Celje - skladišče D-Per GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV TRBOVLJE LETO VII. MAJ 1971 ŠTEV. 2 Izgubili smo devet tovarišev V četrtek 8. aprila 1971 se je ob 18.30 uri dogodila v jami Ojstro rudnika Hrastnik pri ZPT, skupinska nesreča, zaradi katere smo izgubili devet delovnih tovarišev. Tega dne je prišlo v Zapadnem polju na širo-kočclnem odkopu, na etaži HI/6, kota 171, do vdora mulja, verjetno ob progi za dostavo lesa. Na širo-kočelnem odkopu je potekala v tem času faza rušenja. Pri tem delu so bili zaposleni štirje rudarji. Ostali del posadke in dostavljalec lesa so v trenutku vdora pravkar končali z malico in se podali po progi za dostavo lesa proti širokočelncmu odkopu. Piš zraka in val mulja jih je zajel ter del umikajočih presenetil, kar je bilo zanje usodno. Kljub intenzivni reševalni akciji, ni bilo mogoče rešiti dragocenih človeških življenj. Iz podatkov, ki so bili znani takoj po nesreči, je smatralo tehniško vodstvo, da je do nesreče prišlo zaradi nenadnega vdora okrog 3000 m3 mulja, brez vsakršnega predhodnega znaka, t. j. pritiska, dotoka vode in podobno. Vzroke nesreče bo ugotovila posebna komisija: V tej nesreči so izgubili življenje naslednji rudarji: Žalno zasedanje osrednjega delavskega sveta ZPT, dne 9. aprila 1971, v počastitev spomina smrtno ponesrečenih tovarišev v jami Ojstro rudnika Hrastnik Foto: Trbovlje S svojo navzočnostjo so sc poslovili od ponesrečenih tovarišev tudi predstavniki javnega življenja iz republike in iz Zasavja Foto Jože Gerhard Ivan BEDENIK, rudar-kopač, rojen 1926 iz Hrastnika \ Srečko KORDON, rudar-gospodar čela, brigadir, rojen 1927 iz Hrastnika Janko LAPORNIK, učni kopač, rojen 1934 iz S odraža pri Laškem Henrik MATUL, rudar-kopač, rojen 1933 iz Sedra-ža pri Laškem Franjo PINTERIČ, rudar-kopač, rojen 1932 iz Lo-patinca pri Čakovcu Rudi PRAH, rudar-kopač, rojen 1931 iz Hrastnika Jože VRBIČ, rudar-vozač, rojen 1933 iz Krmelja Miha ZAKOŠEK, rudar-kopač, rojen 1932 iz Hrastnika V splošni bolnici v Trbovljah pa je zaradi posledic te nesreče dne 10. aprila t. 1. umrl še Anton JANEŽIČ, rudar učni-kopač, rojen 1939 iz Krmelja Zaradi te nesreče so bili prepeljani na zdravljenje v splošno bolnico v Trbovlje Dominik PAVLIČ, rudar-jamski strelec, rojen 1928 iz Hrastnika Valentin GLINŠEK, rudar-kopač, rojen 1935 iz Hrastnika Jože LEBEN, rudar-kopač, rojen 1927 iz Hrastnika Anton RAMŠAK, rudar-kopač, rojen 1936 iz Hrastnika Franc KRANJC, rudar-kopač, rušač rojen 1941 iz Hrastnika Vekoslav ZUPANČIČ, rudar-kopač, rojen 1938 iz Dola pri Hrastniku Alojz BLATNIK, rudar-kopač, rojen 1934 iz Hrastnika Takoj po nesreči so pričeli z reševalno akcijo, ki je nato potekala neprekinjeno vse dotlej, dokler niso odkopali zadnjega ponesrečenega rudarja, t. j. do 10. aprila t. 1. Kraj te velike tragedije so takoj potem obiskali dr. Jože Brilej — predpredsednik skupščine SRS, Marjan Orožen — podpredsednik skupščine SRS, inž. Tone Tribušon, podpredsednik izvršnega sveta SRS, inž. Andrej Marinc — sekretar CK ZKS. Naslednji dan, t. j. 9. aprila t. 1. so se ob 11. uri sestali v sejni sobi uprave ZPT na žalno zasedanje člani osrednjega delavskega sveta, predstavniki občinskih skupščin ter družbeno-političnih organizacij iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, udeležili pa so se ga še Miha Marinko — član sveta federacije, Marjan Orožen — podpredsednik republiške skupščine SRS, Karlo Forte-republiški poslanec, Rudi Bregar-predsednik mestnega sindikalnega sveta Ljubljana, Stjepan Šaubert — predsednik sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in ji glavni republiški rudarski inšpektor inž. Matija Ce-| rovac. Na žalnem zasedanju je govoril namestnik predsednika osrednjega delavskega sveta Jože Piki in na kratko opisal prizadetost celotnega kolektiva ob tej tragični nesreči. Domnevne vzroke o nastanku nesreče je na kratko podal tehnični direktor ZPT inž. Adolf Jermol, nato pa je predsedujoči prebral E sožalne brzojavke in pisma, ki so jih do tega časa poslale na naslov podjetja delovne organizacije, j družbeno-politične skupnosti in družbeno-politične t organizacije ter posamezniki. V nadaljevanju žalnega zasedanja je osrednji delavski svet sprejel nekaj sklepov, ki sc nanašajo na plačilo pomoči družinam ponesrečenih rudarjev, šolanje otrok ter preventivno zdravljenje tistih rudarjev, ki so se zdravili v splošni bolnici v Trbovljah zaradi posledic te nesreče. Ustanovil je v okviru sklada skupne porabe poseben fond, na katerega je možno nakazovati pomoč delovnih in drgih organizacij, v korist družinam smrtno ponesrečenih rudarjev. Sredstva se zbirajo na tekočem računu pri SDK Trbovlje, št. 527-720/1-3. Za organizacijo in izvedbo pogrebnih svečanosti je osrednji delavski svet imenoval sedem članski odbor, katerega so sestavljali: Jože Zorčič, inž., namestnik glavnega direktorja kot predsednik in člani: Ludvik Zalokar, Rado Kantužar, Marko Podkoritnik, Aleksander Kandušar, Franc Zdovc in Tine Lenarčič. Osrednji delavski svet je še sklenil, da bo na svojem naslednjem zasedanju obravnaval poročilo o vzrokih nesreče ter o ukrepih, ki jih bo treba sprejeti v zvezi z nadaljnjo eksploatacijo premoga na področju, kjer se je dogodila nesreča. Odbor za izvedbo pogrebnih svečanosti je pripravil poseben program, po predhodnem posvetovanju s prizadetimi družinami smrtno ponesrečenih rudarjev. Pogreb pokojnih rudarjev Janka Lapornika in Henrika Matula je bil v nedeljo, 11. aprila 1971 ob 15.30 uri na pokopališču v Saedražu pri Laškem. Od njiju se je v imenu podjetja in kolektiva poslovil inž. Alojz Pavčnik, pri pogrebnih svečanosti pa so sodelovali delavska godba iz Trbovelj, moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj, ter uniformirani rudarji iz Hrastnika in Trbovelj. Pokojni Jože Vrbič je bil pokopan 11. aprila 1971 ob 16. uri na pokopališču v Krmelju. V imenu podjetja in kolektiva se je poslovil od njega inž. Emil Kohne. Na grobu je sodelovala godba steklarne Hrastnik, moški pevski zbor iz Krmelja ter uniformirani rudarji iz Hrastnika in Zagorja. Pokojni Srečko Kordon, Ivan Bedenik, Miha Za-košek in Rudi Prah so bili pokopani 11. aprila ob 17. uri na pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Tu je bila osrednja komemoracija za vseh devet smrtno ponesrečenih rudarjev. Od njih se je v imenu podjetja in kolektiva poslovil glavni direktor inž. Albert Ivančič in Albin Žibret, predsednik občinskega sindikalnega sveta Hrastnik, v imenu občinskih organizacij iz Hrastnika, pred grobom pa so se od njih poslovili še Marko Podkoritnik, za družbeno-politične organizacije in rudnik Hrastnik, Ivan Zagožan za organizacijo ZB NOV iz Hrastnika, Polde Majdič v imenu pevskega zbora Svobode I. iz Hrastnika ter predstavnica družbeno-političnih organizacij iz Ljubljane. Na pogrebu je bilo navzočih okrog 8000 ljudi, med njimi so bili: Sergej Kraigher — predsednik skupščine SRS, Stane Dolanc — član izvršnega biroja ZKJ, Lidija Šcntjurc — član sveta federacije, Miha Marinko — član sveta federacije Krste s posmrtnimi ostanki ponesrečenih tovarišev so nosili uniformirani rudarji Zasavskih premogov-nikov-TrbovIje Foto Jože Gerhard Marjan Orožen — podpredsednik repuliške skupščine SRS, Janez Vipotnik — predsednik republiške konference SZDL, Leopold Krese — predsednik republiške gospodarske zbornice, republiški in zvezni poslanci iz Zasavja, predstavniki družbcno-poli-tičnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij iz Zasavja, predstavniki sindikalnih in drugih organizacij iz Ljubljane, uniformirani rudarji iz Velenja, Laškega, Senovega, Kanižarice in Kočevja, rudnika Kaše in srcdnjebosanskih rudnikov Zenica, ter predstavniki njihovih podjetij in številni drugi udeleženci iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Na pogrebu je sodelovala rudarska godba iz Hrastnika ter združeni pevski zbori iz Hrastnika in Dola pri Hrastniku ter zastavonoše sindikalnih praporov. V ponedeljek 12. aprila t. 1. je bil ob 16. uri pokopan v Lopatincu pri Čakovcu pokojni rudar Franjo Pinterič. V imenu podjetja in kolektiva se je od njega poslovil Aleksander Kandušar. Pogreba se je udeležila rudarska godba iz Zagorja, moški pevski zbor Loški glas iz Zagorja ter uniformirani rudarji iz Hrastnika in Zagorja. V ponedeljek 12. aprila t. 1. ob 13. uri je bil pokopan na pokopališču na Kalu pri Šentjanžu pokojni rudar Anton Janežič. Od njega se je poslovil v imenu podjetja in kolektiva Marko Podkorit-nik. Na pogrebu so sodelovali rudarska godba iz Hrastnika, moški pevski zbor Svobode I. iz Hrastnika ter uniformirani rudarji iz Hrastnika. Na vseh pogrebih so sodelovali zastavonoše sindikalnih praporov iz ZPT. Na posamezne pogrebne svečanosti so bili pravočasno organizirani avtobusni prevozi, položeni venci in opravljena vsa druga drobna organizacijska dela tako, da so pogrebne svečanosti potekale brez zastojev. Odbor je skupno z drugimi sodelavci v podjetju imel na skrbi nato še razgovore s svojci ponesrečenih rudarjev, o njihovih problemih, ki so se pojavili po izgubi svojih najdražjih. Tisk, radio in televizija so posvetili temu dogodku zelo veliko publiciteto. Sproti so obveščali preko svojih informativnih sredstev občane v naši republiki in v drugih republikah, o poteku reševanja, o poteku organiziranja in izvedbe pogrebnih svečanosti ter o vsem ostalem, ki je bilo kakorkoli povezano s to nesrečo. Množica sodelavcev, občanov in gostov se je udeležila dne 11. aprila t. 1. pogrebne svečanosti na pokopališču na Dolu pri Hrastniku Foto Jože Gerhard Od vseh devetih smrtno ponesrečenih rudarjev, se je v imenu delovne skupnosti Zasavskih premogovnikov poslovil pred Žalami na Dolu pri Hrastniku, glavni direktor ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Foto: Jože Gerhard Na naslov podjetja, kakor tudi na naslov sindikalne organizacije, je prispelo skupno 115 sožalnih g brzojavk in pisem. Z vsebino teh smo seznanili | družine pokojnih naših sodelavcev, kakor tudi vse | delovne enote ZPT. V počastitev spomina vseh devetih ponesrečenih rudarjev so poslale številne delovne organizacije, družbeno-politične skupnosti in družbeno-politične organizacije, trgovska podjetja s kurivom in posamezni občani, številne žalne vence, ki so bili položeni na grobove vseh devetih izgubljenih tovarišev. Izgubili smo devet dragocenih tovarišev, devet dragocenih življenj in devet družinskih očetov. Naravne sile so jih iztrgale iz naših vrst in jih uvrstile v vrsto tistih tovarišev, ki so svoj krvni davek v rudarstvu prispevali že v preteklih letih in desetletjih, odkar kopljemo premog v naših krajih. Ob tej nesreči in tragediji smo si edini, do bomo napravili vse in poiskali vse možnosti, ter uporabili vse znanje, da bi v bodoče preprečili in onemogočili delovanje naravnih sil tako, da bi v prihodnje ne prihajalo do takih hudih nesreč. Slava spominu vseh devetih naših izgubljenih tovarišev! Uniformirani rudarji iz vseh slovenskih premogovnikov so pripravili špalir na obeh stranih ceste, po kateri so šli udeleženci žalnega sprevoda Foto Jože Gerhard 1. maj — praznik dela Pred nami so praznični dnevi in verjetno se je že vsak član kolektiva odločil, kako bo najbolje, izkoristil te dneve. Saj pomeni, po elanu in nenehni navzočnosti na delu v celotnem jesensko—zimskem obdobju, za vsakogar ta pomladanski praznik določeno sprostitev in slavje osnovnega ustvarjalca vseh dobrin — dela. Na žalost praznujemo letošnje prvomajske dneve v znamenju in času o najhujši nesreči, ki je prizadejala podjetje v integriranem sestavu, kakor so sedaj Zasavski premogovniki. Tako bodo imeli ti praznični dnevi obeležje žalostnega spomina na tragedijo, ki je nastala pri delu v eni izmed faz proizvodnega procesa na etaži HI/6 jame Ojstro rudnika Hrastnik. Lahko rečemo,, da so žrtve te tragedije kot junaki u-mrli v prvi fronti dela, ki je v rudarstvu vedno povezano z določenim tveganjem. Ko bomo kjerkoli in kakorkoli praznovali prvomajske dneve, imejmo v spominu svetle like žrtve dela, ki na eni strani terja plačilo, na drugi strani nudi bogastvo. Zavedajmo se, da so žrtve na vseh področjih dela tiste, ki na določen način dajejo pobudo za hitrejši napredek znanstvenih dosežkov, ki naj omogočijo uspešnejše in varnejše delo v bodoče. Naj nas ta nesreče še bolj strne v nadaljnjih prizadevanjih za doseganje vedno večjih in boljših rezultatov dela na vseh področjih našega udejstvovanja. Glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Nosilec družbenega razvoja je delavski razred Predsednik Tito je imel govorna seji konference SZDL Jugoslavije. Med njimi je dejal, da je tu vprašanje ustavnih norm o vodenju naših ljudi, zlasti vodilnih. 