101. številka. Ljubljana, v petek 4. maja. XVI. leto, 1883. Ic-bajn vsak dan «T«>*«»r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u j > umi mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če 86 dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se zvolf frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". D pr&Tništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminibtrativue stvari. V Ljubljani 4. maju. Vojskovodje vseh narodov in vseh časov so-glasijo v tem, da je zmaga tem gotoveja, čim bolj 80 vsi posumi;'ni vojaki navdihnjeni ideje, /a katero se bojujejo, čira bolj je od poveljnika velikega vojnega oddelka do najnava luišega prostaka smoter boja prošinil vse tako močno, da vsaki ne misli nič druzega, netto kako bi uni« il nasprotnika, da j« ofenzivna misel postala meso in kri. Ta jako ugodni taktični položaj izrazil je Preširen o Črtomirovej vojski s kratkimi, a krasnimi slovi: „S t ra h lj i vca v celem ni imel številu." To pravilo pu ne velja samo na bojnem polji, kjer treba dati roso glavo, temveč tudi v parlamentu. In če se de jedenkrat ozremo nazaj na debato o šolskej noveli, storimo to za tega delj, da izrečemo svoje globoko priznanje vsem slovanskim in nemško-konservativnim poslancem ua desnici, da so v očigled resnobi položaja stisnili svoje vrste in tako napravili nezrušljivo falango, — da pa tudi izrazimo svoje pomilovanje, da se je mej desničarji našel mož, poslanec Tilšer, ki je pobegnil v nasprotni, Slovanom sovražni tabor, da je s svojim glasom pomagal elementom, ki za nas nemajo druzega, nego psovke in sumničenja, ki za Slovane nemajo druzega izraza, nego ,.Bedientenvolkeru in „struppige Kary-atidenhauptcr". Izrekli smo v tej zadevi že, da se je to zgodilo vsled napačnega, samodopadljivega liberalizma, vsled koketovanja z nasprotno stranko in pri tej sodbi moramo tudi ostati, ker čitamo v „Narodnih Listih*', kako vestno zabeležujejo članke iz nemško-židovskih listov, v katerih se slava poje Tilšerju, m napadajo drugi češki in slovanski poslanci. Trpko je, da sploh koga izmej Slovanov Se briga sodba in ocena „N. fr. Pressea in druzih glasil jednake baze. Mi Slovenci se v marsičem ne moremo primerjati z našimi severnimi brati, to pa smelo izrečemo, da bode vsacga naših razumnikov nemilo dirnulo, či-hijoč našo ali katerega koli našega poslanca pohvalo, ker smo korenito osvedočeni, da naSi poslanci le tedaj pravo pogode, ka dur jih napada „N. fr. Presse" & Co. Čim ljuteji taki napad!, toliko boljše za nas. To jo „kriterium", ki ima matematično veljavo. A da je ves slovanski svet obsodil trdovratnost Tilšerja, vender ta slučaj ni ostal osamljen, in v isti čas, ko čitamo iz vseh šovinistično-nemških krajev zaupnice levičnjakov, neso tudi Mladočehi mogli str-peti, da bi ne poslali v svet novega pojava, ki naj bi pričal o njihovem dozdevnem svobodnjaštvu. Zaupna moža volilne skupine Podfipske, Kratochvvil in Janda, poslala sta poslancu Em. Tonneru v 29. dan aprila pismo, v katerem je izrečena zahteva, naj odloži svoj mandat, ker je s svojim glasovanjem 28. dan aprila pripomogel, da se je vzprijel omiki in svobodi tako škodljiv zakon in tako dokazal, da ni več v soglasji s svojimi volilci. V tem pismu izrečeno je ob jednem zahtevanje, naj poslanec Tonner z vračajočo se pošto naznani, kako hoče zadostiti terjatvam svojih volilcev. Očivestno je po tem pismu, da so volilci komaj čakali ua to svojo izjavo, kajti 28. p. ra. bilo je glasovanje, takoj v drugi dan (29.) pa se je že odposlala zbranih volilcev famozna izjava, odnosno nezaupnica. Slučaj Tilšerjev ni jim zadostoval, napeljali bi radi tudi pri volitvah v delegaeije vodo na mlin ustavakov, ker bi tedaj, ako bi Tonner odložil h krsti mandat, njegova stranka ostala v manjini. A vročekrvnim volilcem zbranim pod zgodo vinsko znamenitim Rzipom ni storil Tonner kar na vrat na nos zahtevane usluge, marveč to svojo zadevo objavil je „Českemu klubu", kateri je v po-sebnej seji poslanca Tonnerja obvezal, da se ne sme odtegniti volitvam t delegacije. Tonner ostane za par dni — kar še traje državni zbor — še poslanec, potem pa bode stopil pred svoje volilce in jim razložil razloge, kateri so bili za njegovo ravnanje merodajni, ter dokazal, kakor poudarja v svojem odgovoru, da ni storil nobene hibe, temveč storil svojo politično dolžnost. In gotovo bila je eminentno politična dolžnost pri debati o šolskej noveli, ko je šlo zato, da stranka stranki pokaže svojo jekleno disciplino, svojo silo, ne krhati solidarnosti ampak svoje dozdevne osobne premisleke in predsodke podrediti avtonomističnej večini. Brez vsake politične resnobe in, kar na ravnost rečeuo, prav lahkomiselno pa je postopanje Mla-dočehov in njih glasila. Nikakor ne moremo dournit', da bi v pohlevnej šolskej noveli bili tako grozoviti atentati na omiko in svobodo, kakor se tem gospodom