Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Leto III.
V Ljubljani, dne 23. februarja 1921.
Štev. 8.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 60 K, za pol leta 30 K, za četrt leta 15 K, na mesec 5 K; posamezna številka K 1‘40. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu“, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, pošlni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Kongresni trg 9, na levi strani.
Pripravimo se na občinske volitve!
Že dve leti pričakujemo občinskih volitev in meščanske stranke jih iz strahu, da pogorijo njihovi dosedanji občinski mogotci, niso hotele razpisati. Sedaj pa poročajo iz “Ograda, da se bodo občinske volitve v Složniji vršile začetkom aprila tega leta. Mi žnio, zakaj meščanske stranke hočejo ravno sedaj te volitve: pač zato, ker liberalci mislijo: „Sedaj imamo mi moč v Belgradu, sedaj pa pritisnimo tako, da bomo vsaj pri občinskih volitvah malo boljše odrezali, kakor Pa pri volitvah v konstituantol" — Seveda se liberalna gospoda prav hudo moti, pa tudi klerikalci, če mislijo, da so ljudje na vse njihove lumparije že pozabili! Tepeni bodo pri občinskih volitvah prav tako, kakor lansko leto pri državnih!
Klerikalci so svojčas izdelali volilni red za naše občinske volitve in bi imele pravico voliti tudi ženske. Sedaj so liberalci ta načrt Predrugačili tako, da ženske ne bodo smele voliti in da se bodo kandidatne liste morale Predložiti tiskane. Vlada hoče, da se občinske volitve izvedejo po istem volilnem redu kakor so se izvršile volitve v konstituanto.
Sicer ni še prav gotovo, če se bodo vršile občinske volitve v Sloveniji že aprila; kajti sedanja radikalno-liberalna vlada stoji na *onČenih nogah in se lahko vsak hip podere, žndar pa je zaenkrat prav zelo verjetno, se občinske volitve vrše že aprila, ^ato moramo, sodrugi, že takoj sedaj pripraviti se na te volitve 1 Meščanske stranke oodo napele namreč vse sile, da nasilno, ‘Vljačno, kakor doslej vedno pri volitvah, go jufajo delavsko ljudstvo tudi za občinsko Olast. Volilne imenike, ki so bili izdelani zVfadnje državne volitve, mislijo vzeti za Podlago tudi sedaj pri občinskih volitvah.
tr Pa mi vemo, da so ti imeniki silno po-teh' *n 80 kapitalisti nalašč izpustili iz 2 -'Cenikov ogromno število naših pristašev, o^vjuno najprej, da se ti imeniki brez-Poinji'110 Pregledajo »n natančno izpo-
se e tjodstvo prav dobro ve, koliko gnoja tira*6 i^e nabralo po vseh občinah, ve, kako gotc' ° 50 vlac*al‘ klerikalni in liberalni mo-v0. 1 nad Občinarji med vojno in sedaj po >’ *n ve tudi kam so ti ljudje občinsko do|Je Pripeljali! Občine tičijo v ogromnih Prav naPravilo se pa ni v korist Občinarjev
način3 nunske volitve se moramo na vsak ne h Pr‘Praviti prav temeljito že sedaj, da do|žn°,Ino Presenečeni. Vaše organizacije so NajDr?,’: da te priprave narede že sedaj! Postavi ”° ireba že sedaj misliti na to, da tisto Krv/V VSdk' 0^ini na^° kandidatno Paš! n.(rv' na katero morajo priti najboljši nizacij,. zte'. drugič b° treba, da naše orga-tac'io vPOskrbe žc 8ed j za obsežno agi-Ust do u«?OV^riJ’ v P'8av' ‘n v letakih, in od v°iilni im« ..reba bo tudi skrbeti, da bodo en,k« v redu, ker doslej niso bili
— in še nebroj stvari, različnih pač po krajevnih razmerah. Zato poziva centrala Kmetsko-delavske zveze, da vse njene podružnice v najkrajšem času skličejo članski sestanek KDZ, na katerih naj se napravijo sklepi in nasveti u tu navedenih točkah; važne nasvete naj takoj naznanijo centrali! Kmetsko-delavski proletarijat! Na noge, da prideš do oblasti v občinah in pomedeš z železno metlo vse klerikalne, samostojne in liberalne mogotce, ki te tlačijo in izkoriščajo, enkrat za vselej iz občinskih zastopstev!
Nova viničarska postava.
Po enoletnem boju „Kmetsko-delavske zveze* za viničarske pravice se je zganila vlada v Ljubljani in predložila organizacijam osnutek nove viničarske postave. Da sedanja kapitalistična vlada ne bo dala ubogim viničarskim trpinom vseh pravic, ki jim grejo, nam je bilo že davno jasno. Pričakujemo pa, da jim da vsaj toliko, da bodo mogli živeti kot ljudje, da jim ne bo treba gladovati in hoditi njim, njihovim ženam in otrokom okrog raztrganim. Dovolj dolgo je že ščitila vlada posestnike vinogradov in jih pustila bogateti od krvavih žuljev viničarskega naroda. Sedaj je pa sila prikipela do vrhunca. Dalje ne moremo več zdržati! Nova viničarska postava, ki jo je vlada predložila, je še vse preveč reakcionarna; ta postava še vse preveč ščiti bogatine —vinogradne posestnike. Treba jo je spremeniti še bolj v korist viničarjem. Delež na vsakoletnem pridelku vina je za viničarja gotovo premajhen, kot ga določuje vladni zakonski načrt. Premalo deputatne zemlje nam obljublja vlada, plača vseh članov viničarske družine, ki delajo v vinogradu, mora biti enaka plačam drugih delavcev. Začenja se odločilni boj! Viničarji, strnite se v „Kmetsko-delavsko zvezo" in zmaga bo naša!
V naslednjem hočemo podati bralcem to, kar v glavnem predvideva vladni načrt nove viničarske postave:
Vsak viničar ima pravico:
1.	) na prosto stanovanje, obstoječe iz ene sobe, kuhinje in shrambe;
2.	) na prosto uporabo hlevov za rejo živine, kakor se določi v t. 4.;
3.	) na dogovorjeno plačo (dnevno, oz. akordno, oz. pavšalno mezdo). Plača je stvar pogodbe med gospodarjem in viničarjem. Ce se v tem oziru ni nič druzega določilo, ima viničar kot dobavitelj delavcev in delovodja pravico do dnevnih mezd, kot so v dotičnem kraju običajne in se izplačujejo drugim izven stanujočim moškim delavcem.
