130 K. Društvena knjižnica je štela koncem leta 1634 (lani le 1528) knjig strokovne, znanstvene, zabavne in razne vsebine; v teku poslovnega leta se jc izposodilo 121 osebam 1275 knjig; v društvenem stano-vanju je bilo na razpolago 28 zbornikov in časopisov. — Občni zbor je odobril odborovo poročilo, podelil računovodji in blagajniku absolutorij, dovolil glavnim društvenim upraviteljem 470 K nagrade, zvišal članski prispevek od 1 K 40 vin. na 1 K 50 vin. ter volil z vzklikom naslednjo gospode, in sicer: a) v društveni odbor: predsednikom L. W e r z a k a; predsednikovim namestnikom I. M 1 i n ar j a; zapisnikarjema I. N a b e r n i k a, A n t. Š t r e -kelja; računovodjem O. Planin-, c a ; blagajnikom I. Komarja ; bla-gajnikovim namestnikom I. Lam-piča; knjižničarjema A. Ropiča, F. Z c m 1 j i č a ; prisednikoma F. J e -r e b a, V. K o ž e 1 j a; b) računskim preglednikom: V. C e r e r j a, M. M u 1 -1 e r j a, V. P e 1 c a ter c) upraviteljema potninske blagajne: O. Planinca za Ljubljano in M. P e t r i č a za Rudol-fovo. lj Mlada tatica. Neka 16 let stara delomržna vlačuga je prišla v torek k Ivani Celarc v Novem Vodmatu in jo je prosila za en par čevljev. Ker ji je ta omenila, da ne more ustreči njeni prošnji, se jc vtihotapila v podstrešje ter izmaknila par čevljev, katere je ta-oj obula, svoje raztrgane pa na licu mesta pustila. Mlada vlačuga, ki je na jako slabem glasu, so orožniki prijeli in jo oddali sodišču. lj Stroj mu roko pokvaril. V tukajšnjem vojaškem oskrbovalnem skladišču v Novem Vodmatu je delavca Antona Omerza zagrabil za desno roko stroj za moko sejati in mu pokvaril dva prsta. lj Domobranski polk jc včeraj odkorakal na svoje mesto na Goriškem. lj Odhod domobranskih alpincev. Včeraj zjutraj so zapustili Ljubljano domobranski alpinci. Na čelu jim jo igrala godba in jih je .spremljal divizi-jonar, brigadir in častništvo cele gar-nizije. Pri frančiškanskem mostu so defilirali, potem se je pa. polk ločil. Bataljon ki se več ne vrne je odkorakal proti Gorici po Tržaški cesti, drugi so šli pa proti Šiški in korakajo na Goriško skozi škofjo Loko, Žiri itd. Alpin-ce jc spremljalo mnogo občinstva, katero je bilo zelo ginjeno, ko so naši fantje začeli popevati lepe slovenske pesmi. Vrlemu alpinskemu polku želimo srečno pot. lj Demon alkohol. Miha Vojska, delavec in mešetar v Spodnji Šiški, jc vsled alkoholizma duševno omejen. Bil je že v blaznici na Studencu, a ker se mu je stanje zboljšalo, je bil iz tega zavoda izpuščen. Obdolženec ima prepovedan vhod v Ljubljano, a zato sc on malo zmeni, in hodi navadno prenočevati v stanovanje svoje sestre, ki mu to iz usmiljenja pripušča. Kadar je trezen, se lahko ž njim izhaja, čo je pa pijan, nastane silovit. Tak je bil tudi 13. marca t. 1. Ker le ni nehal razsajati, primorana je bila sestra klicati stražnika na pomoč. Temu se je s silo uprl, suval in brcal okoli sebe ter jih psoval. Z najhujšim naporom ga je bilo moč zvezati in ga spraviti v odgonski voz. Zdravniški izvedenci so prepričani, da interniranje v blaznici takemu človeku ne koristi, pač pa da je najbolje, da se ga z daljčasnim zaporom odtegne človeški družbi. Sodišče ga jc zaradi prepovedanega povratka in pijanosti obsodilo na tri mesece zapora. lj Mali poredneži. Te dni se je zbrala ob Grubarjevein prekopu nekaj malih porednežev, ki so nanesli v barako, kjer ima tvrdka Czeczoviczka svoje orodje, slame ter jo zažgali. Pravočasno jc prišel tja še tvrdkin nad-inženir ter ogenj pogasil. — Druga kampa teh porednežev se je bila spravila nad neko gospo in jo jc jela obmetavati s kamenjem. Policija je vse te nadebudneže izsledila. lj »Le zapišite me, saj tako nimate drugega dela,« je odgovoril te dni nek hlapec, katerega je stražnik posvaril zaradi prenagle vožnjo. Stražnik jc ti želji takoj ugodil. lj Ukradeni kolesi. Kakor smo žo poročali, je bilo pred kratkim v Šiški računskemu asistentu g. Franu Pav-šiču ukradeno