PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO P W I ORJE Wl!l - UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI l, I KAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ae vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 • Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v 4.rini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414. 792. 1440 jugolir; FLRJ: 65.165,330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156: Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. Cena 10 lir - 6 .jugolir - 2.50 din TRST sreda* 15. oktobra 1947 Poštnina plačana v gotov .ni Sp d.zion- m abbon. postale ^fcev. 720 tokovna konferenca predsednika tov, pogassija ljudstvo ima pravico in dolžnost iiorai sodelovati v vseh lavnih ustanovah Jčeraj 0b 16.30 Je imel pred-“tik SIAU tov. Pogassi in-£rvJu o udeležbi SIAU y javni »Pravi STO. Tov. Pogassi Je >°r te gnano javnosti, je bilo jjj 9nJe naše udeležbe v upravnih 11 lit * P°svetovalnim značajem, ,j ustanovila ZVU, in v jav-* °8' STO na splošno, po na• Državljani STO-ja zahtevamo vstop v javne ustanove, da se ta~ začne aktivno ih plodno sodelovanje v interesu prebivalstva izjavah izčrpno obran- tedaj zelo negotove. , —• oi toftoinjA 'kino. emo tudi če razloge, iz jjJ9 ‘mo sprejeli izrecno vabilo j/Bnifcn Carnesa, višjega častni-citilne zadeve, za sodelovanje ^^tanovuh. Naj bo kakor koli Oh t>0v*fl sP°ročil, ki jih je dal v °čra polk. Gardner, komisar ■t#« potrebno še enkrat pou-^ Uaie stališče, posebno pa po-tjjJ sf,j ‘imiob, jfa je ustvarila da ljudstvo kot velika, strnjena in 1 ^e! taTnen° Ifkdskih oblasti, ki aktivna množica, ki se zaveda suo-\ * iiroke zakonodajne in iz-1 jih pravic in svojih zahtev, kontno i ta/,j lice v skladu s težnjami sodeluje v javnih ustanoiah, iz ka-ei>ami ljudskih množic, ki ] ter ih ga je fašizem več kot dvajset D Ifslto za prijsle jsivo s slovanskimi državami New York, 14. — Na banketu, ki ga je organiziral slovansko-ameriški kongres, je senator Pep-per ostro kritiziral vlado ZDA, ker je zatajila potsdamski dogovor. Na padal je tudi imp rialiate, ki želijo obnovo Nemčije, da bi se njene si la posluževali proti vzhodn tn državam. Čeprav Pepper ni neposredno omenil Fosterja DulLsa., .« dejal, da zavzemajo danes glavn: podporniki ameriških monopolov, ki so svoj čas, nudili vso podporo nacizmu važna mesta v vladi ZDA. Na banketu so govorili tud' drugi govorniki, med katerimi bivši podpredsednik Wallace. ki je po udaril velike zmage slovanskih narodov posebno v Jugoslaviji. Potrebno je ojačiti napore za prija tMjstvo med ameriškim ljudstvom in slovanskimi narodi, je zaključil Wallace, ker ZDA potrebujejo prijateljstva dinamičnih ln naprednih držav. Negacija FLRJ se poteguje e v taboriščih na Cipru ^Žid Vr- v s,nski izjavlja, da bi *mala skupščina' sluzila namenom 0,nih hujskačev - OZN indirektno priznava Marshallov načrt * Sišit?'lcces«, 14. — Švedska in fv,^ele8acija »ta v kemi-'-Jo 8^'no predložili skupno da. ’ s ltatero naj komisija iz osnovna načela, i.Ovni V 8°Jflasrcin priporočilu He kcmiaMp lrnUni* ti.Hi I > '“iti« komisije, kakor tudi ^ br>V»na^rtu Priporočil, frca 'V 1 J komisiji glede bodo-V 4 v Palestini. <,elu te resolucij*, samo po ZDA, j 3 vse-‘ W, R ‘Poročilo za ustanovitev 'to, j Pododbora, ki bi imel Vim,.6*11 natančen načrt gle-Ve Pa'®stlne. muslimanskih bra- ‘ 60i amh.b-i u.i -u 11 CH i. C*ht arabski ligi poziv, v va od lige sklep, d« Vse arabske države Si?*'*«7 Liga naj oada- oritntalne in ostale ^ave, naj sledijo teta „ .. n govoril angleški ia- 1 'jta i« an°c Crossman n iz \ \ , Po»t.ai??,ežlta politika v Pa-* f. v« v>*a Anglijo v nasprol- } 1 • (J * Kta svetom. Cross- f rC1'!! l*1^®1’ lan J« končal re fV9 “Odo Angleži zapusti! člas* angleške iti .“lij) , Rltovalncga odbor« ^i>. ](! 'tritlziral postopanje i! 80 dohavill Arabcem ItS.ita, ZDA .erožje, Fr, d 'JS| *.k revije »Nation*, da ne bi razpravljala o vprašanjih, ki b! bila na dn-vne*n redu Varnostnega sveta. Začasna komisija bi sestavljala poročila in dajala smernic« glavni skupščini, dalje b' zbirala material o vprašanjih glede vzdrževat.ja miru in varnostr, nadzirala bi uporabo navodil glavne skupščine ter napravila poročilo za prihodnjo glavno skupščino. Vsi poizkusi Dullesa, s katerimi f- hotel zmanjšati učinek' In namen svojega predloga, niso zalegli. m Višinski mu je kratko odgovo ril, da Sovjetska zveza odklanja ustanovitev te *majhne skupščine», kakor jo predlagajo ZDA, k.r ln majhna skupščina služila samo vojnim hujskačem, poslabšala položaj OZN in jo upropastUa. Gospodarska komisija je zavrnila pr dlog Poljske, s katerim je zahtevala, r.aj OZN ne prizua nobenih drugih organizmov za reše-v&nje gospodarski h ln soc'alnih vprašanj razen OZN. S tem, da je bil ta predlog zavrnjen, je OZN indirektno priznala Marshallov načrt. j U \\ ■ja ’ hi morali veJi-*iočin tiraU in 80(1115 kot StSllu001'*01™' ',fc® dele ga V v Poro(fi°'"’l)Hi komisiji ta O0«**/ ,, °» v katertm zaK S ne*n'>*n'k raz - Olpr-, Duiiieg J« v po Sl>l v Palestim. hSJ>t Duilles j« v komisija glavne Jo predlaga Mai ta\|VSake*ra Prihodnje- dareu®8va'a vprašanj* skupščin« in Boris Kidrič spre*el mad amko delegacijo Beograd, 14. — Člani madžarske t'ej r.amene ter stavb za industrijska podjetja, med katerimi več tovarn. Letos so začeli gradnjo 16 hidroctntral. Zgradili bodo tudi 240 km vodovodov, 120 km železnic in 700 km novih cest. Veliko pažnjo posveča načrt izboljšanju življenjskih pogojev ljudstva, ki »> bodo v letu 1947 izboljšali za 45%, leta 1948 pa zn 55%. Za zgradnjo stanovanjskih Hiš in kulturnih ustanov je v prvem letu določenih 10 milijard levov, v dru-gfm letu pa nad 12 milijard levov. Zmasa ljudskega Moka v Rimu Kljub klevetam fašistične reakcije so demokratične sile na pohodu - Ameriško izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Italiji Rim, 14. — Pri nedeljskih občinskih volitvah je zmagal ljudski blok. Doltcnčni podatk; so sledeč1: ljudski blok 208.566 glasov (lansko leto 1S9.038); krščanska demokra-c ja 204.247 (lansko leto 103.780); qualunquisti 63.472 (lansko leto 106.587); republikanski 36.701 Gensko leto 40.323); monarhisti 32 631 (lansko leto 36.072); saraga'ovci 24.967; fašisti M. S. L (italijansko socialno gibanje) 24.620; llbeialci 11.683; Patr‘ssiJeVi fašisti 10.320; druge manjše stranke 6238. Razveljavljenih je bilo 24 371 glasovmc. V političnih krogih poudarjajo, da