21. in 22. amandma sta posvečena samoupravljanju in delavskemu razredu. Menili smo, da je treba v ustavi dati ustrezno mesto prav tistim, na katerih temelji vsa naša socialistična nadgradnja. Tudi v teh ustavnih spremembah bo imel naš delavski razred močno orožje, s katerim se bo lahko boril zoper pačenje samoupravljanja. Takšni primeri so bili. Tudi tisti, ki so odgovorni, bodo morali spoštovati te ustavne norme, ker je v mnogih krajih v naši državi samoupravljanje že začelo stagnirati. V imenu samoupravljanja .se je začelo upravljati. Tehnokratizem in birokratizem sta se v nekaterih panogah in nekaterih krajih naše države precej razpasla. Mislim, da bo s sprejetjem ustavnih sprememb delavski razred dobil pravo mesto in se bo lahko u-spešno razvijal. Pri tem mislim na vrsto vprašanj, na materialno podlago itd. Ni dovolj samo govoriti o samoupravljanju, ampak omogočati, da se bo razvijalo. Iz osnutka a-mandmajev je mogoče videti, da velja velika pozornost dogovorom in doseganju rešitev s sporazumevanjem, ne pa s preglasovanjem. Zelo dobro bi bilo, če bi to načelo izvedli v naši državi od vrha navzdol. Predsednik Tito je še poudaril, da je glavni nosilec družbenega razvoja pri nas delavski razred, velikanska množica ljudi, ki ustvarjajo. Naša skupnost se bo morala odreči nekaterim načrtom in preveč naglim korakom v izgradnji. Ustavne spremembe - ZPT Narodi Jugoslavije so pred novo zgodovinsko odločitvijo, podobno kot v letih 1941—1945, ko so enakopravni in suvereni narodi v času vojne in revolucije, polagali temelje novi državi. Skoraj tri desetletja dolga pot nove Jugoslavije je bila zaznamovana z uveljavljanjem njene izvirne poti v boju za svobodo, neodvisnost, demokracijo in socializem. Vsaka revolucija je nujno izvirna, specifična glede na specifične razmere, sicer ne more zmagati. Ker smo upoštevali svoje razmere in iskali pot, ustrezno našim razmeram, smo doslej kljub mnogim navidezno nepremagljivim težavam, krizam in preizkušnjam — še vedno uspeli. Za hitrejše uresničevanje gospodarske in družbene reforme, ki smo se je lotili leta 1965, so velikega pomena predvidene ustavne spremembe, ki so zajete v pripravljenih osnutkih amandmajev od XX do XL, o katerih bo tekla najširša javna razprava in bodo nato z dopolnili sprejeti v zvezni skupščini v mesecu juniju ali juliju 1.1. Bližnje ustavne spremembe so nedvomno bistvene za prihodnost slehernega človeka, naj gre za njegov položaj in pravice, ki izvirajo iz dela, naj gre zanj v narodu in republiki ali pa za njegov položaj v federaciji. Vse spremembe na političnem in gospodarskem področju družbenega življenja so proces doslednega izvajanja samoupravljanja in se v tem trenutku vključujejo v nadaljnjo e-tapo revolucionarnega boja za de-etatizacijo družbeno-gospodarskih in družbeno-političnih funkcij, odtujenih od delavskega razreda. Dosledno izvajanje samoupravljanja zahteva, da bistvene funkcije upravljanja in odločanja z družbenimi sredstvi prenesemo in prepustimo proizvajalcu in delovnemu človeku v združenem delu. Iz teh izhodišč, pa na podlagi tržnega gospodarjenja dohodka in in komunisti delitve po delu, raste celotna družbena organizacija od osnove do federacije. Za Zasavske premogovnike, ki združujejo več temeljnih organizacij združenega dela, sta brez dvoma najpomembnejša osnutka XXI. in XXII. ustavnega amandmaja. Nekaj bistvenih povzetkov iz besedila XXI. amandmaja: Temelj socialističnih samoupravnih razmerij je tak družbeno-gospodarski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da dela z reprodukcijskimi sredstvi v družbeni lasti in neposredno ter e-nakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije; glede na medsebojno odvisnost, odgovornost in solidarnost uresničuje svoj osebni, gmotni in moralni interes ter pravico uživati uspehe svojega dela in da razvija svoje delovne ter druge ustvarjalne sposobnosti. Da bi zagotovili tak družbeno-go-spodarski položaj delovnega človeka, je delovnim ljudem kot njihova neodtujljiva pravica zagotovljeno, da v temeljnih organizacijah združenega dela ustvarjajo dohodek, na podlagi svojega dela pa ravnajo z zadevami in sredstvi družbene reprodukcije, ter odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarjajo. Delovni ljudje v delovni organizaciji imajo pravico, da kot temeljno organizacijo združenega dela organizirajo vsak njen del, ki je delovna celota, v kateri se rezultat njihovega skupnega dela lahko pri delitvi izkaže kot vrednost in ga je na tej podlagi mogoče samostojno izraziti. Po sprejetju ustavnih amandmajev, bodo pred ZK postavljene odgovorne naloge za izvajanje načel ustavnih amandmajev, predvsem tistih, ki govorijo o vlogi in položaju delovnega človeka v temeljni organizaciji združenega dela, kot tudi položaj in vloga temeljnih organizacij združenega dela v okviru Zasavskih premogovnikov. Ta vprašanja so že dalj časa aktualna in terjajo hitrejše reševanje, ker jih ne bo mogoče odlašati v nedogled, zaradi še ne vzpostavljenih enakih ali vsaj približno enakih pogojev gospodar- jenja posameznih delovnih enot oziroma temeljnih organizacij združenega dela v okviru Zasavskih premogovnikov. Eventualne razlike v pogojih gospodarjenja bo pa možno odstraniti oziroma omiliti s sprejemanjem družbenega dogovora znotraj gospodarske organizacije, ki ga naj sprejmejo samoupravni organi. Le na tej osnovi bomo v smislu predlaganih ustavnih amandmajev gradili naprej našo samoupravno socialistično družbo in to od baze do družbeno-politične nadstavbe. Predlagane ustavne spremembe, ki so prišle v razpravo med najširše množice, imajo poleg nadaljnje izgradnje našega družbeno-ekonom-skega in političnega sistema, velik pomen tudi za nadaljnjo utrditev integracije jugoslovanskih narodov in narodnosti, katera je bila v zgodovini že večkrat izražena in potrjena. Kljub temu pa skušajo v tem trenutku razne struje etatizma in nacionalizma izkoristiti predvidene ustavne spremembe za uresničevanje svojih ciljev, ki nimajo nič skupnega z nadaljnjim utrjevanjem bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Predlagane ustavne spremembe določajo tudi novo organizacijo, pristojnosti in medsebojne odnose organov federacije. Te spremembe vse- binsko označujejo novo in zelo pomembno etapo v procesu nadaljnjega prilagajanja strukture organov federacije, mnogonacionalne strukture naše države, kakor tudi demokratizacije političnega sistema. V novi organizaciji zveznih organov, kakršna je predlagana, pomeni največjo novost ustanovitev predsedstva socialistične federativne republike Jugoslavije. Vloga predsedstva SFRJ in njegove temeljne funkcije, izhajajo iz predlaganega u-stavnega določila, po katerem bo predsedstvo ustanovljeno na podlagi enakopravnega zastopstva republik in ustreznega zastopstva avtonomnih pokrajin, da bi tako neposredno sodelovali pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije. Predlagane ustavne spremembe, ki bodo predmet razprave najširše javnosti, pomenijo nov dokaz moči in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ne pa kriza našega sistema in mednacionalna nesoglasja, kot to naši sovražniki mislijo in želijo. Zato se more ZK pri obravnavanju osnutka ustavnih amandmajev v celoti vključiti v razpravo in skupno z ostalimi družbeno-po-litičnimi faktorji in občani to enotnost narodov tudi dokazati in potrditi. Ludvik Zalokar Položaj ZPT v časa Izvajanja stabilizacijskih ukrepov Ob zelo razširjenih razpravah o stabilizacijskih ukrepih v našem gospodarskem sistemu se mi zdi, da se moramo najprej vprašati, kaj pričakujemo od teh ukrepov. Verjetno je težko pričakovati, da se bomo v zelo kratkem času privadili nekoliko drugačnemu pojmovanju gospodarskih odnosov, kot je to bilo v preteklosti. V bistvu gre pri takšnih spremembah skoraj vedno za to, da je neka stran pri tem prizadeta. Nemogoče je namreč pričakovati, da bo za vse enako dobro, kakor je bilo preje, če vemo, da smo trošili preveč na področju investicijske, splošne in osebne porabe. Bistvo stabilizacijskih ukrepov pa je, da spravi vse oblike porabe v sklad z razpoložljivimi sredstvi. Pri tem seveda nastaja vprašanje, kako Zadostiti vsem željam in zahtevam ter težnjam, da naj nihče ničesar ne izgubi. Gre za ukrepe na področju kreditno-denarne politike, zmrznje-nja cen, omejevanja splošne porabe, gre za strožje kriterije investicijske izgradnje ter omejevanja stihije na področju oblikovanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Res je, da v trenutni situaciji še vedno ne moremo govoriti o stabilizaciji cen. To se odraža tako pri cenah materiala, ki služi za proizvodnjo, kot tudi pri cenah blaga za široko porabo. Vsaka panoga industrije želi v tem času doseči zanjo čimbolj ugoden položaj, bodisi, da so to cene, bodisi da so to pogoji uvoza ali izvoza. Res je seveda tudi, da so nastala določena neskladja, da so cene nekaterih potrošnih dobrin že dalje časa (celo od leta 1965) nespremenjene, da smo imeli v preteklosti cene pod kontrolo, maksimirane in proste cene in da je iz teh različnih režimov cen, nastal tudi različen položaj gospodarskih organizacij v pogojih stabilizacije. Vprašanje je torej, v kakšnem položaju je naše podjetje ob že delujočih in predvidenih stabilizacijskih ukrepih. Pri našem podjetju ni problematičen uvoz surovin, ker jih za proizvodnjo ne potrebujemo. Problemi nastajajo predvsem pri podražitvah cen ostalega materiala, ki pomeni tudi povečanje lastne cene in stroškov proizvodnje. Deloma nastajajo problemi z uvozom opreme zaradi znižane vrednosti dinarja in sorazmerno povišanih carinskih dajatev in taks. To daje seveda manjšo možnost za nakup opreme iz u-voza. Mislili smo, da bo nekoliko lažje z likvidnostjo, t. j. s plačili za prodani premog, vendar smo se kar precej zmotili, saj je sedaj, lahko bi rekli, slabše s plačili, kakor je bilo d rej. Del te nelikvidnosti gre vsekakor na račun povečanih cen premoga s 1. januarjem 1971, večji del pa na račun slabšega plačevanja kupcev. Pri splošni oceni, kaj je potrebno podvzeti v podjetju, da bomo tudi mi prispevali k modernizaciji, je potrebno predvsem imeti pred očmi nenehno nujnost dvigovanja produktivnosti ter iskanja vseh oblik in možnosti modernizacije v podjetju. Ta smer razvoja je sicer pri nas izrazito prisotna, vendar pa omejena v svojem razmahu zaradi omejenih finančnih možnosti. Pri tem so tudi na področju najemanja kreditov precej omejene možnosti in nas to dejansko zavira v tempu nadaljnje modernizacije. Zato je potrebna v stroških proizvodnje skrajna slednja, kajti tudi ustrezna prodajna cena lahko postane ob premajhni pazljivosti in kontroli kmalu nezadostna. Po drugi strani menim, da ne moremo in ne smemo postavljati pretiranih zahtev v zvezi z osebnimi dohodki. Strinjam se, da so v primerjavi z nekaterimi drugimi še vedno neprimerni, vendar so se v zadnjem času bistveno popravili in zavedati se je treba, da jih je možno v bodočem popraviti le na osnovi boljših proizvodnih in finančnih rezultatov. V kratkem bo vprašanje osebnih dohodkov v podjetju moral urejati samoupravni sporazum na o-snovi splošnega družbenega dogovora. Delo na samoupravnem sporazumevanju v okviru vseh slovenskih rudnikov, je v teku. Seveda pa to niso in tudi ne morejo biti edina stališča, na podlagi katerih naj sledi usmerjanje akcij v podjetju. Tu so še: izpolnjevanje proizvodnega in finančnega načrta, organizacija podjetja, racio- nalizacija finančno - administrativne službe, nadaljnja razširitev samoupravljanja in želja po čim širšem sodelovanju pri odločitvah o bistvenih vprašanjih v podjetju. Osnovna naloga je torej, da bo ob vsaki akciji in dejavnosti vedno prisotna zavest, da smemo trošiti toliko, kolikor ustvarjamo. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Predlogi za izboljšanje gospodarskega položaja Gospodarska in družbena reforma zahteva od celotne družbene skupnosti, kakor tudi od vseh delovnih organizacij in slehernega zaposlenega, da se vključi v tok dogodkov, ki naj omogočijo, da se naše gospodarstvo postavi na bolj trdno osnovo. Ta zelo odgovorna in zapletena naloga za reševanje nastale situacije v gospodarstvu, pa mora biti v prvi vrsti prisotna pri vseh članih zveze komunistov. Naloge, ki so postavljene pred vodstva zveze komunistov in njihove osnovne organizacije, so v sedanji situaciji zelo aktualne. Osnovne organizacije zveze komunistov si morajo sestaviti programe dela, ki naj na enem ali drugem področju dela, zahtevajo od članov zveze komunistov, da s svojo aktivnostjo in delom, kaj največ prispevajo k temu, da bi bil z ukrepi stabilizacije naš osebni in družbeni standard, čim manj prizadet. Komunisti rudnika Hrastnik smo takoj potem, ko so zvezni organi sprejeli stabilizacijske ukrepe, začeli razpravljati o tem, kaj moramo storiti tudi pri nas. Razprave, ki so bile zelo konkretne so pokazale, da obstojajo tudi pri nas vprašanja, ki prav v tem času zahtevajo hitrejše reševanje. Konkretne razprave članov organizacij zveze komunistov so zahtevale od vodstva zveze komunistov rudnika Hrastnik, da pripravi program ukrepov v zvezi s stabilizacijo in izboljšanjem gospodarskega položaja. Ukrepi naj se nanašajo predvsem na naslednja vprašanja: 1. zmanjšali naj bi število zaposlenih v režiji, ugotovljeno je bilo, da se stalež bolanih v zadnjem času povečuje ter, da se pojavlja nered pri tistih bolnikih, ki se vozijo na delo iz okoliških kra- jev, nujna je modernizacija dela v administrativnih službah, stalež zaposlenih naj bi znižali z naravno fluktuacijo, režijska dela pri jamski mehanizaciji je nujno zamenjati z raznimi avtomatskimi napravami; 2. postavljena lastna cena naj postane merilo gospodarjenja v delovnih enotah, izboljšati je finančno stanje v stranskih dejavnostih kot je to primer v kamnolomu in betonarni, z dostopnim uvajanjem mehanizacije, zmanjševati je porabo lesa z večjo porabo jeklenega podporja, povečati je treba gospodarjenje z jeklenim podporjem, pravočasno je vzdrževati elektrostrojne naprave in nabavljati ročno in strojno orodje itd., 3. vplivati je na izboljšanje kvalitete in sortimentov premoga. Urediti je vse potrebno za doseganje čim večjih količin debelih vrst premoga; 4. ostali vplivi za doseganje načrtovane proizvodnje: izdelava načrta enakomernega koriščenja letnih dopustov, ureditev tehnološkega procesa v proizvodnji tako, da bo proizvodnja čim bolj enakomerna in načrt dosežen tudi v 42-urnem delovnem tednu, racionalno koriščenje delovnega časa, zainteresirani e članov kolektiva za dajanje čimveč idej za tehnične izboljšave itd., 5. srednjeročna vlaganja v modernizacijo: vlaganje sredstev v tiste jamske objekte in stroje, ki naj v bližnji perspektivi omogočijo doseganje večje proizvodnje in sproščati mlado delovno silo, prevoz po jaških zamenjati s prevozom po trakovih, modernizirati skupni prevoz itd., 6. ostali vplivi: večja aktivnost samoupravnih organov in družbeno -političnih organizacij, organiziranje kar najboljšega dela z delovnim skupinami in naloge samoupravnih organov ter družbe-no-političnih organizacij v okviru družbenega dogovarjanja. Iz naštetih točk je razvidno, da smo člani zveze komunistov rudnika Hrastnik razpravljali o vprašanjih, ki se v glavnem nanašajo na problematiko svoje delovne enote, vendar pa posredno dosti pomenijo za izboljšanje gospodarskega položaja v Zasavskih premogovnikih. O programu ukrepov so vse osnovne organizacije zveze komunistov razpravljale in jih sprejele. Istočasno so prejele tudi sklep, da se program ukrepov predložil v razpravo konferenci zveze komunistov Zasavskih premogovnikov, samoupravnim organom in sindikatom. S takim načinom dela bo omogočeno, da bodo člani zveze komunistov kar največ prispevali k realizaciji vsega načrtovanega dela, ki nam lahko v sorazmerno kratkem času, že daje pozitivne rezultate. Program ukrepov poleg naštetih točk obvezuje nas člane zveze komunistov, da ne bomo v sedanji situaciji razpravljali le o spremembah v političnem sistemu, pač pa tudi o konkretnem delu v podjetju. Člani zveze komunistov bomo istočasno razpravljali o spremebah v političnem sistemu in o ukrepih za stabilizacijo v gospodarstvu. To je zelo »pomembno, saj niti eno niti drugo, ne more biti med seboj ločeno, pač pa mora oboje postati strnjena osnova zavesti in dela slehernega občana, ki naj ima za končni cilj boljše in lepše življenje nas vseh. Jože Leskovar Doseganje in poraba amortizacijskih sredstev v letu 1970 Leto 1970 je značilno po tem, da smo dokončevali investicijske objekte po sprejetih sanacijskih programih. Ti so terjali pospešena in precejšnja vlaganja investicijskih denarnih sredstev, predvsem amortizacije, v osnovna sredstva. Pri izvajanju del je prišlo do zvišanja predračunskih zneskov, predvsem zavoljo dodatnih objektov in nabave razne opreme, kar ni bilo zajeto v programih, za katere nam je bilo o-dobreno posojilo. Vse podražitve in dodatna dela smo morali plačati v celoti iz lastnih sredstev. Zaradi tega je prišlo do prekoračevanja amortizacijskega denarja, saj smo za vlaganja v osnovna sredstva porabili v preteklem letu več, kot pa smo imeli amortizacije na razpolago. Na povečanje porabljene amortizacije pa je vplivalo tudi zapadlo posojilo v letu 1970. Odplačali smo prvo anuiteto v višini 603.900,00 dinarjev. Ob upoštevanju prihranka na a-mortizaciji iz preteklih let, doseganje in porabo v letu 1970, izkazujemo koncem leta 1970 za 2,557.400,00 din več porabljenih amortizacijskih sredstev, kot smo jih pa imeli na razpolago. Leto 1970 pa nam daje naslednjo sliko: 1. Porabljena amortizacija: — za redno nadomestitev osn. sredstev — za udeležbo pri investicijskih posojilih — za odplačilo anuitet Skupaj porabljeno 2. Dosežena amortizacija pri obračunih (v višini knjigovodskih odpisov osnovnih sredstev) 3. Več porabljeno v letu 1970 Prekoračenja izkazujemo že pri izdatkih za redno zamenjavo osnovnih sredstev, ki pa se nato še poveča za udeležbo pri investicijskih posojilih in za znesek odplačanih dolgov (anuitete). S primerjavo ustvarjene in porabljene amortizacije po delovnih eno- 19,592.200,00 din 2.128.100.00 din 2.707.300.00 din 24,427.