HRIBOVSKE KMETIJE 
V POLHOGRAJSKEM HRIBOVJU, 
BLIŽNJI OKOLICI IN SOSEDNJIH ROVTAH 
(S 15 SLIKAMI IN 5 TABELAMI MED BESEDILOM TER 3 KARTAMI V PRILOGI) 
MOUNTAIN FARMS IN THE POLHOV GRADEC MOUNTAINS, ITS NEAR 
SURROUNDING COUNTRYSIDE AND IN NEIGHBOURING ROVTE 
(WITH 15 FIGURES AND 5 TABLES IN TEXT AND 3 MAPS IN ANNEX) 
DRAGO MEZE 
SPREJETO NA SEJI 
R A Z R E D A ZA NARAVOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 30. OKTOBRA 1985 
Uredniški odbor 
Ivan Gams (predsednik), Drago Meze, Milan Orožen Adamič in Milan Šifrer 
UREDILA 
IVAN GAMS in D R A G O MEZE 
I Z V L E Č E K (JDK 33(497.12):91 I 
Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih Rovtah 
Po že ustaljeni metodi, osnovani na izdelanih »Osnovnih smernicah za geografsko proučevanje 
hribovskih kmetij na Slovenskem«, smo proučili 233 kmetij v osrednjih Polhograjskih hribih. 104 na 
desni strani doline Poljanščice, to je med njo in Polhograjskim hribovjem, 214 v Logaških Rovtah in 
213 v Žirovskih Rovtah, skupaj 764 kmetij v 70 hribovskih naseljih. Raziskava je tako segla v pomem-
ben del osrednjeslovenskega predalpskega hribovja in notranjskih kraških planot. 
A B S T R A C T U D C 33(497.12):911.3 
Mountain Farms in the Polhov Gradec Mountains, Its Near Surrounding Countryside and in 
Neighbouring Rovte 
Following the established method based on »Basic Guide-lines for the Geographical Research of 
the Mountain Farms in Slovenia« the author examined 233 farms in the central Polhov Gradec Moun-
tains, 104 on the right side of the river Poljanščica (i.e. between the river and the Polhov Gradec 
Mountains) , 214 in Logaške Rovte, and 213 in Žirovske Rovte — a total number of treated farms in 
70 mountain settlements is 764. Thus, a significant part of the areas of the central Slovene sub-Alpine 
mountains and of the karst plateaus of Notranjsko was included into the investigation. 
Naslov — Address 
Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik 
Znanstvenoraziskovalni center 
Slovenske akademije znanosti in umetnosti 
Geografski inštitut Antona Melika 
Novi trg 4 
61000 Ljubljana 
Jugoslavija 
1. UVOD 
V raziskavo so zajete kmetije v Polhograjskem hribovju z bližnjo okolico, Logaške in 
Žirovske Rovte. K bližnji okolici Polhograjskih hribov je štet hriboviti svet severno od njih 
do Poljanske doline od Gorenje vasi navzdol, torej na desni strani Poljanščice, na zahodu 
desno pobočje Brebovščice z Zadobjem in Prelesjem ter lučinsko suho dolino z Dolgimi 
Njivami in Suhim Dolom. K Polhograjskemu hribovju je na jugozahodu, poleg Šentjošta, 
vključena tudi izrazita hribovska vas Smrečje. Logaške Rovte na jugozahodu obravnavane 
pokrajine vključujejo del notranjskih kraških planot z osredjem v obsežni polkraški rovtar-
ski, najgosteje naseljeni planoti. K Logaškim Rovtam je na severu štet tudi svet, v večjem 
delu sestavljen iz neprepustnih permskih in vverfenskih kamnin, v katerih se vzpno Logaške 
Rovte tudi najviše, na skrajnem vzhodu pa jim pripada tudi tisti del Zaplane, ki ima izra-
zit hribovski značaj; na njem je 16 še aktivnih kmetij. Zaradi pomanjkljivih podatkov Za-
plane ne bomo obravnavali skupaj z drugimi naselji v Logaških Rovtah, ampak posebej na 
koncu študije. Osredje Žirovskih Rovt zajema obsežni in masivni Zirovski vrh, na jugoza-
hodu svet med Račevo in Sovro z Goropekami in Opalami, sega med Žirmi in Fužinami 
do Hobovščice, ob njej do Sovodnja na Bevkov vrh, kjer doseže razvodnico med Idrijco in 
Soro ter poteka po razvodju do Osojnice. Na jugu smo šteli k Zirovskim Rovtam še zase-
lek Sovro in vasico Ravne. — V nadaljnjem je pri nekaterih poglavjih nekoliko podrob-
neje obdelano Polhograjsko hribovje z bližnjo okolico1. Zanj je na voljo več podatkov, 
posebej zanimivo pa je v gravitacijskem smislu zaradi bližine Ljubljane z Medvodami in na 
severu Škofje Loke. 
V celotni obravnavani pokrajini je 70 hribovskih naselij s 764 hribovskimi kmetijami. 
Upravnopolitično pripadajo petim občinam: Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana-Šiška, Ško-
fja Loka, Logatec in Vrhnika. V okviru občin so združena v Krajevnih skupnostih (KS) in 
Krajevnih uradih (KU). V občini Ljubljana-Vič-Rudnik segata v hriboviti svet dve KS, 
Polhov Gradec in Horjul, kjer sta tudi sedeža KU, v šišenski občini je KU Medvode, isto-
tam tudi sedež KS, v škofjeloški občini zajemajo hribovski svet trije KU, Škofja Loka, Go-
renja vas in Žiri, v njihovem okviru pa osem KS (Škofja Loka, Zminec, Poljane nad Ško-
fjo Loko, Gorenja vas, Lučine, Žiri, Sovodenj in Trebija), v logaški občini je en sam KU, 
KU Logatec, s štirimi KS (Rovte, Vrh nad Rovtami, Trate in Hotedršica); od vrhniške 
občine sta zajeti le hribovski vasi Smrečje in Zaplana, ki sta vključeni v KU Vrhniko in KS 
Podlipo in Zaplano. 
K hribovskim kmetijam smo po izdelanih smernicah za proučevanje le teh zajeli vse 
kmetije, katerih skupna posest meri 10 in več ha in ki leže 600 m n.v. in više, od nižjih pa 
one, katerih kmetijsko zemljišče je strmejše od 20% (glej tudi: D. M e z e, 1980 a). Iz-
jemoma smo vključili v raziskavo tudi kmetije s skupno posestjo, manjšo od 10 ha, če so z 
zakonom zaščitene. Pripominjamo pa, da so kriteriji uradnih določevalcev zaščitenih kme-
tij (Kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske zadruge ali občinski kmetijski oddelki) ne-
1 K a d a r b o v nada l j evan ju miš l jeno P o l h o g r a j s k o hr ibovje z b l ižnjo okol ico , b o m o pisali le Po lhogra j sko hr ibovje oz. Polhograjski hr ibi ; 
k a d a r pa se b o d o n a v e d b e nanaša le na same Polhogra j ske hr ibe , b o m o pisali osrednj i Polhograjski hribi. T a k e so oznake tudi v 
t a b e l a h . 
enotni in v mnogočem odvisni od lokalnih dejavnikov (kmetijski pospeševalci in drugi). V 
obravnavani pokrajini je nekaj primerov, da so zaščitene tudi zelo majhne kmetije (1-2 ha 
skupne površine), nekatere večje, ki bi po našem mnenju lahko bile zaščitene, pa niso. 
Seznam obravnavanih hribovskih kmetij po KU in naseljih; kmetije označujemo z 
domačimi imeni. 
KU Polhov Gradec. Č r n i V r h : Vrhovec, Sova, Koritnik, Trobec, Nack, Mlinar. 
Trjav, Kopač-ija, Božnar, Zagrabnar, Pustotnik, Prosen, Jankovec, Čelešnekar, Lipar, 
Snovnik, Košir, Reberčan, Gugelj, Osredkar, Omejc. Ogrin; S m o 1 n i k: Zalaznik, Ko-
privnik, Spodnji Smovnik, Zgornji Smovnik, Pohleven, Riher, Praprotnik, Spodnji Hriber-
nik; S r e d n j i V r h : Mrzlikar, Rus, Bradeško, Ažman, Krešel, Zgornji Pečnik, Spod-
nji Pečnik, Buhc; R o v t: Logar, Gradišar, Meršon, Mehuš, Fekin, Selak, Bregar, Alič, 
Birsa; S e 1 o: Podrepc, Grabnar, Ogrinc, Franck, Pečan, Selan, Jevc, Zgornji Gaberšnik, 
Grjol, Peklaj; S e t n i c a: Lesnikovec, Mejak, Jankovec, Mihačk, Mežnar, Rovtar, Ko-
zjeglav, Gontar, Kobilica, Maček, Stirmož, Zgornji Kozjek, Spodnji Kozjek; S e t n i k: 
Vrban, Jak, Burjek, Nartnik, Železnik, Dednikar, Zgornji Pustovršnik, Spodnji Pusto-
vršnik, Sušnik, Žul, Spodnji Velkavrh, Zgornji Velkavrh, Hubatar, Čepin, Majer, Setni-
kar, Potočnik, Malovrh, Grampovčan; B e l o : Lenart, Bradeško. 
KU Horjul. K o r e n o n a d H o r j u l o m : Vrbe, Končan, Marovt, Janč, Štefan, 
Zabrdnik, Lenart, Anton, Miha, Tone, France, Jošk, Ržnik. Na Koreni sestavljajo kmetije 
več zaselkov (prve štiri so v zaselku Ulaka, naslednji dve »Za Brdom«, sedma do deveta 
»Pri Cerkvi« in deseta do dvanajsta v Slevci); S a m o t o r i c a : Pil, Cankar, Hlipč, Po-
vle, Matjaž, Tuminc, Sečan, v Seči, Grda Dolina, Prevale; P l a n i n a : Sedej, Marine, 
Jesenovec, Goranc, Maršon, Župane, Špičk, Halar, Masunk, Lamovc, Medvejek, Zajlovc, 
Jereb, Lesjak Pavel (trije zaselki: Sedej v zaselku Suhi Dol, Marenč in Jesenovec na Pla-
nini, Goranc, Maršon in Župane v Zameji); B u t a j n o v a : Polde, Globovškar, Btk, 
Dolinar, Čuk, Malovašč, Jur, Jurman, Hace, Lukš, Jeraš, Oblak, Gode, Starkež, Grbeci 
Čamernik, Zgornji Kucelj, Spodnji Kucelj, Globovšek, Rožanc, Reka, Ricman, Lovričk, 
Malovrh; Š e n t j o š t: Spodnji Kogel, Zgornji Kogel, Štanta, Smodin, Smrekar, Brnik, 
Trnavec, Marjan, Vinko, Glavtar, Brežnik, Brežnikov mlin, Matiček, Bende, Možina, Sto-
unik, Součk, Košir, Jurež, Pišk, Krvina, Podovgar (Matiček, Bende in Možina tvorijo za-
selek Potok, Košir, Jurež in Pišk pa so v Suhem Dolu). 
KU Vrhnika. S m r e č j e : Župan, Kos, Sečnik, (zaselek Kajndol), Štrajt, Jazbar, 
Boštjan, Jošk, Celarc (zadnji trije v zaselku Celarje), Zakajnc, Jerouč, Čuk, Skubelj (zad-
nji trije v zaselku Samija), Šuštar, Šelovs, Trček, Plaznik, Rus, Smrekar. 
KU Medvode. T o p o l : Zanožnik, Krušec, Češnovar, Bernik, Žager, Belec Franči-
ška, Lipnikar, Bale, Flore, Gonar, Pojzdar, Dobnikar, Zgornji Kozomar, Spodnji Kozo-
mar; B r e z o v i c a : Korent, Mežnar, Pšič, Osojnik; T e h o v e c: Tehovec, Mamovc, 
Fentunar; S t u d e n č i c e : Bernard, Juštin, Hriber, Marin, Mesar; T r n o v e c : v 
Malnu, Lužar, Lesnikovec, Gulba, Kos, Polanc, Ažman, Omejc (lastnica sestra), Omejc 
(lastnik brat); O s o l n i k ( G o v e j e k): Koštovec, Rožnik, Anžič, Konškar, Govejkar, 
Povž-Gašper. 
KU Škofja Loka. Sv. B a r b a r a : Mlinar, Vodnik, Kozjek, Žirovnik, Lipnik, Ko-
žuh, Dolinar, Kamnar, Močeradnik; A n d r e j n a d Z m i n c e m : Podbrežnik, Draj-
nar, Blek, Župca, Šink; O ž b o l t n a d Z m i n c e m : Alč, Poljane, Vrbančk, Spodnje 
Fojke, Zgornje Fojke, Kopač, Hribovec, Janšč, Kartel, Režnik, Presečnik; H r i b p r i 
Z m i n c u: Poropkar, Bukovšek, Spodnji Arhar, Zgornji Arhar; S t a n i š e: Jamnik, 
Krmelj, Zšvršnik; V a l t e r s k i V r h : Košir; K o v s k i V r h : Kovsák, Četrtnik, 
Kóvskar, Kožuh. 
KU Gorenja vas. B u k o v V r h : Kisovški mlin, Dernovšek, Kisovec, Hotóvnik, 
Planinčar, Áhternik, Platiša, Kamenšek, Mežnar, Bukove, Rovtar, Kosmačar, Narigar, 
Skobelj, Tomažor, Kuzovc, Boštar, Golar, Doline, Rupar; K r e m e n i k: Planinšek, 
Stržinar, Perka, Gobove; V i n h a r j e: Jernúcelj, Pesár, Adám, Naeón, Kočar, Brdar; 
B a č n e : Potočnik, Kržišnik, Polčnšk, Bácnar, Jesénka; B r e b o v n i e a : Hrastje, 
Širne, Tončk, Mávrcan, Lazar; P r e I e s j e: Dernovčan, Pustnik, Grógovc, Kožuh, Roje; 
L u č i n e: Žirovc, Škrbinc, Benétk, Kovač, Seléve, Matija, Kvirin; D o l g e N j i v e : 
Dermota, Mihove, Zalaznik, Arhar, Zabončar; Z a d o b j e : Kovkar, Režanc, Tomine, 
Vrbané, Bizovičar, Krehác, Blažor, Zare, Premétove; Ž i r o v s k i V r h n a d G o r e -
n j o v a s j o : Kočar, Borovnák, Zalčšen, Náleus, Prek, Jermančen, Laniičar, Kališar, 
Bajtar; Ž i r o v s k i V r h n a d Z a l o : Kozina, Podlesán, Kast, Zgornji Jeran, Spod-
nji Jeran, Rovtar (Stržinar Franc), Cuker, Rovtar (Stržinar Vencelj), Omejčk, Grobež, 
Omejc, Mrak, Podgojzenk, Budi, Sok, Selak, Javorčan, Sivec, Jurka, Brdarček (Klemenčič 
Angela), Brdarček (Klemenčič Janez), Štrel, Planišk; K 1 a d j e: Maher, Zelenak, Pivka, 
Košir, Kočar, Erjavc,' Mahovnác, Kos, Filipe, Lužar; G o l i V r h : Kacon, Jesenk, Je-
senkov Jože, Matččk, Jurše, Trček, Lomar, BMževčk. 
KU Logatec. R o v t e : Mlekárnican, Šlibar, Zalešar, Povšk, Spodnji Grampov-
čan, Zgornji Grampovčan, Dolenc, Dovčan, Zógar, Závéar, Petelin, Čeke, Trtovčan, 
Zgornji Kurjevec, Spodnji Kurjevec, Zgornji Brnik, Spodnji Brnik, Rožman, Križaj, Njiv-
ce, Osrečan, Zadrugar, Krželjčk, Levko, Modrijan. Gričar, Tišler. Graščenk. Vidmar. 
Zgornji Sorčan. Spodnji Sorčan. Corn. Kuhenčan. Gále. Lukánck. Gabrovce, Janeš, Celér-
čan, Andrejče, Rastóvke, Skrotnik, Matija Podpeskom, Zgornji Plečnik. Spodnji Plečnik. 
Krove, Jánesc, Rihar, Slabe, Pečnikar, Na Griču (»Krovcov kočar«). Jereb, Lomar. Nji-
varca, Sopočan, Čakovec, Mežnija (»Kovačev Jože«); P e t k o v e c: Polde, Godobóv-
čan, Godobovski maln, Sivec, Spodnji Kune, Zgornji Kune, Petrove, Podklančar. Kolenc, 
Kocina, Erjavec, Zgornji Novak, Spodnji Novak, Rupa. Brenč. Kočar, Brenčičk, Krznar, 
Jelovšek, Gašper, kisovec, Turk, Žnidar, malenski Matevž; V r h n a d R o v t a m i : 
Stomrčan, Péterc, Brence, Brnk, Zgornji Dolinar, Spodnji Dolinar, Petrač, Jereb; L a-
v r o v e c : Magán. Másele, Laver, Gavgar (»Ciril«), Matajet. Krajer, Sova (»Sovjet«), 
Česen. Katre, Mežnar, Vrbanc, Jokl (»Tine«); H I e v i š e: Malnarčk (»Špeh«), Búhovc. 
Marjetnik. Tone. Gračan, Snožeta (»Pavlet«), Krogar. Gošar. Jurček. Štefan. Hlevišar; 
H l e v n i V r h : Žust, Bradeško, Žakelj; P r a p r o t n o B r d o : Janez, Lukán, Mi-
hove, Slanovc, Treven, Češmelj, Logarš, Jakš; L o g a š k e Z i b r š e : Kobal, Poženel, 
Tine, Češirk, Petek. Jenka, Ipavec. Šenčur, Župane, Kramar, Tončk. Ževdlčk. Turk. Re-
čan. Turkov maln, Skrotnik, Storž, Zakovšek. Gabrijel. Erjavc, Biber; R o v t a r s k e 
Ž i b r š e: Fištar, Joškov Tine, Andrejčk, Birt. Kovač, Gorenji Osojčan. Dolenji Osojčan. 
Gorenji Srebot, Dolenji Srebot, Blaž, Kovkar, Marjančnik, Vavkem. Štalar. Borovnica, 
Trček, Jaka. Jožek. Kompénzer, Kodermác, Žejčan, Lahovše, Nace. Tomine, Povšk, Piv-
kovčan; H o t e n j s k e Ž i b r š e : Dolenc, Molk, Korene, Cunta, Tumle, Mihevc, Ko-
ren. Istenič, Lávor Strnad; R a v n i k : Tomaž/jrk, Plešnar, Korenč, Kovač, Gabina, Gtč, 
Vrbanovc. Blaž; M e d v e d j e B r d o : Birt, Šinkovec, Gašperčvc, Breté, Puc. Cuk. 
Malnar, Matic, Strnad, Gadove, Režišan, Trpin. Blažič. Eržen, Poženel. Prime. Leskovec, 
Pod Grivo, Apajtar (»Jokl«), Nártar, Rupe, Krištof, Luka. Komanik. Gladki Grič. Med-
ved, Čebej. 
KU Žiri. M r z l i V r h : Pélehan, Žakelc, Énik, Brce, Matic, Lóncman, Belin, Vó-
dičar, Erjavec, Lomáta, Corn, Balantinovec, Praprotno Brdo, Tesar, Likar, Petere, Nagó-
de (pod KU Žiri spada upravno le prvih sedem imenovanih kmetij, ostalih deset pa pod 
KU Idrijo, to pa zato, ker se upravna meja drži stare državne meje med Jugoslavijo in Ita-
lijo, medtem ko po naravi in gravitaciji spadajo na žirovsko stran; podobno je z osmimi 
kmetijami v Lanišah in z Ocvirkom v Javorjevem Dolu); L a n i š e: Matevžin, Rupar, 
Podznojničar, Lisjak, Brničar, Srednikar, Uštin, Mrzlikar, Zgornji Kocjanovšek, Kalu-
drovše, Lamatovše, Kanavc, Pleč, Lanišar, Zabivšk (zadnjih osem kmetij spada v KU Idri-
jo, pod naselje Jazne); J a v o r j e v D o l : Podganar, Arhar, Dovčan, Sivkar, Ocvirk; 
R a č e v a: Češmelj Stričk, Abraht, Tratar, Anžon; S o v o d e n j: Koreninar, Košauc, 
Sovodnikar, Matježk; G o r o p e k e : Balčk, Kokal, Zabrdar, Šurk, Muhovc, Prebevčk, 
Lipnik, Graščenk; O p a 1 e: Laznar, Kožuh, Kremžar, Sedej, Mravc, Kenda, Novohišer, 
Krogar; K o p r i v n i k : Bende, Lazar, Zgornji Škrpetovš, Spodnji Škrpetovš, Buck, 
Mrkovšer, Kos, Sivkar, Ocvirk, Golob, Brtel, Buhovšen, Brence, Lenarč, Vic (»Vidic«), 
Fortune, Zust, Pretovč, Možina (pod KU Žiri spadajo samo zadnje štiri imenovane kme-
tije, ostale pa pod KU Gorenja vas); Ž i r o v s k i V r h : Škrbina, Šnitavc, Jerebe, Mer-
kant, Subc, Štrajt, Šala, Stržinar, Kralj, Mravlje, Nack, Loščar, Snapk, Čufar, Mojškrč, 
Gole, Šnitavc (Ušeničnik Janez), Bukove, Kočer, Krže, Laničar, Lipnik, Baševec, Troha, 
Šnitavc (Demšar Milka), Brck, Kosm, Ržen, Plastuh, Špeh, Merlak, Petelin, Rigelčan, Ja-
vornik, Kremžar; Z a b r e ž n i k : Zakrožen, Šubc, Šlesar, Gričer, Sivkar; B r e k o v i -
c e : Gantar, Škrbot, Debevc, Pesek, Plesko, Jureč, Podgričar; F u ž i n e : »Gladkova 
bajta«, Cestnik, Bogataj, Mrovlje, Lovran; S o v r a: Treven, Abraht, Prodovc; J a r č j a 
D o l i n a : Krištan, Kovač, Grošelj, Prvičen, Zgornji Mausar, Lukačk, Selak, Rupar, 
Blaž; P o d k l a n e c : Strojar, Puc, Birt; I z g o r j e : Lazar, Čič, Blaževc, Bogetej, 
Prek; B r e z n i c a p r i Ž i r e h : Keber, Šemonc, Strel, Loštrek, Tišler, Brezničan; 
R a v n e : Oblak, Matečk, Andrej, Buhč, Jernač. 
Velika večina obravnavanih kmetij ima značaj samotnih hribovskih kmetij z zemlji-
ščem v enem kosu (celek), so pa redke med njimi, ki stoje na samem, krog in krog obdane 
z gozdom, ločene od drugih kmetij (samotni ali zaprti celek: 11 e š i č, 1950, 18). Veliko 
je kmetij, stoječih na obsežni krčevini, z zemljiščem v celku, ki se loči od zemljišča sosed-
njih kmetij po potočkih, grapah, ožjih gozdnih pasovih in podobnem (odprti celek: 11 e-
š i č, 1950, 18). Ponekod so kmetije združene v zaselke bolj ali manj raztresenega tipa, a z 
zemljiščem, ki ga ima vsaka kmetija v enem, največ dveh do treh kosih, po 11 e š i č u 
(1950) s poljem v celkih in drugotnih grudah s prevlado celkov (Ravnik in Senica na Set-
nici; Ulaka, Za Brdom, Slevca, Pri Cerkvi na Koreni; Planina, Zameja na Planini; Rože-
nija v Butajnovi; Potok v Šentjoštu; Kajndol, Celarje in Samija v Smrečju; Ivovk v Topo-
lu; Drnovec v Trnovcu; Osredek, Sovra, Zajele, Podpesek v Rovtah; Jezero v Hlevskem 
Vrhu; Hudi Konec, Planina, Trate in Žejna Dolina v Rovtarskih Žibršah; Pikelca, Vehar-
še, Gadov Grič in Griže na Medvedjem Brdu). Razen raztresenih hribovskih naselij so v 
obravnavani pokrajini še tri gručaste hribovske vasi (Butajnova, Lučine in Dolge Njive), 
vse tri na jugozahodu Polhograjskega hribovja, razen njih pa še večji gručasti zaselki: Suhi 
Dol, pripadajoč trem naseljem (Planini, Šentjoštu in Golemu Vrhu), Breznica, Ravne, 
Podklanec, Hlevni Vrh in del Ravnika. V Lučinah in na Dolgih Njivah po 11 e š i č u 
(1950) prevladuje zemljiška razdelitev v pravih ali prvotnih grudah. 
Hribovskih kmetij na obravnavanem ozemlju še ni nihče podrobneje obravnaval, vsaj 
ne po metodologiji, kakršna je naša, prikazana v Osnovnih smernicah ..., M e z e, 1980a. 
Kmetijci so sicer tako za Polhograjsko kot Škofjeloško hribovje, deloma pa tudi za obmo-
čje logaške občine, izvedli podrobno anketo in na njeni osnovi napravili analizo kmetij-
stva na omenjenih področjih ( S t a n j e i n m o ž n o s t i razvoja kmetijstva v občini 
Škofja Loka, 1979; S t a n j e in m o ž n o s t i razvoja kmetijstva v Polhograjskih Do-
lomitih, 1981; R o b i č, 1980), vendar po drugačni metodologiji, ki se je ne da uskladiti z 
našo, čeprav zajemajo podatki njihove ankete veliko istih elementov kot naša. Glavna raz-
lika obeh raziskovalnih načinov je med drugim predvsem v tem, da mi pri obravnavanju 
gospodarstva dajemo poudarek tudi gozdarstvu, predvsem lesnemu etatu, ki je za obstoj 
hribovskega kmeta še kako važen, saj je izkupiček od prodanega lesa pomemben, če ne 
glavni vir dohodka na kmetiji, kmetijci pa gozdarstva ne upoštevajo, saj ne spada v njiho-
vo delovno področje. Pomembno razhajanje je tudi v tem, da so kmetijci zajeli v prouče-
vanje vse lastnike kmetijske zemlje, ne glede na njeno velikost, da so le redili vsaj eno go-
vedo, medtem ko je za nas, kot že spredaj povedano, osnova kmetija z najmanj 10 ha ve-
liko skupno posestjo, ne glede na število goved; izjemoma smo vključili v proučitev tudi 
manjše kmetije, ki so zaščitene, med nezaščitenimi pa manjše od 10 ha, če redijo najmanj 
dve govedi, in jih kot taka že lahko štejemo med tržne proizvajalce. 
Mnogi podatki imenovanih anket, ki so nam jih rade volje dali v uporabo na Kmetij-
ski zemljiški skupnosti Škofja Loka, na tajništvu KS Polhov Gradec in na logaški Kmetij-
ski zadrugi, so nam dobro služili kot delna osnova za naša raziskovanja. Treba jih je bilo 
dopolniti s stanjem, kakršno je bilo v času našega anketiranja, s čimer nam je bila omogo-
čena primerjava med leti obeh anketiranj. 
Za pomoč pri nudenju podatkov anket in drugih informacij se zahvaljujemo: tov. Pavlu 
Setničarju, tajniku KS Polhov Gradec; tov. Avgustu Končanu, šefu KU Horjul; tov. Stane-
tu Rupniku, dipl. ing. agronomije, šefu Kmetijske zemljiške skupnosti Škofja Loka; tov. 
Dušanu De Glerii, prejšnjemu in Karlu Šinkovcu, sedanjemu direktorju logaške Kmetijske 
zadruge; Cirilu Peternelu iz Rovt pri Logatcu, kmetijskemu pospeševalcu in vodji odkupa 
kmetijske zadruge Logatec za rovtarski okoliš; GG Škofja Loka in sektorjema v Gorenji 
vasi in Žireh. 
2. NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE 
2.1. KAMNINE IN RELIEF 
Nova Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000 (lista Kranj in Postojna), na katerih 
je zajeta celotna obravnavana pokrajina, razkriva takole geološko-petrografsko podobo. 
Prevladujeta dve vrsti kamnin: triadne in v manjši meri kredne, ki so v večjem delu kar-
bonatne, največ kot delno prepustni dolomiti različne starosti in sestave, ter neprepustne 
paleozojske, permske in karbonske plasti, sestavljene iz raznobarvnih peščenjakov, alevro-
itov, skrilavcev in konglomeratov. Triadne kamnine, ki zavzemajo večji del obravnavane 
pokrajine, se javljajo v treh bolj ali manj sklenjenih področjih: na vzhodu med Toškim Če-
lom, Polhovim Gradcem, Ožboltom, sv. Barbaro in Studenčicami, v osredju zahodno od 
črte Koreno—Črni Vrh—Valterski Vrh—Log v dolini Poljanščice do črte Gorenja vas— 
Brebovnica—Smrečje, in na jugozahodu na območju skoraj celotnih Logaških Rovt. Na 
vzhodu se vriva vanje večja krpa permskih kamnin med Trnovcem, Topolom, Brezovico in 
Tehovcem, na zahodu pa v področju okrog Vinharij in Bačen na eni ter Kremenika in se-
vernega dela Planine na drugi strani. Karbonsko-permske kamnine sestavljajo tudi celotno 
hribovje Žirovskega vrha z Goropekami in delom Opal ter njegovo nadaljevanje na zahod 
onstran Sore med Hobovščico, levim pritokom Sore in razvodjem med Idrijco in Soro. 
Med triadnimi kamninami je resda največ prepustnih kamnin, so pa med njimi tudi 
obsežnejši kompleksi vododržnih plasti, predvsem spodnjetriadni laporni apnenec in pe-
ščeni skrilavec, pomešana z dolomitom in oolitnim apnencem. Te kamnine so najbolj raz-
širjene severno od Horjula in Vrzdenca (na njih sta Koreno in Samotorica ter del Šent-
jošta) ter na območju Rovt, v širšem pasu pa se vlečejo še na severozahod čez Butajnovo 
in del Planine k Suhemu Dolu in v ožjem pasu od Korene na severozahod čez Setnik, Sre-
dnji Vrh, del Črnega in Bukovega Vrha, Kovski Vrh do doline Poljanščice na Visokem. 
Ker so te kamnine v glavnem neprepustne, so bile kljub intenzivnejši razčlenjenosti 
reliefa privlačne človeku za naseljevanje, predvsem na ohranjenih ostankih planot (Rov-
te), na številnih prisojnih pobočnih terasah in na ozkih pobočnih ter ploščatih vršnih sle-
menih. Relief in oblika poselitve na njih je zelo podobna sosednjemu permo-karbonskemu 
svetu. 
Svojevrstno podobo kažejo nižje planote Logaških Rovt na jugozahodu obravnavane 
pokrajine. Skoraj v celem so iz dolomita, nekaj je tudi apnenca, le v okolici Rovt in sever-
no od njih so tudi vododržne kamnine. Planoto razčlenjujejo manjši pritoki kraške Loga-
ščice in samostojni kraški potočki v slepih dolinah, v severnem delu pa povirje Sovre, a je 
kljub temu njen planotasti značaj še dobro ohranjen. Značilne zanjo so samotne kmetije, 
združene v sedmih naseljih: Rovte, Petkovec, Rovtarske, Logaške in Hotenjske Žibrše, 
Ravnik in Medvedje Brdo. 
Pestra kamninska sestava Polhograjskih hribov, intenzivna geološko-tektonska aktiv-
nost v okviru predalpskega Posavskega hribovja, bližnja Ljubljanska kotlina na vzhodu, z 
Barjem na jugu, gosta hidrografska mreža, usmerjena k trem odtočnicam (Barje, Sava, Po-
ljanščica) in nanjo vezana močna reliefna energija, vse to so povzročitelji intenzivne 
razčlenjenosti reliefa. Ta se odraža v tesnih in globokih dolinah, v visokem dolomitnem 
razvodnem grebenu (od sv. Jakoba, 804 m, in Katarine čez Grmado, 898 m, in Tošč, 
1021 m, do Pasje ravni, 1029 m), v pobočnih in vršnih slemenih ter bolj ali manj izrazitih 
ostankih starih pobočnih nivojev. Tak je svet predvsem v osrednjem, vzhodnem in sever-
nem delu Polhograjskega hribovja, medtem ko je na zahodu in deloma tudi na jugu manj 
razčlenjen, zlasti med Lučinami in Butajnovo ter v hribovju med Korenim in Samotorico. 
Od Lučin čez Dolge Njive in Suhi Dol je v triadnih karbonatnih kamninah lepo ohranjena 
suha dolina, ki je bila zelo privlačna za naselitev. Nasprotno pa je na področju, sestavlje-
nem iz neplastovitega dolomita, zajemajočem širši pas okrog Tošča in Grmade do sv. Bar-
bare na severu, zaradi močne drobljivosti dolomita skoraj neposeljen svet, katerega značil-
nost so izredne strmine, na krčevinah zahodnega pobočja Grmade pa tudi večje golice; od 
tod turistična in ne ljudska označba pokrajine »Polhograjski Dolomiti«. 
Na neprepustnih paleozojskih kamninah je relief v splošnem položnejši in bolj gladek 
kot na bližnjih triadnih kamninah. Kjer so bili dani tudi drugi pogoji, predvsem ugodna 
ekspozicija, je tak relief vabil človeka k naseljevanju. Tako je v vzhodnem delu Setnika, na 
Smolniku, v vzhodnem delu Črnega Vrha, na Selu, v Bačnah in v Vinharjih, deloma tudi 
še-v južnem delu Ožbolta, predvsem pa na območju Žirovskega vrha, Goropek in Opal ter 
onstran Sore do razvodja med njo in Idrijco. 
2.2. EKSPOZICIJA IN NADMORSKA VIŠINA 
Najbolj sončno lego (J, JZ, JV) ima večina kmetijskega zemljišča v osrednjih Polho-
grajskih hribih, z izjemo Srednjega Vrha in Rovta, kjer je nekaj zemljišča obrnjenega tudi 
na SV in V, Topola, kjer je poleg izrazite prisojne lege tudi usmeritev na V, JV in celo SV, 
ter Setnika s prevladano usmeritvijo na V, SV in JV. Izven osrednjih Polhograjskih hribov 
ugodna sončna lega prevladuje še v območju suhe kraške doline na zahodu (Lučine, Dolge 
Njive, Suhi Dol, Prelesje, deloma tudi v Zadobju) ter v Kremeniku. Na desni strani Po-
ljanščice imajo zelo dobro sončno lego kmetije na Osolniku, pri Ožboltu in sv. Barbari, 
deloma pa tudi v Stanišah, kjer prevladuje JV smer. Na južni kvadrant je obrnjeno kmetij-
sko zemljišče bačenskih hribovskih kmetij. 
V Logaško-žirovskih Rovtah je glede ekspozicije kmetijskega zemljišča na dobrem 
večina Logaških Rovt, tako vse tri Žibrše, Medvedje Brdo, Ravnik, Petkovec, Hleviše in 
Hlevni Vrh ter večji del Rovt. Tu je v prevladi J, JZ in JV smer. Nekaj na slabšem sta Pra-
protno Brdo in Lavrovec z usmeritvijo na vzhod, na najslabšem pa je ekspozicija kmetijske 
zemlje na Vrhu nad Rovtami (sv. Trije Kralji) z usmeritvijo na S, SV, V in SZ. Tako je 
tudi z nekaterimi kmetijami v Rovtah, in sicer severno od slemenske ceste Rovte-Zaplana, 
ter s kmetijami v dnu tesnih dolin povirja Sovre z malo sonca. V Žirovskih Rovtah je za-
radi močno razčlenjenega sveta v vododržnih kamninah tudi nagnjenost kmetijskega zem-
ljišča mnogosmerna. V glavnem ugotavljamo, da je najbolj prisojna zahodna in južna stran 
Žirovskega vrha (naselji Žirovski Vrh in del Golega Vrha), velik del Goropek in Opal na 
ovršju hribovja med Sovro in Račevo, Breznica na levem pobočju Osojnice ter Izgorje in 
Podklanec na desni strani Sovre. Pretežno na vzhod in jugovzhod je obrnjena kmetijska 
zemlja v Ravnah, Jarčji Dolini, Lanišah, na Fužinah, v Sovodnju, v manjši meri pa tudi na 
vzhodnem pobočju Žirovskega vrha in na Mrzlem Vrhu. V Žirovskih Rovtah je razmero-
ma veliko tudi kmetij, katerih kmetijsko zemljišče je obrnjeno na sever in severovzhod, v 
manjši meri tudi na severozahod. Tako je s kmetijami na desnem pobočju Sovre in Ho-
bovščice v hribovskih naseljih Kladje, Koprivnik in Zabrežnik, na levem pobočju Brebov-
ščice pa v večjem delu Žirovskega Vrha nad Gorenjo vasjo in Zalo, Mrzlega Vrha, Laniš 
in Javorjevega Dola. 
