GLAS NARODA
List slovenskih delavcev t Ameriki,
TELEFON: CQRTLAWDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., trndrr the Act cf Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Ismod every day except Sundays 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 565 — ftTEV. 265.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 10, 1923. — SOBOTA, 10. NOVEMBRA. 1923.	__VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
6EN. LUDENDORFFJE 8IL ARETIRAN
Voditelju bavarskih fašistov se je posrečilo pobegniti. — Von Kahr je zopet na površju. — Nacijonalistom se je bil le nevidezno uklonil. — Državna bramba je o-kupir&la poslopje vojnega ministrstva. — Hitler je baje lahko ranjen. — Značilna proklamacija generala von Seeckta. .
Poroča Karl von Wiegand.
Berlin, Nemčija. 0. novembra.—Državnim brambov-<< m se, je |X).sreeilo zlomiti bavarski upor.
Sedaj je na strani berlinske vlade tudi diktator von Kahr, katerega so bili fašisti z revolverji v rokah prisilili, da se odpovedal berlinski vladi. Odpovedal se je pa le navidezno.
Nocoj iveeer ob šestih so navalili državni brambov-< i na glavni stan upornikov, na poslopje vojnega ministrstva.
Tam *ta .-^e nahajala tudi general Loidendorff in vo-ditclj oavarskiii fašistov, Hitler.
Hitlerjeve eete so se junaško branile, pa so bile kontno popolnoma poražene.^ Padla sta dva državna bram-f»ovta, deset jih je bilo pa ranjenih.
Hitlerjevo -vojaštvo ima znatno večje izgube. Koliko znašajo pravzaprav, se pa zaenkrat še ni dalo •lo<*nati.
Državni brambovci so ujeli generala Ludendorffa. vrhovnega poveljnika bavarskih upornikov. Hitler je bil lal ko ranj« it, pa je pravočasno pobegnil.
Diktator Kahr je zapovedal aretirati vsakega Jiit-lerjevega pristaša. Obenem je pa tudi razpustil fasistov-j-ko stranko.
(General von Seekt, katerega ie imenovali predsednik EHm vojaškim diktatorjem Nemčije, je izdal proklama-eijos v kateri pravi: —
"Poverjena mi je irvrševalna moč, in jaz se popolnoma zavedam svoje odgovornost napram nemškemu narodu. Uverjem sem, da se moram povsem zanesti na nemško armado in na nemško mornarico.
"Med Severom in Jugom ni nobenega spora. Če bo pa nastal kak spor, ga bom jaz zlepa ali s silo poravnal.] Vse Nemce prosim, naj podpirajo državno brambo v njenih stremljenjih/*
Tudi pruska vlada je izdala nocoj proklamacijo, v kateri pravi, da so poskušali izdajalci strmoglaviti bavarsko vlado ter uničiti enotnost nemške države. Nemška vlada bo z vsemi svojimi silami in sredstvi pomagala bavarski vladi. In dolžnost vsakega posameznega državljana je, da v tem oziru pomaga.
Berlinska vlada je poslala osenm ajst bataljonov na Saško ter jim naročila, naj zatro tainošnje komunistično gibanje.
FRANCOZI NAJ BI IMELI VED ZENA
Številni priporočajo mnogoženstvo za Francoze, da ustavijo neprestano krčenje domačega prebivalstva. — Značilen razpis nagrad. — Nazadovanje rojstev.
Poroča Basil Woon.
AMEftlKANCI SE BOJE "FRINCESINJE"
i Ameriški mornarji, potomci svetopisemskega Jožefa, so zarde-vali, ko jih je vprašala zapad-no-indijska "nrincesinja", če se hočejo poročiti z njo.
T< vorni parmk "Panther", ki počiva seda,j v Port Ne-vvark. N. J. m a sieer posadko osemnajstih mož. a med temi niti enega tluplin-skega človeka. tu je divjaka iz davnih časov, ko je prišel možak s kijem nad žensko ter jo odve-deL
"Panther" jo ravnokar prišel iz Zapadne Indije in George Ilar-grave, je refoel, da je slehrni teh osemnajstih Jožefov odklonil ali zavrnil zapadno-indijsko prinee-sinjo, ki se je hotela na vsak način poročiti s tem ali onim članom posadke.
—	Tam idoli je bila deklica, imenovali so jo prineeslnjo. — je rekel. — ki je na vsak naein hotela dobiti Amerikanea za moža. Nekesa dne jmo brli vsi skupaj ta kopnem in deklica je prišla ? nekako pol ducata spremljevalci in spremljevalkami ler s po moč j c tolmača pojasnila, da je vsa divja na ameriške fante.
—	Lahko si mislite, da so vsi iai*ii fantje zardeli kot potonke. >aj veste, večina teh fantov pride * dežele ter so v sled tega precej >lahi v družbi žensk, posebno če niso preveč zagrnjene. Ko je tol-nač nadalje pojasnil, da bi se ->r?Ticeshija poročila s t«vm ali onim lečkom. ki bi se obvezal ostati na "»toku. se je pričel strašen >rfti bre<nt. Kapitan in jaz sva oozneje le z največjo težavo spravila fante zop^t na suho. ker so *e bali. da bodo zopet srečali prin-eesinjo.
Bila je precej čedna., a nekdo nam je pozneje povedal, da je njen oče. ki je bil neke vrste glavar, zelo jezne vrste in da je ubil živeč prejšnjih snubačev svoje hčerke-
Sto frankov za najlepšega prašiča.
Petdeset frankov Antonu Croi-zet. ker ima osem otrok.
Petdeset frankov Henriku I>c-niku Breuil. ki ima deset otrok.
Pet in štirideset frankov Dominiku Breuil, ki ma deset otrok.
Trideset frankov udovi Martin, ki ima devet otrok.
Dvajset frankov Petru Claire, ki ima devet otrok.
Mož, ki je imel najlepšega bika, je dobil sto frankov in nesrečni oče, ty yzgaja devet otrok, je dobil dvajset frankov.
Ali se smemo čuditi vsled tega, če je Francija brez otrok ? \
ROKOPIS RAZKRIVA a ZNAČAJ ČLOVEKA
V Ameriko je dospel Rafael Sher- r< man, dušeslovni grafolog. Pravi, da razkriva pisava značaj si človeka. Ogledal si je zapiske I porcčevalca ter mu rekel, da s trdo dela.
K
Francija nam jt> jx>slala svoje- ^ ga majhnega zdravnika z dežele, Emila Coue. ki je pove<lal Ame-
i.
rikancem. da se vsaki dan boljše \ počutijo in sedaj ima Poljska v J1 tej deželi svojega zavarovalnega 1' agenta, ki bo pregledal vaš roko- fl pis ter vam natančno povedal, d kako se počutite. '	p
M. Coue je potreboval pri svojem delu koncentracijo ali osre- ^ dotočenje duha svojega paeijen-ta. Schermann pa hoče le vašo -pisavo na koščku papirja in povedal vam bo, da se preveč lahko prehladite, da ste temperamentni % ali razburljivi ali da ste morilec- E ! Tak človek je ta Rafael Schermann. Imenuje se psihičnega grafologa, kar pomenja, da lahko spozna značaj človeka iz njegove pisave. Schermann je molčeč j 1 človek, ki govori le polomljeno 1 i angleščino. Star je krog šestdeset 1 let ter oblečen po evropskem ( kroju.
Rojen je bil na Poljskem ter je i po poklicu izvedenec neke dunaj- ' ske zavarovalnice, ki določa po- ' škod be ter povzročeno škodo-
V prostih urah je razvil svoje tajne duševne sile ter se »lasi. da so era policijski načelniki v Evropi že večkrat poklicali na pomoč, kadar so hoteli zaslediti tega ali onega zločinca.
Mr. Schermann j»* prišel v Ame-( riko na več mesecev*trajajoče preda val no potovanje ter je rekel, da j" to njegov prvi poskus, da nrofesijonalno porabi svoje tajne duševne sile.
Poročevalci listov so mu prišli nasproti na krov parnika. kajt; hoteli so izvedeti, če bodo še dolgo časa obdržali svoje službe ali . če bodo mogoče že jutri na cesti. Radi bi tudi izvedeli nekaj o prejšnjem življenju svojih tovarišev, če bi bil grafolog izvanredno dober.
V posebnem uzotovilu, priprav-- ljcncrn za poročevalce, se glasi da ;e Schermann tekom sistema-
I«.
I tičnih eksperimentov v .zadnjih I dveh letih v sedemdesetih odstotkih zadel pravo, i * .
Njegov prijatelj je nato na
kratko pojasnil, da je preveč za-htevati od Schermanna pravcato demonstracijo takoj po dolgem in i- napornem potovanju.
Predno je mogel Schermann pro uč;ti kako pisavo, je pojasnil nje-C gov prijatelj, da ni nezmotljiv in da ne more pogosto izvedeti za-žel jenih dejstev*. Kljub temu pa bo poskusil.
PO VSEJ NEMČIJI JE ZAVLADAL MIR
Izvanredno nagel konec bavarskega Upora. — Državni bržPmbovci so zasedli vsa javna poslopja. — V Berlinu vlada mir. — Ljudje nimajo nobenega vzroka za demonstracije. — Po državni železnici se je mo-* goče peljati samo do bavarske meje. — Oklic berli gkega policijskega komisarja.
Berlin, Nemčija, 9, novembra. — Državni brambov-,-i so aretirali generala Ludendorffa in Adolfa Hitlerja, ki sta zasnovala bavarski upor.
Wolffova agent ura poroča, da je bil bavarski upor v kali zatrt.
Soglasno z istim poročilom, je bil aretiran bivši mo-nakovski policijski načelnik von Poehner. Bil je eden glavnih voditeljev.
Vsa javna poslopja so v rokah rednih vladnih čet. Sedanja bavarska vlada je brzojavno obvestila vse okrajne in občinske oblasti, naj se ne pokore puntarskim poveljem.	<
Onega, ki bo to naročilo omalovaževal, bodo zaprli. Berlinski policijski načelffik je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da je v Berlinu vse mirno ter da ni nobenega vzroka, da bi se vršile demonstracije.
Na državnih železnicah prodajajo vozne listke samo do bavarske meje. Vlada bo prekinila z Bavarsko vse zveze, dokler ne bodo tam zavladale redne razmere.
Državna banka ne posluje več z bavarskimi bankami. General Ludendorff in Hitler sta se bila zabarikadi-rala v vojnem ministrstvu.
Takoj zatem so pa vladne čete zasedle vojno mini-jstarstvo in vsa ostala javna poslopja.
Malo pred zatrtjem upora je izdala nemška vlada naslednji manifest: —
44V trenutku velike napetosti zunanjega in notranjega političnega položaja si nekateri prizadevajo razkosati nemško državo. Obrožena banda je strmoglavila bavarsko vlado, aretirala ministrskega predsednika Knillinga, ter skuša ustanoviti vlado za vso Nemčijo. Ludendorffa je imenovala vrhovnim poveljnikom nemške armade, Hitlerju je pa poverila moč in pravico, razsojati o bodoči \iso-di Nemčije. Umevno je, da se upornikom ti načrti ne br do posrečili. Vsak, kdor bo to gibanje podpiral, bo kriv veleizdaie "
PROTESTNA STAVKA VIRGIN SKIH ŽELEZNIČARJEV.
Roanoke, Va.. 8. novembra. — Ne oziraje se na pr^poročBa železniške delavske oblasti je zaštraj-kalo dane-s tukaj petsto strojevodij in kurjaeev. Železniška delavska oblast j»* rekla, da morajo počakati sklepa posebnega odbora, pa niso hoteli storiti.
Zahtevajo zviiajije plae.
ZRAKOPLOVNI POLET NA SEVERNI TEČAJ.
NEMŠKE ŽELEZNICE 80 NAJ DRAŽJE NA VSEM SVETU.
Washington, i>. C.. S. nov. —. Mornariški tajnik Deubv je danes izbral porotnika Raloh i DavUona kot letalca, ki bo poletel !•> po4e-tje s hidroplanom na severni tečaj.
Spremljal pa bo slavni polarni raziskovalec Amundsen. Posluževala se bosta i)ornier-l> J.nliin hi-droplana. Hidroplan tjodo transporter al i na Spitzberpe, <Klk<»der je 2000 milj do Alastke.
Berlin, Nemčija, 7. novembra. NVineija je s<»daj najdražja dežela na svetu, kar se tiee železniških pristojbin. So preil kratkim se je, /.amoglo potovati v spalnem vozil na razdaljo 400 milj 7.a 85 centov. S«s!aj se je pa zvišal«* pri vsaki milji prostojbina na 8 in Va centa.. Osebni vlaki so skoraj čisto prazni. Konduktor pn-e«?a razreda zasluži manj kot dva dolarja na teden-
PRIZIV BIVfiEGA PROHIBICLJ SKEOA RAVNATELJA.
POHOD PROTI BERLINU.
London, -Vng-lija. 8. novembra Berlinski dopisnik Exchange Te-leprapha ^>oroča iz Monakova, da so sklenili bavarski nacijonalisti jutri odkorakati proti Berlinu. Xajprcj bodo skušali zavzeti Wie-mar in Zwikau.
NEMŠKI SEPARATISTI ZAPUSTILI CREPELD.
Washington, D. C.. 8- nov. —l Hivši prohibicij^ki ravnatelj države Wisconsin. Thomas Delaney. ki je bil obsojen na dve leti ječe.
T	+
zastran sprejemanja jrrafta je vlo-žii pri vrho\-nem sodišču priziv. Prosti je. naj fra izpuste za toliko časa, da bo priziv rešen.
ŠTIRINAJST . PENKB YLVAN SKIH TOVARN JE MORALO ZAPRETI SVOJA VRATA.
Philadelphia Pa. 9. novembra. Prohibicijski uradniki so prečkali danes v tukajšnjem mestu in okolici itirinjast tovarn ter vse skupaj zaprli. Baje se je v vseh štirinajstih varilo ta&ozvaoo "do-pivo.
■
Crefeld, Nemčija, 9. novembra. Ponoči so zapustili vsi separatisti takajšnje mesto. Tozadevno povoje je izdal belgijski delegat porenske komisije. Predno so zapustili mesto, so razvili na mestni h;ši rdeee-belo-zeleno zastavo.
KOLEDAR
s& leto 1924
tW STANE SAMO 40c "^B
Naročit« ga takoj, da ne boste bres njega
"GLAS NARODA" 82 Cortl&ndt StM, New York
i_
- i i
Presenetljiva dejstva prlede padanja domačejra prebivalstva v r Franciji -so prišla na dan na toza- s
devnem kongresu, ki he je vršil v j c
i
Marseilles.	j
Med teani dejstvi .so naslednja: t L-eta 1921 se je število rojstev zmanjšalo za 24.000.	i
Leta 1922 se je zmanjšalo štev i- « lo rojstev za 58,000.	<
Leta 1923 za nekako 65.000. ; Leta 1850 je bila Francija naj- < bolj obljirdeaia med velikimi sila- i mi v Evropi. V tekočem letu pa i ie Francija najmanj obljudena tned temi silami.	j
Od leta 1914 je izgubila Fran- , cija glede prebivalstva: poldrugi, miljon ubitih v vojni in dva miljo na ljudi vsled padanja rojstev.
Leta 19140 bo imela Francija 37,000,000 prebivalcev v primer1' z 125 milijoni prebivalcev Združenih držav. 75 milijoni Anglije. 70 milijoni Nemčije, 67 milijoni Japonske ter 44 milijoni Italije.
Francoski listi so predlagali šte vilne odredbe, da se ustavi na daljno padanje števila prebival-I cev.
Zgoraj imenovani kongres jf tudi priobčil številne odpmnoči i med temi evgeniene pre i skušnje | zaročenih, odpravo razporok po-j tom sodnijskih kajni za krivce vojno j>roti nemoralnosti. nagrade za rojstva, smrtno kazen za odpravo telesnega ploda.
Maurice de Waleft'e trdi v Pa ris-Midi. da je resnični vzrok ne prestanega padanja rojstev odpravljanje ploda od -strani nepo i rčenih mater ter predlaga v od-i pomoč ustanovite^- anonimnih ma i terinskih bolhi^ po celi Franciji — l>va milijona žensk v Frati ciji se ne more nikdar poročiti vsled pomanjkanja mož. — pravi * on. —- Ne sinelo bi se jim zanikat: 1 prilike, da postanejo matere.
Številni pisatelji zagovarjajo 1 javno poligamijo ali mnogožen stvo. Med temi je tudi George? j AnquetiL Neki hudomušnež pa je pripomnil, d A obstaja večina onih.
I ki zagovarjajo mnogoženstvo. h prepričanih samcev.
Clement Vautel, katerega ime^ nujejo franc. Bernard Shaw-a. 1 piše naslednje:
— V Saint Bonne se je vršila ® pred kratkim poljedelska tekma.
Naslednje nagrade so bile razde-lf ljene:
Sto in pet in dvajset frankov za k najiepSo kravo.
E Sto frankov za najilepšega bika.
____i___

* :" -
Schermann, ki si je medtem dobro gledal poročevalce, je prijel za rokopis nekega poročevalca. Študiral je pisavo za trenutek ter nato povedal poročevalcu, da je v zadnjih par dneh dosti delal, da pa je v preteklosti še več; da je •:elo skrben in premeten in da j« vzgojil samega sebe.
Ko si je še bolj natančno ogle-Jal pisavo, je rekel, da je zapustil poročevalec marsikatero priliko in da ni vsled pomanjkanja stalnosti dosegel vsega, kar bi lahko, da pa se bo konečno vendarle dvignil. Rekel je tudi da ne mo-erpeti denarja v žepu, da pa ga bo lahko vedno služil. Radi svoje dobrodušnosti seveda ne bo ničesar prihranil-
Schermann je tudi rekel, da je reporter zelo kritičnega duha in ia lahko sodi o umetnosti in god-
bi; da kašlja, se hitro prehladi in da je opravljal kot mladič težka dela.
To je bilo seveda precej Čedno izpričevalo za poročevalca, ki ga ni moglo razžaliti. Schermann pa se je zmotil v številnih podrobnostih ter ni mogel natančnejše izdelati svojih ugotovil. Govoril je splošno.
Poročevalec je priznal, da je ambicijozen in včasih tudi skrben, da pa ni premeten. Povsem naravno je tudi priznal, da ne more štediti denarja, ker je po poklicu časnikar.