zljubi trditi in rekli smo že, da se noveli v razmeri njenega zadržaja pripisuje veliko preveč važnosti. A da bi bilo temu tako, tudi tedaj bi morali Mladočehi v odločilnem tre-notku stati na našej strani in pokažu ti, da vzajemnost slovanska, tolikrat naglašana, ni le prazna fraza, ako hote in računajo na to, da smo si i v bodoče dobri in zvesti zavezniki. A kakor kaže dosedanje postopanje, je Pod-fy pano in in Mladočehom v obče v prvej vrsti do tega, da se kažejo pred svetom radikalno svobodomiselne in da jim done slavospevi iz vseh predelov nemško-židovskega časopisja, ne misleč na to, da ko bi prišli zopet levičnjaki na krmilo, bi malo povpraševali, je li kdo Mladočeh, svobodomiseln, liberalen ali celo radikalen, temveč bi čim prej tem rajši preko vseh Slovanov prešli na dnevni red. Iz teh ozirov nas je tedaj nezaupnica poslancu Tonnerju do duše užalila, iz teh ozirov pa smo tudi popolnem sporazumljeni s postopanjem vrlega poslanca Tonnerja, ker se ni kar brez premisleka udal proti-ranej in nepolitične) zahtevi svojih volilcev, temveč imel v prvej vrsti pred očmi korist svoje domovine in tako posredno tudi svojih nezaupnih volilcev. LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškinu, poslovenil —r.) X. Poglavje. Ločitev. (Dalje.) Ko sem prebral to pismo, prišel sem hkoraj ob pamet. Hitel sem v mesto — brez usmiljenja priganjal sem z ostrogami svojega konja. Mej potjo sera preudarjal, kako bi rešil ubogo deklico, a nič mi ni prišlo na um. Ko sem prišel v mesto, odpravi! sem se naravnost k generalu in tekel sem naravnost v njegovo sobo. General hodil je gori in doli po sobi in kadil tobak iz svoje pipe. — Vaša prevzvišeuost, rekel sem mu: prihajam k vam, kakor k svojemu očetu, radi Boga vas prosim, ne odbite mi moje prošnje: tu gre za srečo celega mojega življenja. „Kaj je tacega, gospod ?u vprašal me je starec, čudeč se. „Kaj morem storiti za te V Povej!" — Vaša prevzvišenoat, dovolite mi vzeti stot-nijo vojakov in pol stotnije kozakov, da grem in očistim Belogorsko trdnjavo od sovražnika. General me je srpo pogledal, mislil je najbrž, da sem prišel ob pamet (v čemer se skoraj ni motil). — Kako V Vi hočete očistiti Bologorsko trdnjavo V rekel je nazadnje. — Jaz vam poročujem za uspeh, odgovoril sem razvnet. Samo pustite me iti. „Ne, mladi mož/ rekel je on, zmahujoč z glavo. „V takej oddaljenosti vas lahko odreže sovražnik od glavnega strategičnega središča in vas popolnem razbije. Vse zveze so pretrgane ..." Prestrašil sem se, ko je začel vse pretehto-vati iz vojnega stališča, in hitel sem mu pretrgati besedo: Hči stotnika Miranova, rekel sem mu, piše mi, in prosi pomoči : Švabrin jo Hili, da bi ga vzele. — Tako? Švabrin, ta prokleti Schelm, ko ga dobim v pest, velim ga ustreliti v 24 urah na trdnja-vinih nasipih! A zdaj je treba potrpeti. — Potrpeti! zakričal sem v obupati):. A cn H6 ta čas oženi z Marijo Ivanovno. — O! zaklical je general. To bi ne bila tuka nesreča: bolje je, če je zdaj Švabrinova žena, potem jo bo pač varoval; ko ga ustrelimo, bo že Bog dal, da dobi kakega ženina. Lepa udova no ostane dolgo brez moža; hotel sem reči, da udova še prej ujame koga, kakor dekle. — Hujši umijem. rek»d sem jezen, nego bi jo pusti! Dvabriou. — Ba, ba, bn, bal rekel je starec Zdaj Se le razumnu: ti si zaljubljen v Marijo Ivanovno. To je drugače! Ubogi mladeneč! Vender ti ne m«:rem dati stotnije vojakov in pol stotnije kozakov. Ta ekspedicija bila bi neumna, jas sa njo ne morem prevzeti odgovornosti. Povesil sem glavo; obup se me je poloti 1. Kar mi je prišla neka misel v glavo; kaka misel, zve čitatelj v sledečem poglavji, kakor govore stari romanopisci. M. poglavje, Puntarski tabor. Popustil sem generala in bltel sem v svoje Btanovanje. Saveljič me je vsprelel z navalnim pozdravom: Kako da te vesel1, gospod, rovati se s pijanimi ropat ji! Ali se to spodobi pleinenitniku! Tudi ni varno, lahko le kedaj ubijejo. Ko bi že Zaradi tega zagotovljamo poslanca g. Em. Tonnerja svojih najsrčnejih simpatij ! Politični razgled. Kotruiije dežele. V Ljubljani 4 maja. V torek obravnavala se je v držuviu-m zboru brani bovška novela. Generalna debata ni dajala muogo zanimljivosti, govorila sta proti njej samo K e ch ba u er in Schoffel, katera sttt spretno pobijala miuister deželne brambe in pa poročevalec Mat tuš. Levica je glasovala proti prehodu v specijalno debato, ki pa je bil itak vzprejet. V sredo nadaljevala se je specijalna debata o tej vladinoj predlogi. Volitve v delegacije se bodo vršile v dan 8. maja. Obrtni odsek nadaljuje svoja posvetovanja z izvedeuci. Posl. J n h n je v obče proti normalnemu delavskemu dnevu in odločno proti normalni mezdi. On zagovarja obligatorično posvečevanje nedelj, ob jednem pa skrajšanje praznikov, ter nasvetuje, ako bi se le uvela normalna delalska dobi, da bi to ne veljalo za mašinsko