Tudi v ostali obravnavani pokrajini so hribovska naselja ali le posamezne kmetije z 
neugodno ekspozicijo kmetijskega zemljišča. Med njimi sta na najslabšem Brebovnica in 
Vinharje s prevladujočo SV in V smerjo; le tri kmetije v Vinharjih imajo zemljišče obrnje-
no na J in JZ. Tudi kmetijskemu zemljišču na Hribu pri Zmincu ekspozicija ni naklonjena, 
saj je na vseh štirih tamkajšnjih kmetijah obrnjeno proti S in SZ, le deloma tudi še na J, 
JV, Z in SV. Nekoliko na boljšem sta Bukov in Kovski Vrh, zlasti prvi z 20 kmetijami, ki 
so usmerjene v glavnem na SZ, Z in JZ, so pa med njimi tudi tri kmetije z zemljiščem, 
obrnjenim na S in SV, dve pa na V. Najbolj neugodno prevladujočo ekspozicijo kmetijske 
zemlje (S in SV) pa imajo tudi nekatere kmetije, ki pripadajo naseljem s sicer ugodno 
pkspozicijo. Poleg že omenjenih je tako tudi v Rovtu s tremi takimi kmetijami, po dve sta 
v Črnem in Srednjem Vrhu. po ena pa na Setnici. Selu. v Šentjoštu. na Korenem. v Bu-
tajnovi in na Planini. 
Povprečna nadmorska višina hribovske kmetije v obravnavani pokrajini je ok. 680 m 
(tabela 1 in la). Daleč najvišje kmetije so v Žirovskih Rovtah, 717 m, 34 m nižje na desni 
strani Poljanščice, 53 m nižje v Logaških Rovtah in povprečno najnižje v osrednjih Polho-
grajskih hribih, kjer so kar 64 m nižje kot v Žirovskih Rovtah. Najvišje hribovsko naselje 
je Mrzli Vrh, 879 m, višji od 800 m pa je tudi Goli Vrh, najvišje ležeče naselje v Žirov-
skem vrhu. Med 700 in 800 m je slaba tretjina vasi, med 600 in 700 m pa več od polovice, 
5,4.3%. Ker štejemo k hribovskim kmetijam tudi take, ki leže niže od 600 m. imajo pa kme-
tijsko zemljišče strmejše od 11.5° oz. 20%, takih pa v obravnavani pokrajini ni malo, je 
celo 9 naselij oz. 13% vseh v pokrajini takih, katerih povprečna višina je nižja od 600 m, 
od kmetij pa 138 ali 18.4% vseh obravnavanih kmetij: dobra četrtina jih je v osrednjih 
Polhograjskih hribih, v ostalih treh regijah pa med 14.4 in 15.5%. V Polhograjskem hri-
bovju in v Logaških Rovtah je daleč največ hribovskih naselij v višini 600—700 m (preko 
60%, v Logaških Rovtah celo 75%), v Žirovskih Rovtah pa je največ hribovskih naselij v 
višini 700—800 m, in sicer 41%, 9% manj jih je v višini 600—700 m, dve naselji (Mrzli in 
Goli Vrh) ali 9.1% vseh obravnavanih hribovskih naselij pa sta celo povprečno višji od 
800 m (tabela la). 
Najvišja kmetija v pokrajini je Praprotno Brdo na Mrzlem Vrhu, 970 m, pet metrov 
Tabela 1. Povprečna nadmorska višina kmečkega doma 
Table 1. Average altitude of farmhouse 
Naselje 
Settlement 
Regija 
Region 
Črni vrh 758.8 Staniše 728.7 
Smolnik 685.7 Kovski Vrh 658.5 
Srednji Vrh 690.7 Valterski Vrh 676.0 
Rovt 752.3 Sv. Barbara 644.8 
Setnica 643.9 Andrej 614.4 
Setnik 557.7 Hrib 602.2 
Selo 643.5 Ožbolt 755.4 
Belo 649.0 Brebovnica 646.0 
Butajnova 656.4 Zadobje 724.5 
Planina 734.4 Dolge Njive 660.0 
Šentjošt 621.0 Lučine 650.7 
Koreno 653.9 Prelesje 647.0 
Samotorica 659.4 Vinharje 622.6 
Smrečje 543.8 Kremenik 730.0 
Topol 653.8 Bačne 591.4 
Trnovec 564.7 Bukov Vrh 757.3 
Tehovec 681.7 Desna stran 
Brezovica 704.4 doline Poljanščice 
Studenčice 555.0 Skupaj — Total 683.2 
Osolnik (Govejek) 693.2 Polhograjsko hribovje 
Osrednji z bližnjo okolico 
Polhograjski hribi Skupaj — Total 662.0 
Skupaj — Total 652.4 
nižji je Omejc v Črnem Vrhu, ki je najvišja kmetija v Polhograjskem hribovju, nad 900 m 
pa stoji še osem kmetij na Mrzlem Vrhu, skupaj torej kar 55% vseh tamkajšnjih še obsto-
ječih kmetij (Posebnik v višini 913 m je opuščen), višji od 900 m so tudi Pleč v Lanišah, 
Prosen v Črnem Vrhu ter Trček, Blaževčk ter Lomar v Golem Vrhu. V Logaških Rovtah 
so hribovske kmetije med regijami v splošnem med najnižjimi v obravnavani pokrajini. Je 
pa zanimivo, da ni v njih nobenega naselja, katerega povprečna višina je nižja od 600 m. 
Najvišje ležeči hribovski naselji v Logaških Rovtah sta Vrh nad Rovtami in Lavrovec, 781 
oz. 780 m; v Lavrovcu je tudi najvišja kmetija v Logaških Rovtah, Laver 887 m, druga 
najvišja pa na Vrhu, Petere, 863 m. 
V Polhograjskem hribovju je, kot že omenjeno, najvišja kmetija Omejc v Črnem Vrhu; 
Omejc ima izrazito prisojno lego, kmetijsko zemljišče bližnjega, 58 m nižje ležečega Prosena 
pa je obrnjeno na V in JV. Kmetij, višjih od 900 m, je v Polhograjskem hribovju torej komaj 
0.6%. Veliko več jih je med 800 in 900 m, in sicer 27 ali 8%, največ v Bukovem Vrhu, kar 9 ali 
45% vseh tamkajšnjih kmetij; slede Črni Vrh s petimi kmetijami ali 22.7%, Rovt 4 ali 40%, 
Ožbolt s tremi kmetijami, po ena pa je v Smolniku, Zadobju, pri sv. Barbari in na Planini. Bli-
zu četrtine kmetij je v višini 700—800 m (največ v Črnem Vrhu, 10, na Planini. 8, v Buko-
vem Vrhu, 6, ter v Butajnovi, Zadobju, na Selu in pri Ožboltu po pet). Daleč največ kme-
tij je v višini 600—700 m, 158 ali 46.8%. Prevladujejo v večjem delu osrednjih Polhograj-
skih hribov, predvsem v območju Horjula (Koreno, Samotorica, Šentjošt, Butajnova) in 
Medvod (Topol, Tehovec), izven teh pa še v suhi dolini na zahodu (Dolge Njive, Lučine, 
Brebovnica, Prelesje), na desni strani Poljanščice pa predvsem v Vinharjih. Bačnah, Bu-
kovem Vrhu, pri Barbari in Andreju. 
Tabela l a . Povprečna nadmorska višina kmečkega doma 
Table la . Average altitude of farmhouse 
Regija 
Region 
Naselje 
Settlement 
LOGAŠKE ROVTE 
Rovte 630.5 
Petkovec 631.0 
Vrh nad Rovtami 781.4 
Lavrovec 779.7 
Hleviše 655.5 
Hlevni Vrh 658.2 
Praprotno Brdo 697.7 
Žibrše — Logaške 608.6 
Žibrše — Rovtarske 666.5 
Žibrše — Hotenjske 633.4 
Ravnik 634.3 
Medvedje Brdo 729.6 
Skupaj — Total 664.4 
Ž1ROVSKE ROVTE 
Žirovski Vrh 725.5 
Žirovski Vrh nad 
Gorenjo vasjo 768.2 
Žirovski Vrh nad Zalo 723.1 
Zabrežnik 702.0 
Goli Vrh 838.6 
Kladje 686.9 
Koprivnik 740.5 
Goropeke 673.1 
Opale 725.2 
Jarčja Dolina 607.4 
Posebej zanimive so kmetije, ki leže nižje od 600 m, a s kmetijskim zemljiščem, 
strmejšim od 20%. Takih kmetij je v Polhograjskem hribovju 71 ali 21.1% vseh tamkaj-
šnjih kmetij. Največ jih je v Studenčicah, kjer leže vse niže od 600 m, ter v Trnovcu in 
Smrečju s po 78% tovrstnih kmetij, veliko pa jih je tudi v Vinharjih, polovica, in na Setni-
ku, 45%. Nobena kmetija ne leži niže od 600 m v 42% naselij. Taka so v večini KU Me-
dvode, na zahodu v območju suhe doline in v večini ostalih naselij, katerih povprečna vi-
šina je nad 700 m. 
2.3. KMETIJSKO ZEMLJIŠČE IN KMEČKI DOM 
V povprečku stoje v obravnavani pokrajini kmečki domovi više kot je povprečna vi-
šina kmetijskega zemljišča: v Polhograjskem hribovju n.pr. 8.4 m, na desni strani Poljan-
ščice 12.2 m, v osrednjih Polhograjskih hribih pa le 6.8 m. Gledano podrobneje pa je slika 
različna. So naselja, kjer je povprečna višina kmetijskega zemljišča višja od kmečkega 
doma. Tako je predvsem v nižjih naseljih, ležečih v razgibani pokrajini, kjer je bilo možno 
kultivirati zemljišče tudi nad kmečkim domom (Setnik, Selo), dalje v delu suhe doline na 
zahodu (Lučine) in v Rovtu, ki je pri večini tamkajšnjih kmetij znatno nad kmečkim do-
mom. Povsod drugod v Polhograjskem hribovju pa je kmetijsko zemljišče nižje od kmeč-
kega doma. Najbolj izrazito je to na severu, v območju KU Škofja Loka, kjer je višinska 
razlika med kmečkim domom in srednjo višino kmetijskega zemljišča 14 m, 4 m manj je 
Javorjev Dol 775.4 
Laniše 765.1 
Sovodenj 643.7 
Fužine 561.4 
Mrzli Vrh 878.8 
Breznica 757.5 
Brekovice 568.7 
Sovra 498.3 
Ravne 636.6 
Izgorje 647.6 
Podklanec 501.7 
Račeva 634.4 
Skupa j—Tota l 716.6 
LOGAŠKO-ŽIROV-
SKE ROVTE 
Skupaj— Total 690.1 
na severovzhodu v območju KU Medvode, 9 m v KU Horjul in 7 m v KU Gorenja vas. 
Med naselji je največji razpon na Kovskem Vrhu in Koreni, 40 oz. 38 m, v Stanišah, 31 m, 
pri Andreju, 23 m, itd. Zanimivo je, da je v polhograjskem okolišu povprečna višina kme-
tijskega zemljišča komaj pol metra višja od povprečne višine kmečkega doma, a zelo raz-
lično med posameznimi naselji: višja je v Rovtu, na Selu in Setniku, v ostalih naseljih pa 
nižja, najnižja v Srednjem Vrhu, kjer je kmetijsko zemljišče povprečno kar za 14 m nižje 
od kmečkega doma. 
Kmetijsko zemljišče se vzpne najviše na območju zgornjih kmetij na Mrzlem Vrhu, 
kjer doseže nad Praprotnim Brdom 1000 m, nekaj manj nad Belinom, Petercem, Vodi-
čarjem in Loncmanom, ok. 950 m pa še pri Erjavcu, Lomati in Nagodetu. Visoko seže tudi 
pri Omejcu v Črnem Vrhu, 987 m, kar je najviše v Polhograjskem hribovju, le za 17 m 
manj pri bližnjem sosedu Reberčanu, 900 in več metrov pa v Črnem Vrhu še pri Ogrinu, 
Prosenu in Osredkarju, izven Črnega Vrha pa v Polhograjskem hribovju le še pri redkih 
kmetijah, tako v Zadobju pri Bizovičarju, pri Ožboltu pri Poljancu, v Rovtu pri Fekinu, na 
Selu pri Zgornjem Gaberšniku, in v Bukovem Vrhu pri Boštjanu, Brnaču ter Kosmačarju. 
Okrog 900 m doseže kmetijsko zemljišče tudi pri zgornjih kmetijah v Golem Vrhu. 
2.4. N a g n j e n o s t oz. n a k l o n k m e t i j s k e g a z e m l j i š č a smo razdelili v 
pet kategorij: do 11.4° oz. 20% (možnost moderniziranega ornega poljedelstva); 11.5— 
16.4° oz. 21—30% in 16.5—21.4° oz. 31—39% (bolj ali manj ugodne možnosti pašno-
košnega sistema ali vsaj trajne paše); 21.5—24.4° oz. 40—45% (zgornja meja nagnjenosti 
kmetijskega zemljišča za trajno pašo); 24.5° in več oz. nad 45% (uničevanje travne ruše z 
odraslimi govedi in konji, zato paša ni priporočljiva, težko uporabljiva pa je tudi ročna 
motorna kosilnica »alpina«). 
Razširjenost posameznih kategorij naklona kmetijskega zemljišča kaže priložena 
karta 1. Iz nje razberemo, da imajo najbolj položno kmetijsko zemljišče Logaške Rovte, 
kjer prevladuje druga kategorija (11.5—16.4°), veliko pa je tudi ugodnih tal za mehanizi-
rano poljedelstvo z nagnjenostjo zemljišča do 11.4° oz. 20%. Kmetijske zemlje z večjo 
nagnjenostjo je le nekaj v severnem delu Logaških Rovt, okrog Vrha nad Rovtami, v 
Hlevnem Vrhu in Lavrovcu ter na zahodu pri zgornjih kmetijah na Medvedjem Brdu; 
manjši kosi zemljišča dosegajo celo nagib četrte kategorije. 
V Zirovskih Rovtah so v glavnem večji nakloni. Tako je predvsem v hribovju zahodno 
od Zirovske kotline, zlasti na območju Mrzlega Vrha, Laniš, Javorjevega Dola, Jarčje Do-
line, Breznice in deloma tudi Koprivnika, kjer je daleč največ kmetij z nagibom tretje ka-
tegorije, nekaj pa tudi četrte in, najvišje, pete, kjer tudi paša odrasle živine ni priporočlji-
va. Položnejše je kmetijsko zemljišče tudi v južnem delu goropeškega hribovja na območju 
Opal, medtem ko je na severu, v okolici Goropek, bolj strmo (tretja in nekaj celo četrta 
kategorija). V Ravnah in Podklancu je nekaj kmetijskih tal prve kategorije, več pa jih je v 
dnu doline Sovre in pritoka Žirovnice na območju naselja Sovra. V Zirovskih Rovtah pre-
seneča, da je kmetijska zemlja na obsežnem Žirovskem vrhu, kljub višini in intenzivni raz-
členjenosti reliefa, razmeroma položna, največ druge in tretje kategorije, nekaj celo prve, 
četrte in pete kategorije pa sta le dve krčevini v Kladju. Kaže, da so naseljenci kljub ne-
ugodnim naravnim razmeram (višina, razčlenjenost, gozdnatost, težka dostopnost) krčili 
predvsem položnejše, pa čeprav manjše površine, ostalo pa pustili gozdu, kar velja pred-
vsem za zahodno pobočje hribovja v naselju Žirovski Vrh; tu so v povprečku tudi manjše 
kmetije, 19.7 ha, ki ne- dosegajo povprečka celotnih Zirovskih Rovt. Nekaj bolje je na 
vzhodni strani hribovja v naseljih Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo in Žirovski Vrh nad 
Zalo, kjer so krčevine v splošnem večje; v povprečku je nekaj večja tudi velikost posesti 
SI. 1. O m e j c, najvišja kmetija v Polhograjskem hribovju, 965 m, stoji na samem, južno od Pasje 
ravni. Relativno ugodno kmetijsko zemljišče s povprečnim naklonom 15.3°, izrazita prisojna 
lega, 39.2 ha velika posest, dober dostop tudi z motornim vozilom in perspektivna prebival-
stvena sestava so poroki za bodočnost. Visoka lega onemogoča uspevanje občutljivejših poljščin 
in sadnega drevja, ima pa vse možnosti za uspevanje živinoreje, predvsem govedoreje, celo 
mlečne, saj mleko oddajajo. Rast in zorenje poljščin je v zaostanku za dolino ok. 3 tedne. Pše-
nico in ječmen sejejo v jeseni, tretji teden septembra, žanjejo pa po 15. avgustu; oves sejejo 
spomladi. S prvo slano računajo že sredi oktobra, z zadnjo pa v začetku maja. 
(za ok. 17%), več je gozda, občutno višji pa je lesni etat. Da je tako, je verjetno zato, ker 
imajo kmetije v vzhodnem delu Žirovskega vrha slabšo ekspozicijo, ki je ovira kmetijski 
proizvodnji, zato pa je potrebna večja posest z več gozda, ki pa je resda začel dobivati ve-
čjo vrednost šele nekako v drugi polovici prejšnjega stoletja, ob naselitvi pa je bil bolj v 
oviro. Edina kmetija na vzhodni strani Žirovskega vrha, ki ima večjo krčevino, je Škrbina 
na skrajnem jugovzhodnem delu hribovja s 14 ha kmetijske površine in največjo posestjo v 
naselju, 46 ha; v Golem Vrhu, prav tako na jugovzhodu Žirovskega vrha, pa je tako s 
Trčkom, ki ima 24 ha veliko posest, od tega polovico kmetijske zemlje. 
V Polhograjskem hribovju je kmetijskih tal, kjer je možno modernizirano orno polje-
delstvo, malo, kolikor jih je, pa so predvsem na zahodu (območje suhe doline v delu I učin 
in Suhega Dola, del Prelesja in Zadobja ter severni del Smrečja) in jugu (velik del Bi ij-
nove in severni del Samotorice). Veliko več je površin, pripadajočih drugi in tretji katego-
riji. Druga spet prevladuje na zahodu in jugu (Lučine, Prelesje, Suhi Dol, Dolge Njive, 
Planina, Vinharje, Bačne, Sentjošt, Smrečje, Samotorica, del Korene in Setnice), zasto-
pana pa je tudi že v osrednjih Polhograjskih hribih (Srednji Vrh, Smolnik, Ožbolt), na de-
sni strani Poljanščice (Kovski Vrh, Staniše, Hrib) in na vzhodu obravnavane pokrajine 
(Studenčice, Tehovec, Trnovec in zahodni del Topola). Tretja kategorija, kjer je trajna 
paša odrasle govedi in konj še mogoča, je močneje zastopana razen na zahodu tudi v 
osrednjih Polhograjskih hribih (Črni Vrh, sev. del Butajnove, Smolnik), na vzhodu (Topol, 
Brezovica, zahodni del Trnovca) in na desni strani Poljanščice (Valterski Vrh. del Bu-
kovega in sosednjega Kovskega Vrha, večji del Andreja in del Osojnika). Zgornja meja 
trajne paše je najbolj razširjena v osrednjih Polhograjskih hribih (Črni Vrh, Srednji Vrh, 
Planina, Selo, Setnica), pri sv. Barbari in na Osolniku-Govejku, na Koreni in v Bukovem 
Vrhu, v manjših krpah pa širom po vsej pokrajini. Najstrmejšega kmetijskega zemljišča, 
kjer paša odrasle živine zaradi škode, ki jo naredi na travni ruši, ni priporočljiva, je največ 
okrog Grmade in Tošča (Setnica, jugovzhodni del Sela, južni del sv. Barbare), na Govej-
ku, v znatnem delu Črnega Vrha in Rovta ter pri Ožboltu. 
2.5. PRESKRBA S PITNO VODO 
Obravnavana pokrajina je s pitno vodo v glavnem na dobrem, so pa med regijami 
razlike. Kljub razgibani pokrajini s pestro kamninsko sestavo so v severnem in zahodnem 
delu v glavnem neprepustne kamnine z razvejano hidrografsko mrežo in številnimi stu-
denci; vse to je človek dodobra izkoristil. Drugače je na jugozahodu v večjem delu Logaš-
kih Rovt, kjer prevladujejo karbonati, predvsem dolomiti, zato so s pitno vodo težave, to 
še posebej v vseh treh Žibršah, na Petkovcu, Medvedjem Brdu in Praprotnem Brdu. V 
imenovanih krajih uporabljajo največ kapnico. 
Neugodna za pitno vodo je lega kmetij ali celotnih hribovskih naselij na vrhu grebe-
nov in slemen, še posebej, če so ta iz neprepustnih ali polprepustnih kamnin, ali če so 
kmetije sredi karbonatnih kamnin. Zato ne preseneča, da imajo težave s pitno vodo poleg 
že imenovanih predelov v Logaških Rovtah še v več vaseh Polhograjskega hribovja, in 
sicer Samotorica in Korena pa Srednji Vrh, posamezne kmetije pa tudi na Smolniku, Set-
nici, Setniku, Selu, Planini, Govejku, v Bukovem Vrhu, Topolu, pri sv. Barbari in Ožbol-
tu. kjer se morajo zadovoljiti s kapnico. Pomanjkljiva vodna oskrba zavira modernizacijo 
živinoreje in gospodinjstev, torej krepitev kmetij, zato gospodarstvo večine tovrstnih kme-
tij stagnira ali celo nazaduje. 
Najštevilnejše so kmetije z lastnimi vodovodnimi zajetji, katerim so osnova bližnji stu-
denci. Razširjene so po vsej obravnavani pokrajini. Studenci so dovolj močni za zadovolje-
vanje vseh potreb, tudi modernizacijo govedoreje s hlevi na splakovanje, mlekarnice itd.; 
v nasprotnem primeru je treba zvečati vodni zbiralnik. V celoti imajo lastne vodovode v 
večjem delu Zirovskih Rovt, v severnem delu Logaških Rovt, v Polhograjskem hribovju 
pa v Rovtu, Brebovnici, Smrečju, na Brezovici, pri Andreju, na Hribu, v Stanišah. Valter-
skem Vrhu, Bačnah in Zadobju, skupaj s kapnico pa še v dvanajstih, že prej imenovanih 
naseljih. Nekatere kmetije imajo tudi hišne črpalke za dovajanje kapnice iz zbiralnikov v 
hišo in hlev, zelo redki pa so primeri, da morajo nositi vodo domov iz bližnjih ali tudi od-
daljenih studencev. Nikjer pa nimajo speljane pitne vode h kmetiji iz bližnjih vodotokov 
ali površinsko iz studencev. Redke kmetije črpajo talno vodo iz vodnjakov. 
V hribovskih naseljih z lastnimi ali ponekod tudi manjšimi skupnimi vodovodi pa so 
tudi posamezne kmetije, ki imajo samo kapnico. V Logaških Rovtah je tako n.pr. na Hle-
višah, v delu Logaških Žibrš, v Žirovskih Rovtah pa na Mrzlem Vrhu, v Javorjevem Dolu, 
Goropekah, Koprivniku in Izgorjah. 
Na najboljšem so tista hribovska naselja, ki imajo vaški vodovod. Enajst je takih, ki 
jih skupni vodovod napaja v celoti (Butajnova, Šentjošt, Studenčice, Belo, Kovski Vrh. 
Vinharje, Kremenik, Dolge Njive, Lučine, Prelesje in Breznica), štiri pa le delno (osrednji 
del Črnega Vrha, manjši del Planine, del Sovodnja in Medvedjega Brda). 
3. SESTAVA ZEMLJIŠČA IN POSESTI 
Povprečna velikost obravnavanih kmetij ne odstopa veliko od že proučenih tovrstnih 
kmetij. Med regijami je največja na desni strani Poljanščice, 32.1 ha, v osrednjih Polho-
grajskih hribih je 3.9 ha manjša, v Logaških Rovtah že 5.9 ha in v Žirovskih Rovtah celo 
8.1 ha (podrobnosti glej v tabeli 2 in 2a). Presenečajo relativno majhne kmetije v Žirov-
skih Rovtah, še posebej ker vemo, da je njihova povprečna nadmorska višina daleč najve-
čja med obravnavanimi regijami. Tu, kakor tudi v sosednjih Logaških Rovtah, ni kmetije, 
ki bi bila večja od 75 ha. V Žirovskih Rovtah so, proti pričakovanju, majhne kmetije v vi-
sokih in celo najvišjih hribovskih naseljih, tako n.pr. na Mrzlem Vrhu, kjer so le malo nad 
regijskim povprečkom, medtem ko so v Žirovskem in zlasti Golem Vrhu pod povprečkom 
(v Golem Vrhu so manjše od povprečka kar za 4.4 ha). Med visokimi hribovskimi naselji 
omembe vredno presegajo velikostni povpreček kmetije le v Žirovskem Vrhu nad Zalo, za 
4.4 ha ter v Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo in v Opalah, za 2.4 ha; v bližnjih Gorope-
kah pa so kmetije kar za 10.6 ha manjše od povprečka žirovskorovtarskih kmetij, saj so v 
vsej regiji najmanjše. 
Tudi v Logaških Rovtah so kmetije relativno majhne. V primerjavi z Žirovskimi Rov-
tami je to manj presenetljivo, saj leže občutno niže, so pa tudi precej stran od predalpske-
ga sveta. Med tamkajšnjimi naselji pa so precejšnje razlike. Izstopata predvsem Ravnik in 
Hotenjske Žibrše, katerih povprečna velikost kmetij je večja od regijske za 91.1 oz. 
86.5%, v negativnem smislu pa Lavrovec, Hleviše in Rovte, katerih kmetije so manjše 
od povprečka za 52.5, 43.3 in 16.4%. Nadpovprečno velike pa so kmetije še v Hlevnem 
Vrhu, 61.3%, in na Vrhu nad Rovtami, 28.9%. 
Velikost kmetij v Polhograjskem hribovju se presenetljivo ujema z velikostjo kmetij 
ob Kokri in v Krvavškem predgorju, med Kokro in Drago ter v vzhodnem delu Gornje Sa-
vinjske doline (28.9 ha, 28.2 ha oz. 29.6 ha: M e z e, 1963; 1965, 1969). Kot kaže tabe-
la 2, je velikost kmetij po posameznih področjih različna. V povprečku so največje v KU 
Škofja Loka, deloma tudi v KU Polhov Gradec, medtem ko so v ostalih krajevnih uradih 
manjše od povprečka. V osrednjih Polhograjskih hribih izstopajo med naselji Belo, Teho-
vec. Srednji Vrh, Setnica in Osolnik s povprečno velikostjo kmetije nad 35 ha, na desni 
strani Poljanščice pa Valterski Vrh, sv. Barbara, Kovski Vrh, Ožbolt, Bačne in Andrej 
nad Zmincem. Od kmetij v celotni obravnavani pokrajini je največja Osredkarjeva v 
Črnem Vrhu s 100 ha, sledita Kisovec v Bukovem Vrhu, 85 ha in Govejkar na Osolniku, 
84 ha, posest med 70 in 80 ha imajo Trobec v Črnem Vrhu, Tehovec v Tehovcu in Jureč v 
Brekovicah, 60—70 ha pa Buhc v Srednjem Vrhu, Selan na Selu, Mežnar na Setnici, 
Setnikar na Setniku, Čamernik v Butajnovi, Rožnik na Osolniku, Dobnikar v Topolu, Spod-
nji in Zgornji Fojke pri Ožboltu, Žirovnik pri sv. Barbari, Potočnik v Bačnah, Mrzlikar v 
Lanišah, Turk v Petkovcu in Tominc v Rovtarskih Žibršah; razen zadnjih treh so vsi v Pol-
hograjskem hribovju. V Žirovskih Rovtah so vsega tri kmetije s posestjo, večjo od 50 ha 
(poleg že imenovanega Jureča in Mrzlikarja še Likar na Mrzlem Vrhu s 50 ha), v Logaških 
Rovtah pa je razen Turka in Tominca, ki imata posest večjo od 60 ha, še enajst takih, ka-
terih posest meri med 50 in 60 ha (največ jih je v Žibršah). 
Med naselji so povprečno najmanjše kmetije v Goropekah, 9.6 ha, nekaj večje v La-
vrovcu in Hlevišah, 10—15 ha, med 15 in 20 ha pa v Prelesju, Rovtu, Šentjoštu, Rovtah, 
na Praprotnem Brdu, v Žirovskem Vrhu, Zabrežniku, Golem Vrhu, Jarčji Dolini, Lanišah, 
na Fužinah, v Brekovicah, na Račevi in Dolgih Njivah, torej največ v Žirovskih Rovtah. 
Presenetljivo veliko je kmetij s posestjo, manjšo od 20 ha, in sicer 354 ali 46.3% vseh 
obravnavanih kmetij. Več kot polovica jih je v Logaško-žirovskih Rovtah, v Logaških 
l abela 2. Sestava zemljisca. velikost posesti in letni e'ai — povprecno na kmeiijo 
1'Uhle 2. Land structure, extent of land tenure, and yearly cut — on an average per /arm 
.ü, £ 
1981 Z 5 
Naselje E 5 
Settlement O' 
Regija O ^ 
Region 
. sc 
Letni etat 
Yearly cut / m3 
Ü o 5 Sestava posesti — Structure of land tenure % 
E = 
U t 
G o z d - Forest nad 75 ha 51—75 ha 26—50 ha pod 25 ha « § i S » 5 
ha % kmeti je posest kmetije posest kmetije posest kmetije posest 
Črni Vrh 
Smolnik 
Srednji Vrh 
Rovt 
Setniea 
Setnik 
Selo 
Belo 
Butajhova 
Planina 
Seritjošt 
Korenit 
Saraotorica 
Smrečje 
Topol 
Trnovee 
Tehovec 
Brezovica 
Studenčice 
Osolnik (Govejek) 
Osrednj i 
Polhograjski hribi 
Skupaj — To ta! 
% 
Staniše 
Kovski Vrh 
Valterski Vrh 
Sv. Barbara 
Andre j 
Hrib 
Ožbolt 
Brebovnica 
Zadob je 
Dolge Njive 
Lučine 
Prelesje 
Vinhar je 
Kremenik 
Ba ine 
Bukov Vrh 
Desna stran doline 
Poljanščice 
Skupaj — Tolal 
% . 
33.83 12.12 21.63 64.5 4.5 13.5 9.1 17.5 40.9 48.1 45 .5 20.9 
29.04 10.30 18.66 64.3 — — - 12.5 21.6 50.0 58.0 37.5 20.4 
39.09 15.91 23.09 59.1 25.(1 38.3 62.5 59.3 12.5 2.4 
17.13 7.22 9.86 57.6 — — — — 10.0 21.6 90.0 78.4 
38.90 12.50 25.85 66.4 6.7 13.3 13.3 22.5 53.3 53.4 26.7 10.8 
33.90 13.39 20.43 60.3 20.0 .35.1 45.0 47.8 35.0 17.1 
33.43 8.86 23.20 69.4 20.0 38.5 40.0 41.6 40.0 19.9 
46.90 10.66 36.15 77.1 50 .0 55.6 50.0 44.4 — — 
22.99 12.01 10.98 47.8 8.3 20.4 33.3 49.5 58 .3 30.1 
24.13 12.41 11.72 48.6 7.1 15.1 35.7 52.0 37.2 32.9 
17.45 7.44 10.01 57.4 4 .8 15.2 14.3 28.8 80.9 56.« 
25.09 9.90 15.19 60.5 — — 53.8 73.4 46.2 26.6 
33.29 13.90 19.39 58.2 10.0 15.3 70.0 76.0 20.0 8.7 
23.35 10.14 12.55 53.7 — — 38.9 58.8 61.1 41.2 
26.53 8.49 26.66 70.6 7.7 18.0 38.5 51.4 53.8 30.6 
23.83 7.66 16.17 67.8 — — 33.3 44.6 66.7 55.4 
45.60 12.64 32.96 72.3 33.3 58.3 — — 33.3 35.1 33.3 6.6 
14.87 6.19 8.68 58.4 — — — — — — 100.0 100.0 
25.20 7.92 17.28 68.6 — — 40.0 49.6 60.0 50.4 
37.78 11.12 26.66 70.6 16.7 37.2 16.7 29.8 16.7 19.1 50.0 13.9 
28.15 10.77 17.26 1.7 5.2 8.9 18.9 38.3 49.4 51.1 26.6 
38.3 61.3 
?4.02 7.22 16.74 69.7 33.3 39.5 66.7 60.5 
40.41 10.35 29.83 73.8 — — — — 100.0 100.0 — — 
59.92 10.20 49.52 82.6 — — 100.0 •100.0 — — — — 
40.83 9.53 30.36 74.4 — — .3(1.(1 42.5 50.0 50.6 20.0 6.9 
38.65 7.52 3»;«i 80.0 — — — 100.0 100.0 — 
33.61 6.72 •26.58 79.1 — — 25.0 .37.7 25.0 35.1 50.0 27.2 
39.31 11.50 26.89 68.4 — — .36.4 53.9 45.4 39.6 18.2 6.5 
27.87 7.77 19.85 71.2 — — — — 60.0 76.9 40.0 23.1 
26.86 10.25 16.26 6(1.5 — — I I . 1 22.3 44.4 56.0 44.4 21.7 
18.77 9.65 9.06 48.3 — — — — 40.0 66.0 60.0 34.0 
29.76 11.60 18.02 60.5 — — 28.5 50.2 28.6 31.7 42.9 18.1 
18.78 6.87 11.23 59.8 — — — — 20.0 47.0 80.0 53.0 
29.95 8.93 20.64 68.9 — — — — 66.7 89.2 33.3 10.8 
27.48 8.27 19.14 69.6 — — — — 60.0 87.6 40.0 12.4 
38.70 9.66 28.35 73.3 — — 20.(1 32.6 40.0 45.4 40.0 22.0 
30.84 8.45 21.76 70.6 5.0 13.8 10.» 17.7 40.0 48.0 45.0 20.5 
39.7 25.1 64 . Ï 
14.7 22.8 37.5 
31.6 33.0 64.6 
18.3 8.8 27.1 
7.0 23.3 30.3 
25.9 26.3 52.2 
17.4 34.0 51.4 
5.0 25.5 30.5 
21.6 14.1 35.6 
31.9 11.1 43.0 
'33.6 15.9 49.5 
17.1 15.6 32.7 
47.0 33.9 80.9 
ni podatkov 
13.1 27.7 40.8 
6.0 18.7 24.7 
19.4 112.3 131.7 
14.2 18.1 32.3 
7.4 22.5 29.9 
16.8 54.7 71.5 
27.7 23.8 51.5 
10.3 
38.5 
77.3 
29.1 
21.4 
8.9 
45.5 
56.8 
14.7 
33.1 
34.8 
18.1 
35.2 
40.7 
41.6 
36.1 
45.0 
44.3 
55.3 
82.8 
44.0 121.3 
48.9 78.0 
25.8 47.2 
35.0 43.9 
27.1 72.6 
29.6 86.4 
27.4 42.1 
10.7 43.8 
19.3 54.1 
13.7 31.8 
26.9 62.1 
31.1 71.8 
45.4 87.0 
28.3 64.4 
32.06 9.21 22.37 
28.7 69.8 
2.5 14.3 25.2 47.6 56.1 37.1 16.2 32.9 30.2 63.1 
Polhograjsko hribovje 
z bližnjo okolico 
Skupa j — Total 
% 29.36 10.29 18.84 35.0 64.2 
1.5 4.3 10.6 21.0 41.2 51.6 46.8 23.1 28.0 24.7 52.7 
Tabe la 2 a. Sestava zemljišča, velikost posesti in letni etat— povprečno na kmetijo 
Table 2a . Land structure, extent of land tenure, and yearly cut — on an average per farm 
a JŽ 
.«. 1 
S s 
1982 
Regija 
Region 
Nasel je 
Settlement 
P
ov
pr
. 
ve
li
ko
st
 
km
t 
A 
v e
ra
 g e
 s
iz
e 
of
 
fa
n •.as 
11 
E i 
s¿ o: ha 
Sestava posesti — Structure of land tenure % 
51—75 ha 26—50 ha pod 25 ha 
Letni etat — 
Yeariv cut / m1 
Gozd-Forest nad 75 ha 
kmet. posest kmet. posest kmet. posest kmet. posest 
L O G A Š K E R O V T E 
Rovte 
Pe tkovec 
Vrh nad Rovtami 
Lavrovec 
Hleviše 
Hievni Vrh 
P rap ro tno Brdo 
Žibrše — Logaške 
Žibrše — Rovtarske 
Žibrše — Hotenjske 
Ravnik 
Medved je Brdo 
Skupa j — To tal 
Ž I R O V S K E R O V T E 
Žirovski Vrh 
Žirovski vrh nad 
G o r e n j o vasjo 
Žirovski vrh nad Za lo 
Zabrežnik 
Goli Vrh 
Kladje 
Koprivnik 
G o r o p e k e 
Opa le 
.larčja Dolina 
Javor jev Dol 
Laniše 
Sovoden j 
Fužine 
Mrzli Vrh 
Breznica 
Brekovice 
Sovra 
Ravne 
Izgorje 
Podklanec 
Račeva 
Skupa j — lota! 