JUGOSLAVIJA BO POSLALA KOMISIJO.
Belgrad, Jugoslavija, 9. nov. —-Vlada je imenovala posebno komisijo. ki bo odšla v Ameriko pogajat se zastran vojnega dolga.
Največji »Wretttdri dnamk * Združenih državah
Velja zrn rte lete • • •	$6.00
Zrn po< leta.....$3-00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IV ZASEDENEM
OZEMLJU
M potoa naie bank* tanriajejo nmIJtre, hitre trn po v^kSk
s
TinJ M tO« Mi« MM Mam
Jngetlavlja:
■a^flillt aa adijc poltrn ta lspUto]* **Kr. pofltal Bekoroi and" Km "Jadiaaaka banka" ▼ Ljubljani* Zapeta, Beograda. Kranja. Olja. Maribora. Dnbroralka. Splitu. Binjam ali tnfod, kjer ja pai m hitro
1000 Din.........$13.60
2000 Din......... $25.00
5000 Din.........$82.00
Prt nokosma. KI snoAaJ* manj lut Moot ttaarjov rtftuntm« »Mili oo IS wtw sa pottnlfM In OruflO atrtik*.
Italija tn	ni«doi	asamlja!
BaapoKja aa —dajo poŠto la lai 'aSojo	-Jadraaska boats" ▼ Trm, Opatiji ta Mm
* 200 lir ................$1000
300 lir ................$14.70
500 lir ................$24.00
1000 lir ................$47.00
Prt nokorttlh. ki snoiajo manj it lir. ro«unlmo poMaoJ 9* IS <MM* ■a pottnliw In tfrupt Btn&ks.
■a hH^ii U ptaoocajo ntak net (M iharjoT ali ps MM Br
flaraUaJeaw pa aiiif mtt is posM nssst. Trodaoot dinarjem ln Uram oodaj id otalna, menja oo ve&rat to mpl Cokovnno; la taca raaloca nam ni mocofio podati natančna cena maproj BaAmamo po osni onega dno. ko nan dospe poslani denar t roka
btefc t^laHI a »■niMdh dalarg ^ giejto SMcbca sglas r Um Bote.
7BAHX 8A1TOB STATE BAHK
0 Ovthsdt lU'Wl T«l.: Cortlarult 4SS7	Hlff T0f% K. T.
;
W ' -W
-am



- - > ?
GT-AS NAROBA. 10. NOV. 1923
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owrwd antf Published by
Slorcnic Publishing Company
. (A Corporation)
F WAN K »A K tCW. Prcaldent	LOUIS BENEDIK, Treasure
Place of Biisincta of th* Corporation and Addresses of Above Officers; ° Cortlandt »trt«, Borough of Manhattan, New York City. N. V.
"GLAS NARODA" ___ (Voice of the People)
boj tekmujemo, kdo bo bolj na-.preden.
Tekom poletja .se nismo dosti brigali za dopise, čitanje in podobne stvari, ki so za izobrazbo, kajti bili smo bolj leni in v prostiii urah smo poležali po sencah. — Sedaj pozimi, ko bomo držali le bolj peci. bomo pa že gledali, da bomo skrbeli tudi nekoliko za svojo izobrazbo ter tointa mkaj napisali, vsled česar bo tudi naš Glas Naroda imel kaj sitnosti z nami. Prejeli smo tudi Slovensko Amerikanski Koledar, ki je letos zelo poučljiv in poln zanimivosži. tako da bo marsikomu kra.išal eas.
Zadnji ras beremo mnogo no vie iz stare domovie. kot 11. pr. o tiranskih davkih, militarist ienem srbskem sistemu, izganjanju tujcev, o makedonskih vstaših inidrn-j*ih stvareh. na <lrujri strani pa vpijejo "Svobodna Jugoslavija!" Torej. vra<» jih razumi- Predvson: pa opažamo, da Slovenei niso bratje Hrvatov. Vidimo, da v Sloveniji nimajo Srbijanei nobenega odpora ter balkanizirajo naše kraje kot <e jim zdi. Še ni dolgo tega, ko >mo eitali. tla je napredna k ran v -.kil občina sprejela resolucijo na vlado, naj se ime države izpreme-ni. mesto dosedanje »Jugoslavije v •'Srbijo". Morda misli jo SIIS. — ker ime Jugoslavija v domovini i-tak ni priznano, še manj pa ofiei •elno. Le poglejte koledarje tamo
Every Day Except Sundays and Holidays.
M
šnjih tvrdk v koledarjih in časopisih: povsod je mesto Jugoslavija kraljevina SHS. Toda Hrvat-' je tega ne delajo. Niti eni. niti on . Ra<l:čevega tabora }.' Sloveniji. Kot opažamo v časopisih. je to po-poloma drugače; edin odpor jim še delajo klerikalei. V splošnem pa seveda predhaeivajo enim in drugim, kdo je bil večji avstrijski podrepik za easa vojne. Ako bi pa bilo drugače izpadlo, pa bi rekli na drugi strani isto in denun-ciralo bi se vsevprek.
.Zadnjic smo eitali. da b><'<» Lahi pustili Idrijo in Postojno za tisto Reko. za katero je bilo že toliko pričkanja. Dobro bi bilo. če bi se uresničilo vsaj to. kar bi šte- j vilo naših ljudi malo pomnožilo.] Seveda bi to Srbe zopet postavilo malo v škornje, da jih ne bi bilo uipiati. Bomo pa vsaj pod eno *tre-jo. Nasprotno pa seveda nekateri trdijo, da se našim ljudem pod Italijo bolje godi. izvzemši jezikovnega vprašanja. Posebno če se malo sprijaznejo z veliko materjo zem jo. (Zelo ste A" zmoti vi in z vami v.si. ki tako mislite. O te mhom v kratkem napisal objektivno informativno razpravo- Stavec.)
Treba mi bo končati. to:la ojrla-sim še po volitvah; tedaj bom tudi opisal, kako je stvar izpadla. Pozdravljam vse zavedne čitatelje našega lista!
M. K.
Peter Zgaga
Za	c« i o i«to velja	list za Ameriko	Za	New York za lelo leto.....	
Zl	In Clnido	................ *«oo	Za	pol leta ..................-	..... »3.5
	pol teta ........	................ »300	Z*	inozemstvo za celo leto ...	..... »7.0
Za	i«tft lata ......	................ »1.50	Za	pol leta ...................	..... »3J
		Subscription	Ye	>Hy M 00	
		Advertisement	on	Agreement.	
ihtgnsUitmtt^ka
Ustanovljena 1 1898
Kalni. SFftturta
tnfcorponrana 1 I
i
GLAVNI URAD v ELY. MTNN
**Q<— Niftdt"	VMki dan izvzemši nedelj in praznikov^_
I >■•[..vi trn j^rrt • lan in	• 11	rc pricl«'ujeja Drar naj	blnemotl p<-.~
AlUati po Money <»rd*r. T ri »pr* ir.tmtl kraja r.AKrfnlkov, rm^mrt. da *e nam
tudi prejšnjo Mlvali=r-e nnznanl, da tiltr^Je najdemo ti i "lovni lia..
"C LAS NARODA" Coeilandt Stre«*. Borough ef Manhatttan. New Ycrk, N. Y. Telephone: Gortlandt 2876
DRŽAVLJANSKA VOJNA
Rojena j»* nova Nemčija.
Imenuje* se Južna Nemčija, njeni vladarji so pa Ilit-ler, Ludemlorff in vtm Lossow.
Tstavno Stresemannovo diktatur«, ki je nastala po milosti veleka pitala. so nadomestili fašisti.
Prvo njihovo vladno dejanje je prodiranje proti .Berlinu.
S<-«laj. ko to pišemo, se je že morda začela v Nemčiji državljanska vojna.
Y t«ui slučaju lio preteklo dosti krvi in sicer krvi raz-oroženetfa delavea. ki je brez vsa koga varstva.
Vršile se IkxIo strašne orgije, račun bo pa moral plačati priprosti narod.
rbogi nemški narod prenaša od š. avgusta 1914 vse trpljenje in vsa bremena današnje "velike in pomembne'' dobe.
Ko to pišemo, ni še položaj popolnoma jasen.
Kaj bo storila državna bramba. katero je Stresemam poslal baje proti bavarski meji i
Kaj lahko se zgodi, da se bo državna bramba pridni žila bavarskim banilam ter bo ž njimi vred navalila nr, Berlin.
Pa naj se nemški notranji položaj razvije v to al" ono — eno je gotovo, da se bodo zavezniki — vmešali -nenihko borbo, i c ostali zavezniki ne. se bo Francija prav gotovo.
Zavezniška komisija je že pozvala liolandsko vlado, naj ne pusti bivšega nemškega kronprinea iz dežele. Naročila je tudi Stre -emaunovi vladi, da ga ne sme pustiti ^ Nemči jo, če bi s«* slučajno izmuznil iz Holandske.
\ isti sapi je ]>a izjavila komisija, da ne bo trpela 116 bene diktature. Y tem oziru bo b^je eelo Amerika potegnila z zavezniki.
< V bi poslala Francija svoje vojaštvo ]»roti Berlini bi noben njen zaveznik niti z mezincem ne ganil.
Ako bo Francija kaj takega storila, bo še bolj raz-pihala žerjavico, in ne bo se čuditi, če bo ves nemški na rod padel na svoje izkoriščevalce.
Razvila bi se guerilla vojna—mož proti možu. sku pina proti skupini, izza plota in iz zasede, kar bo .popolnoma uničilo nemški gospodarski in politični razvoj.
^ se to pa lahko sedaj prepreči nemško delavstvo, ki že leta in leta napoveduje generalni štrajk, pa se ni iz vsega gromenja dosed a j še nič izcimilo.
Delavstvo naj pokaže svojo žuljavo roko, v kateri sta vsa moč in vsa <»blast.
Sedanji trenutki so trenutki preiskušnje solidarnosti nemškega delavstva.
Dopis.
Claridge, Pa.
Novic ni jxrsebnih za ]>oročati. istota-ko tudi ne drugih važnih stvari, razen volitev, katere imamo iakorekoe ravno pred durmi. — Kot se obeta. 1h» boj zelo oster, kar pe že zdaj vidi. ako pogledaš v to ali 0110 zakotje, kjer ko zatišja tr ali one kapitalistične stranke, in če vidijo, da prij>adaš med talfo-ttnenovani nižji razred, začnejo )K>navadi klobasati. koliko je. že ta ali ona stranka storila zate. ti-Ijojjo paro, in koliko bo še. Poleg t epa ti pa še za nameček povedo, da se imaš le temu ali onemu zahvaliti. da si imel kaj za želodec^ kar oni imenujejo 4full diner pail" in drujre take stare izrabljene fraze, ki delajo skomine. \e veui p«, če se še danes najde kdo med nami, ki bi verjel ter se dal ujeti k špehom namazanim besedam hlapcev, ki so v službi onih. kateri jrfc plačajo, da jim pomagajo zapel javati ono peačico nerazsodnih ljudi, za katerih žulje koekajo m vadljajo. kakor židje za Kristov plašč Ne vem. koliko bodo imeli uapeha. toda mislim, da veliko pa ne bo, vsaj ne med nami Slovenci.
Kot običajno ob volitvah, ko gfe njedara za nohte, se tudi »laj po-
služujejo vseh mogočih trikov, da bi preslepili kar največ nerazsodnih volileev. Dostikrat, kadar vidijo, da jim trda prede, se upilijo na soeijal i stični tiket. dasi jim je za socijalizem toliko kot kozi za obrani in oguljeni grm. in naravno je. da tudi stranki niso niti polovičnega fieka plačali, ker tudi k nji ne pripadajo. In ti ljudje naredijo. kot ponavadi, "puli", in izvoljeni so. ker drugače bi nikdar ne bili. Upajmo pa. da se jim kljub vsem zvijačam 111 njihovim lisičjim nakanam v West morel and u ne bo mnogo posrečilo, ker to ni več oni nekdanji Westmoreland, ko se je I glasove narekovalo brez volileev. ' pa tudi današnji volilci niso več Taki "grinhorni"' in "hunketi*'. kot >e je ponavadi domnevalo. — Tudi v Westmorelandu se dani! Morda bo volilni boj že končan, predno nam pride to pred oči. Toda vseeno primerjajte te vrste z izidom našega boja in voliterv-
Drugih stvari, posebno delavnih, ni vredno omenjati; razmere, ki se tičejo naselbine, so pa tudi povsem povoljne. Tudi društvene zadeve so v najlepšem redu. Kar se pa napredka tiče, je pa tak, da ga ni mogoče opisati. Kar sami med sv-
Novice iz Slovenije.
Glavni odborniki: Presednik: RUDOLF PERDAN*. 933 E. 1S5 St.. Cleveland. CX Podpredsednik: LOUls? BAI-AM, Box 106 rearl Ave.. Lorain. O-Tajnik: JOSErH P1SHLER. Ely. Minn. Začasnt blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely, Minn.
Blagajnik n~izpla£ai:ih smrtnin: JOHN' MOVEBN. «12 — ljtb Atl Mart. Dulutb. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS- V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid«.. Ml Grant St. at
Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 20S Eake^ell Bid«.. «or. DUmond and Grant Stieets, Pittsburgh, Pa.
MOHOR M I. A 111 C. 1334 "TT. 38 Street. Chicago. 111.
FRt\NK SKiLABEC. 4£22 Waihington Street. Denver, Colt.
Porotni odbor.
LEONARD RT.APODN1K. Box 480. Ely. Minn.
CHECOn .!. I'OH EXT A. 310 Stfvciwon Uhl*:.. PuyHilup. Wash.
FRANK ZORIGU, «217 St. Clair Ave.. Cleveland, u.
Združevalni odbor:
VALENTIN PmC, 780 I.ondrm Rd.. N'. E.. Cleveland. O.
PAt'LIXE KKMENC, ZSZ Park Str.. Milwaukee. Wis.	(
JOSIP STE RLE. 404 E. Sleaa Avenue. F*uebIo. Colo.
ANTON" CEi^ARC, 638 Market Street, Waukegan. I1L
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda'
Vee Btvarl tikajoče ee uradnih xadev kakor tudi denarne potlljatv«
naj ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se pofillja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov In bolnllka
epri£evala na.) se pofiilja i.a vrhovneja zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jo<tnota se pripoix>ia vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bllin^epa druStra J. S. K. J. Za ustanovitev novih dr^Stev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko v stanovi z 8 člani ali članicami
Jugoslavia irredenta.
i
j Razpršeni slevenski učitelji. ! t
Dohi!" »>rf Trstu n n*aj'»:' i 0o!i»tel( nas J*> iit>p! ičaJcovjuio iz-j iieii.;;lt njf. 1 r l. lji tukajšnje iti-j i ira/.it Jirc« bi]; l azpr^tMii na | vic Vftrtv.-;.- in ]»: -li na n.iiln>v«» ; nič-'.«» Itali.iniii.	to lil l>i!«j
Priiol u«,v lulavee. j ohrina -e naha ja v i* >ka!i vladnr-! jrn k'in:<;nja. ki je pati i* I med j k >i <?tiv'a / ja ut'-ga. neba. Pri-St1-! jr /. avt mobile :i k ram nek;
d. l-:i io sov r I italijaii-'k . ;>• k!uril k	župana 1k*u ter
. »u Dokazal o<Uok. ^ kater'in jo > aitiHt van /..] vladn^^i k< nrvirja v občini I)olin:i. Župan Z tuv vc-ila ni fi"'i >ar -•.ui.nvil. kar !>i :n'■«jf;»> m:vznx?iti imenovanji' vlad-
■K za	it ja. Italijanska ni las-
■	n:im»Ml. S-praviti vs^- važin1.'^'
ol, !vr v n»I:e ^vojr.h ljudi.
Skv. planinske društvo v Trstu
rrzpnščeno.
i ■■>" - • i - i-i t. ? i
I i /.-I^K:	.!•■ S. ven- r-Miu
ii!j*»iin<! t inn društvu v Tr-tn p -
lal odi*-!-;, - I;a,-telim ua razpUN*a.
Zlata poroka.
Dne oktobra jo minilo ">0 let, dkar >ta se pon^ila Ivan X Ada-nie. ustanovitelj p ne kranjske r-vanie v Kamniku, z Barbaro ro-enu Vivcnla Jubilanta sta zastop-iika onih «tarlh naših marljivih, •e-stnih in "■.kronir.ih obrtnikov, ki 1 sv;»jo <-brt it. malih počet kov Ivigiiili n:i ona visoko stopnjo, da rživa dam sloves odl čnejra in re-•lne^a podjetja vsej Jngofc'a-
. i ji. Vzgojila sta tudi svojo de<-<> .* stroju narodnem iluhu. kar je ■ il<> pr*»d več desetletji, ko je vla-lalo vse na okoli skon> samo na-oduo odppilništvo. vrlo zaslužno i do. in «:eer Antona v Kranju. /ekos!a\a, v<-tljo j)»dmžniee v -lariboni. in K rana. imetnika vtdke Ivan N. Adamič v Ljub-jani na *sy. JVtia cesti
Trgatev na Dolenjskem.
P-r -či -e- Trjratev se je s.ploš-L' j;r"*ela stetli oktobra. V kr-kem okraju i«- ^rrozd.je kl juh p'»-:nemu i-t le vet etiju dobro dozorelo n vo imele zgodnje vrste povsem losti časa za razvoj in zadostni ion/um sladkorja..Tako	^o.
i: port li^alka 17—19. traminec. nlandee in burjruiidee l'>—22 <m1--torkov sladkorja. Poznejše vrste : rizlingom pa so prišledo 1U—pj dsto*k»)v. Kjt-r te slednje vrste •e niso i>«»trgane. utegnejo doseči >reko 2l> odstotkov. Žametna čr-»ii:a ali !;aveina po večini še ni »obrana in je sedanji dež prekinil r g ate v najmanj za pol tedna, za-o še ni mogoče konstatm ati vi-.očine sladkorja te vrete. V .spioš-iein j>a je videti, v kostanjeviški u v občini Sv. Kriz dobro d« zo-eA-a in je tam, kjer je ni dosegla oča. proti vsakemu pričako-vanju epa in obilna Odlikujejo se ^bno ifadova t>eč, Brezovee, lia-iovee. I*«*"-je t!i Do!. V po toči pri-zndotih krajih «k<^ijansd;e in ko-tr.njeviš!:e ohčine je opažati, da ;e toča \ juliju preti vsem >Ji<Klila ;vantita1 ivno, doeiiu je ona v sr<p--embru nar»rav;la kvar kvaliteti. Vendar je žametov a f mina tudi tu lobro parij ala udarec r se lepo «>b-.aNt!;? Lil zacelila, tako da kvaliteta no bo preveč tii»ela, če medalje deževje ne b;» dolgotrajno. Od pridelka črnine je odvisna mneži-na in dobrota naš**jra cvička, ki je ;»osebno v Ljubljani in na Gorenj-[«ktrr. tako v čislih.