je ljudski blok dobil 19.000 glasov več kakor lansko leto ir. to kljub odpadu saragatovcev, ki so bili lansko leto še v tem bloku. Kljub klevetniški propagandi desničarskega in fašističnega tiska proti delavstvu in kljub koaliciji fašistov, liberalcev, qualunquistov, demokristjanov in saragatovcev, ki so skušali za vsako ceno preprečiti to zmago. Dopisnik lista «News» iz Rima piše, da skupina ameriških inženirjev dela tajne pr'prave za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Emiliji. Poročajo namreč, da so tam važna petrolejska ležišča najboljše vrst«. Razen tega imajo Američani namen zgraditi velike čistilnice v Bariju .n Livornu za petrolej s Srednjega vzhoda Jn iz Italije. VoraSanje bivših kolonij Iz Londona prihaja poročilo, da so se namestniki štirih zunanjih ministrov, k. preučujejo bodočo ureditev bivših jtaijanskih kolonij, sporazumel; glede navodil, ki jih bo preiskovalna kom'sija debila na pot po italijanskih kolonijah. Ta nivo-dlla vsebujejo točno vsebino pe'z-vedb, ki jih imajo ugotoviti med domačini v kolonijah. Komisija mora tudi upoštevati mišljenje pre-b valstva glede bodoče ureditve bivših italijanskih kolonij. Komisijo bodo sestavljali predstavniki štirih velesil, dalje štrje svetovalci in pet do deset oseb tehničnega osebja. Komis'ja mora zaključiti svoje delo in predložiti poročilo najkasneje do 1. Junija 1948. Kakor je znano, predvideva Italijanska mirovna pogodba, da se mora vprašanje italijanskih kolonij urediti v enem letu po ratifikaciji. Nennljevo sta išCs do KPI aeizpreaienjeno Rim, 14. — Deiies zvečer so ae sestali predstavniki italijanske komunistične in socialistične etra n-' ke. Razpravljali so o dogovoru glede skupne akcije obeh imenovanih strank. Sestanka so se med drugimi udeležili Togliatti, Scoccimar-ro, Nenni, Basso, itd. Po poročilu »Anse* niso med obema strankama po zborovanju predstavnikov komunističnih strank v Varšavi in z ozirom na ustanovitev informacijskega urada v Beogradu nastali nobeni novi momenti, ki bi motili dosedanje odnose obeh strank, odnose, ki se ne bj izpremeuili tudi zaradi prlstopitve socialistične stranke k eventualni novi scciaili-stični Internacionali. Tsaldaris fe vohunil za A'emce in Italijane Atene, 14. — Radio demokrafčne vojske poroča, da Je vrhovna ko-menda demokratične vojske .zdala odlok, ki proglaša moratorij vseh kmečkih dolgov za tri leta zaradi suše m zaradi terorističnih akcij minarhofašističnih tolp, k; so na tisoče kmetov prlsUile, da zapust'jo svoje domove, ter zaradi velikega padca cen poljedelskim pridelkom, ki ga je povzročila polit' ka vlade. Glede pisanja monarhofašistične-ga tiska o sestavi »komunistične vlade« v grških gorah poroča isti radio, da so te vesti tendenciozne. Monarhofašist čni tisk je namreč pisal, da se bo «nova komumstrina vlada« sestav.la po navodilih »nove Kominterne«. Te vesti, poudarja ra-d'o. širijo z namenom, da opravičijo ukrepe, ki jih je zadnje dni podvzela grška vlada v Atenah in Pireju. Bivši poveljnik madžarskega glavnega štaba general Istvan Utassv, ki je sedaj ujetnik v Sovjetski zvezi, je izjavil, da je grški zunanji mm ster Tsaldaris med vojno vohunil v korist Madžarske Moskovski radio je oddajal nismo o-menjenega generala, k. trd., da je leta 1943 prejel in izročil itaVjan-skemu in nemškemu glavnemu štabu informac'je, ki jih je dal Tsaldaris o britanski vojski na Bližnjem ln Srednjem vzhodu -n o načrtu za zavezniško izkrcanje v Grčiji yi A.baniji. | Stavka vozačev v Parizu Pariz. 14. — Za-adi stavke del&v- ‘ cev in nameščencev na parški podzemeljski železnici in na avtobusih Je dobil Pariz danes docela drugo lice. Ceste so prepolne kolesarjev, osebn h avtomob lov m kamionov. Vlada je ukazala policiji, naj zasede avtobusne remize. Tovorne avtomobile vodijo civilisti in vojaški vozači. Vojska je dala na razpolago nad 1000 vojaških kam o-nov, da na ta način vsaj deloma nadomesti prevoz množic. Vladni predsednik Ra mad'er Je po radiu govoril o tej stavki. Pariški tisk komentira tudi danes ta dogodek. »Humanitč« piše, da ni pr'p'sati golemu slučaju oč;tno povezanost nedeljskih govorov Blunia, De Ganila in drugih proti komunistični stranki. Blumu je laže obrekovat; komuniste, kakor pa dokazati obtožbe. Delavci tovarn »Renault« so danes soglasno sk’.en'li, da bodo pri- RIM. — Pred posebnim porotnim sodiščem v Rimu se bo jutri moral zagovarjati knez Valerio Borghtse, v T„ skltD so SI).e,eli k; je obtožen veleizdaje, ker je bil ce‘1 stavkat.. la skltp so sp.e.en MUKDEN ODREZAN odi ostale (Kitajske Splošna ofenziva ljudske vojsko se uspešno nadaljuje • Ameriški imperializem neposredno podpira državljansko vojno Mukden, 14. — Ofenz'va kitajske ljudske vojske se nadaljuje z uspehom. Mukden je povsem odrezan od ostale Kitajske, in ljudska vojska je zavzela vso bližnjo okolico. Mesto, ki Je bilo važno industrijsko sred šče, živi sedaj zelo primitivno. Več.na tovarn Je zaprtih, ker larja, je ljudska vojska prekinila elek- dolar trične vode. Ceni živil se je zadnjih 15 dneh podvojila. Premožnejši prebivale! so zapustili mesto z letali, veliko Število pa se jih je pridružlo ljudski vojski. Prebivalstvo z napetostjo pričakuje velike bitke na mandžurski planjavi. C.ingkajškova vlada se zadnje čase. kakor poročajo listi, pogaja z ameriško vlado za novo posojilo. Neki Ust piše, da bodo »pripravljene načrt« polagoma začeli izvajat:«. Na Kitajskem se na splošno čutijo posledice ofenzive ameriških ekspanzionistov v zvezi z kuomlng-tangovo reukciomrno kliko proti rtsraščajoč.m demokratičnim s lam kitajskega ljudstva. Državljanska vojna, ki Jo je izzval kuomintang in ki jo neposredno podpira ameriški imperializem, nalaga ogromne stroške. ki j h mora nositi k tajsko ljudstvo. Ogromni vojaški izdatki so povzročili inflacijo in posledica tega je stalno padanje kitajskega do-Letu 1937 je veljal ameriški 3 kitajske, v septembru t. 1. pa je bilo treba plačati za ameriški dolar 4500 kitajskih. Zaradi inflacije so cene silno narastle. Poleti leta 1947 so bile cene 31 tisočkrat večje k . kor predvojne. Povsod vlada lakota in oborožene tolpe kro-2 Jo po deželi. Po kapitulac'jl Japonske Je ameriška vlada dovolila kuomintangovi vladi posojila pod težkimi pogoj',. Pred kretkin so ZDA prodale Kitajski 281 vojnih ladij ln oborožile 60 kuomlntangovlh divizij. V zameno za to so sl ZDA s »prijateljsko pogodbo o trgov ni in plovb!