Amerikanski Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Only »est advertising medium to reiich a quarter million Slovenians in the United Slates. Rates on request	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in	glasilo D. S. D.	Organ of the Best, Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters oflt Special Importance to Them Not Found'Elsewhere
ŠTEVILKA 41.	JOLIET. ILLINOIS, 16. APRILA 1918.	or	LETNIK XXVII.
-J-
pemški napadi odbiti, pravi maršal Haig.
bojevanje na zapadni fronti se nadaljuje, a je začasno po silnosti odjenjalo.
AMERIČANI V LJUTIH BOJIH.
Odbili več nemških napadov na fronti severozapadno od Toula.
t
»
3.
8
»t-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, required by the act of October6,1917.
Britanci izgubili Armentieres.
London, 11. apr. — Prodirajoč z nezmanjšano besnostjo in vkljub strašnim izgubam je nemško vrhovno po-ve'jstvo zavzelo Armentieres in prisililo popolno preureditev britanskih li-n'J od Estairesa proti severu do hrbta -^lessines - Wytschaete, južno . od ^presa.
Današnje naznanilo britanskega vojnega urada, da je bil Armentieres iz-Praznjen, in poročila iz britanskega glavnega stana na bojnem polju, da so sovražne patrole prodrle v La Creche, kakih pet m;ij severozapadno od Ar-mentieresa, kažejo, da je gen. Haig umeknil svoje čete kakih pet milj v teJ krajini.
Dolga bojna linija.
Bojevanje pa se baje nadaljuje z ne-Zmar>jšano ljutostjo od Labasseeškega Prekopa pri južnem koncu nove bojne ln'je proti severu do prekopa Ypres-
Comines.
Poročila z bojnega polja kažejo, da se Britanci sedaj utrjajo ob novi liniji. Pod prvim sunkom in po številu presečne, so bile gen.-Haigove čete prisi-'iene k umiku. Sedaj pa je rečeno, da s° razni kraji v zadnjih štiriindvajsetih' Urah ponovno prišli v druge roke. To aje pomeni, da so Britanci, sedaj go-'°vi, da se sovražnik odločno trudi v tej krajini, poslali reserve naprej in te boju, zaustavljajoč sovražnikovo Pr°diranje.
Američani menda v boju.
. Mislijo tudi, da je bila prednja stra-ameriških čet v boju. Naraščajoči Scznami izgub iz ameriškega glavne-
stana se navajajo v tej zvezi, j ^r*kone so ameriške čete utegnile 0sPeti do frontne linije, vsaj prednja straža. Tem prejkone sledi ameriška . avna bojna moč, dasi je nekaj teh ^ morebiti razvrščenih v brigade z 'tanskimi organizacijami in nekaj, Je južno, s francoskimi bataljoni. Sovražnik sledi svojo drago taktiko
pošiljanja mnoštvenih bataljonov naprej, ki tvorijo nezgrešne tarče. V mnogih teh napadih so bili vrženi nazaj skoro prej, nego so odšli k napadu.
Pišoč iz britanskega vojnega glavnega stana nocoj, pravi Reuterjev poročevalec:
."Okoli 10. ure danes dopoldne so Nemci podjeli strašen napad proti belgijskemu kraju Hollebeke. Prodirali ^o v mnoštvenih valovih, ki so bili popolnoma odbiti s strašno pogibeljo."
Dalje južno poročajo topniško bojevanje vzhodno od Amiensa. Francozi tudi naznanjajo mnogo streljanja z velikimi topovi med Montdidierom in Noyonom.
dirajo skozi široko Lyško planjavo med Armentieresom in Mervillom."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October6,1917.
Američani zaustavili Nemce.
Z ameriško armado na Francoskem, 10. apr. (Zakesnelo.) — Nemci so poskušali napad proti ameriškim postojankam severozapadno od Toula no pred solnčnim vzhodom davi bili popolnoma odbiti.
Dva nemška ujetnika sta povedala, da je sovražnik nameraval napad z oddelkom 800 mož, a da je bil zaustavljen v svoji polni moči po učinkovitem streljanju ameriškega topništva.
Američani nifo izgubili nobenega u-jetnika.
ila [avti in so
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Nemci močno pritiskajo.
London, 12. apr. — Maršal-Haigovo poročilo iz glavnega stana na Francoskem pravi nocoj:
"Sovražnik je močno pritiskal ves dan južno in jugozapadno od Bail-leula. Neprestane napade z veliko bojno močjo je podjemal v tem okrožju in jih nadaljuje.
"Naše čete so bile potiskane nazaj počasi v neprestanem bojevanju v postojanke v soseščini Bailleulske železnice, kjer so zapletene v hud boj s sovražnikom."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October6,1917.
Sovražnik po številu močnejši.
London, 12. apr. — Nemci so danes izsilili svojo pot dalje v britanske linije med Ypresom in La Bassee. Po številu močnejše čete so s pritiskom izsilile svojo pot skozi široko zagozdo, ki se razteza tako daleč zapadno, da je ob njeni končini kraj Merville.
Nocoj leži britanska linija približno takole: Britanci obdržujejo višave ^pri Messinesu. Odondod drži njih linija jugozapadno do Neuve Eglise, katerega kraja del je bil danes izgubljen na sovražnika; jugozapadno do zapadne strani Mervilla in potem jugovzhodno skozi Le Casan in Loisne v Festubert in Givenchy.
Skupaj prodrli 12 milj.
Na svoji" najdaljši točki, pri Mei-villu, je klin, ki je bil pognan v britansko linijo, dvanajst milj oddaljen od prvotne bojne linije.
Noben vojaški kritik ne poskuša prikrivati nevarnosti položaja. Nemci so zdaj zmožni, ob strani zajeti Messi-neški hrbet in Mount Kemmel, ki leži severno od zagozde. Ti dve postojanki so zavzeli Britanci pred meseci na največje stroške.
Amiens in Arras v nevarnosti.
Še večja je nevarnost za britanske postojanke južno od La Bassee, vštev-ši važni opirališči Amiens in Arras.
Po svojih pridobitvah južno in vzhodno od Amiensa in na fronti svojega zadnjega uspeha utegnejo Nemci sedaj začeti "kleščno" kretanje, katero utegne prisiliti Britance k izpraznitvi vsega ozemlja med tema odsekoma.
Nabrežne linije ogrožene.
Južno od Armentieresa je sovražnik izsilil prehod črez reki Lawe in Lys ter pritiska splošno proti zapadu.
Zavzetje Mervilla pomeni prodiranje po planoti in bi v normalnih okoliščinah ne bilo resno, toda proti severu obdržujejo Britanci primeroma ozek kos med svojo fronto in brežino, ki obsega zelo važna železnična veži-šča itd.
Zatorej je prodiranje tamkaj mnogo resnejše, nego dvakrat dalje proti jugu.
POSOJILO SVOBODE USPEVA POVOUNO.
Devetnajst odstotkov tretjega vojnega posojila podpisanih prvi teden kampanje.
CESAR KAREL V ZLI ZADREGI.
Hotel se pogajati s Francozi o miru in zašel v zagato.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Tretje posojilo svobode.
Washington, D. C., 14. apr. — Ko je bilo 19 odstotkov skupnega zneska $3,000,000,000 tretjega posojila svobode podpisanih, začne dežela jutri drugi teden svoje kampanje. Zavezno re-servno okrožje St. Louis prednjači v razmerju vzdignjene kvote s 36 odstotki.
Od $573,451,600 znašajočih subskrip-cij, dejansko naznanjenih zakladnici in nevštevši sobotne prodaje, je New yorsko okrožje prispevalo največ, toda stoji na drugem mestu v seznamu o-krožij, razvrščenih po redu odstotkov kvote, s 26 odstotki. Druga okrožja po redu so:
Dallas, 25; Boston, 21; Chicago, 19; Philadelphia, 15; Cleveland, 14; Kansas City, 14; San Francisco, 11; Richmond, 7; Atlanta, 4.
Subskripcije se morajo požuriti.
Akoravno so uradniki, ki vodijo kampanjo, zadovoljni s svojim uspehom v prvem tednu, vendar poudarjajo, da se bo moralo podpisovanje vršiti še hitreje v preostalih treh tednih, ako se hočejo cilj $3,000,000,000 doseči ali preseči.
master at Joliet, 111., on April 16, 1918, aš required by the act of October6,1917.
Anderson, Avstrija i* Z. D.