Skesani morilec
Na ljubljanski policiji se je javil trgovski potnik tvrdke Ucn-iath, s jjolji delškinii stroji v Netv Yorkn. Viljem Cottage, ki govori angleško, nemško in malajsko, doma \v Dovra v Ameriki. Mož j? izpovedal, da sr. je sessnanil a* Rigi z modistko Rozo Turkovo. « katero je odšel na daljše potovanje po Portugalski, Italiji in Nemčiji. V Švici v mestu BiH v kantonu Bern m »cer v hotelu "Zum hlauen Kreute" jima je zmanjkalo denarja in členila siciipiio izvriiti siuuomor. Dne IS. avurusta
zvečer sta >la v l.-iLaiji gi»z<l. kji-r| je Cottage usire'i! svojo ljubico, in jo zakopal. Sam pa se ni astre- j lil, marveč je pobegnil in blodili }>o Italiji, odK' der je prišel v j Ljubljano. Pravi, da je od umora ? vo je ljubic duševno tako vaie- ^ niirjen. da ne ni'-re več prikrivati zločuia. otl»n <no svoje bojazljivosti. Moža ko oddrdi v svrlio preiskave v jKdk-ij^ke zapore. Pr: njem k » nas'i	Din. li^t:.:ie na
je pred prijavo v <»bupu vse ra^:-trgal. P< ! eija je takoj uvedla i obvezne poizvedbe.
Namišljeno zastrupi jen je.
Pi ed kratkim < * je iz ^Maribora ]) 'iv	«1;: se j<* neki ljubljanski
tehnik >: zav.vt.vm klobr.s nevarno' •'..e.trnpil, K«;kor se zdaj poroča, ie bil dotifn' dowlevni bolnik v 'iiariborski splošni b«-luici natančno preiskan. Preiskava ]>a izklju-eu je vsako zast lupljenje v-.led liživih Idi bas. ki jih je kupil v ne-', ki zelo solidni trgovini, pač pa s-je dotični gospod preveč naužil nočne štajerske kapljice, kar je po-"zročilo trenotne srčne krče
i
"Bolje je VJirreti, kakor nesrečno živeti!"
'!'■» s. zadnje besede, ki jih je napisal na 1 r —T pokojni Martin Matjaž, rodoiii iz Comjega Grada pri Celju, predno je izvršil samomor. Dne 1K. oktobra se je s s,i-mokreftom ira Mirogojski cesti v Za«nebn ustrelil v gla\o. Star je !.il š"!«' Jo let.
K " p ret ve/. > za razpust si je pre-
ftki i/i»ral trditev, da "društvu
!i■ * d( • va v-- ]y>eoj#»v uvoji^a «»b-Seveda ne v •■•"•••h p >t m-
<-»*v i lti^k* i:i'»»er': «a. I <	•
v- izdana < d*"dbn. da prehaja pn !!o/.-n.i ■ S! ■ ven.-'i^ga planin--kega dtii.štva v la^t la^ke "Si-t it *Tt Alpiiia <:•■ • (i u!V" S tem 1 na- lni>k nt t ,n je un činu eno -I vmivkih najlepših kulturnih društev. !»azi"ni<t dni št v a je na-p avil silen vtis.
Prijatelj koles pod ključem.
<h*o/.»ii .i v Kranju s. a "t* t a « ktebra A!-.j/'ja Tep no. ki je Mi >e])' - :br: po i)""st,-;n; 1 •">-me .'-ni ka/.:i izjuišC-n i/, zapor »v ljubljai	-isdiir-;-. i^i dan
je iik!-;i<r»*l Ijtdiljaii-kt i i trgov-e-.t Kliamu k k- in ga lal na i!< /•■!:. XaT'i je i e Itio, -raj m v-1 > iz\rševal t it\ ae koles ;> » r;tz-i il: kra jih i juM j in->ke . ..' - dokler »»a ni^o za^u.'ili. l/.n ' - -ga žavnemu pr ivdniš« vu.
Vzroki prehladov.
Slavni norveški polarni raziskovalec. Fridtjof Natiseti. je ]x>ve-'al iz sv<»je izkušnje: dani moje ekspedicije se	prehladili v
najnizji temperaturi skrajnega Severa. ko so pa dospeli v kako bolj gosto naseljeno pristanišče, so se prehladi! i in so pričeli kaši j at i. Iz tega je razvidno, da se človek : ne prehladi samo. če se izpostav-j l;a mrzlemu ali mokremu vreme nn, če ima mokre noge. sedi prepihu. ali če se mu telo prehitro segreje oziroma ohladi. Vse to še ni zadosten vzrok . prehlajenja. Xa-lezljivowt. krajevni ali splošni pojavi. vse to kaže. da je prehlad nalezljiv ter ga povzroča neic dose-daj še neznan bac*l. Trinerjevo Grenko^ Vino je izln>rno sredstvo zoper nalezljivost. Trinerjevo Grenko Vino spravi črevesje t redno delovanje, ki je najboljša opora za obrambo proti bolezni, ^'e se pa pojavi kašelj, vzemite takoj Trmerjev Mirilec Kašlja. ■ Vsak lekarnar ali prodajalec zdra-i vil ima v zalogi vsa zdravila in iz-j delke. ki jih izdeluje Joseph Trrner Company. 1333 S. Ashland Ave., Chicago. Tli. Če jih pa nima, jih lahko za vas liitro dobi.
____—Adv't-
Pravijo, da so nt-katera vina iz-vanrelno dobra proti nalezenju ' nekaterih bolezni.
Piti je pa treba pometno. Če
ne, se ga človek naleze.
* * *
Rojak mi je pripovedoval: Lan- j sk«> poletje sem bil strašno nervo- J zen in razburjen. Žena je šla na počitnice- Po mi ni pisala niti ene-1 ga pisma. Dva meseca je ni bilo. jaz sem jo pa vsak dan pričako-' val. Pričakoval som jo in se tresel.' Kaj bi bilo, če bi zdajle stopila ■-kozi vrata?
.**.: i
Ljudje, ki pravijo, da san»o ie-
janja nekaj veljajo, besede pa nič. najhrže še nikdar niso po.-slali
nobenega dolgega telegrama. « *
*
Tudi moška moda se izpremi-nja. Ne sieer tako vztrajno kot ženska, izpreminja se pa vseeno.
Sedaj so namreč v modi hlače, ki so spodaj široke, nekakemu zvoncu podobne.
Se tako morajo napraviti, da bodo pozvonile, ko bo žena stika- j
la po njih.	j
*
Medeni tedni hitro minejo. Pi>- ■ navadi že takrat, ko skuha mla-1
da žena prvo kosilo.
• »
*
Ženskam je težko ustreči.
Če se kdo jezi na njihove so-, i _ i j rodnike, so jezne.
Če se kdo njihovim sorodnikom
j smeje, so še desetkrat bolj jezne. ; * *
*
\ Xiko nema. što Srbin imadeOn
'imade muškarea. koji djecu rodi.' * * *
Od moškega se vse zahteva: biti mora pameten, čeden, priden, delaven, junaški, neustrašen, zaslužiti mora dosti itd., itd.
Od ženske se pa ponavadi dosti I več ne zahteva, kot da ima lepo
j noga.
j Tako daleč j.- padel svet.
* - *
tekaški ^ župan Dever je dal zadnje dni zapreti nad 4000 salo-, nov. resatvrantov in drugih trgovin. kjer .so prodajali pijačo.
Naj bo previden in naj preneha > svojo gonjo- Možak naj pomisli, kjer bo dobil pijačo za svojo lastno potrebo, če bo o>ušil vse vire. * * *
Kadar boste zagledali na glavi ženske slamnik, vedite, da ste srt*-
• di najhujše zime.
* *
Nošnja klobukov bo znak bliža-
1! jočega se poletja.
*
'J Sodnik: — Vi ste obtoženi, da 1 j ste ukradli uro. Povejte, kako je 1 bilo.
Obtoženec: — Tako je bilo gospod. sodnik: jaz sem šel. Pa sem videl in slišal uro, ki je tudi šla. Pa sem si misli: No. bova pa skupaj šla.
* -i *
"da/ te ljubim" - se <"■ i t a neprestano v povestih in romanih. Prisegel bi pa lahko, da ni še nikdar noben slovenski fant r*k«'l slo-venskeinu dekletu: Jaz te ljubim! (% bi ji rekel, je bilo kveejem : .i "Ali me imaš kaj'" "Ali se imava kaj ?" Celo he.sede ":nrl" in j "rada" zaljubljeni Slovenec rad , | ne izgovarja.
Slovenci smo v tem oziru bolj
. ' možje dejanja kot pa besed. * . *
Ko začno otr<w*i prifiovedovati. kaj so se v šoli učili, začne človek spoznavati koliko je pozabjl.
i * • *
Mussolini *'rona sam svoj avtomobil. Zaronal ga bo tako kot ugled svoje dežele pri pametnih ljudeh.
BOŽIČ,
čas lepih spominov je pred durmi!
raSTlA praznik vzbuja pri vsake-pllj mu dolžnost, da se s kakim OSLJ denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnost jo in veseljem sprejet.
Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Cene zmerne!	Dobra postrežba zajamčena!
-: GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
I nova mnm?i ptjiqa
NA KRVAVIH ■POLJANAH
Spisal Inn MatfiSč
CesA a Doifauno
- $1.50 -
_________...

__________ . ^_i_
'_____' -____
-■ - v-__:__
__
* *__
l^A_
, .3 '
TRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galieije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in. o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 86 slik is vojne. "GLAS NARODA" 82 Cortland* Street, Hew York, M. T.
... -

.. -.....-/'"r-
| Zagonetno, toda resnično. |
Sence preteklosti.
GLAS NARODA, 10. NOV. 1923
Dne 2."». wptcqjbra tekočega leta je prmel Edvard FoUom. župan mesta Irvington, K. J., domov ter telefoniral svojemu sinu Louitfu, h katerim je imel skupno trgovino s premogom. K«o je prihi-tel domov, je našel svojega očeta mrtvega.
Celi Irvington je žaloval. Župan Folsom je bil sploAno priljubljen in spoštovan, bil nanovo izvoljen z veliko večino ter sovde-ležen pri vneh javnih in dobrodelnih napravah. Njegovo plavno stremljenje je bilo posvečeno novi bolnici, ki bo kmalu dograjena. Imel je dva poročena sina ter več unukov ter je živel s svojo ženo v najbolj srečnem zakonu. V zadnjem času se je preeej postaral, a vsi so to pripisovali prenapornemu delu ter trgovskim »krbem. Moža. ki je bil celih pet in dvajset let eden najboljših me-ieanov Irvingtona, so pokopali z vxemi javnimi častmi . . .
Tri tedne jwzneje pa je zadela k«»t strela iz jasnega neba prebivalce mesta vest, da je bil župan Kol »o m že dalj časa plen izsilje-xalcev. ki so uničili njegovo trgovino ker so izsiljevali iz njega velike svote denarja. Prišel v zadrege ter sklenil napraviti vsemu konec z veliko dozo nekega uspavalnega praška. Na ta način se je h o* H i/,ogniti» fcioizbeinentfu razkritju njegovih mladostnih grehov. Postalo je znan«, da je okrajni pravdnik zasledoval izsiljeval-ee in družina je priznala resničnost trovorie.
Danes ve njegova ud ova. da bi njenemu možu ne bilo treba izvršiti samomora, da je izgmbila preteklost vspričo pet in dvajsetih let uzornejra življenja vso straš-nost. da hi postala naklonjenost njegovih someščanov še večja, ka-korhitro bo postala rehabilitacija splošno znana.
— <"V bi le Ed vedel to. • •
Zgodovina mladega deš|>erata iz Bath, ki je bil spoznan krivim poneverbe in uloma ter obsojen na tri leta ječe. Folsom je bil sin nekega farmerja v bližini Ham-mondvpprt, N. Y. Zgodaj se je pri čel baviti s trgovino ter imel z osemnajstimi leti že svojo lastno prodajalno. Bil je priljubljen in vsi so veselili njegovega nenavadnega uspeha.
Imel je tudi ljubico, neko Saro Kea-ler, hčerko najbogatejšega moža v onem kraju. Oče ni videl rad stikov med ob»-ma. ki pa sta napravila kratek proces ter se na skrivnem poročila. Oče Sare je bil
jezen, a ni mogel ničesar storiti. » _ •
*
To s«» je zgodilo aprila meseca leta lsf>4. Avgusta meseca istega leta so zasačiti Folsoma. ko je ulomil v privatno banko neikega Henry Ainswortha v llamamnds-portu. V njegovi družbi je bil neki znan vaški potepuh.
Sokrivec Filsoma je najbrž iz-dal celi načrt, kajti bankir se jc skrival s policisti v poslopju. Skriti pa so napravili neki šum in oba vlomilca sta zbežala, a bila prijeta takoj naslednji dan. Na begu si je skušal Folsom prerezati vrat. a nož je bil top. nakar je skočil Folsom v jezero Keuka. Voda pa je bila le štiri čevlje gVobolca in Fob*»ni se je prijel rastlin na dnu. ker je hotel na vsak načm poginiti. Le s težavo ga je spravila policija iz jezera-
* . •
IlamnianTsport je bil sirašno rtfzburjen. Par tednov poprej je izbruhnilo v kraju več setizacijo-nainih požarov in te požare so pripisovali sedaj Folsomu.
Folsoma in njejpovepra tovariš^ ho vrgli i v ječo. a velika porota je mogla dvigniti proti F«^sotmu le obtožbo radi poskušenega uloma. Njegov tovariš je bil stavljen pod isto obtožbo. Oba sta bila spoznana krivim. Folsom je bil obsojen na pot let ječe, njegov tovariš p« na deaet.
Medtem pa se je Hammondsport že pomiril. Ljudje so uvideli, da jc Folsom še mlad. neizkušen človek, da ni njegova trgovina, uspe-
vaj a in da nt našel nobenega dru-gegra izhoda iz svojih denarnih zadreg kot z zločinom«
Za njegovo ženo jc ostal mladenič, katerega je ljubila, ki je napravil pomoto in kateremu je morala pomagati, da pride zopet na pravo pot. Sara Keeler Folsom se je vrnila na dom svojega očeta, dočlin je romal njen mož medtem v ječo. Tekom nadaljnih treh let pa si je na vse moigoče načine prizadevala izposlovati njegovo poimloščenje. Leta 1898 jc bil Edvard FoLsoni na temelju peticije, katero so |>odpisali številni meščani iz Hammondsporta, pomiloščen od governerja Roosevelta m vrnjene so mu bile vse državljanske pravice. Njejrov tovariš, po imenu Daniels, pa je umrl v je"*i-• *
*
Edvard in Sara Folsom «ta odšla v Newark, N. J., kjer ju ni nikdo poznal ter pričela z novim življenjem. Mladi mož j«* dobil službo kot \rrad.nLk pri neki veliki zavarovalni družbi in ker je bil priden in spreten delavec, je bil km&iu i>ovišan na bolje mesto v uradu blagajnika. Ko se je vpraševal. če sme sprejeti to novo službo. ko ne vedo njegovi delodajalci ničesar o njegovem prejšnjem življenju. je sklenil obvestiti jih o vsem. Izjavili so inu. da mu zaupajo in od onega časa naprej je Edvard Folsom neprestano rastel ter se vspenj-al vedno višje po lestvici uspe h o v-
Postal je vodja urada za indu-strijalno statistiko. To mesto je .cavzemal dokler ni pričelo pred par leti trpeti njegovo zdravje vsled prenapornega dela.
Odstopil je ter pričel trgovino » premogom, da lahko dela na prostem.
Pred tri in dvajsetimi leti se je preselil v Irvington in po preteku enega leta si je zgradil udobno, i pro prost o hišo, v kateri jc stanoval do svojega konca. Folsom in njegova žena sta vzgojila tvoje ►troke v poštene ljudi in kmalu je postal eden voditeljev v občini. Se vedno pa je visela nad njim ^enca preteklosti. Ni se brigal za-■>e. a bal se je razkritja radi svojih sinov.
Mogoče bi to razkritje nikdar ne prišlo, če bi se znal Edvard FoJsoni ustavljati mikavnostim pulit ične karijere. Njegovo uzorno življenje bili splošno priznano. Po daljšem vodstvu v različnih občinskih napravah se mu je nudi-'a prilika prevzeti javen urad. Folsom je moral i»oznati nevarnosti. ki so bile zvezane s tem. Nje-jrave mladostne zmote in njih poledice so bile znane številnim še živečim ljudem ter so bile zaznamovane v javnih aktih Steuben okraja ter v arhivih listov cele države. Ta ali oni človek jih lahko zasledi — in kateri človek v poli tičnem uradu nima sovražnikov?
Rekel pa si je brez dvoma, da je od onega časa |*>teklo že dosti let in da ne bo nikdo iskal v preteklosti. Irad. katerega so mu po nudili, je >matral za dokaz, da si ie rehabilitiral in da si lahko pre skrbi odlikovanje, na katero bi bili njegovi otroci ponosni. Nekoč zločinec in kaznjenec je imet sedaj pravico do najvišje Časti, katero so mu mo*rli podeliti someščani. Ta pridobitev se mu je zdela vredna rizika,
* . •
Pred nekako tremi leti pa so | pričele krožiti v Irvingtonu razne vesti. Na nekem javnem zborova-nju je vstala neka ženska ter vzkliknila: Irvington še ne vej kakšnega župana ima.
Pričele so se govorice, ki so postajale vedno glasnejše. Tekom zadnjih dveh let je postalo življenje za Folsoma prava peklenska muka. Njegova žena je vedela, da daje nekemu človeiku d-enar. da bi molčal, a ni vedela, da so postajale svote vedno večje. Edvard Folsom se je vidno staral vsled teh skrbi in tega strahu in ko jc umrl v starosti devet in štiridesetih letih, je izgledal kot kak se-demdeseletni starček. Vsled neprestanih izdatkov je uničil tudi
Primorci sužnji na lastni zemlji.