« v novembru 1946 pridržale pravco nad kitajskim rudninskimi viri in tudi pravico do gradnje letalskih oporišč. Ameriške družbe na Kitajskem se pola&ftajo petrolejskih vrelcev, premogovnikov, delajo širokopotezne gradbene načrte in poplavljajo Kitajsko z blagom majhne vrednosti, da s tem podpirajo ameriško industrijo. ' V zameno za 11 vojaških oporišč na Kitajskem so ZDA obljubile epremo 20 kuomlntangovlh d-vlzij, zajamč le posojila kuomintangove-mu rezitru ter obljubile .dobavo letal in orožja. Za vse to prodaja kuomintangova vlada neodv snost Kitajske in mir kitajskega ljudstva. Nemške antifašistične stranke za pleb »cit v Posarju Berlin, 14. — Novoizvoljeni de-ž ini zbor v Posarju bo v kratkem sklepal o načrtu nove ustave. Združeni odbor protifašističnih demokratičnih strank v sovjetski coni Nemčije je s tem v zvezi poslal političnim strankam v Posarju spomenico, v kateri Jih poziva, nsj ne nasedajo propagandi, ki obljublja posarsk:mu ljudstvu ugodnosti v primeru priključitve njihove pokrajin« Franciji. Imenovani odbor vabi zaradi tega nemške posavske stranke, naj vztrajajo za izvedbo plebiscita. Posarje, tako zaključuje spomenica, mora im tl možnost od ločatl na demokratičen način in z ljudskim glasovanjem o svoji pripadnosti. podpoveljnik glavnega štaba faši-:na predlog zastopnika delavstva stične republikanske mornarice la tovarne «Renau.t» »n zastopn.ka jvoveljnik X MAS, j delavcev ir. nameščencev Metro-a. Hulskasif® reakcife proti »iucsoslaiviji Wall S rset se poslužuje vlade čilske republike za Izvedba svoi b eksganzionističnih načrtov Buenos Aires, 14. — Jugoslovan-1 cgrožati tudi to iastn no Jugosio- ski predstavnik v Argentini, g oe-ral Pirc je na tiskovni konferenci protestiral proti obtožbi čilske vlade. Izjavil je, da to ni ne prvo ne zadnje izzivanje, ki ga organizira mednarodna reakcija, in protestiral proti zadržanju nekaterih funkcionarjev argentinske policij* do dveh diplomatičnih uradnikov, ki so bili izgnani iz Ciieja. General Pirc je odpotoval z letalom v Beograd, da poroča o dogodkih. V zv zi s čilskim vprašanjem, ki je imelo mednarodni odmev zara d; prekinitve diplomatskih odnosov s Cilejera, objavlja »Borba* članek pod naslovom »Gangsterska diplomacija*. Članek piše, da ima čilska vlada, kljub temu da je figura druge vrste, ravno tako odvratno vlogo kakor njeni mandahti. C islta vlada je opravičila svoje ravnanje z izgovori, ki pomenijo klevete proti Jugoslaviji. Čilska vlada govori o nekaterih Jugoslovan h, ki so prišli v Cie brez potnrga lista. Gre za vanskih državljanov. List poudarja dalje, da so sprožili ostro kampanjo, da bi omilili udarec, ki jim ga je zadala varšavska izjava, in Wali Street se sedaj poslužuje čilske vlade za izvedbo svojih ekspanz;on'stičnlh načrtov. ZUliacus za sporazum s Sovjetsko zvezo Moskva, 14. — Skupina laburističnih poslancev, članov britanskega parlamenta je 7. oktobia pod vodstvom poslancev Zlllacusa prispela v Moskvo. Ogledali so si razne zanimivosti in ustanove. 13. oktobra Jih Je sprejel Molotov. ZUliaeufl je izjavil, da ima namen pri prihodnji razpravi o zunanji politiki v parlamentu in tudi v laburistični stranki znova sprožiti vprašanje angleško-sovjetskih odnosov. Z'il:acus Je dejal: »Jaz in moji prijatelji bomo desničarskim laburistom postavili sledeče vprašanje: »Ali se hočete ali ne pogajati cem, vojnim zločincem, četnikom ln ustašem; ti potni Isti imajo vizum čilskega poslaništva v R.mu, zaradi česar je iuffoslovensVa vlada tudi protestirala pri čilski vladi. S tem je dokazano, da v Cile ti so prišli komun sti, pač pa jugos.ovan-Skl fašisti, sovražn‘ki nove Jugoslavije. Glede na obtožbo, da Jugoslavija ustvarja v Južni Amerik' epoz'riško strujo prot: ZDA ter da orga-nz'ra stavke v podjetj'h, ki so last ZDA, ugotavlja Ust, da je nesm;-seine govorit' o Jugoslovanskem > grožanju čilske neodv.snosti, ki jo j p Wal} Street že zdavnaj uničil, kajti Američeni so vlož-ii ogromne kap’tale V Ciieju, m sicer v razmerju 320 dolarjev za vsakega čilskega državljana. Industrija bakra, sol'tra in premoga je v ameriških rokah. 83% industrijskih družb je v tujih rokah. Nad 70% kmetov nima zemlje. To so uspehi tujega vmešavanja v Clleju. Glede komunist.čhh celic ugotavlja list. da gre aa navadne kulturne krožke, ki vodijo zakonito delovanje že nekaj desetletij med ju-gcslovansk mi delavci. Poudarit, je treba tudi, da živ'jo Jugoslovan: na področju Magagnanes kompak'no. *o je na področju, kjer so med drugim odkrili petrolejska ležišča. Logično je, da skušajo sedaj s silo potne liste, izstavljene v Itsliii in , . K«. »rta*. iJSTATSTfŽB nadaljevati z delom za razkol med demokratičnimi silami?« Hočete U podpirati politiko miru in prijateljstva s Sovjetsko zvezo, ki bo Veliki Britaniji omogočila rešiti njena neodvisnost, ali pa mislite nadaljevat! z vašo polifko, k; bo spravila Anglijo na državo tretjega reda in Jo dovedla do vojne?« ZUliacus se Je nato izrekel za nadaljevanje trgovinskih pogajanj med Anglijo in Sovjetsko zvezo in 'zjavil, da so ta pogajanja možna in zaželena. Srčce z žigosanja Opčine. Policijska postaja. Mladenič 10 let - Slovenec, doma iz Križa, čaka na vrsto. Dve tovarišici mu pojasnjujeta, da mora paziti, da mu ne bi zapisali, da je italijanske narodnosti. eOh, meni je vseeno, podpisal bom. kar bodo napisali.» Mladenič pride na vrsto in na vprašanje poVcaja: «Poklic?s, odgovori: a&tudent bogoslovja.# ln to ni posledica raznarodOvar nja semeniičnikov po ukazih Santina in Margottija in njegovih italijanskih in slovenskih hlapčevi f (Nadaljevanje sl<^> Močnika Je fašistični škof Msr-gotti postavil v Solkanu za župnika že nekaj mesecev pred priključitvijo Primorske k Jugoslaviji. Njegova navzočnost se je takoj čutila: prej enotno ljudstvo se je začelo razdvajati, organiziral je razna ženska društva (Krščanske matere, Marijine družbe), ki so imela skrivoma sestanke. Ko so ljudske organizacije pozivale mladino na udarniško delo za regulacijo Lijaka, je on namenoma prirejal razna romanja na Staro goro, na Sveto goro itd. Ko se je vse Slovensko Primorje pripravljalo na festival na Lijaku, da tam proslavi svoj največjl praznik končne osvoboditve in priključitve k svoji domovini, je Močnik alarmiral vernike z organiziranjem priprav za nekakšno svoje svečano ustoličenje, ker je ravno takrat hotel na svečan način začeti svojo misijo apostolskega administratorja. Jasno je, da jo Vse to delal po