Washington, D. C., 11. apr. — Dejstvo, da so nekateri avstrijski uradniki poskušali začeti mirovna pogajanja pred meseci z Združenimi Državami, je bilo potrjeno danes popoldne, ko je tajnik Lansing rekel, da se spominja, da so se do nekega Andersona, čigar prvo ime mu ne prihaja na misel, obrnili v Avstriji v svrho, da izvedo, ali bi ta vlada hotela poslušati predloge.
G. Lansing je rekel, da ni državni department pripisoval nobene važnosti temu vmesnemu dogodku takrat. Anderson, je pristavil, je bil eden izmed prav številnih ljudi, ki so si prizadevali začeti mirovna pogajanja.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October6,1917.
Berlinsko poročilo.
Berlin, prek Londona, 12. apr. — "Naše zmagovite čete", pravi uradno poročilo iz glavnega stana nocoj, "pro-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Haig zadržuje Hune.
London, 13. apr. — Haigova linija se je držala trdno danes na vseh najvažnejših postojankah v odseku Mes-sines-La Bassee. Sovražnik jfe bil sposoben nekoliko napredovati za težko ceno na zapadni končini svoje nove
True translation filed with the post
štrlirn. v Flandriji, toda zavzel ni prav nič višavja, ki straži britanski krili
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October6,1917
Nemci izgubili 93 zrakoplovov.
London, 13. apr. — Dvainšestdeset nemških zrakoplovov je bilo zbitih včeraj v ljutem bojevanju nad bojnimi linijami, pravi nocojšnje uradno na znanilo o britanskih zrakoplovskih podjetjih.
Po francoskem uradnem poročilu prejetem tukaj nocoj, je bilo 31 nem ških zrakoplovov zbitih v. bojih s fran coskimi zrakoplovci.
Vzdržite luč svobode gorečo!
ZDR2ITE luč svobode gorečo
zavoljo sebe, zavoljo vaših
°trok in zavoljo vaših otrok
ih 0,0(lite svoj denar vladi Zdru-
tje„.rZav kuP'te Liberty bondov Posojil svobode!
"rite Vsak moški, žensk* i
fto'la	I
in
otrok pod zvezdnato zastavo naj posodi vsak dolar svojih prihrankov za o-svoboditev sveta, ki ječi pod strahovlado nemškega militarizma.
V imenu junaških fantov "over there" s Pcrshingom; v imenu mogočne trume odločnih mladeničev, ki se vežbajo in kmalu odidejo — se vaša
vlada obrača do Vas s prošnjo, da naložite vsak razpoložni dolar v Liberty bonde ali obveznice svobode. Vsak Liberty bond tvori neposredno obligacijo vlade Z. D., nosi 4»4 odstotka obresti in je zavarovan po skupni imovini cele dežele.
Kupujte Liberty bonde!
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on April 16, 1918 as required by the act of October 6,1917,
Na tisoče Nemcev pada zaman.
London, 14. apr. — Britanci obdržu iejo svojo linijo vpričo najljutejšega bojevanja v vojni.
Na tisoče Nemcev, poganjanih na prej brez misli na ceno v življenjih pada v prizadevi, predreti fronto.
Linija se ne le drži skupaj, marveč je tudi nehala kriviti se pred strašnimi udarci.
True translation tiled with the post master at Joliet, 111., on April 16, 1918 as required by the act of October 6,1917
Nemci napadajo Američane.
Berlin, prek Londona, 14. apr. — Nemške čete so p6 današnjem urad nem poročilu iz glavnega stana pod jele uspešen napad proti Američanom severno od St. Michiela. Nemci trdi jd, da so prizadeli težkih izgub in ujeli nekaj mož.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October6,1917 Američani porazili Nemce.
Z ameriško armado na Francoskem 13. apr. (Zakesnelo.) (Po Associated Press.) —Po drugi noči strašnega top niškega streljanja in bombardovanja plinovimi izstrelki so Nemci danes na daljevali svoje napore, prodreti skozi tretjo linijo ameriških postojank blizu Apremontske hoste, severozapadno od Toula. Podjeli so dva napada, pa oba sta se izjalovila.
Sovražnikove izgube v štiridnevnem bojevanju so precenjene na 300 do 400. Izmed teh je bilo nad 100 usmrčenih Akoravno je sovražnik žrtvoval celo polovico svojega posebno izvežbanega naskočnega bataljona 800 mož, ni mo
LE MALO NOVIC.
Rim poroča samo nekoliko topniškega in patrolnega bojevanja ob vsej fronti.
Začeli ofenzivo proti Britancem, toda brez uspeha.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Avstrija o mirovnih prizadtvah.
London, 11. sept. — Pogajanji glede možnosti miru med Združenimi Drža vami in Avstro-Ogrsko so se vršila med prof. Andersonom iz Washing-tona ter grofom Štefanom Tiszo in grofom Julijem Andrassy, bivšima o grškima prvima ministroma, po neki dunajski brzojavki na "Berliner Tage-blatt", kakor je navedena v brzojavki iz Kodanja na Exchange Telegraph Co, Brzojavka pravi tudi, da avstro-ogr-ski urad zunanjih stvari priznava, da so bili podjeti razni poskusi v dosego plošnega miru, in da je imel cesar Karel pogajanja z več osebami, ki imajo mednarodne zveze.
Avstro - ogrski minister zunanjih stvari, grof Czernin, se je vrnil nepričakovano na Dunaj, z obiska v nem škem glavnem stanu, kjer se je posvetoval s cesarjem Viljemom. Brzojav ka pravi, da je nepričakovani povratek grofov provzročil senzacijo v avstrij skih političnih krogih.
Grof Czernin omahuje.
Stališče, katero so zavzeli Čehi proti grofu Czerninu, pravi brzojavka dalje obsenča prepir med grofom in franco skim prvim ministrom Clemenceau. V Pragi se bo vršil v soboto shod, na ka terem bodo Čehi protestirali proti grofu Czerninu.
Položaj grofa Czernina je baje mno go manj varen izza njegovega zadnje ga govori in objave francoskega urad nega naznanila, d^ sma cesar Karel francosko zahtevo po Alzaciji-Lotarin giji za pravično, po neki brzojavki iz Kodanja na Exchange Telegraph Co.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October6,1917
Pismo baje ponarejeno.
Amsterdam, 13. apr. — Uradna iz java, ki jo je izdal grof Czernin, av stro-ogrski minister zunanjih stvar "po najvišjem povelju", pravi, da je bilo pismo cesarja kralja, objavljeno na Francoskem ponarejeno. Pravi, da je princ Sixtus začel dopisovanje, in da je cesar pisal čisto zasebno pismo, ki ne omenja Belgije, ampak pravi:
"Uporabil bi ves svoj osebni vpliv v prid francoskim zahtevani za povrnitev Alzacije-Lotaringije, ako bi bile te zahteve pravične. Toda niso."
URKI IN NEMCI V PALESTINI.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Laška fronta.
Rim, 11. apr. — Nekoliko topniškega in patrolnega bojevanja poročajo ob vsej fronti.
Naše baterije so obstreljevale sovražne čete pri izhodu Lorenzo-doline in blizu Garedske doline. Sovražne kolone v kretanju severovzhodno od Cavazuccharine so bile tudi obstreljevane izdatno. V Asiaški krnici smo smo dobili nekaj ujetnikov.
Oboji topništvi sta bili delavni vso sredo med Asticom in Brento. Naše baterije so osredotočevale streljanje v Giudicarski dolini in v okraju severozapadno od Monte Grappe.
Pri Asiagu so bile sovražnikove patrole v boju z aliirskimi patrolami odbite in so opustile nekaj ujetnikov. Druge sovražne patrole so bile podvržene mušketnemu streljanju v Laga-rinski in Arški dolini.
V nabrežnem pasu je bilo več živahnih streljanj in kratko bombardovanje pri Laviri di Piave. Pri Capo Sile je ena naših naskočnih patrol unijčila malo sovražno prednje stražišče in se vrnila z več ujetniki.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Palestinska fronta.
London, 11. apr. — Zarana dne 9. apr. so naše čete ob železnici Tulkran-Ramleh potisnile svoje linije naprej poldrugo miljo na fronti petih milj. Zavzeli smo vasi El Kefr in Rafat vkljub trdovratnemu odporu sovražnika, čigar protinapadi so se zlomili po streljanju z našimi topovi in strojnimi puškami. Med ujetniki je bilo nekaj Nemcev.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Avstrijsko poluradno pojasnilo.