Nesramen ukaz videmskega pref ekta. — Vsi slovensk. listi morajo imeti poleg slovenskega bese dila tudi italijanski prevod— "Goriška Straža" jc sedaj "Vedetta Goriziana". — Odločen protest slovenskih, poslancev. — Prizadet Ji bo kakih dvajset slovenskih listov in glasil.
nost (dnevnik). Mali list (pondelj-nik), I.star.ska Riječ (tednik) ter Delo (komunistični tednik), nadalje leposlovni'listi Jadranka. Novi Red in M lad i Istranin. revija Ženski svet ter strokovni list Učiteljski list. Pravni vestnik in Glasilo zbora svečenikov.
Narod splošno zahteva, da se barbarska zatiraJna akcija faši-stovske vlade obtoži pred Ligo narodov kot zločin proti najprjfni-tivnejšim pravicam manjšin ter kot napad na mir in red v Evropi.
Črna maska v Šiški.
Zakaj se oblačiš?
Različni narodi imajo glede obleke različne okuse, in tako so nastale narodne noše. — Sedanjo obleko je uvedla šele civilizacija mode. — Skrbeti je treba, da smo tudi doma snaino oblečeni.
Zaradi mraza, vročine, prahu, blata in tudi zaradi lepote. Gotovo je, da ima obleka deloma svoj izvor tudi v nakitu in da ta obleka še dandanes človeku služi v to. da predstavlja svoje telo v ugodnejši luči. Že divjak, ki hodi gol. zakriva gotove dele telesa, ki jih ue smatra za lepe. Ako bi oblek« ne imela tudi estetskega namena, bi bila zelo primitivna in enolična. Različnost okusov je ustvarila tudi različnosti v obleki. Vsak kraj ali vsak narod je imel drugačen čut za lepoto obleke. Tako so nastale narodne noše. Šele vplivi velikih mest, zlasti Pariza. I^ondona in Dunaja so uvajali in končno u-vedli enotnost obleke med civili-ziraaiei. Tako je nastala moda. ki iona mednarodno veljavo. Poleg svojih glavnih namenov ima lepo-ta.še dandanes lepotno svrho. Lepota pa se izraža v t vari ni in kroju. Neka dama piše:
— Angležinja, ki je mnogo potovala, mi je rekla:
Čudim se, da se ljudje po večini napravljajo in se dičijo v prvi vrsti le za zunanji sfretl Pri nas na Angleškem se v glavnem in v prvi vrsti oblačimo in lepšamo za najbližje svojce: za moža. sorodniko, j v poslednji vrsti šele za vse ostale. . . — A pri nas? Po mnogih o-jbiteljih mislijo, da j** za dom in svojce vse dobro, samo da so na cesti in v družbi lepi. Doma so ne-umiti. nepočesani. umazani, raztr-S gani, ogoljeni in zašpehani ier v razhojenih copatah — zunaj pa hodijo v laku. čipkah, krznu in svili- Zunaj huj! — doma — uj! Kdaj se udomačita kultura in civilizacija tudi po vseh naših do-mih ? — Kdaj začno povsod razmišljati o tem: — čemu se oblačiš?
fceJAKI, naročajte se na
'glas naroda', NAJVEČJI 8LO VENSKI DNEVNIK V mRUŽENlH DRŽAVAH-
pisma, celo ljudi, katerih nisem nikdar poznala. VsUti ljudje mi hočejo pomagati. Vsi izjavljajo. da občudujejo Edvarda. Vsakdo v Irvingtonu Čuti tako. Nikdo nima ničesar proti njemu. Če bi Edvard le to vedel!
Pred kratkim so pobegnili iz Eastern Penitentiary štirje jetniki. Na dosed a j še ne pojasnjen način so dobili orodje in orožje, katerega so se v obilni -meri posluževali pri svojem begu. Em-ga med temi e ustrelil čuvaj Gilbert (na sliki spodaj) na jet-niškem dvorišču. Risba nam kaže boj med obema. Za ostalimi | je^bila poslana policija in vojaštvo. l^osedaj so ujeli samo enega. Pobsegli zločinci so: Francis Joseph Flynn (pobegnil). George Dunback (ujet) : Emil J-Brodie (pobegnil) ; Joseph Larimer (ustreljen).
-.vojo trgovino. Nič več ni mogel zadostiti svojim obveznostim. Ko e porabil zadnje sredstvo, da pre-»reČi objavljenje svoje preteklosti, se je prostovoljno poslovil od ž.ivljenja.
* * *
Eden mestnih komisarjev Irvingtona je priznal, da se je na-I>otil v Hammondsport ter plačal za. potrjen prepis aktov, iz katerih je bila razividna preteklost Folsoma. Pripovedoval je. da je dobil julija mesca anonimno pismo. kojega vsebina ga je napotila. da je pričel poizvedovali in da je vprašal naravnost župana samega. Župan mu je priznal, da so te govorice resnične ter ga prosil. naj se ne pelje v Hammondsport.
V Hammondsportu in Batli. u-radnem sedežeu Steuben okraja, jc bil komisar skrajno neprijazno sprejet. Občinski uradnik v Bath, ki je bil šolski učitelj Folsoma, se je branil dati informacije v politične svrhe. Drugi ljudje so bajt, tam prosili komisarja, naj ne pogreva povesti o mladostnih zmo t ah Folsoma. ker mu je jkmiilosti-tev vrnila tudi vse državljanske "•asti in pravice. Ker pa so bile pregrehe v javnih aktih, je dobil komisar vse zaželjene informacije.
Pozneje je priznal dotični komisar časnikarskim poročevalcem, da ni ravno poseben prijatelj žu-ana Folsoma in da je poizvedoval glede županove preteklosti le v namenu, da ugotovi, če je župan postavno upravičen do izvrševanja županskega urada. Nobenega dvoma pa ni bilo o tem. da je poni iloščenje vrnilo Folsomu vse državljanske časti. Komisar je predložil na ta način dobljene informacije ostalim komisarjem in ti so sklenili naprositi župana, naj re-signira. Folsom je baje privolil v to, a prosil, naj se mu dovali dosti časa. da spravi svoje trgovske zadeve v red. Kmalu nato je prišla vest o smrti Folsoma.
Dotični komisar je rekel pred par dnevi: — Jaz vem, da me zaničuje narod Irvingtona raditega, kar sem storil, a meni se je gabilo dejstvo, da je stal kaznjenec na čelu naše občinske uprave.
I * * *
—	Kar je storil moj mož kot mladenič, je bila le mladostna bu-
j dalost. — je rekla njegova udova. — Danes bi ga poslal sodnik za par mesecev v pefcoljševalnico ali jvi ga le posvaril.
—	Takrat p^ so bili strožji z j ljudmi ter jim niso dali nobene
prilike- Prestal je svojo kazen ter ' pričel novo življenje. Dobila sem
Ljubljana se modernizira. — Hvaležno polje za Sherlock Holmesa da b: razrešil misterijo "Znamenja treh"--'4 Črna maska" je
"križala'' korajžnega pekovskega pomočnika.
Po Spodnji Šiški se je že nekaj dni sušljalo, da se je pojavila skrivnostna oseba: črna maska. Kdo je ta zag^ieten človek, ki straši naokrog, ne ve nihče. Pojavi se zdaj tu zdaj tam in izgine zopet brez sledu. Neznanec je velike postave, nosi sivo masko in i ma veliko črno obleko. Povzročil jc po Šiški in okolici veliko razburjenje. Vsi poskusi, da bi prišl strašilu na sled.^o bili dozdaj za man- -
"C'rna maska" je poslala ver osebam v Spodnji Šiški pisma. sledečo vsebino : — Gospod govornik! Pri lovu na divjačino moje branže. jezik za zobmi in možgane v roke! Zdravstvujte v znamenju treh xxx. —
Pekovski pomočnik S. P. pa je bil od maske povabljen, naj pridt v pondeljek na ljubljansko polje h križu med železniško progo m Klečami. Pekovski pomočnik, ko-raižen mladenč. se je odzval pova bilu in prišel v resnici ob 7. zvečer na določeni kraj. Postavil se y poleg križa in čakal s samokresom v roki. ki ga je poprej nabasal. ( Čakal je komaj nekaj trenutkov. 1 in že je opazil v daljavi ''masko"', j Neznanec je prihajal polagoma h ■j dostojanstveno. Na licu je imel s>-, vo masko in zavit je bil v dolgo i haljo. S. P. je neustrašeno priča-j koval, kaj bo. Ko je prispelo stra-! šilo že neposredno v njegovo bli j žino. je nameril samokres. Hotel j je sprožiti, a samokres je nepr!-; čakovano odpovedal. Petelin se ; sploh ni več premikal, čeprav je i j bilo poprej vse v rodu. S. P. je j prebledel- Kaj bo sedaj? V tem j trenutku se je pojavil za križem, -j kakor bi prišel iz tal. še pomagač j črne maske. Črna maska in njen 1 j pomagač sta v tem trenutku dvi-' srnila svojo žrtev in jo z razpetimi j rokami in za noge privezala na j križ. Še preden se je S. P. dobro zavedel, je že visel med nebom in J zemljo, privezan kakor "šahar" ' na križu. V ustih je imel robec, na I katerem so bili trije rdeči križi. ■(Ona maska in njen pomagač sta •nato brez sledu izginila in pustila j žrtev svoji usndi. Pripominjamo 1 pa. da sicer svoji žrtvi nista storila ničesar žalesra in se nista dotaknila nobenih njegovih stvari. Samokres sta pustila na tleh pod 'i križem.
i S. P. je visel približno četrt ure i med nebom in zemljo in 'bi se mu ; eotov« godilo zelo slabo, da $?a ni-' so pravočasno rešili njegovi prijatelji. ki jih je kmalu nato pri-. ' vedla radovednost na ljubljansko ' ! polje. Na svoje veliko začudenje J ! so našli P. S. privezanega na kri-' žu z debelimi vrvmi ki so jih ta-. ko j razvezal i, in siromaka, ki je
(hetno pomlajevanje.
Kongres kirurgov v Parizu je priznal dr. Vcronovo metodo pomlajevanja kot uspešno. — Vse tozadevne operacije so se dozdaj posrečile. — Pomlajenje pa je mogoče samo pri — moških!
» Dr. Voronov. za katerega še nedavno 111 hotela vedeti službena medicina, je izvojeval zinago. — Pred kratkim so imeli francoski kirurgi kongres, in na tem kongresu se je tudi razpravljalo vprašanje pomlajenja človeka. Razprava je bila had vse živahna in zanimiva. Na kongresu sta referirala o tem vprašanju zdravnika Bau-det in Dartignes. Orisala sta v vseh podrobnostih operacijo žlez po metodi dr. Voronova. Ta delikatna operacija je bila izvršena na 44 o-! sebah- Operacije sta izvršila veei-! noma imenovana zdravnika, samo v par slučajih je bil operater neki angleški kirurg v Londonu. Med nperiranci so bili med drugimi: neki industrijalec, neki profesor in neki inženir. Pri vseh se je operacija izborilo posrečila. Vsi so dobili nazaj svojo prvotno mozgov no .elastičnost. Kongresu so prisostvovali tudi dr. Voronov. ki je povabil vse udeleženec kongresa na svojo kliniko, kjer je v njihovi prisotnosti operiral dva stara zdravnika. Operacija se je j>osre-čila in oba oj>erirana zdravnika bosta na sestanku kirurgov poročala iz lastne izkušnje o uspehih operacije. Edina neprilika za take operacije je pomanjkanje za operacijo potrebnega mater:jala. — Zn operacijo je namreč potreba žleze šimpanza. Sam pan z i pa so danes zelo težko dobe ker je go-verner zapadne Afrike prepovedal lov na te živali. Zato jc Pastcur-jev institut v Parizu sklenil, da bo skrbel za dobavo in preskrbo ^impanzov. da tako ne pridejo v zadrego t sti. ki se hočejo pomladiti. Pripomniti pa je treba, da je "pomlajenje mogoče samo pri — moških
Dne. 20. oktobra je prejelo u-redništvo "Goriške Straže"' slede-, či dekret:
— Ker zahteva najvišji interes države in pa posebna korist dru-. gojezičnega ljudstva, vključenega! v meje Furlani je, da se družabni, i ntelektualni in kulturni odnošaji! med starimi in novimi italijanskimi državljani olajšajo in postam-jo bolj prisrčni;
ker je izdajanje časnikov v tu-;em jeziku, katerega razumejo sa j •no manjšinske skupine, takemu smotru nasprotno;
in ker slednjič zadržan;e kakšnega časnika dokazuje, do mora zključena raba tujega jezika opraviti voditelje do tega. da pohabijo. da izhaja časnik 11a -italijanskem ozemlju;
zato izdaja prefekt na ]>od-!agi tretjega člena deželnega in »bčinskega zakona nastopni Ukaz:
Vsi časniki, ki izhajajo v po* krajini Furlaniji dozdaj izključno ;* tujem jeziku bodo morali od 21. oktobra 1923. dalje dodati naslovu, člankom in vsakemu posamnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanščini.
Časniki, ki se ne bodo držali pričujoče odredbe, se bodo zaplenili. Proti kršiteljem odredbe se bo postopalo v smislu zakona.
Predstavniki javne oblasti imajo nalog, da izvrše pričujočo odredbo.
Videm, 19. oktobra 1923.
Prefekt: Pisenti s. r. * * *
Radi tega odloka je Goriška Straža izšla z žalnim robom, s podnaslovom "Vedetta Goriziana". Članki in notice so že dvojezične. Pod prefektov ukaz je Goriška Stražanatisnil a sledečo pripombo v slovenskem in laškem jeziku:
—	Vsi narodi na svetu imajo r»ravieo izdajati časnike izključno v svojem jeziku. Italijanski časniki izhajajo v Severni in Južni A-meriki. i;;hajajo v Afriki, na otoku Malti, v Egiptu. Nemčiji, na Bolgarskem, v Grčiji. Romuniji, v Švici, na Francoskem in drugje. V svojem je-ziku so izdajale in iz-lajajo časnike vse manjšine v Irugorodnih državah: Poljaki. — Madžari, Ladinei. Nemci. Irci. A-rabei. Romuni. Grki, Malorusi. — urki. Židje in drugi. Samo enemu narodu je prepovedano izdajati časnike izključno v svojem jeziku :n ta narod so goriški Slovenci in -;amo ena vlada prepoveduje naše časnike in ta je naša vlada! —
Na drugi strani Goriške Straže beremo sledeči protest poslancev dr. Wilfana Podgornika in Sčeka-seveda tudi v obeh jezikih:
—	Eksc.-lenea Mussolini, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve. Rim. — Prefekt furlanske pokrajine za-ukazuje z odredbo od 19. oktobra zaplenitev vseh slovenskih časnikov. izhajajočih v pokrajini Furlaniji. ako se od 21. oktobra dalje
■ ne vključi v besedilo časnika celoten prevod v italijanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavnih zakonov in zahtevajo-takojšnji preklic odredbe. —
Nečuveno nasilstvo je vzbudilo p<> vsej deželi strahovito ogorčenje. Laški barbarski okupatorji pa se motijo, ako menijo, da bo njihov divjaški čin naše ljudstvo p<r-trl in omalodušii. Zgodilo se bo baš nasprotno. Od dekreta furlanskega prefekta so prizadeti, ker se nanaša le na Goriško Stražo. Gospodarski List in "Čuk na paFci". V Gorici izhaja tudi fašlstovska — "Nova Doba'\ katere voditelji so najbrž inspiratorji tega nasHja.
Zdi se, žal, da bo sledil enak u-kaz tudi za ostalo naše Primorje. Večina našega časopisja izhaja v Trstu, in sicer politični listi Edi-
. bil bled in ves preplašen, oprosti-! li iz mučnega položaja, ^ Za tajinstveno masko je prire-' dila lov tudi policija, a dosedaj breK uspeha. Maska se pojavi in zopet izgine.

Samo vdrgnite
trpite vsled hudepa napa-
da nevral^ije. l.jtnl>-j«a. lo-le^in v sklepih in mišicah. !t:tk- -f „ Jno pomoč 7-»dol)ite, te ro močno Vdrgnete s
Rep. 1*. S. Pat Čutili bo=te. k-ko Siri to. • plota s svojo pomirjaj, čo udobnostjo po bolečih delih.
Pain Expelier bo pom;'?a! •< vam kot j? potnajral br»:z-štev:'-nim tisočem mnoga leta. Imejte ga vedno »t»-klen!co pri r -knh. ^ 25 in 70c. steklenica v ltkarnjh
F. AD. KIC HTER & CO.
w 104-114So 4th St.. Broollrn. N. V. '
fc^HHhdyhe^ahrih
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
_

.....
w^pp^ifv 1! JU'ljli 11 JB—wdg WamLI^'Hiffli^ifm I i!'MI II lilMfjHlPMHMBF ^TlljJf*1 Willi ^BBBH^^^aH^
m
CT,AS NARODA, 10- NOV- 1923
VELIKA NESREČA PRI ST. JA MBS, MINN.
0 ameriški pravici.
Jt	» i
Piše Upton Sinclair.	4
V -spisih John Ruskuia zasledimo odstavke, ki razpravlja o bo-gu-sivu in revščini ter vprašuje, kakšne vrste ljudje postanejo bogati in kakšne vrste revni v družabni organizaciji, katero vodijo postave povpraševanja in dobave, Ivi pa s>i zavarovane pred telesnim nasiljem. Ruskin pravi, tla je ubogi večinoma — " popolnoma bedaki i ali popolnoma rm»dri. postopač, brezobzirni, ponižni, zamišljeni, topi, občutljivi, dobro informiran, neredni in nerodni človek, ali pa javen tat. Revež je tudi popolnoma pravični, usmiljeni in dobri človek".
Sedaj pa sem čital knjigo, ki me je privedla do tega, da sem pričel razmišljati o ječah in zalotil sem samega sebe pri vprašanju, kakšne vrste ljubi našel v ječi. Seznam teh ljudi bi vključeval male tatove, ncr<»dne grafter je. družabno neuplivne pijance ter zavžival-ce omamljivih -;redstev, zlomljene duše in včasih dobesedne in preveč pogiMnne učene«* ('sta n-; vitel j a krščanstva.
