AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 3, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Slovenski vojak ubit v Italiji Mr. in Mrs. Joseph Stare iz 1096 Norwood Rd., Cleveland, O., sta prejela v pondeijek od vojnega oddelka brzojav, da je bil njun sin Robert J. Stare 29. januarja ubit v Italiji. Rojen je bil v Elcor, Minn., in je bil na 28. decembra star šele 20 let. Na 17. februarja, 1943 je vstopil v ameriško armado. Na 19. januarja je poslal svoj im staršem vsakemu po $100 kot dar za njiju 26 letnico poroke obenem z iskrenimi čestitkami. Poleg žalujočih staršev zapušča brata Pvt. Joseph J., star 24 let, ki služi v Camp Phillips, Kansas, teto Mrs. Ann Slapnik, v Pennsylvaniji pa eno teto in dva strica, katerih eden je pri marinih v južnem Pacifiku. V Elcor, Minn., zapušča starega očeta Jack Karisha ter dva strica, katerih eden je šel delat za vlado na Aleute ,enega strica pa zapušča v Michiganu. Naše iskreno sožalje prizadetim, padlemu junaku pa naj bo ohranjen trajen spomin med nami. --o- četrta obletnica V soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Terezijo Tekalec v spomin 4. obletnice njene smrti. IZ BOJNE FRONTE (Petek 3. marca) ITALIJA — General Clark naznanja, da je minila vsa kriza na fronti pod: Rimom. Zavezniške pozicije so nepremagljive. RUSIJA — Na severni fronti gre ruska ofenziva naprej v Estonijo. Glavni cilj sta mesti Narva in Pskov. ANGLIJA — Sinoči so leteli angleški bombniki zopet na Nem. čijo. Včeraj čez dan so pa ameriški bombniki razbijali južnozapadno Nemčijo. PACIFIK — Ameriške čete nadaljujejo z okupacijo Admiralskega otočja. -o--— Kolizija dveh letal, štirje letalci mrtvi Akron, O.—Včeraj je trčilo blizu Steele's Corners, 10 milj severno od tukaj dvoje letal. Ubita sta bila dva letalca-učen-ca iz Kent State uniVerze in dva inštruktorja. Ubiti so bili: Joseph Smith iz Youngstowna, Robert Long iz Lima, Norman Zidar iz De-troita in Myrori Spencer iz Cass City, Mich. V vsakem letalu sta bila po en inštruktor in en učenec. Pilota sta, kot pripovedujejo priče, izvajala %aj o nizko nad zemjjo v obliki številke 8 v nasprotni smeri, ko sta zadela skupaj. -o-- Kupujte vojne bonde! Anglija je ustavila Turčiji dovoz raznih | potrebščin Ankara, Turčija.—Tukaj se širijo govorice, da je Anglija) ustavila Turčiji ves dovoz vojaških in civilnih potrebščin. Kot vzrok navajajo prelom an-gleško-turških vojaških dogovorov. Turška vlada sicer tega ne potrjuje, vendar je znano, da zavezniki pritiskajo z vso silo na Turčijo, naj bi šla v vojno na njih strani. Nepotrjena poročila tudi trdijo, da so Zed. države tudi ustavili dovoz potrebščin Turčiji iz posojilnega sklada. Ako je na vsem tem kaj resnice, potem je gotovo, da je Anglija zbrisala Turčijo kot zaveznico v tej vojni in da zavezniki ne bodo invadirali Evrope preko Balkana, ampak kje drugje. Seveda, to so samo ugibanja. j -o—- Naši fantje -vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Michigan, North Dakota, Min nesota in Nebraska. Krompirjeva letina v teh državah je bila lansko leto mnogo večja, kot se je pričakovalo. Vlada mora spraviti s poti lanski krompir, predno bo začel prihajati na trg spomladanski krompir iz južnih držav. V službo Strica Sama je odšel 19. februarja George Rakar, sin Mr. in Mrs. Geo. Rakar, 1067 E. 69. St. To je že tretji sin, ki ga je dala ta družina ameriški bojni sili. George služi pri mornarici v Great Lakes, 111. in pošilja najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu. Kdor mu hoče poslat kako kartico, je tukaj naslov: George F. Rakar, A/S Co. 378 U. S. N. T. S., Great Lakes, 111. NB RB MB Mr. in Mrs. Joe Kodrich, 6522 Schaefer Ave. sta naročila soboto izdajo Ameriške Domovine za sina Josipa. Kdor prijateljev se ga hoče spomniti s kako kartico, ima tukaj njegov naslov: Sgt. Joe M. Kodrich, Base Hdqs. M. A. S. Mojave, Calif. K h H Sgt. John F. Terček, 35315340, 711th Ry. Opn. Bn. Co. A. APO 680, c/o Postmaster New York, N. Y. M RR Nov naslov ima korporal Louis Gliha in sicer: Cpl. Louis Gliha, 35307718 Guadalupe Range Camp, Biggs Field, El Paso, Texas. Prav vesel bo, če bo dobil od prijateljev kako kartico. Njegovi sestri sta: Mrs. Mary Naj-nigar, 15617 Saranac Rd. in Mrs. Ann Krall, 691 E. 157. St. m n » John Rozanc, sin Mr. in Mrs. Marko Zivoder, 1072 E. 74. St. odide v nedeljo v mornariško šolo v Platsburg, N. Y. Pred enim letom se je vpisal v mornariško rezervo kot graduant iz John Carroll univerze, želimo mu mnogo uspeha pri njegovem učenju. Iz Anglije se je oglasil Pfc. Joseph L. Fortuna, sin Mr. in Mrs. John Fortuna, 1401 E. 47. St'. Zahvajjuje se mladinskim organizacijam fare sv. Vida za poslano darilo ter naroča najlepše pozdrave vsem skupaj. Njegov naslov je: Pfc. Joseph L. Fortuna, 35301064, 302nd Service Sq. 78th Service Gp. APO 638 c/o Postmaster New York, N. Y. Starši so mu naročili sobotno izdajo Ameriške Domovine, da bo videl, kako se imamo na domači fronti. Rteu TRI Mr. in Mrs. Jacob Yanchar iz 10302 Prince Ave. sta dobila od sina Charlesa pismo iz Italije. Piše, da je zdrav in da komaj čaka, da bo yidel cerkev sv. Petra v Rimu, ko je tako blizu tam zdaj. Pove tudi, da so imeli vojaki kampanjo za vojne bonde in Charles pošilja enega domov materi. Pozdravlja vse prijatelje in znance. Starši so mu naročili sobotno številko Ameriške Domovine, da bo lahko čital novice od doma. Njegov naslov je: Sgt. Charles A. Yanchar, 201 Ord. Depot Co. APO 782 c/o Postmaster New York, N. Y. na na i« Iz Camp Maxie, Texas, je prišel na dopust Pfc. Rudolph Mo-dic, sin Mr. in Mrs. Joseph Mo-dic iz 840 E. 236. St. Doma bo ostal do četrtka in prijatelji ga lahko obiščejo. im m Mi Poročnik Anthony F. Yerman je prišel s soprogo na dopust k staršem, Mr. in Mrs. Anton Yerman, Bishop Rd., Wickliffe, O. Doma bosta ostala do srede. Pri cestni železnici zopet grozi stavka Včeraj bi bilo prišlo pri elevelandski ulični železnici do stavke, da je ni preprečil župan Lausche, ki je apeliral, naj počakajo še en dan in skušajo doseči sporazum. Spor je med člani treh unij, ki spadajo k A. F. of L. Člani unije mehanikov so bili vprizo-rili sedečo stavko pred nekaj časom, in