«00',00 din 18,767.600,00 din 5,660.000,00 din tah ugotavljamo, da rudnika Trbovlje in Hrastnik nista porabila vse dosežene amortizacije, d očim izkazujeta rudnik Zagorje in separacija iz znanih razlogov precejšnje preseganje. Pri drugih enotah so manjše pozitivne oziroma negativne razlike. Gibanje amortizacije po delovnih enotah Rudnik Hrastnik: a) doseženo b) porabljeno: 4,599.800,00 din — redna zamenjava 1,858.300,00 — udeležba pri posojilu 165.40(1,00 — anuitete 300.000,00 2,323.700,00 din c) manj porabljeno • 2,276.100,00 din Rudnik Trbovlje: a) doseženo b) porabljeno: 3,639.400,00 din — redna zamenjava 1,706.800,00 — anuitete 207.600,00 1,914.400,00 din c) manj porabljeno 1,725.000,00 din Rudnik Zagorje: a) doseženo b) porabljeno: 5,287.500,00 din redna zamenjava 8,738.800,00 — anuitete 1,504.200,00 10,243.000,00 din c) več porabljeno 4,955.500,00 din Separacija: a) doseženo b) porabljeno: 2,823.200,00 din — redna zamenjava 4,797.600,00 — udeležba pri posojilu 1,806.500,00 — anuitete 296.000,00 6,900.100,00 din c) več porabljeno 4,076.900,00 din Druge enote v osnovni dejavnosti: a) doseženo: — elektrostrojni obrat 204.200,00 — žaga 54.300,00 — laboratorij 18.300,00 — uprava ZP 182.800,00 — zakupnine b) porabljeno: 281.900,00 741.500,00 din . — elektrostrojni obrat 69.000,00 — žaga 3.000,00 — laboratorij 3.80(0,00 — uprava ZP 538.000,00 613.800,00 din c) manj porabljeno 127.700,00 din Poleg tega smo porabili za nabavo opreme, ki jo uporabljajo vsi rudniki (med drugim stroj F 6-A za prodiranje prog), še 1,162.900,00 din. a) doseženo b) porabljeno c) presežena poraba 17.091.400.00 23.157.900.00 6,066.500,00 din din din Če povzamemo končne zneske o- ziroma razlike med doseženo in po- Negativna razlika se zniža na rabljeno amortizacijo v delovnih 5,660.000,00 din, ker drugi stranski enotah osnovne proizvodnje, dobimo obrati niso v celoti porabili ustvar-naslednji rezultat: jene amortizacije. »AKCIJA 75« Zakaj »75«? Republiška konferenca zveze mladine Slovenije si je v svojem programu zadala nalogo, da se z vso vnemo posveti problemom mladih v delovnih organizacijah. Najpomembnejša je nedvomno »akcija 75«, v kateri bo posebej programirala in spremljala delo 75 aktivov ZMS v delovni^ organizacijah. Med izbranimi aktivi, ki sodelujejo v tej akciji, je tudi naš aktiv. Vodstvo republiške konference ZMS bo pomagalo pri premagovanju naših vsakdanjih težav in vsebinskem programiranju našega dela. V okviru »akcije 75« ima republiška konferenca ZMS poseben izobraževalni program za vodstvene kadre sodelujočih aktivov. Program poteka v obliki seminarjev in razgovorov z najvišjimi predstavniki slovenskega javnega, gospodarskega in političnega življenja. Zakaj posebna usmeritev k zaposleni mladini? Ker je ta del mlade generacije izredno številčen in predstavlja polovico članstva organizacije in več kot tretjino vseh zaposlenih. Kakor je pomembno število zaposlenih mladincev, je pomembna tudi kvaliteta problemov, s katerimi se mladi kot sestavni del zaposlenih, srečujemo. Zato smo mladi do razmer zelo kritični in še zlasti do ovir, ki onemogočajo hitrejši prodor resnično samoupravnih odnosov. Vedeti pa moramo, da je delno vsak zaposlen, posebno pa še mlad član kolektiva, soodgovoren za razmere danes, da je soodgovoren za razmere jutri in da ni dovolj biti le kritičen. Zato se bomo morali temeljito lotiti problemov, ki nas tarejo in začeti reševati probleme, ki smo si jih v programu akcije zastavili. In kakšen je program akcije? Zanimiv in pester je za vse mlade, to pa predvsem zato, ker smo si zadali nalogo rešiti in razpravljati o problemih, ki tarejo vse mlade. Naj navedem samo nekaj bistvenih točk programa: — kadrovska politika s poudarkom na dodatnem izobraževanju in u-sposabljanju mladih, — razvojni načrt podjetja, — stanovanjska problematika, — telesna kultura in rekreacija mladih, — samoupravljanje in družbeno dogovarjanje. Za realizacijo vsega tega pa bo potrebno angažirati vse aktive, obrate in enote, predvsem pa mlade, s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Seveda računamo tudi na pomoč, podporo in sodelovanje s strani organizacije ZK, sindikata, samoupravnih organov in vodilnih tovarišev v podjetju. Le v tem primeru bo mladinska organizacija, z uresničitvijo akcije dosegla tisto vlogo kot ji gre. Stane Bizjak Obrat za specialna rudarska dela: a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava — anuitete c) manj porabljeno Manj porabljena sredstva so le navidezna, ker je nabavil obrat za specialna rudarska dela precej opreme iz 70 %-nega posojila RUDIS-a, GRAM AT: a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava — udeležba pri posojilu — anuitete c) več porabljeno Tudi pri tem obratu je dejanska poraba amortizacijskih sredstev višja, ker še niso obračunani avansi dobaviteljem in izvajalcem ter obvezni depoziti pri banki. 759.100,00 din 133.100,00 117.000,00- 250.100,00 din 509.000,00 din lastno udeležbo v višini 30 % pa smo plačali že v letu 1969. Razen tega pa smo plačali razne avanse za uvozno opremo, ki še tudi niso v celoti ob- računani. 401.200,00 din 127.200,00 156.200,00 282.500,00 565.900,00 din 164.700,00 din Avtopark: a) doseženo 515.900,00 din b) porabljeno 453.700,00 din c) manj porabljeno 62.200,00 din Neproizvodne dejavnosti podjetja, t. j. rudarski šolski center, menze in počitniški domovi, so ustvarjali lastno amortizacijo, ki so jo uporabljali po vsakokratnih sklepih osrednjega delavskega sveta. Višina dosežene amortizacije je zadoščala za najnujnejše potrebe. Preveč porabljena amortizacijska sredstva so vplivala zelo negativno na finančno likvidnost podjetja. V osnovna sredstva smo morali začasno vložiti denarna obratna sredstva, ki nam jih je zato primanjkovalo za financiranje tekoče proizvodnje. Zato smo bili primorani najemati razne premostitvene kredite, ki niso ravno poceni in je tudi to negativno vplivalo na višino proizvodnih stroškov. Ker pa so investicije v glavnem končane, vsaj v I. polletju 1971, ne bodo potrebna tolikšna amortizacijska sredstva. Zato pričakujemo, da bomo'v tem razdobju nepovoljno razliko iz leta 1970, pokrili. • Roman Turnšek Gibanje proizvodnje v I. 3-mesečju 1971 V novo leto smo startali z določenimi neznankami glede višine proizvodnega načrta. Da bi situacijo rešili, smo s kupci preloga podpisali le prodajne pogodbe za I. trimesečje. Največji porabnik-termoelektrar-na Trbovlje, je v prvih prijavah zahtevala znatno višje količine premoga kot v letu 1970, vendar je bila poraba že I. trimesečju znatno nižja zavoljo tega, ker je obratovala manj ur in z nepolno zmogljivostjo. Prav tako nam ni bilo znano, kakšen bo končni učinek nove težkote-kočinske separacije, ki jepričela redno obratovati šele 20. decembra preteklega leta in zato z njenim obratovanjem in efekti še nismo imeli dovolj izkušenj. Mesece januar, februar in delno marec štejemo obi-čanjo med zimo kot najbolj konjuk-turne mesece v pogledu prodaje. Ker se je vreme že januarja močneje topilo, je nastalo vprašanje, kakšen bo plasman premoga zlasti za široko porabo. Vse načrte nejasnosti so se kmalu za nas pozitivno razbistrile in povprašanje je bilo tako veliko, da smo bili prisiljeni obratovati tudi ob sicer dela prostih sobotah in delno enotretjinsko tudi ob nedeljah. Ostalo je nerešenov edino vprašanje obratovanja termoelekrtame Trbovlje, saj je bila proizvodnja kotlov-nega rovnega premoga, kotlovnega premoga iz težkotekočinske separacije in prahu znatno višja, kot pa je bila njihova poraba. Navedeno analizo podajam zato, da že ob zaključku I. trimesečja pregledamo dosežke v proizvodnji premoga in ugotovimo, kje so bila odstopanja od predvidevanj po letnem načrtu in katere ukrepe j e potrebno podvzeti, da bi eventualna negativna odstopanja čimpreje odpravili. Zaradi lažje ocenitve .uspehov, pa tudi neuspehov, podajam analizo proizvodnje I. trimesečje letošnjega leta, v primerjavi z letnim proizvodnim načrtom in v primerjavi z dosežki v lanskem I. trimesečju: Pregled proizvodnje po vrstah premoga in proizvodnih enotah: I. trimesečje komercialni premog štev. proizvodne enote del. dni Hrastnik Trbovlje Zagorje RSC Trbovlje RSC Zagorje Skupaj plan 1971 74 1/3 165.000 133.100 4.500 4.000 306.600 doseženo 1971 75 1/3 T78.717 5.341 148.630 7.929 4.670 345.287 razlika + 1 0/3 + 13.717 + 5.341 + 15.530 + 3.429 + 670 + 38.687 doseženo 1970 77 0/3 170.693 30.997 141.760 3.077 6.240 352.767 razlika 1971-70 —1 2/3 + 8.024 —25.656 + 6.870 + 4.852 —1.570 —7.480 kotlovni premog plan 1971 74 1/3 _ 162.500 162.500 doseženo 1971 75 1/3 2.483 166.349 81 1 168.913 razlika + 1 0/3 +2.483 + 3.849 +81 + 6.413 doseženo 1970 77 0/3 13.607 147.313 13 160.933 razlika 1971-70 —1 2/3 —11.124 + 19.036 + 68 + 7.980 Skupna proizvodnja premoga po proizvodnih enotah: skupno premog štev. proizvodne enote I. trimesečje del. deL Hrastnik Trbovlje Zagorje RŠC Trbovlje RŠC Zagorje Z P — T plan 1971 74 1/3 165.000 162.500 ' 133.100 4.500 4.000 469.100 doseženo 1971 75 1/3 181.200 171.690 148.630 ■ 8.010 4.670 514.200 razlika + 1 0/3 + 16.200 + 9.190 +15.530 + 3.510 + 670 +45.100 doseženo 1970 77 0/3 184.300 178.310 141.760 3.090 6.240 513.700 razlika 1971-70 —1 2/3 —3.100 —6.620 +6.870 + 4.920 —1.570 + 500 Pregled gibanja višine dnevne proizvodnje po proizvodnih enotah: dnevno ton proizvodne enote plan 1971 74 1/3 2.220 2.186 1.791 60 54 6.311 doseženo 1971 75 1/3 2.405 2.279 1.973 106 62 6.825 razlika + 1 0/3 + 185 + 93 +182 + 46 + 8 + 514 doseženo 1970 77 0/3 2.394 2.316 1.841 40 81 6.671 razlika 1971-70 —1 2/3 + 11 —37 +132 + 66 —19 + 154 Iz pregleda je razvigno, da je ga več, je dnevna proizvodnja le žah v jami Kotredež pod starimi bilo z enim delovnim dnem več za 37 ton nižja, a za 93 ton višja od gramozi, pridobivanje premoga iz kot je bilo predvideno po delovnem načrtovalne. Od vseh proizvodnih nadkopnega dela odpade, ker mora načrtu, proizvedenih 38.687 ton ko- enot je edino rudnik Trbovlje tisti, ta premog tvoriti filter oziroma izo- mercialnega in l 3.413 ton kotlovnega katerega višina proizvodnje je v ne- lacijsko ploščo proti tem dolomitnim premoga več, oziroma skupno 45.100 posredni bližini od obratovanja ozi- gramozom. ton več in da je znašala povprečna roma potreb termoelektrarne Trbov- Rudarski šolski center, je načrt dnevna proizvodnja 514 ton več kot Ije in razpoložljivih kapacitet njenih proizvodnje, zaradi dela ob porstih je določal načrt. V primerjavi z do- deponij. Boljše proizvodne uspehe je sobotah in z inštruktorji celo ob ne- seženo proizvodnjo v I. trimesečju leta 1970 je bila pri 1 2/3 delovnem dnevu manj, proizvodnja komercialnega premoga za 7.480 ton nižja, proizvodnja kotlovnega premoga pa za 7.980 ton višja in skupno za 500 'ton višja. Tudi povprečna dnevna proizvodnja je za 154 ton višja. Rudnik Hrastnik je proizvodni načrt presegel za 16.200 ton. Ce upoštevamo, da je separiranje na novi težko tekočinski separaciji eksektnej-še in da je rudnik postal skoraj izključni proizvajalec komercialnega premoga na področju rudnikov Hrastnik in Trbovlje, je porast proizvodnje še močnejši, zlasti če ga ocenjujemo v finančnem pogledu. Povprečna dnevna proizvodnja je znašala 185 ton več kot jo je predvidel načrt. Tako močno povečanje proizvodnje je bilo možno predvsem zaradi boljših odkopnih pogojev, saj proizvodnje niso ovirali niti jamski ognji, niti vodni vdori. Povečanje višine nadkopnega dela širokočelnih odkopov je omogočilo še večjo koncentracijo odkopov in tudi pustitev odkopavanja slabših talninskih predelov. Rudnik Trbovlje je bil vključen v proizvodni načrt le kot proizvajalec kotlovnega premoga. Načrt za to vrsto . premoga je presegel za 3.849 ton, poleg tega pa smo premog boljše kvalitete preusmerili v težkoteko-činsko separacijo in je zato proizvedel posebej še 5.341 ton komercialnega premoga. Skupno je presegel načrt za 9.190 ton. Kljub temu, da je proizvedel 25.656 ton komercialnega premoga manj kot v lanskem I. trimesečju in 19.036 ton kotlovne- oviralo tudi zaključevanje etaž v poljih Polaj III, kota 283 in Zgornjem VII. kota 305 ter delo pod starimi gramozi na novi etaži Zgornjega VII. polja, kota 290. Rudnik Zagorje je zaradi aktiviranja jamskih objektov, ki so bili zgrajeni po sanacijskem načrtu, prešel v jami Kotredež na pospešeno odkopavanje premoških ostankov nad višino 4. obzorja. Zaradi vec:: višin nadkopnih delov