industrijo. Nechvile označuje nenavadne razmere v tovarnah Liberškega okraja. Ondu se neki te desetletni otroci rabijo po tovar nah; posledica temu je, da se ondu ne more nabrati dovelj vojakov. Itužička objavi zan mljive podatke o sdravstenih razmeri;h tovarniških delavcev ter kon-statuje na podlagi statističnih tabel „obČnega delavskega zaklada za bolne in onemogle", da je v on;h fabrikah, kjer se sumo po 10 ur na dan dela, ve liko manje bolnih delavcev, kakor po tovarnah, kj ;r delo dlje traje. Kroutil odločno zahteva delo tudi ob nedeljah. Barvar Bardorf zahteva krajšo delavsko dobo; tkalci ne bodo vee dolgo stradali, k^r da bodo km;.In preminuli. Pri tolikih milijonarjih, ki jih šteje zbornica poslancev, pravi govornik, da ni upati, da bi se vzprejel normalni delavski dan. Od levice da delavci pričakujejo malo^ ker ob Času nje vla lanja ni storila ničesar za nje. Po ž vahnern razgovoiu mej poslancem Matscheko in načelnikom obrtnega odseka, izreče knez Lobkovic, da Be da delo ob nedeljah težko zabraniti. V češkem klubu objavljeno je bilo pismo, ki ga je prejel Mladočeh dr. Tonner iz svojega volilnega kraja, da naj položi svoj mandat, ker je glasoval za šolsko novelo. Klub ga je naprosil, da naj tega ne stori pred volitvami v delegacije, kar jd Tonner tudi obljubil in ob jednem klubov ukrep poročil svojim volilcem. Pri volitvah v delegacije so namreč poslanci Češke v jednakem številu zastopani, na vsaki strani 46; in ker Nemci ne vzprejmo ponuja-nega jim kompromisa, hode moral žreb določ'ti zastopnike v delegacijah in ni misliti, da bi bila slepa sreča Čehom tako nemila, da bi ne dobili nobenega svojih v delegacijski zastop. ^ iiaiij** države. Knezu črnogorskemu izročil je v ponedeljek novoimenovani d'plomatićni zastopnik Italije, Maccio, s^oja poverilna pisma. Knez Nikita, ki je poslanika j> ko prijazno vzprijel, zahvali se je za prijaznosti, katere mu izkazujeta kralj italijanski in njega vlada. Srbttltl poslanik v Parizu, Mari novic, podal se bode kot zastopnik Srbije v Moskvo k Blav- nostim kronanja. Kraljica Natalija mudila se bode pred odhodom v Moskvo dva dni na Dunaji. — Liberalci imeli so v Belemgradu shod, kjer se je posvetovalo o programu volitev v veliko skupščino in o prenaredbi ustave. Po jako živahnih razgovorih razšli so se liberalci, ne da bi bili ukrenili kaj določenega. Ob Velikinoči stopila je na Ruiikem v življenje važna naprava, namreč kmetska banka, katero je država ustanovila in jo upravlja finančno mioisrterstvo. Za ruske posebne razmere jako važna ta banka ima nalogo, kmetom, ki trpe pomanjkanje na denarji in zemljišči, pomagati s tem, da jim posodi v dolgih obrokih povračilne predujeme za nakup zemljišča, da se jim ponudi prilika v boljše go spodarstvo in se jih odtegne pogubljivemu uplivu oderuštva. Princip ta je brez dvojbe velik in ni povoda brezupanju, da bi se ne dal izvesti v obče. Nekatere podrobnosti v ustroji te kmetske banke pa so vender v č^sništvu izzvale nekak skepticizem. Posebno listom ni ušeč duločba, da se daje kupcem zemljišč posojdo le v znesku 80 odstotkov vse kupnine. Iz tepa sledi, da bi baš najmanjši in najubož-nej.ši kmetje ne imeli prida od te nameravane dobrote za povečanje posestva, tisti namreč, ki ne bi imeli 20 odstotkov kupone v svoji lasti. Tako bi ta ugodnost državne podpore zopet le premožnejšim prijala. —Minister za javne stavbe, general Posjet je dal svojo ostavko. — Potrjuje se vest, da se je car spravil z velikim knezom Konstantinom. Ta se je s svojo hčerjo, veliko kneginjo Vjero, že podal iz Pariza na pot v Moskvo. Dopisi. Iz f*orice 30. aprila. [Izv. dop.] Včerajšnja veselici v goriškej Čitalnici v dobrodelni namen za otročje vrte se je v vsakem oziru vrlo dobro spo-nesla ter zopet dokazala istinitost izreku: „V slogi je moč." Občinstva bo je bilo k veselici toliko nabralo, da sta bdu čitalnični odbor in veselični odsek takoj po osmi uri v zadregi, kje bi za kasneje došli nežni spol našel primeren prostor. Počastili so veselico s svojo navzočnostjo rojak« iz bližnje okolice, iz Kanalskega, Krasa, Vipavskega, celo Notranjska je bila po najoodličnjših narodnjakih zastopana. M-^j j odličnmi gosti smo videli glavarja barona Reeh-. bacb n, polkovnika tukajšnjega pešpolka, viteza j Sehneid-a, župana dr. Mavrovič a, dež. sodnije pred-; sednika Sbiso in druge, V razmeri z množino obi-j skovalcev bil je tudi uspeh pri kasi: nabralo se je ! nad 200 gld. ustopnine. Glede izvršitve obširnega sporeda te veselice, kateri je Čitateljem ,Slov. Naroda" itak znan, mora vsakdo priznati, ki se je veselice udeležil, da bo bile vse točke izborno in jako precizno izpeljane. Sploh čuje se le jeden glas, da je bila veselica po-vse „chic" ter da zavzema mej besedumi, katere je Čitalnica goriška do sedaj napravila, jako častno mesto. Posebne zasluge za tak uspeh zaslužii si je po svojem