VkJjučt no bi Ij i I«> tudi veliko število ubogih ljudi, ki nimajo nikakih posebnih u>|H-»>obijenosti, vsled katerih bi zaslužile ječo. katere pa zalotili v kaki verigi okoliščin, vsled kat«-rih je padel nanje sum. Mogoče so bili slučajno podobni človečku, ki je izvršil kak zločin. Lahko pa so tudi slučajno kupile avtomobil od človeka, ki ga je ukradel. — Dostikrat pa se je tak človek tudi le vmešaval v načrte resnično mogočnega »n mojsterskega zločinea.
Lahko bi navedel na tisoče takih okoliščin in vi tudi. V svoji knjigi glede ječ pravim, da ^e ne sme nikdar izgubiti iz oči dejstva, da številni taki ljudje nedolžni in da jih pogosto tudi postavno proglase nedolžnim. Kljub temu pa so deležni ti ljudje, ki le čakajo na obravnavo, izpostavljeni v devet in devetdesetih slučajih jetniš-nic v deželi, istemu postopanju k^»t <*bsojeni-
Nadaljno knjigo o tem je opisal Joseph Fishman, ki je bil več let zvezni jetniški inšpektor, ltil je tudi neodvisen preiskovalec za državne in občinske oblasti. Obiskal je in inšpiciral približno petnajsto ječ in jetnišnic v Združenih državah in številne teh zopet in zopet. Obiskoval je tudi poboljŠevalnice ter azile za blazne zločince. On trdi. da je govoril s štirideset ali petdeset tisoč jetniki vsake mogoče >tar<^ti in stanu in da je skrbeno preiskal njih povedi.
iz tega lahko razvidite. da ve precej glede ječ. Svojo knjigo je pričel z opisom ječe, ki je tako natančen kot sploh mogoče. V tem opisu *e glasi:
Ječa: — Nevrjetno umazana naprava, v katero zapro moške in ženske, obsojene radi prestopkov in zločinov ter moške in ženske, ki ni »o še obsojene ter čakajo na obravnavo. Z malimi izjemami ni nobene ločitve med obsojenimi in neobsojenimi, med okuženimi in zdravimi, med najmlajšimi, ki so zmožni sprejemati vase utise ter najbolj propalimi ter zakrknjenimi. P<mavadi mrgoli v ječah stenic, ščurkov in druge golazni. Povsod prevladuje duh raztkuževalnih tekočin in gnilobe, ki je naravnost prefcseftetljiv. Ječe vsebujejo v popolni nezaposlenosti na tisoče in tisoče telesno sposobnih moških in žensk ter nudijo v splošnem dosti Časa in prilike, da zagottove zaprtim popolen {¥>uk v zlobnosti in zločinu vsake vrste.
Jaz. ki pišem la članek, srni prejšnji kaznjenec, ki ima za seboj eel seznam zapornih obsodb. Trikrat sem bil zaprt. Dvakrat jkj osemnajst ur in enkrat tri dni. To ^e marsikateremu ne zdi ]>osebno dosti, vendar pa je poj>olnoina dosti za mene.
Prvikrat ^e hi! < b-ojen, k-r sem igral tennis v nedeljo. Drugič so me obhodili, k< r sem hodil molče gor iu dol pred uradom John l>-Roekefellerja mlajšega, črnim trakom na rokavu ln tretjič, ker sem skušal citati ustavo Združenih držav, stoječ na privatnem zemljišču. s pismenim dovoljenjem lastnika v svojem žepu.
Ko prečitate ta seznam obsodb, spoznavate vedno bolj in bolj, kako te/, k a bi bila naloga sestave seznama v>eh vr>t oseb, katere najdete v ameriških ječah. I" vel javi ti bi morali natančne razlike med onimi, ki so eitali v >vojih jutranjih listih pred par leti. da so kompanij.sk i band it i Rockefeller*« v foloradu -sežgali do smrti štirinajst žena in otrok prenuigarjev ter >i radi sožalja taknili črne trakove na rokave ter onimi, katerih ta vest ni toliko ganila. Isto razliko bi morali napraviti med onimi, ki črtajo ustavo Združenih držav tekom delavskih stavk ter onimi, ki čitajo to ustavo le v šolah. Izvedel sem, da je Mr. Rockefeller od onega časa naprej odpravil svoje kompanijske band i te.
Dokazati hočem le to: — Postava, kot obstaja v našem sedanjem svetu velikega biznesa in posebnih privilegijev, je skrajno nerodna in okruta naprava, ki dela pogubo strašno krivico. Žrtve te krivice, če so revne ter brez prijateljev, pa ostanejo za nedoločeno dobo v kaki umazani in strašni ječi.
V Los Angeles so aretirali pred kratkim nekega časnikarskega poročevalca radi strašnega zločina, da je vprizoril v nekem javnem parku poskusno glasovanje za predsodništvo. Ob d otic nem času je govoril s par ljudmi, katere je vprašal glede osebe, katero hočejo za predsednika. Aretiran je bil. ker je baje povzročil javno vznemirjenje.
Seveda, ko iznašli, kilo da je, so ga takoj izpustili. Aretirali pa so na ducate in ducate ljudi radi velikanskega zločina, da so sedeli na klopeh in parkih ter se razgiivarjali o veri ali javnem last-niiLstvu. Take ljudi pa >o obdržali v ječi po več tednov.
Tekom zadnje velike stavke \ Los Angeles pristanišču so vrgli v ječo kakih šeststo ljudi edinole raditega. ker so stavkali. Spravili so na slot i ne teh mož v "tank", ki je bil pripravljen le za nekako dvojset ljudi in ko » ti ljudje popevali še naprej «voje pe.smi. da si ohranijo pofruta, odrezali vso ventilacijo ter spustili v prostor par«, dokler ni omedlelo par teb korenjaških pristaniških delavcev.
Ravno v teh dnevih obsoja naš policijski načelnik v Los Ange les več mestnih ječ ter se poslužuje pri tem izrazov kot bi se jih ja? sam komaj mogel poslužiti- Ena teh je namenjena le za tristo ljudi a sedaj je nastavljenih v ujej 750 ljudi. To število se bo podvojile tekom zime.
To zveni mogoče strašno v vaših ušesih, a treba vam je le pre i«kati slične razmere v vašem mestu in prepričali se boste.
Pojdite in govorite z jetniki, kot sem storil jaz in našli bosti šte\ ilne moške in ženske, zadržane v ječi. ki nimajo niti najmanj šega pojma, zakaj so zaprti, kedaj bodo prišli ven in kaj naj store
Gotovo poznate staro prislovieo, da je človek nedolžen, dokle »e mu ne dokaže krivde. Kakšna pa je razlika med nedolžnim it krivcem, če ste v ječi T
Številni med vami. ki citate ta članek, boste skomignili z ra meni ter se lotili kakega bolj razveseljivega čtiva. Sempatam pa b< vendar kak človek, ki ima resnično človeljubne nag!t>e. Mogoč imate nekaj tfrnwrja ter živite prilično udobno in s-kušate storiti ne kaj korktnepra. Svetovati vam hočem naslednje:
Omislite si knjigo Fish m a na "Crucibles of Crime" in izvede: boat« od avtoritete, kakšne so naše jeee. Drugič pa pojdite v svoj lastne ječe ter ae prepričajte na lastne oči. To bo ena najbolj zaii mi vili izkušenj vašega življenja. Deležni boste boljše v* go je kot c c rest e v coiieEe
Nad dvajset oseb ie bilo težko poškodobauih, ko je skočil vlak Minneapolis. St. Paul in Oiyaha železnice s tira pri St. James, Minn. Značilno je. da se je strojevodja le malo opekel, d očim je bil kurjač nepoškodovan.	_
Ko sem prišel prvikrat v ječo, sem rekel, da bi rad poslal sle-hrnega duhovnika v Združenih državah v ječo za en teden. Tega bi ne storil iz sovraštva do duhovnikov, temveč da pomagam ubogim vragom, ki so v ječi. Če bi bili vsi duhovniki prisiljeni izvedeti. kaj se godi, če bi bili vsi zakonodajalci in odvetniki prisiljen prepričati -se. kaj se godi v ječah, bi ie razmere kaj hitro izginile.
Pojdite in prepričajte se sami. Obvestite svoje prijatelje, ki naj store isto. Ne prenehajte, dokler ne bodo postale ječe čiste in sanitarne, dokler ne bodo dobivali jetniki primerne hrane ter nekaj prilike za delo in učenje.
Predvsem pa je treba doseči, da bodo prišli ljudje, ki so obtoženi prestopkov ali zločinov, eimpreje pred sodnika in da ne bo še nadalje resničen rek. veljaven glede cele Amerike, da je reven človek kriv, dokler se ne dokaže njegove nedolžnosti.
proglasili za krivoverskega. JIo- j ral je prisnati, da je "nepravilen nauk, da je sobice negibna sredina sveta in da zemlja nasprotno ni v sredi in so giblje", moral je na-daljepriseči , da ne bo v bodoče ne z besedo ne s pismom izrekel ničesar. iz česar bi se dal ta .nauk izvajati. da pa bo sveti inkviziciji povedal, če pozna kakega krivo-verca, ali koga, ki bi bil osumljen kot krivoverec. Galilei si je s krivo prisego ohranil življenje in p h možu* st nadaljnega. miruega in zelo plodonosnega znanstvenega dela. Dasi je oslepel in živel pod vednim nadzorstvom svete inkvizicije, vendar je bil do svoje smrti duševno čil in delaven. Svojega notranjega prepričanja ni izpre-nieuil in tudi zemlja ni hotela preu sveto inkvizicijo izpremeniti svojega teka. Gibala »e je kljub odporu kardinalov dalje in tudi mi->li srednjeveškega človeštva s.> ni-s:t dale oj lašiti. Vsi -spisi, v katerih se je učilo, da m.* zemlja giblje, so prišli tja do leta 1757. brez milosti na indeks. Šele papež Benedikt XIV.. ni sprejel prepovedi tega nauka v indeks in nazadnje 1. 1SS2 (torej šele pred sto leti!) je sveta inkvizicija v Rimu dovolila tiskati tudi take knjige, v katerih se uči. da se zemlja suče o-koli solnca in okoli svoje osi.
Nova epidemija na Francoskem.
Zdrava pamet v boju z dogmo.
sledic novega nauka in je začelo proti njemu agresivno in strastno nastopati. Leta 1616. — torej šele 7:t let potem, ko je izšel — pride Kopernikov -»pis na index libro rum prohibitorum na podlagi mnenja.. ki se je glasilo: "Trditev, da obstoji solnee mirno v sredi sveta, .ie nesmiselna, filozofsko varljiva in naravnost krivoverska. ken je v očitem nasprotju s sv. pismom. Trditev, da zemlja ni v sredi sveta. da ni nepremična, ampak da vsak dan v^ti. je nesmiselna, fi- 1 Iozofsko zmotna ali vsaj kriva dom neva. '	| *
Šele sedaj postaja cerkev pozoi-na na nevarnost, ki grozi njenemu ' nauku in svetovnemu nazoru. Med 5
tem je pa Galileo Galilei (rojen 1
i
1564. umrl 1G41.) goreče in ne- ' uinorno nadaljeval svoja razisko- 1 vanja. Po iznajdbi daljnogleda je 1 lahki, dokazal to. kar je Kopernik [ samo trdil- Galilei je odkril važna ! dejstva, o katerih se je lahko z daljnogledom vsak prepričal. To I je vzbudilo seveda strah in prepa- i denost v krogih zastopnikov do- < gmatičnega nauka. Smatralo se je 1 za greh pogledati skozi daljno- ; gled! Tak aparat, ki daje dokaze 1 proti cerkveni "filoisofiji" so inm- : li za vražje delo. Po cerkvah se je začelo pridigati proti Kopernikovem nauku. Galilei je skušal dokazati. da njegova odkritja niso v nasprotju s svetim pismom. Pa nui ni nič pomagalo. Dne 19. aprila 1611. je poprosil kardinal Bel-larmini rimski kolegij za mnenje
0	značaju novih astronomskih odkritij Galileja. Tn dasiravno so bili vsi poskusi dokazati nepravilnost
i Galilejevili dokazov zaman, so na-i zadnje leta 1616. zbrani očetje sv. I ofieija rekli o njem. da je v "filozofiji vreden poka ran ja. v veri pa bloden". Kakor že omenjeno, je istega leta prišel Kopernikov spis na indeks. Galilei je bil sprejet od papeža Urbana VTIL, priznavala se je njegova slava, ki baje napolnjuje zemljo, tudi njegovo znanstvene zasluge in pobožno življenje, zaeno pa se mu je prigovarjalo, naj tega krivoverskega nauka ne brani in ne širi. Galilei je delal dalje in šele leta 1632.. izdal spis "Dialogi", v katerem se v štiridnevnem pogovoru raz-! lagata oiba svetovna sestava, ptolo-mejski in Kopernikov, ne da bi se ' o njih odločalo. Knjiga je bila takoj zabranjena in Galilei poklican
1	v Rim pre dsveto inkvizicijo. Dne 22- junija 1633. je bil obsojen, da
*ihora kleče s prisego preldicati
nauk. da se zpmlja giblje, ki so ga
sedaj takorekoe že konenov^javno ----.
Pomagal Bolnemu Prijatelju,
i ki je bil dogo časa jako, Jako slab.
! Tako piše Mr. Floyd Burton iz Jeffer-sona Tex.: "Žal mi je. da vam nisem i if prej pisal slede Čudovitega, zravfla. ! Kuga-Tone. Jaz šem porabil 314 »tekle-I nice vašega zdrajČfta. in ml je zelo po-' I rnagaU«. Istočasno ■ sem ga priporočat prijatelju, Mr. L. T. LitUe. ki je bil dol-go tasa iako. jako slaboten. Začel se I je počutiti boljši in naročil je več steklenic in sedaj, na začudenje vseh, se poču-' : ti ' iko dobro."
: j Citate I ji tega lista bodo na£ll Nuga-
ITone izvrstno zdravilo v takih slučajih. Poskusile ga. Isto je jako pri prosto, pri-. jet no za vživati in tako učinkovito, da se
" lK>ste v teku par dni čudili kako dobro ge
; poF-utite. Ista. poveča vaSo moč in krep-
-	kost, ojati kri. živce iti telo, dajf, oiivlja-
1 iof spanec, stimulira, jftra In na pri Je-
) teh način regulira želodec in črevesje.
isto je pozitivno jamčeno, da. vam bo po-
magaJo. ali pa se vam vrne denar. Na
• vsakem zavoju je jamstvo. Priporotano, ' garantirano te na prodaj v vseh lekar-
-	nah, ali pa poiljite 11.00 naravnost na National L&boraton'. 104« S. ^Vabofc
" i Ave., Chicago, HL . —AdVI _--——--
V severnem delu Francije razsaja nova epidemija. Pravijo, da jo povzroča mikrob eksotičnega izvira. prinešen najbrž iz kolonij po delavcih. Človeka začne tresti mraz, ko se irn l >ti nova epidemija, potem >e razvije strašen d i are, ln spravi bolirka v grob.
MOŠKI' ZaSčitite s« Pioti nate/«nju
oi ib>tjš-> ralfit n | PREPRElBA i* MOsKE
I Velika tubo	Kit (4'a) ti
V,i :rL»nu-ii ali
S«n-Y.Kit Pert: B 32 Bfel-man St.. New York P:šite za oVrt> ' rico.
PREKLAD MEHURJA
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
7 Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00O. — frankov, to je približno $200.— ra enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za 1»-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti porrjenejja potnega Usta. dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani ruiesek v dinarjih.
Nadblje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavije.
Splu&no mnenje vlada, da ee čekt ki *e glass na dolarje, tndi v dolarjih izolirajo, kar pa ni res, ker kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne amerlSke čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavnl za ljudi na deželi, ker 00 banke oddaljene ln Izplačajo take čeke v dinarjih Šele lutein, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo t Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri §e jim izplačajo na zadnji poŠt* jre» neprllik.
Tudi za nabavo potnega U«t» —
posa» je najprlpravueje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške ra razne Ustine ln potni Ust se pa lahko plača tudi a dlnarJL
V Italiji in zasedenem
oxemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubneca zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Iz-rlaffatl le. ako naslovnik potnje.
Vsled naraSčnjočih stroSkor smo
. morali odločiti prevredltt pri «tojbino za dolarska izplačila kakor <ledl: Za Izplačila do	računa-
mo po 75 centov; od $25. naprej po 39c, to Je po 3 cente od vsakega •Jolarja
Na nakaznici naj be vidne ena-feno: Izplačati 7 dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna aa dolarska laplačila ▼ Jugoslaviji ln Ttalijt
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York City
Kako dolgo naj spimo?
Odvisno je to od sarosti, zdravja in končno je potreba po več ali manj urnem spanju tudi individualna- Otrok spi v prvem letu svo-jega življenja po 16 in več ur. šele v drugem letu pride na 14 urne spanje. Čim starejši postaja, tem manj spi. vendar je dolžnost roditeljev, da pazijo, da se otrok dobro naspi. Tako potrebuje napri-mer dvanajstletni otrok še deset ur spanja, dočim zadostuje osom-urno spanje šele po dovršenem šestnajstem letu.
Starši naj bi nikdar ne dovoljevali. da bi bili otroci prikra jšani na spanju radi gledališča, koncertov ali rodbinskih slavnosti. Ob določeni liri bodi otrok v postelji, da ne bo slabih posledic, kakor bledoličnost. utrujenost, zman.i šana teža itd.
Pri odraslih ljudeh je pa spanje zelo individualno. Močan, dobro rejen mož ne rabi toliko spanja kakor šibka žena. Šibki, malo-krvni ter hledični ljudje in taki. ki so prestali kako težko in dolgo bolezen, potrebujejo po več nego osem ur spanja, starejši ljudje spe zopet več. tudi devet ali deset ur. Znano je tudi dejstvo, da »►sebe. ki spijo mirno brez sanj. se prej naspe in od poči je jo nego pni. Če-gar živci in možgani delujejo tucy v spanju.
Srednji vek jk predvsem pe-1 ] čal z vprašanjem, ali je zemlja o- i krogla in ali je nje "spodnji del" obljuden. Dolgo, dn začetka nove dobe se je držal nazor, da je zemlja ravna, da sloni obzorje na nji podprto na stebre in tla je nad nj«. nebo — torej da obstoja ves svet nekako iz dveh nadstropij	!