% 
L O G A Š K O - Ž I R O V S K E 
R O V T E 
Skupa j — Total 
18.60 9.30 9.30 50.0 
24.07 11.89 12.18 50.6 
28.68 15.43 13.25 
10.57 6.07 
12.61 6.94 
46.2 — — 
4.68 43.5 
5.67 44.9 
35.87 20.58 15.29 42.6 
19.27 9.59 9.68 50.3 
25.20 17.52 7.68 30.5 
20.55 14.50 6.05 29.4 
41 .48 25,47 16.02 32.6 
42.51 20.32 22.19 52.2 
20.57 12.85 7.72 37.5 
22.24 12.73 
57.3 
9.51 42.7 
42.7 
3 .6 10.2 25 .0 45.6 71.4 44.2 39.3 7.3 46.6 
8 .0 19.2 20 .0 45.7 64.0 35.1 51.0 11,9 62.9 
12.5 23.1 50 .0 62.5 37.5 14.4 68.5 12.6 81.1 
— — 100.0 100.0 26.0 10.4 36.4 
9.1 22.6 90.9 77.4 20.0 9.7 29.7 
100.0 100.0 — — 47.5 18.7 66.2 
33.3 63.1 66.7 36.9 50 .0 8.6 58.6 
5 .0 10.9 40 .0 55.8 55.0 33.3 17.6 9.2 26.8 
7.7 22.3 11.5 21.7 80.8 56.0 26.3 6 .0 32.3 
30 .0 40 .3 60.0 55.3 10.0 4.4 34.5 10.3 44.8 
37 .5 48 .4 50.0 50.4 12.5 1.2 48.7 16.9 65.6 
— — 28.6 55.3 71.4 44.7 26.1 8.7 34.8 
6 .4 16.2 28 .6 47.5 65 .0 36.3 35 .3 9.3 44.6 
19.70 5.85 13.75 69.8 - . - — — 20.0 32.8 80.0 67.2 12.4 9.2 21.6 
22.55 7.44 14.51 64.4 _ _ _ _ 40.0 50.5 60.0 49.5 26.9 15.0 41.9 
24.81 7.31 16.81 67.8 — 54.2 71.3 45.8 28.7 47.2 19.4 66.6 
17.70 4 .58 12.21 68.9 _ _ 40 .0 71.1 60 .0 28.9 15.0 16.4 31.4 
15.75 7.75 7.80 49.5 100.0 100.0 20.8 5.4 26.2 
20.96 7.22 13.65 65.1 — — 40.0 57.5 60.0 42.5 25.6 16.0 41.6 
20.11 6.52 13.22 65.7 — — 36.8 59.5 63.2 40.5 32.8 11.0 43.8 
9.55 5.47 3.82 40.0 — — — — — 100.0 100.0 9.0 7.4 16.4 
22.49 9.64 12.68 56.4 — — — 44.4 70.6 55.6 29.4 30.0 10.6 40.6 
15.01 5.22 8.94 59.5 — — — — 16.7 37.6 83.3 62.4 19.0 13.7 32.7 
22.11 6.83 15.10 68.3 — — — — 40.0 61.7 60.0 38.3 59.1 17.5 76.6 
17.99 9.87 7.93 44.1 — 7.1 24.2 14.2 25.5 78.6 50.3 16.3 4.7 21.0 
23.67 7,85 15.24 64.4 — — — 25.0 47.0 75.0 53.0 41 .0 10.0 51.0 
18.03 6.23 11.72 65.0 — — — — 40.0 70.4 60.0 29.6 23.2 15.6 38.8 
20.37 10.93 9.25 45.4 „ 5.6 13.7 22.2 34.7 72.2 51.6 27.2 10.9 38.1 
20.25 11.28 8.94 44.1 — — 50.0 76.6 50.0 23.4 32.2 13.3 45.5 
18.79 8.48 10.10 53.8 — — 14.3 54.8 — — 85.7 45.2 32.8 12.6 45.4 
24.56 10,00 14.47 58.9 — — — 66.7 94.6 33 .3 5.4 33.3 11.7 45.0 
25.08 14.54 10.50 41.9 — — — — 40.0 56.7 60.0 43.3 30.0 11.2 41.2 
27.09 10.29 16.74 61.8 — — — _ 60.0 77.3 40.0 22.7 36.4 10.8 47.2 
21.30 7,48 13.77 64.7 — — — — 33.3 60.0 66.7 40.0 12.3 11.7 24.0 
18.24 10,58 7.58 41.6 — — 20.0 60 .9 — — 80.0 39.1 33.4 12.4 45.8 
20.10 7.79 12.00 59.7 _ _ 1.8 5.4 29.4 48.0 68.8 46.6 26.6 11.9 38.5 
38.8 
21.16 10.24 10.76 50.9 
48.4 50.9 
4 .1 11.0 29.0 47.7 66.9 41.3 30.9 10.6 41.: 
58% in Žirovskih 55%, manj pa v Polhograjskem hribovju, 34%. V Logaških Rovtah so 
n.pr. v Lavrovcu vse kmetije manjše od 20 ha, večina pa je takih na Medvedjem Brdu, v 
Žirovskih Rovtah prevladujejo na Mrzlem Vrhu, v Lanišah, Račevi, Zabrežniku, Žirov-
skem in Golem Vrhu, najslabše pa so Goropeke, kjer so, razen ene, vse kmetije manjše od 
20 ha. V Polhograjskem hribovju prevladujejo tovrstne kmetije v Šentjoštu, Smrečju in 
Rovtu; preseneča predvsem Rovt, ki je izrazita hribovska vas. Le nekaj manj od polovice 
jih je na Planini in Butajnovi, nad četrtino pa tudi v Črnem Vrhu. Nizek delež kmetij, 
manjših od 20 ha, je na Setniku, v Samotorici, Brebovnici, Srednjem Vrhu, na Tehovcu, v 
Bačnah ter pri Ožboltu in sv. Barbari, brez njih pa so Kovski in Valterski Vrh ter Andrej, 
torej večji del izrazitejša hribovska naselja. 
Tudi v obravnavani pokrajini odpade največji delež kmečke posesti na gozd: v osred-
njih Polhograjskih hribih 61.3%, dobrih 8% več na desni strani Poljanščice, skoraj 
60% v Žirovskih Rovtah, najmanj, in sicer manj od polovice skupne površine pa ga je v 
Logaških Rovtah. V njih so na najslabšem Rovtarske in Logaške Žibrše s slabo tretjino 
površine v gozdu, manj od dveh petin pa ga je tudi v Hotenjskih Žibršah in na Medvedjem 
Brdu. V Žirovskih Rovtah ni hribovskega naselja, v katerem bi bil delež gozda manjši od 
40%. To mejo dosežejo le Goropeke, v kategorijo gozda 40 do 50% od skupne površine 
pa pridejo Račeva, Ravne, Breznica, Laniše, Mrzli in Goli Vrh. Delež gozda je resda vi-
sok, povprečna gozdna površina pa je za hribovskega kmeta presenetljivo majhna: naj-
manjša v Logaških Rovtah, 9.5 ha, slede Žirovske Rovte z 12 ha, osrednji Polhograjski 
hribi s 17.3 ha, največ pa ga je na kmetijah na desni strani Poljanščice, 22.4 ha (podrob-
nosti kažeta tabeli 2 in 2a). 
Najvišji delež gozda (nad 70%) imajo v Polhograjskem hribovju hribovske kmetije v 
območju KU Škofja Loka (predvsem Valterski Vrh, Andrej, Hrib. sv. Barbara in Kovski 
Vrh) in KU Medvode (najvišjega Tehovec in Osolnik), v KU Gorenja vas pa Bačne, Bre-
bovnica in Bukov Vrh, 77%. Blizu 70% od vse posesti pa imajo gozda kmetije v Kreme-
niku. na Selu, v Stanišah, Studenčicah, Vinharjih, pri Ožboltu, v Topolu in Trnovcu. V ce-
loti so na najslabšem glede gozda kmetije v KU Horjul, saj imajo povprečno le dobro po-
lovico posesti v gozdu, najmanj v Butajnovi in na Planini. 
Po velikosti gozda na kmetijo v zgoraj imenovani pokrajini so na najboljšem kmetije v 
KU Škofja Loka, Polhov Gradec in Medvode, 19—28 ha, na najslabšem pa spet KU Hor-
jul. Med naselji ga imajo največ, 30—36 ha, kmetije na Belu, Tehovcu, pri sv. Barbari in 
Andreju. Med najslabšimi glede na velikost gozdne posesti (povprečne površine manjše od 
10 ha) so Brezovica, Dolge Njive in Rovt, le nekaj boljše, 10—15 ha, pa Šentjošt, Butaj-
nova, Prelesje, Planina in Smrečje. Absolutno največ gozda imata Kisovec v Bukovem 
Vrhu, 72.7 ha, in Govejkar na Osolniku, 71 ha, med 50 in 60 ha pa še Trobec v Črnem 
Vrhu, Selan na Selu, Setnikar na Setniku, Dobnikar v Topolu, Tehovec na Tehovcu, Zg. 
Fojkar pri Ožboltu, Žirovnik pri sv. Barbari in Potočnik v Bačnah. 
Za ekonomsko moč kmetije je pomembnejši od površine in deleža gozda od skupne 
kmečke posesti l e t n i l e s n i e t a t . V Polhograjskem hribovju je v povprečku rela-
tivno majhen, zlasti če ga primerjamo z GSD, kjer je še enkrat večji, med Kokro in Drago 
pa je večji za 41.2%. Tudi ob Kokri in v Krvavškem predgorju je nekaj večji, za 11%. Se-
veda pa so tam, kakor tudi v obravnavani pokrajini, med posameznimi področji, naselji in 
zlasti kmetijami velike razlike. Povprečno najvišji etat imajo kmetije na desni strani Po-
ljanščice (tabela 2), med KU pa Medvode in Škofja Loka, medtem ko je najmanjši v 
KU Horjul, kjer je 15% manjši od povprečka. Med naselji pa izstopajo z visokim povpreč-
nim etatom Tehovec, Valterski Vrh, Kovski Vrh, Bačne, Brebovnica, sv. Barbara, Ožbolt, 
Kremenik in Osolnik; vsa imajo etata več kot 70 m3, Tehovec celo 132 m3, Valterski Vrh z 
eno kmetijo pa 121 m3. Najnižji etat med naselji imata Rovt in Trnovec, ok. 25 m3. 
Še na slabšem so Logaško-žirovske Rovte (tabela 2a). V obeh pride na kmetijo ko-
maj 42 m3 letnega etata, od tega 31 m3 iglavcev in 11 m3 listavcev. Na najboljšem so Lo-
gaške Rovte, predvsem Vrh nad Rovtami, Hlevni Vrh, Ravnik, Petkovec in Praprotno 
Brdo, medtem ko sta v Žirovskih Rovtah nekaj na boljšem le Javorjev Dol in Žirovski 
Vrh nad Zalo s povprečno več kot 60 m3 etata na kmetijo; na najslabšem, z manj kot 
25 m3, pa so Goropeke, Laniše, Žirovski Vrh in Podklanec, torej vsi v Žirovskih Rovtah. 
Kmetov, ki imajo letnega etata več kot 100 m3, je v vsej obravnavani pokrajini 86 oz. 
11,3%, kar je malo v primerjavi z drugimi že proučenimi pokrajinami. Za primerjavo po-
vejmo, da je v celotni GSD povprečni letni etat 106 m3, od tega na Solčavskem 225 m3, 
ob Kokri 145 m3, na Jezerskem ok. 200 m3, v Tržiški pokrajini 80 m3, v Selški dolini 
55 m3, v Logaških Rovtah 45 m3, v Žirovskih Rovtah 39 m3 in najmanj v Krvavškem 
predgorju, 30 m3. Kmetij z etatom, večjim od 100 m3, je v Polhograjskem hribovju 43 ali 
12.8% vseh tamkajšnjih kmetij. Največ jih je v Bukovem Vrhu, šest, pet v Črnem Vrhu, 
pri sv. Barbari in v Samotorici po štirje itd. Največji etat ima Skobelj v Bukovem Vrhu, 
211 m3, nad 200 m3 še Osredkar v Črnem Vrhu, blizu 200 m3 pa Potočnik v Bačnah, Ko-
šir in Pišk v Šentjoštu, Rožnik na Osolniku ter Tehovec in Mamovec na Tehovcu. Skoraj 
vsi imenovani imajo tudi veliko gozda, tako po površini kot procentualno glede na skupno 
posest. So pa v obravnavani pokrajini naselja, v katerih ni kmetije, ki bi imela več kot 
100 m3 etata; takih je 14 ali 39% od vseh naselij. Preseneča, da so med njimi tudi izrazita 
hribovska naselja, kjer je les pomembna postavka v proračunu (Planina, Setnica, Rovt, 
Koreno, Hrib, Andrej). Med njimi so na najslabšem tiste vasi, kjer je povprečni etat na 
kmetijo 30 m3 in manj (Trnovec, Rovt, Belo, Studenčice, Setnica); 31—40 m3 ga imajo 
Smolnik, Butajnova, Koreno, Brezovica in Prelesje, 40—47 m3 pa med vasmi, kjer ni no-
bene kmetije s 100 m3 in več etata, Planina, Hrib in Andrej. 
Izven Polhograjskega hribovja so glede etata nekoliko na boljšem Logaške Rovte, 
kjer pride na kmetijo povprečno 6 m3 več etata kot v Žirovskih Rovtah. Kmetij z etatom, 
večjim od 100 m3, je v obeh Rovtah 44 ali 10.3%, od tega v Logaških Rovtah 23 ali 
10.7% tamkajšnjih kmetij, v Žirovskih Rovtah pa 21 ali 9.9% kmetij. Največji etat, ki je 
obenem največji v celotni obravnavani pokrajini, ima Zadrugar v Rovtah, in sicer 300 m3, 
a to same iglavce. Več kot 200 m3 etata imata v Logaških Rovtah še Godobovčan in Gale, 
210 oz. 201 m3, medtem ko v Žirovskih Rovtah ni nobenega; največjega ima Lanišar v 
Lanišah, 170 m3. Tudi v Logaško-žirovskih Rovtah so hribovska naselja, kjer ni kmetije, 
ki bi imela nad 100 m3 letnega etata. V Logaških Rovtah je takih naselij dve petini, in si-
cer Hleviše, Hlevni Vrh, Logaške in Hotenjske Žibrše ter Lavrovec. Kljub že ugotovljene-
mu dejstvu, da imajo kmetije v Žirovskih Rovtah povprečno najmanjši etat med regijami v 
obravnavani pokrajini, vseeno preseneča, da je skoraj 70% hribovskih naselij v Žirovskih 
Rovtah, kjer ni kmetije z letnim etatom, večjim od 100 m3. V nadaljnjem navajamo nase-
lja, kjer take kmetije so in koliko jih je v naselju: Žirovski Vrh nad Zalo pet, Koprivnik 
tri, po eno kmetijo pa imajo Sovodenj, Laniše, Brekovice, Mrzli Vrh in Breznica; brez to-
vrstnih kmetij so tudi izrazita in velika hribovska naselja, kot Žirovski Vrh, Žirovski Vrh 
nad Gorenjo vasjo, Kladje, Opale, Goli Vrh, samo ena taka kmetija pa je v najviše leže-
čem in velikem hribovskem naselju — Mrzli Vrh. 
K m e t i j s k e z e m l j e odpade na kmetijo, glede na skupno posest, 41.5% oz. 10 ha; 
podrobnosti so v tabeli 2 in 2a. V osrednjih Polhograjskih hribih je je več kot na desni 
strani Poljanščice. Površinsko je je na kmetijo največ v polhograjskem okolišu. 11.7 ha. v 
tamkajšnjih hribovskih vaseh pa v Srednjem Vrhu, na Setniku, Setnici in v Črnem Vrhu, 
daleč najmanj pa v Rovtu in na Selu. Drugače je na horjulskem hribovskem področju, kjer 
je povprečna površina kmetijske zemlje na kmetijo manjša, 10.8 ha, je pa zaradi relativno 
majhnih kmetij njen delež od celotne površine velik, 46.3%. Več je je v Samotorici, na 
Planini in v Butajnovi, najmanj pa v Šentjoštu, 7.4 ha. V ostalih treh KU Polhograjskega 
hribovja je povprečna velikost kmetijske zemlje manjša od 10 ha (najmanj je je v KU Me-
dvode in Gorenja vas, 8.7 ha), njen delež od skupne kmečke posesti pa je najmanjši v KU 
Škofja Loka, 25%. Razen že omenjenih naselij imenovane regije pride nadpovprečno veli-
ko kmetijske zemlje na kmetijo še na Tehovcu, Osolniku, pri Ožboltu in v Lučinah. V 
splošnem je malo kmetijske zemlje na kmetijo skoraj v celotnem hribovskem območju KU 
Gorenja vas, z izjemo Lučin in Zadobja, najmanj pa v Prelesju s 6.9 ha, v Brebovnici pa le 
malo več, 7.8 ha. 
V Logaško-žirovskih Rovtah je velikost kmetijske zemlje na kmetijo zelo blizu pov-
prečka celotne obravnavane pokrajine, njen delež glede na celokupno površino pa je za 
ok. 7% večji. Obseg kmetijske zemlje je znatno večji v Hotenjskih Žibršah, Hlevnem 
Vrhu in na Ravniku, 20—25 ha povprečno na kmetijo, med 15 in 20 ha pa še v Logaških 
Žibršah in na Vrhu nad Rovtami, torej v Logaških Rovtah. Znatno manj kmetijske zemlje 
je v Žirovskih Rovtah. V nobenem naselju ne doseže povprečno 15 ha na kmetijo; največ 
v Ravnah, 14.5 ha. Nad 10 ha kmetijske zemlje imajo kmetije le v šestih naseljih, manj od 
povprečka Žirovskih Rovt, ki je že tako majhen, 7.8 ha, pa je je kar v 12 naseljih, to je v 
54.5% vseh tamkajšnjih naselij. Majhen pomen kmetijske zemlje v Žirovskih Rovtah, v 
primerjavi z Logaškimi Rovtami, se kaže tudi v deležu kmetijske zemlje, ki je 38.8%: 
57.3%; podoben delež kmetijske zemlje kot Žirovske Rovte ima tudi osrednje Polhograj-
sko hribovje, desna stran doline Poljanščice pa ima med vsemi obravnavanimi regijami 
najmanjšega, 28.7%, zato pa precej večje površine kot v Žirovskih Rovtah, 9.2 ha : 8 ha. 
Manjše kmetijske površine v splošnem le deloma vplivajo tudi na slabše razvito govedo-
rejo; pomembnejši so drugi dejavniki. 
N j i v je, kot v ostalem hribovskem svetu, malo. Močno so se skrčile v zadnjih dese-
tih, petnajstih letih. Zanesljivih podatkov o novejšem stanju njiv ni. Domnevamo, da pride 
na hribovsko kmetijo obravnavane pokrajine znatno manj od 1 ha njiv, čeprav izračuni iz 
podatkov ankete kažejo, da jih je več kot hektar; večina anketiranih kmetov je dala anke-
tirancem podatke kar iz posestnega lista, ti pa so prav pri njivskih površinah najbolj neza-
nesljivi, saj v večini kažejo stanje iz obdobja, ko je bilo njiv veliko več. Na njivah sadijo 
predvsem krompir, nekaj malega krmnih rastlin, predvsem peso in repo, redki tudi še žito 
(ječmen, oves), nekateri, zlasti nižje živinorejske kmetije pa tudi silažno koruzo; njive za-
njo ima nekaj kmetov v najemu v dolini. 
Kakšna je v e l i k o s t p o s e s t i , kažeta tabeli 2 in 2a. Več kot polovica vseh 
obravnavanih kmetij, ki imajo v lasti slabo tretjino vse zemlje, je v kategoriji kmetij s po-
sestjo, manjšo od 25 ha. V Polhograjskem hribovju je takih kmetij skoraj polovica, v lasti 
pa imajo slabo četrtino vse zemlje. Se izraziteje je to v osrednjih Polhograjskih hribih, kjer 
je v kategoriji s posestjo pod 25 ha več kot polovica kmetij, imajo pa v lasti le dobro če-
trtino vse zemlje. Majhna posest je izrazitejša na vzhodu in jugu, deloma tudi na zahodu, 
medtem ko je v KU Polhov Gradec in še zlasti v KU Škofja Loka delež takih kmetij mno-
go manjši od povprečka. V podrobnem pa so nekatera občutna odstopanja. Tako je n.pr. v 
Rovtu kar 90% tovrstnih kmetij z 78% vsega zemljišča, v Šentjoštu nad 80% z več kot po-
lovico zemljišča, na Brezovici so vse tamkajšnje kmetije manjše od 25 ha, v Prelesju pa jih 
je 80%, imajo pa nad polovico vsega zemljišča. Na drugi strani pa so naselja, kjer ni tako 
majhnih kmetij (Andrej, Kovski in Valterski Vrh), ali pa je teh znatno manj od povprečka 
(Samotorica, Ožbolt, sv. Barbara, Vinharje, Planina). 
41% kmetij, ki ima v posesti dobro polovico zemljišča, je v naslednji višji posestni ka-
tegoriji, 26—50 ha; takih kmetij je v obravnavani pokrajini razmeroma veliko, veliko pa 
je tudi zemlje, ki jo imajo. Nadpovprečen delež teh kmetij in posesti je na desni strani do-
line Poljanščice, še posebej v KU Škofja Loka. Med naselji izstopata Andrej in Kovski 
Vrh, kjer so vse tamkajšnje kmetije v imenovani kategoriji, v KU Gorenja vas pa je 60— 
70% kmetij, ki imajo 80—89% zemljišča v Kremeniku, Vinharjih in Brebovnici. V hor-
julskem KU je največ tovrstnih kmetij z nad tri četrtine zemljišča v Samotorici, v KU Pol-
hov Gradec pa je nadpovprečno stanje v Srednjem Vrhu, na Setnici in v Smolniku. 
V kategoriji 51—75 ha je le 10% kmetij, imajo pa v lasti 21% vse zemlje. Večji delež 
teh je na desni strani doline Poljanščice kot v osrednjih Polhograjskih hribih. Nadpovpre-
čno je stanje v KU Škofja Loka, kjer Ožbolt, sv. Barbara in Hrib znatno presegajo pov-
preček. Zunaj omenjenih področij presega povpreček celotni KU Polhov Gradec, od nase-
lij pa v njem Setnik, Srednji Vrh, Selo in Belo. Veliko je naselij brez tovrstnih kmetij: 
Rovt. Koreno, Studenčice, Trnovec, Tehovec, Brezovica, Smrečje, Staniše, Kovski Vrh, 
Kremenik, Vinharje, Brebovnica, Dolge Njive in Prelesje. 
V najvišji kategoriji, nad 75 ha, je vsega le 5 kmetij, oz. 1.5%, imajo pa 4% vsega 
zemljišča obravnavanih kmetij. Po ena taka kmetija je v Črnem Vrhu, na Setnici, Osolni-
ku, Tehovcu in Bukovem Vrhu. 
Se večja razdrobljenost posesti kot v Polhograjskem hribovju je v Logaško-žirovskih 
Rovtah (tabela 2 a). Skoraj 70% vseh kmetij ima posest'manjšo od 25 ha, v lasti pa imajo 
dobri dve petini vse zemlje. Slaba tretjina kmetij ima posest veliko 26—50 ha, imajo pa 
nekaj manj od polovice vse zemlje. V kategoriji 51—75 ha je le 4% kmetij, zemlje pa 
imajo 11%, medtem ko večje kmetije od 75 ha v Logaško-žirovskih Rovtah ni. Preseneča, 
da je v kategoriji 51—75 ha znatno več kmetij v Logaških kot Žirovskih Rovtah; v prvih 
so zastopane v 58%, v drugih pa le v 18% naselij. V obeh regijah je skoraj enak delež 
kmetij in njim pripadajoče zemlje v kategoriji 26—50 ha, v najnižji kategoriji pa je nekaj 
manjši delež kmetij v Logaških Rovtah, zemlje pa imajo tovrstne kmetije v Žirovskih Rov-
tah 10% več kot enake kmetije v Logaških Rovtah. V Logaških Rovtah so največje kme-
tije v Hotenjskih Žibršah in na Ravniku, najmanjše pa v Lavrovcu, kjer so vse manjše od 
25 ha; enako je tudi v Goropekah in Golem Vrhu v Žirovskih Rovtah. Zanimiva je po-
sestna sestava kmetij v Žirovskem vrhu. Med vsemi 75 kmetijami ni nobena večja od 50 
ha. Na prisojnem pobočju, v naselju Žirovski Vrh in delu Golega Vrha je petina kmetij v 
kategoriji 26—50 ha, ostale štiri petine pa v najnižji kategoriji, medtem ko so na osojnem 
pobočju kmetije večje, saj jih je blizu polovice v kategoriji 26—50 ha, zemljišča pa imajo v 
lasti ok. 60%. V Lanišah je nad tri četrtine kmetij v najnižji kategoriji s polovico vse tam-
kajšnje zemlje; dobra desetina jih je v kategoriji 26—50 ha, a s četrtino vse vaške zemlje, 
drugo četrtino pa ima 7% kmetij kategorije 51—75 ha. Presenetljivo razdrobljena je po-
sest tudi v najvišji hribovski vasi celotne obravnavane pokrajine, na Mrzlem Vrhu. Nad 
70% je kmetij s posestjo pod 25 ha, ki imajo v posesti dobro polovico vaške zemlje. V ka-
tegoriji 26—50 ha jih je dobra petina, zemlje pa imajo dobro tretjino. Večja od 50 ha je le 
ena kmetija, ki pa ima 14% vse zemlje obravnavanih kmetij na Mrzlem Vrhu. 
4. ELEKTRIFIKACIJA IN KOMUNIKACIJE 
Razen devetih kmetij so vse druge priključene na daljnovodno električno omrežje. 
Brez elektrike je vseh pet obstoječih kmetij v Mačkovem grabnu na Setnici (Maček, Kobi-
lica, Stirmož, Mihačk, Mežnar; Stirmož ima sicer lastno elektriko, a pride v poštev le za 
razsvetljavo), Mežnar na Brezovici, Završnik v Stanišah, Zabončar na Dolgih Njivah in 
Blaževčk v Golem Vrhu.2 Nekatere vasi ali njihovi deli pa so bile šele pred nedavnim pri-
ključeni na daljnovodno elektriko, tako n.pr. med zadnjimi zaselek Ravnik na Setnici 
1973. leta, Štrajt v Žirovskem Vrhu pa jo je dobil šele leta 1980. 
Vsa hribovska naselja so s cestami povezana z dolinami. V večini so to lokalne ceste 
nižjega reda ali le gozdne ceste; kjer ne povezujejo med seboj vseh kmetij, so posamezni 
kmetje naredili do njih odcepe. 
Nekatera hribovska področja pa so bila že zgodaj povezana s cestami. Najprej je bilo 
tako na zahodu obravnavane pokrajine, kjer pelje starodavna cesta iz Polhovega Gradca 
oz. Horjula v dolino Poljanščice, ki jo doseže v Gorenji vasi. Neposredno ob njej je več 
hribovskih vasi in posameznih skupin hribovskih kmetij (Lučine, Dolge Njive, Suhi Dol, 
Brebovnica, zahodni del Planine, le malo stran pa Prelesje in Zadobje). Iz te osrednje žile 
so v zadnjem času speljali skromnejše poti: v Butajnovo, Šentjošt, Samotorico in na Kore-
na; čez Prelesje in Zadobje proti Črnemu Vrhu čez Pasjo ravan; na Planino in skozi njo v 
Rovt. 
Stara cestna povezava je tudi med Logatcem in Žirmi čez Rovte in po dolini zgornje 
Sovre, ki povezuje obsežna področja hribovskih kmetij; danes je modernizirana med Rov-
tami in Logatcem. Z nje so mnogi, tudi že starejši odcepi: Rovte—Praprotno Brdo— 
Smrečje; Rovte—Zaplana—Vrhnika; Židovnik—Rovtarske Žibrše—Medvedje Brdo— 
Idrija. Dobra vojaška cesta po grebenu Žirovskega vrha povezuje Smrečje z Gorenjo va-
sjo. Z nje so speljane številne mlajše lokalne in gozdne ceste, stekajoče se v dolino Rače-
ve, Brebovščice in v suho Lučinsko dolino, ki povezujejo vse kmetije na obsežnem Žirov-
skem vrhu. S stare poti Fužine—Sovodenj—Cerkno se odcepijo kasneje narejene poti v 
Laniše, Javorjev Dol in na Mrzli Vrh, iz Žirovske kotline na Breznico, v Zabrežnik, v Jar-
čjo Dolino, Goropeke in Opale. V Gorenji Logatec se stekajo poti iz Logaških in dela 
Rovtarskih Žibrš, v Hotederšico pa z Ravnika, Hotenjskih Žibrš in večjega dela Medved-
jega Brda. 
Starejša cestna povezava je tudi po dolini Ločnice v Trnovec in Topol (sv. Katarina). 
Z nje so mlajši odcepi v severni del Setnice (Gontar, Kozjeglav, Rovtar), iz Topola pa na 
Belo, Brezovico in Tehovec ter skozi Studenčice v Medvode. 
V osrednjih Polhograjskih hribih je glavna, tudi že starejša prometnica, ki pelje iz Pol-
hovega Gradca čez Smolnik v Črni Vrh. Iz nje so zgrajeni mlajši odcepi cest na Setnik in v 
Srednji Vrh ter na Planino, ob Mačkovem grabnu v zahodni del Setnice, ob Mali Božni na 
Selo in v zgornji del Črnega Vrha s povezavo s Sela k Ožboltu in sv. Barbari. Z dobro ce-
sto, ki se oddvoji v Sori, je povezan Osolnik, Govejek pa s slabšo in strmo cesto iz doline 
Ločnice, ki povezuje planinski dom, stoječ na zemljišču že davno opuščene kmetije Gontar. 
Smrečje je dostopno po dobrih cestah iz več smeri, tako z vrhniške po Podlipski dolini 
skozi Podlipo, z Žirmi po dolini Račeve (ta je že v celoti asfaltirana) in iz Lučinske suhe 
doline iz Suhega dola. Smrečje je z dobro cesto povezano tudi s Šentjoštom proti Vrzden-
cu-Horjulu ali naravnost na Polhov Gradec, pa tudi z Vrhom nad Rovtami. V večini so to 
2 T a k o je bi lo. ko sem le ta 1981 kmet i j e preučeval . D o d a n e s pa se je s tan je bistveno spremeni lo , saj je vseh pet kmet i j v Mačkovem 
g r a b n u d o b i l o e l e k t r i k o leta 1984, b rez pa so le še p reos ta le štiri imenovane kmeti je . 
vojaške ceste, delane v stari Jugoslaviji v okviru t.im. Rupnikove linije. Takrat zgrajenih 
cest v hribovska področja je veliko tudi še na območju Logaško-žirovskih Rovt v bližini ta-
kratne jugoslovansko-italijanske meje; v delu Laniš, Javorjevega Dola in Mrzlega Vrha pa 
so na takratnem italijanskem obmejnem območju gradili ceste Italijani; nekatere od teh so 
še danes dobro ohranjene, zlasti tiste, ki jih redno vzdržujejo. 
Najstarejša od vseh pa je cesta ob Poljanščici vse do Žirov, na katero so se v zadnjem 
času navezale mnoge lokalne in gozdne ceste, povezujoč posamezna hribovska podro-
čja. Tako so na cesto po dolini Hrastnice, pritoka Poljanščice, povezana hribovska na-
selja Andrej, sv. Barbara in del Ožbolta, po Bodoljski grapi del Sela, Ožbolta in Staniš, v 
Spodnjem Logu se odcepi cesta v Valterski Vrh, na Visokem pa na Kovski in v Bukov Vrh 
ter naprej proti Črnemu Vrhu. Iz Hotavelj je povezana z Vinharji in Kremenikom ter na-
prej s Črnim Vrhom. 
Med vsemi hribovskimi naselji je imel do leta 1983 najslabšo cesto zaselek Ravnik na 
Setnici, kamor je peljala ozka in strma vozna pot iz Polhovega Gradca, ki so jo zmogli ob 
ugodnem vremenu le vprežni vozovi, traktorji in močnejši osebni avtomobili; sedaj je nova 
cesta iz Polhovega Gradca dobra in lepo speljana vse do Mihačka in Mežnarja na južnem 
pobočju Grmade. Komaj zadovoljivo cestno povezavo pa imajo še vedno Staniše, Hrib in 
Bačne. 
Ugodne vozne razmere so na hribovskih cestah le v izvenzimskem času. Pozimi je 
marsikatera hribovska kmetija, kljub cesti, odrezana od doline. Pluženje, kot tudi nasploh 
vzdrževanje hribovskih cest, je v večini na skrbi kmetov. Ti pa naredijo, kolikor zmorejo in 
kolikor jim dopušča čas, ki ga je zaradi obilice kmečkega dela in skromne delovne sile pre-
malo za redno vzdrževanje cest. Na boljšem so tiste kmetije, ki so blizu vzdrževanih repu-
bliških ali občinskih cest. Mnogi kmetje na mešanih kmetijah so prisiljeni tudi pozimi vsaj 
za silo vzdrževati ceste, po katerih se vozijo na delo v dolino ali otroci v šolo. 