širokočelne odkopne fronte in večje koncentracije, je kljub slabšim odkopnim prilikam v jami Kisovec, proizvedel 15.530 ton več kot je določal načrt in 6.870 ton ve čkot v istem oddob-ju lanskega leta. Večjo angažiranost moštva na proizvodnih deloviščih so ovirala tudi pospešena raziskovalna dela in likvidacija opuščenih komunikacij. Na novo zastavljenih eta- Gibanje storitev: deljah, prekoračil skupno za 4.180 ton in šeto RŠC Trbovlje za 3.510 ton in RŠC Zagorje za 670 ton. Ker je bilo potrebno v jami Kisovec izvršiti precej pripravljalnih del, so povečali proizvodnjo v Trbovljah v polju Lakonca. Tudi v primerjavi z lanskim enakim obdobjem je proizvedel 3.350 ton več. Celotno podjetje je proizvedlo v primerjavi z lanskim letom 7.480 ton komercialnega premoga manj in 7.980 ton kotlovnega premoga več. Vsa nihanja proizvodnje, bodisi v pozitivnem, bodisi negativnem smislu, se odražajo tudi v doseženih storitvah. Primerjava storitev, doseženih v lanskem letu in letošnjem I. trimesečju, je še toliko bolj zanimiva, ker se višina proizvodnje ZPT razlikuje v celoti le za 500 ton in le za 1 2/3 delovnih dni. Rudnik Odkopna 1971 1970 Jamska 1971 1970 Obratna 1971 1970 Rudniška 1971 1970 Hrastnik 10,24 9,64 3,69 3,43 3,30 3,07 2,48 2,36 Trbovlje 10,93 11,52 4,84 4,76 4,07 4,00 3,50 3,29 Zagorje 8,76 7,54 2.87 2,44 2,32 1.88 2,12 1,75 ZP — T 9,97 9,49 3,67 3,38 3,11 2,80 2,61 2,36 Iz tabele je razvidno, da so vse storitve, razen odkopne, na rudniku Trbovlje višje kot v lanskem I. trimesečju. Vzroki za slabše odkopne storitve na rudniku Trbovlje so obrazloženi že pri analizi višine proizvodnje. Prehod na dvoetažno odkop-no metodo v vseh jamah, razen v vzhodnem predelu jame Loke in prehod na povečano višino nadkop- nega dela, sta omogočila višje odkopne učinke. S to odkopno metodo smo dosegli tudi večjo koncentracijo delovišč in s tem manj pripravljalnih in vzdrževalnih del. Tudi izkoristek transportnih sredstev jamske mehanizacije je zaradi koncentracije boljši. Vsi ti ukrepi so močno vplivali tudi na dvig ostalih storitev. Rudniška storitev za podjetje, ki je bila načrtovana v višini 2,44 ton za leto 1971 in za I. trimesečje v višini 2,55 ton/delavnik, je bila višja zaradi močno prekoračenega načrta proizvodnje' in obratovanja ob dela prostih sobotah in delno nedeljah, ki niso bile angažirane režijske dejavnosti. Prav zaradi manjšega anga žiranja režijskih dejavnosti, je tudi dvig rudniške storitve največjl, dočim je dvig jamske in obratne storitve še vedno močno' vzporeden z dvigom odkopne storitve. Ta ugotovitev nas še vedno opominja, da še nismo storili dovolj, da znižamo število delavnikov pri pomožnih dejavnostih v jami in zunaj na obratih. Izjema pri tem je le rudnik Trbovlje. . Gibanje porabe glavnih vrst materiala in električne energije: Rudnik Les m3/000 t Krajniki m’/t Razstrelivo gr/t kWh/t 1971 1970 1971 1970 1971 1970 1971 1970 Hrastnik 9 9 0,89 0,87 118 109 14,28 14,32 Trbovlje 7 7 0,77 0,77 69 91 16,38 20,39 Zagorje 13 15 0,44" 0,42 297 320 32,40 40,04 ZP-T 9 10 0,72 0,71 154 162 20,37 23,94 Tudi pri porabi raznih materialov so bila dosežena določena izboljšanja. Posebno pomemben je napredek v znižanju porabe jamskega lesa. To znižanje je dosegel rudnik Zagorje sicer le za 2 m3/000 ton, vendar je to za njegove prilike do-kajšen uspeh, saj so že v letu 1969 trošili 20 m3/000 ton. Ni pa toliko pomembno znižanje porabe kot prehod na uporabo lesa manjših dimenzij in celo listavcev ter paran-cev, kar vse znižuje nabavno ceno in sploh težko nabavo lesa, saj je jamski les eden najkritičnejših materialov na tržišču, čeprav se mu je močno zvišala cena. Tako nizka poraba lesa je posledica močnega for-siranja nabave TH podporja in že delnega prehoda na uporabo kompletnega jeklenega podporja na ši-rokočelnih odkopih. Poraba krajnikov se praktično ni spremenila, saj jih nismo zamenjali s poizkusom uvajanja kakršnihkoli novih materialov, kot so žična pletiva in podobno. premogu. Prav zaradi malega števila priprav oziroma uvedbe strojnega izkopa prog, se je poraba razstreliva na rudniku Trbovlje še nadalje moč-nb znižala. Tudi rudnik Zagorje je znižal porabo razstreliva, vendar je še vedno zelo visoka, ker v nadkop-nem delu odstreljujejo izključno le s plinovamim razstrelivom, ki pa ima znatno manjši učinek. Da še nadalje znižamo porabo razstreliva in povečamo varnost, smo pričeli v jami Hrastnik v polju Talnega sklada uvajati rahljanje krovnih partij premoga s pomočjo visokotlačnega napajanja oziroma napajanja vrtin z vodo pod visokim pritiskom. V okviru celotnega podjetja se je močno znižala poraba električne energije, kot rezultat znižanja porabe na vseh rudnikih. Izredno pomembna je znižana poraba na rudniku Trbovlje zaradi manjšega angažiranja črpalk, ker polja Terezija II niso odkopavali in manjšega angažiranja etažnih črpalk in na rudniku Zagorje zaradi večje koncentracije proizvodnje oziroma boljšega Poraba razstreliva je porastla na izkoriščanja transportne mehaniza- rudniku Hrastnik zaradi pospeševa- cije in ekonomičnejšega obratova- n ja priprav, tako v jalovini kot v nja kompresorjev. Gibanje sortimentov po posameznih separacijah v odstotkih: Separacija Trbovlje Separacija Zagorje Sortiment plan I. trim. I. trim. plan I. trim. I. trim. 1971 1971 1970 1971 1971 1970 Kosovec 8,6 9,5 13,5 17,5 18,0 12,9 Kockovec 9,5 10,4 13,9 15,0 15,5 13,9 Orehovec 11,6 11,3 17,0 17,5 17,6 18,2 Grahovec 9,4 10,2 14,1 9,5 9,4 8,7 Zdrob 24,3 23,4 16,9 18,0 18,0 23,3 Prah 24,4 23,2 24,6 22,5 21,5 23,0 Kotlovni TTS 12,2 12,0 Razmerje kotlovni-komcrcialni premog po tonaži in odstotkih: I. trimesečje Kotlovni ton Komercialni ton Kotlovni Komercialni % % plan 1971 162.500 306.600 34,64 65,36 doseženo 1971 168.913 345.287 32,85 67,15 razlika + 6.413 + 38.687 — 1,79 + 1.79 doseženo 1970 160.933 352.767 31,33 68,67 razlika 1971-70 + 7.980 — 7.480 + 1,52 — 1,52 Za ekonomski uspeh podjetja pa ni pomembno le izpolnjevanje proizvodnega načrta, ampak tudi načrtovani padec posameznih vrst premoga, saj na obojem temelji finančni načrt podjetja. Padec posameznih vrst je pomemben zaradi zadovoljitve kupcev, predvsem pa zaradi različnih cen drobnih oziroma debelih vrst premoga. Kot je razvidno iz razpredelnice, je bil padec debelih vrst boljši od načrtovanega, zlasti na separaciji Zagorje. Primerjava padca vrst na separaciji Trbovlje s padcem v lanskem I. trimesečju je nemogoča, ker v procesu težkotekočinskega separiranja dobimo tudi vrsto med-produktov oziroma kotlovnega premoga, česar pa ni bilo pri separira-nju na prejšnji stari separaciji. Na izredno povečan padec debelih vrst iz rudnika Zagorje ima velik vpliv uvedba dvoetažne odkopne metode in z zavojnimi drčami urejen vertikalni transport. Iz posebne tabele je razvidno, da je bila dosežena količina proizvodnje komercialnega premoga ugodnejša od načrtovane, da pa je iz leta v leto manjša v korist kotlovnega premoga. Z grobo analizo dosežene proizvodnje, storitev, porabe glavnih vrst materiala in sortimentov, je podana le splošna slika dosežkov v I. trimesečju letošnjega leta. Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Okvirni program dela sveta za energetiko Za leto 1971 je svet predvidel naslednje naloge: sodeloval bo pri prizadevanjih za sprejem in izvajanje družbenega dogovora za ureditev vprašanj splošnega družbenega pomena, za sprejem samoupravnih sporazumov in za integracijsko povezavo elektrogospodarstva SRS. Poleg tega bo spremljal perspektivni razvoj elektrodistribucije, njegovo financiranje in integracijska gibanja. Sodeloval bo pri prizadevanjih za ureditev medsebojnih odnosov v e-lektrogospodarstvu SFRJ. Svet bo tudi sodeloval pri organizaciji in izvedbi posvetovanja o razvojnih problemih energetike SRS, spremjal bo izvajanje srednjeročnega in izpopolnjevanje dolgoročnega razvojnega programa energetike SRS, prizadeval si bo za izpopolnitev in uveljavitev novega sistema zbiranja sredstev za kompleksno energetiko, sodeloval bo pri obravnavi in reševanju osnovnih problemov premogovništva SRS, pri reševanju problema dolgoročne oskrbe SRS z naf-nimi derivati, pri pripravi in izvedbi plinifikacije itd. Financiranje investicij v letu 1970 V letu 1970 smo poleg redne zamenjave osnovnih sredstev in nakupov novih osnovnih sredstev, izvajali še naslednje investicijske programe: 1. sanacijski program rudnika Tr-bovIje-Hrastnik, 2. sanacijski program rudnika Zagorje, 3. rekonstrukcija opekarne, 4. izgradnja toplarne Trbovlje, 5. rekonstrukcija kamnoloma Vode, 6. nadzidava garaž na Trgu revolucije za pošlovno-tehnične prostore, 7. adaptacija lamparne in čakalnice na rudniku Trbovlje, 8. izgradnja drobilnice rovnega premoga, 9. izgradnja kotlovnice na separaciji, 10. ureditev potoka Kotredežca. 1. Za dela po sanacijskem programu rudnika Trbovlje-Hrastnik iz leta 1967, smo v letu 1970 financirali: din — iz sanacijske kredita 3,026.600,00 — iz lastne udeležbe 1,446.700,00 skupaj . 4,473.300,00’ Ta znesek pa se nanaša na: — rudarska dela 671.700,00 — zunanja gradbena dela 846.000,00 — domača oprema z montažo 2,351.500,00 — uvozna oprema s carino 604.100,00 din Po predračunu imamo še predvidenih in neporabljenih sredstev 1,753.000,00 din, od tega odpade na: sanacijski kredit 1,192.900,00 din, lastno udeležbo 560.100,00 din. Ta sredstva bomo porabili za rudarska dela (proge), jamsko transportno opremo (gumijaste transporterje), za plačilo nadzora montaže in nadzora nad poskusnim obratovanjem ter za plačilo carine za uvožene troley lokomotive. Za dodatna dela in prekoračitve po sanacijskem programu smo iz lastnih sredstev financirali še: din — gradbena dela 969.900,00 — oprema in montaža 215.900,00 — študije in projekti 309.500,00 skupaj 1,495.300,00 din Vsa ta dodatna dela so se nanašala na težkotekočinsko separacijo in ureditev okolice separacije. 2. Za dela po sanacijskem programu rudnika Zagorje iz leta 1967, smo v letu 1970 financirali iz sanacijskega kredita 147.600,00 din in sicer za uvozno opremo. S tem smo kredit, odobren za rudnik Zagorje (6,930.000,00 din) v celoti izčrpali. 3 3. Za rekonstrukcijo OPEKARNE smo financirali: — iz kredita za opremo, din instalacije in montažo 164.100,00 — iz lastnih sredstev za dodatna gradbena dela 100.500,00 skupaj 264.600,00 S tem smo kredit za rekonstrukcijo opekarne (1,481.000,00 din) v celoti porabili in investicijo tudi zaključili. 4. Za izgradnjo toplarne v Trbovljah smo financirali: din — iz kredita za toplarno 1,337.700,00 — iz kredita za rekonstrukcijo opekarne 208.400,00 — iz lastnih sredstev 380.100,00 skupaj 1,926.200,00 Ta znesek se nanaša na: — gradbena dela 873.900,00 — opremo, instalacije in montažo 1,021.500,00 — za projekte 30.800,00 Od odobrenega kredita 1,676.500,00 din je ostalo neporabljenega za leto 1971 torej še 338.800,00 din. 5. Za rekonstrukcijo kamnoloma Vode smo financirali din iz kredita 160.200,00 in sicer za: — gradbena dela 107,200,00 — domačo strojno in elektro opremo 53.000,00 Od odobrenega kredita 639.000,00 din je ostalo za leto 1971 še neporabljenih 479.400,00 din. 6. Nadzidavo garaž na Trgu revolucije smo v celoti financirali iz lastnih sredstev in sicer za: din — gradbena dela 425.800,00 — za projekte 20.000,00 skupaj 445.800,00 7. Adaptacijo lamparne in čakalnice na rudniku Trbovlje smo iz lastnih sredstev din financirali 157.900,00 pd tega za: — gradbena dela 148.300,00 — instalacije in montažo 9.600,00 8. Za drobilnico rovnega premoga smo financirali iz din lastnih sredstev 698.200,00 od tega za: — gradbena dela 39.200,00 — oprema 659.000,00 Objekt je že gotov in aktiviran. 9. Kontrola na separaciji je že tudi gotova, financirali pa smo zanjo iz lastnih sredstev v letu 1970 skupaj din 582.700,00 od tega za: — gradbena dela 15.300,00 — 'oprema 567.400,00 10. Regulacija potoka Kotredežca nas je v preteklem letu veljala lastnih sredstev din 3,448.600,00 od tega za: — gradbena dela 1,396.700,00 — oprema z montažo 2,051.900,00 Regulacija potoka je že končana. Poleg izvajanja naštetih investicijskih programov, pa smo v letu 1970 imeli še celo vrsto rednih zamenjav že izrabljenih in odpisanih osnovnih sredstev in tudi številne nove dobave posameznih osnovnih sredstev, ki pa niso bila zajeta v kakšnih večjih investicijskih programih. Za vsa ta investicijska dela in dobave smo financirali iz: din — lastnih sredstev 12,850.800,00 — iz kreditov 720.900,00 skupaj in sicer za: — rudarska dela — zunanje zgradbe — domačo opremo z montažo — uvozno opremo s carino — študije in projekte 13,571.700,00 4.994.700.00 17.600,00 6.814.200.00 1,634.000,00 111.200,00 Za vsa investicijska dela in dobave v letu 1970, ki se nanašajo na: — rudarska dela — zunanje zgradbe — domačo opremo z montažo — uvozno opremo s carino — študije in projekte din 5.666.400.00 4.940.400.00 13,908.100,00 2.385.700.00 471.500,00 . skupaj smo torej porabili — lastnih sredstev — kreditov 27.372.100.00 21.606.600.00 5,765.500,00 V letu 1970 smo še porabili lastna amortizacijska sredstva za: — plačilo obveznosti do dobavite- ljev osnovnih sredstev iz leta 1969 din 2,484.500,00 — odplačilo posojil 2,307.900,00 Skupaj smo torej porabili v letu 1970 amortizacijskih sredstev 26,399.000,00 Če sedaj napravimo primerjavo med doseženimi in porabljenimi amortizacijskimi sredstvi vidimo, da smo imeli v letu 1970 amortizacijskih sredstev 10,313.700,00 din od tega 3,519.800,00 din na žiro računu za obratna sredstva, 6,793.900,00 din pa v obliki izločenih sredstev za investicije in raznih drugih depozitov. 31. 12. 1970 smo imeli še amortizacijskih sredstev 6,267.800,00 din, ki pa so v celoti izločena za investicije ali razne druge depozite in jih torej ni bilo nič na rednem žiro računu, razlika znaša torej 4,045.900,00 din. V letu 1970 smo ustvarili amortizacijskih sredstev 18,767.600,00 din, ki smo jih povečali za: din — plačilo kupcev za osnovna sredstva 138.900,00 — iz rezervnega sklada za neodplač. vred- nost osnovnih sredstev 8.900,00 skupaj 18,915.400,00 Če k tem znesku prištejemo še gornjo razliko 4,045.900,00 dobimo skupno maso amortizacijskih sredstev za leto 1970 22,961.300,00 Ker smo v letu 1970 porabili 26,399.900,00 izkazujemo 31. 12. 