Washington, D. C., 13. apr. — Avstrijsko poluradno pojasnilo mirovnega pisma cesarja Karla je, kakor pravi neka današnja brzojavka iz Francije, da je isto pisala vojvodinja Parinska, mati cesarice Cite, svojemu sinu, grofu Sixtus de Bourbonu, in da je cesar menda pristavil gotove vrste nad svojim podpisom. Dunajsko mnenje je, da to pojasnjuje, kako je francoski prvi minister Clemenceau mogel reči, da .ie bilo pismo podpisano po cesarju.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Cesar Karel zanika.
Dunaj, prek Amsterdama, 12. apr. — Popolna skupnost obstaja med Avstrijo in Nemčijo, in "skupno bomo izsilili časten mir," pravi cesar Karel v brzojavki na cesarja Viljema, zanikajoč resničnost izjave, ki jo je začetkom tedna priobčil francoski prvi minister Clemenceau, da je avstrijski ce sar pripoznal francosko zahtevo do Alzacije-Lotaringije.
Pristavljeno je, da dejstvo, da se avstro-ogrske čete bojujejo za Alzaci
jo-Lotaringijo na zapadni fronti, do-gel predreti ameriških linij, ki so osta- kazuje cesarjevo zvestobo do svojega le neizpremenjene.	' zaveznika.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 16, 1918, w> required by the act of October6,1917.
— Turško-nemška ofenziva.
London, 12. apr. — Turške in nemške čete v Palestini so v sredo začele ofenzivo z napadom na britansko fronto blizu brežine, naznanja vojni urad.
Naznanilo se glasi:
"V jutro 10. apr. je sovražnik po kratkem bombardovanju začel ofenzivo proti primorskemu odseku naše fronte.
Nekaj Turkov in Nemcev ujetih.
"Turško-nemške čete, ki so prodrle naše prednje postojanke v smereh Berukina in El Kefra, so bile vržene nazaj s protinapadi. Naše linije smo potisnili naprej na več točkah. Znatne izgube so bile prizadete sovražniku in nekaj Turkov in Nemcev je bilo ujetih.
''Turški napad dne 11. apr., naperjen proti našim postojankam na vzhodnem bregu Jordana, v soseščini El' Ghoriniych, se je zlomil s težkimi izgubami pod našim topniškim streljanjem. Naši jezdeči vojaki so zasledovali umikajočega se sovažnika na kratko razdaljo od Šunet-Nimrina.
"Napad naperjen proti našim postojankam .vštric ceste Jeriho-Nabulus, zapadno od reke Jordan, ,je bil tudi odbit."
Nemci in Turki.
V Palestini in Mezopotamiji so Britanci vodili uspešni kampanji več mesecev in dovršili razdejanje dveh turških armad. Položaj je postal tako obupen za Turke,' da so jim Nemci poslali čet na pomoč.
Zadnji teden je nemški vojni urad prvikrat omenil v vojnem poročilu Palestino. Drugo znamenje, da nameravajo Nemci ofenzivna podjetja na tej fronti, je l/i|q„ naznanilo pred nekaj dnevi, katero je objavil generallajt-nant von Ardenne, nemški vojaški pisatelj, da se. plima kmalu obrne v Siriji in Palestini, in da je zopetna osvojitev Jeruzalema postala izvedljiva možnost.
Y
;
AMERIKANSKI SLOVENEC, '6. APRILA 1918.
Amerikanski Sloyenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Blovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingtnen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
| Iz slovenskih naselfcin. <
♦o^o^o^c *040*<y*0*c +0+C+4
Joliet, I1L, 15. apr. — Joliet je upravičen do narodne časti kot prvo mesto v Združenih Državah s prebivalstvom nad 25,000, ki je podpisalo svojo kvoto tretjega posojila svobode v enem samem dnevu. Vsled tega je to mesto upravičeno do častne zastave, katera se podeli mestu, ki se najbolj iz-vkaže.
—	Članice Sv. Jožefa Slovenske Katoliške Enote (Unit) Rdečega Križa so se zbrale v sredo popoldne v domo vanju svoje načelnice, gospe Anton Golobitsh, 211 Jackson Street, kjer so pletle in šivale za Rdeči Križ od 2. do 6. ure. V četrtek popoldne so delale v Adam Arcade shopu. Dekleta te slovenske enote Rdečega križa, 35 po številu, so v petek zvečer istotam izdelovale ranocelniške obveze. Načel-nica ga. Golobitsh pravi, da bi bilo želeti, ako bi še več jolietskih Slovenk dejansko pokazalo svoj patrijotizem 5 tem, da se pridruži S. J. S. K. E. R. K.
—	Rojak-vojak Duller usmrčen. Mornar Matthew John Duller, 1856 W. 23 r d St., Chicago, 111., je bil usifir-čen, ko se je mudil na dopustu na bre-žini — tako je rečeno v seznamu izgub ameriške ekspedicijske armade, ki ga je izdal vojni department v Wash-ingtonu, D. C., dne 11. aprila. Usmr-čeni mornar Duller je bil sin dobro znanega rojaka g. Louis Dullerja iz Chicaga in član mladinskega oddelka K. S. K. J. Med vojake je šel lani kot radovoljnik v starosti 15 let in nekaj mesecev. Potrte starše dvigaj ponosni zavest, da je njih sin umrl v Stric-Samovi službi.
—156 vojaških novincev iz vojaško-nabornega okrožja Joliet in Will •county bo v kratkem poklicanih v »lužbo. Odšli bodo v Camp Dodge v dneh od 26. apr. do 1. maja.
—	Slovaški bazar v slovaški župnijski šoli je bil včeraj (v nedeljo) otvor-jen ob najštevilnejši udeležbi. Vršil »e bo vsak večer, razen petka, do prihodnje nedelje, ko bo zaključen.
—	1'riznalno pismo. G. Anton Ne-manich. ml., 1002^4 N. Chicago St., je prejel od Liberty Loan Campaign Committee sledeče priznalno pismo:
Dear Mr. Nemanich: — In behalf of the Joliet City Committee, allow me to express to you its sincere appreciation of your splendid cooperation in connection with the campaign for Joliet's quota of the Third Liberty Loan. To reach the mark the first
day of the campaign, and to the amount of $1,091,000, speaks well for the financial condition of Joliet and still more so for the men who were active in the carrying on of the Campaign. It is the spirit of men such as you and the effective work that you do that makes possible,the kind of success that Joliet can boast of in he-half of national campaigns. Again thanking you, I am, Very sincerely yours, E. H. Krueger, Secretary.
V slovenskem jeziku se to glasi:
Dragi g. rftfemanich: — V imenu odbora mesta Jolieta mi dovolite, izraziti Vam njegovo iskreno priznanje na Vašem sijajnem sodelovanju v zvezi s kampanjo za jolietsko kvoto tretjega posojila svobode. Dosega cilja prvi dan kampanje in do zneska $1,091,000 govori dobro za finančno stanje Jolieta in še bolj tako za može, ki so bili delavni v izvajanju kampanje. Duh takih mož kot ste Vi in izdatno delo kot je Vaše omogoča vrsto uspehov, s katerimi se Joliet lahko ponaša v prid narodnim kampanjam. Zahvaljujoč Vas še enkrat, ostajam Vam prav vdani E. H. Krueger, tajnik.
—	Na dopustu.. G. Steve G. Vertin, izza dne 19. septembra 1917 v Stric-Samovi vojaški službi, je prišel v petek domov na dopust in ostane tu do petka tega tedna, ko zopet nazaj odide v Camp Pike, Ark., kjer je nameščen pri Co. F. 346th Infantry. Njegovi starši, stanujoči v svoji hiši na 111 Indiana St., imajo največje veselje s svojim junaškim sinom v lični uniformi. Naš prijatelj-vojak pravi, da ga je v začetku vojaške službe mučilo domotožje, ali to kmalu mine, ko človeka prešine vojaški duh. V kratkem menda odrine na Francosko. Na srečno svidenje!
—	Ali ste že kupili Liberty bond tretjega posojila svobode?
—	Rojak-salunar pogorel. V bližnji vasi Romeo, 12 milj severno od Jolieta, je v sredo popoldne hud požar ob močnem vetru razdejal sedem lesenih poslopij, med njimi tudi znani sa-lun, ki ga je lastoval naš rojak g. Peter Startz oziroma njegov sin, g. Joseph Startz, ki je obenem tamošnji župan in šerif. Zgorelo je do tal vse: salun, stanovanje, ledenica, garaža in skednji. Zgorela je tudi R. Farrello-va grocerijska prodajalna s stanovanjem ravno črez cesto od Starčevega saluna. Skupna škoda je precenjena na $20,000 in je deloma krita z zavarovalnino.