Takozvani „štunt" (najemščina) zaakotdno delo: rez, prvo in drugo kop, vez in pletev ostane naprej v veljavi kot stalno plačilo za gori omenjeno delo.
4) V viničarijah pod en oral vinograda ima viničar pravico rediti, oz. zahtevati piče od posestnika za dve svinji in pet kur. Kravo si sme rediti le, če skrbi sam za potrebno
krmo in slamo. Pravico ima le do krme, ki priraste v vinogradu za uporabo za lastno živino. V viničarijah od enega do'dveh oralov ima viničar pravico rediti si eno govedo, dve svinji in pet kur; od dveh do treh oralov pa dve govedi, tri svinje in osem kur ne-vštevši mladiče, dokler niso dorasli za prodajo; nad tri orale pa tri goveđe, štiri svinje in 12 kur. Goveja živina je lahko tudi gospodarjeva, ki mora v vseh slučajih skrbeti za potrebno pičo (krmo in slamo) in steljo. Mleko pa dobi v tem slučaju od ene do dveh krav viničar kot plačilo za reditev živine. Ako se na posestvu nahajajo primerni senokoši, si mora viničar krmo in listje spraviti na lastne stroške (le za dovoz ima skrbeti gospodar) za slučaj, da je živina njegova. Ako je pa živina gospodarjeva, pa nosi stroške za spravljanje krme in stelje gospodar.
5.	) Vsaka viničarska družina ima razven vrta za pridelovanje potrebne zelenjave, ki ga mora dobiti pri vinogradu (za vsak oral vinograda po en ar), pravico na deputatno zemljo (ralno ali kopavino) v izmeri 1/3 od one površine vinograda, ki ga družina obdeluje v smislu t. 11. tega paragrafa. V slučaju, da pri vinogradu ni primerne deputatne zemlje, ima viničar pravico do na navedeni površini priraslega pridelka (krušnega zrnja, oz. krompirja). Računi se, da priraste 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200 kg kromgirja na petih arih.
Viničarji, ki dobijo deputatno zemljo v obliki takozvane kopavine, obdelovanje katere z roko je zelo naporno, naj se na ta način odškodujejo, da se ista računi le za polovico faktične površine.
6.	) Za gnojenje deputatne zemlje se prepusti viničarju gnoj, ki se pridela pri vinogradih od Jurjevega do Miholovega od enega števila živine, ki jo ima pravico rediti v smislu t. 4. tega paragrafa, ako se v tem oziru ni kaj druzega dogovorilo.
7.	) V kakšni obliki se daje viničarju deputat, ali v naravi ali v relutu ali kot deputatno zemljo, se prepusti sporazumu med posestnikom in viničarjem.
8.	) Nadalje ima viničar pravico na nagrado v višini 3°/o od pridelanega vina (tantijema) od one površine vinograda, ki gi je obdeloval v smislu t. 11. tega paragrafa, ki se mu jih izplača po dnevnih cenah po trgatvi. Ce presega nagrada 100 I, lahko zahteva viničar, da se mu vino prepusti v naravi.
V obče pa se prepušča posebni pogodbi med gospodarjem in viničarjem v kakšni obliki naj se daje tantijema viničarjem ali v naravi, ali v relutu.
9) Za slučaj, da posegtnik iz kateregakoli vzroka viničarju noče ali ne more dati razven stanovanja in vrta za zalenjavo, niti deputata v naravi, niti v relutu, niti kot deputatne zemlje, se določi tantijema od vinskega pridelka, ki jo ima dobiti viničar, na S°/o, ki se računi v smislu t. 11. tega paragrafa.
10.) V slučaju, da je deležen viničar vseh navedenih ugodnosti,- se zahteva od njega, da prepusti vse svoje delavne moči gospo-
darju, naj si bo za delo v vinogradu ali v drugih gospodarskih podjetjih. Niti on, niti kak član njegove družine ne sme iti drugam na delo brez gospodarjevega dovoljenja. Posebni pogodbi pri vstopu v službo je prepuščeno, ako sme iti na mlatev.
11) Pri določitvi visokosti tantijeme in površine deputatne zemlje, oz. množine deputata, se računi, da dela vsak delazmožni član viničarjeve družine na leto najmanj 150 dni gospodarju. 150 delavnih dni odgovarja pravici na tantijemo in deputat od enega orala vinograda, razven če se ni v tem oziru med gospodarjem in viničarjem kaj druzega sklenilo. Po tej normali se določi tudi količina tantijeme in deputat od one površine vinograda, ki odgovarja vsoti delavnih dni vseh družinskih članov, deljeni s 150. Ostali de! vinograda, ki se je obdelal s tujimi delavci, ni podvržen oddaji tantijeme in deputata.
V slučaju, da prispeva posamezna viničarska družina na leto več kot 150 delavnih dni na osebo gospodarju, si pridobi za vsakih 10 normalo 150 prekoračenih delavskih dni, pravico do tantijeme in deputata od ene na-daljne desetinke orala vinograda.
Nasprotno, ako prispeva viničarska družina na leto manj kot 150 delavnih dni na osebo gospodarju, se zmanjša tantijema in deputat sorazmerno.
12.	) Za računanje števila delavnih dni se začne viničarsko leto s 1. novembrom in se konča z zadnjim oktobrom.
13.	) Navedene ugodnosti tvorijo minimum, ki ga ima viničar pravico zahtevati od gospodarja, ako izpolnjuje svojo dolžnost.
Noben viničar pa ne sme biti prikrajšan v svojih dosedanjih dohodkih vsled teh določb.
14.	) Za že izvršena opravila v vinogradih leta 1921. za čas, dokler ne stopi ta zakon v veljavo, naj določijo krajevne viničarske komisije viničarjem primerno doplačilo.
Razvoj viničarskega gibanja.