1970 na žiro računu celo primanjkljaj oziroma preveč porabljenih amortizacijskih sredstev v višini —3,437.700,00 Miro Gole, dipl. oec. Finančni položaj podjetja po prvih dveh mesecih 1971 Realizacija proizvodnje premoga v januarju in februarju 1971 izkazuje tako po količini kakor po vrednosti, razmeroma ugoden rezultat. Brez rudarskega šolskega centra so proizvedli vsi trije rudniki skupno 335.210 ton, od tega smo prodali 334.744 ton, deponija pa se je povečala za 466 ton in je znašala koncem februarja skupno 30.499 ton (Trbovlje 18.231 in Zagorje 12.268 ton.) Po posameznih rudnikih se je gibala načrtovana in prodana proizvodnja premoga takole: rudnik načrtovano_______prodano_________ ___________% Hrastnik 109.000 117.638 107,9 Trbovlje 107.500 115.830 107,7 Zagorje 87.500 101.276 115,7 Skupaj 304.000 334.744 110,1 Količinski načrt proizvodnje o-ziroma prodaje je bil prekoračen za dobrih 10 %. Finančni načrt osnovne dejavnosti je bil ob upoštevanju letne proizvodnje premoga v višini 1,704,000 ton (brez RSC) dosežen v prvih dveh mesecih z naslednjimi indeksnimi števili: — celotni dohodek 106,8 — materialni stroški 97,0 — dohodek 112,5 — pogodbene in zakonske obveznosti 127,4 — dohodek za razdelitev 110,8 — brutto osebni dohodki 104,8 — stanovanjski prispevek 107,1 — brutto skladi 178,1 Načrtovano delitev dohodka na oseben dohodke in sklade pa smo dosegli takole: — brutto osebni dohodki — stanovanjski prispevek — brutto skladi načrtovano % doseženo % 88,6 83,9 3,4 3,3 8,0 12,8 Po vrednosti celotni dohodek ni bil presežen z enakim odstotkom kot načrt proizvodnje zavoljo tega, kor je dosegel rudnik Hrastnik nekoliko slabši padec vrst premoga od predvidenega. Razen tega pa tudi vrednost storitev ni bila tolikšna, kakršna je predvidena -s finančnim načrtom. Na drugi strani pa so materialni stroški nižji, kar je ugodno vplivalo na višino doseženega dohodka. Pogodbene in zakonske obveznosti so višje od načrtovanih, ker smo vkalkulirali nekoliko večje zavarovalne premije in bančne obresti spričo ugodnega doseganja proizvodnega načrta. Brutto osebni dohodki so v absolutnem znesku nekaj višji od načrtovanih, vendar pa izraženi v odstotku nekoliko nižji, kot je bil presežen načrtovalni dohodek za razdelitev. Vse to je pozitivno vplivalo no ostanek dohodka. Če pogledamo, kje smo dosegli ostanek dohodka oziroma dobiček lahko vidimo, da ga odpade največ na proizvodnjo in prodajo premoga na rudniku Zagorje. Nosilci doseženega ostanka dohodka v osnovni dejavnosti so: 1. PREMOG: — Hrastnik 26,9 : — Trbovlje 17,8 % — Zagorje 54,5 % premog skupaj 99,2 % 2. OSTALO: — Hrastnik - 0,7 o/o — Trbovlje - 1,4 % — Zagorje 1,1 % — izredni dohodki 1,8' % celokupno 100/.0 % Rudnika Hrastnik in Trbovlje izkazujeta pri drugih organizacijskih enotah v osnovni dejavnosti, negativne finančne rezultate. Izguba se nanaša na delavnice, pri katerih obračunavamo storitve še vedno po starih cenah za delovno uro, ki so sedaj glede na spremenjene pogoje absolutno prenizke in jih moramo popraviti. Proizvodne in finančne rezultate pri proizvodnji premoga lahko ocenimo ugodno, ne moremo pa biti zadovoljni z dosežki drugih delovnih enot v podjetju. V obravnavanem obračunskem razdobju je dosegel obrat za specialna rudarska dela le 2.1 % dohodka za sklade, načrtovana udeležba brutto skladov v dohodku pa znaša 11.6 %. Izgubo izkazuje ta obrat skoraj na vseh tuzemskih gradbiščih, malenkostni pozitivni rezultat izvira v največji meri iz netto deviznega priliva gradbišč v tujini. Enote GRAMAT-a so zaključile poslovanje v prvih dveh mesecih 1971 na vseh treh rudnikih negativno, kar je delno opravičljivo s tem, da še ni prave sezone za proizvodnjo in prodajo gradbenega materiala. Vendar pa je izguba kljub temu nekoliko previsoka in zato bo moral obrat poslovanje v sveh enotah izboljšati. Tudi avtopark izkazuje na območju Trbovelj in Zagorja, izgubo. To lahko opravičimo z dvigom poslovnih stroškov, cene prevoznih storitev pa so še vedno iz decembra 1969, interne cene prevozov za lastne potrebe pa še iz leta 1965. Nujno je potrebno sprejeti popravek cen prevoznih stroritev avtoparka za vse vrste prevozov in vozil. Rudarski šolski center je zaključil to razdobje pozitivno, predvsem zavoljo ugodnega doseganja premoga, višje prodajne cene in izboljšanja sortimenta na rudniku Zagorje. Vsem trem menzam je doseženi izkupiček zadoščal za kritje vseh stroškov in osebnih dohodkov, ob upoštevanju kritja režijskih stroškov s strani rudnikov. Za počitniške domove smo obračun sicer sestavili, vendar spričo letnega časa rezultati še ne morejo biti realni. V vseh dejavnostih podjetja smo dosegli in razdelili celotni dohodek za dobo januar-februar, takole: — celotni dohodek 45,391,500,00 din — materialni stroški 16,271.300,00 din — dohodek 29,120,200,00 din pogodbene in zakonske obveznosti 3,439.500,00 din — dohodek za razdelitev — brutto osebni dohodek — stanovanjski prispevek — brutto skladi 25.680.700.00 din 22.047.600.00 din 873.300,00 din 2,759.800,00 din Delitev dohodka v */0: — brutto osebni dohodki 85,9 — stanovanjski prispevek 3,4 — brutto skladi 10,7 Od doseženega ostanka dohodka — osnovno dejavnost — obrat za specialna rudarska dela — GRAMAT — avtopark proizvodne dejavnosti skupaj — rudarski šolski center — menze — počitniški domovi neproizvodne dejavnosti skupaj Celokupno za brutto sklade odpade na: 2.970.500.00 din 107,7 % 39.100.00 din 1,4 % —173.500,00 din —6,3 % —93.300,00 din —3,4 % 2.742.800.00 din 99,4 % 31.200.00 din 1,1% 2.100,00 din 0,1 % —16.300,00 din —0,6 % 17.000,00 din 0,6% 2.759.800.00 din 100,0 % Kljub razmeroma ugodnim proizvodnim in finančnim rezultatom pa se finančno stanje v pogledu likvidnosti ni izboljšalo. Za prva dva meseca lahko govorimo celo o poslabšanju. Vendar je to predmet posebnega sestavka v tej številki gla- Povprečni čisti osebni dohodki, v katerih niso upoštevana nadomestila za letne dopuste in praznike ter boleznine, torej za dejansko opravljene delavnike za koledarske delovne dni, so znašali v mesečnih znes- sila Srečno. kih: Delovna enota leto 1970 januar- februar indeks rudnik Hrastnik 1.395,60 1.670,90 119,7 rudnik Trbovlje 1.396,60 1.664,30 119,2 rudnik Zagorje 1.206,20 1.676,20 139,0 skupni prevoz 1.198,50 1.496,70 124,9 separacija Trbovlje 1.072,90 1.373,80 128,0 separacija Zagorje 1.049,10 1.308,00 124,7 ESO-strojna delavnica 1.257,70 1.478,40 117,5 ESO-elektro delavnica 1.261,70 1.498,40 118,8 delavnica Hrastnik 1.257,70 1.488,30 118,3 nabavni (skladišča) 1.121,90 1.335,00 119,0 uprava ZPT 1.459,00 1.868,30 128,1 povpreček osnovna dejavnost 1.285,90 1.621,70 126,1 obrat za spec. rudarska dela 1.521,80 1.734,90 114,0 avtopark 1.341,20 1.422,00 106,0 GRAMAT 1.052,40 1.150,70 109,3 Urednikova beseda Z nadaljnjim urejanjem odnosov v gospodarstvu, predvsem pa z nenehnim tehničnim prilagajanjem proizvodnih zmogljivosti najrazličnejšim razmeram v podjetju in potrebi tržišča, je bil doseženi ekonomski uspeh podjetja tudi v marcu 1.1. skoraj enak predhodnim zimskim mesecem. S tem v zvezi je bil opravljen tudi rebalans proizvodnega in finančnega načrta, s čemer so bile možnosti znova usmerjene v ohranitev doseženih uspehov. Prepričani v uspeh lastnih treznih preudarkov, katerim so za izboljšanje ekonomskega položaja sledila tudi določena odrekanja, smo postali zavestnejši, ustvarjalnost pa nam je izostrila občutljivost za stvari, ki nam pri delu sedajo na pot. Tako so osnovne organizacije ZK rudnika Hrastnik v svojem revirju na lastno pobudo izdelale predlog za takojšnjo in časovno urejanje boljših pogojev z željo, da k temu pristopijo tudi ostale organizacije podjetja. Večjo razgibanost smo občutili v vseh - enotah. Izvirala je povsem naravno iz impulza, ki ga daje človeku že ustvarjalnost sama, predvsem pa priznanje za dosežen uspeh. To vzdušje je prekinil težak dogodek, ki bo ostal v zgodovini čr- nih revirjev globoko zapisan. Dne 8. aprila 1971 je podzemna voda v jami Ojstro nenadoma potopila polovico odkopnih polj in trenutno ogrozila posadko dvaindvajsetih mož, od katerih je devet izgubilo življenje. Priznati moramo, da prav nenadnost tega dogodka in izguba ljudi zapušča globoko brazdo, sprošča razna ugibanja in nas zavaja v negotovost. Tak videz ustvarjajo tudi nekateri varnostni ukrepi, ki smo jih pričeli izvajati v ostalem delu jame in na površini. Če že vidimo v njih smotrnost za zagotovitev varnosti, vidimo na drugi strani tudi stroške, porabo časa in tudi manjšo proizvodnjo. Tu navidez tiči vzrok potrtosti ljudi po razdejanju, ko razum težko vključuje končano z nadaljevanjem in ko domnevamo, da bi lahko stali pred negotovo potjo. Z realnim pogledom v podjetje, bi pa stanje, kakršno je, moralo bistveno spremeniti tako vzdušje, če je res le to vzrok znižanju proizvodnje. Rudnik Hrastnik, ki sicer zaradi zmanjšanih odkopnih kapacitet po izgubi Zapadnega polja obratuje z manjšo proizvodnjo, je pristopil takoj k intenzivni pripravi dveh odkopnih polj, katera bodo pričeli odkopavati že v mesecu juniju t. 1. Izpad proizvodnje je sicer konstanten, V začetku leta beležimo torej u-godno razvijanje proizvodnje in financ, kar velja predvsem za proizvodnjo premoga. Stremeti moramo za tem, da takšne rezultate vosnovni dejavnosti vsaj obdržimo na tej višini, v drugih delovnih enotah pa moramo poslovanje in s tem finančne rezultate vsekakor izboljšati. Izpolnjevanje finančnega načrta za vse dejavnosti podjetja bom prikazal v prvi naslednji številki Srečno. Roman Turnšek k tene ce&tltke za ptaznik dela Z. maj vendar za tako kratek čas, v katerem je predvidena sanacija, ni tako kritičen, da izgube ne bi mogli pokriti s prihranki prejšnjih mesecev. Varnostne ukrepe proti vodnim vdorom, katere izvajamo tudi v ostalih predelih jame, ne smemo smatrati kot znak za predvidevanje povečanih nevarnosti vdorov vode tudi v ostalih predelih jame, niti kot možni zakasneli varnostni ukrepi, ki bi jih morali že preje izvajati. Dejstvo je namreč, da ob vodnih vdorih odkopavajo v jami Ojstro že v vsej dobi po vojni in da ti vdori niso terjali človeških žrtev. Spremenjena tehnologija spreminja pogoje in sprošča nove nepoznane nevarnosti. Te pa terjajo nove ukrepe, s katerimi moramo doseči varnost zaposlenih. Če bo namen tega uvoda ohrabri-tev, glede na dejansko stanje v podjetju, dosežen, potem naj ta beseda velja predvsem rudarjem v Hrastniku. Vse ostale enote pa bi morale občutiti, da počasno popuščanje in zanašanje na dosežene uspehe lahko pravtako privede do nenadnega pre-kasnega spoznanja. Bolj kot kdajkoli poprej e, je sedaj na mestu prizadevanje vsega kolektiva, da obdrži elan in čimprej zapolni vrzel, ki nam jo je zapustila katastrofa. Odgovorni urednik Emil Kohne, dipl. inž. rud. Skupinska smrtna nesreča v jami OJSTRO Opis dosedaj največje nesreče v rudniku Hrastnik ima izključno le namen seznaniti člane kolektiva s potekom nesreče, katerega je bilo mogoče ugotoviti na podlagi podatkov, ki jih je dala raziskava republiškega rudarskega inšpektorata, v sodelovanju s službo varstva pri delu ZPT. Vse razpoložljive podatke smo zbrali z izjavami preživelih ter po ogledu stanja rudarskih prostorov neposredno po nesreči in v času reševanja. Skupinsko nesrečo v jami Ojstro v odkopnem polju na 6. etaži pod III. obzorjem, je dne 8. aprila 1971 povzročil nenaden vdor vode, ki je v zelo hitrem času zalila del širokega čela in dostopne poti. Pri tem je izgubilo življenje devet rudarjev. A) Stanje na odkopni etaži pred vdorom vode Tega dne na drugi izmeni (od 14. do 22. ure) so bila na odkopni etaži Zapadnega polja obložena naslednja delovišča: napredovanje podkop-nega dela širokega čela v severnem, slepem odseku in rušenje nadkopne-ga dela v stebru (odsek med obema progama). Poleg tega je bila v glavno progo odrejena tudi partija dveh mož za vzdrževanje proge in potrebna posluga pri transporterjih. Skupno z oddelčnim nadzornikom je bilo na odkopni etaži 22 zaposlenih. Neposredno pred vdorom vode na čelu ni bilo nobenih opaznih sprememb. Pritisk se kljub temu, da je do 18. ure bilo že porušeno staro delo, razen širine enega stropnika (4 m), pri lesni progi ni povečal in voda je iz stropa kot običajno pronicala v kapljicah. Pretežni del zaposlenih je ta čas odšel na malico. Posedla so v prostoru druge prečnice. Na čelu so ostali le trije, ki so med tem časom tudi že pridobivali na-rušen premog ter strežaji transporterjev, od teh eden na čelu, dva pa na glavni progi, kjer se je združevala tudi vzdrževalna partija. Nadzornik je po razporeditvi in ogledu etaže odšel kontrolirati glavni izvoz na nižje obzorje. (Glej situacijo). Nekako ob 18.15 uri pa je sedem tovarišev z malico že končalo in se po lesni progi usmerilo proti čelu. Nadzornik je v tem času prispel po jašku do zadnjega podesta nad V. obzorjem. (Situacija zaposlenih je v skici naznačena s krogi). B) Situacija po vdoru vode Takoj po vdoru je voda sama in material, ki ga je našla na poti, polno zaplavila lesno progo do zadetke starega nadkopa, kjer se je začepila z jamskim lesom, koriti in debelejšo hribino ter drugo prečnico do križišča z glavno progo, kjer se je prav tako začepila z jamskim lesom in cevmi. Od teh dveh čepov se je nivo vode polagoma nižal po glavni progi v smeri čela in presip-nega jaška, kakor tudi po prvi preč-nici do lesnega nadkopa. Po očiščenju glavne proge in druge prečnice je bilo ugotovljeno, da je tudi na čelu nekako 10 m od ustja lesne proge, 'v času vdora nastal zrušek, ki je preprečil izliv vode v severni predel čela in od tu v glavno progo. Trupla osmih rudarjev smo našli v času očiščevanja na mestih, ki so v situaciji označena s krogi. C) Potek vdora vode ,Na podlagi ugotovljenega stanja po vdoru vode in izjav preživelih, je vodni vdor sledil ob 18.15 uri in sicer v južnem delu čela (ob krovnin-skem predelu), v območju ustja lesne proge. Sunek vode je najprej po- drl podporje in zaprl pot vode v severni predel čela, nakar se je voda z veliko hitrostjo usmerila po lesni progi, kjer je v svojem valu gnetla pred seboj razno rudarsko opremo (les, korita za transporterje) in zajela tudi ljudi, ki so se pravkar vračali na čelo. Vse večja gostota v valu, kjer je ležal razni material in tudi že ljudje (štev. 5 in 6), je progo pred starim nadkopom nenadno začepila. Ogromen statičen pritisk, ki ga je ustvarila živa sila vode pri nenadni začepitvi, je porušil križišče druge prečnice in preusmeril vodni tok proti zadelki in v drugo prečnico, kjer je zajel ljudi, ki so se tam nahajali. Dvojna zračna vrata in les iz porušenega križišča so tudi tu tik pred križiščem z glavno progo ustvarili čep, preko katerega se je pretakala le voda z muljem. Valj vode se je na tem križišču ponovno razbil in se usmeril po glavni progi v smeri jaška in čela, kamor je voda vrgla tudi ljudi, ki jih je nosila s seboj. Tako je voda vrgla zajete rudarje v vse smeri, kamor se je širila in sicer tiste, ki so se nahajali v lesni progi (št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6) je butnila v isti smeri, kjer so zaradi ustvarjenega nepredušnega čepa ostali. Dva od teh (št. 13 in 14) sta v trenutku iz neznanega razloga skočila v prečnico. Skupaj s tam nahajajočimi jih je voda porinila v glavno progo in sicer proti čelu dva (št. 11 in 14), ostale (7, 8, 9, 10 in 12) pa proti jašku. Čep v drugi prečnici na križišču se je napravil potem, ko je voda ljudi iz prečnice že naplavila v progo. SITUACIJA 0DK0PNE6A POLJA PO VDORU VODE 9 Mj SITUACIJA OD KOPNEGA POLJA PRED VDOROM VODE D) Reševanje Pretežno vsi ponesrečenci, ki jih je zajel vodni val, so utrpeli zavoljo gnetenja v vodi s trdimi predmeti, močne telesne poškodbe, kar je povzročilo tudi smrt. Možnost rešitve je obstojala le za tiste, ki zaradi poškodb še niso bili onesvešče-ni in so se nahajali v glavni progi, kjer nivo vode ni segal prav do stropa. Rešili so se z otipavanjem in vleko tik pod stropom ponesrečen- ci štev. 