posledica tega je bila, da jih je bilo 32 odslovlje-nih, 89 jih je pa pustilo delo. Zdaj bi ti radi pa zopet prišli nazaj. ' Temu se upira Tom Meany, predsednik unije uslužbencev pocestne železnice, češ, da tudi dva člana njegove unije nista j bila sprejeta nazaj na delo, ki . sta organizirala neuradno stav- I ko pred enim letom. Zastopniki prizadetih unij se bodo danes zopet sešli k sestanku glede nadaljne akcije. -o-- Iz raznih naselbin Bridgeport, O. — Dne 12. t. m. je tukaj umrl John Selak, star 53 let in doma od Bučke na Dolenjskem. .V Ameriki je bil 33 let in zapušča ženo, štiri sinove (tri pri vojakih) in hčer. Podlegel je raku v drobu. Kirkland Lake, Ont. — Pred dnevi je umrl po dveletni bolezni Frank Drčar, samski, star 44 let in doma iz Brezovice pri Trebnju. V Kansas Cityju zapušča strica. Milwaukee. — Dne 20. febr^ je 56-letni Anton Saffran (žafran), padel tako nesrečno naj potu v prodajalnico, da si je zlo.' mil nogo. Padec je bil tako silen, da so siromaku kar kosti gledale iz noge in kri mu je tekla curko-j ma. Bil je takoj odpeljan v bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl za zastrupljenjem krvi. Rojen je bil v Šmihelu pri Novem mestu in po poklicu je bil izdelovatelj smodk. Tu zapušča ženo, sina in dve hčeri, v Clevelandu pa sestro. Gilbert, Minn. — Dne 20, febr. je v bolnišnici umrla rojakinja Josephine Pleše, stara 33 let in rojena tukaj. -o- Seja lovcev St. Clair Rifle klub bo imel sejo v nedeljo 5. marca ob 9:30 dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani naj pridejo! VERSKE NAPRAVE V RIMU BODO BOMBARDIRANE, AKO BODO VAROVALE NEMCE NEZNANO LETALO JE ZOPET METALO BOMBE NA VATIKANSKO OZEMLJE Washington. — Vojni tajnik Stimson je včeraj odločno poudarjal, da bodo v Rimu in v okolici bombardirane verske in kulturne naprave, če jih bodo rabili Nemci za svoje vojaške namene. -*-—-- Vojni tajnik je rekel, da se bo napravilo vse poskuse, da se rešpektira nevtralni status Vatikana, toda obenem je pa izjavil, da se verskim in kulturnim napravam ne more prizanašati, ako bodo nevarne življenju ameriških vojakov. "Vojni oddelek si je glede tega povsem na jasnem," je izjavil Mr. Stimson. "Izvajalo,se bo vso mogočo previdnost, da se prizanese kulturnim, zgodovinskim in verskim napravam. Toda če bomo videli, da se jih poslužuje sovražnik za vojaške na. mene, potem ne bo nobenega pri-zanašanja, ker varnost ameriških vojakov je prva." Vojni tajnik je izjavil, cla je Rim važno železniško središče, ki služi Nemcem za dovoz vojaštva in potrebščin na fronto pod Rimom in to morajo zavezniki preprečiti za vsako ceno. London. — Vatikanski radio je včeraj poročal, da je neznano letalo ,ali letala, vrglo v sredo okrog polnoči šest bomb na Vatikan. Bombe so zadele nek kolegij, cerkvena posestva pa niso bila zadeta. Zavezniški glavni stan trdi, da ni bilo v sredo nobenega zavezniškega letala nad Rimom. —:-o- Gazolinskih kart ne bo treba zamenjati Urad za kontrolo cen naznanja, da ko bomo dobili nove avtne licenčne plošče, ne bo treba zamenjati gazolinskih kart, na katerih je številka prejšnje licence. Dovolj bo, če sami zapišete na pročelju karte s črnilom ali neizbrisljivim svinčnikom novo licenčno številko, staro pa prečrtate. Pametno je tudi, če zapišete na vse gazolinske kupone licenčno številko, da se s tem prepreči tatvino. V Italiji jih je bilo ubitih 5,061 Washington. — Vojni tajnik Stimson poroča, da je imela ameriška armada v Italiji do-zdaj sledeče zgube: 5,061 ubitih, 21,788 ranjenih in 9,932 po-'grešanih. Mr. Stimson ne poro-iča angleških izgub. Finsko časopisje zdaj napada sovjetske mirovne pogoje Stockholm.—Finsko časopisje je začelo ostro napadati ruske mirovne pogoje, katere smatrajo za veliko pretežke in za Finsko nesprejemljive. Napad v časopisju je prišel nekaj ur zatem, ko je vlada naznanila narodu ruske mirovne pogoje. Časopisje pravi, da ni nobenega vprašanja, da bi se finska armada najprej umaknila z dobrih pozicij, potem pa da bi začela finska vlada z mirovnimi pogajanji, ker bi se potem izročila enostavno v roke Rusiji na milost in nemilost. -o—- Lansko leto je prišlo na osebo $1,050 Washington. — V letu 1943 so Amerikama''toliko zaslužili, da pride na vsako osebo, moške, ženske in otroke, po $1,050. To je dvakrat toliko kot v letih od 1935 do 1939. Vsaka v eni tretjini ameriških družin je lansko leto zaslužila nad $3,000. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Za gospodinje Zdaj v postnem času si gospodinje belijo glavo kaj bi skuhale, da bi ustregle družini. Tukaj imate dober recept za fižolovo juho. že prejšni večer daj pol kvorta fižola v vodo, da se bo namakal do uporabe. Nato vodo odlij in daj %• drugi vodi kuhat. Ko je fižol nekaj časa vrel, od-] lij to vodo, prilij drugo vrelo, osoli, pridaj list lorberja in malo limonovih lupin. Zdaj skuhaj fižol do mehkega, odlij vodo, zmečkaj fižol, prilij to vodo nazaj in precedi. Daj v kožico dve žlici masti in nekaj na drobno sesekljane čebule. Ko to zarume-ni, dodaj dve žlici moke, zatem prilij malo kisa in fižolove juhe, premešaj dobr0 in vlij v juho. Naposled dodaj juhi se nekaj žlic kisle smetane. Vsa juha naj zdaj vre še nekaj časa. "kakor si je postlal, tako naj pa leži"). Novica o rojstvu četvorčkov se je raznesla kot blisk povsod in od vsepovsod prihajajo ponudbe za pomoč materi in otrokom. Ameriški Rdeči križ je poslal razne potrebščine iz Londona. Najbolj so potrebni otroci perila, je rekla mati, ker ga je pripravila samo za enega otroka, ki ga je pričakovala in ne kar za štiri. Oče otrok, ki je star 26 let, je v Angliji pri "inženirskem ko-ru 14 mesecev. Bil je navzoč pri rojstvu otrok, pozneje je pa zopet odšel k svoji stotniji. MATI ČETVORČKOV JE NEPOROČENA; OČE JE OŽENJEN AMERIŠKI VOJAK Heanor, Anglija.