Lani meseca februarja, ko so se začele ustanavljati prve podružnice naše kmetsko-deiavske zveze, so se tudi viničarji začeli gibati in poskušali ustanoviti lastno Strokovno organizacijo. Iz vseh strani Slovenskih goric so se jeli oglašati viničarji in kmečki posli v našem mariborskem kmečkem tajništvu in prosili za ustanovitev strokovne organizacije po delavskem vzorcu, ki naj izbojuje temu bednemu proletarskemu stanu boljših življen-skih pogojev. Naša stranka tovarniških delavcev, ki preje s kmetiškim ljudstvom še ni imela veliko opravka, je bila postavljena pred nove naloge. Dasiravno je imela opraviti na eni strani z razredno popolnoma nepoučenim ljudstvom, na drugi strani pa s hinavsko in lažnjivo klerikalno stranko, je vendar storila vse, kar je bilo v njeni moči, gotovo pa je, da je Kmetsko-delavska zveza edina, ki danes lahko reče, da je storila za viničarje in kmečke delavce več v enem letu — kot klerikalci v dvajsetih! — Mala tropica kmečkih in delavskih sodrugov Maribora in okolice je neumorno prirejala sestanke in shode po Slovenskih goricah, ustanavljala podružnice in ljudstvo je z zaupanjem sledilo Kmetsko-delavski zvezi. V takem položaju je sklical viničarski odbor 1. viničarski tabor, ki se je vršil lani na pustno nedeljo dopoldne. Danes se s ponosom spominjamo tega velikega tabora, ki je napolnil veliko Gbtzovo dvorano v Mariboru do zadnjega kotička, kajti na tem taboru se je prvič sprejela in razposlala resolucija viničarskih zahtev, kjer smo zahtevali izboljšanja viničarskih plač, bolniškega in nezgodnega zavarovanja, delež na pridelkih, pravične agrarne reforme in sklicanje enkete, ki naj te stvari reši v prilog ubogemu, zatiranemu stanu. — Naenkrat seveda so zagnali klerikalci in liberalci, narodni socialci s samostojneži strašanski krik na eni strani zoper viničarje, na drugi zoper našo stranko. Napadali so po svojih umazanih listih naše sodruge, „Slovenski gospodar" pa se je hinavsko zvijal, ker se ni hotel zameriti ne klerikalnim kmečkim oderuhom, ki derejo viničarje, in ne viničarjem, katere potrebuje pri volitvah.
Prvi uspeh naše KDZ za viničarje.
Na našo zahtevo v resoluciji je deželna vlada res takoj sklicala enketo za ljutomerski, ptujski in mariborski okraj, ki se je vršila meseca marca pri mariborskem okrajnem glavarstvu. Pri tej enketi pa so padle maske raz obraz vsem našim nasprotnikom, klerikalcem, liberalcem in samostojnežem, kajti razen naših zastopnikov sodrugov Verliča, Drevenška in drugih so bili vsi zoper viničarje in so samo z besedami okrog metali. K'erikalci, zastopani po kaplanu in uredniku „Slov. gospodarja", Kranjcu, posl. Vesenjaku in drugih, so igrali naravnost sramotno ulogo, dasiravno so imeli vlado in vse v rokah. Liberalci, katere je zastopal milijonar Petovar iz Ivanjkovc, in samostojneži, katere je zastopal Mermolja, pa so klerikalcem kimali.
Samo naši zastopniki so se morali boriti in so tudi resno zastopali viničarski stan. Viničarski zaupniki Kmetsko-delavske zveze so sestavili nov viničarski red, ki naj se nadomesti s starim. Sestavili so natančen pregled gospodarskega položaja, predlog za bolniško zavarovanje, predlog za razdelitev zemlje in razdelitev deleža pri pridelkih, dalje predlog za zvišanje plač itd. —
Klerikalci zoper viničarje.
Ali tu so se pokazale zopet nove težkoče. Klerikalci, ki se boje za svoje kmečke bogataše, so začeli tiho delati zoper naše predloge, in klerikalna deželna vlada, katere predsednik je bil klerikalni advokat dr. Brejc, poverjenik za socialno skrb pa klerikalec dr.
' Gosar, je vsled klerikalnega hujskanja zoper viničarje vse predloge za izboljšanje plač in razmer viničarjem zaprla v predal in — molčala. Šele na naše vedno drezanje je sklicala vlada še par razgovorov po sodnih okrajih, s katerimi je samo slepila viničarje za bliža-. joče se volitve v konstituanto.
Težka je bila borba viničarjev in marsikdo je v tem boju obupal, zlasti še, ker ni bilo nikjer vidnih uspehov in pa ker so klerikalci, ki so kot opice začeli ustanavljati svojo Viničarsko zvezo, začeli ljudi potom svojega časopisja na najgrše načine slepiti.
Mi in sedanj'a „rešitev" viničarskega vprašanja.
Končno so naši poslanci in zastopniki Kmetsko-delavske zveze vendar dosegli, da dobimo v kratkem nov viničarski red in da bo vprašanje viničarjev, ki pa je vprašanje tisočev rodbin — rešeno.
Rtšenol zaenkrat pravimo mi, ker to, kar se jim daje danes, še dolgo ni to, kar oni za življenje potrebujejo, in prokleta dolžnost vlade je, da svoje delo nadaljuje. Daleč se še nahaja viničar od onih dobrin, ki mu po pravici človeka gredo. Naše zahteve Se ne odpravljajo z drobtinico, ki se vrže z mize!
Drugo važno vprašanje, ki ga mora vlada nujno rešiti, so bolniške blagajne in zavarovanje zoper nezgode in starosti! Tu je zopet naloga KDZ, da vzdigne svoj glas!
Agrarno vprašanje se tudi ne sme reševati brez viničarjevi
Zaenkrat pa naj bo glavna naloga Kmetsko-delavske zveze v vinorodnih krajih, da izbojuje pri vladi delež pri pridelkih. To je bila naša zahteva pred enim letom, izvedba te zahteve bodi letos naša naloga!
Delo v prešlem letu pa nas je tudi v marsičem drugem poučilo. Sodrugj viničarji so pridobili izkušenj in naša naloga v bodoče mora biti, da postavimo trdno organizacijo, ki bo mogla stopiti v boj za naše zahteve. Ne gre prepuščati posameznikom boj, vsi drugi pa stoje ob strani in čakajo nestrpno uspehov. Treba nam je, da v bodoče združimo vse v trdni, močni strokovno-gospodarski organizaciji, ki naj vodi v naprej gibanje. Ljudstvo se bo le tedaj zavedalo uspehov, kadar si jih bo samo izbojevalo!