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19 in 20). Eden od teh (štev. 9) je za poškodbami v bolnici umrl. Edini, ki se je pravočasno umaknil vodi, je bil zadnji (štev. 15) v lesni-progi, ki je z veliko prisebnostjo izbral v begu pot po lesni progi proti nadkopu. Zaključek Zavoljo zelo zapletenih montan-geoloških in hidroloških pogojev slojišča, je nemogoče v kratkem času določiti vzroke in temu primerne sanacijske ukrepe. Ta naloga je poverjena posebni skupini strokovnjakov, ki bodo študijo izdelali v najkrajšem možnem roku. Do takrat smo pa izdali na podlagi dosedaj znanih podatkov stroge ukrepe, ki naj v bodoče preprečijo tako nevarne vodne vdore. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Pred II. kongresom samoupravijalcev V prvi polovici maja t. 1. bo v Sarajevu II. kongres samoupravijalcev Jugoslavije. Z naše strani se ga bosta udeležila tovariša Jože Zorič, inž., namestnik glavnega direktorja in Rado Kantužar, predsednik rudniškega odbora sindikata rudarjev — ROS pri ZPT. Slednji se bo udeležil kongresa namesto sprva izvoljenega tovariša Toneta Prosenca, predsednika osrednjega delavskega sveta, ki pa je zaradi bolezni zadržan. Tovariš Jože Zorčič, inž., je dal novinarju RTV Ljubljana tovarišu Milanu Vidicu, v zvezi s predstoje-čim kongresom samoupravijalcev, na stavljena vprašanja, naslednje odgovore, ki jih posebej objavljamo za naše bralce: 1. Vprašanje: Kako bi opredelili dosedanji razvoj samoupravljanja v našem podjetju, zlasti po uvajanju nekaterih sprememb glede organizacije samoupravljanja? Zanima nas seveda vsebinski razvoj samoupravljanja. Odgovor: Po sprejetju zadnjih ustavnih a-mandmajev, smo v našem podjetju izvedli reorganizacijo samoupravnih organov v smislu decentralizacije. Na nivoju podjetja smo ostali pri osrednjem delavskem svetu, medtem ko smo funkcijo dotedanjega upravnega odbora porazdelili na sedem odborov, kot kolektivnih izvršilnih organov. S tem smo omogočili vsebinsko boljše obravnavanje posameznih problemov. Delo teh odborov se je pokazalo uspešno, vendar obstojajo še določene težave v med- sebojnem povezovanju in vsebinskem pripravljanju predlogov, ki pridejo v obravnavo pred te organe. Mislim, da bomo tu morali najti ustreznejšo povezavo med strokovnimi službami in temi organi, ker le na ta način lahko pričakujemo vsebinsko in učinkovitejše delo izvršilnih organov. Na nivoju delovnih enot ima naše podjetje organizirane delavske svete, ki so dobili širše pristojnosti, v njihovem okviru pa delujejo tudi komisije. Vsebina dela teh delavskih svetov se je precej izboljšala, vendar še niso dobili vseh pristojnosti, zlasti materialnih, zaradi naših znanih finančnih težav, ki so preprečevale delitev dohodka po enotah. Stremimo za tem, da bi tudi na tem področju v letošnjem poslovnem letu prešli na obračun dohodka po enotah in tako vsebinsko okrepili neposredno samoupravljanje. Kot osnovne celice združenega dela imamo organizirane v delovnih enotah delovne skupine, ki jih sestavljajo neposredni proizvajalci. Delovna skupina omogoča neposrednim proizvajalcem seznanjanje o vseh aktualnih vprašanjih, ki so na dnevnih redih samoupravnih organov enot in podjetja. Omogoča pa jim tudi neposredno prenašanje njihovih predlogov pred samoupravne organe. V praksi se delovne skupine še niso v celoti najbolie uveljavile, vendar sem prepričan, da bomo tudi na tem področju skupno z vsemi družbenimi dejavniki naredili korak naprej in tako približali samoupravo neposrednemu proizvajalcu. 2) Vprašanje: Kaj posebej pričakujete od II. kongresa samoupravijalcev v Sarajevu in na katero osnovno vprašanje bi po vašem mnenju moral dati odgovor? Odgovor: Po mojem mnenju imamo na področju samoupravljanja resnično še vrsto odprtih vprašanj, manj v teoriji, kot v vsakdanji praksi. Zato pričakujem, da bo v razpravi na kongresu pojasnjenih precej dilem o tisti problematiki, za katero sodimo, da jo moramo hitreje odpravljati in doseči večjo učinkovitost na vseh ravneh samoupravljanja. Zdi se mi, da ni toliko problemov v organizaciji samoupravljanja v manjših podjetjih, kot v večjih organizacijah združenega dela, kjer se prepletajo številni interesi, pa tudi potrebe in ne nazadnje, če mislim našo delovno skupnost, zelo skromna materialna osnova. Po mojem mnenju se bo moral kongres širše u-kvarjati z vsebinsko platjo nadaljnjega poglabljanja samouprave v večjih podjetjih, saj konec koncev vedno bolj težimo k večji integraciji sorodnih gospodarskih subjektov. Za rudarstvo je značilen problem nizka akumulativnost, kar onemogoča vodenje uspešne politike razširjene reprodukcije in modernizacije. Mislim, da gre za konkreten problem, s katerim se bodo samoupravni organi v rudarskih delovnih organizacijah v prihodnje še pogosteje srečevali. Vesel bom, če bomo na kongresu našli čas spregovoriti o tem nekoliko več in se celo dokopati do kakršnihkoli realnih sklepov. Rjavi premog kot energetski vir in njegova vloga v energetiki Slovenije Pred prehodom na obravnavo današnjega stanja oziroma položaja premogovništva rjavega premoga v slovenskem gospodarstvu, je potrebno poseči nekoliko nazaj v obdobje pred desetimi leti. Gre namreč za to, da bomo iz vsebine lahko nedvoumno ugotovili, kakšen napredek je bil v tem času dosežen v rudnikih rjavega premoga Slovenije. V zadnjih desetih letih se je sicer proizvodnja rjavega premoga v Sloveniji zmanjšala in sicer od 2,818.680 ton v letu 1959, na 2,523.710 ton v letu 1968. Ob tem je potrebno istočasno podati tudi naslednjo primerjavo. V letu 1959 je bilo v vseh premogovnikih rjavega premoga Slovenije zaposlenih 11.810 delavcev, v letu 1968 pa le še 6.962. To število se z naslednjimi leti še znižuje. Če torej beležimo padec proizvodnje v tem skoraj 10-let-nem obdobju za 10,2 %, potem zaznamujemo tudi porast produktivnosti, saj se je zmanjšal stalež zaposlenih za 41,2 %. Ugotoviti moramo tudi, da je v letu 1959 deset podjetij proizvajalo rjavi premog, od leta 1968 dalje pa jih imamo le še šest. V tem času se je popolnoma integriralo premogovništvo v Zasavju. Zelo pomembno je, kako se je gibala surovinska baza oziroma kako so se gibale zaloge rjavega premoga. V letu 1954 je bilo registriranih vseh zalog rjavega premoga, brez domnevnih (C2), cca 94,000.000 ton. Skupno z domnevnimi zalogami C2, pa so se gibale te rezerve na višini cca 153,000.000 ton. V letu 1964 je bilo registriranih vseh zalog skupaj cca 243,000.000 ton rjavega premoga. Iz tega pregleda sledi, da so vsi premogovniki, predvsem tisti, ki še danes obstojajo, povečali svoje zaloge in to izključno z vlaganjem v raziskave tako, da se zaloge zaradi proizvodnje ne zmanjšujejo, ampak o-bratno, povečujejo. Ob tem nastaja seveda vprašanje rentabilnosti eks-ploatabilnih zalog, o čemer pa ni bila napravljena še nobena študija. Pri tem se tudi postavlja vprašanje, do katere meje je možno eksploati-rati premog z ozirom na sprejemljivo ceno za kcal. O tem ne odloča vedno le vrednost in cena goriva oziroma kalorij, ampak tudi vrsta drugih okoliščin, npr. interes narodnega gospodarstva, cena izdelkov, pri katerih je v lastnih stroških vsebovan strošek za energijo, različne zahteve v tehnologiji proizvodnih procesov in vrsta drugih okoliščin, ki tudi vplivajo na uporabo ali opuščanje uporabe trdih goriv, t. j. predvsem premoga. Osvetliti je treba še neko drugo vprašanje, ki se danes postavlja pred vsako gospodarsko organizacijo. Vprašati se moramo, ali nam je uspelo z modernizacijo, z vlaganjem v nove kapacitete, znižati proizvodne stroške in poceniti proizvodnjo? Verjetno lahko ugotovimo, da to ni uspelo nobeni panogi industrije in je zato zelo iluzorno pričakovati, da bo energetika sposobna obdržati in vzdržati s ceno vse pojave v našem gospodarskem sistemu. Še posebej, če upoštevamo, kolikšna so bila družbena vlaganja v to panogo industrije. V proizvodnjo rjavega premoga Slovenije je bilo po letu 1945 vloženih iz sredstev splošnega investicijskega sklada 12,140.000 din, pri čemer seveda ne gre zanemariti sredstev republiškega sklada skupnih rezerv v letih 1966 in 1967 v znesku okoli 25,000.000 din. Tako lahko računamo, da je bilo v proizvodnjo rjavega premoga Slovenije plasirano od 1945 leta do danes okoli 37,000.000 din, kar je seveda za nujno potreben hitrejši razvoj modernizacije in storilnosti v premogovnikih zelo nizka številka. Ob tem lahko ocenimo, da so bila lastna vlaganja rudnikov rjavega premoga Slovenije vsaj šest do sedemkrat večja od vloženih družbenih sredstev. Na temelju teh podatkov ugotovimo, da udeležba družbenih sredstev v izgradnji in modernizaciji rudnikov rjavega premoga Slovenije, v vsej povojni dobi ni presegla 15%. Upoštevati je namreč treba, da je možno uoiočen napreuen v modernizaciji in uvigu pruuuKuvuosti v proizvodnji premoga reševati aeioma ze z organizacijo in metodami eksploatacije, uosegati višjo produktivnost pa je možno z arazjo in sodobnejšo opremo, za kar pa sedanja sredstva, s katerimi razpolagajo premogovniki, nikakor ne zadoščajo. Lema proizvodnja premoga v Sloveniji znaša okoli 2,6U0.0U0 ton. zasavski premogovniki so udeleženi v tej proizvodnji s 72%, Kočevje s skoraj 8%, Senovo z ti%, Laško s 4%, Kanižarica s 6% in Liboje z 1%. Povprečna kalorična vrednost vseh soriimentov rjavega premoga v Sloveniji znaša okoli 3.400 kcal. Ge bi to spremenili na SKE, bi znašala proizvodnja premoga v Sloveniji, preračunana na 7.000 kcal, 1,210.000 ton. Ce bi to proizvodnjo izrazili v proizvodnji električne energije v kWh, bi ta pri porabi 2,600 kcal/kWh 3,21 x 10» kWh letno. To predstavlja termocentralo z instalirano kapaciteto okoli 540 MW in približno 6.000 ur obratovanja letno, kar znaša skoraj toliko, kolikor bo znašala kapaciteta nove nuklearne elektrarne. Pri tem velja primerjati, da celotna osnovna sredstva vseh premogovnikov rjavega premoga Slovenije, skupaj z vrednostjo približno 8-letne proizvodnje, šele dosegajo investicijsko vrednost takšnega objekta. S tem ne nameravamo zanikati pomembnosti izgradnje nuklearne elektrarne, pač pa le opozoriti na to, da predstavljajd proizvajalci rjavega premoga za slovensko gospodarstvo pomembnega oskrbovalca s tem energetskim virom. Ta oskrba je razvejana na najrazličnejše panoge. Najmočnejša panoga, ki se oskrbuje z rjavim premogom, je proizvodnja elekrične energije. Primerjava strukturne porabe energije v evropskih državah iz leta 1965, je naslednja: premog 46%, nafta 43%, prirodni plin 4%> in hidroenergija 7 100 100 100 100 lih vrst nekoliko slabša, čeprav bistveno ne odstopa od lanskoletnih dosežkov. Za primerjavo podajam izračun povprečno dosežene prodajne cene na tono separiranega premoga v letu 1970 in v marcu 1971 na obeh separacijah. Kot primerjalno obdobje sem upošteval mesec marec zato, ker so bile v tem mesecu na separaciji Trbovlje napravljene manjše spremembe v separiranju s ciljem, da bi povečali delež debelih vrst premoga. V letošnjem letu imamo iz nove separacije Trbovlje nov sortiment »vmesni produkt«, ki ga prodajamo Termoelektrarni Trbovlje. To je nov proizvod, ki ga v tehnološkem postopku stare separacije nismo imeli. Zavoljo tega bom za primerjavo letošnjega obdobja prikazal udeležbo posameznih vrst premoga in povprečno prodajno ceno vseh sortimen-tov in posebej reducirano brez udeležbe »vmesnih produktov«. Za realno primerjavo povprečne prodajne cene so upoštevane trenutno veljavne osnovne cene po ceniku. Pri analizi teh podatkov ugotovimo pri separaciji Trbovlje v preteklih dveh letih precej nespreme- a) Separacija Trbovlje Struktura premoga v letu 1970 in marcu njeno strukturo, pri separaciji Zagorje pa povečanje debelih vrst premoga na račun drobnih. Tako je bil Asortiman Leto 1970 reducirano marec 1971 dejansko končni rezultat v Zagorju v letu 1970 boljšj, medtem ko je bil v letu 1969 slabši od rezultatov separacije Trbovlje. kosi kocke oreh 12,9 12,9 17,1 42,9 12,7 13,6 12,2 38,5 11,2 12,0 10,8 34,0 V letošnjem letu se je stanje bistveno spremenilo. Povečana ude- grah zdrob prah 14,3 17,8 25,0 13,2 24.6 23.7 11.7 21.8 21,0 11,5 66,0 ležba debelih vrša premoga v proizvodnji rudnika Zagorje je močno vplivala na formiranje povprečne prodajne cene in s tem tudi na boljšo akumulativnost te enote. Pri se- vmesni 57,1 61,5 100 100 100 Povprečna prodajna cena din/tona 135,45 135,01 127,96 paraciji Trbovlje je udeležba debe- Indeks 100 99,6 94,5 Iz tega pregleda lahko povzamemo, da je na enake pogoje reducirana prodajna cena v marcu nižja le za 0,4 % od povprečno dosežene cene v letu 1970. Dejansko ustvarjena cena, ob upoštevanju tudi vrednosti vmesnih produktov, pa je za 5,5 % nižja. Ocena, gledana iz aspekta povprečne cene ni pravilna, ker moramo v tem primeru vzeti v obzir doseženi izplen. Zaradi boljše tehnologije v novi separaciji, računamo z elementi boljše kvalitete separiranega premoga in tudi z večjim izplenom. Zato je potrebno izračunati končni prodajni e-fekt rovnega premoga in te rezultate primerjati med seboj. Leto 1970 marec 1971 Rudarstvo doma in po svetu Zmanjšano pridobivanje premoga v Belgiji izplen