Margofjevih direktivah in hotel s tem omedlltt praznovanje tega velikega zgodovinskega dneva priključitve. Vse to je ljudstvo takoj sprevidelo in ni dopustilo, da bi kdor koli kalit ta dan naše zmage. Zato ga je vrglo takrat prvič čez mejo kot protinarodnega elementa. V Gorici Je šel seveda takoj k »vojemu gospodarju fašistu Mar-gottiju in oba sta šla k goriške-mu prefektu na. obisk. Tam so po triurnem posvetovanju sklenili, da se Močnik na vsak način vrne v Solkan. Ia res nelteg* dne se je — ne ve se še kako — znašel ponovno v Solkanu. Začel je pisariti okrožnice, pastirska pisma, kjer je omenjal, da začnejo sedaj trdi dnevi za katoliško vero, namigujoč pri tem, da se morajo verniki pripraviti na nekakšno borbo, in jih hotel očitno tako pripraviti na odpor proti ljudski oblasti ter jih efanatiz'rati. Vzdrževal je skrivne zveze s fašistom Margottijem, pošiljal je nekega bogoslovca Sonca Rada k Margottiju, v njegovi hiši so se stekala razna pisma protinarod-ne duhovščine na pr. ono župnika Marca iz Ajdovščine naslovljena na pobegle narodne izdajalce, ki so sedaj v Rimu. Bil je v stalnem stiku z znanim narodnim izdajalcem duhovnikom Klincem, znanim Margottijevim hlapcem. Pri tem sta mu vneto in zvesto pomagala dekan Kretič in njegova kuharica. Dekan Kretič pa Je že star zakleti sovražnik slo-venkega ljudstva. Za časa narodno osvobodilne borbe, ko je bil župnik v Cepovanu, je ob kapitulaciji Italije uničil vse dokumente o fašistih in narodnih izdajalcih. Zato ga je že takrat ljudstvo Izgnalo z osvobojenega ozemlja, Nato je živel v Gorici, kjer se je držal Margottijevegn talarja vse do priključitve, ko ga je Margotti pcslal v Solkan k Močniku. Zaradi teh njegovih zaslug pa ga je Močnik takoj povišal v dekana. Kretičeva kuharica pa je kakor tudi on imela tajne zveze z Gorico. Našlo se je na primer pisemce sledeče vsebine, ki ga je pisala v Gcrico: »V nedeljo ni treba priti, ker je prenevarno, sem že imela sitnosti*. O vsem tem se Je po Solkanu in okolicj vedno bclj govorilo, in ljudstvo se je začelo vpraševati, kako je mogoče trpeti v končno svobodni domovini takšno leglo in ekspozituro M&rgcttijevlh hlapcev. V nedeljo 12. t m. Je OF Imela v Solkanu veliko predvolivno zborovanje, kjer se je zbralo nad 5000 ljud; za volitve v krajevne ljudske odbore, ki jih je bila anglo-amerlška uprava poskušala uničiti in preganjala naše ljudi ter pošiljala med nas domače Izdajalce, da bi j! pomagali pri raznarodovanju našega ljudstva. Glavni govornik tov. Dujc Albin je poudaril dejstvo; da so nam imperialisti iztrgali Gorico kot gospodarski kulturno-prosvetni in jolitični center, da bi nam onemogočili naš nadaljnji razvoj. Odtrgali so cesto v Brda, hoteč do-kazati, da Brda ne morejo živeti brez ta prometne zveze, Mi pa bomo zgradili Novo Gorico in jo navezali z Brdi k domovini. Ob silnem navdušenju ljudstva se je prijavil za besedo govornik, ki je omenil, da se kljub priključitvi skrivi v samem Solkanu človek, ki bi hotel po navodTh faš sta Margcttlja, hlapca in zveslega izvrševalca prej Mussolinijevih, sedaj pa anglo-ameriških impcriali-st!čn'h načrtov onemogočiti ln ovirati ponovni gospodarski dvig osvobojene Goriške, razbiti enotnost Uudstva, ki sl hoče zgraditi r.ov gospodarski in pol'tičnl center in s tern dokazati, da je sposobno živeti kljub vsem pod V m krivicam, ki so mu jih imperialisti prizadejali. Val ogorčenja se je dvignil med navzočo množ>a, ki Je poiskala Margottijevega slugo in ga — upamo — enkrat za vselej poslala tja, kamor spada. No,' Močnika pa poznajo zelo dobro mnogi pošteni slovenski duhovniki ln ne tajijo svojega nezadovoljstva z njegovim imenovanjem za »vojega novega cerkve-nega poglavarja. Med vsem du-hovništvom pa Je Močnik dobro znan kot eden najzveafcejŠth Mar-gottljevih hlapcev in vohunov. Zato ni čuda, da je znani gorV ški duhovnik prof. Ivančič, ko je zvedel za Mrčnlkovo imenovanje, dejal: »Kako •! je t* človek sploh drznil priti v Jugoslavijo?* PRIMORSKI DNEVNIK * *• 15. oktobra 1947. Tolaška oprava na] odgovori Nobena vlada in nobena doktrina ne zanilca nekih upravnih načel. Vi« vlade in vse uprave morajo zato dokazati z dejanji svoja dobro eoljo, da ta načela spoštujejo in branijo. C e se tedaj izkaže, da so se v vrhovno upravo vrinile osebe, ki ne zaslužijo zaupanja VU, če se pojavijo in so se pojavili primeri samovoljnosti, zlorabe in podkupovati, a, mora VU to zatreti in po možnosti popraviti. Ko si je izbrala sedenja eaupna uprava STO-ja izvedence na vseh delovnih področjih, ustanovila pravne kontrole in posvetovalne urade, verjetno ni imela namena kršiti temeljna zakonska inče-la, ki so splošno priznana in uporabljena, ne da bi prevzela težke odgovornosti napram državam, ki jih ta zastopa. Pri tem mislimo na enakopravnost državljanov pred oblastmi in pred zakonom. Ta enakopravnost, katere nosilec bi morala biti VU do najvišje mere. je zopet odpovedala. Gre za skupino učiteljev, v katero se zaganjajo s krivično besnostjo. Za to skupino slovenskih in italijanskih učiteljev pa veljajo tudi posebni, pravni in moralni pojmi. Proti tem krivicam so pred meseci protestirali zastopniki vsega italijanskega in slovenskega učiteljstva brez razlike strank. Ze način, kako se je postopalo pri epuraciji, je nudila enim obsežne možnosti obrambe, prizivov >n neverjetnih oprostitev, proti drugim pa je služila ejmracija kot pretveza za uporabo samovoljnih ukrepov in sistemov, ki j’h ne uporabljajo niti proti zločincem, zasačenih na dejanju. Izdajajo se kazenske odredbe brez vsake motivacije, kvečjemu se sklicujejo na F. S. S. Ne smemo se tedaj čuditi, če je marsikdo predlagal, da se črta oni *F». Za ene: sprejem v službo, potrditev v službi, možnost priziva itd. Za druge pa premestitev v drug kraj ali pa na nižji položaj brez utemeljitve, kadar gre za Slovence, ki se ne pokoravajo malemu trasu* ki ga je postavil zavezniški funkcionar. ki res wi zapustil častnega spomina. Vprašamo vodilne osebe pri VU, ali so jim znane nezakonitosti in samovoljna politična preganjanja, ki nasprotujejo temeljnim pravnim načelom in nimajo niti videza korektnosti. Soglašate s tem, da veljajo isti zakoni za Slovence m Italijane j — Ali pozna VU trasa* in odobrava njegov despotizem? Ali odobrava VU sistematično pristranost na škodo najboljših slovenskih učiteljev, ki jih zlobno preganjajo s provokacijami in ovadbami o fantastičnem političnem delovanju, kakor za