kolo, v Ljubljani na Jurčičevem trgu pa mesarskemu mojstru g. Lovšetu. Prvo je ponudil v nakup blizu Planino VinccucLIu PodU^ niku nek miact rokodelski popotnik za 60 K. Ta kolesa ni hotel prekupiti, pač pa je šel z njim k orožništvu in naznanil. Orožništvo je tatu takoj zasledovalo, a jo je še pravočasno odkuril. — Drugo kolo se je našlo v neki veži na Bregu in ga je lastnih dobil že nazaj. lj Aretovan je bil predsinočnjim 461etni berač Pavel Clbink, rodom iz Varšave. Pri aretaciji je bil tako nasilen, da je moral stražnik dobiti pomoč. Tudi še pozneje je bil tako silovit, da so ga izročili deželnemu sodišču zaradi hudodelstva javne sile. XXX Ribnikar v zadregi. Oh, Ribnkar derja pu cest, na gre nč spat. na gre nč jest, le kandidate iše. Vs spehan že je, vs putan, zverižen vs, vs pukreulan, pa jh nabrau le ni še. Ud urat t skače pa du vrat; Če vržeš spred ga vn. ud zad nazaj t ja spet prmaha. BI sitn je ket usak kumar, nej pek u, šuštar, al mešalna da mu sitnež gmaha. Že strgu čeulu paru šest pu Rudnk je, pu šišk. pu mest; neker ga res na manka. Buleja ga že use kusti, al kandidatu le še ni nabrau za soja stranka. Je trku tam, je trku tle, ujeu pa ni nubenga še ta revež kandidata. Nej biu že Abel b al Kajn nazadne biu b že dobr zanj, pa mu le nč na rata. Še Trillar — ta prvaška luč — prskoču mu je na pumuč, pa use nč na pumaga. In Taučar. Lubič in Bre-ant. puhpintar Breskvar—ta gourmant pu mest zajn dela zgaga. Pa nč na scapi Ribnikar; le skač sej nis šc eOih prestar, sam pamet, ta te hdu uvira. Pa čc uš skaVu dan in nuč ukul, u hmal vsa toja stranka fuč, za tu t garantira Boltatu Pepe iz Kude^ra. Štajerske novice. Š Gradec. Minulo nedeljo jc predaval v »Kresu« udeleženec I. del. tečaja Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani tov. Iv. Gajšek. Najprej nam je razložil lepe vtise, ki jih je dobil od gostoljubnih somišljenikov v Ljubljani, potem nam je pa po vrsti razlagal vsebino raznih bredavanj, ki si jo je dobro zapomnil. Iz njegovega nastopa smo že spoznali, kako je bil ta tečaj potreben in da bo tudi tukaj rodil sadove. Razne stvari 20 centov smodnika eksplodiralo. V Neusohlu sta eksplodirala dva soda smodnika, v katerih jc bilo 20 centov smodnika. Ubit je tvorničar Dobak in dva delavca. Delavnica in sosedna hiša sta uničeni. O napada v rimski cerkvi sv. Petra sc še poroča, da je napadalec De-santi, ki jc streljal v cerkvi na duhovnike, ne da bi bil koga zadel, res zblaznel. Napadalca so oddali v blaznico rimskega državnega zapora. Cerkev sv. Petra bodo morali zaradi napada zopet blagosloviti. Zadnjič je bila blagoslovljena pred 60 leti, ko se je obesil v cerkvi neki moški. Cerkev bo po starem običaju posvetil sveti oče sam. Roparski napad na grofico. Mlado grofico Stillfried je napadel 3. t. mes., ko sc je izprehajala pred svojim gradičem Nimpč, neki delavec in jo hotel oropati. Mlada grofica se je pogumno branila. Posrečilo se ji je, da je pobegnila. Napadalec je pobegnil. Otroci zažgaii vas. Igrajoči otroci so 4. t. m. zažgali vas Kevermes. Zgorelo je osem hiš. Bivša nevesta vojvode poroči milijonarja. Mis Elknis, bivša nevesta Abruškega vojvode, sc poroči s čika-škim milijonarjem Hifton. Seno vrgel iz dragega nadstropja. V Gleiwitzu je vrgel oče osmih otrok, delavec Milevski, iz drugega nadstropja svojo ženo, ker mu ni hotela dati denarja, da si kupi žganje. Žena umira, šnopsarja so pa zaprli. Meslnsko vseučilišče v Italiji se opusti. Radiom v Tatri. Krakovska vse-učiliška profesorja dr. Morozenier in dr. Rosen sta odkrila v Tatri, zlasti v Koscieliski, kamnate plasti, ki vsebujejo mnogo radija. Preiskave se marljivo nadaljujejo. CANALEJAS PROTI ŠPANSKIM SAMOSTANOM. V ponedeljek je vlada predložila zbornici postavo glede na samostane, po katerem se podvržejo podjetja samostanov državnemu nadzorstvu in odpravijo vsi samostani, ki niso izvzeti po konkordatu. Sodi se, da bo nuncij zaio zapustil Madrid. NOVA RUSKA GUBERNIJA. Komisija dume je glede na nameravano ustanovitev gubernijc Helm sklenila, da se v carstvu Poljsko obstoječa civilna in sodna uprava z nekaterimi izjemami obdrži n se nova guber-nija ne podredi kijevskemu generalnemu gubernatorju, marveč ministru notranjih zadev. PREPREČENA ZAROTA PROTI KITAJSKEMU CESARJU. »Koln. Ztg.