—	"Chicken Joe" Campbell mora prebiti ostanek svojega življenja za zidovjem illinoiške državne kaznilnice v Chesteru zaradi umora gospe Odette B. Allen 20. jun. 1915. Obešen pa le ne bo. Smrtno kazen, katero je izreklo okrožno sodišče in vzdržalo illi-noiško najvišje sodišče, j€ izpremenil v dosmrtni zapor guverner Frank O. Lowden.
—	Obljubili smo zadnjič še nekoliko podrobnosti o koncertu, ki se je vršil v Sternovi dvorani predzadnjo nedeljo, pa moramo stvar zaradi pomanjkanja prostora zopet odložiti do prihodnjič.
•— Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet.	Adv.
Gilbert, Minn., 7. apr. 1918. — Spoštovano uredništvo Am. Slovenca! Vas prosimo za kotiček za ta naš dopis. Vem, da rojaki prav radi prečitavajo dopise iz raznih slovenskih naselbin. Veste, pri nas smo imeli prav lepo vreme meseca marca. Dne 7. aprila pa je bila Bela nedelja, pa smo dobili bel sneg, da je bilo vse tako lepo belo kakor čista bela lilija. — Kar se tiče delavskih razmer, so še zadosti po volji delavcem. Samo eno napako imajo, ker moramo eno uro prej biti na mestu dela. No, pa nič ne de, saj se bomo privadili, saj človek se vsega privadi na tem božjem svetu. Velika draginja pa je menda povsod, ali ne? (Največja je na Turškem, kjer stane hleb kruha $5. Op. st.)
Kar se pa tiče napredka naše fare, pa mislimo, da nismo narzadnji v ti stvari. Častiti duhovni oče nam jc na Novo leto povedal izpred altarja tole: Odkar sem jaz vaš župnik, smo dolga izplačali $3,200.00 (reci tritisočin dvesto dolarjev) in pa dve loti smo tudi kupili in plačali v lanskem letu 1917.
Naš dušni pastir Rev. Matija Bilban je sedaj pri nas tukaj dve leti. Ce se pa nazaj oziramo v pretekla leta, kako st> moža rojaki križali z obrekovanjem, ko je k nam prišel kot župnik. Ja, križal ga je še celo pokojni Narodni Vestnik in njegov urednik. Sedaj pa gilberški katoliški Slovenci poznamo hudobijo obrekovalcev. Na tem mestu vas rotimo: Dajte mu ime nazaj! Ali ne premislite, da je to največji greh, dobro ime ukrasti, pa ga ne dati nazaj? Mož je pa poštenjak, mi smo se prepričali sami, da je resnica, kar pišemo na tem mestu.
Iger nismo prirejali v prid fare, igrali smo le edino za cerkev. Drugo
smo pa vse po malih zneskih darovali za Boga in narod. Kar nam je g. župnik povedal, da imamo še dolga pri fari $2,300, upamo z božjo pomočjo, da v dveh letih bomo čisti. Fara pa ne napreduje samo na gospodarskem polju, ampak tudi na duševnem polju. To se vidi pri nedeljskem duhovnem opravilu in pri prejemanju sv. zakramentov, ko se polni miza angelska in v velikem številu zauživa kruh angelski. — Dobili smo tudi dva božja kipa: Jezusa v Božjem grobu in Jezusa od smrti vstalega. Velikonočno nedeljo pri 8. sv. maši smo obhajali Vstajenje. Ljudstva je bilo toliko, kakor da b: bil narvečji cerkveni shod. Iz tega sledi, da je še ljubezen do JezTisa v srcih človeških otrok. A žalibog, da je premnogo takih, ki so podobni Judežu Iškarjotu, ker samo dvakrat na leto pokleknejo pred Jezusa v hiši božji in pravijo "Zdrav bodi, Učenik", a ko pa spet iz cerkve pridejo, ga pa preklinjajo pri delu v rudnikih in pravijo s sv. Petrom "Ne poznam tega Človeka". In vse to iz strahu pred grdim, puhlim socializmom. Ali ni res tako, človek moj? Vrzimo se na kolena pred Jezusa in vstanimo iz groba napuha, da tudi mi lahko zapojemo: Aleluja!
Pozdravljamo vse čitatelje Ainer. Slovenca
Gilberški katoliški Slovenci.
Od nekod. — Hallo, g. urednik! Že dolgo časa se nisem nič oglasil, ali žalibog, da tudi danes nimam nič veselega poročati, ampak le žalostno novico; namreč, da je bleda smrt potegnila s svojo dolgo roko rojaka Ivan Koče-varja, v Luzerne Mines, Pa. Pokojni je bil star 38 let; doma je bil iz Velike vasi, fara Leskovec pri Krškem na Dolenjskem. V Ameriki je bival štiri le ta in pol. V starem kraju zapušča že no, štiri nepreskrbljene otročiče ter priletno mamico, ako še kateri živi. Pokojni je pripadal društvu Zmaga št. 290 S. N. P. J. v Luzerne Mines, Pa. Obenem pa je bil tudi sodrug nekega kluba. Društvo mu je kupilo dva venca na krsto in sodrugi pa enega, ter so ga skupno spremili na pokopališče.
Kako je revež prišel v klub, je lahka uganka, ker pokojni se je toliko raz-umil na klub kot zajec na boben. Ce pa je dobil sodruga v govorjenju sladkih besedi, pa že še rad vrjame vsem obljubam, potem res lahko človeka rudečega stori, še bolj kot je v navadi. No Jaka, kaj boš pa ti rekel na to? Da je menda res tako, kaj ne? Da je bil pokojni veren katoličan, je meni dobro znano, ker sva še v šoli hlače trgala skupaj, in ko je prišel v Ameriko, je bil še tudi katoličan ih naprej še tudi. Kakor sem čul, je bil sodrug kvodrčkov nekako le dva meseca. Ko pa je revež umrl, tedaj pa ni imel drugi nič opraviti z njim, kakor samo sodrugi r....e garde. Torej šentajte, hitro je treba sklicati izvanredno sejo, da sklene, kakim potom se ga bode pokopalo. Torej na sejo sodrugi vsi, akoravno članov ni, še lepše nam, se več glasov dobi.
Sejo otvori brat predsednik, nakar brat tajnik stavi predlog, da bi se pokojnega sobrata oziroma sodruga pokopalo civilnim potom, ker bi prišlo nekako bolj "cheap", kakor po katoliških obredih. Torej roke kvišku, in tako je sklenjeno. Eden od navzočih sobratov pa vsejedno stavi besedo k predlogu, rekoč: "Sobratje, ako ga nameravate civilno pokopati, jaz odidem. Lahko noč."
Kakor sklenjeno, se je vršil pogreb civilno. Ko so se odbrale vse ceremonije, kar se tiče pogreba, seveda mora slediti tudi nagovor. Ker ga pa predsednik, ali kdo je že bil, ni mogel ali sploh mogoče ni znal govoriti, zato da znamenje z roko, da njegovo mesto diktator nastopi, ki pa začne z rokami odbijati semintja, kakor da bi se bu-čelicam branil. Navsezadnje je pa še z rokami poploskal, kar ga je pa le par sodrugov posnemalo. Poslušali so ga še dobro, ali žalibog, razumeli so ga slabo, ker ga ni Slovenec govoril, ampak Poljak. No, sem si mislil, navsezadnje nam bodo pa še Poljaki ob gomili diktirali. Tako smo se potem razšli, nekateri z žalostjo ter strahom v srcu, drugi zopet z zadovoljnostjo, da so svojo tekmo dobro izvršili, pa bašta.
Pozdrav vsem zavednim Slovencem po širni Ameriki pošilja	Kdo.
JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM.
(Dalje.)
Z zborovanja Napredne stranke.
(Slovenski Narod, 14. I.) "Včeraj se vršil v Mestnem Domu v Ljubljani' politični shod, katerega je sklical poslanec dr. Ravnihar. Udeležili so se shoda volivci vseli razredov ljubljanskega prebivalstva, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornike in izrazili z manifestacijami svoje popolno soglašanje s politiko svojega državnega poslanca dr. Ravniharja in izvrše-valnega odbora napredne (liberalne) stranke. Shod je bil za sedanje razmere sijajno obiskan, udeležilo se ga jc zlasti veliko število icn.