časa nacifašizma? Z zaupanjem pričakujemo tokrat skdrajšen odgovor z dejanji, ne z besedami. TRŽAŠKI DNEVNIK Sindikalna enotnost se bo uresničila tudi mimo voditeljev DZ Predvčerajšnjim zjutraj Je OOSS prenehal s svojimi sejami, k r De lavska zbornica noče, da bi se nadaljevale volitve za sindikalno enotnost. Ko je bil OOSS 1. novembra preteklega leta ustanovljm, Je to pomenilo veliko zmago za delavstvo, saj so se zavedali, da je le v enotnosti možnost za dosego vseh njihovih zahtev. Zato se ne smemo čuditi, če se sovražniki delavskega razreda niso sprijaznili s svojim porazom i>n že v prvih stikih med obema sindikalnima organizacijama so se začele porajati ovire, ki naj bi preprečile uresničenje enotnosti. Posledica teh spletk je, da .'e doslej volila samo ena tretjina delavcev. Tudj v tovarnah, kjer so bili ustanovljeni enotni odbori, so le nekateri izvrševali svoje funk-c'je. V mnogih podjetjih obstojajo enotni odbori samo po imenu, česar niso krivi Enotnj sindikati. Na predvčerajšnji seji so ES zahtevali, da bi bila prva točka dnevnega reda vprašanje sindikalne fuzije. Pri t m niso izražali le volje članov ES, temveč tudi članov DZ, k. so v mnogih primerih dokazali iskreno voljo po enotnosti. Voditelji DZ so še enkrat odklonili razpravljanje o tem vprašanju, češ da je treba, da se pr:j ustvari primerno ozračje. Pri tem 90 pozabili, da bi prišlo najprej do pomiritve, če bi se v OOSS-u potegovala za enotnost. Ce delavci vedo, da njihovi zastopniki v tej ustanovi niso sporazumni, tedaj je 'asno, da to ne mora prispevati k pomiritvi. Ne glede na to da določa oariški protokol, da se OOSS ustanovi predvsem zato, da čimprej privede do enotnosti delavstva. Kdor noče, da bi v OOSS-u razpravljali o fuziji, hoče vzeti tej ustanovi vso njeno življenjskost. In res je tudi eden izmed zastopnikov DZ priznal, da je bil OOSS ustanovljen v glavnem s tem namenom. Kdor pozablja ta dejstva, noče biti zvežt sklenjeni pogodbi in izdaja delavstvo. Razpravljanje o gospodarskih in tehnično pogodbenih vprašanj:h se lahko vrši med sestanki obeh organizacij izven OOSS-a. Te misli so predvčerajšnjem zjutraj na sestanku iznesli zastopniki ES, toda voditeljj DZ niso hoteli o tem ničesar slišati in njihova nepopustljivost je povzročila prekinitev seje. Toda akcija za sindikalno enot- nost se ne ustavlja. ES bodo porabili vsa sredstva, ki bi dovedla k enotnosti jn bodo podprla vse pobude v tem smislu. Že več m:secev tega so delavci v nekaterih tovarnah izvedli fuzijo. Pri tem so šli mimo svojih voditeljev. Korakati moramo sindikalni enotnosti naproti s sedanjimi voditelji ali br.z njih, in kjer voditelji ne stopijo na čelo množic, jih te množice pustijo za seboj. SLOVENCI, SKRBITE ZA SVOJEGA DIJAKA! DARUJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Z Apedita na razstava Razgrajači v Aguedota so se sinoči pojavili na Tržaški razstavi. Kakor ni težko uganiti, je bil predmet njihovega sdelovanjav za 3la vo in čast «ita!ianissimegar> Trsta — jugoslovanski del razstave. V oddelku za sadje in sadne proiz vede so ti nosilci dvatisočsedem-stoletne kjilture vtikali svoje u mazane prste v razstavljene vzorce marmelade, v oddelku,, kjer so razstavljene slovenske, hrvat-ske in srbske knjige, so te knjige odpirali in vanje pljuvali in počenjali druge njih in njihovih voditeljev dostojne čine. Policaji, parniki, vodstvo razstave, kakor tudi nadzorstvo vojaške uprave ni seveda opazilo ničesar... Ko so se vračali domov, pa so pobalini začeli legitimirati pce-dine obiskovalce razstave. Tudi tega policija ni videla. Do kdaj? Soli pri Sv. Jakobu sta popravljeni Včeraj dopoidne okrog 11. ure je so pri deiu zaposlili povprečno 80 za.-topnik polk. Gardnerja, poročnik delavcev. Skupaj je bilo opravljen h Monici uradno otvonl v Istrtki uli-, 23.920 delovnih dni. Celotni stroški ci cbe šoli, namreč Scipio Slataper j za popravilo so znašali nekaj nad in R. Timeus. Ni nam znano, kdo. 47 milijonov lir. vse je bil povabljen na otvoritev. | v poslopju Je ljudska in obrtna ker naš list ni prejel povab la da bj poslal svojega zastopnika na svečanost. Po šestletnem presledku Je šentjakobski okraj končno zopet prišel do svojih šol. 2e 1941. leta so obsežno poslopje preuredili v vojsško bolnico. Tudi Nemci so med svojo okupacijo imel: v n„em bolnike in ranjence. Letalsko bombardiranje 17. februarja je poslopje močno poškodovalo in šele proti koncu lanskega leta je VD dala nalog uradu za javna dela, da naj poskrbi za popravilo poslopja Popravilo Je trajalo leto dni ter Razpravi se nadaljujeta PIZKULTUKA Tekme v orodni telovadbi V nedeljo so se vršilS v Skednju tekme v orodni telovadbi. Tekmovanja so se udeležili atleti, ki so nastopili na balkanladi: Moški: 1. Stergar Miloš 111.34 točk, 2. Ja-rovski Vlado 97.36, 3. Dolgan Marijan 93,83, 4. 2erjal Marijan 87 76, 8. Relnhard Eni j 67,20, 6. M sesnel Silvan 60,82 točk. Zfr.ske: 1. Lavrenčič Devana 84.30 točk, 2. Lavrenčič Milena 83,80, 3. Jankovič Adrijana 82,29 4. Suban Neva 78,31, 8. Lenardon Renata 69,80 6. Macarol Egle 56 točk. Sodniki Periot Stanko. Cesar Franc, Sancin Karel, Ličen Zora in Krajger Breda. Tekme za nogometni pokal FLRJ Krlm-Murska Sobota 3:0; Garnizija Ljubijana-Lltija 7:0 (1:0). Finale mladincev Finalni pokalna nogometna tekma mladincev se Je končala z rezultatom : Enotnost (Ljub.)-Rudar (Trbovlje) 2:0 (0:0). Madžarska-Romnnija Nogometna tekma Madžarska: Romunija se Je končala z rezultatom 3:0 (3:1). Gorsko prvenstvo Slovenije na progi Flanina-Postojna V nedeljo 19. t. m. ob 14. bodo priredili avtomobilske tekme za gorsko prvenstvo na progi Planina- Proga Je dolga 5 kilometrov in ima po vsej dolžini dvanajst ser-pent n, od katerih nekatere v kotu 1800. Vzponi ;z serpentin so izredno ostri in dosegajo v nekaterih točkah kot 453. Madžarska osvojila balkanski pokal Z nogometno tekmo Bolgarija-Jugoslavija so bile zaključene nogometne tekme za balkanski pokal in je vrstni red naslednji: Na sodni razpravi, kateri predseduje kap. Lean.ng, b: morala govoriti kot obremenilni priči že znan' polkovnik agent Pagnotta in ing. Coassini, uslužben na uradu za Javna dela. Vendar pa ju n; b.lo. 2.) da morajo ostati obtoženci ves čas v Trstu .n 3.) da morata oba Amer'čana izročiti svoje potne liste policiji. Po nekaj minutnem premoru so spregovorili odvetniki, ki so deio- Vseeno pa ni razprava -.zgubila ni- ma za nekatere obtožence prečila česar