« poroča, da so poizkusili zarotniki usmrtiti mladega cesarja, a da se je načrt izjalovil in da se je zato neki cesarsik princ usmrtil. Vlada seveda vsa poročila dementira, a prizna pa le, da je princa Kuna napadel neki evnuh in da je princ bolan in da ni veliko upanja da okreva. Telefonska in brzojavna poročila. VELIK KONFLIKT MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO BIENERTH BO ŠEL? Dunaj, 6. aprila. Med avstrijsko in ogrsko vlado pride brez vsakega dvoma do jako ostrega konflikta, vsled katerega bo Bienerth bržkone moral demisionirati. Danes zjutraj je bil namreč ogrski min. predsednik grof Khuen pri cesarju v avdijenci in ga je prosil pooblastila, da vloži že koncem aprila ali začetkom maja ogrskemu parlamentu vojaške predloge in sicer o uvedbi dveletne vojaške službe, povišanju rekrutnega kontingenta in reformi vojaškega kazenskega procesa, ki določa za ogrsko državno polovico mažar-ski razpravni jezik in s tem krši načelo enotnosti, armade, obenem pa pomeni krivico nemažarskim narodnostim, ki tvorijo 10 do 50 odstotkov ogrske armade. Gotovo je, da je Khuen od krone dobil dovoljenje, da te zakone ogrski zbornici v poletnem zasedanju predloži, tudi se zdi, da krona proii vsebini zakonov samih nima nobenih pomislekov, ker ji je jako ljubo, da ogrski parlament velike vojaško predloge kmalu in gladko reši. Grof Khuen pa zahteva tudi od avstrijske vlade garancijo, da bodo vojaške predloge v Avstriji istodobno sklenjene kakor na Ogrskem in sicer, ker je parlament razpuščen, kar s § 14! Khuen je v tej zadevi danes z Bienerthom nad eno uro konferiral, konferenca se bo pa nadaljevala še v nedeljo. Baron Bienerth se seveda Khu-enovi nameri upira, ker ve, da v slučaju, da sc velike vojaške reforme s § li rešijo, ne more več priti pred parlament kot minister. Konflikt je neizogiben in bo imel bržčas na vse strani ve-iike posledice. BARON SCHWARZ NA DUNAJU. Dunaj, 6. aprila. Kranjski deželni predsednik baron Schwarz je danes dospel semkaj. PRAŽEK VEČ NE KANDIDIRA. Praga, 6. aprila. »Prager Tagbl.« poroča, da bivši minister Pražek ne bo več kandidiral v državni zbor. Pač pa namerava Pražek kandidirati v češki deželni zbor. UPOR V ALBANIJI. Carigrad, 6. aprila. Vali iz Kosove-ga poroča, da jc velika črnogorska četa prekoračila mejo, da so jo pa turški vojaki ustavili in zapodili nazaj čez mejo. Ojočile so se obmejne straže. — Oficielno so tudi poroča, da so vojaki pognali črnogorske Malisore iz Tuzija in ji potisnili proti Črnigori. KAKO DELAJO NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 6. aprila. Republičanska vlada je razpisala volitve za parlament na 28. maj. Ker jc od novo zbornice predvsem odvisno, bodo li zunanje države republiko priznale, je vlada kai svojevoljno izpremenila volivni zakon in dala med drugim volivno pravico tudi vsem vojakom in podčastnikom. Obenem je vlada sklenila še ta teden publicirati zakon glede ločitve cerkve od države. VELEIZDAJSKI PROCES NA PRAN-COSKEM. Pariz, 6. aprila. Bivši minister za zunanje zadeve Piehon je bil januarja meseca t. I. opazil, cla izginjajo iz ministrstva važni diplomatični akti, ki so se potem objavljali po različnih časopisih. Zdaj so dognali, da je konzularni eleve 221etni Rene Rouec, ki je imel sluržbo v političnokomercialnem oddelku za Orient, jemal akte domov in jih prepisal, potem pa originale nesel nazaj. Prepise je izročal angleško-arabskemu publicistu Maimonu, ki jih je žurnalistično uporabljal. Krivdo Roue-cova je popolnoma dokazana. Houeca so zaprli in bo obtožen domovinske izdaje. UČITELJ ARETIRAN