Tudi v obravnavani pokrajini so v zadnjem času zgrajene kmečke ali gozdne ceste mo-
čno približale hribovskim krajem lokalna upravna središča ter bližnja in oddaljenejša 
upravno-politična in urbanizirana področja (Ljubljana, Škofja Loka, Medvode, Žiri, Go-
renja vas). Iz severnega dela pokrajine gravitira hribovsko prebivalstvo prvenstveno v 
Škofjo Loko in le deloma tudi v Gorenjo vas in Poljane, kjer sta tudi sedeža KU in KS (v 
tem delu so KS še v Hotavljah, Logu in Zmincu); v Gorenji vasi je tudi zdravstvena po-
staja, obrat Jelovice Škofja Loka, samopostrežna trgovina, v bližnjih Hotavljah pa »Mar-
mor«, industrija naravnega kamna. Na zahodu je največje krajevno središče v Žireh s Kra-
jevnim uradom in manjše v Lučinah s sedežem Krajevne skupnosti. V Žireh pritegne tudi 
s hribov največ delovne sile tovarna obutve »Alpina« in Kmetijsko-gozdarska zadruga. V 
Žireh je tudi Zdravstveni dom s splošno in zobno ambulanto, bencinska črpalka, samo-
postrežna trgovina in podobno. Skoraj za celotne Žirovske Rovte so Žiri glavno gravita-
cijsko središče. Le na skrajnem severu je redke pritegnila Gorenja vas, na jugovzhodu 
pa se v manjši meri že pozna vpliv Vrhnike in deloma tudi Logatca. 
Skoraj vse Logaške Rovte gravitirajo v Dolenji Logatec, kjer je upravno, politično in 
gospodarsko središče: sedež občine in družbeno-političnih organizacij, Zdravstveni dom, 
Železniška postaja, Živinorejska farma Biotehniške fakultete, Kmetijska zadruga, Kombi-
nat lesno predelovalne industrije, »Valkarton« (TOZD kartonažne tovarne, Ljubljana), 
»Gradnik«, bencinska črpalka, Gozdarstvo GG Ljubljana. V Rovtah, kot manjšem gravi-
tacijskem centru, je poleg sedeža KS, pošte, osnovne šole in gozdarskega revirja še trgo-
vina, gostilna, odkupna postaja kmetijske zadruge in bencinska črpalka. Medvedje Brdo 
teži v manjši meri k bližnjemu Godoviču (zbiralnica mleka, gostilna, trgovina, žaga, IMP, 
SI. 2. K o v š a k, 610 m, ena od štirih kmetij na Kovskem Vrhu, napredni hribovski vasi na desni 
strani Poljanščice. Trdna, modernizirana kmetija ima vse rrfožnosti za uspešen nadaljnji razvoj. 
V prenovljeni in za nadstropje dvignjeni hiši je poleti prostor tudi za turiste. 
bencinska črpalka, Zdravstveni dom), Hotenjske Žibrše in Ravnik v Hotederšico (odkup-
na postaja kmetijske zadruge Logatec, trgovina), Lavrovec in Vrh nad Rovtami pa v glav-
nem gravitirata že k Vrhniki. 
Osrednji Polhograjski hribi težijo v štiri smeri: proti največjemu krajevnemu upravne-
mu in deloma tudi gospodarskemu središču Polhovemu Gradcu s sedežem KU in KS, 
Zdravstvenim domom in tovarno pohištva »Hoja«, višji predeli proti KS Črni Vrh, južni in 
jugovzhodni v Horjul s KU in KS, obratom Iskre in Rašice ter zobno ambulanto, medtem 
ko vzhodno področje gravitira neposredno na Ljubljano in Medvode s KU in KS; sredi 
hribov je KS tudi v Trnovcu-Topolu. 
Sedeži občin so za severni in zahodni del pokrajine v Škofji Loki, za osrednji, južni in 
jugovzhodni v Ljubljani-Vič-Rudnik, za jugozahodni v Logatcu, za vzhodnega pa v občini 
Ljubljana-Šiška; na občinah so tudi katastri. Vse pošte, kamor gravitirajo hribovska nase-
lja, so na obrobju pokrajine (Polhov Gradec, Horjul, Medvode, Škofja Loka, Poljane, Go-
renja vas, Žiri, Hotederšica, Logatec; sredi hribovja so le Rovte), zato je do njih od marsi-
katere kmetije zelo daleč. Več je osnovnih šol, čeprav je tudi večina teh na obrobju pokra-
jine (Škofja Loka, Poljane, Gorenja vas, Polhov Gradec, Horjul, Medvode, Sora, Žiri. Ho-
tederšica), pet pa jih je v osrčju hribovja (Črni Vrh, Topol, Šentjošt, Lučine, Rovte). Od-
daljenejše otroke vozijo v šolo s šolskimi avtobusi, z najbolj oddaljenih kmetij pa morajo 
dobršen del poti narediti peš. Kmetijske zadruge so za celotno pokrajino tri, Škofja Loka, 
Ljubljana in Logatec, s podružnicami v Gorenji vasi, Lučinah, Poljanah, Butajnovi, Zireh 
in Rovtah. Kmetijske zemljiške skupnosti so v občinskih središčih, sedež veterinarske služ-
be pa le v Ljubljani za celotno obravnavano pokrajino. Tudi Gozdni gospodarstvi sta le 
dve, Ljubljana in Škofja Loka, z obrati v Polhovem Gradcu, Horjulu, Gorenji vasi, Polja-
nah, Logatcu in Žireh. 
5. GOSPODARSTVO 
Kot v drugih hribovskih področjih, tako sta tudi v obra> aivani pokrajini danes glavni 
gospodarski panogi gozdarstvo in od kmetijstva govedoreja, medtem ko je poljedelstvo 
tudi tu močno opešalo. — Pomen gozda za obravnavane hribovske kmetije smo že prika-
zali pri obravnavi lesnega etata, zato bomo v nadaljevanju govorili predvsem o govedoreji 
in poljedelstvu. 
5.1. POLJEDELSTVO 
Poljedelstvo, ki je imelo v času samooskrbnega gospodarjenja pomembno vlogo, je 
močno nazadovalo. S prehajanjem na tržno govedorejsko proizvodnjo kmetje večino njiv 
prepuščajo intenzivnim, večidel dvokosnim travnikom, redko tudi pašno-košnemu kolo-
barjenju. Njive, kolikor so jih še obdržali, služijo predvsem za gojenje krompirja in neka-
terih krmilnih rastlin. Žitarice so skoraj v celoti opustili, kolikor pa jih je še, sta to pred-
vsem oves in ječmen za krmo živini; žitarice ponekod odganja tudi srnad in divji prašiči. 
Skromen pomen poljedelstva se izraža v površini in deležu njiv v odnosu na skupno in 
posebej kmetijsko površino. Na kmetijo v Polhograjskem hribovju pride po zbranih podat-
kih ankete povprečno 1 ha njiv, v resnici pa jih je manj. Nekaj več njiv je v osrednjih Pol-
hograjskih hribih in manj na desni strani Poljanščice, še največ v KU Horjul in Polhov 
Gradec ter v Smrečju. Med naselji izstopajo Rovt, Smolnik, Butajnova, Šentjošt, Smrečje, 
Koreno, Srednji Vrh, Črni Vrh, Topol, Studenčice, Tehovec, Brebovnica in Zadobje, v ka-
terih ima kmetija povprečno več kot 1 ha njiv; največ v Rovtu, 2.3 ha in na Smolniku 
2.1 ha. 
Nezanesljivi podatki o njivskih površinah so tudi za območje Žirovskih Rovt. Po njih 
naj bi imele tamkajšnje kmetije povprečno 1.07 ha njiv in bi tako odpadlo nanje 9.5% 
kmetijske zemlje oz. 5.7% vse površine obravnavanih kmetij v Žirovskih Rovtah. Po re-
zultatih ankete naj bi imeli največ njiv kmetje na Mrzlem Vrhu, povprečno 2 ha, več od 
enega hektara pa še v Brekovicah, Opalah, Sovri, Golem Vrhu, Podklancu, Žirovskem 
Vrhu nad Zalo in Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo. Najmanj njiv pa je bilo zaznamo-
vanih v Sovodnju, 0.21 ha, Koprivniku, 0.35 ha, Breznici, 0.41 ha, Račevi, 0.50 ha, itd. 
Delež njiv od celotne posesti v Polhograjskem hribovju je 3.6%, ok. 10% pa zajemajo 
kmetijske površine. Obojni delež je sploh najmanjši na desni strani Poljanščice, znatno 
nadpovprečna pa sta v osrednjih Polhograjskih hribih. Najbolj odstopata od povprečka v 
Rovtu (ob majhni posesti, 17.13 ha, od tega 42.1% kmetijske površine, je njiv glede na 
skupno posest kar 13.4%, glede na kmetijsko površino pa 31.8%), na Smolniku (7.3 oz. 
20.5%), v Šentjoštu (6.5 oz. 15.2%), Brebovnici, Studenčicah, Topolu in na Koreni. 
Po anketi Kmetijskega inštituta iz leta 1981 imajo nekateri kmetje na območju osred-
njih Polhograjskih hribov nekaj kmetijske zemlje tudi v najemu (97 ha), 19 ha pa jo dajejo 
v najem, medtem ko je neobdelanih kmetijskih površin kar 129 ha; največ zemlje imajo v 
najemu kmetje v Šentjoštu, 29 ha, na Planini, 14 ha (od tega Sedej v Suhem Dolu, napre-
den kmet, ki ima tudi kmečki turizem, 10 ha), v Butajnovi, 11 ha, 9 ha na Koreni, v nekaj 
drugih naseljih pa med 1 in 5 ha (Topol, Selo, Setnica, Srednji Vrh, Osolnik, Smolnik, 
Trnovec, Studenčice, Črni Vrh in Setnik). V najem so jo največ oddali nekateri kmetje v 
Črnem Vrhu, 8 ha, v preostalih šestih naseljih pa le do 4 ha (Selo, Rovt, Topol, Trnovec, 
Setnica in Planina). V Žirovskih Rovtah so imeli kmetje, po anketi sodeč, v najemu 27.7 
ha kmetijske zemlje. Največ sta jo imela Laznar, 11.5 ha, in Kremžar, 5.6 ha v Opalah, v 
Golem Vrhu pa Jesenkov Jože, 2.5 ha. 
Skoraj vsa neobdelana zemlja v Polhograjskem hribovju je v velikih strminah, ki one-
mogočajo strojno obdelavo; veliko je je na pred nedavnim opuščenih kmetijah, na teh pa 
tudi na ugodnejših tleh. Majhen delež neizrabljene kmetijske zemlje je tudi zaradi preve-
like oddaljenosti od kmetij. Ne preseneča, da je daleč največ neobdelane zemlje na Osol-
niku, 39 ha, in Trnovcu, 25 ha (zaradi izrednih strmin; glej priloženo karto 1), na Setnici, 
19 ha in Selu, 17 ha pa na račun opuščene kmetije Jelovčnik v Mačkovem grabnu in na-
pol opuščenega Zgornjega Gaberšnika na Selu. V ostalih naseljih je neobdelane kmetijske 
zemlje veliko manj, še največ v Samotorici, 11 ha in Črnem Vrhu, 8.5 ha, drugod pa naj-
več do 4.5 ha (Topol, Setnik, Koreno, Rovt in Brezovica). 
Poljedelski tržni presežki hribovskih kmetov v Polhograjskem hribovju so komaj vre-
dni omembe. Gre predvsem za krompir, ki so ga leta 1978 prodali 2.5 tone trije kmetje z 
območja suhe Lučinske doline, dva iz Bačen 1.7 tone in 1.5 tone Kosmačar iz Bukovega 
Vrha. 
Tudi v Žirovskih Rovtah so leta 1982 nekateri kmetje prodali poleg mleka, govejega 
mesa in lesa še nekaj krompirja in svinjskega mesa. Krompirja so prodali 20 ton, svinjske-
ga mesa pa 3741 kg, in to predvsem hribovski kmetje iz bližine Žirov. 
5.2. ŽIVINOREJA 
Živinoreja, prvenstveno g o v e d o r e j a , je najpomembnejša kmetijska panoga. Po 
rezultatih ankete Kmetijskega inštituta in lastnega terenskega anketiranja imajo kmetje v 
Polhograjskem hribovju povprečno 9.7 goved. Poudariti pa je treba, da gre relativno viso-
ko povprečno število goved na kmetijo na račun 41 kmetij, to je 12.2% vseh raziskanih 
kmetij, na katerih redijo 20 in več goved, devet, ali 2.7% pa je takih, ki jih imajo več kot 
30. Realnejšo splošno podobo o stanju govedoreje dobimo, če upoštevamo preostalih 
87.8% kmetij z manj kot 20 govedi; nanje pride povprečno 7.7 govedi. 
Več je v Polhograjskem hribovju naselij, v katerih ni kmetije z 20 in več govedi (Rovt, 
Selo, Belo, Setnica, Brebovnica, Brezovica, Osolnik, Trnovec, Studenčice, Topol, Ožbolt, 
sv. Barbara, Andrej, Hrib in Prelesje), torej večina hribovskih kmetij na severni, osojni 
strani hribovja, v vzhodnem delu in na zahodu obravnavane pokrajine, v osredju hribovja 
pa sta obe tovrstni vasi, Setnica in Selo, v izrazito strmem svetu. Največ močnih govedo-
rejcev je predvsem v Šentjoštu, na Kovskem in Bukovem Vrhu ter deloma tudi v Bačnah. 
V Logaško-žirovskih Rovtah je v splošnem govedoreja skromnejša kot v Polhograj-
skem hribovju; povprečno število goved na kmetijo je manjše za 1.4. Obe regiji, Logaške 
in Žirovske Rovte, sta v povprečju skoraj enaki, med posameznimi naselji pa so precejšnje 
razlike. V Logaških Rovtah je daleč pred vsemi Hlevni Vrh s tremi kmetijami, ki imajo-
skupaj kar 70 goved, od tega 31% krav. Med boljšimi naselji po številu goved so tudi Rav-
nik, Petkovec in Vrh nad Rovtami. V Žirovskih Rovtah ni naselja, ki bi izraziteje izstopa-
lo. Nekaj na boljšem so Opale, Goropeke, Izgorje in Jarčja Dolina, kjer imajo povprečno 
med 10 in 18 goved na kmetijo, so pa v njih naselja z izrazito majhnim številom goved, 
tako n.pr. Zabrežnik, Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo, Sovodenj, Javorjev Dol in Goli 
Vrh, kjer je 4.6—6 goved na kmetijo. 
l ahe la 3. Sum je goved in konjev, zadrugi prodanega mleka in goved ipovpr. na prodajalcaI. pomembnejši kmetijski siroti in drugo — število po 
naseljih in povprečno na kmetijo po regijah in :a celotno pokrajino 
I ihlc 3. \iimher oI čutile and horses, milk and čutile sold to tlie ugricullural co-operulive Ion un tiveruge per selleri. more imporiani agriculliirul 
muchinerv. en . — numher h\ seitlemenis. uverage numher per lurm hy regions and lor tlie \vhole countrv 
1981 
Naselje 
Selllcmenl 
Regija a> • E ^ 
Rmion 
c -s -C 
š S 
«35 < 
g, t . t _ j «J s . •= s ~ 
C - i O i Ji I >1 O W -5 r i 
e ] a ^ d. s % g J : 
"" S* 0^5: I- v. S* > C ; 
i S 22 1 S _ i t | i 
> Z "S 5 " 8 3 io a I C .g | "2 g 8 - 1 f£ -i cu£ ££ Z-J ££ QC2 ¿C 
Črni Vrh 22 
Smolnik 8 
Srednji Vrh 8 
Rovt 9 
Setnica 13 
Setnik 19 
Selo 10 
Belo 2 
Butajnova 24 
Planina 14 
Šentjošt 22 
Koreno 13 
Samotorica 10 
Smrečje 18 
Topol 14 
Trnovec 9 
Tehovec 3 
Brezovica 4 
Studenčice 5 
Osolnik (Gove jek) 6 
Osrednj i Polhograjski hribi 
Skupa j — Total 233 % 
Staniše 3 
Kovski Vrh 4 
Va/ierski Vrh 1 
Sv. Barbara 10 
A n d r e j 5 
Hrib 4 
Ožbolt 11 
Brebovnica 5 
Zadob j e 9 
Dolge Njive 5 
Lučine 7 
Prelesje 5 
Vinhar je 6 
Kremenik 4 
Bačne 5 
Bukov Vrh 20 
Desna stran doline 
Pol janščice 104 
Skupaj— To ud % 
Polhograjsko hribovje 
/ bližnjo okolico 337 
Skupa j — Total % 
7.8 0.5 2.500 1.9 15 
11.2 0.1 4.433 7 
13.4 1.2 4.500 3 .0 7 
6.3 0.1 3.875 1.9 6 
5.3 0.5 3.933 1.3 9 
14.3 0.7 10.216 4.1 16 
6.2 0.4 6.700 6 
6.0 — — U ) 2 
8.7 0.8 4.588 17 
9.4 0.6 4.300 2J> 9 
10.6 0 .5 9.158 20 
9.9 0.9 — 3 J 11 
13.9 0.4 11.750 8 
9.2 0.4 8.830 13 
7.0 0.7 1.000 10 
4.5 0.4 2.000 T.9 4 
13.7 0.7 — 5.5 2 
4.3 1.0 1.667 1.3 — 
8.0 1.0 4 
8.7 1.2 - 1 4 4 
9.2 0.6 7.004 2.6 0.7 
73.0 
6.7 0.7 __ 1.0 1 
21.7 0.3 9.991 4.7 4 
20.0 1.0 — 6.0 1 
7.8 0.4 4 .830 2.0 8 
5.4 0.4 — 1.4 4 
7.5 0.3 — 2.0 4 
9.4 0.4 — 1.3 11 
10.6 0.6 4.693 3 .0 5 
7.2 0.7 2.968 2.2 5 
8.4 — 9.396 3.5 3 
12.4 0.3 5.681 4 .3 6 
5.8 0.2 2.913 1.8 4 
15.3 0.7 13.857 5.7 6 
14.5 0.3 8.816 4 .0 4 
12.6 0.6 12.835 4 .4 5 
13.6 0.5 5.896 3 .8 18 
10.8 0.4 7.030 3 .0 0 .9 
85.6 
9.7 0.6 7.013 2.7 0 .8 
76.8 
7 3 6 1 _ 
5 
3 
1 1 
3 
1 1 
i 
12 
1 
10 12 4 5 
4 1 — 1 1 
2 
12 10 7 5 5 
9 5 5 3 4 
13 12 12 I I 9 
3 5 6 1 2 
6 1 6 1 2 
10 2 1 4 2 
7 8 I — 2 
1 
1 
2 - 1 1 
3 
1 
3 
1 
1 2 
0.4 0.3 0.3 0.1 0.1 
43 .8 28.7 26.6 14.6 15.4 
3 
1 
4 
2 3 3 
2 
5 
3 
1 
4 
1 
1 
— 
1 
2 
2 2 1 1 2 
2 1 2 1 1 
5 2 5 2 3 
1 
5 
1 
2 6 2 
3 2 1 — 2 
3 2 3 — 2 
14 5 9 i 6 
0.5 0.2 0.3 0.05 0.2 
51.0 23.1 30.8 4.8 24.0 
0 .5 0 .3 0 .3 0.1 0.2 
46 .0 27.0 27.6 11.6 18.1 
SI. 3. B r e z j e , 710 m, zaselek hribovske vasi Selo v Polhograjskem hribovju je na razvodju med 
dolinama Gradaščice in Poljanščice. Srednje velike kmetije, strm, večinoma dolomitni svet, 
težave s pitno vodo in prometna odmaknjenost so zavora širokopoteznejšemu gospodarskemu 
razvoju. Več upanja daje v zadnjem desetletju zgrajena cestna povezava na loško in polhograj-
sko stran. Elektriko in cesto so dobili šele leta 1972. 
Tudi v Logaško-žirovskih Rovtah gre pri mnogih naseljih dokaj visoko povprečno šte-
vilo goved na kmetijo na rovaš posameznih kmetij z velikim številom goved; mednje šteje-
mo take, ki imajo 20 in več goved. Izjema so naselja, kjer so tovrstne kmetije v večini. V 
Logaško-žirovskih Rovtah je en sam tak primer, že omenjeni Hlevni Vrh, na desni strani 
Poljanščice pa Kovski Vrh (tri od štirih kmetij) in Valterski Vrh, blizu tem pa so tudi Vin-
harje s polovico kmetij, ki imajo 20 in več goved. V Logaških Rovtah je takih kmetij 15. 
Največ jih je na Petkovcu, štiri, med temi je imel Godobovčan 51 goved, kar je bilo največ 
med vsemi kmetijami v celotni obravnavani pokrajini: sledi mu Sušnik na Setniku s 45 go-
vedi (največ v Polhograjskem hribovju, na desni strani Poljanščice pa Kožuh na Kovskem 
Vrhu z ok. 30) in Praprotnik s Smolnika z ok. 40 govedi. Veliko goved redijo tudi na več 
kmetijah na Mrzlem Vrhu, osem kmetov med 20 in 40; šest od teh redi plemenske telice 
in bikce v kooperaciji s škofjeloško kmetijsko zadrugo, ki niso kmetova last. Povprečno 
število goved na Mrzlem Vrhu, kot ga prikazuje tabela 3 a, se nanaša na lastniška goveda, 
kajti če bi upoštevali tudi goveda v kooperaciji z zadrugo, bi to število naraslo na 18.2, to-
rej za 100%. Reja kooperantskih plemenskih telic in v majhni meri tudi bikcev je še pri 
enem kmetu v Koprivniku, v Logaških Rovtah, na območju logaške kmetijske zadruge, pa 
na Ravniku, Medvedjem Brdu in v Logaških Žibršah, a v manjšem obsegu kot na Mrzlem 
Vrhu. V Žirovskih Rovtah je 18 kmetov, ki imajo 20 in več goved. Trije so v Lanišah, po 
dva na Breznici, Mrzlem Vrhu, v Koprivniku, Jarčji Dolini in Žirovskem Vrhu nad Zalo, 
po eden pa v Izgoijah, Račevi, Žirovskem Vrhu, Brekovicah in Sovri; Jureč iz Brekovic je 
imel 34 goved, kar je bilo največ v Žirovskih Rovtah. 
labela 3a . Sumje goved in konjev. zadrngi prodanega mteka in goved (povpr. no prodajalat), pontentbne\si kmetijski strop in drugo (povpr. nn 
km e trio) 
l able 3a . Number oj cattle and horses, milk and cattle sold to the agricultural co-operative (on an average per seller). more Important agricul-
tural machinery, etc. (on an average per farm) 
1982 
Regija 
Region 
Naselje 
Settlement I I 
L O G A Š K E R O V T E 
Rovte 
Petkovec 
Vrh nad Rovtami 
Lavrovec 
Hleviše 
Hlevni Vrh 
Prapro tno Brdo 
Žibrže — Logaške 
Žibrše — Rovtarske 
Žibrše — Hotenjske 
Ravnik 
Medvedje Brdo 
Skupa j — To m/ 
Delež kmeti j 
Ž I R O V S K E R O V T E 
Žirovski Vrh 
Žirovski Vrh nad 
G o r e n j o vasjo 
Žirovski Vrh nad Zalo 
Zabrežnik 
Goli Vrh 
Kladje 
Koprivnik 
G o r o p e k e 
Opale 
Jarčja Dolina 
Javorjev Dol 
Laniše 
Sovoden j 
Fužine 
Mrzli Vrh 
Breznica 
Brekovice 
Sovra 
Ravne 
I zgori e 
Podklanec 
Račeva 
Skupaj — Total 
Delež kmeti j 
L O G A Š K O - Ž I R O V S K E 
R O V T E 
Skupaj — Total 
Delež kmeti j 
« • i > i C a oC 2 ! Ko
nj
i 
H
or
se
.i 
f i 
Pr
od
ar
 
So
ld
 a
 
jS i 
£ £ 
c ~ 
N
ak
la
c 
Lo
rn
tii
 •a ^ 
S i 
ClŠ. M
ol
zn
 
M
il
ki
n 
Si
lo
s 
Si
lo
 
S - 5 c n. w 
11 
s s 
> i 
C ^ 
o ; 
3 i: 
l i 
-o 
W 
Z 
8.3 3.4 0.3 8016 993 0.« 1.0 0.2 0 .3 (1.2 0.4 0.1 0 .3 0.2 0.03 
13.1 4.6 0.2 11213 1606 0.9 1.0 0.8 0.6 0.4 0.3 0.8 0.1 0.4 0.2 0.(14 
11.6 3.5 0.4 13539 1262 0.9 0.9 0.7 ' 0 .2 0 .4 0.4 0.7 — 0.2 0.2 — 
(..8 3.2 0.2 9752 441 0.8 0.9 0 .3 0.2 0.2 0.1 0.3 — 0.7 — — 
7.2 3.0 — 9399 1371 0.8 1.0 0 .3 0.2 0 .3 0.1 0 .3 — 0.4 0.3 — 
23.3 7.3 0.3 13712 2898 1.0 1.0 1.0 1.0 1.0 1.0 1.0 0.3 1.0 0.3 — 
6.9 2.9 0.2 7741 883 0.5 1.0 0.4 0.1 0.1 — 0.2 — 0.5 — 0.1 
6.6 2.4 0.3 6468 1196 0.6 0.7 (1.3 0.01 0.1 0.01 0.01 0.01 0.1 — 0.01 
7.3 3.1 0.2 6052 802 0.8 0.9 0 .4 0.1 (1.2 — 0.3 — 0.2 0.04 0.04 
7.(1 3.2 0.8 6124 922 0,9 0.9 0.5 0.1 0.2 0.1 0.1 0.1 0.2 0.1 — 
13.K 2.7 0.4 2481 1727 1.0 1.0 0.9 0.2 0.1 0.9 0.4 — 0.4 0.1 0.7 
7.1 2.4 0.4 3958 946 0.7 0.96 0.4 0.2 0.1 0.01 0.1 0.01 0.2 0.04 — 
* 7 3.2 (1.3 7997 1159 0.8 (1.9 (1.5 0.2 0 .2 (1.2 0.4 0.1 0.3 0.1 0.1 
% 37.5 50.7 54.0 
proda- proda-
jalcev jalcev 
78.0 93.9 48 .8 23.9 24.9 18.8 36.6 6.6 J i . 9 13.1 5.6 
5.1 1.5 0.2 7425 854 0.7 0.9 0.2 0 .06 0 .03 0.03 0.06 0.03 0 .09 - -
5.4 1.4 0.1 878 (1.8 0.9 0.1 0.1 _ _ _ 0.3 _ _ 
8.5 2.3 0.5 7969 1536 0.8 0.9 0.4 0.2 0 .08 0.3 0.3 — 0.3 — — 
4.6 1.2 0.2 — 1134 0.4 0.8 — — — — — — 0.2 — — 
6.0 2.2 0.5 2903 631 0.9 1.0 0 .4 
7.8 2.6 (1.2 9621 942 0.9 1.0 (1.2 — 0.2 — 0.1 0.1 0.1 — 0.1 
7.8 1.3 0.2 2272 1302 0.7 0.7 0 .3 0 .4 — 0.05 0.1 — 0.2 — — 
10. ] 2.5 0.1 — 1107 1.0 1.0 0.4 0 .4 — — — — 0.5 — — 
11.7 3.(1 0.7 857 0.9 0.9 0 .9 0.2 — 0.1 0.4 — 0.4 — 0.1 
1(1.8 2.2 0.8 1716 0.7 1.0 0.2 0.4 0.2 • 0.2 0.2 — 0.4 0.1 — 
5.6 1.8 0.4 3064 524 0.6 0.8 0.4 0.2 0.2 0.2 0.2 — 0.2 — — 
9.1 2 .3 0.4 1875 852 0.6 0.8 0 .3 0 .3 — 0.07 0 .3 — 0.4 — — 
5.5 1.8 0.5 — 0.5 0.8 0.25 0.25 — — 
6.6 3.0 0.2 5137 1151 0.6 1.0 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 0.2 — — — 
9.2 2.2 0.1 1262 (1.9 0.9 0.7 0 .7 — 0.5 0.6 0.05 0.1 0.4 — 
9.8 2.3 (1.3 7610 2064 0.7 0.8 0 .3 0.3 0.2 0.3 0.3 0.3 0.2 — — 
8.8 2.0 0.4 471 0.7 0.9 (1.3 — 0.1 0.1 0.1 0.1 0.3 — — 
8.0 4.0 0 .3 — 1547 0.7 0.7 0.7 — 0.7 — — — 0.3 — — 
ca. ca. 
0.2 0.2 8.(1 2.6 0.2 10000 1010 0.8 1.0 0 .6 0 .2 ' — 0.2 0.2 — — 
11.4 2.8 0.6 2818 1.0 1.0 0 .6 0.4 _ 0.2 0.4 0.2 0.2 _ 0.2 
7.(1 1.3 — — — 0.7 0.7 0.7 
7.4 2.4 0 .6 
ca. 
10354 1468 1.0 1.0 0 .4 — 0.2 0.2 0.2 - 0.4 - 0.2 
8.5 2.1 0.3 5977 1172 0.8 0.8 0 .3 0.2 0 .06 0.1 0.2 0.05 0.2 0.03 0.02 
% 24.3 13.9 53.9 
proda- proda-
5.6 22.3 3.7 2.3 jalcev jalcev 76.3 89.8 35 .3 21.9 6.5 13.9 20.0 
8.3 2.7 0.3 7558 1202 0.8 0.9 0.4 0.2 0.2 0.2 0 .3 0 .06 0.3 0.08 0.04 
% 30.9 32.2 52.3 
proda- proda- 77.1 91.8 42.1 22.9 15.6 16.3 28.3 6.1 27.6 8.4 4.0. 
jalcev jalcev 
Podrobnosti o s t a l e ž u g o v e j e ž i v i n e kažeta tabeli 3 in 3a. Od zgornjih 
navedb se razlikujeta, saj v večini primerov ni največ goved tudi tam, kjer je največ moč-
nih govedorejcev, z izjemo Hlevnega in Kovskega Vrha, kjer sta povprečna staleža daleč 
največja v vsej obravnavani pokrajini (23.3 oz. 21.7 goved na kmetijo); v Polhograjskem 
hribovju pa, razen na Kovskem Vrhu, še v Vinharjih, Kremeniku, na Setniku, v Samoto-
rici, na Tehovcu ter v Bukovem in Srednjem Vrhu, a povsod tod precej manj od Kovskega 
Vrha (13—15 goved povprečno na kmetijo); mednje štejemo tudi edinega kmeta v Valter-
skem Vrhu z 20 govedi. Znatno podpovprečno število goved imata Trnovec in Brezovica, 
razen njiju pa še Setnica, Andrej in Prelesje. 
K o n j je bilo leta 1981 v vsej obravnavani pokrajini 323, od tega 144 v osrednjih 
Polhograjskih hribih, 46 na desni strani doline Poljanščice, 64 v Logaških Rovtah in 69 v 
Žirovskih Rovtah. Številčno največ jih je v horjulskem (56) in polhograjskem (48) hribov-
skem področju, torej v osredju Polhograjskega hribovja, kjer so zaradi velikih strmin, 
kljub gozdnim cestam, še vedno koristna vprežna živina, zlasti za delo pri spravilu lesa iz 
težje dostopnih gozdov k cestam. Od naselij ima največ konj Butajnova, 19, 10—14 pa jih 
imajo še Setnik, Koreno, Šentjošt, Črni Vrh, Bukov Vrh, Topol in Srednji Vrh. Podobno 
je tudi v Logaško-žirovskih Rovtah, kjer je še največ konj ostalo v Hotenjskih Žibršah, 
Jarčji Dolini, Opalah, Izgorjah, Račevi, Žirovskem Vrhu nad Zalo in Golem Vrhu, veči-
noma v strmih hribovskih vaseh. Ni malo hribovskih vasi, ki so brez ali le z minimalnim 
številom konj; večinoma so to vasi z visoko stopnjo kmetijske mehanizacije, predvsem s 
traktorji. Brez konj so na Belu in Dolgih Njivah, po enega konja pa imajo Smolnik, Rovt, 
Kovski in Valterski Vrh, Hrib, Prelesje in Kremenik v Polhograjskih hribih. V Logaško-
žirovskih Rovtah pa je tako na Hlevišah in v Podklancu, kjer ni konj, s po enim konjem ali 
v večjih vaseh s po dvema pa v Lavrovcu, Hlevnem Vrhu, na Praprotnem Brdu, v Žirov-
skem Vrhu nad Gorenjo vasjo, Zabrežniku, Kladju, Goropekah, na Fužinah, Mrzlem 
Vrhu, Breznici, v Sovri in Ravnah. 
Med govedorejskimi proizvodi sta si mlečna in mesna govedoreja, vključujoč rejo ple-
menskih telic, v približnem ravnotežju, še posebej, če upoštevamo pri mleku proizvodnjo 
in ne samo prodajo. Na oddaljenejših kmetijah ali celotnih hribovskih vaseh, kjer zaradi 
težko dosegljivega tržišča mleka ne oddajajo, ga krmijo živini in porabijo za lastno pre-
hrano; nekateri, žal, redki kmetje imajo možnost prodaje mleka potrošnikom. Proizvodnja 
mleka je zato večja, kot jo kažejo številke o količini oddanega mleka zadrugi (tabeli 3 in 3a). 
Leta 1981 je v Polhograjskem hribovju oddajala zadrugi mleko manj kot polovica 
obravnavanih kmetij: na škofjeloški strani dobra polovica, v osrednjih Polhograjskih 
hribih pa le dobra tretjina, mesno živino pa 82%, spet več na škofjeloški strani kot v osre-
dnjih Polhograjskih hribih. V vzhodnem delu Polhograjskega hribovja je oddajalo mleko 
le 15% kmetij, 6% več v KU Škofja Loka, nekaj pod povprečkom jih je bilo tudi v KU 
Polhov Gradec, 35%, medtem ko jih je bilo v KU Horjul že nad polovico, 51.8%, in naj-
več v KU Gorenja vas, 61.9%, veliko pa tudi v Smrečju, 60%. Deset hribovskih vasi je 
bilo takih, ki mleka niso oddajale (Belo, Koreno, Osolnik, Studenčice, Tehovec, Staniše, 
Valterski Vrh, Andrej, Ožbolt in Hrib), v Topolu in pri sv. Barbari ga je oddajal le po 
eden, po dva na Selu, v Samotorici in Prelesju, po trije pa na Smolniku, Setnici, Kovskem 
Vrhu, Brezovici, v Bačnah in Kremeniku, torej oddaljenejše in težje dostopne hribovske 
vasi. Relativno največ dajalcev mleka pa je bilo v Šentjoštu, Smrečju. Lučinah, Brebovni-
ci, Zadobju, na Dolgih Njivah, v Vinharjih. na Kovskem Vrhu. v Butajnovi, Bukovem 
Vrhu in na Setniku — v bližnjih in zato tudi lažje dostopnih hribovskih vaseh, predvsem 
na zahodu in jugozahodu pokrajine. 