Toliko z ozirom na razvoj v prošlem letu, ki toraj ni bil brez usp hov, katere je izbojevala edinole naša KDZ in njeni neumorni člani, katerim gre vsa hvala. Viničarji! Letos naprej na delo, da bo. naš letni zaključek imel zaznamovati novih uspehov v korist viničarskemu in kmečko-delavskemu stanu! — Onim pa, ki so omagali pod težo bremenov
in silo nasprotnikov, kličemo: Nazaj v vrste, da z združenimi močmi in močno organizacijo vržemo železne okove gospodarskega in duševnega suženjstva, v katerega nas je okovala klerikalno-liberalna gospoda!! Moderni sužnji smo, ki se moramo boriti pošteno in odkrito in popravljati v naših vrstah, kar je slabega, če hočemo uničiti, kar nas skupno tare. Postaviti moramo nov, bolj pošteni svet! -c.
Iz Kmetsko delavske zveze.
Zreče. Vsi člani krajevne organizacije KDZ v Zrečah se vabijo na sestanek v nedeljo dne 27. februarja ob 2. uri popoldne v gostilno Grunduer v Zrečah. Poročevalec pride iz Maribora. Razdelile se bodo izkaznice, pobrala članarina za to leto. Razpravljali bomo o važnih stvareh. Kdor ne bi prišel in plačal članarine, ga izbrišemo iz članskega imenika.
Rajhenburg. Prosimo vso tiste člane, ki dobivajo „Ljudski g!asu , in so se dali pri nas vpisati v organizacijo KDZ in ki vedo, da svojih plačilnih dolžnosti niso storili, da takoj poravnajo ali pa svoj odstop naznanijo pri sodrugu R. Danko, kjer dobijo tudi svoje še neprejete izkaznice. — Mesečni sestanek naše organizacije se vrši v nedeljo dne 27. t. m. v gostilni g. Fr. Vranetiča ob pol devetih predpoldne.
Poljane nad Škofjo Loko. Tukajšnja kraj. org. KDZ opozarja svoje člane na mesečne članske sestanke, ki se vrše redno vsako tretjo nedeljo v mesecu takoj po prvi maši pri sodr. Demšarju. Člani naj se teh sestankov polno; številno udeležujejo, ker tu se jim nudi prilika, da svoje zahteve in potrebe razlože in obenem tudi urede. Isti dan plačevala se bo tudi članarina. S tem bo pomagano blagajniku, da lahko redno pošilja mesečne prejemke „Osrednjemu tajništvu“ v Ljubljano. Odborove seje se vršijo redno vsako drugo nedeljo v mesecu po prvi maši pri sodr. Demšarju, kar si naj odborniki zapomnijo, ker ne dobijo za te seje nobenih povabil. „Gospodarski odsek" prejel je tudi nekaj blaga, katerega bo delil med svoje člane in sicer vsak torek, petek in nedeljo dopoldne iz skladišča v hiši sodr. Demšarja, na kar se člani opozarjajo. Matevž Demšar, tč. predsed.
Shodi KDZ.
V Rajhenburgu se bo v nedeljo dne 6. marca ob V2 9 uri dopoldne v gostilni g. Ivana Rateja vršil shod KDZ. — Istega dne ob 2. uri popolne se bo vršil shod KDZ v gostilni I. Radeja na Blanci. — Na obeh shodih bo govoril naš poslanec sodrug Ki s o var.
Dopisi.
Rečica v Savinjski dolini. Obveščeni smo bili, da je bil naš shod prepovedan. Res čudno se nam zdi, da je ravno naš shod tako okužen od črnih koz! Zakaj pa cerkve ne zaprejo ■jn šole, ko se vendar tam ljudje najbolj skup tiščijo in dihajo drug v drugega. Bolezen se vendar tu najlažje razširi! Res čudno, da naše org*' nizacije in naši shodi tako smrdijo klerikalni® črnim kozami Toda to nas ne bo prav nič p1® stratilo! Bo pa drugikrat tem večji naš sbo< Naš kaplanček ja skozi okno vpil:	*!*
shod, zakaj pa ne greste na shod?" in 80 ^; neumno smejal. Tudi Anton Turnšek, klerika n podrepnik, je vpil nad našimi ljudmi. Kaplan ® Jazbinšek je pa še celo gledat šel v gos1’*0 ’ če nas je tam že kaj zbranih. Naša organiz*0* jih čudno zbada v njih črno srce.	b° t0
od same onemogle jeze postali jetični in za ^ njihovo jetiko iščejo povsod zdravil. 8e4aj si omislili nekako „Kmetijsko društvo". “ deljo se je naš župnik že hvalil, češ 01 ^ ljudi je spravil v to društvo. Toda tu< > mu ne bo več pomagalo, ker naše ljudstvo ^ preveč nasprotno tej klerikalni bolezni. '	.
Solčavi je pretečeno nedeljo več kot 30U	5.
čakalo našega govornika. Tudi v	veda
čini ustanovimo svojo podružnico. I <> (ja naše klerikalce zelo peče in mi se bo|imt, bo kak zagrizen klerikalec kar od jeze Pa Bog mu daj večni mir in pokoj! ^ kftj občinski agrarni odbor je zelo slab. riedelj° bi naredil, ker je preveč klerikalen.	kijcal
je imel svojo sejo in je predsedm
g. Kemšeta, vodjo škofove žage. Vprašali so ga, kaj on hoče zaradi zemlje. Odgovoril je, da on vse rabi in da nič ne da nobenemu. Seve za ubogega nima nič zemlje, za bogate pa vse. V agrarnem odboru je izvoljen za načelnika gostilničar v Šf. Janžu Anton Majerhold, ki se sedaj izogiba agrarne reforme, ker so mu klerikalci obljubili velik travnik, po katerem je on že dolgo hrepenel. V odboru je tudi že povedal, da je on travnik že kupil od škofa. Čudna je ta nagla ktpčija!! Odbornik Tine Krančič je zahteval, da se agrarna reforma ne sme dotikati cerkvenega posestva, a mi vemo, da bi jo sam žele rad zagrabil, če bi on od te zemlje kaj dobil. Temu Tinčku so klerikalci tudi obljubili zemljo, ako bo za. nje delal. Tako grdo torej klerikalci izrabljajo agrarno odbore v svoje strankarske namene! Opozarjamo agrarni urad v Ljubljani, da pazi na klerikalno korupcijo! " Naš župnik in kaplauček zelo visoko računata poroko: od 400 do 800 K! Neverjetno! Kateri materijal, ki se rabi pri poroki, se je tako zelo podražil?!