indeks______________________________ povprečna cena rovnega premoga din/tona ob upoštevanju faktorja izplena_____________________________ Indeks Iz navedenih pokazalcev sledi, da je izplen rovnega premoga povečan za 4 %• Ta rezultat je tolikšen, da vpliva odločilno na povečanje povprečnega prodajnega efekta in sicer v razmerju indeksnega prikaza dosežene povprečne prodajne cene na-pram letu 1970, med primerjalnim podatkom povprečne prodajne cene din/tona in povprečni prodajni efekt rovnega premoga din/tona, kar znaša v številčnem izrazu 98,3 : 94,5 = 1,04 V tem primeru je torej odstotek povečanja izplena enak povečanemu razmerju prodajnega efekta separiranega in rovnega premoga. Pri vsem tem pa še vedno ugotavljamo, da končni prodajni rezultat ni niti enakovreden lanskemu primerjalnemu obdobju, oziroma kratko rečeno, kljub boljšemu izple-nu je slabši zaradi spremembe v Nosilec podatka Leto 1970 Asortiman_______________________ kosi kocke oreh____________________________ grah zdrob prah________ Povprečna prodajna cena din/tona Indeks 0,7156 0,7445 100 104 _______96,93__________________95,26 100 98,3 strukturi sortimentov v škodo debelih vrst. Vendar tudi ta pokaza-lec ni povsem realen, ker ugotavljamo pri novem tehnološkem postopku separiranja napredek v izboljšanju kvalitete, to je kalorične vrednosti debelejših vrst premoga. Na račun tega elementa je tudi določena sedanja prodajna cena, ki vsebuje elemente stare prodajne cene, delež linearnega povečanja in delež na račun izboljšanja kvalitete. Primerjalna analiza prodajne cene bo torej pravilna ob upoštevanju faktorja kvalitete, ki se v končnem rezultatu odraža v višji prodajni ceni. Zato moramo podatke leta 1970 reducirati na takratno stanje, pri letošnjem primerjalnem odobju pa u-poštevati pri izračunu povprečne cene delež, ki gre na račun boljše kvalitete. marec 1971 reducirano brez dejansko z vmes. produkt. vmesnimi prod. 1970 marec 1971 14,1 18,6 14,4 15,6 17.6 46,1 _______16,7 50,9 8,4 8,8 22,8 18,3 22.7 53,9 22,0 49,1 100 ~ _ 100 136,75 139,14 100 ______________101,7_____________ Zaradi stavk so v Belgiji v preteklem letu pridobili namesto predvidenih 12,397.000 ton premoga le 11,362.000 ton. Poraba premoga seje znižala proti letu 1969 za 1.272.000 ton na 19,102.000 ton. Iz uvoza so krili 39,6 0/0 potreb ter uvozili ton 7,556.000. Glavni dobavitelj premoga ze bila ZRN ter na drugem mestu ZDA. (Vir: Nachrichten fiir Aussenhan-del, 52, 4. 3. 1971) Zaloge premoga v EGS V preteklem letu so se zaloge premoga držav EGS povečale za 3,4 mili j. ton na 10,4 mili j. ton. Od tega so se povečale zaloge v Franciji za 1,66 mili j. ton na 6,2 milij. ton, v ZRN za 1,23 milij. ton na 3,7 milij. ton, v Belgiji za 40.000 na 215.000 ton, na Nizozemskem za 80.000 na 230.000 ton. Zaloge koksa so znašale 1.2 milij. ton, proizvodnja koksa v EGS pa se je povečala za 2,5 % na 70.2 milij. ton. (Vir: Handelsblatt, 45, 5., 3. 3. 1971) Razvoj rudarstva v Grčiji Grško ministrstvo za industrijo je objavilo, da se je rudarstvo v tej državi od leta 1967 do 1968 ugodno razvijalo. Priliv deviz od izvoza raznih rudnin je v letu 1966 doseglo 763,49 milij. dr. v letu 1967 906,25 milij. dr. v letu 1968 pa 1.070,42 milij. dr. Delež rudnin v celotnem grškem izvozu je znašal v letu 1967 13,2 »/o v letu 1968 pa 16,15 o/0. V poročilu je rečeno, da se bo vrednost pridobivanja rudnin v letu 1972 povečala na 3,6 mlrd. dr. ter do leta 1980 dosegla 6 mlrd. dr. letno. Število zaposlenih v rudarstvu je znašalo v letu 1967 27.000 do leta 1972 pa se bo število povečalo na 32.000. (Vir: Nachrichten fur Aussenhan-del, 56, — D. 3. 107!) Madžarska proizvodnja premoga Proizvodnja premoga na Madžarskem bo do konca 1.1. predvidoma dosegla 28 milij. ton. V zadnjih letih so pridobili naslednje količine premoga: leta 1968 27,2 milij. ton (4,2 milij. ton črnega premoga, 19,9 milij, ton rjavega premoga in 3,1 milij. ton lignita), leta 1969 skupno 26,5 milij. ton (4,2 milij. ton, 19,3. milij. ton in 3 milij. ton), leta 1970 Povprečna prodajna cena separiranega' premoga din/tona____ Indeks __ Povprečna prodajna cena rovnega premoga din/tona Indeks JL29,20_ 135,01 100 104,5 127,96 99,0 92,44 100^" 100,52_ 108,7 95,26 10,3,0 ~ Z analizo teh podatkov lahko sklepamo, da je ob upoštevanju vseh elementov, ki odločilno vplivajo na končni rezultat prodaje premoga iz separacije Trbovlje, povprečna prodajna cena separiranega premoga letos za 1 % nižja, nasprotno temu pa je vrednost rovnega premoga zaradi večjega izplena za 3 % višja. Iz sta-b) Separacija Zagorje Struktura premoga v letu 1970 in lišča formiranja dohodka in rentabilnosti poslovanja je merodajen zadnji podatek, ki dokazuje povečanje prodajne vrednosti proizvodnje. Razen tega so letos prisotni pozitivni elementi, ki se kažejo v načelni odpravi problemov stalnih kvalitetnih reklamacij in pa ponovnem pridobivanju veljave premoga na tržišču. marcu 1971 Pri separaciji Zagorje je v letošnjem obdobju dosežen znaten napredek v povečanju deleža debelih vrst premoga, zavoljo tega je ustvarjeni prodajni rezultat v mesecu marcu 1971 napram primerjalnemu obdobju izredno zadovoljiv. V letu 197'0 ustvarjena boljša struktura debelih vrst se torej nadaljuje tudi letos, kar vodi končno k porastu povprečne prodajne cene, ki je bila v me- Indeks Iz prikazanih podatkov sledi, da je efektivni prodajni rezultat, kljub povečanju deleža dražjih sortimen-tov zaradi nižjega izplena, ob enakih prodajnih pogojih za 1,7 % slabši od rezultatov, doseženih v letu 1970. ZAKLJUČEK: Groba ocena prodajnih rezultatov separacij Trbovlje in Zagorje in medsebojna primerjava cen separi-ranega premoga v razmerju 127,96 Primerjava podatkov obeh separacij ne kaže takorekoč nobenih razlik, pri čemer lahko ugotavljamo, da je vrednost proizvodnje, ocenjena s stališča rentabilnosti popolnoma izenačena. To dokazuje, da so enostranske trditve o slabših rezultatih separacije Trbovlje oziroma rudnika Hrastnik zgrešene. Pri tem pa lahko trdimo, da so bili proizvodni rezultati v letu 1970, korigirani na letošnje prodajne pogoje, pri obeh proizvodnih enotah boljši od rezultatov, doseženih v mesecu marcu 1.1. Iz tega izvirajo še neizkoriščene mož- secu marcu 1.1. za 1,7 % večja od lanskoletnega povprečja. Pri primerjalni analizi prodajnega efekta rovnega premoga, so letošnji rezultati nekoliko slabši zaradi manjšega izplena, oziroma večjega deleža jalovine v rovnem premogu. Ta ocena temelji na podatkih doseženega izplena in izračunane povprečne prodajne vrednosti rovnega premoga. din/tona napram 139,14 din/tona potrjuje splošne ugotovitve, da je povprečna prodajna cena premoga iz separacije Zagorje zaradi višje udeležbe debelin vrst premoga večja za 8,7 %. Ker pa rentabilnost poslovanja ocenjujemo iz tistega deleža proizvodnje, ki predstavlja prometno o-ziroma prodajno vrednost, je treba za realno ocenjevanje stanja kakršno je, primerjati prodajne vrednosti rovnega premoga, pri čemer predstavlja izplen važno komponento povprečne cene premoga. nosti, ki se pri rudniku Zagorje lahko doležejo z boljšo kvaliteto rovnega premoga, pri rudniku Hrastnik pa s povečanjem deleža dražjih debelih vrst premoga, ob upoštevanju, da so drugi proizvodni elementi že popolnoma izkoriščeni. Ta sicer grobi, sestavek o problematiki cen, lahko koristno služi nadaljnim razpravam o proizvodnih odločitvah posameznih delovnih enot s ciljem, da izboljšajo rentabilnost poslovanja. 27,8 mili j. ton (4,1 mili j. ton, 19 mili j. ton, 4,7 mili j. ton). Med osnovnimi energetskimi viri se je delež premoga znižal ter je znašal v letu 1969 64,7 %■ Poraba premoga se je znižala od 33,5 mili j. ton v letu 1965 na 28,9 mili j. ton v letu 1968, v letu 1970 pa se je zopet dvignila na 29,8 mili j. ton. (Vir: Nachrichten fiir Aussenhan-del 64, — 22. 3. 1971) Predsednik ZIS Mitja Ribičič se je 26. marca 1971 pogovarjal s predstavniki 13.000 rudarjev Titovih premogovnikov Kreka-Banoviči. Navzoči so bili predstavniki vseh jugoslovanskih premogovnikov, med njimi generalni direktor velenjskega in namestnik glavnega direktorja Zasavskih premogovnikov. Predstavniki rudarjev so zahtevali, da jim skupnost pomaga v njihovem sedanjem težavnem položaju, ki so ga povzročili neustrezni ekonomski instrumenti, ker so bili v nasprotju s temeljnimi težnjami gospodarske reforme. Rudarji so zahtevali, da se sprejme realna , energetska bilanca Jugoslavije. Zahtevali so tudi takšne sistemske rešitve, ki jim bodo zagotovile rentabilnost proizvodnje v okviru u-gotovljenih planskih potreb. Mitja Ribičič je govoril o novih temeljih sporazumevanja. Nove rešitve sprejete s skupnim dogovorom republik imajo drugo težo, vrednost in pomen, kot pa ga je imela stara oblika odločanja v federaciji. Tu že delujejo ustavne spremembe s , svojo družbeno silo, z izražanjem družbenih in nacionalnih interesov združenega dela. Med vprašanja, ki jih je treba rešiti je uvrstil tudi turistično gospodarstvo, devizni in zunanjetrgovinski sistem. Pridobivanje premoga v Avstriji Pridobivanje premoga v Avstriji se je v preteklem letu znižalo za 4,5 % na 3,669 mili j. ton, potrošnja pa za 5,2 % na 3,484 mili j. ton (Vir: Die Presse 6891, 26. 3. 1971) — o — Proizvodnja premoga naj bi doživela velik obrat. V zahodni Evropi je gospodarska politika skoraj vseh držav sistematično ožila prostor za premog, tako da so ga na primer lani nakopali za 33 odstotkov manj kot v letu 1963; zdaj naj bi tekel razvoj prav v nasprotno smer, tako da bi se proizvodnja do 1980 povzpela na 150 milijonov ton letno. V zadnjih letih so zaprli več velikih premogovnikov in bazenov v ZR Nemčiji, Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji. Energetska politika je povsem nedvoumno težila k skoraj popolnemu »odmiranju« premoga. Zdaj pa so se temu najstarejšemu med viri industrijske energije znova zasvetlikali zlati obeti. (Dušan Dolinar, Delo, 3. 4. 1971) Janko Lapornik, oec. Dobili smo klubski prostor Na mladinskem sestanku v domu RŠC smo soglasno sklenili, da se odpre klubska soba v domu učencev. Zamisel šolskega vodstva smo izvedli po novem letu. Klubska soba naj bi bil prostor, kjer bi mladi rudarji organizirali kulturno življenje, obenem pa se tudi razvedrili. Sobo smo že tudi opremili z mizicami, dobili smo omaro z vitrino, v kateri so spravljeni šahi, družabne igre, revije in podobno. Stene so opremljene z oglasnimi ploščami za naše objave. V tem prostoru poslušamo plošče, igramo šah in družabne igre, beremo časopise in revije, razstavljali bomo dosežke fotografskega krožka. Da pa bo domovala v tem kotičku čistoča in disciplina smo postavili dežurne učence. Dežurstvo se vrsti v dveh izmenah in sicer: dopoldne od 10. ure do 12.30 ure in popoldne od 17. do 20. ure. Upam, da bo ta prostorček obstajal in da bosta v njem vladala red in čistoča. Želim, da bi se vsi u-čenci v njem dobro počutili in se tudi razvedrili, kar pa je odvisno od nas vseh in dežurnega. Mladi rudar — Franc Rostohar nosilec podatka___________________________leto* 1970______________marec 1971 izplen ton/voz_______________________________0,7085 ___ 0,6847 Indeks 100 96,6 Povprečna cena rovnega premoga ob upoštevanju faktorja izplena i din/tona___________________________________ 96,88 ___________95,26 100 98,3 Povprečna vrednost rovnega premoga: Nosilec podatka Separacija Trbovlje Separacija Zagorje leto 1970 marec 1971 leto 1970 marec 1971 vrednost din/tona 96,93 95,26 96,88 95,26 Razvoj in modernizacija proizvodnje premoga v SEV V Moskvi je bilo pred kratkim zasedanje skupine ekspertov držav SEV, o razvoju in modernizaciji proizvodnje premoga do leta 2000. Ugotovili so, da proizvodnja in poraba premoga ne bo mnogo izgubila na svojem značaju zaradi pojave novih vrst goriva in energije. Čeprav jev poslednjih letih proizvodnja premoga v Sovjetski Zvezi stagnirala, pa je kljub temu v proizvodnji v letu 1970 dosegla porast proizvodnje za 3 %, v primerjavi z letom 1969. Nakopali so 624 milijonov ton premoga. Možnosti za nadaljnji porast proizvodnje so neizčrpne, s posebnim ozirom na Sibirijo in Kazahstan, kjer so odkrili tolikšna nahajališča premogovnih zalog, da bi lahko zagotovili največjo možno eksploatacijo za dolgo dobo let. Sedaj se bavijo z osnovnim problemom, kako najti poti do cenejšega in učinkovitejšega dela v premogovnikih, ob zmanjšanju ogromnih investicij za izgradnjo jamskih horizontov. Iz tega razloga vsebujejo naloge novega petletnega načrta, da se proizvodnja v kar največji meri razvija na površinskih kopih, z uporabo ustrezne mehanizacije. Pričakujejo, da se bo že v naslednjih letih proizvodnja premoga dvignila na 30% od skupne proizvodnje. Z novim petletnim načrtom za razdobje 1971-1975 predvidevajo, da W n Občinska skupščina Hrastnik bo tudi v letošnjem letu podelila priznanja pod nazivom »zaslužni občan«. S podeljevanjem tovrstnih priznanj želi občinska skupščina Hrastnik podati priznanje najzaslužnejšim občanom za izredna prizadevanja in uspehe na posameznih področjih družbenega življenja v občini Hrastnik. Priznanja bodo podelili ob občinskem prazniku 3. julija. V teku je zbiranje predlogov. — o — Dne 5. marca 1.1. je bil na upravi ZPT sestanek pooblaščenih predstavnikov rudnikov in premogovnikov iz Slovenije. Skupno je bilo navzočih 18 predstavnikov. Razpravljali so o bistvenih značilnostih zakona o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju, s posebnim ozirom na delitev dohodka in osebnih dohodkov. Vsi udeleženci sestanka so izjavili, da pristopajo njihova podjetja k sklenitvi samoupravnega sporazuma v smislu določila republiškega zakona. Pooblastili so Zasavske premogovnike— Trbovlje, da vodijo skrb o nadaljnjem poteku priprav za izdelavo samoupravnega sporazuma. Soglašali bo znašala letna proizvodnja premoga v Sovjetski Zvezi skupno 695 milijonov ton. Da bi dosegli ta cilj, bodo opravili številne rekonstrukcije premogovnikov ter jih v največji možni meri mehanizirali in avtomatizirali. Na zasedanju strokovnjakov SEV so podali le-ti nekaj konkretnih predlogov, ki se nanašajo na mehanizacijo in avtomatizacijo premogovnikov. Omembe vredna so bila poročila sovjetskih ekspertov v tem pogledu. Sovjetska Zveza oskrbuje s premogom skoraj 90 % potrebnih količin posameznim državam, članicam SEV (Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč). Avstralski premog Avstralija bo postala glavni dobavitelj premoga Japonski v naslednjem