Danes si niti predstavljati ne
I
moremo, na kake zapreke in tez-1 koče so naleteli vsi j>oizkust za I znanstvena potovanja. Kaj je samo Kolumb pretrpel, da je odkril leta. 1492. Ameriko! Učeni teologi univerze v Salama nk i s<> mu iz M o,t zesa in svetih očetov dokazovali, da je namen priti v Indijo preko Atlantskega oceana nesmisel in bogokletstvo. Malo je Kolumbu pomagalo, da jim je ravno tako iz sv. pisma dokazoval verjetnost svojega načrta; kajti v Ezrovi a-pokalipsi je pisano, da pokriva voda le sedmi del zemlje.
Prve pomorske ekspedicije so bile izvršene z veliko nesiguruostjo. Ko se je leta 1521. Magelhaens spustil po morju okoli sveta, so se njegovi mornarji bali. da pridejo, če ni zemlja okrogla, naenkrat na kraj zemlje in padejo — naravnost v pekel. Vse to se-* je izprft-menilo. ko se je razširilo prepr:-(čanje. da je zemlja okrogla, ker • so se le on j, ki so od pluli proti zapadu. vrnili iz vzhoda. Kolumbovo odkritje Amerike in Magel-haensova plovba okoli zemlje sta . Človeški nazor popolnoma izpre-, menila. Nadaljnje važno vpraša-! nje je bilo. kako je stališče zemlje v vetsoljstvu- Dotedanji nazor je neomajano in trdno glasil, da je le en svet, obdan od neba stalnic, v čegar sredi stoji mirno zemlja. Vse zvezde se gibljejo kot nebeške lucee s solneem \Ted okoli zem-Ije.	"
Prvi glasnik novega nazora o stališču zemlje v vesoljstvu je bil veliki umetnik Leonardo da Vin-ei (roj. 1452. umrl 1519.). ki je zemeljsko blo proglasil za zvezdo, zanikal, d abi stala v sredini vesolj stva in ueil. da je gibanje izvor vsega življenja. Za njim je Kopernik ueil, da se suče zemlja okoli
1 svoje osi in da kroži z ostalimi pla-!!
; neti okoli solnca, ki je nepremic > i no in ki pravzaprav tvori sredino ) veaoljstv« T« dv# stavka sta po
polnoma prevrgla dotedanji ]»re-gled na svet.
Kojternik je že v staros'u let (leta 1506) napi-al svojo bistveno novo razlago vesoljstva in gibanja nebeških teles, a se je bal ter je svige spoznanje skrival v predalih pvfge mize. Kopernik sam piše: I— Ne devet, ampak štirikrat deset l«-t sem hranil rokopis pri sebi. j dokler me niso znameniti neenja-i ki napotili, da nisem več iz boječ-nosti odlašal z natiskom. — Na smrtno posteljo >0 mu prinesli prvi iztisek tiskanega dela — ko .se že ni več zavedal.
Kopernik je svoje delo posvetil papežu Pavlu III Njegovemu spisu je napisal predgovor pridigar; Osiander v Nuernbergu, ki med j drugim pravi: — Novi nazori so pač težkokdaj tako dobri kot stari in nihče ne sme pričakovati, da bo lahko astronomija učila nekaj zanesljivega. — Vidi se. da teologija skraja v vsebini Koperniko-ve ga spisa m zrla. ničesar zapeljivega", ničesar, kar bv ^e ne strinjalo s členi vere. >ele ko je Giordano Bruno (rojen 154S. umrl 1660). opozoril na nujne posledic ce vsega nazora, na to, da neliava zemlja biti sredina sveta in človek sredina stvarstva, da je svet neskončen v prostoru in času. da je j naš solneni .sestav le eden izmed mnogih drugih itd., šele tedaj su j je začela umevati nevarnost, ki je grozila dotedanjemu pogledu na! svet in človeško življenje.
Šele koncem 16- stoletja nastaja"' v cedkvenih krogih sistematičen in zaveden odpor. Giordano Bruno je bil proglašen za krivo vere a. — Sedem let so ga mučili v ječi, in ko ni hotel preldicati svojesa na i uka. je bil oddan "posvetnim sod- \ nikom" z nasvetom, "naj ravnajo i 7. njim milosrčno in brez prelivanja krvi", kar je v jeziku Vatikana ta- j krat pomenilo, da se naj sežge. — .Samozavestno je obsojenec rekel! svojim sodnikom: — Vi, ki me obsojate na smrt. se bojite bolj kot jaz, ki gre mv smrt. — Njegove besede so imele preroški pomen. Brunovo te-lo je bilo sežgano dne 17. februarja 1600., na Campo di Fiori v Rimu in pepel vržen v reko Tibero.
Nastal je poslednji, odločilni boj obeh svetovnih nazorov. Duhov-niftvo se je šele sedaj zavedlo j>o-

Izšla je nova izdaia
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. rea oženil bl se; 3. Kazen; 4. Kmečka pe-Km; 5. Vasovalec; 6. Na tr^u; 7. Pe^em o beli biSicl; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnčlee; 14. Lab-ko noč: 15. Deklica mila; 1C. Slanca ; 17. Vabilo; 18. Pastirček ; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25, Oblat-ek; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 2S. I.jubezen in pomlad; 29. Rožica i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 30. Kaj bl te prasal: 34. liože pravde; 35. Na grobih; 30. Nad zvezdami; 37. Vabilo: 38. UsliSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-tu ; 47. Katrica ; 48- Deklica, ti si jokala ; 49. Jaz bi rad ru-dečlh rož; 50. Zdravica ; 51. V mraka ; 52. Lepa nasa domovina ; 53. Vffcred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac. Srb, Hrvat: 60. Na5a zvezda: 61. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. San&k s pa v a; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje: 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; SO. Što Cnti.3. grbine tužnl?; 81. Pobratim i ja: 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela: 92. St ranam; 93. Slovo: 94; Strunam; 95. Pro-Snja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Baztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA

82 Gortlandt Street
New York
----——..——^--
——
Učer* teologi so se na vse načine upirali nazorom in teorijam, da je
zemlja okrogla. _ Navajali so svetopisemske trd.tve, da je
zemlja ploščnato središče vesoljstva, okoli katerega se sučejo vsi drugi planeti. — Učenjake, ki so trd li drugače, je cerkev se-žigala. — Toda zemlja tudi po željah svete inkvizicije ni hotela izpremeniti svoje poti.	i
GLAS NARODA, 10. NOV. 1923
Slovenska umetnica v Ameriki.
<«retanje parnikov - Shipoing News
sti: kljub temu je imel v svojem ft kabinetu takega *anti-federalist/ g kot je bil Thomas Jefferson, av- 1 tor Izjave Neodvisnosti. Anti-fe-deralistiena stranka, kateri je ta-j j le naeeloval. je kasneje postala i znana pod imenom "republikan- , ske stranke" in je bila na vrhun-H en za eno ali dve generaciji. I*o ■ vojni z Anglijo leta 1S12 je Federalist ien a stranka izginila iz po- < zorišea. in Republikanska stranka ] se je kmalu razcepila v razne frak- ] eije, sledeče raznim voditeljeni.' ■ V predsedniških volitvah leta j 1824 so bili nič manj kot štirje j ' * republikanski "* kandidat je. Ono , krilo izmed teh Republikancev". , ki je najbolj radikalno poudarja-1 lo svojo zvestobo Jeftesonovim,; načelom, je postalo "Demokratična stranka", ki še danes obstoja, i Demokratična stranka je imela zvezno upravo v svojih rokah ve- ' rinoma do 1t<f»0. Njen vt-liki voditelj je bil general Jackson. Njeni j pristaši s^i bili večinoma mali fai- ; marji in delavci v mestih. Pov-darjala je potrelx> bolj demokra- . tienega vladnega kontrola, nagla-šala je pravico poisameznih držav do samuprave in je bila nasprot-! . niea visokih carin (protektivnega tarifa V Opozicija pa. katere glavna predstavitoija sta. bila Clay in Webster, je bila za liberalno interpretacijo ameriške ustave, kar s* tiče pravic zvezne vlade in držav-J nih vlad, za visoke carine in z« velike javne gradnje- Delilo je t** stranki tudi vprašanje narodne , banke: Demokrat je so bili proti 1 centralizaciji bankarstva. Ta veli- . ki spor je bil resen še le za naših j časov z ustanovitvijo "federalne- i ga rezervnega sistema".	j j
Stranka, ki se danes zove 4"re- : publikanska ". je nastala iz borbe i za odpravo suženjstva, ki je do- J vedla do državljanske vojne (Civil i \Y ar) in osvoboditve črncev. Agi-,. tacija proti suženjstvu je bila naj- j silnejša v severnih državah in je : povzročila novo grupiranje poli- ' tičnih sil. Leta 1S60 je nova "re- ; publikanska stranka" postavila za predsedniškega kandidata Abra hama Lincolna ; Demokrat je >o ; bili razcepljeni in Lincoln je bil izvoljen. Izbruhnila je civilna vojna. in ker glavna politična sila demokratske stranke je bila v južnih državah, je ta-le za dolgo easa po vojni prenehala biti vla-dujoča^ stranka. C'im pa so strasti. ki jih je vzbudil bratomorni ■ boj. nekoliko polegle, so se Demokra* je zopet ojačili. Proti kon-eu mimdega stoletja, so Demo-, krat je zopet prišli do vlade in nastala je skoraj reditu zamenjava vladajočih .strank: enkrat so zavladali Demokratje. dve leti kasneje Rt- publikanci. potem zopet I Jemokrat je itd.
Ta kratki zgodovinski pregled ! o početku obeh večjih strank nekoliko označa temeljno politično razliko meti njima. Ali jako težko je povedati kaj splošnega o te-! meljnih razlikah njunih političnih načel. Toliko Republikanska, j kolikor Demokratična .stranka vsebujeta ljudi najbolj različnih političnih naziranj. Tako imamo.' na primer, napredne Republikance in konservativne Republikance, j napredne Demokrate in koliserva-' tivne Demokrate. Morda edina ,j a-na razdelitvena črta, ki jo da-; nes še lahko j»otcgnemo med obema strankama, je *rl«nle vprašanja , ilarifa: Republikanci s> za visoke learioe. da >e obvarujejo am^rišk. i i produkti proti bolj p»»c«'ni izjro- | Itovljeniiu inozemskim produktom.
satelj Tueič na angleški jezik. Kak orb rt ro bo j»revod potov — to h> bo zgodilo v treh ali štirih mesecih — bo nastopila Danilova' v New Vorku v glavni ulo$rl.
S tem lx> pokazaia jugoslovanski umetnosti novo smer: V svet. v Tujino, da na- tujina spozna, <ta nas bo tujina jk> naših zaslugah, naših zmožnosti in našem znanju v h a ceniti! Kaj nam povnaga umetnost doma za pečjo, pa naj \ bo še tako lepa in dovršena, če par; "ft reljajev za ni"jo nihče ne ve o nas.
Po dolg trajnem prigovarjanju se je končno odločila parkrat na-1-t .piti tudi pred ameriškimi Slo- i j lici. M "I tem easom bo obiskala j par iiii^i IKin ter priredila nekaj j nastopov na .slovenskih <xlrili.
i
Najprej bo nastopna v Forest i ;t':fy, l'a. .Menda že 17. novembra.
dočim so Demokratje zato. da naj' služi tarif le v svrho državnih dohodkov.
Mnogo manjših strank se je po- : javilo tekom obstnja te republike, ali niti ena ni kedaj dobila zvezne vlade v svojo kontrolo. Soci-jalisti so se prvič pojavili v Združenih državah pred kakimi 40 leti. Morda najbolj moiročnl pn-sku izviti vladno upravo iz rok Demokratov in Republikancev je napravila stranka, ki se je sama zvala 4'Populisti" in ki je nastala pr<tfi koncu prejšnjega stoletja. Populiš t i ^o bili za prosto kovanje srebra fb:metalizem). dohod-liiški davek s pc-t'>pno lestvic«, (kar se kasneje uveljavilo) in za vladno lastovanje železnic, br-zojavov in telefonov. Druga rn-nimiva pojava v ameriški p-vlitikr je bila lakrzvana ' American Party", ki je nastala okoli ]Š."ii) iz nasprotstva proti političnemu' vplivu katolikov in novih priseljencev. ki ^o bili tedaj' večinonn-Nemci in Irci. Ta stranka je bila splošno znana pod imenom 'Know-Nothings' (oni. k; nič ne znajo); ' j baje je ta priimek nHstal za to. ker so dozdevni voditelji tecra gibanja. ko jih je kdo vprašal o tej pri: tie ni organizaciji, vedno <k1-govarjali. da ''ne znajo nič". Know-Nothing so sicer leta 1554 zmagali v nekaterih državah in sn
Varno odpravljanje masti
Hujfcktl, bujfiati. hujfiatl. je vedo 4« tiftllti ljudj. Postati tenak in sluk, Jt klic mode in družbe. Val debeluhi vi Je j o rok« v zadregi in stiski. Oni so proti ogabnim zdravilom, boje se teftkega. vežbanja, ec
proti neprijetni in nezadovoljivi dljeti. do-
tier oe zadenejo n«. neškodljiv Marmola
Predpis (Marmola Prescription) ter nauCe potom nJega, da varno, »falno la lahko hujfiajo brex izpremembe življenja. toda neSkod'jivo, hitro In t*jnc dobivajo Idealno postavo, nežno kožo. bo-Ull tek In zdravje kot bo ga kdaj praj i imeli, in sedaj pridejo Marmola. Pred pisne Tablete (Marmola Prescription Tab-lete) Iz late slavno neškodljive formule kot Je Marmola Predpis (Marmola Prescription). Zadovoljive dobrotne učinke t epa - »lavnega varnaga zrn an J še val ca maf Cobe spoznate, če daste vašemu lekarnarju en dolar za en zavoj ali če pofiljet* isti. svoto Marmola Company, CSt tlarfi.ld Building. Detroit, Mich., s prnSnjo, r. ij1 •»»m poiljejo zavoj Marmola Predpianl> Tablet (Marmola Prescription Tablet.««)
—Adv t.
DANILOVA
ROYAL MAIL
Pooblaščena parobrodna trta od
jugoslovanske vlade
Neposredna služba med
New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom ••OHIO"	"ORCA"
"ORDUNA"	"ORBITA"
Ti parnikl so v vseh ožirih novi in moderni. Priljubljeni »o prekooleanskiin TK>trtikom tt-r so slavni vsl»?d svojih privlačnih naprav, izbome službe, in kar j*.
najvažnejše vsled udobnosti.
1'Jjtulni strežniki nosrjo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in zad«->stii< <>o« Ue. IViKebaa puziirnort je posvečena ien: kam in otrokom.
Za p drobno.«ti vprašajte agenta v va-mestu ali pa pri:
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
26 broadway	new york. n. v
letii 1 ->.">6 (lol)ili j>i*ecejšnje število »lasov na predsedniških volitvah. Ali vse gibanje je kmalu zamrli in tvori izbnren zjrKlovinski dokaz. ila poudarjanje verskega ii: plemenskega *ovraštva ne in<>rt ikihir zavlaJati dol«ro časa v..po litičuem življenju Združenih tir i.a v.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOR je namenjen potoratl ▼ ^ stari kraj, je potrebno, da je natančno i>ouCen o potnih listih, prtljagi in drugib stvareh.
Pojasnila, ki vam jih za moremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi lirijjortK'-amo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki 5e niso ameriSkl državljani, morejo potovati v stari kraj d n obisk, toda potrebno je, da se itovrnejo tekom šestih meseeev In so pripušceni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Edor želi dobiti sorodnika ali pa
j svojca iz starega kraja, naj nam
piise za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kveta> znaša 6426 novih priseljencev.
Za potne stroSke izplačuje po na-I sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
] Frank Sakser State Bank
82 Cortland t Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke.
IN.litiet i in'><' v Zdru/. nih dr /avah kolrlui se zaporedoma med obema višjima ptditienima strankama. Republikanci in Demokrati. Evropejci so vajeni na politične'
strank«* z več ali manj jasnim . ., . i program«-in, kat**r:h >amo ime i>-
jma" uj<» njihov« temeljna načela, iti j<* jim začetkoma pr<vj zatr^t-netno razumeti U'tn^ljrie razlike med ^republikansko" in <{demo-kratiena" stranko. Ne mine pa doliro, da izprejrkdajo, da niso Demokrati edini čuvaji demokratičnih načel t«» «l»*ž»*lt». niti <in so Republikanci edini -»tehri r»*p«ihli-kan*kih načel. jmh' pa da oV>e stranki poudarjata uvoj«> xvefttobo republikanskim in demokratienim nteebxu. naglavnih v Ki>n>ituei*| ji. Tu rod ni A meri kane i se dobro Jtavedajo tega protialovja in zat« . pižejo "demokrate** r. velikimi "D" in "republikance"' * velikim ' "R", dočim sj mali "d" »»ziroma r priorziijejn za oaiactwi »lemo-kratične in republikanske ustave
i *	n » •
m Jadavine. /ineanjava jKrstane, ie L Ij rmedena. ako kdo sknia ^ prod rati v 7(ro<loA*inski začetek i teh strank< Najtle tedaj, da ona; fctrauka, ki sc M'daj sove demokra-i
Zgodovina političnih strank Združenih držav.
i 'na. >e j»* eukral zvala "republi-kanska
V političnim naziranju se. Zilru-/••ne države ]K»dedovale veliko o<l Angleške. V kolonijalni d«»l»i m-i
tu'^Jij delili na splr>h v iste
lirične stranke, kot na Angle-šk»-m. S»,ir.' hi-toričm* stranke tam l»i le "Torie>" i k on se r vati v-ei in '*\Vhig»>" (liberalci oziroma i i;>r. lnjaki . "Tories" v Amer ki so bili večin' ma pristaši kral, »'vskih britanskih guvernerjev, tločim »o bili 'Whigs" za o-sebno svobo«l«» in ]>roti eeutralizi-rani oblasti. T'-k<'in revolucije Whijrs postali znani kot "patri-jotje" in Torie>. ki nO jK>dpirali ariL'1' ško vlad >. knt '*loyalist! Ko so Zflnižene države postale n»;-od vi ne. je seveda nastala sprememba v strankarstvu. V ustavni koveneiji. ki je leta 17*»7 sestavila Konstitucijo, navtaja le nova delitev, namreč med "federalisti'1 m ";i?iti-fe«l«»ralis.ti Federalist] so bili za jako naeijonalno (zv«-I no) vlado, dočim so njihovi pro-i tivniki hoteli le rahlo zvezano federacijo držav. Washington, ki ni Ibfl pristaš nikake stranke, se jf »vendarle bolj strinjal s Federali-
ie L i j «n
prod rati \
teh strank
i htrauka, ki Im
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družin,i h.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in se ga. c« sme zanemarjati. Uživajta
SEVERA'S COUQH BALSAM,
kateri oiajža kaialj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober z« odrasle kakor za otroke.