kolegi podpirani pevovodja goriške Čitalnice, kateri se ni strašil niti truda, niti požrtvovalnega delovanja in nobenih zaprek, ter ni miroval, dokler ni rešil svoje obširne naloge možato in častno. Čitalnica mora ponosna biti na tako požrtovalnega rodoljuba, na tako izvrstno moč, ter mu mora za to biti hvaležna. Izmej pesni;, ki so se jako precizno pele, dopadale so posebno Ipavčeva „Večer-niea", Vilharjeva „To borno srce" in Foersterjeva „Kitica narodnih pesni", katere so se morale na obče zahtevanje ponavljati. Dobro znani tenorist g. Ditrih iz Vipave, kateri se ni ustrašil niti dolge poti v Gorico niti slabega vremena, je s svojim prijetnim glasom — in ta večer je bil posebno dobro razpoložen — pripomogel uspeh prve pesni tako povzdigniti, da ni bilo burnemu ploskanju ne konca ne kraja. Globoki utis na navzoče napravila je tudi pesnica „To borno srce", katere so kandidatinje tukajšnjega učiteljišča izvrstno pele. Dokaz temu je bilo živahno ploskanje od strani občinstva, ki ni bilo izvir hvaležnosti, temveč izraz globokega utiša, kateri je prouzročila pesen. Velečislana umetnica gospa Podgornik-Tolomei svirala je na klavirji AVillmersove „Slovanske narodne pesni", Kuhačeve „Vilini glasovi" in Kono-paskovo „Kolo", komade, ki so bili od občinstva z velikim navdušenjem sprejeti. O teh točkah najmanjšo kritično besedo izreči, nam ni dovoljeno, štovanje do umetnijo in posebno do umetnice nam brani to. Izredne zas'uge za goriško Čitalnico sploh in za zadnjo „besedo" posebej pridobila si je go-spica A. M., jako simpatična prikazen, katera je očarala občinstvo toliko s svojim glasom kot pevki-uja, kakor tudi kot igralka in deklamovalka. Kot pevkinja in igralka bila je gospica zuana čitalničar-jem že od poprej, v tem oziru smo imeli že večkrat priliko občudovati njen izredni talent; kot deklamovalka nastopila je včeraj prvokrrat ter se tudi na tem polji pokazala mojstrico: prednašala je S. Gregorčičev prolog, za ono veselico nalašč sestavljen, lepo umevno, izborno, eleganto. Vsom, tudi drugim gospicam pevkinjam in gg. pevcem, ki so se požrtvovalno trudili, da je „beseda" tako izvrstno iz-pala, najsrčnejša in najtoplejša hvala! Omenjati nam je še zadnje točke programa „Igra pike", katera se je glede izpeljave povsem vredno pridružila prejšnjim. B iron Rocheferrier in gospica Roza sta na odru goriške Čitalnice znani prikazni in na jako dobrem glasu. Pričakovali smo od njih mnogo in uverjeni smo bili, da nas ne bosta varala v naših nadejali. Toda, da bosta svoje naloge tako precizno, tako umetniško dovršeno rešila, tega — javno priznamo — se nesmo nadejali. Pohvala, katero sta žela, bila je povsem opravičena. Na novo sta nastopila — saj v tej saisoni — gospod Mercier in Jean, baronov sin. Tudi ta dva sta vsak po svoje pripomogla, da je bil ensemble igre jako ugoden in utis cele igie zelo prijeten. I njim: hvala! X. Iz slov. Štajerskega 2. maja. [Izvirni dop.] (K slovenskemu u radovanju.) To dni Sel na Turka ali ua 5veda, a tu je pa še greh povedati na koga. Njegov govor pretrgal sem z vprašanjem: kol'ko imam še denarja? Bo že še, odgovoril je starec z zadovoljnim obrazom. Kakor so tudi stikali rop rji, vender sem njim skril. Pri teh besedah iz vlekel je dolgo vezano mošnjo, polno srebra. — No, Saveljič, rekel sem mu: daj mi polovico, drugo polov co pa za se obdrži. Jaz pojdem v Belogorsko trdnjavo. — Ljubi moj Peter Andrejič! rekel je dobri sluga s tresočim glasom: Boj se Boga! kako hočeš priti tja, ko so vsa pota nastavljena od razbojnikov ! Usmili se svojih starišev, če se že nečeš samega sebe. Kam hočeš iti V Čemu V Počakaj malo: pride vojska, polovi razbojnike, potem pa lahko potuješ, komor hočeš. A moj sklep bil je trden. — Prepozno je razsojevati, odgovoril sem starcu. Jaz moram iti, ni drugače. Ne žaluj, Saveljič —: Bog je milostljiv, morda se zopet vidiva! Ne premišljuj in ne stiskaj denarja. Kupi, kar ti je treba, če tudi plačaš trikrat predrago. Te denarje jaz tebi podarim. Če se ne vrnem čez tri dni . . . — Kaj misliš, gospod? pretrgal mi je Saveljič besedo. Da bi jaz tebe pustil samega ! To naj ti še na misel ne pride, še v sanjah ne. Če si že sklenil iti, pojdem jaz tudi za teboj, če je treba, tudi peš, tebe ne zapustili. Da bi jaz brez tebe sedel za kamnitim zidom! Ali si prišel ob pamet? Naj se zgodi tvoja volja, a jaz se od tebe ne ločim. Vedel sem, da se s Saveljičem ni prepirati, dovolil sem mu, napraviti se na pot. Čez pol ure zasedel sem jaz dobrega konja, a Saveljič suho, hromo kleko, katero mu je dal zastonj nek meščan, ki jo ni imel krmiti s čim. Prišla sva k mestnim vratara; straže so naju pustile mimo; odšla sva iz Orenburga. Začeto se je mračiti. Moja pot peljala je mimo Brdske vasi, kjer je bil glavni stan Pugačeva. Ravna pot bila je zametena s snegom, po vsej stepi videle so se konjske stopinje, vsak dan