desetletju. Tako predvidevajo Avstralci sami. Avstralija se namreč razvija v enega redkih dolgoročnih dobaviteljev visokokvalitetnega premoga. V letu 1969 je n. pr. dobavila 40% uvoznih potreb po premogu Japonski. Načrt povečanja proizvodnje premoga Na podlagi načrtov posameznih premogovnikov, računajo da bodo le-ti v letošnjem letu proizvedli 33,600.000 ton premoga vseh vrst. Dve tretjini načrtovane proizvodnje predstavlja lignit, t. j. 23,800.000 ton, proizvodnja črnega premoga je predvidena v višini 700.000 ton, proizvodnja rjavega premoga pa -v višini 9,100.000 ton. V sedanjih pogojih, kakor smatrajo strokovnjaki, je načrtovana proizvodnja rjavega in črnega premoga nekako realna in možna. Zmogljivosti za proizvodnjo lignita omogočajo načrtovani obseg proizvodnje, vendar proizvodnjo tega premoga limitira obratovanje termoelektrarn. Integracija premogovnikov Ustanovili so strokovno komisijo, ki ima nalogo, da izdela elaborat o ekonomskih prednostih združitve srednjebosanskih rudnikov rjavega premoga Zenica in rudnika Mostar, v eno podjetje. Elaborat bi moral biti dokončan do konca aprila t. L, tako da bi v maju in juniju izvedli referendum v obeh kolektivih. Sred-njebosanski premogovniki zaposlujejo okrog 8500 delavcev in proizvedejo letno okrog 2,500.000 ton rjavega premoga, medtem ko zaposluje rudnik Mostar 460 delavcev, z letno proizvodnjo okrog 176.000 ton. Proizvodnja v Rembasu Po proizvodnem načrtu predvidevajo, da bo znašala proizvodnja premoga v Resavsko-moravskem bazenu, toliko kot v letu 1969. Predvideno je, da bodo nakopali v Rembasu letos 660.000 ton premoga, kar je za 10 % več kot v preteklem letu. (Po EKOS) so z imenovanjem posebne komisije za izdelavo samoupravnega sporazuma, v kateri sodeluje po en predstavnik rudnika oziroma premogovnika iz Slovenije. Pobudo za sklicanje sestanka sta dala rudnik Velenje in Zasavski premogovniki-Trbovlje. — o — Dne 15. marca 1.1. je bil v delavskem domu v Hrastniku regionalni zbor mladih samoupravi j alcev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. S strani ZPT je bilo navzočih več mladih sodelavcev. O samoupravljanju, delu družbeno-političnih organizacij ter vlogi mladih v samoupravnih organih sta govorila Ivo Miglič, sekretar revirskega komiteja ZK ter Viktor Ramšak, inž. v razpravi pa je sodeloval tudi Jože Zorčič, inž., kot delegat za II. kongres samoupravi j alcev v Sarajevu. — o — Dne 16. marca 1.1. je obiskal podjetje inž. Haggenmeier od firme Si-emens-Erlagen, zaradi dobavljenih električnih lokomotiv. — o — Dne 16. marca 1.1. so obiskali na- še podjetje trije gostje iz Romunije, rudarski strokovnjaki, ki so zaposleni v institutu za podzemeljska dela. Zanimali so se za dela v jami v Hrastniku in v Trbovljah ter za u-reditev potoka Kotredežca z gumijastim koritom. — o — Dne 20. marca 1.1. je bil v Ljubljani XXII. skok čez kožo. Organiziral ga je poseben odbor za izvedbo te prireditve. Naše podjetje je bilo sopokrovitelj te prireditve. Vseh pokroviteljev je bilo namreč devet. Izdali so posebno publikacijo, v kateri so bili navedeni rudarji, metalurgi in geologi, ki so skočili čez kožo v montanistični stan ter imena vseh članov knapovsko-šmelcarske bratovščine, ki so diplomirali na oddelku za montanistiko FNT Univerze v Ljubljani, od leta 1923 pa do leta 1971. — o — Dne 26. marca 1.1. je obiskal naše podjetje trgovinski ataše francoskega konzulata iz Zagreba. Z vodilnimi tovariši ZPT se je razgovarjal o možnostih nakupa rudarskih strojev pri francoskih firmah. Dne 25. marca tl. je imela svojo prvo sejo komisija za izdelavo osnov samoupravnega sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v rudnikih in premogovnikih Slovenije. Seja je bila na upravi ZPT. Sprejeli so nekaj sklepov, o katerih morajo vsi zainteresirani pripraviti določene podatke. Naslednja seja je bila 14. aprila 1971, prav tako na UZP v Trbovljah. — o — Na plenumu republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, dne 6. aprila 1.1. so razpravljali o predlogih za zvišanje otroških dodatkov za 10,00 din na otroka, zaradi nedavnih podražitev mleka. Ta je najbolj prizadel življenjski standard socialno ogroženih družin z več otroki. — o — Občinska skupščina Hrastnik je sklenila, da bo od 1. maja 1971 i-mela spremenjen delovni čas in sicer: — v mesecih maj, junij, julij, avgust in september, vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure; — v mesecih oktober, november, december, januar, februar, marec in april pa vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure; — uradne ure za sprejem občanov pa bodo tako kot doslej ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od 14. do 16. ure oziroma od 15. do 17. ure; — ob sobotah bo delala samo pri-javna-odjavna in matična služba od 9. do 11. ure; — pravna posvetovalnica bo odprta ob četrtkih od 16. do 19. ure. — o — Učenci rudarskega šolskega centra ZPT so izdali drugo letošnjo številko svojega ciklostiranega glasila Mladi rudar. To glasilo izhaja že tretje leto. Do letošnjega leta se je imenovalo Naša obzorja. V tej številki je objavljenih vrsta prispevkov ob slovenskem kulturnem prazniku, intervju o učnih uspehih v I. pol-' letju, o nagrajevanju učencev RŠČ, ureditvi klubskega prostora, širitvi števila članov ZK, učnem uspehu, disciplini in podobno. Mnenja drugih o izumiteljstvu Dobro zamisel posebej plačati! Odvetnik Borut Irgolič, znani gospodarsko pravni strokovnjak je odgovoril na nekaj vprašanj o izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah, o čemer so se na vsejugoslovanski ravni posvetovali na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. VPRAŠANJE: Pravite, da je stališča prava v izumiteljstvu pri nas vse jasno, da imamo prav po zaslugi našega dr. Stojana Pretnarja najnaprednejšo zakonodajo. Zakaj torej posvetovanje v Mariboru? ODGOVOR: Gre za »klimo«. Hočemo ugodno vzdušje za izumiteljstvo. Nujno! Skoraj ni države na svetu, kjer bi manj izumljali kot pri nas. Še tistih nekaj izumov, ki jih zmoremo, so več ali manj galanterijski, škatlje cigaret, ki se same prižgejo in podobno. VPRAŠANJE: Kaj je to po vašem »klima«, o kateri so govorili v Mariboru? ODGOVOR: Pri nas smo še bolj kot kjerkoli drugje prepričani, da smo plačani tudi zato, da razmišljamo na delovnem mestu. Ne samo to. Če si kaj koristnega izmislimo, se brž komu zamerimo. Sodelavcem, ki se ustrašijo za svojo službo, podjetju, če hočemo nekaj od tega. V Mariboru smo vsem povedali, da plačilo za redno delo ne krije tistega, kar z izumiteljstvom, teh- ničnimi izboljšavami in podobnim prispevamo posebej. Če smo si kaj koristnega izmislili, moramo za to dobiti ustrezno posebno nagrado, neodvisno od uspehov pri rednem delu. VPRAŠANJE: Ste prepričani, da je hasnilo? ODGOVOR: Ja. Včasih je veljalo, da bodimo vsi enaki v revščini, danes pa začenja veljati, da bodimo vsak po svojih najboljših močeh prizadevni za svojo, t. j. tudi splošno blaginjo. Zato mora biti vsakdo vzpodbuden za napredek gmotne proizvodnje. Iz družbe popolnoma omejenih možnosti moramo postati družba odprtih možnosti za vsakogar. Dora Pečnik Merilne enote Odločili smo se, da objavimo v našem časopisu pregled merilnih enot s področja elektrotehnike, pa tudi premogovništva. V zadnjem razdobju se namreč čedalje pogosteje pojavljajo nove merilne enote, ki doslej še niso bile na splošno dovolj znane. Mnogi tovariši si jih bodo lahko poslužili pri razreševanju posameznih kratic oziroma njih pomena. 1 g = 1 gram (enota za težo) 1 kg = 1 kilogram = 103 g = 1000 gramov 1 t = 1 tona = 103 kg = 106 gramov 1 KT = 1 kilotona = 103 ton = 1000 ton = 166 kg 1 MT = 1 megatona = 106 ton = = 1 mio. (milijon) ton 1 GT = 1 gigatona = 109 ton = 1 bilijon kg 1 m = 1 meter (enota za dolžino) 1 km = 1 kilometer = 103 m 1 mkg = 1 meterkilogram (enota za mehansko delo) 1 mkg/sek = 1 meterkilogram na sekundo (enota za mehansko moč) 1 KM = 1 konjska moč = 75 mkg/sek 1 V = 1 volt (enota za električno napetost) 1 kV = kilovolt = 103 V 1 A = 1 amper (enota za električni tok) 1 kA = 1 kiloamper = 103 A 1 W = 1 vat (enota za električno, koristno, moč) 1 kW = 1 kilovat = 103 W 1 MW = 1 megavat — 103 kW = = 10« w 1 GW = 1 gigavat = 10= kW = = 109 W 1 TW = 1 teravat = 109 kW = = 1012 W = 1 milijarda kW = = 1 bilijon W 1 Wh = 1 vatna ura (enota za električno, vatno delo) 1 kWh = 1 kilovatna ura = 103Wh 1 MWh = 1 megavatna ura = 103 kWh = 106 wh 1 GWh = 1 gigavatna ura = 106 kWh = 109 Wh = 1 milijon kWh = 1 milijarda Wh 1 TWh = 1 teravatna ura = 109 kWh = 1012 wh = 1 milijarda kWh = 1 bilijon Wh 1 V A = 1 voltamper (enota za električno, navidezno moč) 1 kVA = 1 kilovoltamper = 103 V A 1 MVA = 1 megavoltamper = 103 kVA = IG3 VA 1 VAr = 1 voltamper reaktivni (enota za reaktivno, jalovo, električno moč) 1 kWAr = 1 kilovoltamper reaktivni = 103 VAr 1 MVAr = 1 megavoltamper reak- • tivni = 103 k V Ar = 106 VAr 1 VArh = 1 voltamperska reaktivna ura (enota za reaktivno, jalovo, električno delo) 1 kVArh = 1 kilovoltamperska reaktivna ura — 103 VArh 1 MVArh = 1 megavoltamperska reaktivna ura = 103 kVArh = = 106 VArh 1 cal = 1 kalorija (1 mala kalorija, enota za toplotno energijo) 1 kcal = kilokalorija = 103 kcal 1 Mcal = 1 megakalorija = 103 kcal — 106 cal 1 Gcal = 1 gigakalorija = 106 kcal = 109 cal 1 Tcal = 1 terakalorija = 109 kcal = 1012 cal = 1 milijarda kcal = = 1 bilijon cal 1 Nm3 = 1 normalni kubični meter plina pri temp. 0° C in 1 fizikalni atmosferi (1013,25 milibarov) 1 kg ekvivalentnega premoga = 1 kg premoga s spodnjo kalorično vrednostjo 700 kcal 1 kg ekvivalentne nafte = 1 kg nafte s kalorično vrednostjo 10.000 kcal kcal/kg = toplotna vrednost 1 kg premoga ali tekočih goriv kcal/m3 = toplotna vrednost 1 m3 plina kcal/kWh = toplotna vrednost 1 kilovatne ure kg/MWh = specifična poraba premoga ali tekočih goriv za 1 me-gavatno uro kcal/kWh = specifična poraba toplotne energije za 1 kilovatno uro Preračunavanje enot: 1 KM = 1 konjska moč = mkg/s -= 0,176 kcal/s = 0,736 W 1 kW = 1 kilovat = 102 mkg/s = 0,239 kcal/s = 1,36 KM 1 kWh = 1 kilovatna ura = 0,367 X 106 mkg = 860 kcal = 1,36 KM h 1 KMh = delo, ki ga opravi 1 KM v času 1 ure. Kadrovske vesti V času od 1. februarja do 31. marca 1971 ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: Delovna enota rudnik Hrastnik Februar 1971 — sprejeti: Trnolšek Jernej — vozač, Selič Roman — delavec, Detič Ivan — vozač, Vidmar Srečko — vozač, Češ-novar Marjan — kopač, Kunst Anton — učni kopač, Marinšek Alojz — vozač, Zabrložnik Jože — kopač, Zakošek Stane — kopač, Draksler Milan — elekrikar, Osredkar Stane — kopač, Stražar Alojz — kopač, Germ Štefan — kopač, Vodišek Alojz — vozač, Sotlar Alojz — vozač, Vresk Anton — vozač, Podlesnik Ludvik — vozač, Sivec Ludvik — kopač, Škorjanc Ludvik ključavničar; Marec 1971 — sprejeti: Damič Pavel — vozač, Koluder Franc — kopač, Palčnik Viktor — elektrikar, Topolovič Jože — vozač, Železnik Franc — kopač, Matoh Alojz —vozač, Gamšek Miro — kopač, Maček Karel — vozač, Zamuda Alojz — vozač, Kristavec Ivan — vozač; Februar 1971 — odišli: Škoberne Karel — vozač v zapor, Vešligoj Štefan — vozač v zapor, Klanjšek Ana, čistilka — sporazumna prekinitev, Jekoš Janez, vozač — samovoljna odpoved, Petan Jože, vozač — sporazumna odpoved, Sivec Ludvik, kopač — samovoljna odpoved, Nikič Ivan, kopač . — umrl, Kranjc Ivan, vozač — v JLA, Mo-toh Milan, kopač — samovoljna prekinitev, Funkel Drago, avtomehanik — v JLA, Gajič Miroslav, kopač — v JLA, Kuke Jože, vozač — v JLA Biderman Franc, učni kopač — sporazumna prekinitev, Gašparut Drago, ekonomist — v JLA, Marki Stane, vozač — samovoljna prekinitev; Marec 1971 — odišli: Drnovšek Franc, kopač — sporazumna prekinitev, Klanjšek Ivan, kopač — upokojen, Zupan Mirko, kopač — upokojen, Bukovšek Jože, vozač — samovoljna odpoved, Zorec Friderik, vozač — sporazumna odpoved, Kostanjšek Viktor, kuhar — sporazumna odpoved, Maček Ferdinand, vozač — samovoljna prekinitev, Baloh Martin, vozač — umrl, Vidmar Srečko, str. ključavničar — odpoved v poskusni dobi s strani podjetja, Oblak Božidar, elekrikar — v JLA. Kirn Bojan, elekrikar — v JLA, Čerček Jože, vozač — samovoljna prekinitev, Esih Jože. vozač — samovoljna odpoved, Rozman Alojz, kopač — inv. upokojen, DELOVNA ENOTA RUDNIK TRBOVLJE Februar 1971 — sprejeti: Kreže Rudolf — nadzornik, Drnovšek Milan kopač, Marčec Ivan — kovač, Planko Franc — kopač, Mlinar Franc — kopač, Marec 1971 — sprejeti: Cerovšek Alojz — vozač, Pirc Pavel — vozač, Gorjup Anton — vozač, Cerovšek Ivam — kopač, Kuder Ivan — vozač, Lazarevič Dušan — opek. delavec, Jerman Milena — o-pek. delavka, Volaj Marija — opek. delavka, Razboršek Silva — opek. delavka, Pišek Branka — opek. delavec, Žalar Boris — opek. delavec, Ribač Fatima — opek. delavka, To-polnik Franc — vozač, Februar 1971 — odišli: Lešnik Milan, kopač — samovoljna odpoved, Amon Boris, vozač — odpoved v poskusni dobi s strani delavca, Pevec Jože, vozač — samovoljna odpoved, Romih Štefan, vozač — v JLA, Ščukanec Ernest, dipl. inž. rud. v JLA, Glavan Jože, kopač — v JLA, Željko Stane, elektrikar — v JLA, Bukovšek Ferdo, kopač — samovoljna prekinitev, Cirar Stane, vozač — samovoljna prekinitev, Šmid Feliks, vozač — samovoljna prekinitev, Lavrin Jože, kopač — upokojen, Hribrski Jože, delavec — odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Marec 1971 — odišli: Babič Rudolf, vozač — samovoljna prekinitev, Husič Ismet, zunanji delavec — samovoljna prekinitev, Milinovič Marija, opek. delavka — sporazumna odpoved. Glasilo »SREČNO« izdaja podjetje Zasavski premogovniki — Trbovlje,Trg revolucije 12. Izhaja vsaka dva meseca Glasilo ureja uredniški odbor: Babič Rado, Kohne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Kralj Martin, Le-narčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Prosenc Anton, Savšek Janko. Tehnični urednik: Lenarčič Tine Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud. Tiska: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 3000 izvodov. TITO odlikoval pet reševalcev Predsednik republike Tito je odlikoval za izredno požrtvovalnost in prizadevnost ob teški rudarski nesreči v jami Ojstro pet rudarjev — reševalcev rudnika Hrastnik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Visoka odlikovanja so prejeli: Feliks GOJKOVIČ, Anton ŠKETAK, Franc SPAJZER, Adam BALOH in Jože JAGER. Odlikovanja jim je izročil predsednik SOb Hrastnik Branko Milinovič.