ZARADI NE-NRAVNOSTI. Poznanj, 6. aprila. Učitelja Man-kotski so aretirali, ker je izrabljal svoje učenke. Mnenje gospoda dr. 13. pl. G a m a n , docenta na vseučilišču v K o-1 o s z v a r - u , Rogaška Slatin a. Gospod J. S e r r a v a 11 o , Trst. Potrjujem s tem listom radovoljno, cla sem rabil z najboljšim uspehom Vaše S e r r a v a 11 o v o Iv i n a vino z železom za malokrvne, bledičaste bolnike itd. Rogaška Slatina, 28. maja 1909. I) o c. d r. p 1. G A m a n. Illodni salon mmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmvmmmammmmmmm Ivane SchilEer Ljubljana. Sv. Petra cesta 31 753 priporoča oseh urst slamnika«. Sprejema vsa popravila. Siga gBBB -- Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 5. aprila. Pšenica za april 1911.....1168 Pšenica za maj 1911......11 48 Pšenica za oktober 1911 ... . 10 81 Rž za april 1911.......8 24 Rž za oktober 1911......8 64 Oves za april 1911......7 33 Koruza za maj 1911......5 66 C u 3 Cm opa- zoran|a Slanic barometra » nun Tempe- ratura „ f" Celziju Vetrovi Nebo lli 2* 10 5 9. zve«. 729 0 -0 0 mof.svzh. sneg 0 7. zjutr 7303 —04 si. jug. B 33 -• POP 731-3 40 si. jjvzh. sk. jasno Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 73(vo mm Srednja včerajšnja lemp . 0 V norm. 7 ' POZOR! Ugodna prilika! Proda se iz proste roke, /.a- ' sS razmer lepO P0SeStV0 spodarskim poslopjem, z velikim in lepo zasajenim vrtom, travnikom, dalje njivo in več gozdnih parcel, združeno s srenjskimi pravi- je no\w.£aT,u tovarna za sukno, opremljena z najnovejšimi stroji. Ker je vodne sile dovolj, bi se upeljala v tovarni inhko še kaka druga obrt. Reflektantje se vabijo, du si ogledajo vso napravo. Proda so tudi samo tovarna, ali posestvo, vsako zase. Ponudbo na: Ivan Kcllmann, Begunje, Gorenjsko. Proda se ali se pa da v najem popolnoma prenovljena 1129 « v hisa v malem mostu na Gorenjskem. V hiši je na novo urejena pekarlja, ki pa še nima koncesije. Več pove lastnica Marija Špacapan, Staraloka pošta Škofjaloka. Kurzi efektov in menjic. dne 5. aprila 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ......... . . Skupna 4<7o konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4*2°,'0 papirna rentu, februar—avgust ........ Skupna 4-2°/0 srebrna rento, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/„ . . Avstrijska investic. renta 3«/;% • Ogrska zlata renta 4°/0 .... Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska investicijska renta 3 y3 °:0 Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark........' . . 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 92-95 92-95 96-30 90-30 115-40 92-95 81-82 111-45 91-40 80-55 19-28 070-50 239-90 117-32I/, 23-40 19--94-60 2-531/j Ime: R. Miklauc Ljubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Prodss 893 sc pod ugodnimi pogoji: L Nova enonadstropna hiša na Selti pri Ljubljani ob Poljski cesti iz Zaloške ceste proti kemični tovarni. 2. Dve veliki parceli v mestnem logu ob Malem grabnu, pripravni za stavbo delavskih hiš. 3. Vila tik ljubljanskega pomerija ob Dolenjski cesti s prodajalno in lepimi skladišči. 4. Lepo arondirano posestvo s hišo iu gospodarskimi poslopji v najlepšem kraju Ljubljane; v hiši izvršuje se žc mnogo let gostilničarska obrt, mnogo obiskana gostilna. 5. Lepo posestvo na Kresniškem vrhu blizu Litije, večinoma gozd pa tud* njive in travniki z lepo hišo in gospodarskim poslopjem. 6. Veleposestvo na Spodnjem Štajerskem blizo Šoštanja, 540 oralov gozdov, njiv, travnikov, 30 poslopij, 2 mlina in 1 žaga, 2 lastna lova. Pojasnila podaja pisarna dr, Frana Poceka v Ljubljani, Stari trg štev. 30. po nizki ceni H.suTTNER »fimmm IK ---—-r—-—-exportnatvrdka ur.zlatfrine " SS^ui „iivy . p rna ur v Švici. J| Damski in dekliški slamniki ff se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno! 1048 10 P. MU, «12 trgovina v Ljiii, nasproti um pošle. 