nove. Jezdil sem v dir. Saveljič me je komaj dohajal, daleč za daj kričal je vedno: „Počasneje, gospod, radi Boga počasneje! Moja prokleta kleka ne more dohajati tvojega dolgonogega vraga. Kaj tako hitiva? Dobro, ko bi že šla na svatovščino, a greva v nevarnost . . Peter Andrejič . . . gospod, Peter Andrejič! . . . Go spod Bog, kaj bo, če se pogubi gospodsko dete!" Kmalu sva zagledala brdske ognje. Jezdila sva k globokim jarkom, ki so bili naravna utrjenja vasi. Saveljič se ves čas ni ločil od mene, vedno me je nadlegoval s tarnajočimi prošnjami. Nadejal sem se srečno obiti vas, kar sem zagledal pred seboj pet mužikov, oboroženih s kiji: to je bila prednja straža Pugačevljevega tabora. Nazvali so naju. Ker nesva poznala njih glasila, hotela sva molče jezditi mimo njih; a oni so naju okrožili, in jeden iz njih zgrabil je mojega konja za uzdo. Potegnil sem sabljo in udaril mužika po glavi: kapa ga je rešila, a on se je spodtaknil in spustil uzdo iz rok. Drugi so se zbali in zbežali; porabil sem ta trenutek, pognal sem konja in oddirjal. Samo tema bližajoče se noči me je mogla rešiti nevarnosti; ko se ozrem okrog: Saveljiča za menoj ni bilo. Ubogi starec s svojo hromo kljuso ni mogel uiti razbojnikom. Kaj sem hotel? Ko sera čakal nekaj minut in se prepričal, da so ga res obdržali, obrnil sem konja in jezdil nazaj. Ko sem bo približal, zaslišim v daljavi vsakovrstne krike in Saveljičev glas. Hitro sem pognal ima priti v obravnavo v državnem zboru znani Bu ljubljanskih gospic in gospodov, ni bil tako obilno latov predlog, zadevajoč uradovanje v Dalmaciji, obiskan, kakor bi bilo pričakovati ozirom na emi- Kakor znaoo, kani se §. 14 za to deželo veljavnega uentno blagotvorni njega namen. Skrbno in srečno sod. r. tako prenarediti, da bota uživala oba tam v sestavljeni program i^vel se je jako povoljno, de- deželi navadna jezika, t j. hrvatski in italijanski, loma dovršeno. Posebno velja to o točki: „Niichtli- jednake pravice v uradu. cher Gruss-' od Storclia, solo na rog s spreinljeva Ob svojem časi se je mislilo, da pride pri tej njem štirih po/.avn, katero je igral g. Nemrava z priliki tudi naš „uradni jezik" na vrsto, akopram njemu navadno mojstersko dovršenostjo ter nam po so na*e razmere in one v Dalmaciji različne. V dal ž njo nenavaden muzikdičen užitek. Gospodje: Dalmaciji ulagajo uamreč odvetniki in notarji veči- Razinger, Schaffer, Kosler in Till peli so, dobro noma hrvatske uloge in se bodo morale po prena- kakor vselej. Storehov čveterospev „Nachtzauber" rejenem §. 14 s. r. tudi v tem jeziku reševati in in Z-jev: „I< lUhlingssonnenseh'Mn" katerih prvi je obravnave se bodo m>rale brez male izjeme vršiti jako težavna in izredno lepa kompozicija Mej dru- v hrvatskem jeziku. Naše stanje je drugačno in bi gim občudovali smo v gospiei T.nki p|. Zhuber- jedoaka prememba §. 13 s. r. nam ne ugajala po- Okrog, ki je na glasoviru svirala transkripcijo \Vag- polnoma, kajti pri nas brez male izjeme ulagajo nerjevega Lohengrina, zelo spretno in nadarjeno odvetniki io notarji nemške uloge, pri sodnijah se igralko. obravnava oziroma piše le nemški, ali ker smo Slo- — (Veteransko društvo kranjsko) venci prepohlevni, ustreglo bi se nam, ko bi se j,0,i pokroviteljstvom Nj. Veličanstva imelo je v če boren §. 13 s. r. nekoliko prenaredil, v katerem bi trtek ob 9. uri dopoludne svoj mnogobrojno obtsko bilo zapovedano, da se morajo slovenske uloge slovenski reševati in da se morajo pisati zapisniki s slovenskimi strankami le v tem jeziku. Toliko, mislim, bi naši poslanci vender zamogli doseči. — Še jedno imam na srci. Kavno je preteklo leto dnij, od kar jo izdal justčni minister ukaz od 1. maja 1882 št. 2150, v katerem zapoveduje, da si imajo BOdnije takoj slo venske tiskovine naročiti. Mi ne vemo, je li znano justičnemu ministru, da sodnije pri nas na slovenskem Štajerskem še vedno nemajo slovenskih tiskovin, ali vedeti bi moral, ker se je Že o tem mnogo pisalo Kaj bi storil bivši justični minister dr. Stre-mayer s slovenskim uradnikom, ko bi se njegovim ukazom tuko renitentno protivil, kakor se sedaj godi! Res, mi občudujemo ministrovo potrpežljivost Naj bi se v tem važnem vprašanji vender že kaj Btorilo. —c. Domače stvrari. — (P res v iti i cesar) daroval je šolskim Sestram v Mariboru za stavljenje nove cerkve 1500 gl požarnoj hrambi v Radgoni 10O gld. — — (Občina Poddraga) nad Vipavo izvolila je blagorodnega g. A nt. Globočnika, za vipavsk okraj mnogozaslužnega c. kr. okrajnega glavarja v Postoj ini, svojim častnim občanom. — (Blag dar.) Raojki g. A a to n S a m as s a uložil je I, 1857 v obrtnijsko pomočno društvo [ljub Ijansko 105 gld. ter prepustil društvu kot brez obrestno posojilo do svoje smrti. V svojej oporok pa je določil, da se ima ta vsota po njegovej smrti razdeliti po društvenem predstojniku g. J. N. Ho ra k u mej petere uboge