Javornik pri Kranju. Tukaj v Javorniku je žena, ki ima že več let bolno dete. Ko je dobila od župana ubožni list, je 15. t. m. šla z detetom v Ljubljano, da dii otroka v bol-niščnico. Neki gospodje pa so le-tam rekli, da ne morejo otroka vzeti v bolniščnico, povedali Pa niso zakaj ne. Uboga ženska je imela veliko stroškov in nosila je dete 2 uri do postaje in “ uri zopet od postaje domov. Radovedni smo, zakaj se siromakom krivica godi še tu!! Ali na.i bi siromak, ki plačuje itak vse davke, na-zadnje še pravice ne imel, da lahko dA svojega olnega otroka v bolniščnico? Lepa usmiljenost J® to od gospodov v deželni bolniščnici!
Rajhenburg. Večkrat je bilo že potrebno, d* poročamo o vedenju nekaterih naših vero-d&teljev. Ker pa nismo za osebne napade, smo se tega dolgo vzdrževali. Sedaj pa, ko doma nobena pritožba več ne pomaga, se moramo Javno oglasiti. Šolarje našega 4., 5. in G. raz-reda kakor tudi šole na Blanci, koder poučuje veronauk kaplan g. Rabuza, moramo res obžalovati. Gospod Rabuza si je tudi že pri nas pridobil hvaležnost kakor si jo je v Halozah in tu v bližnji fari na Vidmu. Pritožbe na župnijski drad in na šolsko vodstvo ničesar ne pomagajo, arovška gospoda so še posmehuje in norčuje, cenca p. Ivačiča je g. Rabuza s pestjo bil tako,
. Je še s krvavo obleko prišel domov. Očeta Je potem župnik pregovoril, da ni sodnijsko po-etopal. g palic* je g. Rabuza pretolkel tudi 'menca in ge svojega ministranta Fr. Novaka v ' r*zredu tako, da je bil otrok ves črn po 'Votu. Mati je otroku nato zabranila hoditi v e|0 k temu razgrajaču, še po legarju bolehna ecenka 4. razreda Zof. Danko ni znala prečita-deSa stavka takoj na pamet povedati. Udaril Je vsled tega po plečih in roki s palico tako, j^J® °d strahu iz šole jokaje domov pobegnila, ta jVpra*anje) zakaj je deklico tako tolkel, pravi ^ mni gospod, da tudi druge pretepa, pa da
uihče osebno ne pritožuje. Oče mu je v ot Peve^al) da takšen veroučitelj njegovih 8ke° 116 ve® u^'*' Naznanil je slučaj šol-Šoll U vo<^,tvu 'n župnijskemu uradu, toda v Pret ^°8P0^ veroučitelj še vedno razgraja in Osta*^8’ V8^ei^ čoaar tudi drugi otroci že iz-njllJk J*‘ Ali se otrokom s palico vbija Kristusov ta|Je v Slavo ?1 Zahtevamo, da pristojna oblast uicer"* 8Urovega veroučitelja takoj odslovi, ker d'kak nar8<^nao 8am' potrebne korake. Mi 0r n® moremo trpeti, da bi se otroci učili
K08tiU	Stariši.
ske„ a'°bje. Dragi sodrugi in bralci nLjud-ne|j 8 Slasu“! Tudi pri nas na Kalobju se je S. KJqPriS0(lilo. Dne 13. t. m. je bil tu shod RozUla' pr' Jožefu Zapušek. Shod sta imela J. Je 0.atl 'n Kr. Kukovič, toda prav slabo se jima Poj) ®8eL Rozman je govoril o samostojnih k° tnk1!1 *n 0 ubčimsk'h volitvah. Rekel je, da Pa 8e J na Kalobju gotovo samo ena stranka, da b0.Je Litro eden izmed poslušalcev eglasil, je vp,! g na8topile tri ali štiri stranke. Rozman da so*)''1*’ kH*,ero bi to bile. Nato pravi nekdo, ^"ko , I* tU(.^ aociabii demokrati. Rozman se 8p08ki«	'n pravi, češ da so preveč „go-
8tomih dr u,e"!la •'e a0ll’i "a&o stranko po samo-gosnf	'n. me8arjih, ki so danes naj-
6 Za samn ? ,no8'j0'-l) Vsi poslušalci so bili P^Srsm . 8 0Jn8že, ko pa jo Rozman razložil . 0r,,ike ;n -8" 0 aamostojnežev, izbiral že od-J° tak°j vsi 8nnanil’ .da lnora vsak plačati, so kunli in slednjič je Rozman sam
ostal. Udaril je z roko po mizi in rekel, da bode pa sam članarino plačal. Samostojneži so torej pri nas popolnoma pogoreli.
Vurberg pri Ptuju. Na kratko naj opišemo na tem mestu, kako so se pri nas izvršile „volitve44 v agrarni odbor! Župan je izročil in pooblastil našega župnika, da naj on vodi celo volitev, češ da bo župnik s svojo močjo pripomogel, da zmagajo klerikalci. Župnik je imel v rokah ves imenik. Napisal je takoj klerikalno kandidatno listo in šel ž njo agitirat. V listo je postavil tudi takšne, ki ne znajo pisati, še manj pa brati. Mislil je seveda, če bom imel take ljudi v agrarnem odboru, potem bom lahko delal, kakar se mi bo zljubilo. In v resnici! Klerikalci so v agrarnem odboru dobili vso moč v svoje roke; tudi predsedništvo in pri volitvah v okrožni agrarni odbor. Sedaj se zelo veselijo in mislijo, da imajo celo vlado v svojih rokah, pri čemur se pa gotovo motijo, če se vrši seja agrarnega odbora, imajo samo podrepniki svoj pogovor v farovžu, kjer sklepajo svoje čudeže. — Danes bi le poročali, da se naše volitve v agrarni odbor revidirajo, diugič pa bomo o tem še več kaj poročali.	Vurberčani.
Politične beležke.