na svoji privlačnosti. V ospredje vsega dejanja prehaja u-radnik na uradu za javna de.a Sonnblicher :n stari pretkani lisjak ing. Luppis, k. se je kot priča na razpravi o javnih del h št. 1. skuša! obnašati pot nekakšen dvorni norček in zmanjševati svojo odgovornost. Včeraj je namreč tož ite dr. Marcucci obtožil Sonnblicher ja. da je prekršil proglas št. 1. VU m paragrafe 479 in 510 .talijanskega kazenskega zakonika, ker Je s kapitanom Cockerhamom in z ing. Lupplsom ponaredil nek uraden obrazec za oddajanje javnih del. Pr: oddaj, del gradbenemu podjetju Navarri so izpolnili uradni obrazec kakor, da bi oddali delo podjetju na javni licitaciji, v resnici pa te licitacije za ono delo sploh ul bio. Tako se je krog tatov in sleparjev nekoliko razširil, kajti s tem je položaj ing. Luppisa, k: je bil naravnost odvraten na razpravi Javnih del št. 1, omajan. Na popoldanski razpravi Je sod šče zasedajo le nekaj minut. Ker Je b'l ptiča ing. Coassin. še vedno odsoten, Je ! gal: nižjo kavcijo zaradi pomanjkanja tekočega denarja, deloma da bi kavcijo izplačali tako, da bi legalni urad VU zaplenil dobro metja podjetnikov. Sodišče pa Je vse te predloge odbilo in ostalo pn svoji odločb:. Predsednik sed šča se je namreč postavil na stal šče, da so Branjevci stavkajo Branjevci v pokritem trgu v ul. Carducci, na Ponterossu, pri Sv. Jakobu in drugod po mestu so včeraj stopili v stavko. 2e decembra lani so se obrnili na VU, da bi odpravila maksimiranje cen, ki veljajo samo za trgovino na drobno, ne pa za ono na debelo, kjer delajo trgovci po svoji volji. Z odpravo maksimiranih cen bi se podražilo luksuzno blago, do-čim bi se pocenilo blago navadne vrste. Branjevci so predlagali, naj bi ukinili maksimiranje sprva samo začasno, za poskušnjo. Ker pa VU in urad za cene nista šola ter imata obe skupaj 51 uč.l-nic. Ker je ljudsko-šolskih učeni e v 1500. bodo obiskovali pouk v dveh izmenah. Na obrtni šoli je vp sanih 500 učencev. Obnovili so tudi šolske klop1, kjer so uvedli novost, da ima vsak učenec svojo klop, ki se lahko poljubno preloži in prilagodi zahtevam pouka. Z veseljem beležimo to novo pridobitev šent.akobskega ljudstva, ki bo po tolikšnem presledku zopet lahko poslalo otroke v dosto.ne šolske prostore, ki bodo malčkom v znatni meii olajšali pouk. Prčaku-jemo, da bo VU v čim krajšem času popravila in vrnila svojemu namenu tudi ostale tržaške šo.e. Pr. tem seveda računamo in pričakujemo, da bodo tudi slovenski ot:oci prišli do primera h in zadost.n.h prostorov in da se ne bodo ponavljali primeri kot v ulici Donadoni in Sv. Franč.ška, kjer so slovensk.m otrokom zelo skopo odmerjeni prostori in bi jih nekateri šovinisti še od tam radi izrinili. KOLEDAR Sreda 15. oktobra Sever, Gorazd Sonce vzhaja ob 6.22, zahaja ob 17.16. Dolžina dneva 10.M-Jutri 16. oktobra Spominski dnevi 18Š4 *« je rodil v Vršnem pod Krnom egoriški slavček» Simon Gregorčič. 1985 je (ril izdan dekret, s katerim so odpravili vsakršno uporabo slovenskega jezika na sodnijah v Slovenskem Primorju in postavili globe za kršitev te odredbe. 191,3 je patrulja II. bataljona udarne brigade 8. Kosovela razorožila posadko kara binerjev v Prvačini. 191,1, so naše enote napadle na cesti Trst-Gorica avtomobilsko sovražno ko'ono ter uničile dva kamiona in pobile 85 sovražnikov. 1946 je bila zaključena v Parizu mirovna konferenca 81 držav, ki je trajala 79 dni. ti go~poaje kot podjetniki imeli! hotela ničesar slišati o tem predlo-opravka z milijon, in zaradi tega gu, ag imeli branjevci v nedeljo 5 milijonov n: previsoka vsota vendar pa naj odvetniki vložijo prošnjo In naj pismeno utemeljijo, zakaj predlagajo znižanje vsote. S čitanjem obtožnice se je razprava končala, nadaHevanje bo pa sodišče naknadno odredilo. Madžarska Jugoslavija Romunija Bolgarija Albanija 4 4 0 0 4 3 0 1 4 2 0 2 4 10 3 4 0 0 4 18:3 11:7 8:8 5:14 2:13 Hajduk-Mornar 5:1. V nedeljo je bila na igrišču FD »Hajduka* pr-jateljska nogometna tekma med «Hajdukorn» in moštvom jugoslovanske vojn« ir omarice »Morn.r*, ki se je končala z rezultatom 5:1 (0:1) za »Hajduka*. Sodil je Leme-šič. Tržaški košarkarji v Zadru V soboto in nedeljo Je gostovala v Zadru sindikalna reprezentanca Trsta. Odigrala je dve tekmi in obe izgubila z rezultatoma 43:19 in 39:33. Poraz praške Slavije v Budim- sedišče razpravo odgodilo na Jutri zjutraj. Na razpravi, ki ji predseduje major Reaks so govorile obtožilne priče, med temi sta bila dva uradnika Iz urada Javn'h del, ki sta razjasnila neke podrobnosti pr; oddajanju gradbenega materiala gradbenim podjetjem. To je prišlo na dan, da je podjetje Giungi, kateremu je kap. Scju're določil določeno količino opeke, sprejelo dejansko manj. Tretja sVnuina gradbenikov pred sodiščem Včeraj popoldne je prišla pred višje zavezniško sodišče tretja skupina gradbenikov, ki so zapleteni v škandal Javnih del. Člani te skupine so: Mahne Josp, Panfill Josip, trgovec Toros Henrik, Maz2a-coratt: Atllij, Lanari Anton, Sva-gel Hektor, Svarc Janko, L onctti Franc, Sereni Enzo. Breitnev Ervin in dva Američana, Fay Grifflth n Bevan Donald. Prvi je predsednik družbe »American Ingeneering Co», drug, pa ravnatelj podružnice te družbe y Trstu. Vse te obtožence bran'jo odvetniki Poilucci, D'/.nge-lo. Jona, Turola. Sardos, Gjann.nl, Anoscia. Terero m Cavaglieri. Levji delež pri tem pa ima g. FOilucc), ki brani kar 6 obtožencev. Takoj na začetku je predsednik snd'šča kap. Aleksander Robertson poklcal obtožence In Jim preč‘tal obtožnico Vsi obtoženci pa eo izjavili, da ge ne čutijo krive. Takoj za tem Je predsednik opozori! obtožence, da morajo položiti kavcijo legalnemu uradu VU. če ie,e b'ti izpuščeni na začasno svobodo V pesti. V sredo Je bila v Budimpešti j ta namen je sod'šče določilo tele odigrana mednarodna nogometna j pogoje: 1.) 5 milijonov lir kavcije tekma med praško «81avijo» in ! za vsakega obtoženca razen Svagija MTK. Zmagali so Madžari s 3:21 Hektorja za katerega Je predsed-(0:1). | n.k določil 3 milijone lir kave je; Mladinci in pionirji, kupujte časopis GLAS MLADIH. 17. oktobra izide v časopisu zGlas mladih» stalna pionirska priloga tMiheo i» Jakec*. MLADINCU, PIONIRJI! Kupujte — čitajte — širite GLAS MLADIH! zborovanje in napovedali stavko, ki se je včeraj v resnici začela in vseh 1052 branjevcev in zelenjadnih trgovcev je prenehalo s prodajo. U-pajmo, da bo danes prišlo do sporazuma in ne bo ostalo mesto še nadalje brez sadja in zelenjave. Ob zaključku lista smo prejeli vest, da se Je včeraj vrš'la na pre-, lekturi seja, katere so se udeležil kom sar tržaške cone, nadomestni ' častn k načelnika gospsdarskega 1 oddelka in predstavniki društev malih trgovcev in trgovcev na drobno. Po seji sta navedeni društvi izja- Dijaški teden 18.