Cena 25 in 60 centov.
Vprabjte po lekarnah.
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlad, gripo in za od pomoč
pri glavoboh »»itd prehlada.
Caoa SO centov.
»s r- i t »t K CtDAH RAPIDS I o VS A
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
L. 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.00
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.79
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resno bo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	J§
Juan Miseria. Spisal P. L Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	J|
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	M
Darovana. Spisal Alpjzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuj* 149 strani,	.4»
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje . slovenskega ljudstva ter t* zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domaČih značajih. — Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista - Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	J§0
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewic*.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.11
Sadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj ram opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako ao aa nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graačake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vaebuje 378 strani,	.TI
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CorUandt St, New York
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Neposredna služba
HAMBURG
Cherbourg	Antwerp
Southampton Glasgow	Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavijo, ali ako želite dobiti katere-Ca »vojih rojakov ali prijatejev k sebi. obrnite se na CANADIAN PACIFIC
kratka morska proga v evropo - samo štiri dni na odprtem morju
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se ob-nite na lokaln® agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se na. hajajo v vsakem večjem mestu.
Canadian Pacific Steamships

mSOliCHUKf
fiaravnost v Jugoslav* i« **
H nravnost v Jugoslavijo
Edino direktno »pomladno odplutj«
Otvoritvena vožnia znanega MARTHA WASHINGTON —
10. nov.; 28. dec.
PRESIDENTE WILSON ____ 30. nov.
v Dubrovnik ali Trst.
Železn na v notrmn jt-*t zmerna. Nobenih v I -
*e«ev VDraSijte pri bližnjem	ali pri
PHELPS BROS. & CO., 2 Wol St.. N. Y
NEW YORK HAMBURG
i
UNITED AMERICAN LINES
(HARR1MAN LINE) UOINT SCRV[CE WITH
HAMBURG AMERICAN UM
Najkrajša pot v vse del*
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak teden a pomola S6. JCorth. River, ob vznožju 46. ulice. New York Z našimi razkošnimi parnikl "Resolute", "Reliance". "Albert Ballin" "Deutschand" parniki s 1. 5. In 2. razredom
in znani parniki "Mount Clay". "Cleveland".
"Hansa", "Thuringia" in "Weatphalia",
B kabinami In 3. razredom.
Uspeina, uljudna služba,
l2borna kuhinja, prijetni in privlačni prostato.
S. 6. RELIANCE 13. nov. ob 10. dopoldne.
United American Line
39 Broadway. New York.N. Y
Ali katerikoli pooblaščeni
krajevni zastopnik.
f POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnin? za "Glas Naroda'*, so: Joseph Černe, Anton Srmčič in Joseph Smaizel.
Upravništvo.
11
H

Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi v "Glas Naroda".
rm~
ŽELIM SLUŽKINJO,
katero veseli delati v kempi: dolo lahko, ker ni otrok; pla<-a p»> dogovoru. Rabim tudi DESET MOŽ /a delati drva. phkea $2.70 od Irvarta, lop grozd. — Angela Dekle va, Friendship, e o Zfiruerei Farni, Route 1, X. Y.
(10-12—11)
BAVN0KAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. 2SSP Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
rojaki, nabofiajte m ha "glas nahoda" kaj
vsaji slovenski dnev MIX I SDK. DBtAVAH aovertiii in »qla« naroda«.
Nekaj pos^imejja /.e mora biti.' da m 11 diij ■ Amerikanei mesto, ki mu pre.
U»»>i»a Danilova je pa s svojo brezprimerno vztrajnost jo premagala vse te ovire, iti danes ima u I vanje, da bo v doslednem ea.Mt! ijrrala na ameriškem odru v an-J pleAkein jeziku jutr«">lovan>ko,
dramo.
Za njeno umetnost je zmV) I znniinati načelnik najlndjie d al i Akt- drui!«- na -.vetu — Stani-slavski.
Pri|vorfH-il j«» znanima sim* ri-akrma inipr^Jirijeina (ie^tu in Heinhardlu. ltii»'!:i teh mož sta" nelorijivn zvezani r vsemi novejšimi in res kaj vre-lniani priri-di-t vara i na ameriškem < <Iru.
Za svoj |ir\i itast p si j** izbrala i)<'do*ežet>o delo xlaMn-jra hrvat-sk«"»a gramatika Ive Vojnovi.a ' Ekvinokeij".
Dramo prr > tavlja - laj pi-
Iz zanimivega programa nava-j ,i..mo zaenkrat nasli-duje: "Po-. / irav" Reeilaija i/. Cankarjevih j l«t» iz vanj"": " (iospa " (vizi-j ja : " Poylfd \ nedolžno oko";' 'Zaljubil >.. j,, vrabec"; "Soei":; "Xar<. liii D"in "'; " Smrt ilaje.Ju-j jr. i. "': "Starka""; "Kosova «!'«vo.ika "*; "Slepi «ruslar"; "!>a--tir"; "Narodne p'-snii"; "Živ •,'ra'ii >fon": ■"Humoreske".
K * s«» vidi. j»' prosrrani z;tni-itu\ . < bširen in raznovrsten. Vsebuje. petje, deklainacije. nastope itd.
1/ T- Citvja s»- lx» umetnica tiajbrž«- j>« dala v Pittsburgh. Od-tam dalje j >r<»t i < "levelandn.
dvoma ji bodo šli rojaki v v>eh ozirih na roke ter bodo na-iij.....p>iz<»rili tudi druporodce.
T » v polni meri zasluži, ker je nasa najveeja ^ledf'liika umetni*
i. igralka |> » p<»klicu in po božji
i i *-
3.	novembra:
Aquitanui. Cherbourg: Reliance. Cher
hours, Hamhuig; O^rge Washington. Cherbourg, Bremen.
4.	novembra:
Paris, Havro. Pres. Adams. Clnrl>ourg; Yurck. Bromen.
|
5.	novembra:
U'estphaiia. Hamburg.
17. novembra:
America. Cherbourg. Bremen: Or^luna ChwLourg:, Hamburg: Chicago. Havre Rrndam. Boulogne: Muencfcen, Bremen
20.	novembra: Duillo, Genoa,
21.	novembra:
Oanopic, Cherbourg. T^ambure: s. Van Buren, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay. Hamburg.
PA. novembra:
Majestic. Cherbourg: Rnchaml'csu Havre; Ohio. Cherbourg. Hamburg; Pre? Roosevelt, Cherl>ourp, Bremen: N'ei Amsterdam. Eourogne; Tyrriienii. Cher baurg-.
27.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
28.	novembra:
i Pres. Garfield, Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg Mongolia. Hamburg.
30.	novembra*
President Wilson, Trst. 1. decembra:
Leviathan, Cherbourg; La Savoie, Havre; Olympic, Cherbourg.
5.	decembra:
Pres. Polk. Cherbourg, Bremen: Pr. s Arthur. Bremen; Bremen. Bremen; Colombo, Genoa.
6.	decembra:
Thuringia, Hamburg; MinnekahJa. Cherbourg. Hamburg.
7.	decembra:
America. Genoa.
8.	decembra:
Actuitania. Cherbourg: Sierra Vent iua, Bremen: Rotterdam, Boulogne.
11.	decembra: Suffren. Havre.
12.	decembra:
I I'aris, Havre: Pittsburgh, Cherbourg, ! Hamburg; Pres. Adams, Cherbourg; Muenchen. Bremen: Baplund. Cherbourg; Conte liosso, Genoa.
13.	decembra:
1 George Washington. Cherbourg. Bremen; Hansa. Hamburg.
14.	decembra:	«
Ar.danfa, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic, Cherbourg: Derfflinger. Premen.
19. decembra:
Pres. Monroe. Cherbourg: Orbita, Cherbourg, Hamburg; Veen Jam. Boulogne.
CO. decembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 22. decembra:
i>»-renfr;iria, Cherbourg . Ami rica. Cher,
bourg, Bremen; Albania, Cherbourg; S-.id-!ltz. Britnen.
26.	decembra:
j Chicago, Havre: pr< s. Van Buren, Oherljou! g; Canopic, Cherbourg-. Hamburg.
27.	decembra:
Westphalia. Hamburg; Yorck, Bremen.
28.	decembra:
Martha Washington, Trst.
29.	decembra:
La Savoie, Havre; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; New Amsterdam, Boulogne.
Po par mesečnem bivauju v stari domovini je vrnila lansko leto v New York Ou^ti Danilova, ki je priznana v dmiovini kut najboljša igralka herojskih dramskih ulojr.
Vrnila se je. ker ni v ožji d<* movijii našla one iirokopoteEno*ti in <>ne ve I i rine. v kateri bi lahko prišla njena umetnost do pravejra razmaha.
Po imenu jo pozna -sleherni .Ju-gotdovan. Kdor jo je j>a le t-nkr&t ' videl in vlival na udru. je prepričan o njenih neprek«.djivih i»ral-bkih zmožnostih.
Kakšno je življenje umetniku v i tujini, vr- ona najbolj, ker m je občutila na svoji lastni duši.
Tujec j«- le tujec — pa naj ima he take zmožnosti, pa naj njegova /«:lja j>o napredku š.* t;ikw velika.
GLAS NAHODA. 10. NOV, 1923
Na Bledu.
1'ove-rt. — Spisal Rado M umik. (Nadaljevanje.)
. braz nu. je b:I trti in oster, kakor ./klesan :/ žive -tkale. V korenja-ški lir.om-gpsti levici je držai C-dro. ;>tkv> pp> s stolpkoui. •>kra Vni»u / rumenimi glavicam:, m počasi puhal predse.
"Ti kini!" je viknil Janezek, p tnol! po it proti meni. jo odprl, p kazni -votle krajcarje, nagle ^ p"t st'-!i l in v Vr l r>voj zaklai v /••pn. II la sva že malo j pr: jutrlja, midva / Janezkom.
"Daj jih ra>i m«*.»i!" s» dejaJ niMi. "Naj ti jih lopo spravim.
"Oh iu ! ' se je branil. s» mal n:»!'n ii'7 ! n s«- . kr i za Mridc« lieeia je 'titdaJa r«rsuo, zamišljen na jeze o; veasih se je ozrla na zaj proti lik:;kor bi koga pr. « čakovala. IJovorili .srno o žetvi, a čebelarstvu, <• davkih o vojaščini
"Oča, al; ste b.li tudi vi vo juk*" sem vprašal Osojitika. ki j< vi* k«-l «1 i 111 iz čedre. da sj mi uurezala Irca.
"Tudi tudi! Pa rdeC*u kap pa nI.-če hlače sem nosil pa dolg-, sabljo — pri moji zeleni! Tri let;. sei,» jedel I;pri kobalariji n; * >grskem Kj ! *'
Ob mladoMfiilh spominih je ve (i.Vf <1: ^koraj je pozabil picšit I Mt*(!a! ju" je že prijazneje.
"O — pri kobalariji je pa ve življenje, včasi, veste, zine i n j ne. Ko le nc bi bilo tVtega sit nega pregledovanja ki tLslegra zoprnega ifljK>rla! A-li smo včasil !: ide ali z Mažarkarai tn pribijal ! ob tla J Me žarke i.najo hude oci.! .\>maia s<» <e!o \TOČae. Pa kaj! i Vrteli in sukali smo j;.h, da se j« \ v>e kadilo!"	I
i
I Ježi no, »>eži, Martin, ka.i boT-' '.iko go\tr!1!" s • karali urati
"I no - kaj bi zato godrnjala, Veža ! Takrat sem bil še mlad. Vs* • ilru«* ptiček vem bil kakor zdaj!'' K zla j! Zdaj ui nič!"	J
"K.ij pa Madžari, ali ao vam ' b li povštvi!"	j
"Kar n '*. Vsi so kosmati. Grd1 s Jahali pa znajo, jahati, ne boni taji, pa saj znamo mi tudi Jahat 'nujo. preklinjati pa še bolje! Ma-žar vam ko!ne prladkeje in še bolj na d.«!«>o kakor nam bere birič \ . nedeljo po masi pred eerkvij«.' ki.! nam ukazuje ga' potica."
k.* kšne ti hodijo nocoj n;1
misel!" so <ra grajali matii.	1
" i
'Takaj no. Neža! Govore van pa Mažari neznansko čudno: I g• ■ n k( d\i Š iu(■ kmei;mek ! Včas sem /!ial liekdiko te^a spaka, p; seto še t'sto pozabil.'7
" Meknn I rnek ! *' se je veseli! Janezek. "Tudi jaz znam!"
"Tako ciganski jo tolčejo Ni * bene besedice ne znajo izpregovo [ liti jx> božje, da bi jih krščanski.( duša liKtgla razumeti. Taki so Ma-žari. Nič jih ni prida, ne. Zato s*-n. oil vesel, I o sem opravil pri koba-lanii in suvl spet domov. Vidite/ oni tarnle je bi! že tudi pri cesar-, .»kili. Sosedov je, Z o ret tr v Jaka.' -luž.i-! j" pa pri Janezih v Ljubl.ia $ ni. Danes nam je pomagal ve> daj: na polju. '	j
Prihajal je vitek pa vendar kre pa k ndadenič rjavo las pa modro , <>k. Klobuk z ru.ševvcA-imi p^gL-i j«-! nekoliko po .strani. Obleeei. je bil že bolj mestno. SfKimni! m iii da sem ga videl pri legken* kolodvoru med vozniki, Udkril I mi i«- in sedel k Minki. ki se zda j «ii prav nič i-dmikala. Štiri oči .v •»e vesel«' bliskale! Mmka in Jak;-sta tiho govorila med sabo... Bil; v!h vsa srečna.
"Njen fant!" m-iu si mislil; na i n«m»i ni bilo težko priti do jedra.
Oča s' t pri vlekli po mečkali me hut od mačje kože iz žepa in k! iz j nova n%tlaeiu pipico. Žveplenki j v> užgali pa kar ob svojih »ivish ir-ii a stil t hlačah. Pogovor se nam jt t za.s ik d na vraže.
'"Lani je stegoval poleti emo-j soleč pri nas v zgornji hiši. kjer ! ste zdaj vi, gospod Kalan!" s<« 1 pripovedovali mati Neža "Ta čr-nošvlec je znal točo delati ali pa ureči. kakor se mu je ljubilo. Strn"n<• je bil ;.uli, kakor bi že smrt t iptkla. pa grdo je gledal, kakor bi ga kdo davil. Kar bala sein se ga! .Mati, mi je rekel na sve~ teqH Ožbalta dan. mati, pred Velikim šmarnom bo huda toča! No, 1 nič mu nise-ni verjeia. Ne bodi len -— naenkrrt je izginil rajtain da v K ropn, kjtr j*: k<»nec sveta ka-krr ivra' ijo. Par goldinarjev nam 'je r.ctal dolžan, kajne, Mart.in! In | glejte ljudje božji! Na svetega | Lovrenca dan je bil semenj v Kamni gorici in že ta dasn je teča I p bila vse tam doli okoli Kranja
Ali sem se v«*»eli!a, da je one, tisti črnočolec, oduesel pete! Kaj pa, če bi se-bil raztoigotil in naravnal točo na blejsko stran 1 Tako je bilo. Tako vam povem."
"Kaj pa potlej?" so vprašali oče Martin.
"Kaj potlej? Nič " Mmka in Jaka sta nadaljevala svoje pr-sabne jx»govore. Za vasjo -so peli in ukali fantje. V lipi jo sapljal zaspan veter. Iz line raz kopanih oblakov je s jala luna; otok je seval v ča-robui mesečini, kakor da so ga vile opredle z zlat .> prejo Od cerkve so <»čitajoče in .svareče doneli a^-zni udarci čez vodno plan v sanjavo noč.
Osojuikov «i'*e m> zazehali. Vstali ni po svoje predlagali konec debate in ma želeli lahko noč.
iXilgo nisem mogel zaspati. Mislil sem na Oolgo. Sporminjal sem se vsega, kar mi je pravil Janko, in nehotoma sem vzcLhnii: Ubogu Oolga!
(Dalje prihodnjič.)
Ženska sramežljivost.
Najlepša in. naj privlačnejša čednost ženske je sramežljivost. — Ko izgubi ženska sramežljivost, izgubi tudi svoj čar. — Največ greši proti sramežljivosti moda. ZnačUne izjave ženinov.
So tipični primeri ljubezenskega življenja, ki se more zanje zanimati tudi javnost. Kajti problemi so. Vprašanje ženske čednosti in sramežljivosti je problem, ki zahteva največje d iskreči je in največjega čuta za takt. In vendar se
0	njem govori javno in v najbolj brutalnem tonu. Žive pretirani feminist i. ki proglašajo spolno pojasnjevanje ter zahtevajo, naj se zatre docela oni dragoceni zaklad, ki ga moški šele takrat pravilno cenimo, ko smo ga ze'sami oneča-stili: žensko sramežljivost.
Naj vržem v teoretsko polemiko dva konkretna primera. Naj razmišljajo o njih oni, ki ne pripisujejo ženski sramežljivosti nobenega pomena.
V nekem manjšem mestu je prišlo do škandalozne ločitve zakona. Moški in dekle sta bila drug v drugega zaljubljena preko ušes. Dekle je bilo iz odlične obitelji in je imelo neomadeževano preteklost. Njen mož pa se je dal vendarle po prvih medenih tednih od nje ločiti. Kot vzrok je navedek da se mu je bivši ideal za studil, ker ni pri njem našel tiste ženske sramežljivosti. ki je za zakonsko iluzijo potrebna. In vendar je prejelo mlado dekle vsa pojasnila le ' od svoje matere.