-j- Kaj pravi nepristranski mož o naši
stranki? Belgrajski časnikar Cicvarič je v svojem listu napisal o strankah v„ naši državi to-le značilno sodbo: Tri vrste strank so v naši državi. Prva vrsta je tista, ki pravi, da je treba državo razbiti, ne vpraša se pa potem prav nič, kaj bi potem bilo, ko bi te države več ne bilo; v to vrsto spadajo frankovci, radičevci in leninovci (komunisti). Druga vrsta je reakcionarna vrsta, ki pravi, daje treba to državo vzdržati, kakršna je. (T*rej ta država naj bi bila še nadalje država kapitalistov, trgovcev, verižnikov in drugih takih izkoriščevalcev ljudstva.) Ta druga vrsta so srbski radikalci, liberalci, klerikalci in Turki, — tretja skupina pa pravi: Država naj bo, toda mora biti drugačna, kakor je, t. j. vladati jo mora ljudstvo samo in izvesti se morajo takoj najširše reforme v korist delavskega ljudstva ; kapitalistične zajedalce je treba odstraniti. To zadnjo skupino tvorijo socialni demokrati. Le žal, pravi na to Cicvarič, da so v konftituanti tako maloštevilno zastopani. Med kmečkim življem je še mnogo ljudi, ki še ničesar ne vedo o socialnih demokratih, ali pa ne vedo, kaj socialni demokrati hočejo. Če bi vedeli, bi spoznali, da je program socialnih demokratov prav za prav njihov pregram. Socialna demokracija bi igrala pri na* v naši državi prav gotovo eno važno ulogo, kakor jo igra po vsem ostalem kulturnem svetu, če bi le bila stranka združena v vsej dražvi. V tem slučaju bi gotovo postala zelo močna.
-J- Radičeva stranka, ki šteje čez 50 poslancev, ni prišla v Belgrad, da sodeluje v konstituanti. Če bi bila prišla, bi danes stvari drugače izgledali in ne bi vladali nad ljudstvom srbski radikalci in pa liberalci. Če bi bilo Radiču res kaj na tem, da dobimo republiko, bi bil moral priti v Belgrad in monarhisti bi bili v hudih skrbeh. Nam se prav zdi, da stvari z Radičem precej smrdi in da so Radiča srbski radikalci in liberalci pregovorili, naj jim ne hodi delat zgage v Belgrad. Radič sam ni noben republikanec, kar je tudi že sam izjavil, in nič čudnega ni, če vleče vse uboge hrvaške kmete za nos, ki so danes pravzaprav brez vsakršne zaščite pred radikalskim in liberalskim nasiljen.
-|- Trije škofje v Belgradu. Te dni so
se mudili v Belgradu trije jugoslovanski škofje dr. Jeglič, dr. Bauer in dr. Aksamovič. Kleri-kaln* časopisje je poročalo, da so ti cerkveni knezi obiskali tam v državni metropoli razne ministre in se priglasili tudi za avdijenco pri regentu. Kaj so hoteli, tega časopisje ne pove. Mi pa vemo, da so tri škofje šli „fehtarit44, da obnovijo ugled klerikalne politične stranke, ker je vpliv klerikalnih politikarjev popolnoma padel: prvič zato, ker je katoličanstvo v Jugoslaviji v manjšini, drugič zato, ker se je dr. Korošec vezal s pravoslavnimi in s Turki, tretjič pa zato, ker so klerikalci monarhistični klečeplazci in uganjajo politiko proti delavnemu ljudstvu.
-f- Za čas odsotnosti s. E. Kristana
zastopa našo stranko v ustavotvornem odboru v Belgradu s. Nedeljko Divac.
-|- Dr. Vošnjak, .poslanec SKS (samostoj-nežev) je pri prvem glasovanju glasoval za
ustavni načrt belgrajske vlade. Zdaj so samostojnejši dejansko pokazali, da so prav iste kapitalistične branža kakor liberalci, čeprav so se kmetom vedno hinavsko lagali, da niso.
Domače vesti.
Prva slovenska porotnica. V Clevelandu v Ameriki je bila lansko leto izbrana za porotnico Slovenka Ana Jakšič, ki je gotovo prva slovenska porotnica.
Ministrstvo xa finance je dovolilo potnikom, ki potujejo v inozemstvo, da lahko vzamejo s seboj do 2000 cigaret onih vrst, katerih izvoz je dovoljen.
Poglavje O Rusih. Minister za prehrano je odobril kredit 5 milijonov dinarjev ruskim beguncem v Boki Kotorski, da si morejo ,za to vsoto nakupiti potrebščine v svojih skladiščih. — Tako se glasi uradno poročilo. 5 milijonov dinarjev je 20 milijonov kron. Sedaj pa vprašamo : Koliko pa ima kredita na razpolago poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani za pretečo brezposelnost? Ali veste kolik*? Ne 20 milijonov kron, kje neki — ampak okroglih celih 20 tisoč kron!
Ruska gledišča, v Jugoslavije je vsled preobrata v Rusiji prišlo, kakor že znano, mnogo ruskih beguncev — sama buržoazija. Pripeljali so s seboj mnogo glediških igralcev, ki sedaj proizvajajo svojo umetnost po raznih mestih v Jugoslaviji. ,Tudi v Ljubljani je igrala v gledišču dalj časa ena izmed takih družb, tkzv. Hudožestveni teatr, ki je vsled svoje umetnosti znana po vsem svetu.
Železniški promet s Koroško. Dne 21.
t. m. je bil otvorjen zepet redni promet na železnici Jesenice-Podrožica.
Cesta Maribor-Št. Peter. „Nova doba44 poroča: Ker vsled spletk župnika v Št. Petru bivši okrajni zastop in tudi sedanji gerent istega, klerikalni advokat dr. Leskovar, vprašanja gradnje ceste iz Maribora čez Št. Peter ob Dravi ni krenil z mesta, so sedaj nekateri interesenti napravili družbo, ki bo na spomlad začela graditi te ceste.
Strašen zločin v Strnišču pri Ptuju.
Potniki, prihajajoči iz Strnišča pri Ptuju, pripovedujejo o strašnem zločinu, ki seje dogodil v bližini begunskega taborišča. Neki dalmatinski begunec je iz doslej neznanega vzroka ubil s sekiro najprej svojo ženo, nato pa zvabil svojo ljubimko v gozd, kjer jo je istotak* ubil.
„Stanovanja44 v vagonih. V železničnih vagonih v Ljubljani, Šiški in Dravljah stanuj zdaj še okoli 200 družin, ker primanjkuje stae novanj.
Uniforma železničarjev. Prometno ministrstvo bo pričelo z uniformiranjem železničarjev po celi državi, da bo uniforma izenačena, kakor bo tudi izdalo regulativni zakon za vsa železniška ravnateljstva.