udove, kar je le-ta te dni tudi storil in tabo je dobilo pet revnih meščanskih udov vsaka po 21 gld. — (Dobrodelni koncert) v prid ljudske kuhinje, kateri je priredil v sredo večer v redutnej dvorani po nastojanji gospe T. HUbschmann krog ani ob'ni zbor v magistratnej dvorani. SeŠlo se je nad 120 društvenikov, mej njimi mnogo odličnih narodnih mož, hišnih posestnikov, trgOVCev in obrt nikov. Predsednik društva, vodia magi-tratnih pomoćnih uradov, g. Jurij Mihalič, otvori zborovanje trikratnim živio- in slava-klicem na Nj. Veličanstvo, pokrovitelja veteranskega društva. Navdušeni živio in slava klici zadone po dvorani. Ko je pie vzel g. Gol jal, podpredsednik društva, vodstvo zborovan;a, poroča g. Mihalič o GOO letnici združenja Kranjske s Habsburško dinastijo i ti kaj je odbor ukrenil v proslavo navzočnosti presvitlega cesarja Gospod Mihalič kratko 8 povsem razumljivo slovenskem govoru opisuje zgodovino Ilabshuržanov od prvega kranjskega vojvode Albrechta do dena šnjega dne, posebno pa obširno navaja blagodejno delovanje našega sedanjega presvitlega cesarja za blagor vseh narodov in dežel. Zborovnlei živahno in navdušeno pritrjujejo govoru. To nasvetu društve nega odbora, sklene občni zbor jednoglasno, ko je nasvet podpiral g. Schmalhart, da si društvo za bivanje cesarja v Ljubljani naroči veteransko stopilo pa 71. Zbor odobri računski sklep brez raz* govoia jednoglasno. Vrši se potem volitev odbora in izvolijo se z veliko večino glasov gg.: Prvosei-nikom: Juraj Mihalič; namestnikom: Janez Goljaš; prvina tajnikom: Jarnej Lichtenegger, drugim tajni-nikom: Viljem Bišof; računovodjem: Ivan Skube. V odbor gg.: Karol Broš, Jakob Čik, Ivan Hren, Matija Horvati), Andrej J^gonak, Jurij Jare, Jurij Klobaus, Alojzij Korzika, Ivan Lasekar, Jakob Mi avec, Franc Orešek, Anton Ravnihar, Andrej Hu-lolf, Alojzij Itoter, Ivan Schmalhart, Alojzij Sehafenrath, Janez Špan, Josip Sparovic, Matija Žgur in Jakob Škerbinc. Z živio- in slnva-kiici na cesarja se sklene zborovanje. — (Požar) Preteklo sredo zvečer ob 9. uri nastal je v Ilradcckega predmestji pod Golovcem ogenj in pogorel je hlev in streha hišnega poslopja Janeza Anžč'. Prostovoljna požarna bramba bila je takoj na lici mesta ter udusila ogenj. Sum, da je zaf.gal. leti na nekega ljubljanskega klateža, katerega je pogoreiee Anžič v nekej krčmi zaradi razsajanja in zabavljanja malo potfpal in kateri jo, postavljao na vzduh, že takrat se zagrozil, da se ga bode (Anžič) še spominal — (II bežni vol.) Preteklo sredo ubežal je izmej večjega števila na ljubljanski kolodvor pripeljanih goved vel.k ogrsk vol ter jako energično korakal skozi kolodvorske, gnsposk* ulice itd. v Trnovo in naprej na barje. Na več krajih skuhali s> jia ustaviti, pa ni slo, kajti jezno |e zapihal in nastavil svoja velikanska roge tako neusečno, da se mu je vsakdo hitro umaknil. Ko je imel mestni prah /,a seboj, krenil je proti Malemu Grabnu, in ko so mu tam „ftrungo" zaprli, šel je, nehoteč plačati mitnino, okolu nje dalje1, preplaval Ljubljanico in tako B ve-liko doslednostjo hotel deležen bitisvobode. A vlažna tla ljubljanskega barja bila so mu pogubna, še nekoliko korakov in udri se je, da ni mogel ni ni prej ni nazaj, temveč moral mirno počakati, da BO došli zasledovalci, ki so ga potem dobro zvezanega od-I vedli v mesnico. — (Vabilo.) Ormoška „Sloga" priredi v konja in z nova prišel sem k stražnikom, ki so me bili ustavili malo minut poprej. SaveljiČa imeli so mej seboj. Z upitjem so se zagnali v me in zvlekli me s konja. Jeden i/mej njih, menda načeluik straže, objavil je, da naju odpelje pred carja. „Naj veli naš oče," pristavil je, „obesiti vaju brž ali pa počakati do jutri." Jaz se uesem ustavljal, Saveljič tudi ne: in strežniki bo nsju ponosno odpeljali. Prestopili smo jarek in prišli v vas. V vseh kočah goreli so ognji. Šum in kričanje razlegalo se je povsod. Na ulici srečali smo mnogo naroda, a nikdo ni v temi Bpoznal v meni orenburškega Častnika. Peljali so naju naravnost h koči, ki je stala križ pota. Pred vratmi stalo je nekaj vinskih sodov in dva topa. „Tu je dvorec," rekel je mužik, „brž vaju objavimo." Šel je v kočo. Pogledal sem Saveljiča; starec se je križal in t« ho molil. Dolgo sem čakal, naposled se je vrnil mužik in rekel: „Pojdi notri, naš oče velel te je pripeljati." Šel sem v kočo ali v dvorec, kakor so jo nazivali mužiki. Razsvitljevali sti jo dve lojevi sveči, stene so bile prevlečene s pozlačenim papirjem; sicer so pa bile klopi, miza, majhni umivalnik na godbo iz Trsta, katera bode stala 450 gld. in [slavljenje Seatstoletntce »druženja slovenskih pokrajin vlado visoke Habsburške rodovine dne 14. maja 1883 ob f>. uri popoludne v prostorih g. £mka v Ormoii BVečanoBt s sledečim vsporedom: 1. Slavnosten govor. 2. Cesarska pesen. 8« „Zvefter", zbor — dr. G. Ipavie. 4. „ Stara nihti", zložil Kri lan, dekiamuje g. Freuenafeld. 