751 so nedoscžne glede oblike, Ljubljana. Dvorni trg št. 3. izvršitve in cene. Telefon št. 291. ta 500 plamen s svetili (Aucrjevi žarilci) vred, primerna za kako krajevno razsvetljavo ali industrijsko podjetje se ceno proda. Več se izve pri Karlu Rickln sinovih tovarna usnja Gradec. 1071 : Naročajte ..Slovenca".: na prodaj poleg pokopališča svetega Križa. oso Več sc poizve pri kamnoseku Kunaverju istotam. Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko JJ PUCH 1911 n pri Fr. Cudnu ¥ Llubliani ^^^ Prešernova ulica, samo nasproli IronClškanske cerkve. Raznili znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer, Rinoscliiff. Pouk za strojno vezenje sratis. Edino zastopstvo za Kranjsko! Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. Hi 913 Kiepach & Omčikuš losa nova z najmodernejšimi stroji in električnim obratom urejena tovarna žahizi), rolet, lesenih in železnih zasiorov za izložbe, prodajalne itd. itd. Zagreb Marija Valerija Telefon štev. 1324 ul. Ceniki, prospekti in vzorci zastonj in franko! V najem se dajo takoj lepi gostilniški 1096 z gospodarskim poslopjem, napolnjeno ledenico, vrtom, kegljiščem in stanovanjem v večjem industrijskem kraju kjer so c. kr. uradi. Posebej ali tudi skupno so za oddati istotam večji in manjši prostori za prodajalne. Pri hiši je koncesija za gostilno in kavarno. Iliša se event. tucli proda. Pismene po nudbe na upravništvo Slovenca pod štev. 1096. Sprejme sc clobro izurjena mešanega iilaga na Koroškem v dvojezičnem kraju. Naslov pri upravn. .,Slovenca". 1072 Sprejmem takoj spretnega, izkušenega Vpraša se naj: Parna žaga, cesta na Rudolfovo železnico. mo laiimitiiiiiiiisiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiuilMiiiiiiui Modni topni »si mu m m za mole obleke najdete v največji izbiri pri LJQBUltl!L Stritarjeva (Spitalska) uifca It. 5. V prvem nadstropju poseben oddelek za tovarniško skladišče sukna. — 591 — Pošiljajo se tudi vzorci na ogled. ani liiiiMiiiiiiiiiimiiiMmimmiiiiiiiii........................................................................................................................................... n&lric fsŠ&IOV! Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2"20, UciUu h flilStJII. vezano K 3-20.— Navedena povest jc istinito biserna povest, Ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. Knjiga o lepem vedenju. K1L — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla. QminlnniiQ Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. —- Celo ve-imiUIUyiJ«t. liki narodi nimajo dela, ki bi sc moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature, poezije ^nten IVfedu&d-em ^t^fe C 7 C. Ko I. det K 3 80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezijo Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. ........................................................................................................................................................................................... Leposlovna knjižnica: t. zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—. 2. zvezek: Stepni krali Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 120, vezano K 2-20. 3. zvezek: Siraža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20. B. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-00. 0. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3 —. 7. zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poein z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1/50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 450.) 8. zvezek: Dolina krvi. (Cilenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 240. Roma. .Sil vin Sardenko. Poezije. K 2 —, vez. K3-20. Andrej Holer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških. 4 ženske vloge). K —'80, deset izvodov K 5- —. Črno žena. Povest iz domače zgodovine. K l-40f ve zano K 2-— Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. I\ —'60. skupaj vezan z II. zvez. K 1-80. 