SI. .4. K o ž j e k, 812 m, najviše ležeča kmetija pri sv. Barbari in nasploh na severni, loški strani 
Polhograjskega hribovja, na severovzhodnem pobočju Tošča. Kljub veliki posesti (59 ha, od tega 
68% gozda, a samo 53 m3 letnega etata) se zaradi visoke lege, izredno strmega kmetijskega 
zemljišča v dolomitu (povprečni naklon 31°), ki ga že prerašča grmovje in drevje, s plitvo in 
peščeno zemljo in veliko oddaljenostjo (to je vsaj za silo ublažila šele leta 1979 zgrajena slabša 
gozdna cesta) bori kmetija za obstanek. Še vedno sejejo precej ovsa in pšenice, dobro obrodi pa 
tudi koruza. Ovira napredku je tudi kapnica. Žetev kasni v primerjavi z dolino 2 do 3 tedne. 
Orehi velikokrat pozebejo. Redijo ok. 12 goved, največ plemenske telice in vole za vprego in 
prodajo; mleka ne oddajajo. 
Povprečna letna količina oddanega mleka na kmetijo v Polhograjskem hribovju, ki je 
mleko oddajala, je 7013 litrov, nekaj več na območju, ki pripada loški občini, kot v osred-
njih Polhograjskih hribih (tabela 3). Povprečno največje bilo oddanega mleka na kmetijah 
v Vinharjih. Bačnah, Samotorici in Setniku (med 10 in 14.000 litri), med 8 in 10.000 litri 
pa še na Kovskem Vrhu, v Dolgih Njivah, Šentjoštu, Kremeniku in Smrečju. Majhne koli-
čine mleka (1.000—3.000 litrov na leto) pa so oddali na hribovskih kmetijah v Topolu, na 
Brezovici, v Prelesju, na Trnovcu in v Črnem Vrhu. 
Velika večina kmetij v Polhograjskem hribovju. 87.7%, je oddala zadrugi povprečno 
2.7 goved, med regijami največ na severozahodu in zahodu, 3.4, in najmanj na severu (KU 
Škofja Loka), le 2 govedi, medtem ko so bili osrednji Polhograjski hribi blizu povprečka. 
Med naselji sta bili najboljši Vinharje in Studenčice s po 5.7 oddanimi govedi, več kot 5 še 
Tehovec, 5.5, med 4 in 5 Kovski Vrh, Bačne, Lučine, Setnik in Kremenik, med 3 in 4 pa 
Bukov Vrh, Dolge Njive, Smolnik, Samotorica, Koreno, Srednji Vrh in Brezovica. Med 
kmeti sta daleč na prvem mestu Praprotnik s Smolnika, ki je oddal 13 goved, in Sušnik s 
Setnika 12, po deset so jih oddali trije (dva iz Vinharij in eden s Setnika), po devet Ka-
menšek iz Bukovega Vrha in Bernard iz. Studenčic, po osem pa po eden iz Srednjega 
Vrha, Butajnove, Lučin, Vinharij in Bukovega Vrha. 
SI. 5. V o d n i k , 660 m, ena najnaprednejših kmetij pri sv. Barbari, na severozahodnem pobočju 
Tošča; s 54 ha veliko posestjo je tretja po velikosti med desetimi tamkajšnjimi kmetijami. Kljub 
izredno strmemu kmetijskemu zemljišču s povprečnim naklonom 25° in v večjem delu v osojni 
legi redijo ok. 15 goved in konja, imajo številne kmetijske stroje, prenovljeno hišo in nov hlev. 
Do hiše vodi dobro vzdrževana cesta; po njej dnevno vozijo mleko do zbiralnice v dolini. Zit in 
večino poljščin ne gojijo zaradi divjadi (srnad in divji prašiči). Po strmih travnih pobočjih so 
speljali »traktorska pota«. 
In kakšno je bilo leta 1981 stanje tržne proizvodnje govedorejskih proizvodov v Lo-
gaško-žirovskih Rovtah? V celoti je bila količinsko tržna proizvodnja boljša kot v Polho-
grajskem hribovju, slabša pa glede tržnih proizvajalcev (glej tabelo 3a). Po količini odda-
nega mleka so bile na boljšem Logaške Rovte, za 2020 I povprečno na kmetijo, oddanih 
goved za zakol pa Žirovske Rovte, a le za 13 kg povprečno na kmetijo3. Da v proizvodnji 
mleka prednjačijo Logaške Rovte pred Žirovskimi, je razumljivo, saj ima večji del Logaš-
kih Rovt boljše naravne pogoje: obsežna Rovtarska planota z bližnjim Vrhom in deloma 
tudi Petkovcem z ugodno talno osnovo; relativno nižji svet; v splošnem ugodnejša nagnje-
nost kmetijskega zemljišča; ugodnejše starejše cestne komunikacije, ki so bile osnova po-
rajajočemu se preusmerjanju v tržno proizvodnjo. Med večjimi naselji v Logaških Rovtah 
ima najbolje razvito govedorejo in prodajo tržnih viškov govedorejske proizvodnje Petko-
vec. Mleko je leta 1981 oddajalo 62.5% tamkajšnjih kmetij, meso pa 66.7%. <a Petkovcu 
je tudi že imenovana kmetija Godobovčan z daleč največjim številom goved, v večini bik-
cev, ima popolno kmetijsko mehanizacijo, je med največjimi tržnimi dobavitelji mesa v ce-
lotni obravnavani pokrajini (5.404 kg; več ga je oddal le Zadrugar v Rovtah. 5.899 kg. 
sledi jima Brezničar z Breznice, 4.925 kg, pa Korenč z Ravnika, ».093 kg itd.), ima mle-
karnico, novo trinadstropno hišo s centralnim ogrevanjem, telefr nom itd. Petkovec in de-
. Pri fini živini so za P o l h o e r a i s k o hr ibovje na voljo poda tk i o številu o d d a n e živine, za Logaško-ž i rovske Rovte pa tudi za kg žive 
S t l t o ^ t p f f i S i s m o v pričujoči tabeli 3a uporabi l i le-te. čeprav s podatk i za P o l h o g r a j s k o h n b o v , n , s o 
m e d s e b o j n o p r i m e r i l i d ^ o p a oboj i v seeno doka , zanesl j ivo sliko tržne govedore j ske mesne pro .zvodnje , tzrazene v tabelah 3 m 3„ 
loma Rovte štejemo med najbolje razvite večje slovenske hribovske vasi, predvsem v go-
vedoreji. tako mesni kot mlečni, mnogo pa nista za najboljšimi tudi v količini letnega eta-
ta. Bolje od njiju v vseh pogledih je le Šmihel nad Mozirjem, ki je nedvomno najbolje raz-
vita in organizirana hribovska vas na Slovenskem; nekaj več primerjave med Šmihelom, 
Petkovcem in Rovtami glej: M e z e, 1982, 73. Med manjšimi naselji pa velja glede gove-
dorejske tržne proizvodnje v Logaško-žirovskih Rovtah posebej omeniti Hlevni Vrh z naj-
višjim povprečkom oddanega mleka in govejega mesa na kmetijo v celotni obravnavani 
pokrajini. Vrh nad Rovtami. ki je na tretjem mestu po oddanem mleku, Izgorje in Brezni-
co po oddanem mesu, Račevo in Ravne pa po oddanem mleku, ki doseže in celo preseže 
10.000 1 povprečno na kmetijo, ki mleko oddaja. Med slabše tržne govedorejske proizva-
jalce, a ne le tržne, ampak nasploh med slabše govedorejce pa štejemo sledeče vasi: Pod-
klanec, Brekovice, Opale, deloma Goli Vrh, Sovodenj, vse iz Žirovskih Rovt, v osrednjih 
Polhograjskih hribih Belo, Črni Vrh. Rovt, Setnico, Trnovec in Brezovico, na desni 
strani Poljanščice pa Staniše, Andrej, Ožbolt, Hrib in Prelesje. Nobene take vasi ni v Lo-
gaških Rovtah, črtamo pa lahko tudi Sovodenj, ker prodajajo tamkajšnji kmetje mleko in 
meso neagrarcem v Sovodnju. 
Ostala živinoreja je komaj vredna omembe. Svinjereja služi le domačim potrebam, z 
izjemo Koštavca na Govejku, ki se ukvarja tudi z rejo pujskov (leta 1981 jih je prodal 55). 
Ovčereja, ki je bila nekdaj zelo razvita, je danes skoraj zamrla, čeprav se zadruge trudijo, 
da bi jo na novo oživile. Z njo v zvezi velja posebej omeniti Žula s Setnika, ki redi poleg 
20 goved tudi 30 ovac. Starkeža iz Butajnove s 44 ovcami in Blaževca v Izgorjah z ok. 50 
ovcami. Pri Koreninarju v Sovodnju so imeli farmo piščancev, a so jo opustili. 
V Polhograjskem hribovju krmijo živino skoraj izključno v hlevih. Preseneča, da je 
paša goved izredno redek pojav; vsega je deset kmetov, ki pasejo, od tega šest redno, štir-
je pa le občasno. Pravega pašno-košnega sistema nima nihče, delnega pa le en sam (Spod-
nji Velkavrh na Setniku). Nezaupanje do paše pri kmetih ima tradicijo in izvira iz strahu 
pred pretiranim uničevanjem kmetijskih tal in z njimi povezano zapleveljenostjo, dalje iz 
skrbi, da bi zaradi paše pridelali manj krme za zimo in pa, da bi bila na paši živina bolj iz-
postavljena boleznim. Vse te pomisleke in strah moderna agronomija zavrača. Res pa je, 
da bi velika živina na tleh, bolj strmih od 45% ozir. 24.5°, ki jih je zlasti v osrednjih Pol-
hograjskih hribih veliko (glej karto 1), naredila tolikšno škodo, da paša na tako strmih 
travnikih in pašnikih ne prihaja v poštev. 
Drugače je s pašo v Logaško-žirovskih Rovtah. Ekstremno strmih kmetijskih tal je 
malo; skoraj brez njih so Logaške Rovte. Strahu pred pašo ni, je pa paše vseeno manj, kot 
je je bilo pred vojno. V več naseljih so kmetije, ki imajo pašno-košni sistem. Po eno petino 
kmetov ga ima v Rovtah, na Petkovcu in Vrhu nad Rovtami, tretjina v Hlevnem Vrhu in 
na Hlevišah, drugje manj; brez tovrstne najracionalnejše izrabe travnih površin pa so v 
Lavrovcu, Logaških Žibršah in na Hlevnem Vrhu. V Žirovskih Rovtah so redki s pašno-
košnim sistemom. Največ ga je na Mrzlem Vrhu, in sicer pri dveh petinah kmetij, razen 
teh pa imajo uvedenega le še pri eni kmetiji v Jarčji Dolini. Nekaj več kmetov ima navad-
no ali le občasno pašo, tako v Izgorjah, Račevi, Opalah in Kladju v Žirovskih Rovtah. ne-
kaj več kmetov pa tudi v Logaških Rovtah. 
5.3. KMETIJSKA MEHANIZACIJA 
Kmetijska mehanizacija je v obravnavani pokrajini dokaj dobro razvita. Gre pred-
vsem za stroje v zvezi s spravilom krme. Skoraj vse kmetije imajo motorne kosilnice, le 
redke traktorske, katerih rabo ovira strmo zemljišče, nekateri kmetje pa imajo kosilnice 
»alpina«, prilagojene strmemu zemljišču; na mnogih kmetijah, predvsem v osrednjih Pol-
hograjskih hribih in v delu Žirovskih Rovt, kosijo na posameznih delih travnikov tudi še 
ročno, ker zaradi prestrmih tal odpove tudi »alpina«. Tudi puhalnike imajo skoraj vse 
obravnavane kmetije. 
Presenetljivo veliko je traktorjev, saj jih ima več kot tri četrtine kmetij (glej tabeli 3 in 
3a). Na več kmetijah imajo po dva traktorja. Največ kmetij, ki imajo traktorje, je na desni 
strani Poljanščice, 86%, v ostalih treh regijah pa med 78% v Logaških Rovtah in 73% v 
osrednjih Polhograjskih hribih. So hribovske vasi, kjer ima vsaka kmetija vsaj en traktor 
(Kovski Vrh, Hrib, Ožbolt, Brebovnica, Vinharje, Kremenik, Bačne, Hlevni Vrh, Ravnik, 
Goropeke, Izgorje in Račeva), na drugi strani pa so tudi take, kjer ima traktor komaj po-
lovica ali celo manj kmetij. Tako je v Trnovcu, Stanišah, na Praprotnem Brdu, v Sovodnju 
in Zabrežniku. Leta 1981 so bile brez traktorja vse štiri kmetije na Brezovici. Poudariti pa 
je treba, da traktor ni izrazit kmetijski stroj. Marsikje ga bolj uporabljajo za delo v gozdu 
kot na polju, služi pa tudi za raznovrstne prevoze. 
Tudi odvoz krme imajo mnogi kmetje mehaniziran, z nakladalko ali pobiralnimi (trak-
torskimi) vilami. V Polhograjskih hribih ima nakladalke blizu polovica kmetij, največ v za-
ledju Horjula, 53% ter na območju KU Gorenja vas, 51%, najmanj pa spet v vzhodnem 
delu pokrajine, 29%. in na severu, v zaledju Škofje Loke, 40%. Med naselji so glede tega 
v ospredju Belo, Vinharje, Kovski Vrh, Šentjošt, Bukov Vrh, Samotorica, Setnik, Kreme-
nik in Smolnik, kjer ima nakladalke več kot 60% kmetij, brez njih pa so Trnovec, Brezo-
vica, Staniše in Andrej. Glede na močno razgiban svet v večjem delu pokrajine preseneča 
relativno veliko število nakladalk. Uporabo teh pa so močno pospešile poti, narejene po 
strmejših pobočjih kmetijskega zemljišča, ki omogočajo dostop traktorjem s priključki, ta-
ko tudi nakladalkam in traktorskim vilam; traktorske vile, ki jih ima ok. 10% kmetij, mar-
sikje s pridom nadomestijo nakladalke pri spravilu krme. »Traktorskih« pati je v naši po-
krajini zelo veliko. Ponekod, kot n.pr. na območju KS Črni Vrh, jih s pomočjo Kmetijske 
zemljiške skupnosti sistematično gradijo in je tako z njimi preprežen velik del osrednjih 
Polhograjskih hribov, veliko pa jih *je tudi v strmih travnih pobočjih na škofjeloški strani 
(Bukov Vrh, Vinharje, Bačne, Kremenik, Ožbolt, Kovski Vrh, sv. Barbara). 
V Logaško-žirovskih Rovtah je delež kmetij z nakladalkami za 4% manjši kot v Polho-
grajskem hribovju; večjih je v Logaških Rovtah, tam pa predvsem na Ravnah in Vrhu nad 
Rovtami, kjer jo imajo, razen ene, vse druge kmetije, ter na Petkovcu, kjer ima nakladal-
ke kar štiri petine kmetij. Večje strmine kmetijskega zemljišča in redke »traktorske poti« 
v Žirovskih Rovtah so ovira uporabi nakladalk, v določeni meri pa tudi traktorskih vil. 
Najbolj izstopajo Opale, kjer je le ena kmetija brez nakladalke, in Mrzli Vrh, kjer ima na-
kladalke kar 72% kmetij; njim v prid so na Mrzlem Vrhu v ovršju hribovja velike površine 
relativno položnejših tal kmetijskega zemljišča, prepletenega s traktorskimi potmi, te pa so 
bile nujne zaradi številnih čred plemenskih telic in bikcev, ki jih redijo kmetje — zadružni 
kooperanti. Zadovoljiva je slika tudi v Sovri, Podklancu, Izgorjah in Ravnah, najslabša pa 
v Zabrežniku, kjer leta 1981 ni imela nobena kmetija nakladalke, le malo bolje pa je bilo 
v Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo z eno samo nakladalko, enako v Kladju, Žirovskem 
Vrhu, Jarčji Dolini in na Fužinah. 
Prevetrovalcev oz. dosuševalcev, ki pomembno prispevajo k hitrejšemu spravilu in su-
šenju krme, ima v obravnavani pokrajini četrtina kmetij, kar je glede na potrebe malo. K 
temu nekaj prispeva tudi dejstvo, da ima veliko kmetij kozolce (največ je stegnjenih, je pa 
precej tudi dvojnih vezanih — »toplerji«), v katerih sušijo sedaj, ko žit skoraj ne sejejo 
več, seno in deteljo, kolikor jo sploh še gojijo. Največ dosuševalcev imajo kmetije v zaled-
ju Horjula, 43%, med temi pa jih je relativno največ v Samotorici, kjer jih ima 60% tam-
kajšnjih kmetij, in v Šentjoštu s 55%, še več pa jih je v Vinharjih, kjer ima dosuševalec 
vseh šest kmetij, na Kovskem Vrhu tri četrtine in v Lučinah, 71%. Tako je v Polhograj-
skem hribovju, v Logaško-žirovskih Rovtah pa jih je relativno še nekaj manj, 4.7%. Spet 
jih je največ na Petkovcu in Mrzlem Vrhu, pri 58 oz. 67% kmetij. Brez njih je osem nase-
lij v Zirovskih Rovtah (Zabrežnik, Goli Vrh, Kladje, Sovodenj, Brekovice, Sovra, Podkla-
nec in Račeva), v Logaških Rovtah pa je najslabše v Rovtarskih Žibršah, kjer imajo dosu-
ševalec le štiri kmetije, t.j. 15% vseh tamkajšnjih kmetij. Tudi v Logaško-žirovskih Rov-
tah dosuševalce delno nadomeščajo kozolci, ki danes, z opustitvijo žit na hribovskih kme-
tijah, služijo tudi za sušenje sena. Ta nadomestek pa pride v poštev le na kmetijah z malo 
živine, medtem ko pri velikih govedorejcih kozolec za sušenje sena ne more nadomestiti 
dosuševalca. 
Zelo pomembni za hribovskega kmeta so silosi. Razmeščeni so različno po pokrajini. 
V povprečju jih ima petina kmetij, so pa primeri, da je na eni kmetiji tudi po več silosov; 
najizraziteje je to na Petkovcu, kjer je kar šest ali četrtina kmetij z več silosi, v Butajnovi je 
tako na petih kmetijah, na Setniku na treh, na dveh na Planini, v Šentjoštu in Hlevnem Vrhu, 
v šestih naseljih pa je po ena kmetija z več silosi. V osrednjih Polhograjskih hribih je kme-
tij s silosi več, kot jih je na desni strani Poljanščice (29% : 23%). V Polhograjskem hri-
bovju je povprečno največ kmetij s silosi na hribovskem področju Horjula, 40%, in sicer 
največ v Šentjoštu, 55% in v Butajnovi, 41%, izven teh pa še v Studenčicah, 60%, na Set-
niku, 53% in na Kovskem Vrhu, 50%. V Logaško-žirovskih Rovtah je silosov povprečno 
10.7% manj kot v Polhograjskem hribovju (glej tabeli 3 in 3a). Tam izstopa sedem naselij 
z večjim deležem kmetij s silosi (Hlevni Vrh, Ravnik, Mrzli Vrh, Vrh nad Rovtami, Petko-
vec, Zirovski Vrh nad Zalo in Breznica), po drugi strani pa je 10 naselij, kjer nima nobena 
kmetija silosa in 13 naselij s po enim; zadnji dve skupini zajemata kar 68% vseh naselij v 
Logaško-žirovskih Rovtah, od tega jih je v Zirovskih Rovtah 82%. Preseneča, da je na iz-
razitem predalpskem hribovju Žirovskih Rovt, če izvzamemo Mrzli Vrh, tako malo silosov 
v primerjavi z znatno nižjimi in večji del planotastimi Logaškimi Rovtami. 
Pomembnejši govedorejci so modernizirali hleve; postavili so jih na novo ali pa pre-
uredili stare. Večina teh ima hleve s strojnim spravilom gnoja (pehala) ali na splakovanje 
(gnojnični sistem). So pa primeri, da kmetje z veliko živine še vedno spravljajo gnoj s hle-
vov ročno. Na kmetijah z veliko govedi imajo trosilce gnoja, individualno ali v kooperaciji 
z drugimi kmeti, tam, kjer imajo hleve na splakovanje, pa sod za gnojevko. Skoraj vsi hle-
vi, stari in novi, imajo napajalnike. Izjema so nekatere kmetije s kapnico, a tudi mnoge od 
teh jih že imajo. 
Modernizirane hleve ima v naši pokrajini 65 ali 8.5% vseh obravnavanih kmetij: v 
Polhograjskem hribovju je 12% takih kmetij, v Logaško-žirovskih Rovtah pa le 6.1%. V 
Polhograjskem hribovju je večina teh kmetij v osrednjih Polhograjskih hribih, in sicer da-
leč največ na jugu, v zaledju Horjula, kjer jih ima povprečno četrtina kmetij. Največ jih je 
v Šentjoštu, 11 ali polovica vseh kmetij, relativno veliko pa tudi v Smrečju, 22%, v Butaj-
novi in na Planini pa po 21%. Preseneča, da je zelo malo moderniziranih hlevov na škofje-
loški strani (5 ali na 4.8% kmetij), in to kljub temu, da je tam veliko pomembnih govedo-
rejcev. To velja tudi za Logaško-žirovske Rovte, z manjšo izjemo Rovt, kjer je šest moder-
niziranih hlevov, ter Logaške Žibrše, Petkovec, Medvedje Brdo in Breznico s po dvema. 
K modernizaciji hlevov spadajo tudi mlekarnice za hlajenje mleka, ki ga zjutraj odva-
žajo na zbirna mesta. Vsi kmetje, ki mleko oddajajo, nimajo mlekarnic. Tudi niso vezane 
na vse modernizirane hleve. Imajo jih predvsem tisti, ki oddajajo večje količine mleka. V 
proučevani pokrajini je absolutno in relativno največ mlekarnic v Rovtah in na Petkovcu 
SI. 6. H 1 e v n i V r h , 655 m, manjše naselje treh aktivnih in ene opuščene kmetije (na sliki aktivni 
kmetiji Zust in Bradeško) v Logaških Rovtah, na jugovzhodnem vznožju hriba sv. Treh Kraljev. 
Leži na široki, položni terasni polici manjšega potočka, izdelani v neprepustnih kamninah z 
obilno in plodno prstjo. Ugodne naravne in prebivalstvene razmere, lahka dostopnost in razme-
roma velika posest so osnova trdnega gospodarstva s številno govejo čredo (povprečno 23 na 
kmetijo, od tega 7.3 krave), popolno kmetijsko mehanizacijo, z novimi hišami z WC, kopalni-
cami, centralno kurjavo, telefoni, preurejenimi in delno moderniziranimi hlevi, itd. 
(8 oz. 7), v Hlevišah so tri, v Lavrovcu in Hlevnem Vrhu pa po 2, vse torej v Logaških 
Rovtah, medtem ko so v drugih naseljih zelo redke. 
Posebej smo obravnavali kmetije s popolno kmetijsko mehanizacijo, to je tiste, s tako 
imenovano strojno linijo za spravilo krme. Zanjo so potrebni: traktor, kosilnica, nakladal-
ka ali vsaj traktorske vile, obračalnik, zgrabljalnik, puhalnik, trosilec gnoja ali sod za gno-
jevko, dosuševalec in po možnosti tudi silos. Zaradi strmega in razčlenjenega kmetijskega 
zemljišča je »strojna linija« pri nekaterih kmetih pretrgana, ker ne morejo uporabljati 
obračalnika in zgrabljalnika; ker pa imajo vse druge stroje in silos, smo jih vseeno šteli h 
kmetijam s popolno kmetijsko mehanizacijo. 
Popolno kmetijsko mehanizacijo ima v obravnavani pokrajini slaba četrtina kmetij, 
potencialnih kandidatov zanjo, to je takih, ki jim manjka le kak stroj ali silos, imajo pa že 
sedaj veliko goved, pa je ok. 10%. Daleč pred drugimi regijami so Logaške Rovte, kjer je 
kar 36.6% kmetij s strojno linijo za spravilo krme. Na prvem mestu je Hlevni Vrh, kjer 
imajo »linijo« vse tamkajšnje tri kmetije (glej tabelo 3a), sledi Petkovec z 79.2% in Vrh s 
75%, nato pa Rovte s 45% in Ravnik s 37.5%, na najslabšem pa so Logaške Zibrše, Ho-
tenjske Žibrše in Medvedje Brdo. Veliko na slabšem od Logaških Rovt so Žirovske Rovte 
s slabo tretjino kmetij, ki imajo popolno kmetijsko mehanizacijo. Tam je kar sedem naselij 
brez nje, nadaljnjih sedem pa je takih, kjer ima »linijo« le po ena kmetija v naselju. Tudi 
glede tega prednjači Mrzli Vrh s 55.6% takšnih kmetij. Razmeroma veliko, četrtina, je to-
vrstnih kmetij tudi v bližnji okolici Polhograjskega hribovja, nadaljnjih 10% pa je tam po-
tencialnih kandidatov za uvedbo »linije«; v osrednjih Polhograjskih hribih je takih kmetij 
le 15.4%, potencialnih pa 7.3%. Te spet prevladujejo na horjulskem področju, 26.5% + 
4%, v prvi vrsti na račun Šentjošta, 41% + 9%, Planine. 28.6%, in Butajnove, 21% + 
4%. Veliko jih je tudi na območju KU Gorenja vas, 24% + 10%, relativno največ v Kre-
meniku, Lučinah, Brebovnici, Bačnah, Vinharjih in Bukovem Vrhu. Na najslabšem sta 
KU Škofja Loka. 10.5% + 7.9% in Polhov Gradec, 7.7% + 5.5%, le nekaj bolje pa je v 
KU Medvode. 12.2% + 12.2%. 
V Polhograjskem hribovju je presenetljivo malo molznih strojev, saj jih ima le ok. 
14% obravnavanih kmetij. Preseneča, da molzejo na roko tudi nekateri kmetje, ki imajo 
večje število krav in oddajajo velike količine mleka. Več molznih strojev imajo kmetije v 
hribovju in na desni strani Poljanščice, 22%, v osrednjih Polhograjskih hribih pa ga ima le 
slabih 10%. Relativno največ molznih strojev imajo v Kremeniku, 75% kmetij, in Luči-
nah, 71%, slede Vinharje s 67%, v osrednjih Polhograjskih hribih pa največ Smrečje, 
33%, in Sentjošt, 32%. Dosti bolj so z molznimi stroji opremljene kmetije v Logaških 
Rovtah, saj jih ima kar četrtina: vse tri kmetije v Hlevnem Vrhu, na Petkovcu 42% kme-
tij, v Rovtah 30%, drugje znatno manj. Izrazito skromno pa je stanje v Žirovskih Rovtah, 
kjer ima komaj dobrih 6% kmetij molzne stroje. V 12 naseljih ni nobenega, v nadaljnjih 
šestih pa ga ima le po ena kmetija. 
Nekateri večji govedorejci, zlasti na zahodu v območju lučinske suhe doline, gojijo si-
lažno koruzo, ki uspeva le na nižjih hribovskih kmetijah, na višjih pa le na izrazito prisoj-
nih straneh in na težji ilovnati prsti (n.pr. na Tehovcu, kjer jo gojita Tehovec in Mamo-
vec). Štirje kmetje imajo celo kombajn za spravilo silažne koruze (Vrbanc s Setnika. Blaž s 
Korene, Jeraš iz Butajnove in Lipnikar iz Topola). Osojnik na Brezovici v višini 637 m in 
Jevc na Selu, 725 m, pa gojita celo nekaj koruze za zrnje. V Logaških Rovtah so sadili ko-
ruzo na sedmih kmetijah, in sicer v Rovtah na štirih in na Petkovcu na treh. V Rovtah sta 
gojila dva kmeta koruzo za zrnje, ostala dva in vsi trije na Petkovcu pa za silažo. Vse tri 
kmetije na Petkovcu (Podklančar, Krznar in Turk) so jo imeli toliko, da so jo spravljali v 
silose po »strojni liniji«. 
5.4. KMEČKI TURIZEM 
Naravne osnove in v zadnjem času spremenjene družbene razmere dajejo dobre osno-
vne pogoje za razvoj kmečkega turizma. Pokrajina zanj je posebej privlačna v osrednjih 
Polhograjskih hribih z razgibanim reliefom, prostranimi razgledi, širnimi gozdovi, mirom 
in ne nazadnje z izjemno ugodnostjo zaradi bližine Ljubljane. Splošno stanje večine kme-
tij, še posebej skromne bivalne razmere in zlasti neugodni prebivalstveni sestav pa so 
kmečkemu turizmu velika ovira. Zato ne preseneča, da se z njim v celotni obravnavani po-
krajini ukvarja le 16 kmetov, od tega le dva v osrednjih Polhograjskih hribih (Košir v 
Črnem Vrhu in Robež v Topolu pod sv. Katarino), devet v njegovem bližnjem sosedstvu 
(Sedej v Suhem Dolu, Marine in Zupane na Planini. Brdar in Načon v Vinharjih. Kuzovc v 
Bukovem Vrhu. Kovšak in Kožuh na Kovskem Vrhu ter Kožuh v Prelesju), ostalih pet 
pa je v Logaško-žirovskih Rovtah (Zavčan in Rihar v Rovtah, Kisovec na Petkovcu, Brez-
ničan na Breznici in Sivkar v Javorjevem Dolu). Vsi imajo kmetije modernizirane, kar je 
tudi pogoj za dodelitev posojila pri uvajanju kmečkega turizma, vsi imajo urejene sobe za 
goste s potrebnimi sanitarijami, pet od njih pa ima tudi centralno ogrevanje (Sedej, Košir, 
Zavčan, Rihar, Kisovec). Do vseh je zadovoljiv dostop z avtomobili. Skoraj vsi pa imajo, 
žal, le poletni turizem. 
Med kmeti je čedalje manj navdušenja za kmečki turizem: v anketi Kmetijskega inšti-
tuta sta od obravnavanih kmetij v Polhograjskih hribih izrazili željo po njem le dve kmeti-
ji, Žul na Setniku in Tominc v Samotorici, a obe, zlasti Tominc, za sedaj še nimata zanj 
osnovnih bivalnih pogojev, pač pa ima Žul telefon. 
Nekaj kmetij ima za uvedbo kmečkega turizma idealne možnosti, a kljub dejstvu, da 
prinaša v povprečku kmetiji ok. 30% prihodka, ne kažejo zanj posebnega zanimanja. 
5.5. MODERNIZACIJA GOSPODINJSTVA 
Tudi v obravnavani pokrajini se gospodinjstva na kmetijah hitro modernizirajo. To 
velja predvsem za opremljanje z gospodinjskimi stroji, počasneje pa gre modernizacija sa-
nitarij in preurejanje kuhinj; na treh kmetijah (dve pri Ožboltu in ena pri sv. Barbari) so 
imeli še leta 1981 črne kuhinje. Skoraj vse kmetije imajo zamrzovalne skrinje, večina pa 
hladilnike in kombinirane električno-plinske štedilnike. Redke so kuhinje brez tekoče vo-
de; brez nje so nekatere kmetije s kapnico in nekaj redkih kmetij, ki nimajo napeljane vo-
de v hišo, marveč jo nosijo iz bližnjih studencev. Tudi pralnih strojev je na kmetijah veli-
ko, ok. 90%. Pomivalni stroj pa je en sam v celotni obravnavani pokrajini. 
Higienske razmere se do določene mere kažejo v razširjenosti stranišč na splakovanje 
in kopalnic. V proučevani pokrajini je tako, da imajo WC povprečno dobri dve petini 
kmetij, kopalnice pa četrtina. So pa med regijami in naselji velike razlike. Več je obojih v 
Logaško-žirovskih Rovtah (nekaj več od polovice kmetij ima WC-je in 42% kopalnice) in 
manj v Polhograjskem hribovju, kjer ima WC-je in kopalnice okrog tretjine kmetij. Med 
večjimi naselji so z obojimi najbolje opremljeni na Petkovcu, kjer ima kar 92% kmetij WC 
in kopalnico in deloma tudi v Rovtah, 73% oz. 70%, ter Šentjoštu, 73% oz. 68%, med 
malimi naselji pa Hlevni Vrh, kjer imajo vse tri kmetije WC in kopalnico, Goropeke 87% 
in 63%, Jarčja Dolina, 89% in 67% in Trnovec, 73% in 68%. V Smolniku, Stanišah in 
Ožboltu pa so vse kmetije brez WC-ja in kopalnice, več pa je hribovskih vasi, kjer je WC-
jev in kopalnic pri manj kot 10% kmetij. 
Nekatere kmetije imajo urejeno centralno ogrevanje: 14 ali 4.4% jih je v Polhograj-
skem hribovju. V osrednjih Polhograjskih hribih jih je deset, od tega 6 na območju Horju-
la, kjer je najmanj ena kmetija s centralno kurjavo v vsaki vasi, po dve sta v Črnem Vrhu 
in na Setniku, nobene pa ni na medvodskem območju, na škofjeloškem in gorenjevaškem 
pa imata centralno ogrevanje le po dve kmetiji. Relativno veliko jih je v Logaških Rovtah, 
26 ali 12% tamkajšnjih kmetij, spet predvsem na račun Petkovca, ki se ponaša z 38% hiš s 
centralnim ogrevanjem, in Rovt s 23%. V Žirovskih Rovtah pa izstopajo le Goropeke, 
kjer ima centralno ogrevanje polovica kmetij, in bližnje Opale, kjer je takih kmetij četrti-
na, preostalih pet kmetij s centralnim ogrevanjem pa je raztresenih v petih naseljih. V 
vseh Žirovskih Rovtah je le 6% kmetij s centralnim ogrevanjem. 
Presenetljivo dobro je v nekatera območja obravnavane pokrajine prodrlo telefonsko 
omrežje. Po najnovejših podatkih iz leta 1985 je imelo telefon 132 kmetij ali 17.3% vseh 
obravnavanih kmetij. Spet prednjačijo Logaške Rovte s 40% kmetij s telefonom, pol 
manjši delež pa je v osrednjih Polhograjskih hribih, kar je v primerjavi z ostalima regijama 
še vedno ugodno. V Logaških Rovtah so s telefoni najbolje opremljeni Hlevni Vrh, Ho-
tenjske Žibrše in Petkovec, kjer ima telefon 80—100% kmetij, 50—60% ga ima na Rav-
niku, Vrhu nad Rovtami in Praprotnem Brdu, okrog tretjine kmetij na Medvedjem Brdu, 
v Rovtarskih Žibršah in Lavrovcu, 27% v Rovtah, 18—19% pa v Hlevišah in Rovtarskih 
Žibršah. Nasprotje Logaškim pa so Žirovske Rovte, kjer imata telefon le dve kmetiji v So-
vodnju, enako pa tudi na desni strani Poljanščice, kjer ima telefon ena kmetija v Prelesju 
SI. 7. Lepa, 37 ha velika, pred kratkim opuščena kmetija T r e v e n v Hlevnem Vrhu. Vzrok opusti-
tve kmetije je bila družinska tragedija. Kmetijsko zemljo je vzela v najem Kmetijska zemljiška 
skupnost, ki jo oddaja bližnjim kmetom. 
in ena v Bukovem Vrhu. Iz raziskav Kmetijskega inštituta ( S t a n j e i n m o ž n o s t i 
..., 24) izhaja, da je n.pr. v KS Črni Vrh toliko telefonskih priključkov, da nima do telefo-
na nihče več kot sto metrov. Najmanj tako, če ne še bolje, pa je gotovo tudi na Petkovcu, 
Hlevnem Vrhu in v Hotenjskih Žibršah. 
Največ telefonov imajo v Polhograjskem hribovju kmetije na območju Horjula, 26 ali 
31.3% kmetij, med njimi pa spet največ v Šentjoštu, 12 ali 55% kmetij, in v Butajnovi, 8 
ali 35%. V osrednjih Polhograjskih hribih so, razen v Studenčicah z enim telefonom, vse 
druge hribovske kmetije v ostalih petih vaseh brez telefona; od njih sta nekaj na boljšem 
le Topol in Trnovec, kjer je nekaj telefonov pri nekmetih v vasi. Podobno je tudi z vasmi v 
območju suhe lučinske doline, kjer je nekaj telefonov v Lučinah, kamor hodijo telefonirat 
tamkajšnji kmetje in drugi iz bližnjih hribovskih vasi. 