Zamenjava 20 dinarskih bankovcev so
vsi poštni uradi zopet ustavili. Bankovci se odslej zamenjavajo le pri podružnici „Narodne banke* v Ljubljani in v Mariboru ter blagajnah davčnih uradov. Zamenjava se vrši samo do konca tega meseca.
Korupcija s stanovanji. Vsled pomanjkanja stanovanj v Ljubljani se je razpredla obširna korupcija s stanovanji. Neki uradnik, katerega so sedaj aretirali, j* več strank ogoljufal za denar obljubivši jim, da dobe stanovanja.
Roparski umor na Laverci je izvršil prejšnjo soboto neki ropar. Zaklal je v vrat starko J. Možina in ji pokradel njen denar v znesku 7000 K.
Korupcijska afera v Ljubljani. Zadnji čas so odkrili v Ljubljani veliko korupcijsko afero, v katero je zapletenih baje poleg dr. Ažmana še več oseb. Gre za nekega milijonarja in pa za. tiskarno Bamberg, ki so jo liberalni gospodje'kupili. Zadevo preiskuje sedaj odvetniška zbornica.
Rop milijonarjevega otroka. Prejšnjo
sredo so nekateri prebrisani tički odpeljali iz šole otroka milijonarja Pollaka v Ljubljani. Na to so poslali očetu pismo, da otroka ne bo videl več živega, če takoj v neko gostilno v Spodnji Šiški ne pošlje v kuverti 60.000 dinarjev odškodnine. Policija je aretirala roparje otroka. Eden med njimi je celo delal v Pollakovi tovarni usnja. Otroka so našli nekje med vagoni na železnici.
Odkritja o Trboveljski družbi. Ministrska komisija, ki je pregledoTala knjige Trboveljske premogokopne družbe, je ugotovila, da je družba potvorila za vež kot za LOO°/o produkcijske cene za premog, da je mogla kapitalistom in raznim dunajskim žifutom izplačevati visoke dobičke in se odtegnila davku. Kakor znano, se je ta družba branila zvišati rudarjem slabe plače z izgovorom, da bi imela izgubo. Tako delajo kapitalisti povsod in varajo delavsko ljudstvo! Doli s kapitalizmom!
Ljudsko štetje je pokazalo, daje v Ljubljani 53.072 prebivalcev (moških je 26.268, žensk pa 26.804). V Mariboru je v celem 30 tisoč 739 prebivalcev (nemščino je priznalo za svoj materin jezik le 6455 oseb). Belgrad šteje
150.000	prebivalcev.
Vojnim invalidom v Sloveniji. Po dopisu gozdarskega oddelka deželne vlade za Slovenijo. Odsek: ravnateljstvo državnih gozdov in domen št. 217 od 8. svečana t. 1. se bo otvoril pri gozdnem in grajščinskem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem trimesečni tečaj za gozdne čuvaje začetkom marca tekočega leta. Za službo gozdnega čuvaja se zahteva sledeča fizična sposobnost: noge, vid in sluh popolnoma v redu, pljuča in srce dobra. Manjše poškodbe na rokah ali drugod dopustne, vendar se zahteva sposobnost uporabe orožja in orodja za znamenovanje lesa. Vsi invalidi, ki ne izvršujejo in ne morejo izvrševati nobenega poklica in bi prišli vpoštev, naj nemudoma vlože prošnje pri Deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek, najdalje do 28. februarja t. 1. z zdravniškim spričevalom, da so sposobni za službo gozdnega čuvaja.
Ob priliki plebiscita na Koroškem je
neki Galinovič ogoljufal razne osebnosti za
1.200.000	kron. Sedaj jo je popihal in išče ga policija.
Gospodarstvo.
— Agrarna reforma. Ministrstvo za agrarno reformo bo pričelo z razdeljevanjem zemlje dne 15. marca.
— Kovani drobiž. Eno-, dve- in deset-kronske bankovce je finančna oblast že začela jemati iz prometa. Začela je tudi že izdajati novi drobiž po 10 par, oni za 25 par pa še ni dospel iz Belgrada.
— Goveje meso se je v zadnjem tednu podražilo. Na ljubljanskem trgu je njegova cena sedaj od 24 (telečje) do 30 K (goveje). Mesarji in kupci živine plačujejo kmetom 17 do 18 K za 1 kg žive teže. Mesa izvozničarji izvezijo silne množine v Italijo in Avstrijo, zato ta podražitev.
— Žitne cene. v Beogradu stane me-terski stot pšenice 950—1000 K, koruze 420 K in ovsa 250 K. V Osjeku plačujejo meterski stot pšenice po 1000—1010 K, koruze po 400 K, ovsa po 330—340 K. V Vinkoveih stane meterski stot pšenice 950 K, ovsa 250 K, ▼ Subotici pšenice 900—950 K, koruze 320— 340 K in meterski stot ovsa 220 K. V Bački stane meterski stot pšenice 960—980 K, ječmena 300 K, koruže 360—380 K. 1 kg moke-nularce 15 K.
Doli S cenami! Na vsem svefevnem trgu se je pojavila tkzv. nadprodukcija blaga, posebno industrijskih izdelkov, pa tudi živil. Kmetsko in delavsko ljudstvo je pridelalo toliko blaga, da ga vsled njegove preobilice kapitalisti po starih cenah ne morejo več prodati. Nastala je zato svetovna gospodarska kriza. Delavce kapitalisti že po vsem svetu mečejo iz delavnic na cesto, ker še starih izdelkov ne morejo več prodati. Cene so zato začele padati najprej v Ameriki, potem na Angleškem in sedaj po vsem svetu. Začela se~je kratkomalo doba konkurence. Delavsko ljudstvo mora sedaj gledati na to, da prisili kapitaliste, da gredo s cenami kaj kmalu tudi že pri nas doli. Omejimo se torej na najpotrebnejše in naredimo tako kakor so to napravili v Ameriki! Ne kupujte ničesar, česar neobhodno ne potrebujete! Če nosite še tako ponošeno obleko in še tako strgane čevlje, ne odnehajte! Rezultatu se boste kmalu čudili! Cene bodo moralo doli! Kaj zato, če propade pri tem marsikateri kapitalist, trgovec ali ve-rižnik!
Razne vesti.