—Nora Carpenter, stara 23 let, ki je povila četvorčke, dva fanta in dve deklici, je povedala, da je oče otrok ameriški vojak, Sgt. William Thompson iz Pitts-burgha, Pa., ki ima doma v Pittsburghu ženo Eleanor. Mlada mati je povedala, da jo je obiskal nek ameriški častnik in ji povedal, da je Thomp-sonova žena privolila v razpo-'roko in da jo bo potem Thompson poročil. (Starši Thompsonove žene v Pittsburghu so pa baje izjavili, da njih hči ne bo privolila v razporoko in da je baje izjavila 'glede zadrege njenega moža: briški fantje so nažgali nacije pod Rimom i Nwjmo vojne SONDE in ftAMKE BIR ^^ ^^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Iranci so vzeli Nemcem nazaj vse, kar so bili lz^bili v zadnjih treh dneh. Zavezniške pozicije st0Je trdno, zagotavlja general Clark Ne • - :ear'rrwf 2' marca- — General1 Clark, poveljnik 5. ame-I da, e' ki se je vrnil danes s fronte pod Rimom, je iz-%ib'1° arneri®ke čete vzele Nemcem vse ozemlje,'ki-so lo^ , ^ zadnjih treh dneh, da zavezniki položaj po-^j5fcv;adujejo in da njih pozicije stoje trdno. Radio iz Berlina je že včeraj poročal, da so prešle ameriške čete v izpad. Zavezniški glavni stan pa danes poroča, da je v glavnem sodelovala ameriška zračna sila, ki je deževala bombe na nemške pozicije, predvsem pa na kraje, kjer so se zbirali Nemci k napadu. Ameriške zračne trdnjave so strahovito mrcvari-le nacijske pozicije. Včeraj so vrgli Nemci tri divizije na Amerikance, ki so se umaknili za 1,500 jardov. Toda ameriški fantje so prešli v proti-izpad ter pognali Nemce 1,000 jardov nazaj takoj v prvem navalu. Ob času tega poročila Amerikanci še vedno napredujejo. To, da so se na tej fronti zopet pokazale ameriške zračne trdnjave, dokazuje trdo borbo na tem sektorju. Nemci sami priznavajo, da so izgubili dve tretjini ozemlja, ki so ga pridobili v torek s svojo masno ofenzivo. Feldmaršal Kesselring je vrgel v torek zjutraj dva bataljona naravnost na ameriško linijo, toda popoldne so bile v boju že tri nemške divizije. Nemci so predrli 1,500 jardov globoko v ameriško linijo, toda v torek zvečer so ameriški fantje udarili nazaj in do srede vrgli nacije 1,000 jardov nazaj. -o- Ameriška mornarica bo Jačja kot vseh drugih dežel skupaj Cambridge, Mass.—Admiral Edward Cochrane je tukaj izjavil, da bo koncem tega leta ameriška bojna mornarica večja, kot bojne mornarice vseh drugih dežel skupaj. Izjavil je tudi,.da moramo tako mornarico obdržati tudi po tej vojni, ako hočemo garantirati svetovni mir. "Gotovo je,|da bomo izšli iz te vojne kot največja pomorska sila, kar jo je še svet kdaj videl," je izjavil admiral Cochrane, "in kot tako jo moramo tudi obdržati." Begunci iz Jugoslavije dospeli na varilo Washington. — 'Radio v Alži-ru -je poročal, da so na Bližnji vzhod dospeli liovi oddelki beguncev iž Jugoslavije. Večinoma so to ženske, otroci in starejši moški. Iz bolnišnice Mary Sylvia Glatch se je povrnila domov iz bolnišnice, želi se zahvaliti prijateljicam za obiske in cvetlice. Zdaj jo lahko obiščejo na domu, 952 E. 141. St. t 12 da 1 ^ ^gu1 3 bUi;ione funtov Slovarja jo za «šje davke I ^86(jni?n' Oni svetoval-1 ! ^ejei R°osevelta, kate-| med levičarje (raft '1)£i kon Varjaj0' naj na" I novo zailt°v0^ I »naj bdvklh. Is lih mnenje Hov' a Pečala večji I 1,1 Pre,Za Vojno zda) i" da k 'Sir 1 infIaci-i°- J a xx. * Je bila, ki je nago-I %j0*\00sevelta, da je ve-I \ da aavč«o predlogo ter \ To'? ju.ie boj s kon-% ?0W 1 »H bo pomagalo C Jeseni, pravijo. % GV k —-O-___ I ' |)(W v ------4 I Cunni Prosekutor 1 J CUy,u''tan, prosekutor J j^tiv ''e imenoval I >eSek«orjem sloven-| 'b° w;ka Frank M. Surt-1 .N , Pl1 Urad a 15- mar- f ' Vsp!"avdnik b0 dobil o SuUrtza zel° zmozno railju rtzu čestitamo na jfefa obletnica ir. 0 »b «' , a bo darovana Am. mih maša za po-Gole ob priliki ^ Vegove smrti. ^ j fcoti* mCJ1 S v usom i ; da^adžarska se pri- St!a'PatiUhPreG,rUSki ar" i C gf Glasom m- adi Madžarska Sk * lh Prelazih in •)e tudi več voja- iz Romunije, v i924 v ada mobilizirala ^'Oias 1 P°ziv, da se ^^štucah. 7 NtA - > f\ vlada hoče spraviti r^ ^alogo krompirja °n___vi , ir, ,>istra . Vlad"a živil- : bi na vsak i f)J> zaj avila s poti ; b^'. da ^ ga izroči i 'OCk 6V 2a Produk-\> Sga alkohola. 1 v d ; 0ge krompirja , v a h Maine, : AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 3, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBBVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEndertim 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: _ Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $400 for 6 months U S and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. • angle copies 3 cents _____ Newburske novice Entered as second-class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ________ No. 52 Fri., March 3, 1944 Kaj se bo napravilo z Nemčijo? Angleški dnevnik, London Times, tradicijonelno glasilo angleškega, konzervatizma, je v svojem članku odgovoril na vprašanje: kaj storiti z Nemčijo po vojni. V splošnem je angleško mnenje, da bi bila Nemčjia edino dobra, če bi bila razkosana in nemogoča in London Times se pa postavlja na povsem drugo stališče in zagovarja tezo, da bo bodoča Evropa edinole zdrava, ako pustijo Nemčijo kot ekonomsko in politično silo, čeprav bi ji mednarodno ogrodje zabranjeva-lo rabiti svojo moč za agresivnost. Evropa mora biti varna pred nemškimi ambicijami, pravi Times, to se pa najbolje doseže, ako se vzpostavi kak sistem evropskega edinstva, ki bi rodil novo vizijo za boljšo bodočnost. "Kljub temu, da je danes Evropa prenasičena nemškega jarma, pa. uvidevajo celo njene žrtve, da Nemčija ne more biti kaj drugega kot važen člen evropskega telesa, naj bo to v ekonomskem ali v političnem smislu. In dasiravno je treba storiti najintenzivnejše korake, da se prepreči njeno agresivnost, pa se Nemčijo ne sme pustiti, da bi postala rak rana na srcu evropskega organizma," piše Times. Ako bi se Nemčijo razkosalo na posamezne kose ali edi-nice, piše dalje Times, bi to ustvarilo nacionalizem in tako zagrizeno željo po skupnosti, da bi bilo skoro nemogoče vzdržati Nemčijo vsaksebi. In taka razdelitev Nemčije, trdi Times, bi ohromila nemško produkcijo in trgovino, česar posledica bi se čutila po vsej Evropi. Nemške izurjene roke so potrebne za zopetno vzpostavitev evropskega standarda življenja, trdi Times. Nemogoče si, je misliti, da bi ostala važna industrija edino v rokah Nemčije, ker bi to ogrožalo varnost Evrope, toda vsa ekonomska zmožnost mora biti zvarjena v celotni evropski^si-stem, postavljen