Na najslabšem so glede telefona oddaljene hribovske vasi, ki imajo do najbližjega te-
lefona zelo daleč. V Polhograjskem hribovju je tako s Setnico, Selom, Belom, Osolnikom, 
Stanišami, Kovskim Vrhom, Valterskim Vrhom, sv. Barbaro, Andrejem, Hribom, Ožbol-
tom, Zadobjem, Vinharji, Kremenikom in Bukovim Vrhom, podobno pa je tudi s skoraj 
vsemi kmetijami v Žirovskih Rovtah. 
Kmečka hiša brez radia je izjema, veliko kmetij pa ima poleg radia tudi radijski tran-
zistor. Čedalje več je televizijskih aparatov, med njimi tudi barvnih. 
Dobra petina, 169 ali 22% kmetij se ponaša z novimi hišami. Zanimivo je, da gradijo 
nove hiše predvsem na polčistih in mešanih kmetijah, ker dobijo posojila za gradnjo izven 
kmetijstva zaposleni člani kmetije, medtem ko si čisti kmetje težje privoščijo gradnjo novih 
hiš, saj zanjo ne dobijo posojila, razen če se odločijo za kmečki turizem; kmetje—zadružni 
kooperanti — dobijo posojila le za vlaganje v kmečko gospodarstvo, iz katerega pa je hiša 
izločena. 
Največ novih hiš je v Logaških Rovtah (tabela 3 a), kjer so zgradili novo hišo kar na 
tretjini obravnavanih kmetij. V Hlevnem Vrhu imajo novo hišo vse tri tamkajšnje kmetije, 
v Lavrovcu 67%, polovica kmetij na Praprotnem Brdu, 42% na Petkovcu. na Ravniku in v 
Rovtah dobra tretjina, itd. Tudi v 2irovskih Rovtah je relativno veliko novih hiš, in sicer 
na dobri petini kmetij. Relativno največ jih je v Goropekah, nekaj manj pa v Opalah, Jar-
čji Dolini, Lanišah in Račevi, so pa tri naselja, kjer ni nobene nove hiše (Goli Vrh, Fužine 
in Podklanec). Nekaj novih hiš je ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji, ob kateri so 
Nemci na »jugoslovanski strani« v globini 200 m vse hiše porušili in ljudi izselili. Po vojni 
so hiše obnovili. Največ takih hiš je v Lanišah, nekaj tudi v Javorjevem Dolu in na Mrzlem 
Vrhu. 
VPolhograjskem hribovju je delež novih hiš nekaj višji na desni strani Poljanščice kot 
v osrednjih Polhograjskih hribih (16% : 15%). Zanimivo, a ne presenetljivo je, da je v 
Polhograjskem hribovju največ novih hiš na dveh področjih, ki najbolj zaostajajo v razvoju 
kmečkega gospodarstva: hribovsko zaledje Medvod z 21.9% kmetij z novimi hišami in hri-
bovsko zaledje Škofje Loke na desni strani Poljanščice z 18.4%. Daleč pred vsemi naselji 
so Studenčice, kjer so si postavili nove hiše štirje od skupno petih tamkajšnjih hribovskih 
kmetov; od teh je ena kmetija čista, dve sta polčisti in ena mešana. 44% novih hiš je v Za-
dobju, četrtina v Butajnovi, 23% v Šentjoštu, 18% v Črnem Vrhu itd., nobene pa ni v 
Srednjem Vrhu, Rovtu, Brezovici, Stanišah, Lučinah, Prelesju, Kremeniku in v Bačnah. 
Največ novih hiš je v predelih, blizu urbaniziranim krajem, ki nudijo zaposlitev tudi hri-
bovskemu prebivalstvu, zato je tam tudi največ mešanih in polčistih kmetij in prav pri teh 
je največ novih hiš. 
Veliko več kot novih pa je prenovljenih hiš. Prenova, ki se je začela posebej intenziv-
no v zadnjih dveh desetletjih, je zajela takorekoč vse hribovske vasi v obravnavani pokra-
jini, zato ni vasi, kjer ne bi bilo nobene obnovljene kmečke hiše, pa naj gre za temeljito ali 
vsaj delno obnovo. 
6. PREBIVALSTVO 
Podatki, zajeti v tabelah o prebivalstvu (tabeli 4 in 4a) in iz njih izhajajoči v tabelah 5 
in 5a »Klasifikacija kmetij«, za obe osnovni regiji, Polhograjsko hribovje in Logaško-ži-
rovske Rovte, niso istodobni. Ker zaradi preobsežnosti ni bilo mogoče celotne pokrajine, 
ki jo zajema razprava, proučiti v enem letu, smo to storili v dveh letih, 1981 in 1982. Če-
prav se osnovni prebivalstveni trendi med leti 1981 in 1982 niso toliko spremenili, da bi 
bila primerjava popolnoma nemogoča, smo se raje odločili za ločeno obravnavo obeh 
osnovnih regij. Upamo, da bomo kljub temu dobili zadovoljujočo prebivalstveno sliko, ki 
bi vsaj v grobem prenesla primerjavo med obema regijama. 
Podobni pomisleki se porajajo tudi pri že opisanem gospodarskem stanju, vendar si 
upam trditi, da so tu razmere trdnejše in je zato primerjava, kljub enoletni razliki v po-
datkih, manj tvegana. Število goved, konjev, kmetijskih strojev in drugega, kar tudi zaje-
ma opis gospodarstva, se bistveno ni spremenilo. Podatki tržne govedorejske proizvodnje 
pa so tako v obeh regijah istodobni, medtem ko so sestava zemljišča in posesti ter lesni 
etat v glavnem nespremenjeni, posebej lesni etat, ki ga GG korigira le vsakih deset let. 
Tabela 4. Prebivalstvo 
Table 4. Populatitm 
I 98 I 
Naselje 
Seulement 
Reiiija «<£•/»11 
Skupaj — Total 0 — 6 7 — 1 5 1 6 — 6 4 
Število Moški 
Number Mules 
% 
% % % Moški 
Viales % 
Na kmeti jo — On per farm 
i l 
I ¡I 
4 Jt 
I ! 
I! II 
Črni Vrh 126 51.6 12.7 21.4 
Smolnik 46 47.8 10.1 15.2 
Srednji Vrh 55 56.4 14.5 20.0 
Rovt 37 45.9 2.7 13.5 
Selnica 59 50.8 1.7 16.9 
Setnik 98 47.9 7.1 15.3 
Selo 43 48.8 13.9 11.6 
Belo 6 50.0 16.7 — 
Butajnova 1 19 43.7 14.3 21.9 
Planina 68 44.1 10.3 19.1 
Šentjošt 142 40.1 4.9 26.7 
Koreno 74 50.0 17.6 12.2 
Satnotoriea 50 50.0 — 22.0 
Smrečje 92 45.6 8.7 25.0 
Topol 66 50.0 10.6 22.7 
Trnovec 38 47.4 10.5 5.4 
Tehovec 17 47.1 1 1.8 29.4 
Brezovica 9 55.5 — — 
Studenčice 24 50.0 4.2 8.3 
Osolnik (Govejek) 25 64.0 12.0 8.0 
Osrednji Polhograjski 
hribi 
Skupaj — Total 1194 47.8 9.6 18.9 
Staniše 8 62.5 _ 
Krnski Vrh 26 50.0 15.4 19.2 
Valterski Vrh 5 40.0 10.0 10.0 
Sv Barbara 42 42.8 11.9 19.1 
Andrej 22 45.4 4.5 13.6 
Hrib 18 55.6 II .1 1 l.l 
Ožbolt 60 51.7 10.0 20.0 
Brebovnica 26 53.8 7.7 23.1 
Zadobje 44 50.0 11.4 6.8 
Dolge Njive 22 36.4 9.1 13.6 
Lučine 24 62.5 — 20.8 
Prelesje 31 41.9 12.9 22.6 
Vinharje 31 58.1 19.3 12.9 
Kremenik 27 48.2 7.4 29.6 
Bačne 26 53.8 19.2 — 
Bukov Vrh 99 53.5 II .1 24.3 
Desna stran doline 
Poljanščice 
Skupaj — 7 tnal 511 50.5 11.0 17.8 
Polhograjsko hribovje 
/ bližnjo okolico 
Skupaj — Total 1705 48.6 10.0 18.6 
52.4 57.6 13.5 64.3 5.7 3.7 1.8 
65.2 60.0 8.7 56.5 5.7 3.2 2.2 
50.9 53.6 14.5 67.3 6.9 4.6 2.2 
75.7 53.6 8.1 62.1 4.6 2.9 1.9 
69.5 53.6 1 1.9 54.2 4.5 2.5 1.4 
64.3 50.8 13.3 62.2 5.2 3.2 2.1 
60.5 53.8 14.0 58.1 4.3 2.5 1.5 
50.0 66.7 33.3 50.0 3.0 1.5 1.0 
51.3 47.5 12.6 73.1 5.0 3.6 1.8 
60.3 51.2 10.3 69.1 4.9 3.4 2.1 
61.3 43.7 7.1 57.0 6.4 3.7 1.9 
63.5 51.1 6.7 55.4 5.7 3.1 2.1 
58.0 58.6 20.0 62.0 5.0 3.1 1.7 
55.4 51.0 10.9 51.1 5.1 2.6 1.4 
56.1 59.4 10.6 50.0 5.1 2.5 1.3 
71.0 48.1 13.2 23.7 4.2 1.0 1.0 
52.9 44.4 5.9 58.8 5.7 3.3 2.3 
55.5 60.0 44.4 66.7 2.2 1.5 0.8 
75.0 55.5 12.5 58.3 4.8 2.8 1.9 
64.0 62.5 16.0 68.0 4.2 2.8 1.7 
59.7 52.3 11.8 59.5 5.1 3.1 1.8 
50.0 100.0 50.0 87.5 2.7 2.3 1.0 
50.0 61.5 15.4 65.4 6.5 ' 4.2 2.0 
30.0 66.7 — 50.0 5.0 5.0 2.5 
57.1 45.8 11.9 64.3 4.2 2.7 1.5 
63.6 50.0 18.2 31.8 4.4 1.4 1.0 
66.7 58.3 11.1 27.8 4.5 1.3 0.9 
65.0 56.4 5.0 78.3 5.4 4.3 2.3 
57.7 66.7 11.5 73.1 2.8 3.8 1.9 
68.2 53.3 13.6 38.6 4.9 1.9 1.3 
72.7 37.5 4.5 54.5 4.4 1.6 1.7 
66.6 56.2 12.5 70.8 3.4 2.4 1.6 
61.3 57.9 3.2 51.6 6.2 3.2 1.8 
48.4 60.0 19.4 51.6 5.2 2.7 1.7 
59.3 50.0 3.7 51.8 6.7 3.5 2.2 
57.7 60.0 23.1 73.1 5.2 3.8 1.6 
54.5 53.7 10.1 64.6 4.9 3.2 1.7 
59.7 55.1 11.5 60.5 4.9 3.0 1.7 
59.7 52.9 11.7 59.8 5.1 3.0 1.7 
l abela 4a. Prebivalstvo 
I ahlo 4a. Population 
Na kmetijo — On per jami 
|y«S2 
Regija 
Region 
Naselje 
Setiiemeiit 
E o" 
Skupaj — Total 0 — 6 7—1J 16—64 
= •1 Število Moški % % % Moški 
> S \umber Males Males 
</5% % 
.E >> 
IS E Sc E & ^ t 
L O G A Š K E R O V T E 
Rovte 56 295 47.8 7.5 
Petkovec 24 137 48.9 11.7 
Vrh nad Rovtami 8 33 51.5 3.0 
Lavrovec 12 55 50.9 10.9 
Hleviše 11 43 58.1 9.3 
Hlevni Vrh 3 23 39.1 8.7 
Praprotno Brdo 8 34 47.1 8.8 
Žibrše — Logaške 21 86 51.2 8.1 
Žibrše — Rovtarske 26 139 48.2 12.2 
Žibrše — Hotenjske 1(1 46 54.3 4.3 
Ravnik 8 38 52.6 184 
Medvedje Brdo 27 124 50.4 9.6 
Skupaj — Total 214 1052 49.6 9.4 
Ž I R O V S K E R O V T E 
Žirovski Vrh 35 140 45.0 8.6 
Žirovski vrh nad 
Goren jo vasjo 9 41 36.6 14.6 
Žirovski Vrh nad Zalo 23 116 50.0 14.6 
Zabrežnik 5 18 38.9 5.5 
Goli Vrh 8 44 47.7 6.8 
Kladje 10 50 46.0 6.0 
Koprivnik 19 75 49.3 8.0 
Goropeke 8 39 48.7 5.1 
Opale 8 30 46.7 13.3 
Jarčja Dolina 9 43 51.2 9.3 
Javorjev Dol 5 15 40.0 13.3 
Laniše 14 57 50.9 14.0 
Sovodenj 4 18 50.0 11.1 
Fužine 5 22 40.9 9.1 
Mrzli Vrh 17 80 56.2 11.2 
Breznica 6 23 65.2 13.0 
Brekovice 7 28 46.4 7.1 
Sovra 3 15 46.7 — 
Ravne 5 22 36.4 18.2 
Izgorje 5 24 54.2 8.3 
Podklanec 3 8 50.0 — 
Račeva 5 23 65.2 4.3 
Skupaj — Tomi 213 931 48.5 9.99 
L O G A Š K O - Ž I R O V S K E 
R O V T E 
Skupaj — Total 427 1983 49.1 9.7 
14.6 64.7 51.8 13.2 43.0 5.3 2.3 
19.0 57.7 53.2 11.7 67.1 5.7 3.8 
18.2 69.7 60.9 9.1 66.7 4.1 
18.2 54.5 50.0 16.4 43.6 4.6 2.(1 
13.9 55.8 62.5 20.9 44.2 3.9 
21.7 65.2 26.7 4.3 21.7 7.7 L 7 
17.6 58.8 50.0 14.7 50.0 4.2 2.1 
16.3 61.6 49.1 14.0 45.3 4.1 1.9 
20.9 56.8 44.3 10.1 50.4 5.3 
23.9 54.4 56.0 17.4 56.5 4.6 
7.9 60.5 56.5 13.2 60.5 4.7 
1 8 4 58.4 50.7 13.6 46.4 4.6 2.1 
17.1 60.4 51.1 13.1 49.6 4.9 2.4 
18.6 62.1 51.7 10.7 41.4 4.1 1.7 1.4 
12.2 56.1 34.8 17.1 43.9 4.5 2.0 1.4 
18.1 52.6 49.2 14.7 59.5 5.0 3.0 1.8 
22.2 61.1 45.4 11.1 33.3 3.6 1.2 1.2 
20.4 68.2 46.7 4.5 61.4 5.5 3.4 1.8 
18.0 62.0 48.4 14.0 50.0 5.0 2.5 1.6 
20.0 57.3 51.2 14.7 48.0 3.9 1.9 1.5 
10.2 69.2 51.8 1 5 4 35.9 4.9 1.7 1.7 
20.0 50.0 53.3 16.7 90.0 3.7 3 4 1.6 
16.3 58.1 44.0 16.3 44.2 4.8 2.1 1.4 
— 46.7 57.1 40.0 86.7 3.0 2.6 l . l 
7.0 70.2 52.5 8.8 36.8 4.1 1.5 1.5 
5 .5 61.1 45.4 22.2 50.0 4.5 2.2 1.5 
9.1 63.6 50.0 18.2 31.8 4.4 1.4 1.3 
16.2 56.2 57.8 16.2 62.5 4.7 2.9 1.9 
13.(1 69.6 68.7 4.3 60.9 3.8 2.3 1.8 
32.1 50.0 50.0 10.7 35.7 4.0 1.4 1.2 
13.3 60.0 55.5 26.7 66.7 5.0 3.3 2.3 
9.1 59.1 30.8 13.6 45.4 4 4 2.0 1.6 
29.2 50.0 66.7 12.5 58.3 4.8 2.8 1.6 
— 75.0 66.7 25.0 62.5 2.7 1.7 1.2 
26.1 60.9 64.3 8.7 21.7 4.6 1.0 1.0 
16.6 59.5 51.1 13.8 50.2 4.4 2.2 1.5 
16.9 60.(1 51.0 13.5 49.9 4.6 2.3 1.6 
Na 377 kmetijah v Polhograjskem hribovju je leta 1981 živelo 1705 ljudi, od tega je 
bila slaba polovica moških, kmečkega prebivalstva je blizu 60%; na kmetiji je bilo pov-
prečno 5.1 ljudi, od tega trije kmečki prebivalci, skupne delovne sile (16—64 let) je bilo 
60% oz. 3.1 na kmetijo, efektivne oz. dejanske delovne sile pa le 1.7 povprečno na kmeti-
jo. Podrobnosti kaže tabela 4. 
Negativna prebivalstvena tendenca, ki se kaže v številčni premoči nad ženskami, je v 
slabi tretjini naselij. Najizrazitejša je na Govejku, kjer je kar 14% več moških kot žensk, 
nad 10% pa še v Stanišah in Lučinah, med 5 in 10% pa v Vinharjih, Srednjem Vrhu, na 
Brezovici in Hribu. Razlika v prid žensk pa je najočitnejša na Dolgih Njivah, kjer je žensk 
skoraj 14% več kot moških, med 5 in 10% pa v Šentjoštu, Prelesju, pri sv. Barbari, v Bu-
tajnovi in na Planini. 
Delež otrok je v splošnem zadovoljiv, saj jih je več kot četrtina od skupnega števila 
prebivalstva. Med njimi pa je mnogo ugodnejše stanje šoloobveznih otrok, katerih delež je 
blizu 20%, medtem ko je predšolskih otrok skoraj polovico manj. Med posameznimi nase-
lji so precejšnje razlike. Znatno nadpovprečni delež predšolskih otrok je v Vinharjih, Bač-
nah, na Koreni, Kovskem Vrhu, v Srednjem Vrhu, Butajnovi in na Selu, po drugi strani pa 
so kar v štirih naseljih kmetije brez predšolskih otrok (Samotorica, Staniše, Lučine, Brezo-
vica). Če k temu dodamo, da sta Staniše in Brezovica tudi brez šoloobveznih otrok, vidi-
mo, da sta ti dve hribovski naselji v prebivalstvenem oziru najbolj brezperspektivni v opi-
sovani pokrajini. Zanimive so Bačne, ki so tudi brez šoloobvezne mladine, imajo pa, kot 
smo videli, veliko predšolskih otrok. Nadpovprečno število šoloobveznih otrok je v Kre-
meniku, Šentjoštu, Smrečju, na Tehovcu in v Bukovem Vrhu, kjer je istočasno malo pred-
šolskih otrok. Izrazito majhen delež otrok je, razen v Stanišah in na Brezovici, še v Rovtu, 
pri Andreju, na Belu, v Zadobju, Studenčicah, na Trnovcu in Osolniku. 
Delež delovne sile, 16—64 let, je podoben v do sedaj obravnavanih hribovskih po-
dročjih ( M e z e , 1980; 1981; 1983), le da je moške delovne sile v obravnavani pokrajini 
nekaj več. Relativno veliko delovne sile je v Rovtu, na Dolgih Njivah, v Zadobju in Luči-
nah, izrazito malo pa v Vinharjih (manj kot 50%), 50—62% pa na Selu, v Stanišah, 
Kovskem Vrhu, v Butajnovi in Srednjem Vrhu. 
Delež prebivalcev, starih 65 in več let, je v Polhograjskem hribovju od vseh do sedaj 
proučenih hribovskih področij med najmanjšimi; manjši je le na Slovenjegraškem Pohorju 
( G a m s , 1984, 177). Je pa za slab odstotek nižji od republiškega povprečka iz leta 1981. 
Močno nadpovprečen delež te prebivalstvene starostne kategorije je v Stanišah, kjer zaje-
ma kar polovico vsega prebivalstva (druga polovica odpade na delovno silo, otroka pa ni 
nobenega), izjemno veliko te kategorije je tudi na Brezovici, kjer pa prav tako ni otrok, 
preostali pa so delovna sila; Brezovica in Staniše sta tudi sicer glede tega med najslabšimi 
naselji v Polhograjskem hribovju. Nadpovprečno je število 65 in več let starih prebivalcev 
še na Belu, v Bačnah, Samotorici, Vinharjih, pri Andreju in na Kovskem Vrhu. Zelo malo, 
do 5%, pa jih je v Prelesju, Kremeniku, na Dolgih Njivah in pri Ožboltu, medtem ko na 
edini kmetiji v Valterskem Vrhu ni nobenega. 
Kmečkega prebivalstva je bilo leta 1981 v Polhograjskem hribovju relativno več kot 
leta 1979 na severnem obrobju Ljubljanske kotline (59.8% : 58.3% oz. 43.8%; M e z e , 
1981; 1983), a veliko manj kot leta 1977 v GSD (84.4%; M e z e , 1980). Največji delež 
je odpadel nanj v Stanišah, sledijo pa Ožbolt, Butajnova, Brebovnica, Bačne, Lučine, 
Osolnik, Planina, Srednji Vrh, Brezovica in Kovski Vrh. Izjemno malo je kmečkega pre-
bivalstva na Trnovcu, Hribu, pri Andreju in v Zadobju, med 23.7 in 40%, polovico pa jih 
je na Belu, v Valterskem Vrhu in Topolu. 
Na kmetijah živi povprečno ok. 5 ljudi. Številka je razmeroma visoka; nedvomno 
zato, ker je z izgradnjo cest omogočena dnevna fluktuacija delovne sile, pred tem obdob-
jem pa je bilo intenzivnejše izseljevanje. S tem se seveda močno spreminja tudi značaj 
kmetij: vedno manj je čistih in več mešanih in polčistih kmetij. Veliko ljudi živi na kmeti-
jah v Srednjem Vrhu, Kremeniku, na Kovskem Vrhu, v Šentjoštu in Prelesju, 6.9—6.2, 
malo, 2.2—3.4 pa na Brezovici, v Stanišah, Brebovnici, na Belu in v Lučinah. 
Več kot 40% manj je kmečkega prebivalstva v odnosu do skupnega števila prebival-
stva na kmetiji. Največ ga je na kmetijah v Srednjem Vrhu, pri Ožboltu in na Kovskem 
Vrhu, 4.6—4.2, več kot 3.5 pa v Bačnah, Brebovnici, Šentjoštu, Črnem Vrhu, Butajnovi 
in Kremeniku. Malo kmečkega prebivalstva na kmetijah pa je v Trnovcu, na Hribu, pri 
Andreju, na Brezovici, Dolgih Njivah in v Zadobju. 
In kako je z efektivno kmečko delovno silo? Malo je je; komaj 1.7 na kmetijo v Pol-
hograjskem hribovju. Na najslabšem so kmetije na Brezovici, Hribu, Trnovcu, Belu, pri 
Andreju in v Stanišah, nadpovprečno pa je stanje v Valterskem Vrhu, na Trnovcu, pri 
Ožboltu, v Kremeniku, Srednjem Vrhu in na Smolniku. 
In kakšno je bilo stanje v Logaško-žirovskih Rovtah leto kasneje, t.j. leta 1982? V 
primerjavi s prej opisano pokrajino, v kolikor je primerjava dopustna, je starostni sestav 
prebivalstva podoben; opazen premik je le pri deležu starih 65 in več let, ki jih je v Loga-
ško-žirovskih Rovtah približno 2% več, 10% manj je kmečkega prebivalstva, manj pa je 
tudi vseh in še posebej kmečkih prebivalcev na kmetiji, medtem ko je število efektivne 
kmečke delovne sile v obeh pokrajinah skoraj enako. 
V obeh regijah Logaško-žirovskih Rovt je žensk več kot moških, kar je normalen na-
raven pojav. V nekaterih primerih pa je slika obrnjena. Najbolj zaskrbljujoče je stanje na 
Breznici, Račevi, Hlevišah in Mrzlem Vrhu, kjer je moških 5—15% več kot žensk, in to 
predvsem pri delovni sili, ki zajema tudi obdobje rodnosti, na Hlevišah in Mrzlem Vrhu pa 
je povrh vsega še velik delež starih 65 in več let. Do 5% več moških je še v desetih nase-
ljih, od tega jih je šest v Logaških Rovtah, kar je polovica vseh tamkajšnjih naselij. 
Otrok do 16. leta je dobra četrtina, v obeh regijah skoraj enako. Delež predšolskih 
otrok v Logaških Rovtah močneje izstopa na Ravniku, v Žirovskih Rovtah, Ravnah, Ži-
rovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo in Zalo, Lanišah ter deloma tudi v Rovtarskih Žibršah. 
Zelo malo je predšolskih otrok na Vrhu in v Hotenjskih Žibršah; Sora in Podklanec sta 
brez njih, nekaj več kot 5% pa jih je v Račevi, Goropekah in Zabrežniku. Šoloobvezne 
mladine, ki je je v pokrajini blizu 17%, je relativno največ v Brekovicah, nekaj manj v Iz-
gorjah, znatno nad pokrajinskim povprečkom pa še v Račevi, Hotenjskih Žibršah, Zabrež-
niku, Hlevnem Vrhu, Rovtarskih Žibršah, Golem Vrhu, Koprivniku in Opalah. Žalostno 
stanje šoloobveznih otrok je v Javorjevem Dolu in Podklancu, ki sta brez njih (Podklanec 
je tudi brez predšolskih otrok, zato je trenutno v vsej pokrajini najbolj brezperspektivna 
vas, še posebej, ker ima tudi četrtino prebivalcev starih 65 in več let). Na slabem s šolo-
obveznimi otroki so tudi Laniše, Ravnik, Fužine, Ravne in Goropeke, katerih delež dose-
že največ 10.2%. 
Delovna sila je v mejah doslej obravnavanih hribovskih področij. Večji presežek je 
zaznamovan v Podklancu, kjer je tri četrtine tamkajšnjega prebivalstva štetega med delov-
no silo4, Lanišah, na Vrhu nad Rovtami, v Goropekah, na Breznici in v Golem Vrhu. Ob-
čutno malo delovne sile, polovico in manj od vsega prebivalstva, je v štirih naseljih Žirov-
4 K e r je na t r eh k m e t i j a h v vasi, ki jih je raziskava zaje la , le o sem prebivalcev, p o d a t k a ne m o r e m o jemat i kot o snovo za p r ime r j avo z 
d r u g i m i , večj imi nasel j i , a m p a k le za t e m u e n a k a nasel ja . 
SI. 8. Del hribovske vasi L a n i š e v Žirovskih Rovtah, jugozahodno od Sovodnja, s kmetijama 
Lisjak in Rupar, ok. 770 m. Kmetije v Lanišah so v povprečku majhne (18 ha) in na razgibanih 
neprepustnih paleozojskih kamninah. Po velikosti in gospodarski moči izstopajo med 14 kmeti-
jami le štiri (Rupar, Lisjak, Mrzlikar in Lanišar). Med obema vojnama je naselje razpolavljala 
jugoslovansko-italijanska meja in tako so Laniše še danes, glede na takratno razmejitev, razde-
ljene med dve občini: Škofja Loka in Idrija; tu so obravnavane skupaj kot enotno naselje. 
skih Rovt (Javorjev Dol, Opale, Brekovice in Izgorje), medtem ko je je v Logaških Rov-
tah najmanj v Hotenjskih Žibršah s 54.4%. Kot v drugih proučenih pokrajinah tudi v Lo-
gaško-žirovskih Rovtah pri delovni sili prevladujejo moški, in sicer za 1%. So pa, kot ka-
že tabela 4a, med naselji velike razlike, ki sežejo v negativnem odklonu najniže v Hlev-
nem Vrhu in v pozitivnem najviše na Breznici pri Žireh. 
Delež 65 let in več starih prebivalcev je v mejah povprečka do sedaj proučenih hri-
bovskih področij. Negativni odstop je največji v Javorjevem Dolu, kjer je kar dve petini 
prebivalcev te starosti, sledi Sora z več kot četrtino, v Podklancu jih je četrtina, v Sovod-
nju in na Hlevišah dobra petina, itd. Malo starih prebivalcev pa je na Breznici, v Hlevnem 
Vrhu in Golem Vrhu, od 4.3 do 4.5%, do desetine pa še v Račevi, Lanišah in na Vrhu nad 
Rovtami. 
Od prebivalstva, ki živi na kmetijah, je malo manj kot polovica kmečkega stanu. 
Delež kmečkega prebivalstva je v obeh regijah približno enak. V Logaških Rovtah je 
najvišji delež kmetov na Petkovcu in Vrhu nad Rovtami, nižji od povprečka pa pred-
vsem v Hlevnem Vrhu, kjer je kmetov le dobra petina. V Žirovskih Rovtah so razlike 
med naselji večje. Izredno velik delež kmečkega prebivalstva je v Opalah in Javorjevem 
Dolu, 87—90%, med 60 in 70% pa še v Sovri, na Mrzlem Vrhu, v Podklancu, Golem 
Vrhu in na Breznici. Najnižji delež kmečkega prebivalstva (dobro petino) zaznamuje Ra-
čeva, v kategorijo 30—40% pa se uvrščajo Fužine, Zabrežnik, Brekovice, Goropeke in 
Laniše. 
Na kmetijah živi podobno število ljudi kot v ostalih, že proučenih hribovskih področ-
jih: v Logaških Rovtah 0.4 prebivalcev več kot v Žirovskih Rovtah. V Logaških Rovtah so 
najbolj naseljene kmetije v Hlevnem Vrhu, na Petkovcu, v Rovtah in Rovtarskih Žibršah, 
najmanj pa na Hlevišah, Vrhu in Logaških Žibršah. V Žirovskih Rovtah so kmetije pov-
prečno precej enakomerno naseljene. Med najbolj naseljene sodijo Goli Vrh, Žirovski Vrh 
nad Zalo, Kladje in Sovra, med slabo naseljene pa Podklanec, Javorjev Dol, Opale, Za-
brežnik in Breznica. V obeh opisanih skupinah pa ni ekstremnih odstopanj od povprečka. 
Pri številu kmečkega prebivalstva, ki živi na kmetiji, pa so v obeh regijah znatna od-
stopanja od pokrajinskega povprečka, še posebej pri podpovprečnem stanju. V Logaških 
Rovtah je tako stanje na Hlevišah, v Hlevnem Vrhu in Logaških Žibršah, v Žirovskih 
Rovtah pa v Račevi, Zabrežniku, Brekovicah, na Fužinah, v Goropekah, Podklancu, Ži-
rovskem Vrhu in Koprivniku; v obeh regijah sta v imenovanih naseljih povprečno manj 
kot dva prebivalca na kmetiji. Presežen pa je povpreček najbolj na Petkovcu, kjer je na 
kmetiji povprečno kar 3.8 kmečkih prebivalcev. Več kot trije so še v Golem Vrhu, Opalah 
in Sovri, med 2.5 in 3 pa v Žirovskem Vrhu nad Zalo, na Ravniku, Mrzlem Vrhu, Vrhu 
nad Rovtami, v Izgorjah, Rovtarskih Žibršah, Hotenjskih Žibršah, Javorjevem dolu in 
Kladju. 
Efektivne oz. dejanske kmečke delovne sile je v Logaško-žirovskih Rovtah razmero-
ma veliko: v obeh regijah skoraj enako. Z obilico te izstopata Hlevni Vrh in Sovra, delo-
ma pa še Petkovec, Vrh nad Rovtami in Mrzli Vrh, občutno pod povprečkom pa je je v 
Račevi, Javorjevem Dolu, Lavrovcu, Podklancu in Zabrežniku. 
7. KLASIFIKACIJA KMETIJ 
V Polhograjskem hribovju je samo 15% kmetij, ki niso z zakonom zaščitene (tabela 
5). Dobra četrtina takih je na desni strani Poljanščice, medtem ko v osrednjih Polhograj-
skih hribih ni zaščitena le desetina kmetij. Vse kmetije so zaščitene na območju KU Hor-
jul, med ostalimi naselji pa na Setnici, Belu, Tehovcu, Osolniku, Kovskem Vrhu, v Kre-
meniku in Stanišah; zaščitena je tudi kmetija v Valterskem Vrhu. Več kot četrtina kmetij 
ni zaščitenih v KU Gorenja vas, slaba četrtina pa v KU Škofja Loka, kar gre na rovaš Dol-
ge Njive, Prelesja, Hriba, Brebovnice, Andreja in Barbare, kjer znaša delež zaščitenih 
kmetij med 40 in 60%. V osrednjih Polhograjskih hribih je najmanj zaščitenih kmetij v 
Rovtu, na Smolniku in Brezovici, 55—75%. 
Veliko kmetij je usmerjenih, to je takih, ki so v govedoreji naravnane v tržno proiz-
vodnjo, so v kooperaciji s kmetijsko zadrugo in v načelu pod strokovnim vodstvom kme-
tijske pospeševalne službe. V vsej obravnavani pokrajini je usmerjena dobra tretjina kme-
tij, nadaljnjih ok. 10% pa je potencialnih kandidatov za usmeritev. Več jih je na loški stra-
ni, in sicer blizu polovice vseh tamkajšnjih obravnavanih kmetij, medtem ko jih je v osred-
njih Polhograjskih hribih slaba tretjina, nadaljnjih 10% pa je potencialnih kandidatov za 
usmeritev. Vse kmetije so usmerjene na Kovskem Vrhu in v Kremeniku, ok. 70% jih je 
pri Ožboltu in v Lučinah, polovica in več pa še na Tehovcu, v Brebovnici, Bačnah, Šent-
joštu, Srednjem Vrhu in v Vinharjih; v Vinharjih je še tretjina takih, ki imajo vse pogoje 
za usmeritev, skupaj s potencialnimi pa jih je več od polovice tudi na Setniku, Planini, Ko-
reni, v Butajnovi, Studenčicah in Bukovem Vrhu. Po drugi strani pa so naselja, kjer ni no-
bene usmerjene kmetije, in zanje tudi ni pogojev (Belo, Brezovica, Trnovec, Staniše, 
Andrej, Hrib), nekaj pa jih je, skupaj s potencialnimi, kjer je obojih skupaj največ tretjina 
(Smolnik, Rovt, Selo), v Setnici pa jih je celo le 8%. 
Tabe la 5. Klasifikacija kmetij— v % 
1'abte 5. Classifkation of farms — in % 
1981 
Nase l je 
Settlement 
Regija 
Region 
I 3 
Čiste kmetije 
Pure farms 
Nasledstvo — Succession 
= 2 
C/3 K 
TJ O a. 3: 
E I c c "a 
>s s 
S 5 
i-a 
•Q y 
i S = § 
N ^ 
mž 
f | 
C -C 
o 'c: c c 
O 5 
"S ? 
o -S 
I f o ^ 
t? = zS 
S g 
O Z D. 
E I a u • c ^ • — -i 
l l 
o. a . 