Dr. Ravnihar jc začetkom zborovanja predlagal predsednikom zbora lju-
bljanskega podžupana dr. Trillerja, katerega izvolitev je navzoče občinstvo odobrilo z velikim odobravanjem. Dr. Triller je nagovoril zborovalce s sledečimi besedami:
Somišljeniki! V imenu narodno-na-pr-edne stranke Vas najiskrenejše pozdravljam po dolgih' štirih letih.
Nastopil je bil usodepolni 25. julij 1914 in tega dne je padla težka megla na slovensko zemljo. Cvet našega naroda je moral pod cesarske zastave, in kmalo ste pile Sava in Drava v potokih našo kri, po širokih galiških ravninah in v temnih Karpatih pa so se vrstile krsta za krsto v nepreglednih j vrstah in prerani grobovi slovenskih j mladeničev. Na njih domovino pa je j padla tedaj težka megla obustavljanja vseh državljanskih pravic in svinčena teža političnega preganjanja. Naši na-1 rodni sovražniki so se izkazali za de-nuncijante najnižje vrste.
Ko je stopila Italija v vojno, so se razmere še bolj poostrile in poslabšale. Na tisoče slovenskih družin je moralo zapustiti dom in imetje ter bežati v notranjost dežele. Država pa je vrgla te najnesrečnejše med nesrečnimi večinoma v tuje kraje, v tabore, nezadostno opremljene, kjer se ni skrbelo, kakor bi bilo treba, kjer so roditelji trpeli neizmerno bedo, otroci pa umirali, kakor umira nežno cvetje pod strupeno slano. V istem času pa je bilo.prelite na Krasu in na Soči največ ravno te pregrešne slovenske krvi.
Kot v zahvalo nam je dobra državna vlast preko noči osnovala celo vrsto velikih šol pravega avstrijskega patriotizma — vojne sode, internate in konfinate!
Ali po teh temnih, brezkončno dolgih časih je prišel rešilni dan 30. maja 1917. Kot zmagoslavno spomladansko solnce je prodrla skozi temno politično meglo glasna, hrabra in svobodna beseda jugoslovanskega naroda, izgovorjena v dunajskem parlamentu, katerega otvoritev je izsilila volja naroda. Zgodovino in pomen te besede nam bo razložil danes naš .poslanec. Predno mu dam besedo, se spomnimo grobov naših ljudij in vseh onih, ki so trpeli kot gospod Franjo (namigava-nje na roman Gospod Franjo od kapitana Maslja, ki je bil zaradi njega preganjan in tudi umrl vsled trpljenja), ali ki še danes trpe radi našega imena. Naša skrb mora biti, da ne bo zastonj prelita dragocena slovenska kri in jugoslovansko mučeništvo. Naj se zgodi po preroških besedah pesnika:
Mi gremo naprej, mi strelci. In plamen gre pred nami skoz noč kot Bog pred Izraelci!
Ta plamen je naša sveta jugoslovanska ideja. (Burno odobravanje.)
Kot glavni govornik je nastopil ljubljanski poslanec dr. Vladimir Ravnihar, ki je bil burno pozdravljen in držal sledeči govor:
Cela tri leta so morala biti naša usta nema. Zaprta so bila vrata parlamenta na Francovem Ringu, zaprta poslan cem, zaprta narodom, katere zastopajo. Zakaj so to storili? Najbrže so imeli vzrok, da se nas boje! Bali so se resnice! Zasedali so vsi parlamenti sveta, turški parlament ravno tako, kakor ruska duma, samo avstrijski narodi so morali molčati. Njihova volja se ni smela pojaviti. Oni, ki so to storili, so diskreditirali državo na zunaj — nekaj mora biti gnjilega v tej državi, vpija naroda ni istovetna z voljo državnikov, tako se je po pravici to tolmačilo — a mi smo mogli s toli-kp bolj mirno zavestjo reči: Vi nosite vso odgovornost, odgovornost za vojno, katere nismo hoteli, kakor tudi za vse njene strašne posledice.
Hvaležno bi bilo že danes govoriti o vzrokih te svetoVne vojne. Za nas bi bilo to toliko zanimivejše, ker se ravno enemu delu jugoslovanskega naroda hoče pripisovati vzrok in povod vojne. Toda ta posel moremo mirno prepustiti zgodovini, ki bo s svojim jeklenim peresom zapisala te vzroke v knjigo vekov — brezobzirno, brez pri-stranosti in brez falsilikatov. (Dr. Ravnihar je že v svojem govoru dne 19. XII. 1917 dokazoval v svojem govoru v dunajskem parlamentu, da so povzročili vojno cesar Viljem in Tisza-Stuergkh-Berhtold, Srbija pa da je brez vsake krivde.)
Trije grofi so tedaj vodili usodo te države in njenih narodov. Enega, kateri je na oni strani Litve, ne moremo doseči. Grofa Tiszo moramo prištevati med najinteligentnejše državnike. Vsled tega je kot madžarski imperija-list najbolj nepomirljivega pravca nam, to jc Slovanom, najbolj nevaren. Vsa politika te monarhije se koncentrira okoli vprašanja: proti ali s Slovani. V tem plamenu se je vnela vojna. Drugi izmed teh grofov, Berh-told, je odstopil po izbruhu vojne več ali manj prostovoljno. Zakaj, to ni bilo javnosti j-aztolmačeno. Tretji, grof Stuergkh, ki je bil odgovoren parlamentu in za katerega je bila pripravljena zatožna klop, jc bil pozvan pred drugega sodnika.
(Dalje prili.)
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on April 16, 1918, ai required by the act of October6,1917.
Von Hindenburg ranjen.
London, 12. apr. — Brzojavka na
"Daily Express" iz Gneve pravi, da se Von Hindenburg zdravi v neki zasebni bolnišnici tamkaj, trpeč vsled "lahke rane, ki jo je provzročila bomba, spuščena iz enega aliirskih zrakoplovov na zapadni fronti."
True translation filed with the postmaster at.Joliet, 111., on April 16, 1918, as required by the act of October6,1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 14. apr. — Uradno poročilo glede podjetij v Makedoniji pravi:
"Naše topništvo je bilo delavno ob vsej fronti, uspešno izvajajoč po gotovem redu pogubonosno streljanje proti sovražnikovim baterijam in organizacijam. Tekom bojevanja v zraku med dnevom sta bila dva sovražnikova zrakoplova prisiljena k pristanju."
Nervozni ljudje
naj bi vzeli Severov nervoton, ki je if vrstna- živčna tonika; krepča utrujen' izdelane živce in jim prinese novo ž'1 ljenje in moč. To je zanesljiva ponio* v slučajih otožnosti, izgubi spanca ® vznemirjanja, oslabelosti živcev, histerije, in nervoznosti. Naprodaj je vse» lekarnah po $1.25 steklenica. W.} Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ad'
Zadavil se.
Mati: "Pomagajte, pomagajte, U je požrl dvajsetico!"
Oče: "Moj Bog! Pa tudi vpiješ, k*] kor bi bil požrl dvajset kron!"
DELO DOBI DEKLE PRI DRUŽI] ni. Nič pranja. Vprašaj na Buell Ave., Joliet, 111., Phone M* Mrs. H. W. King, Joliet.
S!
: ffi
iffl
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM APRILA:]
Ena znamka stane $4.15,
poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno posiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikanski Slovenec

E
S ®
8
S
'B
S S
1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois
g®sffl®s®s®aasaH®0ffl®fflSBffiaffl®ffl®SBSHfflafflafflisffl
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, J
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Sot»
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Kupujemo in prodajamo zemljišča t mestu in na deželi*^ Zavarujemo hiše in pahiitva proti ognja, nevihti (tornado) ali dragi poŠkodbi.-rPosojujemo denar na zemljišča in hiš'*
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo 2 isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z ni*J° ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York
Union Coal & Transfer Co
515 CASS STKBET, JOLIET, ILL.
Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313. 1 Northwestern telefon f\ . ----___—,—
i
Poskusit© USTovo Pivo
Old Lager
•"•"V STEKLENICA H"«"« Je BOLJŠA in okusnejfa pijača, kot katero drugo Vif*' -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljSih salunih v Jolietn
>
• '
3rd. Liberty Loan
2nd-Liberty Loan
1st Liberty Loan
j§ ssaaa ® a @ a @ g a s @ n m bis h b e§ is a @ s 11 s b s ® a ® n s n b si s
® BaBBBBBBSBSSBSSSBBBSSBBBBBBBSSBBBBBBl
m	m
IS
Ribičeva hči.