jjj obdržavan od sit, ki bi lahko preprečile vsako agresivnost. N Tako piše London Times, ki v isti sapi nima nobenega zdravila za dosego svojih idej razen zatrdila, da morajo imeti Anglija, Zed. države in Rusija pred očmi v prvi vrsti slogo in edinost v Evropi. Rdeči križ prosi Rdeči križ je odprl kampanjo za prostovoljne denarne prispevke in nas prosi, naj mu pomagamo v tej najbolj značilni kampanji njegove zgodovine. Ta kampanja Rdečega križa je skoro prav tako važna, kot je važen boj naših fantov na bojnih poljanah, zlasti še, ker je namenjena pomoč, ki jo nudi Rdeči križ, v prvi vrsti našim borcem. Zato pa vpraša Rdeči križ letos od naroda v okraju Cuyahoga prispevskov v vsoti treh milijonov dolarjev. Ameriška zgodovina nam pripoveduje, kako je neka Clara Barton rinila svoj voziček, napolnjen z živili, obvezami in zdravili preko virginijskih gričev v civilni vojni in da je bil to začetek postrežbe, ki jo nudi Rdeči križ v vojnem času, katero aktivnost je danes raztegnil preko vse zemeljske oble. Delavci in delavke Rdečega križa so danes pri vsaki naši bojni liniji. Tam imajo kantine, kjer dobe izmučeni in izčrpani, pa tudi ranjeni vojaki okrepčilo, v jedi in pijači, pa tudi potrebno tolažilno besedo. Rdeči križ je postavil svoje delavce v poijske bolnišnice, kjer vrše najrazličnejša dela: pišejo za ranjene vojake domov pisma, ali pa pomagajo v operacijskem oddelku zdravnikom ter dovažajo tako potrebno krvno plazmo. Pri tem izvrševanju svoje domoljubne dolžnosti dajo ti požrtvovalni delavci Rdečega križa celo svoje življenje, kar se je pripetilo v nekaterih ^lučajih v Italiji, ko je nemška zračna sila metala bombe na šotore, pod katerimi so sestre Rdečega križa nudile prvo pomoč ranjencem. Mednarodni Rdeči križ je danes edina pot, po kateri vzdržujemo zveze z našimi brati v vojnem ujetništvu in z njih domom. To je edina agencija, ki je priznana pri vseh bojujočih silah, da sme nadzirati in pregledovati ujetniška taborišča in paziti, da se dobro postopa z ujetniki. Zadej za bojno linijo pa. vzdržuje Rdeči križ kantine, kjer dobe vojaki na oddihu okrepčila, pa tudi razvedrilo. To so edine kantine, katere dovoli armada za vojake. Rdeči križ vse to vrši z denarjem, ki ga prispeva narod doma, vi in mi. Ako vpraša vodstvo Rdečega križa narod v okraju Cuyahoga za tri milijone dolarjev, vpraša za denarna sredstva, da more vzdrževati in nuditi pomoč našim fantom v bojni liniji in za bojno linijo. Mislimo, da ni skoro nikogar, ki bi ne mogel dati vsaj enega dolarja za Rdeči križ. TO IN ONO Naborne komisije v Clevelandu so začele naenkrat iskati novince tudi med mladimi člani mestne zbornice. Najbrže so postale komisije pozorne nanje vsJed njih srboritosti vsak pondeljek večer pri sejah in jih smatrajo za najboljšo borbeno silo. * Radio v Tokio je posvaril narod, da je čas, da se postavi na noge in pogleda iz oči v oči sovražniku. Ako to ne bo Za to, kar bom tukaj napisal me bodo nekateri kritizirali, drugi napačno sodili, tretji bodo z glavami majali. Zadni teden je umrl tukaj rojak dobro poznan tu gori radi njegovega stališča glede vere. Pokojnik ni bil slab človek. Bil pa je med onimi nesrečnimi ljudmi, ki so vero izgubili, morda po svoji krivdi, ali po krivdi nezavednih staršev, kateri niso skrbeli, da bi bili otroci zadosti poučeni v tem, o čemer je rekel Zveličal*, da je "najbojlši del," — o namenu človeka in o tem, kako doseči ta namen. Pokojnik je v svoji oporoki izrazil željo naj ga sežgejo, kadar umrje. Skoraj gotov ni mislil, da bo klic božji prišel tako' kmalu, toda prišel je in — sežgali so ga. To je žalostno. člo-( vek je božji otrok. Njegovo telo je hiša duše, katera je po božji podobi ustvarjena. Zato pa sv. Cerkev prepoveduje sežiganje mrličev. Prepoveduje pa tudi zato ta protinaravni čin, ker je bil začet in se še danes večkrat izvr. šuje iz nekega klubovalriega namena proti veri v vstajenje, kakor bi hoteli reči Bogu: "bomo videli, če boš mogel zbrati pepel nazaj v telo." Samo na sebi že, je sežiganje mrličev zoperno; je to čin, kateremu se naša narava protivi. Da se pa Bogu s tem prav nič ne klubuje, je razvidno iz božje vsemogočnosti. Kakšna razlika pa je za vsemogočne Boga vzeti prah iz groba, iz dna morja, ali pa iz pepela, katerega nas ne uide, pa magari če je še tako zatrjeval, da ne veruje v sodbo. Pa nas v tem slučaju nikdo ni klical, niti vedli nismo, da' je omenjeni bolan. Zato ga priporočamo v molitev vsem. Morda je pa božje usmiljenje vendar našlo kak izgovor zanj in bo duša po očiščevanju v vicah končno vendar še rešena. Requiem aeternam dona ei Domine et miserere mei, Deus, sceundum magnam misericoridam tuam! O, večnost! Tako negotova in vendar tako strašno gotova! » * * Pri Peter Bizjaku so imeli krstijo. Mali so dali ime Marylin po domače pa Marica, ali Mari-čka. * * * Pri Edward Yakichevih so si omislili novega vojaka in ga bodo nazivali Thomas. Tommy, ali pa "Mažek." Naše čestitke. * * * Miss Agnes Slamnik, naša hiš-nja, je bila poklicana v St. Stephen, Minn, k smrtni postelji svojega priletnega očeta, Lawrence Slamnika. Slamnik je bil dolgoletni kovač v ondotni slovenski naselbini, kakor tudi poštar, pri katerem so se ob nedeljah zbirali ondotni slovenski farmarji in izmenjavali svoje razne skušnje. Lovrenc Slamnik je bil rojen v Gorjah na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred kakimi šestdesetimi leti. "Kovač," kot so ga splošno nazivali, je bil izvrsten mehanik ob enem pa velik šaljivec. Lju- je morda veter raznesel po širnem svetu? Tisti vsemogočni Bog, ki je nas vse in milijone svetov takih, kakor je naš, ustvaril z močjo svoje besede, bo tudi zarnogel na sodni dan z isto močjo zbrati prah tvojega telesa, pa naj bo kjer hoče. Poslušajte kaj pravi Bog sam v svetem pismu glede tega: "In dalo je morje mrtve, ki i'sfii bjjU«v< njem; in smrt in podzemlje sta dala mrtve, ki so bili v njima; in bili so sojeni vsak po svojih delih." Apoc. 20/13. Da, dokler je človek na tem svetu, se lahko ustavlja Bogu, lahko zasmehuje Njegov nauk in zametuje Njegove zapovedi. A tam na oni strani smrti tega več ne bo mogel. če se je pokojnik dal sežgati, mi to obžalujemo, močno obžalu- dje so ga rkdi imeli. * * * Bradače v oče gori na Reno Ave. so imeli pokvarjeno nogo, katera jim je delala marsikatere neprilike in težave. Oni dan pa, ko so mislili iti v klet, se jim je noga tako nesrečno podvila, da so padli v klet. Nevarno pobit sedaj ležijo v negotovem položaju. Upamo pa, da bo njih trdna narava premagala tudi to nevarnost in pridejo kmalu zopet k zdravju. s= * * Vse je narobe, ne kadar se tvoja volja ne izpolni, ampak, kadar ti volje božje ne izpolnuješ. 