Petnajst milijonov ljudi se izseli iz
Evrope. Sev. ameriški komisar za priseljence je ugotovil po predloženih seznamih 17 trans-atlantičnih linij, da se pripravlja 15 milijonov Evropejcev na izselitev iz Evrope. Med temi izseljenci jih je pet milijonov iz Italije in šest milijonov iz Nemčije. Drugi izseljenci so glavno iz Poljske, čehoslovaške in Jugoslavije, ter so večinoma že na potu. Tolikega priseljevanja še ni bilo. Pod vtisom teh ugotovitev se je vršila v Washingtonu konferenca, ki seje bavila glavno z vprašanjem, kako to priseljevanje omejiti.
Nova angleška mornarica. Britanska admiraliteta je vladi predložila načrt za zgraditev novih bojnih ladij. Admiraliteta pravi, da angleška bojna mornarica ne sme zaostati za ameriško in japonsko. Oboroževanja še ne bo konec?
Nikita Šel V penzion. Belgrajska vlada je določila in ponudila bivšemu črnogorskemu kralju Nikiti 300.000 francoskih frankov letnega „penziona11, da bi več ne rovaril proti naši državi. Nikita s« je tega denarja nekaj časa branil, potem ga je pa vseeno sprejel, ker je vlada rekla, da mu ničesar ne da, če ponuđene penzije ne sprejme. Mi pa pravimo, da bi naj vlada ta denar raje dala za naše uboge invalide in revne otreke! Tako pri nas denar ven mečejo!
Morilka, kr' je umorila nad 100 oseb.
Na Skandinavskem so zaprli 30 letno žensko Dagmar Overby iz Danske, ki je kot morilka dosegla svetovni rekord, število njenih žrtev znaša preko 100 oseb. Njena Specialiteta je obstojala v tem, da je morila nezakonske otroke v starosti od nekaj tednov do 5 let. Predno je nesrečne žrtve vzela k sebi, je njihove stariše prisilila, da so podpisali neko pisanje, v katerem so se odpovedali vsem pravicam do otrok. Za vsakega otroka je prejela od 100 do 5000 K nagrade. Svoje žrtve je pred umorom vedno mučila. Zverinski ženski so prišli končno na sled in ji prikinili njen strašen posel.
Zabavni kot.
Ženska volilna pravica. Licejka je prišla iz šole domov: „V šoli smo napravile glasovanje, katera izmed nas je najlepša.“ — „No, kako je izpadlo?11 — n^na J® dobila dva glasa, ostali so bili pa razcepljeni.11
Predolga ušesa. Janez je prišel precej natrkan v brivnico. Zavalil se je na stol in zaspal. Brivec ga je namazal ter pričel briti. Morda se je Janez v spanju nerodno obrnil, morda je brivec nerodno potegnil z roko, dejstvo je bilo, da mu je brivec mahoma odrezal pol ušesa. — Za božjo voljo — se je začel opravičevati brivec — kaj sem storil! Janez je odprl oči. — Kaj ste storili? — Zakaj skačete okoli mene? — Pol ušesa sem vam odrezal! — To nič ne de, pravi Janez, kar naprej, saj imam itak predolga! ■—
Prošnja do vseh!
Prosimo vse člane in sotrudnike, ki poznajo bedo in trpljenje, da po možnosti prispevajo k zbirki nekega sodruga, ki je zabredel vsled nagle družinske nesreče v pomanjkanje. Sodrngi, podpirajte! Vsak dar še hvaležno sprejme. Odbori krajevnih organizacij bodo tozadevna darila prejemali in pošiljali po položnicah. Kdor nima priložnosti priti do odbornikov, naj pošlje naravnost centralnemu tajništvu KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Želeti bi bilo, da bi došlo toliko prispevkov, da bi ostalo kaj kot „podporni fond“ tudi za naprej. Vsak dar bomo potrdili v „Ljud. glasu“.
Centralno tajništvo ISDS in KDZ.
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas". Oblastem je odgovoren Igu. Mihevc. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak?
Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elsa-fluidom! 6 dvoj-■atih ali 2 veliki Specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite seleFeller-jevih Elsa-kroglic! 6 škatljic 18 K. — Omot
in poštnina posebej, a najceneje. — Ellgetl V. Felle:, Stubica donja, Elsatrg 358, Hrvatska.
F.
DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodete imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa-fluid in Elsa-kroglice. 6 dvojnatih ali 2 specialne steklenice Elsa-tluida 42 K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18 K. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Feller-jeva obrazna pomada močnejše vrste 15 K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijno mlečno milo z znamko „Elsa“ 19 K. Fellerjeva Tannokina pomada za rast las, veliki lonček 15 K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Ellgen V. Feller v Donji Stubici, Elsatrg št. 358 na Hrvatskom, so vseskoz zanesljivi in priporočljivi.

redni občni zbor
„Sloge r. z. z o. z.“
nakupovalne in prodajne zadruge
v Ljubljani
ki se bo vršil dne 4. marca ob 17. uri v prostorih Nakupovalne zadruge .v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5, s sledečim sporedom:
1.	poročilo načelstva,
2.	odobritev računskega zaključka,
3.	volitev načelstva,
4.	volitev nadzorstva,
5.	sprememba pravil,
6.	slučajnosti.
Albin Prepeluh
.odbornik.
Ivan Podlesnik
predsednik.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, registrovana zadruga z omsjeio zavezi
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in ji*1 obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizi«’3]0 polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru-Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na oscon kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
fl^r Edini, res delavski denarni zavod.
COSULICH-LINE
= TRST —-AMERIKA ^
New-York — Buenos-Aires Rio di Janeiro — Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubija«3
Kolodvorska ulica 26.
Miši-podgane
stenice-ščurki
nisi
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate ^ najbolje preizkušena in splošno hvaljena srctgjn kot: proti poljskim mišim K t2,—t za P0^11'' ta miši K 12‘—; za ščurke, a posebno m°^l,a Vgte. stane K 20- —; posebno močna tinktura ^ niče K 12•—; uničevalec moljev K 10- P t{ za uši v obleki in perilu K lO1— In 20	> ^ jp;
mravljam K 10—; proti ušern pri perutnini } prašek proti mrčesom K 10 — in 20- >	pri
ušem pri ljudeh K 5-- in 12--; mazilo za ^ živini K 5 — in 12--; tinktura proti nirc sadju in žele; jadi (uničevalec rastlin;
mazilo proti garjam K 14‘—•
Pošilja po povzetju Zavod za < LsPor ^ 3^
M. JUnker, Zagreb 45, Petrinjska
s