Spevoigra v enem dejanju.—Spisal dr. I. Pregelj.
| BSSBBSSBSSSBSSBSBBBBBBaBBBBBSBBBSBBSt fflaaaBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBa
OSEBE:
Neža, gruntarska hči, Jozova nevesta.
Martin, star ribič,
Jela, njegova hči,
Joža, bogat gruntar,
Peter, logarski pomočnik,
Juri, berač,
Katarina, Petrova mati,
Marjana, jozova teta,
Neža, gruntarska hči, Jozova nevesta.
' ^a desni ribičeva bajta z vrati in oknom. Na desno gozd, v ozadju perspektiva na majhen morski zaliv. Ob ^'ši pod oknom klop.
Martin (sedi na klopi in krpa *režo, poje po melodiji '"Pridi Gorenje").
Ribič sem star v delu osivel, mnog' sem vihar težak doživel. [: Oh pa naj bo, saj je prešlo. :] Da, da! Star si Martin in siv. In Je tudi res, doživel si marsikaj. Dodeli Pravijo, da, kdor pride reven na ®Veti tudi reven ostane. Bo že res. even, ko miš, ampak pošten. 2e mo-biti tako, da Bog pomagaj. Enim drugim prodal, nikomur ni prav. e zopet tožim. Ali sem lačen? Ne! j sent žejen? Hehe, to je že malo h 0,i nerodno! Človek bi le rad srknil '4 ^aPljico vina, če bi ga imel. Saj to je. ®»arja ni. Denarja dovolj, pa je že J*"0, da ga tisti, ki ga ima, stiska. . artin ni bil nikoli lakomen. Bog ve, * "e. Tisti moj brat — Bog mu daj .°br0 — saj res nc Vem, če še živi, je t>o svetu. So rekli, da je obogatel, j ajl Jaz pravim, kakor napravi Bog, ^ Prav. Ni mi dal denarja, mi je pa J .''čer, da ji ni para. Eh, naša Jela! je°Ja rajnka bi je bila vesela. Sirota, p kmalu dotrpela. (žalosten.) Am-(.j, Jela, kakor namalana za nevesto. rPko.) Da, da, nevesta. Kdo neki Jc'nal siroto, ribičevo hčer! (Krep-sir Ampak, to rečeni. Jaz sem bil J°mak. Jela nc bo, če me le ni Bog c.aPu.8til. Bogata bo. Saj zasluži in J V® že ko »a zrelo jabolko, da odleti je°Cetovega drevesa v ženinovo naročij. (Čez hip.) Se mi zdi, da sam s -selilo' ^°Vorim, ko rajna Pušarica. (Za-'<5k: po "AP me boš kaj rada imela".) | Itčerka mi jc dozorela, rada bi moža imela.
bom, očka, jaz začel, ^je li ji bom doto vzel?
hij(,'(pride, ko začne oče peti, iz 'n Poje ž njim), hčerka res je dozorela Se možit, ne ho hotela. *j bi očka naš začel,' 0{L mu ženin hčerko vzel? a' (Se mu dobrika). Mi8li* r 1' " (briše oči). Vidiš jo! Kaj?
i oče m? Seveda. Te pretete
PitU V oko ravnp v oko sMi'
j krl>ati mrežo.) tc> Očka, če m h se toliko trudijo	ste, počivali bi lahko. I" ai, ' 'aliko kaj delam. Saj samo ,KuJeni.
'r.1' n. Kdor je vajen dela, ni Cc Počiva. In pa star, praviš,
da sem. Z najboljšim fantom se grem metat, misliš, da ne?
Jela. Že, že!
Martin. Boga zahvali, da imaš mene in da sem še trden. Zdaj ti ni sile. Hudo pa ti bo, ko mene več ne bo.
Jela. Oh, očka!
Martin. To je pa tudi res, da za veke ne bom. In tedaj boš ostala sama. Kaj potem, Jela? Kdo bo potem tvoj oče?
Jela. Toda, očka —--
Martin. Sedi sem, Jela! In čuj! To je, kar me skrbi. Zvečer, ko ne morem spati, premišljujem. Ti si pametno dekle in to veš, da me malo skrbi, kako bo. Revež sem. Dote ne bo. Pa imaš drugo doto. Lepa si in pridna. In to je tudi dota.
Jela. Očka, prosim vas!
Martin. Tiho bodi in poslušaj. Saj nisi več otrok. (Jo motri z glavo kimaje.) Vidiš, ko te imam tako pred seboj, ko jabolko zdravo in zrelo in rdečo, pa ko hudiček bistro — Bog ji daj nebesa, druga mati si — pa le mi-' slim: Jelj je treba fanta, pa ne za kratek čas. Bo že lepši par, kakor tedaj, ko (poje: Po "Lepa naša domovina"). Stari Janez, suha Špela v starih letih sta se vzela, v stari hiši sta sedela, stare cvancgarce sta štela. Ampak, pameti bo treba, Jela! In rad bi ti nekaj povedal.
Jela. Kar povejte, očka!
Martin (skrivnostno). Ali poznaš Jožo?
Jela. Tistega trapastega, ki še vedno posteljo moči?
Martin. . To so si izmislili hudobni jeziki, ki so kot kačji. Jaz pa pravim: Joža je fant, ki nekaj velja.
Jela. Tisto je že res. Njegova kasa jc polna.
Martin. Jaz pa pravim, vzemi ga in tvoja bo kasa.
Jela. Kako naj ga vzamem, če pa ne mara zame.
Martin. Ta je bosa, kakor tisti berač mojega patrona. Te ne mara? Sline mu tečejo, če se le zmisli nate. To grdo napako ima res, da pljuje, kadar govori. Pa, kaj bo to! Da je le bogat. Kaj de, če je človek sit in slino pušča! Vzemi ga, sicer jo boš puščala še ti, pa po kruhu.
Jela. Pa Joži gotovo ne!
Marti 11. To ni prav. Prčveč moška si. Taki ste vsi mladi ljudje. Za svet starih se pa ne zmenite. To ni lepo.
Jela. Očka. Prav rada vas poslušam. Pa mislim, da je treba za zakon ljubezni. In jaz Jože ne ljubim.
Martin (jo oponaša). Ne ljubim, nc ljubimi Tako govori, kakor kaka klafrska pesem.
Jela. Očka!
Martin. Jaz pa pravim: Vzemi Jožo! Gospa boš. V kočiji se boš vozila, cekine boš štela, vino boš pila, pa
p<e boš redila, male in velike _ fuj
tajksel — pa dobro se ti bo godilo in tudi na očeta nc boš pozabila. Pomisli, Jela, na očeta! Kako dobro bo tvojemu očetu. Je že res, malo bolj revnih na duhu je Joža. Zato boš ti tu. Možu
sploh ni treba, da misli, to dela žena. Mož samo plačuje. No, da! (Pojeta: Po "Škrjanček poje, žvrgoli".)
Saj me je zmotil pač sam vrag,
da sem se ženil siromak.
Oh, še bi vriskal, skakal, plesal,
pil in pel, ko b' žene ne imel. Me snubil je, ko med sladak, zdaj rad bi vrgel me čez prag, Bi dedec od gladu na cesti konec vzel,
ko b' žene ne imel! Jela. Ljubi očka! Martin. Poslušaj me, Jela, ne bo ti žal!
Jela. Očka, jaz ne smem! Martin. Kako ne smeš? Jela. Če pa —
Martin. Dovolj. Kaj še treba dolgo govoriti. Ali si moja hči, ali nisi? In če si, ali misliš ubogati? Jela. Očka, lepo vas prosim — Martin. Nič, nič. Jožo boš vzela. Jela (zajoče).
Martin. No, da! Še solza je treba. (Zapojeta: Po "Pridi Gorenje".) Ženske solze, kadar tečejo, revčki možje, skrit naj se grejo. [: Ženske solze, meni smrde. :] Ženske solze, kadar tečejo vsako srce moško odprejo. [: Ženske solze, krotite može. :] Martin. Obriši se no, že si hotela reči. Povej no! Jela. Če pa Jože ne maram. Martin. In zakaj ga ne niaraš? Ker je trapast? Jela. Ne!
Mart in. Ker je gluh? Jela. Ne! Martin. Ker jeclja? Jela. Ne!
Martin. Ker pljuje, ko govori? Jela. Ne!
Martin. Ker ni lep? Jela. Ne!
Martin. I, pa zato, ker je Joža, ravno Joža. Jela. Skoro da! Očka! Martin. Aha, zato ker je Joža in ni — Jela. Ker ni — Martin. Janez? Jela. Ne! Martin. Juri? Jela. Ne! Martin. Miha? Jela. Ne!