1 * * * Ali si že bil pri križevem potu ta post? če nisi bil, kaj pa ča- jemo. Nikakor pa s tem ni rečeno, da ga sodimo. Bog ga je že sodil. Nihče ne ve, kaj se zamo-re zgoditi v zadnjem trenotku preden se duša loči iz telesa. Po. kojnik sedaj ve, da ima dušo, če poprej ni, in tudi ve, da je ta duša neumrjoča, ter da je za to du-šo'Zveličar dal svoje življenje na križu, da bi jo rešil večne pogube. Vse to je storil Zveličar, toda proste volje pa nam ni vzel in zato se človek lahko upira božji volji, dokler je na zemlji. Zveličar pravi: "kdor veruje bo zveličan, kdor ne veruje bo pogubljen." In tako se zgodi, da marsikateri trdi: "O saj,jaz verujem," ob enem pa sovraži in zp-metuje vse, kar nam je Kristus zapovedal in učil. Ne vidite ga nikdar pri daritvi sv. maše, nikdar pri sv. zakramentih, nikdar moliti . . . Kakšna vera je to? O taki veri pravi sv. Jakob, da je "prazna," to je, brez veljave. Kdor veruje, mora tudi po veri živeti. Hudič tudi veruje, pa je le pogubljen in ostane pogubljen. O polnoči bi bil vstal vsak izmed nas, da bi bil pokojnika spravil z Bogom, čeprav ni nikdar sodeloval s cerkvijo in nikdar storil- ničesar za cerkev, kaj. ti v večnosti se ne da več popraviti, kar je človek zanemaril na zemlji. Kamor drevo pade, tam obleži. Tako je tudi z dušo v večnosti. Zato duhovnik, če je klican k smrtni postelji, ne vprašuje. jeli bil bolni dober faran ali ne. On gre, ker ga pretrese misel na večnost in skuša dušo pripraviti za srečanje z Bogom in za sodbo, kateri nikdo izmed kaš? Veliko jih je, ki niso šli križevo pot že leta. Kaj s takimi? Kristus pravi: "Kdor hoče priti za menoj, naj zadene svoj križ in naj hodi za menoj." Samo dva sta vodnika: Kristus je eden, drugi pa je — da, uganil si — hudič. Srednje poti ni. če torej ne hodiš za Kristusom, potem greš za hudičem. * * * Zakrament sv. zakona zveže moškega in žensko tako močno, da je ni oblasti razen božje (smrti), ki bi mogla zakon raz-vezati. Kakor krščenega človeka ne moreš razkrstiti, tako poročenega človeka ne moreš razpo-ročiti; ne deželska, ne cerkvena oblast ga ne more, pa magari, če ti da kdo deset razporočnih listov. Kaj pa potem z onimi, ki se razporočijo in se z drugimi zopet "poročijo" ? ? ? Cerkev in Bog ne priznava takih "porok." Zato so taki razporočeni in zo-oet "poročeni" ne morejo prejemati svetih zakramentov, ker živijo v grehu. Edina pomoč za take je, iti narazen, če se hočejo spraviti z Bogom. * * Igralci dr. Krka se pridno va. dijo zelo lepe igre. "Trnjeva krona," katero bodo v dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair ju vprizorili 26. marca v pomoč Sloveniji. Ta predstava je brez-dvomno ena najpomembnejših prizorov te vrste. Vloge so v dobrih rokah, ki bodo pod vod stvom Matt Grdina in Fr. Slap-šaka gotovo tako izvedene, da bodo poslušalci pozabili, da so v dvorani ampak bod0 mislili, da se vse godi prav pred njimi. Ne zamudite "Trnjeve krone." * # # Naš Vestnik gre v tiskarni Ameriške Domovine dobro naprej. V par tednih bo Vestnik pripravljen za raznašanje. Za to se moramo zahvaliti sestram, kakor tudi Mrs. John Zimmerman, ki so delale tako pridno in tipkale obilno gradivo. Vestnik je ogromno delo, katerega se neradi postopimo, dokler ni "mus," in smo zelo veseli, ko je to delo dogotovljeno. * * * Neki ameriški 1st Lt. piše: "Ne dolgo tega, je naša posadka zavzela kraj, kjer so malo poprej odšli nemški vojaki. Pri prihodu nas je pozdravil krajevni župnik in nas povabil, da se udeležimo sv. maše z njegovimi fa-rani vred. Kako so se čudili ljudje, ki so videli tak trop vojakov pri sveti maši. še bolj pa je naraslo začudenje, ko sta dya izmed vojakov stopila pred oltar in stregla mašniku. Ljudje so jokali od veselja in po maši so nekateri poljubovali moje vojake od veselja, da so med ljudmi, kateri imajo srce. * * * Father Bazilik je imel pomemben govor zadnji torek. Govoril je o poklicih. Kaj je vzrok, da je dandanes tako malo poklicev za duhovski in za nunski stan? Poklili za šolske sestre tako padajo da je nevarnost, da končno ne bomo mogli dobiti učiteljic za naše katoliške šole. Kapitan Eddie Rickenbacker pa pravi, da bi morali tudi v "pu-blik" šolah učiti veronauk. Resnica je, če bi mladina bila poučena splošno, da je človek odgovoren za svoje čine Bogu, ka teri vse vidi, bi ne bilo toliko zločinstva med nami. Na mesto, da skušamo mladino poučevati o tisočih postavah, ki jih imamo v deželi, naj bi jo najprej poučili spolnovati deset božjih zapovedi. kajti, kdor te spolnuje, bo tudi druge pravične postave spoštoval. Prav urejena vest je boljša, kot deset policajev. Zakaj torej ni poklicev? za težje stanove? Temu bo krivo več reči in morda lahko denemo na prvo mesto prepogoste in dostikrat strast vzbujajoče "šove." Slabo branje tudi mori misel na kaj bolj vzvišenega. Otroci dostikrat dobijo v roke ,skozi javne čitalnice, knjige, ki so namenjene za dozorele in svet poznavajoče ljudi. Ravno danes sem bral v gotovem listu, da se je preiskovalna komisija izrazila, da je komaj 20 procentov čtiva sposobnega za celo družino, to se pravi, za starše in otroke. Oni dan sem srečal deklico, ki je nesla štiri knjige nazaj in mi je zatrdila, da prebere štiri knjige na teden in to, seveda, samo "ljubeznjive" knjige, če poleg tega vzamete v poštev še današnje nekatere plese ... Ni se čuditi, da prevladuje tako splošna lahkomiseljnost. Dajte poklicu priložnost, da se pokaže, predno ga plevel zaduši. Siliti ne smemo, toda priliko dati je pa naša dolžnost. Prav tako je dolžnost staršev ,da nadzorujejo zabave in razvedrila in branje svojih otrok. Žalostne novice iz Slovenije V naslednjem prinašamo