-26.-X. Olajšajte šolanje našemu di jaštvu! Prispevajte v dijaški sklad! Divjega lovca so prijeli Posebni oddelek civilne policije, ki patruljira po obmejnem ozemlju, je zalotil pred dnevi v gozdiču pri Bazovici železn čarja Jožefa Tor-cella iz ulice Collautti 4, ki je skrivaj lovil v dotičnem gozdu. Ker Tor-oello ni imel dovoljenja za lov, eo ■ga aretirali in prijavili oblastem. S stanovanjsK m uradu se je skrega: Sergij Martelanc iz Furlanske ceste 225 je napravil že celo vrsto vili, da stg sporazumni s tem, da ; prošenj na stanovanjski urad, da bi tigovine z zelenjavo In sadjem t.er mu dodelili primernejše stanova-prodajalc: na trgu danes 15. okto- n->e- Sedaj namreč stanuje v majhn1 V šoli mora vladati resnost, ki dopušča šalo. Preskrba Delitev sladkorja. Po 300 gr sladkorja dob Jo na pas«bno nakaznico brezposelni, upokojenci in reveži. Cfna je 260 lir za kg. Zaključek razdeljevanja. Danes 15. t. m. se konča delitev testenin in mast;. Enotni sindikati Kmetijska stroka. V petek 17. t. m. cb 17. uri bo izredni sestanek'za vse referente, zaupnike, predstavnike za kmetijstvo in celoten odbor v ul. Imbriani 5. Tiskovni urad. 16. t. m- ob 17.30 bo v ul. Monfort 3 sestanek *iskov-ndh referentov tovarniških odborov t.žke in srednje industrije. Rojstva, smrti in poroke Dne 14. oktobra se je rodilo 11 otrok, umrlo je 6 ljudi, porok pa je bilo 9. CIVILNE POROKE: trgovec John Sassom in zasebnica Milica Radmanovič. CERKVENE POROKE: agent C. P. Lcrenzo De Corte in nalaka, rica Egle Radiani, uradnik Riecar-ac Capotto in š.vilja Karmen Cra-vagna, uradnik Marij Sovrano in zasebnica Helena Interdonato, železničar Julij Rigo in modistka Jolanda Bonifaclo, barist Saivator Soppelsa in šivilja Bianca Toppoli, mornar Aleksander Michel; in ti-akarniška delavka Irma Matiazzi, natakar Ivan Palin in zasebnica Olga Mari, agent C. P. Osvaldo Sartcri in dninarka Rosina Fal-conetti. UMRLI so: 42-letna Cecilja Prl-gerio, 50-letni Anton Vatta, 59-lefna Diomira Canaur. 1 Radijske poslušalce opozarja®!1 da bo v sredo 15. t m., “ni®''* vesela oddaja: »Pester večer * * ! nom Milčinskim starejšimi. SNG bodo izvajali odlomke ** tega znanega slovenskega nu® stičnega pisatelja. Povečana oddaja plina odložen* Trst, 14. (AIS) — Zarad: teW r.ih težav pri podjetju _‘ILVA> | bilo treba preložiti povečano -jo plina za Svobodno ozernlJ® J 5. t. m. na približno 30. oh 1947. DAROVI IN PRISPEVKI Za stavkajoče in družino Castagne so darova.i slede1eiJ» bencl cestne železnce Trst-1 (po 100 i r): Varilk Matija, Rudolf. Bul goj Alojz, T.pnnArri HilSll Malalan Leonard, Husu Ferluga Bruno, Biaganja -Dionizijo Madeo, Pače Kare, helm Rudolf. Tatina Andrej. Si®' cin Viktor. Daneu Ferd.nand, -Stanislav, Feriuga DaD l0' u re Branko, Dancu Jože. Gruden slav, Vaciik Stano, Furlan Pečar Josip, Scs'6 Franc, * • Viktor. Gnžnik Ivan, Sosč , r ja, Maver Andrej. , Po 50 lir: Sosič Jože. K-e“ , Franc, Sosič Celest.n, M'-1:4 .p Budai Jos p, Ban Leonard, b Leopold, Sos č Valentin. Grče. tel, Hrovatin V.rgilij. San,c <£l# Cebulec Stanko, Ferluga Skriavaj Franc, V dau Augtt’- , ASI2Z s Kontoveia je mladinskemu domu v Portor , kosov perila -n oblek. OtroC‘j* iih borcev se darovalcem i® zahvaljujejo. ' ' Sc bra spet začnejo prodajati. Pogajanja se bodo nadaljevala. Sindikalno prebujenje v Bojščini Pred nekako štirimi meseci se Je v Bujščm. pr .čelo z ustanavljanjem sindikalnih odborov po v« Jj h c»n-tr.h .n vaseh. Deiavci in kmetje so takoj spoznal; važnost, ki jo bo i-mela ta organizacija, ki Je odločno posegla s svojim vpl vom in de.om v odnose med nekaterimi izkorišče- nila, da se od trza me še to zemlio :n dodeli v skupno obdelavo prejšn m kolonom. T. šo ob izvedbi agra ne reforme pokazali veliko razumevanje za skupnost. Ker ni b:lo toliko živine, da bi lahko vsak kolon dobil po eno glavo, so se dogovorih, da bo živina skupna last. Ta- valcl in bivšimi koloni. Ce se je ko dobiva prejšnji srednjeveški si-prlmerilo še po izvedb: agrarne re- stem izkoriščanja oblike napredne forme, da so delavci nudili gospo- obdelovalne zadruge. darjem delo svojih rok za nekoliko koruze in kakih sto lir v nedeljo, vid mo, kako se je do današnj h dn: obdržal nekdanji fevdalni sistem. Tem. za današnje čase tako nezdravim razmeram, so prav Enotni s ndikatl skupno z ljudskimi oblastmi napovedal; najostrejšo borbo. Tako so pri Sv. Lovrencu razkrinkal; brate Jugovac, ki so se nekako izmakn il ag' arnl reformi ir. še nadalje zahtevali od najemnikov 50% vseh pr.delkov. Iz 'stih vzrokov so b i zakrinkani v Karš^tah Martinčič Anton, Martinčič Marko in Krevatin Peter. Se bolj pa osvetljuje delo sindikatov v korist vče-rajšnm kolonom — današnjim kmetom primer veleposestnika advokata De Franceschia v Segetah. Temu je agrarna komisija pustila od 400 ha zemlje še 10 ha, da je lahko razpolagal z njo po svoji uvidevnosti. V tekočem letu se n' niti najmanj pr.takn 1 zemlje, teko da Je ostala v skrajno zanemarjenem stanju. S ndlkalna kom-slja je skupno z krajevnimi oblastmi skle- CIKIL KOSMAČ KRUH Postojna. W(AWVWUWWWVMWV WVVA'A%W/.".%V.V.*ASV»V.\%W.V.*.V^.VA\V.‘. Spomladi leta 1919 se Je pojavil v naši vasi čokat, širokopleč, bradat možakar, oblečen v še dokaj dobro ohranjeno vojaško obleko in * majhnim, lastovičjemu gnezdu podobnim oprtnikom na triatem hrbtu. Mož je zelo malo zahajal med ljudi. Lt redkokdaj ga ‘,e kdo srečal na kolniku med njivami in travniki. V ras pa je prišel samo vsak teden enkrat (n še takrat se Je vedel zelo bojazljivo in pr■ vidno. Počasi (a neslišno je odprl vrata v trgovino, jih zaprl za sabo brez najmanjšega šuma in se s hrbtom naslonil nanje, kakor bi sr bal, da bi ga kdo napadel iz zasede. Potem je preplašeno švignil e velikimi črnimi očmi po prostoru, sklonil glavo, glasno pihnil sapo skozi nos in s pritajenim, motnim glasom zašepetal: sTri štruce kruha In pol kilograma sira.