Drugi primer mi je sporočil ženin s sledečim pismom: ■ Seznanil sem se bil s simpatično deklico. Sklenil sem. da jo vzamem ' za ženo. Določili smo dan najine (zaroke. Dotlej nisem bil s svojo nevesto še nikoli sam. tisto popol-idne pred zaroko pa so naju pustili sama. Kot ženin, sem ji poljubil , roko. da-si težko, s tisto zadrego plemenitega čustva, ki ga bolje čuteči moški občuti v takem primeru. Ne le. da moja bodoča žena ' zaradi mojega poljuba ni bila zadregi, padla mi je celo. še predno sem storil to jaz. okoli vratu, me poljubila na usta in na čelo. pritiskala svoje lice k mojemu te? je dejala : — Kako prijetno gladim lice imate! — Obšlo me je naenkrat ču.stvo. kakor bi sedela t k mene koketa- Skratka, strašno sem so kt-reznil. Z nekim izgovorom sem odpotoval še istega dne ter sem ji nato pisal, da se njene roke odpovedujem.
j In zdaj me iztreznjeni ženin ' vprašuje, je li imel za razdor dovolj povoda. Pravičen "bi bil moj odgovor, da je imel pac powwl. a ne pravice.
Dekleta pa se lahko iz teh dveh primerov uee. naj se resno varujejo onih teorij, ki hočejo napraviti ženske enake moškim, ako hočejo hiti v življenju in še poseb'ej v zakonu srečne. Kajti večina moških se še vedno klepa onih lepiL laži. ki jih razgrinja okoli žensk poezija. Ne sme se pozabljati, ds se veoina moških uči ljubezni pr nesramežljivih ženskah. Zato pt L od ženske, ki jo hočejo dobiti n
1	tem bolj zahtevajo sramežljivo? r ženo.
i ■ Največ; greši včasih proti srame • žljivosti moda. Toda kdo bi se u
Čudovita skupina 32 kosov aluminijaste posode. Sestoji iT- 2 velikih pesod ra kruh; re-zec krofov: dve ponvi s premičnim dnom: koVnbinaciJski čajni kotliček in lonec riž s pokrovom; ponev za polivke s pokrovom; dipper; colander; časa za merjenje: percolator; 2 ponvi za paje; set za so!, peper in zobotrebce; cedilo za čaj ali kavo; ponev ?a reko; čudovita skupina peterih kosov iz katerega dobite enajst priprav kot s'edi: kotliček za preserviranje; izbočen kotel za zelenjavo,
zii praifiij- itil kombm^cijski lonec: k*stro-
la i fi/.t 1. makaron«- it<i.: ponev za puding in
mleko; c-vkasta ponev kt-k s i>i*-miino
cevko; cclsnc'tr. Ki er i Wiko rabi 7,n j>re-1'Hjanj. posoda za pečenko; ccrn popper; du-šilna priprava za dušenje krompirja itd. Dvoj
ni kote' k-ijlianj*- zrnatih j> Ui! ali žrl Si'.
prinese popolno skupino 32 kosov aluminijaste posode
Nadaljna senzacijonalna razprodaja Ilartmanove trgovine. Vrednost, ki je tako presnetljiva. tla jo morate videti, predno .ie dodobra precenite. Pošljite samo Al in mi vam bomo poslali to skupino 32 kosov aluminijaste posode, zaeno pa tudi brezplačno knmbinaeijsko kuhinjsko orodje, sest o ječe iz desetih kosov. Imejte le oboje U0 dni na prosi i poskusnji.
Ce potem niste prepričani, da vam je 1! art man prištedil velik denar, pošljite vse skupaj nazaj, in mi vam boino vrnili £1.(H> ter plačali prevozne stroške na obe strani.
Skoraj celo leto vara bo vzelo za plačati, vsak mesne nekoliko. Za kuhinjsko orodje vam ni treba nič- v r -plačati niti sedaj, niti pozneje. Je zastonj.
Vsebuje vse, kar se potrebuje v moderni kuhinji.
Tu je llartuianova jiovelma izbrana skupina z tež k ga aluminija inxmlna kuhinjska oprema. lalika za prenašati, lalika za čistiti, ve lito svetla kot srebrn. Nikdar ne bo zbuit-<"i'i». til »i tu : 11 i zarjaveli!. Tako rajna. «la jo ^arant'rumo za vso življenje. pn»ilmetov— VM-. kitr p<!jrelmjtf za jieko. dušenje, prazen je in kuhanj«-. Saiun pret-it:ijle zgornji si--•o — m \ i /.»»lite in potrebujete vse to. Vi its ne morete preceniti, dokler ne vidite in
ne uporabljate. št*le tedaj bosti« spoznali, kako čudovita
-azpro'l«ju j»- to. Iri hnz en>'ga j>enija stroškov—popolnoma brezplačno—f'.f.^iiit- mUiruo ijyki kii?iinj.-~ki Sr-t—d.-s»-t j>rt->I-
netov z It-pinii It-linii ročaji—vsi ubež-ni v \rst"—da jih iiili-io do«e2ete.	, j| j
SKORAJ ENO LETO ZA PLAČEVATI
'fartmsin nudi na sv«-tu najivilj |:ihk»- i>oiroj*> in najv šju 'ovnu vrednost v l>lapu—kar dokazuje ta i>oniHlba. I'"šiji{« *t.0o s kuponom i• i ko dobit«* po.'iljatev. n>- |«lu0at<- iii<"'--sar.
trides'-tih diit-h ral e sp odločite, ako boste "l držali M-ste obdržali, boste plačali vsak mesec m;ilo za aluminijasti st-t—in »liti ein-gn penija nikilar Ka. kuhinjsko or-xlje. •
3rder Ko. 417EEMA8. Razprodajna cena za aluminijasti se' t18.95. Plačajte $1.00 sedaj. Ostanek po 32 00 mesečno 10 kosov kuhinjskega orodja BREZPLAČNO.
Ijdajateljt te^a lista vedo, da je vsako Hartmanovo »Ro(o-/ilo re.-siii«"no t«*r jaiiiOij.j vni-'i z;idovoljnost.
i misel!'
BREZPLAČNO
RAZPR0DAJNI CENIK BREZPLAČNI DAROVI
316 strani imjbolj prese-
netJjivih razprodaj pohištva. preprog, zaves. Šivalnih stritjev. srebrnine, zlatnine—vse zn dom: tuli farmski stroji itd.: vse -se prodaja po našem lahkem mesečnem odplačilnem načrtu in 30 dni pro-ste poskušnje. < "brazložen fe lutli Hartmanor darilni naTrt. potom katerejfa 'jihkft dobite veUko krasnih predmetov—steklene posod«*, srebrnine, prtov, j ortičev itd. popolm ma I BREZPLAČNO z vašim nakupom. Pošljite dopisni-
"NaJ Hartman opremi va eo za ta velik brezplačni še gnezdo."	ruzprodajnl cenik danes.
BREZPLAČEN
HI h O SOV KUHINJSKI SET
Zanj lii lr.-l>n pla< ali i.iii .-nepa t ta. Dobite (; i br»-zplu< i;>i z aluminijastim s. torn Vilice	Mešalec krompirja
Priprava za odpiranje Priprava za iztepanje
. .	ŽWca za merjenie
Sekalec leta	priprava za vtepanje Jajc
Žlica za mešanje	,n smetane
Obešalnik	Krtača za želišča
Vsi pr«-'luu-:i imaj>. t-m a jt i runt- r-iiSjj«.- t«-r vise n;t "In šalnlkti—da so vam pri rokah
Pošljite kupon sedaj!
HARTMAN Furniture & Carpet Co.
Dept. 5918	Chicago. Illinois
J'| ilov.no .5-t.ite !1M Išljit.-
32 kosrv kompleten aluminijasti kuhinjski set No. 417EEMA8. Cena $18.95.
kot »»pisano z 10 kosi kuhinjskega orodja čistr. brezplačno. Imel i«.m 30 dni na' prosti poskufin.il. <"•«■ T..- I...J11 xad'Alji'li. I'dlil poslal i>b:t	nazaj.
in ^ mi boste vrnili denar t.-r plačali prevozne ^trošk«- n:i ob«* strani. < "«• t>-tm olwlrial. vam t»om plačeval po |'.M"i na ireser, dokler ne l o plačana rt-na altmiiniju-siesn s**la. $1S.t*r>. l.astnina. je vaša do zadnjega odpla> ila.
Poklič na'"-*-lnika družine ..........................
H F. D.. FV>x No.
ali r«-5ta in 3tv...................................
l*ost offico ................. .... l'ržava ........
<«*e sle dri:cje kot je poŠta, izpolnite spodaj )
PoSljite pofiljatev na ..............................
Kiiko dolco sto t." na sedanjem nnsloVu...........
HARTMAN
FURNITURE & CARPET CO.
Dept.5918r°f T,,:ht b: Chicago,Illinois!
r	Hartman s. Chicago
DR. LORENZ
pal ženskam svetovati, naj se ni-i ktir tako zelo ne dekoltirajo-Taaj se upam kvečjemu povedati nedol-i žno pravljico:
Živel je zelo lep. mlad sultan.! [ ki se ji* hotel oženit i. Po vseh de-j I žel ah vzhoda in v vse vetrove se .ie i i raznesla ta vest. B<><rati paše in a-j : rab.ski poglavarji so privedli svo-j i je lepe hčerke okinčane z briljan-; [ti in zlatom. Potem so prišli tr-j govci s sužnjami ter so privedli prekrasne ndaliske. Tudi ženske ko
tekmovale med seboj za sultanovo _
naklonjenost. Storile .vo vse, da f;a j osvoje; s petjem in plesom so pa i j vabile ter so mu izdajale tudi svo- j je najbolj skrite dražesti. Hladno je ogledoval sultan divne alabas-trske ude.
Nato se je nepričakovano okre-nil k mladi odalLski, ki je ponižno sedela pred njim :
—	Tebe hočem za ženo !
Splošna osuplost- Sultan pa s«r
je zasmejal:
—	Čemu naj bi jemal te. ki mi zastonj razkazujejo vse svojo mike in draži? Vzamem si to-le sra-mežljivko, kajti le ona vzbuja
mojo radovednost!. . .
-
1
Ni zadovoljna.
Stara dama (beračiei): — Ali se vam res Ijiibi hoditi po deželi in beračiti od vrat do vrat?
Tteračica: — Ne, gospa, rajša bi imela avtomobil
642 Fexra At«m PITTSBURGH, PA.
■DINI SLOVBNCm tOVORIlČi »KAVNIH ftPBCUALItT MOiKIM MLKNI. i«M Hrt« jm Ura«tjM|a akut«*;i« In kronMnlk minul, •am t« adravlm n«4 Slid Ur Imam akuftnj« v wmH bc lažnih In kar mam alevanaka, sata vaa moram popolnoma razumatl ln apapnatl «ai* bolaxan. da va« ozdravim In vrnem moi In zdravja, tkacl IS lat «am rldobll poaabnc akuinjr pri M#ravlj«n[u metkih peniti. Zato h ri^St pspelnoma aanaatl na mana. moja akrb pa ia. da vaa papainase riiti. N« Pdlataju, ampak prltflta CLnpraja,
aaa. w#ravlm aaatrupljano kri, mavuij« In II«« po takau. bctaaat v tri«. >a.
padanja laa, Do>«Clna v fcaatah,atarpran«;oalab»<o«t»ilvtna In ooiaxni v mana-
jutaaicatk. !etr«h, ž«iodcu, rmanleo eavnaatlzam. katar; zlata Sila; nMuKfi m
<tfr«4r.a ura: V pen »dal Jak: arada la p«tak t. 4o9olda« do I. popoldjta« ▼ torek, totrttfc CB aobota od a dopolda« «o g. ava««r| v a«4«(M la etrns Jžl* «d 1«. dopoldma da fc
Izšel je
"Slovensko - Amerikanshi Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo kori^ila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VRfeDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Vsak pevec bi moral imeti
noro izdajo
"PESMARICA GLAZQENB MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hubad
Knjitra ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" Cortlandt St.. New York. N. Y
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ vr7r.V.WTTT TYR&AV4V
Prave pristne glasu« VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez roga, Cene od
$22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor D«alar
34 Main St., Conemavgfe, Pa. Cenike zastonj, ptfite panj.

\
7.
7. ljj pa zajflfdal on<*j»a ka-l r i«m» T » A iirlfia. T.d » it; Jt'^f»nOj j»* ti pal John lioll prt4i nam po i ■ iiCn ifi jro»dU1 jM»ti in z i»n>kavi-j »•»•n m; ;>i t1	j> » rdtvi knji- j
/ <• <)ii 'U ]M »II«» ji* iaivt-1: Ta čudil. r tn«»r i.i-nd;t tudi s^k in Nf ee-I » k« p!j*» \ r« !:*Y>*ah!
Njfinu na il(*ni h'd la pla-i m»"i m<.i d;i:i>a Mlada
iia -v ui m .|fla hvialiti /. l«Mnt<>.
i i II;L- .	•	• ^^
i niiiK<»v3i(* |ih	sail inive iiu»-j
di < ci in jki izr»rtiuo n»-žna, tino- j '»••'a i» dt. '<: di<*-i zlasti rusolaske. j I* i• Uf»- ' «»lHTd7. ie h'.l hladen.j m prem ct*n. I'lrutoerii i bradek jt* j k »•♦•[) l;t»voljtn»stt trdovrat-j n i t iu kvari! obliv-ju dekliški c-ar. X< «. la jf anutniJito, A'i**'>k<j 1 " ■<" »Vzuro. Uda .j<* p rt****j li-. I k ri1 ito d«-'i«jlt irajia.
'/..i ohttt.u k* ju liiral st«»|KiijH I
'lujfa s fo?f»f£r*fak<> jiripravo, dvii/iTi-ni in a pN^l'iiij. Vzila mu! .»- aparat Iu jHa fotografirati na i kr!pl>.	i
P«« j«- tr«»-pod William Hev-. (
'.vi-«'d. »i l anir m UvieKentm", :ui jr po'»»d:il Ita'movi«'. "<r upo-dirna v nj^env« hvi Molly, Ma-!
i	«'k.i. i'<>ziia i n ju; vj«»Mja stg mi \ if t< In. V -«"-!;r:it m«* kaj (Mmif-
ii	m«."
"Ali zurte an^l«*iki!** '	s-m par Ift v Mehiki.
'!'•«•<»	!unii"-:!. .ijKiii^Ui in an-
H«*\w..4»d je vtluvee kakor y.\/. Njegova »»proga je bria Špan-' ;a.	M« \\y ve je vzgajala v
Am«ri.'n. t avilcev ima vse p^lno, zekaj njt-n papa je niilij nar "
"M •»* Molly ]?eywoodo\'a je' jako ljubezniva iu hitereHantua. tudi hf»-z ot-etovili milijonov!!"; "jHHekaU Nada.
Halenovie jia je zabnučal: "Xpanei takole pojo:
!%clert»s«» «';iiialler«» ♦ -i 1 > -ti I>*nero ' M ii kavalir je Kos>"d De-1
Medtem	naiiit Aim lezi !>o-
• as bližati. Mi. lieywo^Ml je kratici p.izdrav'1 in go\n>riti z Ba-j leiMivir-et« angleški. V Trstu »»eni " ** tu*-il ?t*i5a ji zika, tla sem tinsel | brat«! nike. Ali razumeti uatlv-j njeno irU^ino Aup-leia, to je; dvoje. Miss Mollv je {rovurila z .Nrtdo precej do!)fo nemški.
'Kaj jHinifiii l».i!*ji zob!" je{ vprašal an«!e.ski milijonar v prav! ''■udni ni-nrŠK>iifi, ko n .s j»- Uslevo. i vie Krznen i I.
Stare žene /.<!>",	odgovo-
i-j1. te i ic< *ri .je jamu s kapniki.!
j-, zato jo imenuje narodi tak<»."
"IVi na> pa jH iueni baby do-j .iem*kn. That is funny. (To je ko-i uiICmio.* Jlin "
Nasmehn i s«> j»-f potem pa de-.'al: "Mojd'i |.«» zanimali ludi vas. !i u ■ nt bral \ tej kujl^ici : Zač:et-j .. rna d*\e^najstejfa stoletja je| pribiv-d »• P ulUorenu ^ir Hum-i fry Davy, q nialeu ih'-enjak, eden najve<" i li kenifkov; našid je pr\"i-: ne nat'i i.j, kalij in b«-r ter ot voril i k« .ti'ji diM-ela nova ijH.ta. Njegove; Meni » r nt' the LitV j,- izda! nje-brat .lolm po pivateljevi stur-'	Humfiv Davy je zapisal
jo. vvu^ta lei« 1^27. v svoj in. vt.il: "l>o!iiu»<*d Ljubljane
<1 I*. i|';.»rfiia -iiiatrjfiu /.a najlep-!■'*. kar ,ti jih vrdf! v Evri»pi. Mož .)•' 1 1 prej tudi v Švici — Midva ' M JI.v hoeeva priti vv*tak« leto ? Tii kaj."
Namuzni se j*, pozdravil in s'o-XfNiio ■ • Iri-niiil !ii*erko in slug-o, s !.nji/:eo in rokavicamL
Kmalu s no odšli tudi mL Kodi !;: i. le^a Itni hrvatski doktor «ut j» izlKirno zabav-il; bil je lju-bi-zniv, dovtipen žrvahen, vesel, P'»:••d«.« - pravi zagTefiački sin! ' >b »i^ilnilt deblih so polzede poz-»ie hi'i i« jezero j»- lahno utri|>alo n-d hskavo s:inieo !*<» traniikih • i «dli r rit'ki; na belih pečali i vin kih planin vj jeile eveteti p; ve vtr-orae nože.
sr:t,J1>'l ^ m hrvatske znajioe do ii; l, o v« <ift JiMela. Po Vfverji sem s«- vii.i! na OsojnVcovino.
Domači so sedeli na hladnem vrtn ikh! veliko lipo. Slani nik je nekoliko zasuka! svoj oguljeni klobuk brez traku, pa ne da bi*v*Ta! ali se mi kcj priklonil. Mati m • |»ri.iazno povabdi na klop. Si-lel sem 1; •zali Minki. Ui se je kai naplo n<imaknila.
O;ojrrik k j mi j« zde4 potloben
o.onim i—škc* (lastnnnini. malotit'
IbRFZPUCKO	kuhinjskega orodja