nekaj odstavkov iz pisma, ki je bilo pisano v Sloveniji 18. decembra, 1934 in pripoveduje o strašnih razmerah, ki . sedaj vladajo tamkaj. Mi smo tu med dvema ognje-ma. Na eni strani nas pritiskajo Nemci. Ti so po 8. septembru, ko se je Italija zrušila, zasedli vso Slovenijo. Kot veš, so bili prej le na Štajerskem in Gorenjskem, sedaj so pa tudi v Ljubljani, na Dolenjskem, na Goriškem in v Istri Zasedli so samo najvažnejše kraje. Posebno so zavarovali železnico Maribor-Trst. Da je nemška pest strašno težka, Ti ni treba šele dopovedovati. To so že prej pokazali na Štajerskem in na Gorenjskem. Toda huiše l Avtor te-le kolone, ki se je bahal, da je bil na pepelnično sredo edina oseba tostran Pitts-burgha, ki ni imela na pepelnično sredo zjutraj mačka. Saj je, da na drugi strani trpimo prav tako in še več od komunistov, ki nosijo, kot veš, ime partizani. Ti napadajo vsakega, kdor ž njimi vred ne prisega na Stalina in sovjetski komunizem. Odkar so dobili od Lahov orožja več kot dovolj, se jim ljudje težko postavijo v bran. Ker Nemcev ni po vaseh, zato partizani lahko strahujejo ljudstvo po svoje. Tihoče ljudi, ki se jim niso uklonili, so neusmiljeno poklali. Samo okrog Velikih Lašč čez 600 mladih fantov in mož. Potem pa tem žrtvam pred svetom jemljejo še dobro ime s tem, da jih proglašajo za faši ste ali pa pravijo o njih, da sodelujejo z Nemci. Tako so pobili od znanih ljudi župnika Turka iz Begunj pri Cerknici, dr. Kožuha, zdravnika iz Velikih Lašč; sodnika dr. Zalokar-ja iz Velikih Lašč, profesorja Petelina iz Ljubljane, profesorja Pavliča na Grmu pri Novem Mestu, patra Placida, ci-stercijanca iz Stične, Šonca, zastopnika Vzajemne zavarovalnica iz Novega mesta. Ko so Nemci zasedli po 8. septembru Ljubljano, Trst in Gorico, se partizani sploh niso spustili v noben boj z njimi. Šele v oktobru, ko so Nemci začeli s tako imenovano ofenzivo, je prišlo do malih bojev, pa do toliko večjega klanja Slovencev. Voditelji partizanov so povsod, kjer je prišlo do kakih bojev, vselej hitro odnesli svojo kožo ter zbežali. Tisti pa, ki so jih partizani nasilno mobilizirali, so bili po-klani od Nemcev brez pravih bojev. Pobili so Nemci vsakega, pri komur so našli orožje. Nemci so za maščevanje porušili tudi mnogo vasi. To je bil uspeh partizanskih bojev. Kolikor moremo prešteti je bilo ubitih v septembru in oktobru čez 12,000 Slovencev, nekaj od Nemcev, nekaj od komunistov. Uibtih je bilo v takozvani ljubljanski provinci 6,000 ljudi, v Istri 4,000, na Goriškem 2,000. Pri tem pa Nemci niso izgubili niti 200 ljudi. In to vsega: ubitih, ranjenih in bolnih. To so tiste partizanske zmage, o katerih slišimo na londonskem radio, tu pa jih nihče ne vidi! Tu ne razumemo, zakaj zavezniška propaganda sama svoje ljudi vara. Ali je vse tako pod vplivom sovjetske propogande? Odkar se je nehala takoime-novajia nemška ofenziva, so patrulje zelo redke. Zato lahko komunisti pobijajo naprej ljudi, ki ne trobijo v njihov rog. Nemec, ki mu je za uničenje našega naroda, se seveda lahko smeje, ko "brat mori Slovenca-brata," kot pravi pesnik Prešeren. Ljudje se sicer branijo pred komunisti kot vedo in znajo, toda nimajo dovolj orožja. Nemci so odpeljali na prisilno delo v Nemčijo na tisoče ljudi. Pravijo, da zato, ker da so komunisti, v resnici pa, ker potrebujejo delavcev. Od začetka vojne računamo, da je bilo ubitih vsega skupaj že najmanj 24,000 ljudi. To so strašne številke za tako majhen narod ! Koliko jih je v teh razmerah bolnih, lačnih, strganih, koliko jih je, ki so prišli ob vse, kdo bi mogel to presoditi. Obupno je*tam, kjer so cele vasi porušene in požgane. Veliko vprašanje je tudi, koliko ljudi se bo vrnilo s,prisilnega dela v Nemčiji. Prehudo je naš narod , udarjen. Njegove izgube na življenjih so prime-(Nadaljevanje nu 3. strani) pomagalo, naj radio ppzove svojo mornarico, da zbere ko-rajžo in se postavi iz oči v oči proti Amerikancem. lllllillllllllllllM \ * verjamete „ al' pa ne IIHI!lltlini!lll» veste, kaj ne, kaj je 10 Za one, ki tega ne ve® predvsem ženski sp"'1 pojasnjen ta izraz Ako gre moški zvečer ^ prijatelje in če zjutraj je, da ga boli vsak na glavi, pravimo, da 1 ka. . H Torej avtor se je ni imel tisti dan, ki Jfj pustnemu torku, nič 1 v odgovor na to je do1": šti Zed. držav karto-vsebine: "Spoštovani g. tire^j bahali ste se, da ste b'11 na oseba v Zed. drža^, imela v Zed. državah n> nično sredo zjutraj 1,18. je na vsak način vse j1 ^ znanja in spoštovanj2, snemanja vredno. A^Jv 1 ožite nam, Vašim kako je pa potem PrlS.g ga, da je nosila Aiwe. movina na pepelnič'10^ tum pustnega torka,a' Že sem vtaknil kos^ pisalni stroj, da ^ zdražbarski odpisal ^ ljito mnenje, ki je , trenutku na zelo m^j pa sem bil k sreči, to' den, da sem šel Pog , 1 milo Domovino in sK : ' omedlel, ko sem se P^ lastne špegle, da je 1 ^ 1 prav, datum v dneV" za en dan prekasen, ^ štar v starem kraju', fill sem se, .da na PuS « ' bilo lista in ker so fantje v tiskarni i»js.e tako važen dan, ko* . ' torek, ne sme P02**. v 1 torkov datum tiskal1 > ,„

ltlC3lftlISBI141IC3l[illlltllllC3>lltllllltt1CJ1llfl4ltIi1tE^lllllltlI1ft1C3lltflllllt'IC3ll1tJllllllIC3tllllfBlllllC31llflIllllllC31fS1IT 667 E. 152. St. najkasneje do pondeljka 6. 1 1 marca. I 1- 1 Sedanji poslovodja Ižanc odstavlja zaradi zdravja, i .....................................................................................i J111C3I Nil JIIH11C2 lil t Jailll t .........t) IJIC 2111 j i 11111 111 liilUU IC VOJNO DELO Vzamemo moške za strbjno tovarno Učence in težake 58 ur na teden THE OHIO PISTON COMPANY 5340 Hamilton Ave. (53) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62^0 na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako > ste- fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 w: 74. St. National Carbon Co., Inc. (55) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči t tedna V mestu— 750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača <31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plata <9.90 na te'den. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem dela se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 Dopoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave.. Soba 601 (53) MALI OGLASI , Stanovan je se odda Odda se 5 lepih sob z gorkoto, mirni odrasli družini, na 1123 Addison Rd., zgorej. Vprašajte istotam spodaj. (x) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! MALI OGLASI Mi plačamo več V gotovini za vaš rabljen avto Kupimo tudi razbite, sežgane ali čisto nerabne kare. 13411 St. Clair Ave. GLenville 6786. (52) Oskrbovalci materiala in » PAKERJI Delo znotraj in zunaj STROJNI OPERATORJI / MACHINE TOOL in SHEET METAL Plača od ure The While Motor Co. 858 E. 79. St. pri St. Clair Ave. (57) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA BRATA Anthony Hočevar ki je zasnal večno spanje dne 3. mavca, 1941 Preforidka žalost nam teži srce, ker tri leta v grobu že počivaš, prel.jubljcni, odšel si Ti od nas, in luč nebeška naj vedno Ti sije, v sladkem spominu med nami živiš. * - - ■ ^r^-rs^Tas Žalujoči ,ostali: JOSEPH IN MARY HOČEVAR, starši. FRANK in EDWARD, brata. Cleveland, O.. 3. marca, 1944. ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, In t) 6016 St. CUlr At*. Telefon; ENdlcott 8111 HODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili vame. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo \ polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optnmctrisličivc potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Pri. x) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 velikih lepih sob na 15929 Saranac Rd. _____ ____ (5£) Za streho! Ako hočete imeti svojo streho pokrito s smolo, gramozom ali asfaltom .pokličite najstarejšo, zanesljivo strešno firmo v tej okolici Katz Roofing Co. 861 E. 72. St. GA 2115 podnevi ali ponoči. (Wed., Fri., Sat., Mar. 31) Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo iz sedanjega tanka, ki drži 80 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grclcc za vročo vodo • G'cvi za mrzlo in vročo vodo • Termostate za tanke za vročo vodo • Vodne pipe « Potrebščine za kopalnico • Perilnike • Odvodne cevi Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo. Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave. KE 5461 (53) BLISS COAL GO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 MOŠKI Splošno tovarniško in kovaško delo Plača od ure poleg "overtime" Zglasite se pri Sfeel Improvement & Forge (o. 970 E. 61 St. (52) IGNAC SLAPNIK CVETLIČARNA HEnderson 1126 C102 SI. Clair Avenue V najem stanovanje Stanovanje, obstoječe iz 5 sob, kopalnica, furnez, spodaj) se da v najem. Poizve se na 7920 Radell Ave. Ravno tam se dobi lahko tudi 2 opremljeni sobi, kuhinja in spalnica. Poizve se na istem naslovu. (53) Tovarniški delavci Vojno delo Plača od ure in overtime Employment Office odprt vsak dan od 7:30 zjutraj do 5 pop. v nedeljo oil 7 do 3 The Dill Mfg. Co. 700 E. 82. St. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, nri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LliO LADIHA 1336 E. 55 th St. HEndersoii 7740 (53) Kupujte vojne bonde! MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Vam zatekajo noge? Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan ocl 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dun ob sredah. in džungle so bili t ini f' ljudi. Koče, koli- j iz Janske tepee so bile v za'r-Jenja' čakajoč v svo- v * scenosti, da mine doba; i: ieg tedni kasnega po- n tinj neV£da prebivalcev I ;Ver is jne Se Je Pomenila. Kožu- >žtno°7 6 Slabe in meso g žen • 0 80 iz£inili mož- t' d e ln deca, kakor njih o ske riijo taborišče Hud-«m k iZbe' raztresene tu I jih kra.k£r trdnjave po teh s °Pet še nekaj tednov č Kne 2Se VrneJ°- I" iz koč se ž aseboPet dim' rJ'avolična ti epee lgrala pred vhodom k pr4o;ef?et ,tisoč stanovni" z Indij. a' belih mešancev ^ (Po trni'.86 razicie' po i« Pinahluje m v obiteljskih n ijočem P,° tem kraljestvu, j k 2 Hudsonskega za- 0 tt of t m goram in od i' ja. Unda do Ledenega k |ot'ej Dn v. ir 0 v uziva priroda svo- j( ovol- Slm- Polni radosti in T ie ris". To so bili dnevi, n. Ie tnafaspano' zdeha lin lo- ]j "oči dnevi plemenit- n * Če*?? Šepetov' ve' * "^nilc- v k0 80 Potoki in b ' 8a»jai SUmeli tiše' napo1 n ' h v 1 0 dežJu in plo- "«iti br*. tem — v dre' n Po ) Ju žuželk' šuš- %^ ,fcVesnih vrhovih in . ifib-n glasovih živečih , CrpSal tih' mehak Vori Sl Priroda našla ' Ijufi; 0 v začasni odsot- J a { 1 11 % &ja Pa je vse to po- k Čutil je nje- J «nad\ ,adne zemlJ'e. Sa Zi Sel) sh P°d seb°j in f ^ nagi *?lf kjer bi druga Wh, kd le tesnobno tišino. p Vllk0r Jih je nazival \ 'bil dnevih zemlje" d M'er0 - • v minulih letih g Sa'H k * Vnt,''le se je ustavil na t( %r>0da. da bi se on- J Hr ' pred njim se je 11 Hlež 'f šir°ka reka, tu P 'oka >v- tam do kolena v tned eč in pojoč svojo s Ni. KSlplnaini n napi a- 11 ,]» tijler J'e še v maju in ]l 5; a 2 divjim struja- t "t je C '»tel J*edtem okrepjil in r ^kertl Jenje na tem pu- r ? bojeVyP+0tovanJ'u in po- c 'Vie »e Za preživež t %u so 2atrli y njeg0_ i \h i a nje ostanke ne- z SVoKuzka. Že v šestem c i^Wd0be je bil P0', 1 > kit in *daJ -ie bil 1 •len j, v. er zmerom pri- 1 ■l ^enji ger se je medtem s v^H Vi Več ni bil ok" s ki J'e vedno , be'n popevkal; ta , 1 1 in a > k severu ga je , Ir^Mžr. njegovem« obli-j ^1'ji U:!- v! ^k Olapadajočega soln-I llSJf1' kako je nje-C iz tol 'If1 potegnil svoj C Vsak dan, v it, j. at, včasih celo de-;«'«<»"t0 mcd ju- % J SO i ' ' J0 Pogovarjal s "tla ^ Vn ^ tli to človek, C rekel m°ja kriv" li0n j Morda je vzrok SiLV ^mahnil je z Mc Ne l 3očo n°č- "Na- C e loči J1 firm'm nebom' 'ti |C%ja' kakršna bo men- M°ja mati, pre- X a, a> mi je pravila C*k0 j Je takrat opazo- fil ,bi gled Vfhajal mesec in 1 žit nunjo in Ji g°- bitje. Inlju-°stal0 m »n { P°d širnim nebe-1 CP ^čc kak Bog- mi' v1 Hje' a je zak°n- ki t^m j Vlrn ciljem. In verjelje nesreča.! Nikoli cl°veške zakone f. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCU lepo začrtani, ponosni obraz. Poveličujoče besede pesniku j o-čega božjega služabnika so mu zvenele v ušesih, o ženi, ki je moževa radost in pomoč . . . Poučna primera z levo in desno roko, ki ne moreta biti druga brez druge in ki združeni ustvarjata toliko lepega in velikega ! rala; s svojimi nespametnimi željami pač ne bo poskušala s silo predreti . . . Pri njej bo lahko z železno prepovedjo posegel vmes jn ker je bila ženska, se bo uklonila njegovi volji . . . Pozneje bo zopet vse popravil in zacelil rano, ki jo mora zasekati v njen lastni blagor .. . "Clara ..." Njegov glas je bil strog in umerjen, kakor ni še nikdar govoril z njo. "Da ne čujem nikdar več . . . razumeš, nikdar več teh nespametnih in pretiranih zadev. Pravkar si govorila o Bogu; Bog je zapovedal, da mora biti hčii svoji mstaršem pokorna . . . j da mora biti svoji materi v po-j moč in oporo, dokler se ne izpolni njen namen v zakonu . . ." Napol začudeno, napol plaho se je od strani ozirala v svojega očeta. Tega ona ni razumela ... Ko ji je z veliko, spravljivo kretnjo ponudil roko, se mu je umaknila. Na njenem bledem pbrazu se je zazr-calil izraz, ki mu je postal neznosen; isto znamenje popolne odtujenosti in sovraštva, ki ga je danes razbral že v sinovih očeh .. . Vendar je rekla:: "Dobro, oče;" njen glas je bil ponižen in poslušen kakor glas majhne deklice. Ker je bila o vseh hišnih poslih dobro poučena, ni pozabila, preden je molče odšla iz sobe, vzeti prazne skodele s seboj. Profesor David se ni dobro spominjal, kolikokrat je že brezuspešno pomočil pero. Treba bo govoriti z ženo o dogodkih tega jutra. Grenak smehljaj se mu je globoko zarezal v TUJA PREROKI*1 Tesno ob hišah je manova urnih korali pot preko Hoogewoeff Breetstraata. Zdelo 1 I' S® kakor bi jo opazovan'j slone in brušene Šipe;® (Dalje prihodnji6' Čekirajfe vas grelni sistem sedaj! AMERICAN RADIATOR PRODUKTI boilerji — furnezi v zalogi WOLFF HEATING CO. STEFAN ROBASH, Inženir 715 E. 103. St. GL 9* •;.•..•.:■/.•■ .■>'/'>.i l/cctcuf THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY a Urno mu je poskušala z rokofr zapreti usta. "Ne govori o tem," Y je prosila, "prosim, ne, ljubi t oče . . . Vem, mati bi tako rada ' videla in tudi ti ga imaš rad, s ker ne zamudi nobenega pre- t davanja, ker je Jonkheer in c ima vrhu tega še denar . . . To- r da sinoči sem zopet sprevidela, c da je nemogoče govoriti z njim s o kaki resni stvari. Vem, oče . . . . Gospodje zbijajo z mladimi dekleti rajši svoje šale, rajši j jih malo dražijo in se jim la- ( ska j o . . . Dekle jim le takrat ] * kaj pomeni, če je prisrčna inj, ljubka, in od'svoje žene terjajo ( le to, da skrbi za jed, za hišo ] in za otroke. Zaradi tega je , morda najbolje, da ti takoj , pošteno povem . . . Mislim, da , vem za gotovo, da se r^e bom ■ nikdar poročila ..." Glasni smeh, s katerim je po tem priznanju potegnil svoj o hčer .od stolovega naslona in jo postavil predse "kakor sodnik, je zvenel malo neveselo prisi- -ljeno. "Daj, reci mi to še enkrat!" je ukazoval v šaljivem toriu. "Ali mi hočeš pogledati v oči in mi še enkrat ponoviti ves ta nesmisel?" Toda namestu, da bi mu pogledala v oči, se je zastrmela v tla in tiho, brezglasno zajokala. Ker profesor ni razpolagal , z nobenim zanesljivim sredstvom zoper ženske solze, je omahoval med živo voljo, da bi jo z grobim ukazom nahrulil, in ftied nežnim poželenjem, da bi jo kot majhnega otroka vzel v naročje in jo potolažil. Toda že se mu je1 izmaknila in stala pri oknu prav na istem kraju, kjer je pred eno uro njegov sin zbiral pogum za svoje strašno priznanje. Videl je, kako se je nasilno mirila, opletala z robcem sem in tja in si brisala solze. Hkratu pa je ves gin j en, da ga je speklo globoko v srce, opazil, da je bila včndar še zelo nežna, skoraj napol otrok. Kakšne misli je pač mogel imeti razum tako majhnega, mehkega bitja o življenju, o ljubezni in celo o zakonu! Kaj bi dal, če bi s kakršnokoli žrtvijo mogel spraviti z njene poti vsa razočaranja in grenke bolečine ljubezni! "Glej, oče," njen glas je bil zopet miren in stvaren, "ker vem, da se ne bom nikdar poročila, bi pač rada delala, se izkazala koristno in nič več ne izpolnjevala svojega življenja z raznimi ničevimi opravki. To niso nikake moje muhe, tega nisem doumela šele danes — že dolgo sem resno razmišljala o tem, zlasti pa, odkar sem Mul-tatulija . . ." Očetova pest je zagrmela po mizi. Z enim skokom je stal tik nje pri oknu in stresal nežno bitje za rame. "Menda nočeš reči, da si tega brezbožneža ... da si brala te ogabne, gnusne nenravne knjige ... da se je tvoj brat toliko izpozabil, da ti je dal to šaro brati!"' Bila je smrtno bleda, vendar se ni umaknila niti za korak. "Oče, če tako sodiš o Multatti-liju, potem ne poznaš njegovih del. On se bori za reveže in zatirane, on se bori zoper strašne krivice, ki so na svetu, in ki se le zaradi tega še dalje razraščajo, ker so ljudje preveč sa-moljubni in prestrahopetni, da bi spregledali. Šele po njem sem spoznala, da mora vsak človek storiti svoje, da se olajša beda sveta ... Da moram tudi jaz nekaj storiti, čeprav sem slabotna žena ..." Profesor je kakor odrešen zajel sapo. To je bila gotovo pretirana, brezoblična zanese- Z(ie za nočno klicanje v daljavo Nočne ure za telefonske klice na daljavo so zdaj na razpolago od G zvečer do 4:30 zjutraj. Ena ekstra ura je bila dana s privoljenjem ohijske komisije za javne utilitete in z odredbo Federalne komunikacijske komisije. Ta čas bo posebno dobrodošel vojakom in ženskam, katerih večina ima priliko samo zvečer, da pokličejo domov. Spomladansv Spun Rayon Print obleke 2*99 Kot žafran v snegu—tako se te print obleke odlikujejo! Krasni P.| sani, progasti in cvetlični vzorci ^ privlačnih stilih za nošo čez dan-gumbami spredaj in v drugih stl) ^ —vse obleke so jamčene, da se oP rejo in so stalnfe barve. Mere 14 44. The May. Co. Basement Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.'S BASEMENT Style B—Green, blue or rose. ' styifcr Blue rose. Ne odlašajte za dohodninske davke! \ Pridite takoj k nam, da vam izpolnimo davčno polo. Vsak dan od 10 zjutraj do 10 zvečer. Za one, ki nimajo časa priti v delovnik, smo v uradu v nedeljo popoldne od 2 do 6. POSTREŽBA TOČNA IN ZANESLJIVA JOHN ROŽANC kateremu pomaga tudi JOHN J. PRINCE 15601 Waterloo Rd. v poslopju bivše North American banke luiiwiiiv.:: >ii>J:iiini f.ii-'i'^'i'wiiui ii.itisti Miiii UI>II*I tiiiiiriii>