* Ko mu Je trgovka pripravila, je stopil bliže, položil denar nd mizo, spravil kruh čez ramo v oprtnik in prav tako naglo in neslišno odšel. Planil je od hišnih vrat, se nenadoma ustavil, se ozrl »,a obe strani, stresnil z glavo in bliskovito švijmil pod cesto. Spustil se je čez travnike in izginil v vrbovju ob reki. Govoril ni z nikomer. Ni bilo človeka v vasi, ki bi »o lahko pobahal, da je z njim izmenjat besedo. V gozdu pa si takoj naletel nanj. Ce si šel po kolniku, ki Je vodil preko pobočja, je nad tabo zašumelo listje in mož Je skočil predtf, te pogledal * svojimi živimi očm>, stekel nekaj korakov po kolniku In potem naglo planil pod pot, kakor bi se nečesa prestrašil. Ko si pogledal za njim, je bil že kdo ve kje v grapi. Vaščani so se spočetka nekoliko pozanimali zanj, toda ko so dognali, da nabira staro železo, fci ga je po gozdu nastlala svetovna vojna, so ga prepustili usodi. sNaj nabira. Raj nikomur ne dela škode. In saj — prej ali sle) ga bo tako raztreščila granata.* Rtare klepetulje bi kajpak rade do vseh potankosti poznale njegov življenjepis in so marsikaj rizvedele*: da Je bil doma nekie od Xanala, da je bil študent, da se mu Je omračil um zaradi ljubezni in podobno, Toda koliko Je bilo na tem resnice, se ni dalo dognati, ker mož ni zahajal nikamor in ni razlagal svojih nesreč. Ramo v prvem poletju je sred 1 najhujših pasjih dni stopil v našo zakajeno kuhmjo. Prišel je počasi In neslišno. V kuhinji Je bi 'a tema in mama je vsa preplašena odskočila, ko ji ji položil roko na ramo in Ji sknv-noeti.o zašepetal v obraz: s Ali imate kaj kotanje t* eKatanjet Ne, nič nimamo*, je rekla mama. sNičt* je hušknil možakar. g 850 stotov raznih rib. 200 so jih poslali iz Pulja, Poreča in bližnj‘h krajev, 500 Iz koprskega okraja in okrog 150 stotov iz Gradeža in drugih italijanskih pristanišč. Zdi se pa, da te količine ne zadostujejo, ker so se ribe zadnji čas precej po-dražile. Tako so na primer sardele poskočile od 280 na 400 lir 'n skom-brt od 280 na 360 lir. Predvidevajo, da se bodo ribe še bolj podražile ker veter ovira ribolov večjega obsega. sobici skupaj z ženo in otrokom. Na stanovanjskem uradu pa so ga , tolažili samo z obljubami, ki niso bile nikoli izpolnjene. Martelanc je videl, da kdor ima denar, lahko dobi stanovanje, revež pa mora čakati. Zato Je tudi on Izgubil potrpljenje j :n se je prejšnji dan šel kregat na | stanovanjski urad, potem ko je spil nekaj kozarčkov za korajžo. Uradniki pa «0 poklicalt policijo, k. je Martelanca aretirala. Na glav-1 r.i policiji so ga zaslišali in ga iz- j pustili, ker so v'deli, da ni nič čudnega, ako je mož pri takem poslo-vanlu stanovanjskega urada Izgubil živce in morda malo preveč robato povedal uradnikom resnico. • Izleti Slovensko gospodarsko udruženjt nje obvešča člane, da priredi »Adria-Expr ss* 25.-29. oktobra izlet v Zagreb. Vpisovanje tudi v društveni pisarni do sobote 18. t. m. Zveza dijakov Trsta (n ozemlja rrirrdi 19. t m. ob priliki »Dijaškega tedna* izlet v Portorož. Od hod bo ob 8. uri zjutraj. BarJRsk* sporedi v sredo 15. oktobra TRST II 11.30. Dopoldanski koncert. 12.00. Novi svet. 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in po ročila. 13.00. Pester spored slovenskih pesmi. 13.30. Ritmična glasba zu klavir. 13.45. P stra glasba. 14.15. Zgodovina 19. stoletja. 14.28. Cita-njo sporeda. 17.30. Simfonična glasba. 18.00. Glasba severnih skladateljev. 18.30. Svetovna književnost. 18.45. Vesele mclod;Je. 19.00. Radij ska pov st. 19.10. Partizanske pesmi poje Majda Lovšetova (Prenos iz Ljubljane). 19.30. Operne arije 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Slovenske pesmi pojeta S^u-ko Anica in Okroglič Nada. 2015. Simfonična glasba. 20.45. Po vsem svetu. 21.00. Glasba po željah. 21.30. P ster večer — Izvajajo člani SNG. 22.00. Južnoameriška plesna glasba. 22.20. Lahka glasba. 23.00. Serenade in romance. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaiif*1*; da je v nedeljo 12. t. m. nenadoma preminul naš pi’6^ ljeni mož in oče Rudolf Pavcfai posestnik in aktivist OF. K večnemu počitku ga bomo položili danes dopol®1* na farno pokopališče v Avčah. L Naj mirno poč.va v svobodi-.i zemlji, za katero * boril in žrtvoval svoje živij nje. Avče j)rl Kttnalu 15. oktobra 1947. ^ Globoko žalujoči žena , in otroka IVAN in LENC*~L OBIŠČITE NAŠE NA TRŽAŠKI 11. - 26. oktobra 1947 Tovorna dekorativnih tkanin, preprog in plišev LJUBLJANA, Tyrseva c. 75, tel. 27-15, poštni predal 37 Izdeluje razne kvalitete dekorativnih tkanin, preprog in plišev v vseh barvah. «ŠEŠIR» tovarna klobukov ŠKOFJA LOKA Telefon: Škofja Loka SL - Telegram: šešir Škofja Loka Izdeluje in izvaža moške klobuke iz zajčje in kunčje dlake ter tulce iz zajčje in kunčje dlake za ženske klobuke. Tovarna zaves «STORA» LJUBLJANA, Celovška cesta 280 proizvodi: Pohištveno blago, posteljna pregrinjala, prti in zavese. KRZNA popolna izbira za vsak okus. Navadne, sr> ds je in dragocene kožuhovine. — Plačilo tudi na obroke. K K Z N A K S T V O ZlLIOTTO '1 rst - ul. 1 rento II - tel. 2S374 6biščite naše izložbe na Jržaslci od 1f. do 26. oktobra TOVARNA SADNIH SOKOV in MARMELA^ SP. HUDINJA - CELJE — Telefon »t. S-B Proizvodi: Vse vrste marmelade, džeme, sadni soki, * in v to stroko spadajoči ifcdelki. lifUP1 PIVOVARNA «UNI0N» LJUBLJANA — Celovška cesta št. 22 — Telefon Proizvodi: špirit, pivo, slad in kvas. LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA — Telefon št. 2356 Proizvodi: Vse vrste sladnih kav, kavinih nadom®9 in surogatov. 23-1« itk°v TOVARNA KONSERV LJUBLJANA - VIC, Telefon št. 27-85 Proizvodi: Salame, kranjske klobase, konserve, suhomesnato blago, sušena zelenjava. TOVARNA MESNIH IZDELKOV MURSKA SOBOTA - Telefon št. 80-0 Proizvodi: Salame, kranjske klobase, konserve, suhomesnato blago in bakone. »ŠUMJ» TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE IN PECIVA LJUBLJANA . GRADIŠČE 7-9, Telefon št- 'lS" Proizvodi: Razni bonboni in keksi. TOVARNA ČOKOLADE A. ZAVRTAN# LESCE . BLED Proizvodi: Vse vrste čokolade in čokoladnih 7)°1 DOMŽALE - Tel. 19 bjcft Proizvodi: Kovčegi vseh vrst iz usnja, damske t0^, aktovke, listnice, etuiji itd. Prvovrstna svinj®*8 ...» OLiišuHt) ntišo izložbo no Tržožki r0/‘ 11. - 26. OKTOBRA 1947. ROSSETTT. 16.00: »Ve^T*! valč k», (življenje J. slr crs'*1 Louise Rainer, Fernand in Milica Korjus. .-of * SUPERCINEMA. 16.00: Riu*, Aliče Faye. jmJJ* KINO OB MORJU. 16.00: ob zvokih valčka*. ’• FENICE. 16.00: «Martin Ford in C. Trevor. ... ,1^ FILODRAMMATICO. 15-«; Jf ljeci dnevi*, Ray Mili80 ne Wyman. ~ . 1oV?či9* ALABARDA. 16.00: «Pust0 na planinah*. Odg. urednik DIJSAN * Tisk Stabilimento Tip. IZ