5. „Suročeska", zbor — Škraup. 0 „Za Hrvate", zbor — Stanko Pirnat. „Venec narodnih pesnij", zbor — Kocijančič. M*j točkami vsporeda svira godba. — Udje ao 08 topni ne prosti. Ustopnina za posamezne neude je 30 kr., za obitelji pa 50 kr. — K tej svečanosti najuljudneje vabi Odbor. — („Literarno zabavno društvo Triglav" v Gradci) ima v soboto 5. dan t. ni. redno zborovanje ob 8 uri zvečer v gostilni „/um vvilden Mami", Jakominigasae. — Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. kritika predavanja gosp Šusteršiča, 3. pretresovanje in debata o popravljenem poslovnem redu, 4. slučajnosti. — Gosti dobro došli! Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 3. maja. Cesar potrdil je po obeli zbornicah državnega zbora skleneno, pre-narejeno šolsko postavo. — Davčni odsek vzprijel je načrt zakona glede nekaterih pre-memb zemljiško-knjižncga zakona. London 4. maja. Dolenja zbornicu zavrgla je z 2 92 proti 289 glasom zakon (bili) o prisegi. Neizmerna radost mej opozicijo. da se hiša „Pri belem volku" na frančiškanskem trgu, v katerej je diuštvena pisarna, krasno okinčsi in razsvetli, za kar se dovoli 300 gld. iz društvene blagajnice. Pri razsvitljuvi te hiše izražena bode preteklost., BedanjOBt in prihodnjost zveze Kranjske s Hibsburz.ini v velikih transparenlnih podobah prvega kranjskega vojvode Albrechta, cesarja Frana Josipa 1. in prestolonaslednika cesarjevima Rudolfa. Poročilo o delovanji društvenega odbora, kateri je imel 14 sej, odobri se povoljno. Društvo imelo je preteklo leto 1389 gl. 88 kr. dohodkov, troškov pa 1352 gld. 73 kr., tako, da je ostalo 37 gl. 15 kr. Za podporo bolnim udom in za pogrebe izdalo se je 40(J gl. 70 kr. Društveno premoženje iznaSa koncem leta 1882 4742 gold. 88 kr. Udov je fitelo društvo pretičeno leto 292. Umrlo jih je lansko leto 6, na novo pri- vrvici, brisača na žeblji, burklje v kotu, široka polica naložena z lonci — in vse kakor v navadnej sobi. Pugačev je sedel pred Bvetimi podobami v rudečem kaftanu in visokej kapi ter se jako ponosno držal. Okolu njega 3 tal o je nekaj njegovih starešin s priliznenimi obrazi. Videlo se je, da je vest o prihodu orenburškega častnika vzbudila v njih silno radovednost, pi i pravili so se, vzprejeti me jako slovesno. Pugačev me je spoznal na prvi pogled. Njegov ponarejeni ponos je izginil. „A, vaše blagorodje!" rekel je živahno. „Kako se ti godi? Čemu si semkaj prišel ?" Odgovoril sem mu, da sem šel po svojih zasebnih opravkih, pa so me ustavili njegovi ljudje. rPo kakšnih opravkih?" vprašal me je. Jaz nesem vedel, kaj bi mu odgovoril. Pugačev je mislil, da mu ne maram dopovedovati vpričo druzih, in pomignil je svojim tovarišem, da naj odidejo. Vsi so ubogali razen dveh, ki 86 nesta ganila z mesta. „Govori pogumno v pričo njiju," rekel je Pugačev, „tem dvema nobene stvari ne prikrivam". Pogledal sem po etrani ta ljubljenca samozvanca. (Dalje prih.) Prošnja. Vse one gospode, katerim sem poslal I. zvezek „Sklltdeb A v g. Ar m. Le bana", pa mi še neso poslali naročnine, najuljudneie prosim, da to kmalu store. Ob jednem nazuaniam, da sem I. zvezek do malega že razprodal in nikakeršnih naroČil nanj ne morem več vzprejemati. Kouečno dostavljam, da mi slavna uredništva slovenskih časopisov narede veliko uslugo ponatis-novši to „prošnjo". V Lokvi, 2. maja 1883. Janko Leban, učitelj. a, č-ij. n. o Vodnikovej slavnosti v deželnem gledališči dne 26. marca 1883. Dohodki: Ustopnina............ 252 gld. 30 kr. Loža št 51........... 1 n BO „ Preplačila........... 10 „ gO g Skupaj........2G4 gld. — kr. Stroiki: Vojaška godba .... 60 gld. — kr. Glediški dnevni stroški . 55 „ 89 „ Nagrade igralcem igre: „Štempihar mlajši" . . 2.3 Vozovi.......14 Stroški pri mramornih podobah ......9 Tisk in prepisovanje „notu 21 Dekoracija „Vodnikovoga kipa".......6 Postreš^eki, poštnina in razni izdatki . . . 11 Sknpaj........ 202 „ 80 50 65 60 18 98 Po odbitih stroških ostane za Vodnikov spomenik........... 61 gld. 20 kr. koji znesek so priloži že obstoječej glavnici, naloženi pri obrtnem polnočnem društvu (Fol. 144) z obrestmi vred do 1. januvarja 1883 v znesku . . . . 4510 „ 59 „ Sedanja matica za Vodnikov spomenik jo torej.....*.......4f)71 gld. 79 kr. V Ljubljani, 29. aprila 1883. Fr. Dreuik. Dr. Josip Slarč. prvomestnik slavnostnega odbora. Meteorologično poročilo. A. V Idubljanl: a r* Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem* pera tura Vetrovi Nebu Mokri na v m.n. 30. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer _ 723- 71 mm. 724- 22 mm. 72680 mm. -f 12*0» 0 + 17-9'C + 10 8H; sl.jvz. si. jz. si. j z. obl. obl. obl. 25-50inm. dežja. 1. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7^6-12 mm. 7 26*30 min. 725*70 nun. -f- 8-8uC -j- 14 0"C -j-10-6« c bresv. s', bar, brez v. obl. obl. obl. 14-50mra.