2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest, iz dobe slovanskih apostolov. 1< —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. I). zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-GO, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40. 4. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l-—, vezano K 1'90. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60.. vezano K 2-60. 6. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40. 7. zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-1)0, vezano K 1-70. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. 8. zvezek: Pasjeglavnl. Alojzij .Tirasok. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. I. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlchemsko dctecc. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 3. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščico. — 8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20. Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem. 9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz Ukal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—. 10. zvezek: Isto II. del. K 1-20, vezano I\ 2'—. 11. zvezek: Isto III. del. Iv 1-20, vezano K 2-—. 12. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega porod-neža. K 1-40, vezano K 2-30. 13. zvezek: Haggard, Deklo z biseri. K 2-—, vezano K 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. I< 3-80, vezano I< 5'40. Za križ ln svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pvipravna igra polna navdušenja za krščanska načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu in Metoda. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) I< 1-—, 10 izvodov K 8*—. Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodota radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 z v. po K —-80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanskega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: 1. zvezek se začasno ne dobi. 2. zvezek: 1. Vedežcvalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorjč mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Župan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (K) moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s potjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: t. Dr. Vseznal in njegov sluga Htipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. VaSki skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (0 ženskih vlog.) K —'80. 5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60. 7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 mo-škili vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.) — 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskili vlog.) K 1-60. 9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.) — 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (1(5 moških vlog.) — 4. Čašica. kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80. 10. zvezek: I. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (U moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — :>. Zdaj gre sem. zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80. 11. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.) — 2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-pirljivasosedaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80. 12. zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-SO. 13. zvezek: (Za ženske vloge: Vest.alka. Smrt Marijo Davice. Marijin otrok.) K —-80. 14. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80. 15. zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža. — Za moško vloge: Turki pred Dunajem.) K —-80. Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojilo vse naše domače odre. Use te Knjije se done u KatolišKi BuKuarni«Ljutiijoni, u Knltjarni MW«Krmili ln L mm nosi, u mm mestu Izdajatelj: Dr. Ignacij žitnik. Tisk; »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štel«.