E 
u I 
I I 
Z a . 
c o 
a l o ^ 
s i 
Črni Vrh 72.7 27 .3 
Smolnik 75.0 12.5 
Srednj i Vrh 96.2 50 .0 
Rov t 55.5 11.1 
Setnica 100.0 7.7 
Setnik 89.5 42 .1 
Selo 80.0 10.0 
Belo 100.0 — 
Buta jnova 100.0 37 .5 
Planina 100.0 37 .5 
Sent još t 100.0 54 .5 
K o r e n o 100.0 38.5 
Samotor ica 100.0 30 .0 
Smreč je 83.3 16.7 
Topol 92.8 42 .8 
T r n o v e c 77.8 — 
T e h o v e c 100.0 66.7 
Brezovica 75.0 — 
Studenčice 80.0 40 .0 
Osolnik 
( G o v e j e k ) 100.0 16.7 
Os redn j i Polho-
erajski hribi 
S k u p a j — T o tal 89.3 30 .0 
Staniše 100.0 
Kovski Vrh 100.0 100.0 
Val terski Vrh 100.0 100.0 
Sv. Barba ra 60.0 40 .0 
A n d r e j 60.0 — 
H r i b 50 .0 — 
Ožbol t 90.9 72.7 
Brebovnica 60 .0 60 .0 
Z a d o b j e 77.8 44 .4 
Do lge Njive 40 .0 40 .0 
Lučine 71.4 71 .4 
Prelesje 40 .0 40 .0 
V m h a r j e 83.3 50.0 
Kremen ik 100.0 100.0 
Bačne 80.0 60 .0 
Bukov Vrh 80 .0 35 .0 
Desna stran do-
line Poljanščice 
S k u p a j — Tolal 74.0 48.1 
Po lhogra j sko hri-
bovje z bližnjo 
>kolieo 
s k u p a j — T o l a l 84.6 35 .6 
45 .4 20.0 22.7 31.8 
25.0 — 50.0 25.0 
25.0 — 50.0 25.0 
22.2 — 44.4 33.3 
30.8 25.0 38.5 30.8 
47 .4 — 47.4 5.3 
30.0 66.7 50.0 "20.0 
50.0 100.0 — 50.0 
45.8 — 37.5 16.7 
50.0 — 42 .9 7.1 
27.3 33.3 45 .4 27.3 
7.7 — 61.5 30.8 
20.0 — 40.0 40.0 
22.2 — 33.3 44.4 
42.8 16.7 35.7 21.4 
— — 11.1 88.9 
33.3 — 66.7 
50.0 — 25.0 25.0 
20.0 — 40.0 40.0 
33.3 - 16.6 50.0 
32.6 11.8 38.2 29.2 
3.9 
66.7 _ 33.3 
— — 100.0 — 
100.0 — — — 
30.0 33.3 50.0 20.0 
— — 20.0 80.0 
— — 50.0 50.0 
54.5 — 45.5 — 
40.0 — 40.0 20.(1 
11.1 — 66.7 22.2 
20.0 100.0 40 .0 40.0 
57.1 25.0 — 42.8 
20.0 — 40 .0 40 .0 
33 .3 — 16.7 50.0 
25.0 — 50.0 25.0 
40 .0 50.0 40.0 20.0 
55.0 — 10.0 35.0 
35.6 10.8 35.6 28.8 
3.8 
33.5 11.5 37.4 29.1 
18.2 27 .3 31 .8 
25 .0 — — 37.5 
37 .5 — — 25.0 
— 11.1 11.1 55.5 
15.4 — 7.7 38.5 
42 .1 10.5 5 .3 10.5 
30 .0 20 .0 — 4o:o 
50 .0 — — 50.0 
25 .0 8.3 25 .0 33.3 
28 .6 21 .4 21.4 14.3 
9.1 4.5 13.6 22.7 
30 .8 7.7 7.7 30.8 
40 .0 — 10.0 40.0 
22.2 5.6 22.2 33.3 
7.1 14.3 14.3 42 .8 
22.2 22.2 — 55.5 
66 .7 — — — 
— 75.0 — 25.0 
20 .0 — — 80.0 
50 .0 - - 33.3 
24 .0 8.6 12.4 32.6 
6 6 . 7 33.3 
25 .0 — 50.0 
— — — 
20.0 — — 30.0 
60 .0 — — 20.0 
— — 25.0 75.0 
45 .4 9.1 18.2 
20 .0 40 .0 20.0 
11.1 - — 77.8 
— 20.0 — 40.0 
— 28.6 14.3 28.6 
20 .0 - — 40 .0 
16.7 — 16.7 50.0 
— — 25.0 50.0 
20 .0 20.0 — 60 .0 
25 .0 — 30 .0 25.0 
22.1 3.8 13.5 37 .5 
23 .4 7.1 12.8 34.1 
22.7 31.8 9.1 8.3 
37.5 12.5 — 11.1 
37.5 25.0 — — 
22.2 11.1 33.3 18.2 
38.5 7.7 7.7 13.3 
31.6 47.4 5.3 9 .5 
10.0 20.0 40 .0 23.1 
— — 50.0 33.3 
8.3 41 .7 12.5 — 
14.3 42.8 21.4 6.7 
50 .0 54 .5 4.5 4 .3 
23.1 46.1 — 7.1 
10.0 40 .0 — — 
16.7 33.3 5.6 5 .3 
21.4 35.7 7.1 6.7 
33.3 66.7 i i _ — 50.0 — 
— 60.0 — — 
16.7 33 .3 - 14.3 
22 .3 33.9 10.7 7.2 
25.0 
25 .0 75.0 — — 
— 100.0 — 50.0 
50.0 30 .0 10.0 33.3 
20.0 — 28.6 
27.3 54 .5 15.4 
20.0 60.0 - — 
11.1 22.2 11.1 — 
40.0 40 .0 20.0 — 
28.6 42 .8 14.3 — 
40.0 20.0 — 16.7 
16.7 83.3 — — 
25.0 75.0 — 20.0 
— 40.0 20.0 — 
20.0 50.0 — — 
23.1 42 .3 4.8 11.1 
22.6 36.5 8.9 8.4 
Čistih kmetij je komaj tretjina (glej tabelo 5 in karto 2). Še največ, in sicer dobra tre-
tjina, jih je na območju KU Polhov Gradec, med naselji pa v Stanišah, blizu 70%, polovica 
in čez v Lučinah, Bukovem Vrhu, pri Ožboltu, na Belu, Planini in Brezovici, blizu polovi-
ce pa na Setniku, v Črnem Vrhu in v Topolu. Nobene čiste kmetije ni v Trnovcu, pri 
Andreju in na Hribu, do četrtine pa jih je na Koreni, v Zadobju, Studenčicah, Smrečju, 
Samotorici, Rovtu, Prelesju, Srednjem Vrhu, Kremeniku in na Smolniku. 
Posebej smo izločili tako imenovane ostarele čiste kmetije, to je kmetije z ostarelim 
kmečkim prebivalstvom, katerih večina tudi nima zagotovljenega naslednika in jim je zato 
večidel usojen propad. Med čistimi kmetijami je v Polhograjskem hribovju ostarelih 13 ali 
11.5% vseh čistih kmetij, oz.3.8% vseh obravnavanih kmetij: 9 jih je v osrednjih Polho-
grajskih hribih in le štiri na desni strani Poljanščice. Med naselji sta po dve v Črnem Vrhu, 
na Selu in v Šentjoštu, po ena pa v Topolu, Lučinah, Bačnah, pri sv. Barbari, na Setnici, 
Belu in Dolgih Njivah. 
Polčistih kmetij, to je takih, kjer izven kmetijstva ni zaposlen lastnik kmetije ali nje-
gov zakonec, pač pa drugi člani družine, je dobra tretjina. Tovrstnih kmetij je v splošnem 
največ na območju KU Škofje Loke in Horjula, 45—47%, najmanj pa na vzhodu, v za-
ledju Medvod. Na Kovskem Vrhu so polčiste vse kmetije, dve tretjini jih je v Zadobju, ne-
kaj manj na Koreni, polovico na Smolniku, Selu, Hribu, v Srednjem Vrhu, Kremeniku in 
pri Barbari, brez njih pa so Belo, Tehovec in Lučine. 
Najmanj, a vseeno veliko, je mešanih kmetij (izven kmetije je zaposlen lastnik, zako-
nec ali oba), saj jih je skoraj 30%. Daleč največ, blizu polovice, jih je na vzhodu pokrajine, 
na območju KU Medvode, in to predvsem na račun Trnovca, kjer so razen ene, vse druge 
kmetije mešanega tipa, dve od treh pa sta tudi v Tehovcu. Med naselji je močno nadpov-
prečen delež mešanih kmetij tudi pri Andreju, v Vinharjih, na Hribu in Osolniku, kjer jih 
je nad polovico, dve petini in več pa še v Smrečju, Lučinah, Samotorici, Studenčicah, Pre-
lesju in na Dolgih Njivah. Brez mešanih kmetij pa so poleg Kovskega Vrha le še Staniše. 
Za obstoj kmetije je pomembno nasledstvo. Glede na stanje nasledstva smo razvrstili 
kmetije v več kategorij: kmetije z urejenim nasledstvom; brez nasledstva; z negotovim na-
sledstvom; s potencialnimi nasledniki (kmetije z otroki, ki so vsi potencialni nasledniki); 
kmetije z negotovimi in potencialnimi nasledniki (kombinacija zadnjih dveh kategorij). 
Urejeno nasledstvo ima slaba četrtina kmetij (podrobnosti za vse kategorije na-
sledstva kaže tabela 5), nekaj več v osrednjih Polhograjskih hribih kot na loški strani 
pokrajine. Nad polovico kmetij z urejenim nasledstvom imata le Staniše in Andrej, obe 
manjši in malopomembni vasi, polovico jih je na Osolniku, med 40 in 50% pa pri Ožboltu, 
na Setniku in v Samotorici, blizu 40% pa tudi v Srednjem Vrhu. Brez ene same kmetije z 
urejenim nasledstvom je šest hribovskih vasi (Rovt, Brezovica, Hrib, Dolge Njive, Lučine, 
Kremtiiik), od tega polovica na območju KU Gorenja vas; tudi ostale vasi tam so glede 
nasledstva na slabem, saj ima urejeno nasledstvo le 14% kmetij (največ, in sicer četrtino 
takih kmetij ima Bukov Vrh). 
Brez nasledstva je razmeroma malo kmetij, vsega 24 oz. 7%; 20 od teh jih je v osred-
njih Polhograjskih hribih, od tega pa 7 v zaledju Medvod in Horjula, 5 Polhovega Gradca, 
ena pa je v Smrečju. Najslabša je Brezovica s tremi od štirih kmetij brez nasledstva, Trno-
vec z 22%, izven njih pa Lučine, Dolge Njive in Bačne z 20—28%. Nobene kmetije brez 
nasledstva ni na območju KU Škofja Loka, enako pa je v sedmih vaseh ostale loške strani; 
v osrednjih Polhograjskih hribih je takih vasi devet. 
SI. 9. P r a p r o t n o B r d o , 970 m, na Mrzlem Vrhu v Žirovskih Rovtah je najviše ležeča kmetija 
v tu obravnavanih regijah. Majhna posest, 17 ha, visoka lega in neugodni prebivalstveni sestav 
(na kmetiji živi le 54-letni samski gospodar) kmetiji ne obetajo svetle prihodnosti. Sedaj jo 
rešuje delaven gospodar, popolna kmetijska mehanizacija in relativno položno kmetijsko zemlji-
šče, 18 , v neprepustnih vverfenskih kamninah, kar še vedno omogoča, v kooperaciji z zadrugo, 
rejo ok. 10 goved. — Tudi Mrzli Vrh je bil z meddržavno mejo razdeljen na dva dela; večji je bil 
na italijanski strani in je danes štet k idrijski občini. Tu pa ie Mrzli Vrh obravnavan kot celota. 
Preostali delež odpade na kmetije s potencialnimi in negotovimi nasledniki5. Največ 
jih je na loški strani (5% več od povprečka), medtem ko jih je v osrednjih Polhograjskih 
hribih 67%. Močno prevladujejo na območju KU Gorenja vas, kjer je kar 79% takih kme-
tij, in sicer jih je 41% z negotovim nasledstvom, 17% s potencialnimi nasledniki, preosta-
lih 21% pa v kombinaciji negotovih in potencialnih naslednikov. V Kremeniku so vse 
kmetije uvrščene v imenovane tri kategorije, tri četrtine in več pa jih je kar v 16 ali 44% 
obravnavanih vaseh, od tega 6 na območju gorenje vaškega KU, po 4 na polhograjskem in 
škofjeloškem in po ena na horjulskem in medvodskem KU. 
Pri razvrščanju kmetij smo skušali ugotoviti, koliko kmetij je, ki so perspektivne, ka-
tere so potencialne za opustitev in koliko je znanih opuščenih kmetij. K perspektivnim 
kmetijam smo šteli močnejše kmetije z zadovoljivim prebivalstvenim sestavom, z zagotov-
ljenim nasledstvom (sinom), z vsaj delno kmetijsko mehanizacijo in z usmeritvijo v tržno 
proizvodnjo (prodaja mleka, goved ali obojega kmetijski zadrugi). Stanje perspektivnih 
kmetij se v splošnem dobro sklada s stanjem usmerjenih kmetij (glej tabelo 5 in karto 3). 
Potencialnih kmetij za opustitev oz. neperspektivnih kmetij je 9%, precej več v osred-
njih Polhograjskih hribih kot v bližnjem sosedstvu. Največji delež dosegajo v polhograj-
5 Ko t po tenc ia ln i nas lednik i so mišl jeni o t roc i d o 16. leta starost i , k negotovim nas ledn ikom p a š t e j emo odras le o t r o k e p o r o č e n e ali 
s a m s k e , ki so d o m a al. odse l jen i in ki kmet i j e ali noče jo prevzet i ali j im je lastnik še ni pr ipravl jen izročiti. Kombinac i j a negotovih in 
p o t e n c i a l n i h na s l edn ikov pa p o m e n i , d a o b s t a j a j o na kmeti j i eni in drugi. 
T a b e l a 5a . Klasifikacija kmetij — v % 
T a b l e 5 a . Classification of farms — in % 
1982 
Regi ja 
Region 
Nasel je 
Settlement 
Čiste kmet i j e 
Pure farms 
U a E< ijj 
O 2 
J g 
>S t 
Nasledstvo — Succession 
což 
01; <U 
Žl Z « . N K 
L O G A Š K E R O V T E 
R o v t e 83 .9 33 .9 16.1 
Pe tkovec 100.0 66.7 16.7 
Vrh nad Rovtami 100.0 37.5 50 .0 
Lavrovec 66 .7 16.7 41 .7 
Hleviše 81 .8 27 .3 9.1 
Hlevni Vrh ¡ 0 0 . 0 100.0 66 .7 
P r a p r o t n o Brdo 75 .0 37.5 37.5 
Ž i b r š e — L o g a š k e 30.1 14.3 23.8 
— Rovla r ske 42 .3 23.1 34 .6 
— H o t e n j s k e 80 .0 20 .0 40 .0 
Ravnik 100.0 87.5 37.5 
M e d v e d j e B r d o 66 .7 18.5 40 .7 
S k u p a j — T o m i 73 .8 33 .6 28 .0 
Ž I R O V S K E R O V T E 
Žirovski Vrh 45 .7 34 .3 25 .7 
Žirovski Vrh nad 
G o r e n j o vasjo 55 .6 11.1 33 .3 
Ži rovsk i vrh 
nad Z a l o 56 .5 52 .2 39.1 
Z a b r e ž n i k 60 .0 60 .0 40 .0 
Gol i Vrh 62 .5 50 .0 37.5 
Klad je 80 .0 40 .0 10.0 
Kopr ivnik 47 .4 31 .6 31 .6 
G o r o p e k e 62 .5 50 .0 12.5 
O p a l e 87.5 75 .0 75 .0 
Ja rč ja Dol ina 33 .3 22 .2 22.2 
J a v o r j e v D o l 100.0 25 .0 50 .0 
Laniše 37.5 25 .0 25 .0 
S o v o d e n j 75 .0 25 .0 25 .0 
Fužine 4 0 . 0 4 0 . 0 — 
Mrzli Vrh 75 .0 75 .0 41 .7 
Brezniea 50 .0 33 .3 50 .0 
Brekovice 14.3 14.3 28 .6 
Sovra 66 .7 66 .7 33 .3 
Ravne 80 .0 40 .0 40 .0 
l zgor je 60 .0 60 .0 20 .0 
Podk lanec 33 .3 — 33.3 
Račeva 20 .0 20 .0 20 .0 
S k u p a j — T o t a t 54.7 39 .3 31 .3 
L O G A Š K O - Ž I R O V S K E R O V T E 
Skupa j—Total 6 4 . 8 36 .4 29.6 
— 41.1 42 .8 35 .7 8 .9 
— 54.2 29.2 7 0 . 8 — 
2 5 . 0 12.5 37.5 37 .5 25 .0 
12.5 
40 .0 8 .3 50 .0 41 .7 — 
16.7 
100.0 27 .3 63 .6 54 .5 — 
9.1 
— 33.3 — — 
66 .7 12.5 50 .0 5 0 . 0 — 
25 .0 
20 .0 42 .9 33 .3 52 .4 4 .8 
4 .8 
3 3 . 3 30 .8 34 .6 46 .2 11.5 
11.5 
— 10.0 50 .0 7 0 . 0 — 
— 37.5 25 .0 6 2 . 5 — 
36 .4 29 .6 29.6 59 .3 I I . 1 
! 4 . 8 
23 .3 33 .6 38.3 49 .1 6.5 
6 .5 
3 3 . 3 20.1) 5 4 . 3 4 0 . 0 8 .6 
8 .6 
33 .3 22.2 44 .4 55 .6 — 
12.2 
43 .5 17.4 73 .9 — _ 60.0 80 .0 20 .0 : 
25.(1 12.5 12.5 
60 .0 30 .0 20 .0 — 
16.7 31 .6 36 .8 73 .7 10.5 
5 3 
100.0 25 .0 62.5 2 5 . 0 25 .0 
12.5 
16.7 12.5 12.5 5 0 . 0 12.5 
12.5 
4 4 . 4 50.0 33 .3 44 .4 — 
11 .1 
50 .0 — 5 0 . 0 — 
50 .0 25 .0 50 .0 2 5 . 0 12.5 
12.5 
— 50 .0 25 .0 25 .0 25 .0 
— 80.0 20 .0 4 0 . 0 — 
2 0 . 0 33 .3 25 .0 9 1 . 7 8 .3 
8 .3 
33 .3 33 .3 16.7 5 0 . 0 33 .3 
16.7 
50.(1 14.3 — 71 .4 
14.3 
- - 33 .3 33 .3 6 6 . 7 -
— 20.0 40 .0 20 .0 20 .0 
— 60 .0 20 .0 6 0 . 0 — 
— — 66.7 66 .7 33 .3 
100.0 40 .0 40 .0 4 0 . 0 — 
20.0 
20 .6 31 .8 36.8 51 .7 8 .0 
6.5 
21.9 32 .8 37 .6 50 .2 7 .2 
6.5 
5 6 
1.8 26 .8 26.8 32.1 5.4 1.7 
— 20 .8 8 .3 50 .0 — 4 .0 
— 12.5 25 .0 50 .0 12.5 — 
8 .3 41 .7 8 .3 25 .0 t 16.7 14.3 
9.1 36 .4 - 36.4 18.2 -
100.0 100.0 —. 25 .0 
— 50 .0 — 37.5 25 .0 11.0 
9.5 28 .6 4 .8 19.1 9.5 4 .5 
— 26 .9 15.4 38.5 11.5 -
10.0 20 .0 50 .0 _ 16.6 
— 37.5 — 87.5 — 11.1 
7 .4 14.8 7 .4 22 .2 11.1 6 .9 
3 .7 26 .6 14.0 36.9 8.4 5 .3 
11.4 31 .4 8.6 31.2 11.4 2.8 
- 22.2 22.2 22.2 22.2 10.0 
4 .3 17.4 4 .3 52.2 8.7 4 .2 
37.5 25 .0 12.5 37 .5 
10.0 40 .0 30 .0 50 .0 — — 
— 15.8 - 26.3 5.3 17.4 
— 37.5 12.5 37.5 12.5 -
25 .0 12.5 — 62.5 12.5 11.1 
- 55.6 - 22.2 - 30.0 
50 .0 25 .0 _ _ 
12.5 50 .0 — 25.0 12.5 — 
25 .0 ' 25.0 25 .0 _ 
— 60 .0 — 40 .0 20 .0 — 
— — — 83 .3 — -
- 16.7 - 33.3 16.7 -
- 14.3 14.3 28 .6 - -
33 .3 66 .7 _ 25.0 
— 60 .0 — 20.0 20.0 — 
— — 40 .0 60 .0 — — 
— — — 33.3 — — 
40 .0 20 .0 20 .0 — — 
• 26.4 8.5 34 .8 7.5 5 .6 
4 .8 26.5 11.1 35 .9 8.0 5.5 
skem, medvodskem in horjulskem okolišu, med naselji pa stopajo v ospredje Selo, Rovt, 
Planina, Brezovica in Belo, deloma pa tudi še Butajnova s tremi kmetijami ali 12.5% vseh 
tamkajšnjih kmetij. 
Znanih opuščenih kmetij, to je kmetij, opuščenih po letu 1820, je v naši pokrajini 31 
ali 8.4%, od tega 18 ali 7.2% v osrednjih Polhograjskih hribih in 13 ali 11.1% na desni 
strani Poljanščice (tabela 5 in karta 1). Daleč največ, 5 ali 33.3% kmetij je propadlo pri 
sv. Barbari, sledi Andrej z 29%, četrtina jih je v Stanišah, dve ali 15% pri Ožboltu in ena 
od dveh v Valterskem Vrhu. Vsa ta naselja so na območju KU Škofja Loka, zato ne pre-
seneča, da je v povprečku v tem KU propadlo več kot petina kmetij. Nad 10% je opušče-
nih kmetij tudi v KU Polhov Gradec, tri na Selu, po dve v Črnem Vrhu, Rovtu, na Šetnici 
in Setniku in po ena na Smolniku in Belu; na polhograjskem območju je brez opuščene 
kmetije samo Srednji Vrh. — Vse kmetije, z izjemo Gontarja na Govejku, so bile opušče-
ne po drugi svetovni vojni, Jelovčnik in Jernejevec na Setnici celo v najnovejšem času. 
In kakšen je prikaz klasifikacije kmetij v Logaško-žirovskih Rovtah, katerega podrob-
nosti kaže tabela 5a in karti 2 in 3? 
Preseneča, da je tako malo kmetij zaščitenih. To velja posebej_ za Žirovske Rovte, ti-
pičen predalpski svet z značilnimi samotnimi kmetijami, kjer je zaščitena le dobra polovica 
vseh tamkajšnjih hribovskih kmetij. V Logaških Rovtah je zaščitenih kmetij skoraj tri če-
trtine. Da je tako, so vzrok različni kriteriji in interesi lokalnih oblasti. Med naselji je pov-
prečno daleč najmanj zaščitenih kmetij v Brekovicah, slede Račeva, Podklanec, Jarčja Do-
lina in Laniše, v glavnem manjša naselja, vsa v Žirovskih Rovtah blizu Žirov, z manj kot 
40% zaščitenih kmetij. V Logaških Rovtah izrazito izstopajo Logaške Žibrše z manj kot 
tretjino zaščitenih kmetij, slede Rovtarske Žibrše z dobrima dvema petinama, vse ostale 
vasi pa imgjo več kot 60% kmetij zaščitenih. V Logaških Rovtah so tudi tri vasi, kjer so 
zaščitene vse kmetije (Petkovec, Vrh nad Rovtami in Ravnik), 80% in več pa jih je še v 
Rovtah, na Hlevišah in v Hotenjskih Žibršah. V Žirovskih Rovtah so vse kmetije zaščitene 
le v Javorjevem Dolu, več kot tri četrtine pa v Opalah, Ravnah, Kladju, Sovodnju in na 
Mrzlem Vrhu. 
Usmerjenih kmetij je dobra tretjina. V Logaških Rovtah so usmerjene vse tri kmetije 
v Hlevnem Vrhu, razen ene od osmih na Ravniku in dve tretjini na Petkovcu. V Žirovskih 
Rovtah so na Mrzlem Vrhu in v Opalah usmerjene tri četrtine kmetij, dve tretjini v Sovri, 
tri petine v Zabrežniku in okrog polovice v Žirovskem Vrhu nad Zalo, v Golem Vrhu in 
Goropekah. Brez usmerjene kmetije je Podklanec, okrog ene desetine pa jih je v Žirov-
skem Vrhu nad Gorenjo vasjo in Brekovicah. 
Čistih kmetij je nekaj manj od tretjine. Več jih je v Žirovskih kot Logaških Rovtah 
(glej tabelo 5a in karto 2). Ne preseneča, da je delež čistih kmetij v splošnem večji v višjih 
in oddaljenejših hribovskih vaseh, manjši pa v bližini glavnih prometnic in v Žirovskih 
Rovtah predvsem v bližini Žirov. V Logaških Rovtah so med naselji z najmanjšim deležem 
čistih kmetij Hleviše, kar nekoliko preseneča, Petkovec in Rovte, v Žirovskih Rovtah pa 
Kladje, Goropeke, Račeva, Izgorje in Jarčja Dolina in zlasti Fužine, ki so brez čistih kmetij. 
Tudi v Logaško-žirovskih Rovtah smo pri čistih kmetijah ločili ostarele čiste kmetije. 
V vsej pokrajini je takih kmetij skoraj 7%, med čistimi pa jih je blizu četrtine. Številčno 
največ jih je na Medvedjem Brdu (4 ali 22% vseh tamkajšnjih kmetij, od čistih kmetij pa 
kar 36%), po tri ostarele kmetije so v Rovtarskih Žibršah in Žirovskem Vrhu, po dve v 
Lavrovcu, Praprotnem Brdu in Lanišah, po ena pa v treh vaseh Logaških in desetih vaseh 
Žirovskih Rovt. 
SI. 10. Hribovski kmetiji L o n c m a n , 932 m in P o s e b n i k, 913 m (opuščena) na Mrzlem 
Vrhu. Loncman kljub majhni posesti, 16 ha, dobro gospodari in ima dobre obete za prihodnost. 
Polčistih kmetij je tretjina, manj kot v Polhograjskem hribovju; slaba dva procenta jih 
je več v Logaških kot v Žirovskih Rovtah. V Logaških Rovtah je na Petkovcu več kot po-
lovica tovrstnih kmetij, nad dve petini jih je v Logaških Žibršah, malo manj na Ravniku. 
Najmanj, okrog desetine, pa jih imajo Lavrovec, Hotenjske Žibrše in Praprotno Brdo. V 
Žirovskih Rovtah je kar tri petine polčistih kmetij na Fužinah, med 50 in 60% v Izgorjah, 
Kladju, Javorjevem Dolu in Sovodnju, dve petini pa v Račevi in Žirovskem Vrhu nad 
Zalo. V dveh naseljih ni polčistih kmetij, v Brekovicah in Podklancu, med 10 in 20% pa 
jih je v Opalah, Brekovicah, Žirovskem Vrhu in Ravnah. 
Delež mešanih kmetij v Logaško-žirovskih Rovtah je v mejah do sedaj proučenih hri-
bovskih področij; od bližnjega Polhograjskega hribovja, kjer je med najnižjimi, je višji sko-
raj za 9%, od hribovskih kmetij v Selški dolini, kjer je med vsemi proučenimi področji naj-
višji, 44.3%, pa je skoraj za 7% nižji. V Logaških Rovtah je največ mešanih kmetij na 
Hlevišah, kjer jih je blizu dveh tretjin, polovica pa jih je v Lavrovcu, Hotenjskih Žibršah 
in na Praprotnem Brdu. Brez njih je Hlevni Vrh, četrtina jih je na Ravniku, nekaj odstot-
kov več pa na Petkovcu in Medvedjem Brdu. V Žirovskih Rovtah je med 60 in 67% me-
šanih kmetij v Podklancu, Goropekah in Zabrežniku, polovica in malo več jih je v Lanišah 
in Žirovskem Vrhu, brez njih sta Javorjev Dol in Brekovice, petina in manj jih je v Izgor-
jah, na Fužinah, v Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo, na Breznici in v Opalah, četrtina 
pa v Golem Vrhu, Sovodnju in na Mrzlem Vrhu. 
In kako je z nasledstvom na hribovskih kmetijah Logaško-žirovskih Rovt (tabe-
la 5 a)? Razveseljivo je, da ima polovica kmetij urejeno nasledstvo. Med do sedaj pro-
učenimi hribovskimi področji je večji delež kmetij z urejenim nasledstvom le v Gornji Sa-
vinjski dolini, 67% leta 1979. So pa med posameznimi naselji občutne razlike. Tako n.pr. 
v Hlevnem Vrhu nobena od treh tamkajšnjih kmetij nima urejenega nasledstva; nasledniki 
so pri njih negotovi in potencialni. V Logaških Rovtah je največji delež kmetij z urejenim 
nasledstvom na Petkovcu, v Hotenjskih Žibršah in na Ravniku, torej v kmetijsko trdnih in 
naprednih vaseh, v Žirovskih Rovtah pa na Mrzlem Vrhu s preko 90% kmetij z urejenim 
nasledstvom, kar je največ v vseh Logaško-žirovskih Rovtah; njih delež je za ok. desetino 
nižji v Zabrežniku, nad 70% pa jih je v Žirovskem Vrhu nad Zalo, Koprivniku in Breko-
vicah. Najnižji delež kmetij z urejenim nasledstvom v Žirovskih Rovtah ima Goli Vrh, pe-
tina tovrstnih kmetij je v Kladju in Ravnah, četrtina pa v Goropekah, Lanišah in Sovod-
nju. Brez naslednika je na srečo relativno malo kmetij, 7.2%. V Breznici in Podklancu je 
tretjina tovrstnih kmetij, četrtina jih je na Vrhu nad Rovtami, Goropekah in Sovodnju, pe-
tina v Zabrežniku in Ravnah, v nadaljnjih desetih naseljih pa je delež kmetij brez nasled-
nika med 5 in 13%. Vasi, kjer ni kmetije brez naslednika, pa je v Logaško-žirovskih Rov-
tah 17 ali v 24% vseh vasi. Relativno visok je delež kmetij z negotovim nasledstvom. V 
Logaško-žirovskih Rovtah jih je povprečno dobra četrtina. Znatno nad povprečkom so v 
Ravnah, na Fužinah, v Jarčji Dolini, Praprotnem Brdu, Lanišah in Sovodnju. 
Za razvoj hribovske pokrajine veliko povedo podatki o deležu in razširjenosti per-
spektivnih kmetij. V Logaško-žirovskih Rovtah je stanje zadovoljivo, saj je perspektivnih 
kmetij v pokrajini dobra tretjina; v Logaških Rovtah jih je za dobra 2% več kot v Žirov-
skih Rovtah. Mednje smo uvrstili vse tri kmetije v Hlevnem Vrhu, blizu 90% kmetij na 
Ravniku, polovica na Petkovcu, Vrhu nad Rovtami in v Hotenjskih Žibršah, podpovpre-
čno pa je v Logaških Rovtah stanje v Logaških Žibršah, na Medvedjem Brdu, v Lavrovcu 
in v manjši meri tudi v Rovtah. V Žirovskih Rovtah je stanje daleč najugodnejše na 
Mrzlem Vrhu, kar je še posebej razveseljivo, saj je to sploh najvišje hribovsko naselje v 
obravnavani pokrajini; slede mu Sovra, Opale in Izgorje s 60 in večodstotnim deležem 
perspektivnih kmetij, okrog polovice jih je v Žirovskem Vrhu nad Zalo in v Kladju, dve 
petini na Fužinah itd. Kmetij, ki nimajo veliko možnosti za obstoj, t.im. neperspektivnih 
kmetij, je glede na druga, že raziskana hribovska področja, relativno malo, 8%, glede na 
tendence ohranjanja in nadaljnjega razvijanja hribovskih kmetij pa veliko. Presenetljivo 
veliko, in sicer četrtina, jih je v Praprotnem Brdu, okrog petine v Žirovskem Vrhu nad 
Gorenjo vasjo, Ravnah in na Fužinah, le malo manj na Hlevišah, Breznici in v Lavrovcu, 
dobra desetina na Vrhu nad Rovtami, v Goropekah, Opalah, Lanišah, Rovtarskih Žibr-
šah, Žirovskem Vrhu in na Medvedjem Brdu, manj od desetine pa v Logaških Žibršah, 
Žirovskem Vrhu nad Zalo, Rovtah in Koprivniku. V 16 naseljih pa ni neperspektivnih 
kmetij 
Tudi znanih opuščenih kmetij je v primerjavi z drugimi raziskanimi hribovskimi po-
dročji malo. Kot kaže tabela 5 a in karta 1, jih je relativno največ v Jarčji Dolini s 30% 
opuščenih kmetij, četrtina jih je v Hlevnem Vrhu in Sovri (po ena kmetija v vsakem na-
selju), več kot 10% še v Koprivniku, Hotenjskih Žibršah, Lavrovcu, Opalah, na Ravniku, 
Praprotnem Brdu in Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo, pod 10% pa na Medvedjem 
Brdu, v Logaških Žibršah, Žirovskem Vrhu nad Zalo, na Petkovcu in v Žirovskem Vrhu. 
V ostalih, t.j. 18 naseljih nismo zasledili opuščenih kmetij, so pa bile v nekaterih od teh 
opuščene bajte, oz. koče, kajže. 
8. SPREMEMBA FIZIOGNOMIJE KMEČKE POKRAJINE 
Tudi v obravnavani pokrajini je novejši čas, predvsem po izgradnji gozdnih in krajev-
nih cest, prinesel spremembe tudi v zunanji videz kmečke pokrajine. Že same ceste so 
spremenile podobo pokrajine, zlasti na krčevinah, kjer so bili potrebni večji vseki ali nasi-
pi, in takih je v naši pokrajini veliko. Poseben pečat v pokrajini pa dajejo v zadnjem času 
zgrajena »traktorska« pota, predvsem na območju KS Črni Vrh, kjer jih načrtno gradijo, 
veliko jih je tudi na škofjeloški strani (sv. Barbara, Ožbolt, Kovski Vrh, Bukov Vrh, Kre-
menik, Vinharje), nekaj, čeprav mnogo manj kot v Polhograjskih hribih, pa tudi v Loga-
ško-žirovskih Rovtah. 
Mnogokje se je spremenilo tudi lice kmečkega doma, zlasti hiše in deloma tudi hleva. 
Prenovljene hiše so veliko pridobile z novo zunanjo prevleko, nekatere od njih pa so ska-
zili z vzidanimi novimi, pretirano velikimi okni industrijske izdelave, s celookenskimi ste-
kli, z roloji itd. Tudi azbestna strešna kritina, ki je marsikje na starih kmečkih hišah in 
predvsem na gospodarskih poslopjih, je spremenila fiziognomijo kmečkega doma. 
Novost kmečkega doma so tudi silosi, ki jih je, kot smo videli, relativno veliko, pa se-
veda tisti novi hlevi, ki niso prilagojeni stari kmečki arhitekturi. Najbolj vpadljive pa so 
nove hiše, ki so skoraj brez izjeme grajene v meščanskem slogu in zato tujek v kme-
čkem okolju. To pa ni nikakršna posebnost obravnavane pokrajine, ampak, žal, splošen 
pojav na slovenskem podeželju. 
Tuj arhitektonski element vnašajo v kmečko pokrajino tudi počitniške hišice, ki se, 
kakor nove hiše, ne prilagajajo kmečkemu okolju. Na srečo je počitniških hišic, zaradi 
omejene gradnje, v obravnavani pokrajini malo. Nikjer jih ni v večjih skupinah, ampak so 
na redko posejane po pokrajini. V Polhograjskem hribovju jih je še največ okrog Topola 
— sv. Katarine in v Setnici v dolini Mačkovega grabna, v Logaških Rovtah pa pri Rečanu. 