Martin. Bog pomagaj, ali bom izmolil cele litanije? Ker ni Peter ali Pavel?
J e la. Da, da, očka. Zato, ker ni Peter, logar Peter.
Martin (jezno). Zato, ker ni Peter? Tako, tako! Punče, iz te moke ne bo žgancev, in če bodo, jaz jih ne bom jedel.
Jela. Kaj vam je vendar storil Peter? Ali ni clober in pošten fant? In službo ima in povišan bo kmalu.
Martin (jezno). Kaj to meni mart Jaz pravim: vzemi kogar hočeš, tega pa ne boš. Jaz pravim: ne!
Jela (joče). Taki ste, očka! A jaz hočem vedeti, zakaj ga ne morete. Zakaj?
M a r t i n. Financarskega sina pa ne Kaj ti veš, kdo je bil njegov oče! Ali hočeš vedeti? Hočeš vedeti, kakšen je bil tisti črni hudič? Je ni zaspal burje, da si le poškilil čez mejo, že te je imel in te naznanil, da si tihotapec. No, pa so ga izplačali — Bog mu daj nebesa — ampak financarskega sina ne!
Jela. Petrov oče je vestno opravljal službo in tisti, ki ga je, je bil tat, tihotapec in morilec.
Martin. Tvoj s t r i c je bil, moja ljuba. In zdaj veš. Delaj, kar hočeš, ali k meni se ne vračaj. (Pojeta: Po "Rožic ne bom trgala".)	,
Martin.
Hčerko sem si bil vzgojil, pa mi vrag jo preslepil, jo omamil mi z lažmi, gre, očeta zapusti. Jela.
Hčerko očka odgojil, * jo ubogati učil.
To-le hčerka govori: nikdar vas nc zapusti. Joža (pride).
To prav čudne so reči ona "ne", 011 "da" trdi! Oho, oho! Ddoberr ddan, dan, dan.
M a r t i 11. O, gospod Joža! Kako ste lepo rdeči, posebno v nos, gospod Joža.
Joža. Ssapa hhuda, ssapa. Pa vr-roče, vroče. (Si briše pot in gleda Je-
10.)	Klan — klan — jam sse gggo — gos —
Jela. Osel trapasti! Joža. Prrosim — prosim — velika mmoja prrc — predrr — predrznost. Martin. Sedite, Joža, sedite! (Je-
11.)	Ti, pa pojdi zdaj. Jela (odide v hišo).
Martin. Kako pa drugače, gospod Joža? Zdravi? Seveda. Kaj ste vendar prinesli s seboj?
Joža (vleče iz žepa botiljko). Pipi-pi —
Martin (nagne steklenico). To pa rad.
Joža. Pipipi — pipipj _ pikolit. Martin (se oblizne). Tako je tre-
o 00
Zaustavite Hutia s svojim denarjem!
Nad milijon ameriških vojakov dela pregrado iz svojih teles danes, da odvrnejo Hune od naših brežin; bojujejo se in krvavijo in umirajo baš sedaj, da rešijo vaše domovanje in moje domovanje železne pete nemškega gospostva.
Naši fantje delajo zagrado iz svojih teles. Mi ne moremo in ne smemo ostati brezbrižni, s svojimi rokami v svojih žepih, — mi jim moramo poma-
gati. Naša dolžnost je, da jim pomagamo.
Mi moramo z našimi dolarji zgraditi drugo pregrado med sovražnikom in vojaki, ki bojujejo naše bitke le-tam.
Liberty bondi napravijo to pregrado. Liberty bondi kupijo topove in strelivo — zrakoplove — tank-e, ki pojdejo pred njimi in očistijo pot do zmage.
Fantje izvršujejo svoj delež.
do skrajne meje naših pripomočkov.
Življenja sama ne morejo dobiti te vojne za nas.
Potreben je denar — Vaš denar in moj denar. Ne iztegujmo se v mehkem in lahkem izobilju tukaj, dočim delajo naši fantje zagrado iz svojih teles proti največji, najsmrtnejši, najstrašnejši armadi v zgodovini sveta. Nakopičite svoje bonde na pregrado dolarjev, ki jo moramo postaviti med naše ameri-
Mi moramo kupiti Liberty bondov ške vojake in sovražnika.
Kupujte Združenih Držav vladne bonde tretjega posojila svobode!
ba! (Poje: Po "En hribček bom kupil".)
Za zajtrk terana, zvečer pikolit opoldne refoško in cviček za vmit'!
Mart rn. Pa lepa hvala, gospod Joža! Naj vam Bog plača.
Joža. Nnič Bbog! Če bi hhotela vvaša Jjela, Jela, Jela. Vsvsak ddan, enno tattako. Če bo hotela.
Martin. Le brez skrbi, Jožo! Jaz te kar tikam ko zeta, razumeš? (Pije.)
Joža. Rrazumem, razumem! (Pi-je.)
Martin. Ker sva ravno pri delu. Ali misliš, da bi je ne mogla udariti ene? Saj znaš peti.
J.oza. Sslabo, slabo.
Martin. Nič ne de, bova pa eno tako zate zapela. (Pojeta: Po "Fantič moj po polju hodi".)
Strašno vroče sem jo ljubil, sem ji zlate rinke kupil, poln srebra sem pa zlata, pa mi gre in korbeo da!
Joža. Hehehe! .
Martin. To je treba zaliti. "Šalo zaliti, denar zapiti, ženo nabiti," je rekel kralj Salomon.
Joža. Hohoho! Mmartin, vi ste mož.
Martin. Ampak, ti, moj ljubi Joža, si nekam babji. Ali se ne znaš nič prikupiti Jeli? Kako te bo marala, če si pa ko dren in klen. Pa še lep nisi.
Joža. Nne, ne. Lep pa nisem. In ssirota. Moja tteta je hhuda, huda ženska. Ampak ppameten, pppoštcn, ppa bogat — gat. Ampak, Jela bo moja, kaj?
M a r t i 11. (Zase.) Zdaj še jeclja ne več. (Glasno.) Že vidim, da jo imaš rad, Joža. Potrpeti pa že moraš, in previdno moraš delati, da se ti ne zgodi, kakor poje pesem. (Pojeta: Po "Sem mislil snoči v vas iti".) Bogat'ga le ni marala, si zbirala jc lepega, oj lepega, pa fajn moža.
Martin (pije). Na zdravje!
Joža. Saj bo mmoja?
Martin (se dvigne). Kdor išče, najde, kdor čaka, dobi. Kar prikupi se ji. Da ti povem. Silil je ne bom preveč, saj ima sama pamet, prav mi pa bo, če te vzanie!
Joža (izvleče zlato uro in verižico). Tto ji ddajte.
Martin. Tako se začne, fant! Kar sam ji nesi. Pa za vino lepa hvala. (Tiho.) Pa —, ali veš, da imaš tekmeca?
Joža (prestrašen). Te—tekmeca?
Marti 11. Saj poznaš logarskega pomočnika Petra?
Joža. Ppoznam.
Martin. Ali se ga bojiš?
Joža (trepeta). Nnič, prav nnič.
Martin. Zakaj se ti pa hlače tresejo?
Joža. Od, od, od lju — ljubezni.
Martin. Ni šment, Joža. No, pa z Bogom!
Joža (za njim). Očka, kam greste? Čče pride Peter.
Martin. Saj si rekel, da se ga ne bojiš. Veš, zajcev pa ne maram, ne v omaki, ne v hlačah. (Gre.)
Joža. Čakajte! Ddajte Jeli to! Ddajte!
Martin. Kaj ji ne neseš sam?
Meni se zdi, da se ti še dekleta bojiš.
(Gre.)
Joža (z zlatnino v roci sam). Mene je groza. Če pride Ppeter. Peter ima ppuško. Pa ttete se bojim, ppa Neže. — Oh, oh. Zdaj gre Jela. (Se izkuša prikriti.)
Jela (pride iz hiše z malo košarico. Mrači se. Zarja.) Joža (zakašlja). Jela (se ogleda). Kdo je? Joža (zakašlja znova).
(Konec prih.)
Stoti r»omislii
T SOBOTO, 13. APRILA smo oUorili našo novo prodajalno "Self Help Grocery " Ne čakajte! Yredno je in izplačalo se vam bo, če pridete sem po potrebščine. Ali pridete?
POSKUSITE NAŠO KAVO.