| dežja, j •a« a Ti 7. Zjutraj 723-74 mm. 2. pop. 72557mm. 9. zvečer 72850mm. 4- 9i°<: + 12 0" o -|- 9-2» C si. jz. si. j z. brez v. obl. obl. j .r)-70mm. i dežja. se S 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-70 mm. 78001 mm. 73044 mm. + 7-4° C -f 14-3°C -j- 9-8° C si. zali. si. j z. si. jz. obl. obl. jas. 0-20 mm. dežja. B. V Avstriji »ploh: Zračni pritisk se jc sicer skoro povsod za spoznanje vzdignil, vender je bil še vedno zelo nizek ; razdelitev precej nejednakomerna, razloček mej maksimom in ininimoin vsled tega precej velik. Temperatura jo ostalu preeej nespremenjena ter bila večinoma povsod normalna; razloček mej maksimom in ininimoin no posebno ekstremen. Vetrovi večinoma slabotni in tudi malo spremenljivi*, vladali so Bkoro izključljivo ju/nozahodui. Nebo povsod navadno popolnem oblačno, vreme skoro brez izjeme deževno, ali pa saj zelo nestanovitno. X^-u.3nLSoslra, borza dne 4. maja. (Izvirno telegrafično poroči b <.i Klel. Papirna n-nta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta ........ . . 5° 0 marčna retua......... Ak'-ije narodne banke....... Kreditne akcije...... . London ........ . Srebro . . ....... Napol. . ......... C. kr. cekini . ...... . Nemške marko ... 4°/0 dižavne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. ICO „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska /.lata lenta 6°/0...... 4°/ „ papirna renta f>7o..... 5* „ štajerski' zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečko 5*/0 . . 100 gld. Zeinlj. olič. avst-. 4'/a*/o zbit.i zast. listi . Prior, oblig, Elizabeti ne zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove lev Kreditne srečke...... Rudolfove srečke..... Akcije Itnglo avstr. banko . Traininway-dništ. velj. 170 gld fceloinice 100 gld. 10 „ 120 „ a. v. 78 79 98 93 889 307 119 r-8 119 170 98 130 89 87 108 118 118 10'l 105 172 19 114 216 tO 10 95 10 50 80 .-><)' , 66 50 80 70 30 45 80 50 25 WV ]>l*0<| \ «> j— r. j* d ■—> —I < C^rt flN n m. gT <, yr Ct < 1 _ ar* -•2 < «- j3 — u* ji ' rt «, __Z- Si 2- W"%* * a M« .* - g*B rt B M 2« =r t* o* m ? ~ rt> t*r rt> S n I 2. JJJ S « »- ST e_ *> m B crq b m g" > j« o m w s a o b C «k n' £. to _»T sj' e« JS O G> J1 B c*o E-o S ^ 2. m =• ft c ££.2 & rt 9 S - C o D T cr — rt. S 2-5. S- - E a 2. 2*j 8 r*r N O T; ?r cc lil — 5 čT CO T B psa (i C 7' r - _ «. b S 5 ^ o xj B C ŠT n N = is; — H I f a. c—, o« o - s* (T 5T —j ° h-1 b 5 - ?r as ?rCU 5. S c -t* 0j rt w <^ Š* S S-*. o ^.^ rt .?r to OD OK-T*' O" &3 J1 7? S5 c S T » J«; o s B D O !•> H S- 5) « 2.' O* se rs -t * I & B c ■1 es on m t= c r-| B £-iS. B S 5 p po -o m ^ »i I M& « * * & ** M O •=! m B — x M Xi S & - r" S rt) H i K. H s B" rs: I I „AZIENDA", avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem na aD"Uua.eJi. --«H>.gr^^------- Ćast nam je tiiizinmiti, da vzprijeinaini) zavarovanja proti Ikodl, narejeni po BMBT bo6I. TBJb«^ na Šlii-sBit^iii. KciroMkeiii in KraiiJ^keiu, po Ugodnih pogojih in stalnih premijah brez poznejših doplačevanj. ^lo Škode se kulantno likvidirajo In takoj izplačajo. Ponudbe za zastopanje v okrijih, kjer drilltVO Se ni zastopano, vzpri-(q jema in daje potrebna pojtisnila I glavno zastopstvo t Mi za Štirsko, Koroško in Kranjsko Z in <» lavna agentura pri gospodu S Viljemu Mayer-ju, (86l-8) ^ lekarju v Ljubljani, na Frančiškanskem trgu št. 2. ------------~ "^si&ss^^m^^ JDt. Scla-ixi.ica.t-o*v prilep KA fcit3r]ft ®ees® uporablja se že več desetletij kot gotovo uspelno in brez bolečine delujoče sredstvo za odpravo kurjih očes. Uspeh tega po dr. Schoiidt-u izumljenega prilepa za kusja očesa je Bkoro ntipričakovjin, ker se more do večkiatm-j uporabi vsako kurje oko odstraniti Dres kake operaofje. Cena jedtiej skateljei s 10 prilepki in rožčnim dletcein za Itpulitev kurjih 0O68 je Glavna zaloga v Qlogsj*nltz«i na Niieavstrijskem v .luiijt« liat ner>j.-i Icliarni« NB. Tri naknpovftnjl tega preparata naj p. n. občinstvo blagovoli paziti na to, da ima vsaka šk:iU-ljr:i na zimaiijeiii zavoji tu natisnjeno znamko. Dr. Behr-ov izleček za živce, izdeluje se iz zdravilnih zelišč po posebnem navodu in se jo ob-neael Izza mnogo let kot izvrstno sredstvo proti živčnim bolečinam, kakor trganji, migreni, ishiadl, bolečinam v križi in hrbtu, božjasti, otrpnenju, oslabljenju In polucijam. Nailalje se dr. Behr-ov izvleček ■'.a živce osobito uspešno uporablja proti protlnu in rheumatizmu, otrdelim mišicam, trganju v členkih in kitah, nervoznemu glavobolju in šumeniii po ušesih. I»r. Behr-OV BlvM eknlrakt uporablja se samo povrh života. — Cena jednoj steklenici s točnim navodom uporabo TO kr. 11. v- Glavna zaloga za razpošiljatev. Grloarffitltz, Nižeavstrijsko, v U-kai-ni .Julija ili U nor-ja. NB. Pri DAkupovani teg« preparatu naj p. n. občinstvo blagohotno pazi na to, da ima vsaka steklenica ua svojem zavitku natisnjeno poleg stoječo znamko. Dr. SeliiuNIt-