Posebej je omembe vredna počitniška hiša v Ožboltu na opuščeni kmetiji Robidnik, ime-
novana tudi Andrej v Ravni, ki jo je sedanji lastnik obnovil v starem slogu, ki lepo oživlja 
pokrajino. Obnovil pa ni le kmečkega doma, ampak tudi stegnjeni kozolec v pobočju nad 
hišo. Novi lastnik, nekmet, ni kupil le hiše, ampak tudi kmetiji pripadajoče kmetijsko zem-
ljišče, ki ga izkorišča. 
K Logaškim Rovtam sodi tudi Z a p 1 a n a, katere del ima izrazito hribovski značaj. 
Tako je predvsem v najvišjem delu vasi okrog cerkve in šole in v nekaj nižjih grupah hiš, 
združenih v zaselkih Marinčev Grič in Mizen Dol; najvišji, osrednji del vasi, je med doma-
čini pravi del Zaplane. Vas je upravno razdeljena med dve občini. Večji del vključuje 
Vrhnika, manjšega Logatec; hriboviti deli vasi so v celoti v vrhniški občini. Da Zaplana ni 
analizirana skupaj z drugimi hribovskimi naselji v Logaških Rovtah, je vzrok v tem, da za-
njo hi bilo mogoče dobiti vseh podatkov, ki jih zajemajo tabele la—5a. Smo pa naredili 
osnovne terenske raziskave in izvedli del ankete, na vrhniškem matičnem uradu pa smo 
dobili ustrezne prebivalstvene podatke. Na teh osnovah je mogoče tudi za Zaplano vsaj v 
glavnem podati sliko, kakršno predvidevajo »Osnovne smernice za geografsko proučeva-
nje hribovskih kmetij na Slovenskem«. 
V hribovitem področju Zaplane je 16 obstoječih in 6 opuščenih kmetij6. Zaselek Za-
plana je v višini 650—680 m, Marinčev Grič 600—660 m in Mizen Dol 560—660 m. Se-
stava tal je v celoti iz dolomita. Zemlja je plitva in glede na močno drobljiv dolomit pešče-
na. V dolomitu je precej studencev, ki so jih kmetje zajeli, in tako ima večina kmetij lastne 
vodovode. Nekatere kmetije, zlasti v najvišjem delu vasi, so brez studenčne vode, zato se 
morajo zadovoljiti s kapnico, nekaj od njih pa ima skupna zajetja. 
6 Zase lk i : Z a p l a n a : Š inkovec , Pe rčon , Šuštar . Dol ina r , T rov ta , Ma je r (opuščene kmet i je : Kobžlč , Dol inčan . Celarc , Enšk . Šebe -
n ik ) ; M a r i n č e v G r i č : M a r k o , Mar ine , Onegovčk , C o t e k ; M i z e n D o l : J amnik , Logar, Žirovc, Frel ih, Lazenčan, J a n k a r 
( o p u š č e n a k m e t i j a S tudenčn ik ) . 
SI. 11. Opuščena in v vikend preurejena kmetija R o b i d n i k, 810 m, na Selu. Novi lastnik hiše je 
obdržal njeno prvotno lice; k vikendu sodi tudi znatni del kmetijske zemlje, ki jo obdeluje. 
SI. 12. Tudi hiša n a P u s t o t i (P u s t o t n i k), 755 m, v Črnem Vrhu je po obnovi ohranila staro 
lice, ki je ponos kmečki domačiji. 
Kmetije so srednje velike s povprečno velikostjo ok. 27 ha, od tega je približno polo-
vica gozda. Gozd je v večini smrekov in je kmetu močna opora pri utrjevanju kmetijskega 
obrata, saj je izkupiček od prodanega lesa glavni dohodkovni vir. 
Govedoreja je na obravnavanih zaplaninskih kmetijah razmeroma skromna, saj pride 
na kmetijo povprečno komaj 5.2 goved. Največ goved, po deset, sta imela Jankar in Logar. 
Največ je mlečnega goveda, saj skoraj vsi kmetje mleko oddajajo, nekaj zadrugi, nekaj 
vikendašem. Večina kmetov pase živino ob kmetijah v pregradah z električnimi pastirji. V 
hlevih so že skoraj povsod napajalniki. Kmetijska mehanizacija je razmeroma dobro raz-
vita: 80% kmetij ima traktorje in kosilnice, 56% nakladalke, najmanj polovica dosuše-
valce, silos pa ima le Jankar v Mizen Dolu. Slaba tretjina kmetij ima nove hiše. Na dveh 
kmetijah so zgradili nov hlev, na eni pa so obnovili starega. Traktorji so izpodrinili konje, 
saj sta na obravnavanih kmetijah le še dva, včasih pa je imela vsaka kmetija najmanj po 
enega konja. 
Na kmetijah je bilo leta 1982 75 ljudi oz. 4.7 na kmetijo, od tega 2.3 kmetje, med 
njimi pa 1.5 efektivne kmečke delovne sile. Moških je bilo 46.7%, otrok do 6. leta 5.3%, 
šoloobveznih otrok 8%, skupne delovne sile 68%, razmeroma veliko pa je bilo 65 in več 
let starih, in sicer 18.7%. 
Zaščitenih je manj kot polovica obravnavanih kmetij, 43.7%. Čistih kmetij je dobra 
desetina, mešanih skoraj tretjina, polčistih pa 56.2%. Zaposlitev izven kmetije so zlahka 
dobili v bližnji Vrhniki in Logatcu; leta 1958 je bilo iz Zaplane v KLI Logatec zaposlenih 
21 prebivalcev, s Petkovca 18, iz Rovt 29, iz Žibrš 20, z Ravnika 2 in celo z oddaljenega 
Medvedjega Brda 2 (M., O b l a k - P o l a j n a r , 1959, 40). Dobra tretjina kmetij ima 
urejeno nasledstvo, brez naslednika je ena kmetija, na dveh so le potencialni nasledniki, 
na sedmih kmetijah pa so nasledniki negotovi. Četrtina kmetij ima dobre razvojne per-
spektive, brez perspektiv je ena kmetija, znanih opuščenih kmetij pa je dobra četrtina, 
27.3%; pet od teh je v središču Zaplane. Večina kmetij je opustela po zadnji vojni. Neka-
terim kmetom je bil zaradi medvojne udeležbe na sovražni strani odvzet del posesti, trije 
pa so zapadli pod agrarno reformo. 
Več kmetov je prodalo slabšo zemljo vikendašem, ki so prav v Zaplani množično gra-
dili vikende, a to nižje od obravnavanih kmetij, čeprav jih je nekaj tudi na njihovem 
območju. S prodajo zemlje so si nekateri kmetje dobro opomogli; denar od prodane 
zemlje so vložili v kmetijski obrat. 
9. SKLEP 
Obravnavane regije se v naravnogeografskem pogledu v splošnem med seboj razliku-
jejo, v družbenogeografskem pa so si podobne. V kamninski sestavi in geomorfološki izo-
blikovanosti tal izstopajo tri področja, dve v dolomitu in eno v neprepustnih paleozojskih 
in werfenskih kamninah. V dolomitu, ki sestavlja osrednje Polhograjske hribe in večji del 
Logaških Rovt, sta dva tipa pokrajine: 1. V osrednjih Polhograjskih hribih, vključujoč Za-
plano in del Smrečja, so v glavnem velike strmine z manjšimi pobočnimi pregibi, bolj ali 
manj prostranimi slemenskimi terasami, obsežno suho dolino na zahodu, povsod pa z 
globoko zarezanimi dolinami aktivnih rek in potokov, v večjem delu Logaških Rovt 
pa prostrane planote vseh treh Žibrš in v velikem delu Rovt ter Petkovca. 2. V Žirov-
skih Rovtah, na desni strani doline Poljanščice, v severnem delu Logaških Rovt ter v 
SI. 13. Starodavna kmečka hiša kmetije Ž u p c a, 600 m, pri Andreju nad Zmincem. Velika kmetija. 
48 ha, največja v vasi, žal, propada: na domu sta le ostarela mati in zaposlen, neporočen 34-
letni sin; lični stari hiši so dnevi šteti, saj se blizu nje košati nova meščanska hiša. 
Sentjoštu je pokrajina na gosto preprežena s hidrografsko mrežo in intenzivno razčlenjena, 
na manjših položnejših tleh v pobočjih in na vršnih slemenih pa so na gosto posejane sa-
motne kmetije. Te so zasedle tudi reliefno ugodna tla na dolomitu, in v tem je podoba ce-
lotne obravnavane pokrajine enotna. Zaradi relativno majhne razsežnosti celotne pokraji-
ne večjih razlik tudi ni v klimatskih, posebej ne v temperaturnih razmerah. Nekoliko dru-
gače je pri padavinah, ki jih je — sodeč po nastopanju pogostejših hudourniških poplav v 
zgornjem porečju Poljanščice s pritoki Brebovnica. Hobovščica, Trebišnik in Hotaveljščica 
— več na zahodu v območju idrijsko-sorške, se pravi dela jadransko-črnomorske razvodni-
ce, kot v ostalem proučevanem področju; vpliv te hribovsko-sredogorske pregrade seže v 
določenih klimatskih razmerah tudi bolj na vzhod, kot n.pr. septembra 1926. leta s kata-
strofalno poplavo v zgornjem toku Gradaščice (več o tem glej: 11 e š i č, 1938, 74 si.). 
Pogostim poplavam je najbolj podvrženo porečje zgornje Sovre nad Žirmi; tako je bilo 
tudi leta 1982, ko so se poplave večkrat ponovile (glej: O r o ž e n A d a m i č , K o 1-
b e ž e n , 1984). Močni nalivi prizadenejo tudi hribovsko področje s pogostimi zemeljski-
mi plazovi in odnašanjem zemlje s strmejših kmetijskih zemljišč, v zadnjih desetletjih pa 
nosijo hudourniki z območij novo zgrajenih, slabo utrjenih gozdnih cest v dolinske potoke 
in reke obilo akumulacijskega gradiva. Klimatske razmere so ugodne predvsem za gove-
dorejo in manj za poljedelstvo, zato so se v zadnjem času tudi v obravnavani pokrajini mo-
čno skrčile njive v korist travnikov. Nekoliko večji pomen ima poljedelstvo le v nižjih pre-
delih s položnejšimi tlemi, kjer sejejo nekateri kmetje še nekaj žit (za krmo živini in obva-
rovanje semena, prilagojenega specifičnim klimatskim in talnim razmeram). Z dvigom šte-
vila goveje črede in modernizacijo govedoreje so mnogi pomembnejši živinorejci začeli go-
jiti tudi silažno koruzo. Ta je pa močno odvisna od klime, saj uspeva koruza do povprečne 
višine ok. 700—750 m; gojenje v višjih legah je že tvegano. 
V obravnavani pokrajini so v splošnem manjše kmetije, predvsem v Logaško-žirov-
skih Rovtah in še posebej v vaseh Lavrovec, Hleviše in Goropeke (glej tabelo 2a). Manjše 
kmetije pa niso nujno tudi gospodarsko šibkejše. B 1 a z n i k, 1935, je pri študiju koloni-
zacije Poljanske in Selške doline ugotavljal, da so starejše hube v glavnem manjše od mlaj-
ših, to pa zato, ker so si prvi kolonisti lahko izbirali boljše lege in boljšo zemljo, ki je zado-
voljila njihove potrebe. V drugi dobi kolonizacije, ki je začela okrog leta 1500, so kolonisti 
zasedli slabše lege in tudi slabšo zemljo, zato so zaradi eksistence morali izkrčiti večje po-
vršine. Precej večje so kmetije v Polhograjskih hribih in bližnji okolici; od logaško-žirov-
skih so večje povprečno za 8.2 ha ali 38.8%. 
Gospodarsko stanje kmetij je različno od regije do regije, od vasi do vasi in še posebej 
od kmetije do kmetije. V splošnem stoje glede številčnega stanja goved in tržne govedorej-
ske proizvodnje dobro v Logaških Rovtah in v Polhograjskih hribih z bližnjo okolico, ne-
koliko slabše pa v Žirovskih Rovtah. Tudi kmetijskih strojev imajo v splošnem največ lo-
gaško-rovtarske kmetije. Največji delež perspektivnih kmetij je na desni strani doline Po-
Ijanščice, 7% manjši je v Logaških Rovtah, v ostalih dveh regijah pa je približno enak. 
Ugodno stanje nasledstva je v Žirovskih in Logaških Rovtah, precej slabše je v Polhograj-
skih hribih in bližnji okolici. Stanje čistih, polčistih in mešanih kmetij je odvisno od bližine 
urbaniziranih središč z možnostjo zaslužka tudi hribovskemu prebivalstvu, zato ne prese-
neča, da je največji delež mešanih kmetij v Logaških in Žirovskih Rovtah z dvema močni-
ma urbaniziranima središčema, Logatcem in Žirmi in manjšim, Rovte nad Logatcem. 
Ustrezno temu je v obeh regijah tudi najmanj čistih kmetij; ne preseneča, da je majhen 
delež mešanih in velik delež čistih kmetij v Polhograjskem hribovju in še posebej v bližnji 
okolici, to je na desni strani doline Poljanščice, kjer ni v bližini urbaniziranih središč (sam 
Polhov Gradec in Horjul sta za to funkcijo preskromna)'in je treba zato iskati zaslužek v 
oddaljenejši Škofji Loki, Ljubljani in Medvodah. 
V zadnjih, približno dveh desetletjih se je v obravnavani pokrajini močno izboljšala 
tudi osnovna infrastruktura. Razen prav redkih izjem imajo vse kmetije daljnovodno elek-
triko, vse pa so povezane s cestami, čeprav so nekatere slabe, gozdne cesto. Še vedno pa je 
ponekod nezadovoljiva telefonska povezava, nekatera oddaljenejša naselja pa so celo brez 
nje. Brez telefona so praktično vse hribovske kmetije v Žirovskih Rovtah in na desni stra-
ni doline Poljanščice, petina kmetij jih ima v osrednjih Polhograjskih hribih, na najboljšem 
pa so kmetije v Logaških Rovtah, saj ima povprečno kar 40% kmetij telefon (v Hlevnem 
Vrhu 100%, Hotenjskih Žibršah 80%, na Petkovcu 79%, Vrhu nad Rovtami 62%, na 
Ravniku in Praprotnem Brdu polovica, itd.). 
Večina kmetij ima urejeno preskrbo s pitno vodo po skupnih vaških vodovodih ali 
lastnih zajetjih studencev. Tako je z vsemi kmetijami v Žirovskih Rovtah in na desni strani 
doline Poljanščice in z večino kmetij v Logaških Rovtah in osrednjih Polhograjskih hribih. 
Na slabem so kmetije, ki so vezane na kapnico, ker zlasti tistih z razvitejšo govedorejo ne mo-
rejo modernizirati. Tako je v večjem delu Zaplane, Žibrš, Medvedjega in Praprotnega Brda, 
Samotorice, Korene, Srednjega Vrha in na več posameznih kmetijah na Smolniku, Setnici, 
Setniku, Selu, Planini, Govejku, v Bukovem Vrhu, Topolu, pri sv. Barbari, pri Ožboltu, na 
Hlevišah, Mrzlem Vrhu, v Javorjevem Dolu, Goropekah, Koprivniku in v Izgorjah. 
Osnovnih šol je v proučevanem hribovskem svetu sedem, od tega štiri v osrednjih 
Polhograjskih hribih (Črni Vrh, Topol, Šentjošt, Lučine) in tri v Logaških Rovtah (Rovte, 
Vrh nad Rovtami, Zaplana); v Topolu in Lučinah so štirirazrednice, ostale pa osemrazred-
nice. Hribovske vasi v Žirovskih Rovtah in na desni strani doline Poljanščice so brez 
osnovnih šol. Otroke vozijo s šolskimi avtobusi in kombiji iz Žirovskih Rovt v Žiri in Go-
renjo vas, iz hribov na desni strani doline Poljanščice pa v Poljane, Škofjo Loko in deloma 
SI. 14. »Kmečka hiša« pridnega in podjetnega Jesenkovega Tineta, vulgo T i n e ali J o k 1, 790 m, 
v Lavrovcu v Logaških Rovtah. Kupil je majhno, opuščeno kmetijo in skupaj z najeto zemljo 
bližnjih opuščenih kmetij redi 20 goved, ima popolno kmetijsko mehanizacijo, silos, razen nove 
hiše z WC, kopalnico, centralno kurjavo in telefonom tudi nov hlev. Z lastnim tovornjakom 
(na sliki) dnevno odvaža mleko iz svoje in sosednjih vasi v zadrugo na Vrhniki. 
tudi v Gorenjo vas. Nižje hribovske vasi gravitirajo v bližnje dolinske šole, tako iz osred-
njih Polhograjskih hribov v Polhov Gradec, Horjul in Medvode, iz Logaških Rovt pa v 
Gorenji Logatec in Hotederšico. 
Zdravstveni domovi in ambulante so le v večjih dolinskih krajih (Škofja Loka, Žiri, 
Logatec, Medvode, Hotederšica, Gorenja vas), medtem ko jih v samih hribovskih naseljih 
ni. Veterinarska postaja pa je za celotno obravnavano področje samo v Ljubljani; pred-
vsem zato so hribovski kraji s pomanjkljivimi telefonskimi zvezami ali celo brez njih mo-
čno prizadeti, saj morajo živinorejci velikokrat iskati pomoč veterinarjev, do najbližjega 
telefona pa je marsikje zelo težko priti, posebej še v zimskem času. 
Med hribovskimi naselji nekatera naselja izraziteje odstopajo od povprečka glede na 
razvitost in gospodarsko moč, zato jih je vredno posebej omeniti. Na prvem mestu je med 
večjimi vasmi Petkovec, med manjšimi pa Hlevni Vrh, oba v Logaških Rovtah. Tamkaj so 
omembe vredne še Rovte nad Logatcem, Ravnik pri Hotederšici in deloma tudi še Vri 
nad Rovtami, nekdanji sv. Trije kralji. V Žirovskih Rovtah je tako z Breznico nad Žirmi 
in deloma tudi z Mrzlim Vrhom, v osrednjih Polhograjskih hribih so omembe vredni Šent-
jošt, Setnik, Smrečje in deloma Butajnova ter Planina, na desni strani doline Poljanščice 
pa predvsem Vinharje, Kovski Vrh in deloma tudi Bukov Vrh. — Podrobnosti so vidne v 
tabelah 2, 2a — 5, 5a. 
Spremenjene gospodarske razmere v zadnjih letih imajo določen vpliv tudi na obrav-
navane kmetije, predvsem pri pomembnejših tržno usmerjenih govedorejcih. Rast cen re-
produkcijskega materiala prehiteva dvig odkupnih cen govedorejskih proizvodov. To se 
najbolj občuti pri močnih krmilih in umetnem gnoju. Obojega si ne morejo privoščiti toli-
ko kot pred leti, ko je bil razkorak manjši; posledica novejšega stanja je upadanje števila 
goveje živine. Kmetje so čedalje bolj odvisni od hlevskega gnoja, v moderniziranih hlevih 
na splakovanje pa od gnojnice in od doma pridelane krme; najbolj so prizadeti rejci pitan-
cev. Tudi kmetijski stroji in rezervni deli. kolikor jih je sploh mogoče dobiti, so zanje če-
dalje težje dosegljivi. Premalo vzpodbudne pa so tudi razne premije, regresi, subvencije in 
morebitne druge denarne pomoči hribovskim kmetom. Ob takih razmerah je zato nujno 
nazadovanje hribovskega kmetijstva in iskanje zaslužka zunaj kmetij. Kjer je tako zaposlo-
vanje možno, se že opaža nazadovanje kmetijstva in naraščanje deleža mešanih kmetij. 
Glede na preteklost je razlika le v tem, da sedaj, ko so zgrajene ceste in je izboljšana tudi 
druga infrastruktura, po večini ljudje s kmetij ne bežijo, ampak na kmetijah še vedno bi-
vajo, se z dela vračajo domov in po možnosti tudi pomagajo pri kmečkih delih. Manjše 
take kmetije postajajo čedalje bolj prilagojene nekmečkemu življu na kmetijah; tržna 
usmerjenost je na njih skoraj v celoti zamrla. 
Negotovo gospodarsko stanje poraja nezaupanje tudi ponekod v obravnavani pokra-
jini. Že po naravi nezaupljivi, zlasti starejši kmetje, so ponovno preorali nekaj njiv in jih 
posejali z žiti, predvsem za živino in za vsak primer tudi za seme; kjer so ugodne klimat-
ske razmere, pa so posejali tudi nekaj koruze. Tako delajo na primer že nekaj let kmetje v 
Ravnah pri Žireh, drugod pa nekateri posamezniki. Če se bo ta tendenca nadaljevala, ob-
staja nevarnost ponovnega oživljanja samooskrbnega gospodarjenja in nazadovanje tržne-
ga gospodarstva. 
Nekdanja jugoslovansko-italijanska meja je v obmejnih krajih naše obravnavane po-
krajine pustila še do danes nekaj sledi. Kako je z upravno mejo med škofjeloško in idrij-
sko občino, smo že govorili. V nekdanjih obmejnih krajih je tudi veliko vojaških cest, ki so 
jih s pridom izrabljali tudi hribovski kmetje. Meja je nudila »skriti« zaslužek tudi hribov-
cem s tihotapljenjem konj, cigaret, kave, riža in vina. V času nemške zasedbe pa so z ob-
mejnih kmetij do globine 200 m od meje na nekdanji jugoslovanski strani Nemci prebi-
valce izselili, kmetije pa porušili; po vojni so kmetje večino kmetij obnovili. 
Skrb krajevnih in občinskih dejavnikov za hribovske kmete se v obravnavani pokra-
jini kaže različno. Med drugim se izraža v deležu zakonsko zaščitenih kmetij, ki se med 
posameznimi obravnavanimi regijami bistveno razlikujejo (glej tabeli 5 in 5 a). Preseneča 
predvsem relativno majhen delež zaščitenih kmetij v Žirovskih, deloma tudi v Logaških 
Rovtah in na desni strani doline Poljanščice, v primerjavi z osrednjimi Polhograjskimi hri-
bi, kjer je zaščitenih povprečno 89% vseh tamkaj obravnavanih kmetij. Ni dvoma, da so 
kriteriji za zaščito kmetij neenotni in preveč prepuščeni presoji lokalnih dejavnikov, na kar 
kažejo tudi naše terenske raziskave. 
Naj zaključimo razglabljanje o stanju hribovskih kmetij v obravnavanih regijah s po-
gledom nazaj in naprej, naslanjajoč se na enega od značilnih kazalcev življenjskosti kmetij, 
in sicer na ugotovitve stanja znanih opuščenih kmetij in pa kmetij, za katere ni upati na 
nadaljnji razvoj in jim je torej po vsej verjetnosti usojen propad (glej tabeli 5 in 5 a). Rela-
tivno največ znanih opuščenih kmetij je na desni, bolj ali manj osojni strani doline Poljan-
ščice, kjer se je v splošnem skrčilo število kmetij za dobro desetino (v nekaterih naseljih 
kar za tretjino in petino), za 4% manj v osrednjih Polhograjskih hribih (veliko na Osolni-
ku, Selu in v Rovtu), znatno manj pa v Logaško-žirovskih Rovtah, ok. 5%, izvzemši Zapla-
no, v kateri je, kot že omenjeno, opuščena dobra četrtina kmetij; v Žirovskih Rovtah so v 
ospredju glede deleža opuščenih kmetij med večjimi vasmi Jarčja Dolina, Koprivnik in Ži-
\ 
SI. 15. Kmečka hiša velike, 68 ha, in nekdaj bogate, a danes propadajoče kmetije M e ž n a r, 670 m, 
na Setnici na jugozahodnem pobočju Polhograjske Grmade, ima veliko značilnosti tipa hiše v 
Škofjeloško-cerkljanskem hribovju, kakršno sta prikazala Vurnik in A. Melik. 
rovski Vrh nad Gorenjo vasjo, v Logaških pa, poleg Zaplane, še Lavrovec, Hotenjske Ži-
brše, Praprotno Brdo in Ravnik. Skoraj vse kmetije so bile opuščene po zadnji vojni. V 
perspektivi pa čaka podobna usoda nadaljnjih okoli 8% neperspektivnih kmetij v celotni 
obravnavani pokrajini. Največ teh je v osrednjih Polhograjskih hribih, od tega v Rovtu tre-
tjina tamkajšnjih kmetij, na Selu celo dve petini, na Planini dobra petina, na Brezovici pa 
celo polovica. Za približno dobra dva odstotka je manjši delež neperspektivnih kmetij v 
Logaško-žirovskih Rovtah, kjer bodo najbolj prizadete vasi Praprotno Brdo, Žirovski Vrh 
nad Gorenjo vasjo, Fužine, Ravne, Breznica, Lavrovec, Rovtarske Žibrše in Žirovski Vrh. 
— Znanih opuščenih in neperspektivnih kmetij je v obravnavanih regijah nekaj manj kot v 
dosedaj proučenih področjih hribovskih kmetij po Sloveniji, kjer je v povprečku pri obeh 
kategorijah njihov delež okrog ene desetine obravnavanih kmetij. 
LITERATURA 
B 1 a z n i k, P., 1935, Kolonizacija Poljanske doline. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 
XVI/1935, 1—62, Ljubljana. 
G a m s , I., 1984, Hribovske kmetije Slovenjegraškega Pohorja. Geografski zbornik XXIII/1983, 
141—199, Ljubljana. 
11 e š i č, S., 1938, Škofjeloško hribovje (geografski opis Poljanske in Selške doline). GV XIV/1938, 
48—98, Ljubljana. 
11 e š i č, S„ 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela SAZU, 2, Ljubljana. 
K o v a č i č, M. s sodelavci, 1982, Stanje in možnosti razvoja kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih. 
Sodobno kmetijstvo, letnik 15, 428—432, 482—484, Ljubljana. 
M e z e D., 1960, Nekaj o hribovskih kmetijah v Gornji Savinjski dolini. Geografski vestnik XXXII/ 
1960. 157—173, Ljubljana. 
M e z e, D., 1963, Samotne kmetije na Solčavskem. Geografski zbornik VIII/1963, 223—273, 
Ljubljana. 
M e z e, D., 1965, Samotne kmetije v Lučki pokrajini. Geografski zbornik IX/1965, 183—244, 
Ljubljana. 
M e z e, D., 1969, Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline. Geografski zbornik 
XI/1969, 7—97, Ljubljana. 
M e z e, D., 1980, Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Geografski zbornik 
XIX/1979, 7—99, Ljubljana. 
M e z e , D., 1981, Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju. Geografski zbornik 
XXI/1981, 73—115, Ljubljana. 
M e z e , D., 1982, Hribovske kmetije in tržna proizvodnja. Geografske značilnosti preobrazbe slo-
venskega podeželja (gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letnici Geografskega društva Slo-
venije), 68—75, Ljubljana. 
M e z e , D., 1983, Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage. Geografski zbornik XXIII/ 
1983, 99—138, Ljubljana. 
N a t e k, M., 1984, Hribovske kmetije v vzhodnem delu Dobroveljske planote. Geografski zbornik 
XXIII/1983, 201—271, Ljubljana. 
R o b i č, T., 1980, Stanje kmetijstva v občini Logatec (elementi in strokovne osnove za prostorski 
plan — kmetijstvo). Elaborat, 47 str., tipkopis, Logatec. 
S t a n j e i n m o ž n o s t i razvoja kmetijstva v občini Škofja Loka, 1979, Kmetijski inštitut Slove-
nije, 135 str. + IX str. prilog. Avtorja: Č u d e n Jože in G 1 i h a Slavko s sodelavci, Ljubljana. 
S t a n j e i n m o ž n o s t i razvoja kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih, 1981, Zavod za ekonomi-
ko kmetijstva, 153 str. + VII str. prilog + XVII tabel. Avtorji: K o v a č i č Matija, G e r m e k 
Vera, R e d n a k Miroslav, V e r b i č Janez, Š i l e Jože, F i š a k o v Miloš s sodelavci, 
Ljubljana. 
O b 1 a k - P o 1 a j n a r, M., 1959, Logaška kotlina kot geografska individualnost. GV XXXI/1959, 
19—45, Ljubljana. 
O r o ž e n A d a m i č , M . — K o l b e ž e n . M., 1984. Neurja in poplave Poljanske Sore v letu 
1982. Geografski zbornik XXIII/1983, 303—319. Ljubljana. 
O c e n a s t a n j a in predlogi ukrepov za razvoj hribovskega kmetijstva v Sloveniji, 1980, Kmetijski 
inštitut Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR 
Slovenije. Delovno gradivo. Ljubljana. 
MOUNTAIN FARMS IN THE POLHOV GRADEC MOUNTAINS, ITS NEAR 
SURROUNDING COUNTRYSIDE AND IN NEIGHBOURING ROVTE 
S u m m a r y 
The present study is a part of the long-term research project »The Geographical Investigation of 
Mountain Farms in Slovenia« to be carried out by the Anton Melik Institute of Geography. It deals 
with two characteristic mountain areas where are to be found mostly solitary mountain farms, small 
hamlets, and only three clustered villages. The Polhov Gradec Mountains with the near surrounding 
countryside and Zirovske Rovte are in the region of the central Slovene sub-Alpine mountains, while 
Logaške Rovte is already a part of the karst plateaus of Notranjsko. Following the established guide-
lines there were included into the investigation 764 farms existing in 70 mountain settlements: in the 
central part of the Polhov Gradec Mountains there are 233 farms, on the right side of the river Poljan-
ščica 104, in Logaške Rovte 214, and in Žirovske Rovte 213. 
The territory under discussion is composed mostly of permeable Triassic dolomites and imper-
meable Werfenian and Permian-Carboniferous strata. The Polhov Gradec Mountains and the large 
part of Logaške Rovte are composed of dolomites and Werfenian strata — these are the central and 
south-western parts of the investigated territory, whereas in the northern and eastern parts of it the 
Permian-Carboniferous beds predominate. Intensive tectonics, a dense hydrographic network, and 
considerable amounts of precipitation led to the formation of a dissected relief with strong relief 
energy that was also reflected in the inclination of rural ground (cf. Map 1). This is especially the case 
in the central Polhov Gradec Mountains and in the west on Mrzli vrh and Žirovski vrh, where the 
territory is at its highest altitude and where the solitary farms are located up to even 1000 metres of 
the altitude. Most of the farms are on the sunny slopes and on the lower-lying plateaus of Logaške 
Rovte, where the impermeable rocks predominate with an abundance of drinking-water — spring 
water. Much thinner is the population on the climatically unfavourable shady slopes and on the 
dolomitic karst plateaus because of the shortage of drinking water. 
Despite certain advantages enjoyed by the treated farms for the last few decades (electric supply, 
road connection with the valley, possibility to buy agricultural machinery, favourable credits), the large 
majority of them cannot make living out of farming only. One of the main difficulties is small land-
tenure (cf. Tables 2 and 2a), which is in the treated territory— in comparison with the Slovene moun-
tain areas studied so far — on an average among the smallest ones. Only few settlements and some 
individual farms are here an exception. It is surprising that there in the highest regions of the territory 
(Mrzli Vrh, Goli Vrh, Žirovski Vrh, Lavrovec) the farms are among the smallest ones. In comparison 
with other mountain regions the farms here have little forest, and therefore also relatively small yearly 
cut — on an average c. 45 cubic metres (with just a good half of conifers), but they have, on the other 
hand, quite a lot of rural ground, on an average approximately 10 ha., which favours the growth of the 
cattle-breeding. This is also reflected in the figures: the farms have on an average 9 head of cattle, that 
is for Slovene mountain farms a relatively high number; details are given in Tables 3 and 3 a. 
The steep slopes are making improvement of the agricultural mechanization difficult. Almost 
every farm has a mowing machine, full 75% of them a tractor, full 40% a loading trailer, but a silo 
only about 20% of the farms. Market orientation of the farms is increasing. Milk is sold by a third of 
the farms, approximately 7000 litres per year, slaughter cattle by over half of the farms, thus, an indi-
vidual farm sells on an average 1000 kilos of meat per year. 
On an average approximately five persons live on a farm — 55% of them are farmers. About 
60% of the inhabitants are active, c. 12% are 65 years old and older, and the other are under school-
age and school-age children. There comes only 1.6 of the effective agricultural labour force per farm. 
The construction of roads and the possibilities of employment in non-agricultural activities have 
mitigated the intensive depopulation from the mountain regions. This is reflected in the increase of 
shere of the mixed farms, to one third, with the simultaneous decrease of pure farms, of which there 
are in the territory under discussion just about 30%, the remaining full third are so-called half-pure 
farms. The percentage of farms with prospective development is full 40 (prospective farms), of pro-
spectless ones about 8, and of known abandoned farms 7. The percentage of farms, which are settled 
in succession, is 40, but 7 % of the farms have no successors. 
This is a general situation in the whole territory under discussion. There are already noticeable 
differences among the individual four regions, but they are yet more visible between some settlements 
and individual farms. Only a few more outstanding settlements will be mentioned here. Among the 
major ones there are Petkovec in Logaške Rovte, Mrzli Vrh in Žirovske Rovte. Setnik and Šentjošt in 
the central Polhov Gradec Mountains, and among the minor ones there are Hlevni Vrh and Ravnik in 
Logaške Rovte, Breznica in Žirovske Rovte, and Vinharje on the right side of the river Poljanščica. 
Almost in all respects they are considerably above the average (cf. Tables 2, 2a to 5, 5a). Among 
them Petkovec is the best developed settlement, economically and socially, and it also leads in the 
share of new houses and in modernization of households. 
KAZALO 
I z v l e č e k — A b s t r a c t 7 (3) 
1. U V O D 9 (5) 
2. N A R A V N O G E O G R A F S K E O S N O V E 13 (9) 
2.2. Kamnine in relief 13 (9) 
2.2. Ekspozicija in nadmorska višina 14 (10) 
2.3. Kmeti jsko zemljišče in kmečki dom 17 (13) 
2.4. Nagnjenost oz. naklon kmetijskega zemljišča 18 (14) 
2.5. Preskrba s pi tno vodo 20 (16) 
3. S E S T A V A Z E M L J I Š Č A IN POSESTI 2 1 ( 1 7 ) 
4. E L E K T R I F I K A C I J A IN K O M U N I K A C I J E 28 (24) 
5. G O S P O D A R S T V O 31 (27) 
5.1. Poljedelstvo 3 1 ( 2 7 ) 
5.2. Živinoreja 32 (28) 
5.3. Kmeti jska mehanizacija 39 (35) 
5.4. Kmečki turizem 43 (39) 
5.5. Modernizacija gospodinjstva 44 (40) 
6. P R E B I V A L S T V O 46 (42) 
7. K L A S I F I K A C I J A KMETIJ 52 (48) 
8. S P R E M E M B A F I Z I O G N O M I J E K M E Č K E P O K R A J I N E 59 (55) 
9. S K L E P 62 (58) 
L I T E R A T U R A 68 (64) 
M O U N T A I N F A R M S IN T H E P O L H O V G R A D E C MOUNTAINS, ITS N E A R 
S U R R O U N D I N G C O U N T R Y S I D E A N D IN N E I G H B O U R I N G R O V T E (Summary) ....69 (65) 
SEZNAM TABEL 
Tabela 1. Povprečna nadmorska višina kmečkega doma 16,17(12,13) 
Tabela 2. Sestava zemljišča, velikost posesti in lesni etat — povprečno na kmetijo 22,23(18,19) 
Tabela 3. Stanje goved in konjev, zadrugi oddanega mleka in goved (povpr. na prodajalca), 
pomembnejš i kmetijski stroji in drugo (povpr. na kmetijo) 33,35(29,31) 
Tabela 4. Prebivalstvo 47,48(43,44) 
Tabela 5. Klasifikacija kmetij 53,56(49,52)