Santos Coffee, per lb..........18c
Dunham Blue Band Coffee, lb..21c Old Reliable Coffee, per lb....26c
White Bear Coffee............29c
Monarch Coffee, 3-lb. can.....90c
Monarch Coffee, S-lb. can____$1.49
Monarch Cofee, 10-lb. can____$2.90
Fancy Japan Tea, lb...........43c
Gunpowder Tea, 60c val; lb.....45c
White Potatoes, good cookers,
per peck, 22c; bu...........94c
Corn, No. 2 can................12c
Peas, No. 1 can................8c
Peas, No. 2 can...............12c
EGGS, BUTTER, MARGERINE AND LARD
Fresh Creamery Buttter, lb.....44c
Nucoa Nut Margerine, 21bs.....59c
Oak Grove Olemargprine, 2
lbs. for....................63c
Flake White, per lb.............28c
Pure Lard, per lb.............32c
Strictly Fresh Eggs, per doz____32c
SOAPS. American Family Soap, 5 bars
for........................30c
Wishbone Laundry Soap,
5 bars for.................26c
Chrystal White Soap, S bars..26c Sweetheart Toilet Soap, S bars 26c Sweetheart Toilet Soap, Pcets'
Silk Soap, 5 bars..........27c
Jap Rose Toilet Soap, S bars..45c BEANS.
Navy Beans, per lb.............16c
Red Kidney Beans, per lb.......16c
Colorado Pink Beans, per lb... 13c
ColoradOvStriped Beans, lb.....11c
Lima Beans, per lb............16c
CANNED MILK.
Pet Milk, large can; can____12J^c
Pet Milk, small can; can......6*/£c
Dundee Milk, large can;
per can.................I2^c
Dundee Milk, small can;
per can...................6^ic
Hebe Milk, large can
Hebe Milk, large can; can____11c
Hebe Milk, small can; can. .5y£c SOUPS.
Campbell's, Armour's and Van Camp's (all kinds), can...11c PORK AND BEANS. Van Camp's No. 2 can; can.. ..20c
CATSUP. Snider's Catsup, large bottle
each ......................29c
Snider's Catsup, small bottle,
each .....................15c
Armory Catsup, small bottle,
each .....................11c
Wishbone Catsup, small bottle,
each ....................lie
RAISINS. Sun Maid Seeded Raisins,
per pkg....................12c
Sun Maid Seedless Raisins,
per pkg...................16c
King's Raisins, per can	12c
THE SELF HELP GROCERY
---—CHICAGO PHONE 88T
Adjoining the old Schrooder Bldg. 133 W Jefferson St.
(THE HOLY F A M 1 L X SOCIETY)
' ZJEDINJENIH DRŽAVAH 0nr)n&. WrTPl1 ITI	Inkorp. v drž.Ill., 14. maja 1915
SEVERNE AMERIKE.	UUllliZ' JUblHl' ILL, Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1918
Vstanovljena 29. novembra 1914
&RU2BIN3GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St.. Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
I
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glav-1 nega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe le naj pošljejo na 1. porotnika.
Družba
sv. Družine
AMERIKANSKI SLOVENEC, 16. APRILA 1918.
AMEMKANSKI SLOVENEC, 16. APRILA 1918.
BSlilSIHilBlffiaBBSlSSIBfflllBBlBlfflSaHBlSffiaililSlBSlEiaBSBB
s s m
Pod svobodnim solncem
Povest cieL-vnitL dedov li il SPISAL F. S. FINŽGAR !■ ■ ■!
s
|l	H SPISAL t. S. H1NZGAR !■ ■ <|
ai -1	1-1 ®
„„	____Jffl
osaaiiiaiiiiiiiisiiiisiiBiiiiaBiiBiiisifflaiiiiiaiiiaiisiiifflaiiaa
(Dalje.)
S!
TRETJE POGLAVJE.
Tisti dan po daritvi je Svarun ukazal, da počivajo vsi vojniki. Zaklati je velel pitanih volov in celo čedo o vac, da so se gostili in praznovali. Iz gradišča je privedla Ljubinica veselih devojk, ki so vojnikom stregle, jim točile medu v roženice in kozarce ter prepevale in rajale ves ljubi dan v velikem veselju.
Sredi taborišča je sedel na hrastovem hlodu godec Radovan. Povsod je bil poznan, doma nikjer. Potoval je od roda do roda Slovenov, bil na plun-ko in pel junaške pesmi, zlagal pri-godnice in pripovedoval vesele zgodbe. Do Baltiškega morja je prišel, prezimil že trikrat v Bizancu in sedaj ga je vedla pot zopet v Bizanc. Zvedel je namreč po trgovcih, ki so prišli k Hunom po krzno in konje, da se pripravlja Carigrad to zimo na velike veselice. In ob takih časih je vrelo barbarov v Bizanc od vseh krajev. Bili so to postopači, kruha in radosti lačni ljudje, ki so dobro vedeli, da so bogatim gospodom potrebni. Treba je bilo razkričati njih slavo po ulicah, vpiti v cirkusu, delati javno mnenje po bez-nicah in predmestnih gnezdih. Zato so tudi živeli kakor ptice, katerim iz visokega okna potresa bogata roka o-bilnega zrnja.
Radovan je sedel torej sredi taborišča in udarjal na vesele strune. Zavit je bil v dolgo haljo in čez ledja preve-zan z belim konopcem. Še nikoli ni stisnil njegovih ledij jermen, da bi o-besil nanj meč. Njegovo bogastvo je bila plunka, pa tudi njegovo orožje. Hvalil se je, da so ga že ujeli Bizan-tinci in ga zaprli, misleč, da je vohun. .Celo cesar Upravda se je zanj zanimal in ga dal privesti predse.
"S plunko sem prišel," je pripovedoval, "pred Upravdo. Povem vam, da "Perun ni lepši od tega cesarja. Za= bleščalo se mi je, ko sem stopil pre-denj, in zvrtelo, kakor bi napol pijan pogledal v solnce. Pa je rekel cesar: "Za koga vohuniš? Odkod je tvoj rod?"
''Pošten sem in pravičen in na Kri-sta verujeml"
Mladci so se mu zasmejal!. ''Na Krista verujem, sem rekel in sem se prekrstil."
"Tvoj rod, tvoj rod?" je zahteval Upravda.
"Sloven sem, miroljuben In ponižen 1"
"Sldven! Torej vohun onih barbarov, ki pleilijo po naši zemlji."
"Nisem, pri Kjistu, da nisem tisti Sloven. Od severnega morja sem jaz doma, godem na plunko, tolažim ljudi po svetu. — Še nikoli ni prijela za meč moja roka." "Udari na plunko!" In sem udaril. Upravdi se je razta-jalo in razlezlo srce kakor koštrunova maščoba na ražnju. Pa mi je rekel: "Pošten si, kakor so poštene tvoje strune. Pojdi svojo pot!"
"Šel sem. Ali sem zvedel, da je slišala mojo plunko sama Teodora, carica, ki je takrat skrivaj odgrnila za-
ponosna nanj.. Poznala ga je, kako je drzen in lokav, kako izboren strelec, močan borec; vedela je, da se prime njegove roke sekira in meč, pastirski korobač in lok. Šla je zato radostno samo po risovo kožo, pogrnila z njo hrbet bratovemu konju in stopila na okope, ko je Iztok odhajal.
Mladeniči so jezdili počasi skozi šotore. Ko so prijezdili mimo zadnje gruče borcev, tedaj so prhnili konji, in kakor bi se štirji črni vrani spustili v prostrano polje, so planili jezdeci v daljavo, in kmalu so se izgubile štiri črne lise in čisto izginile v rjavih bilkah visoke trave.
Iztok je jezdil divje. Hrepenenje ga je tiralo in drzen je bil, da bi bil planil skokoma pred samega Hilbudija, pomolil mu pest v lice ter zakričal: Stre mo te! Prvikrat je čutil bojni pas krog ledij, prvikrat ni iskalo njegovo oko zverjadi, ampak hlepelo, da zagleda blesteče šleme Bizantincev. Burno je plulo srce v prsih, čutil je mogočno silo v rokah, da je tupatam stisnil povodce tako trdo, da je zapihal konj, ukrivil vrat in se gnal v divjem skoku po dolini. Zdelo se mu je, da je tako prijazno, tako polno svobode še ni nikoli sijalo solnce. Ali to svobodno solnce bi rad zasenčil Hilbudij, kršče-nik, njemu in njegovemu rodu, ki je prosto gonil čede po daljnih stepah, ki je svoboden iskal plena, koder je hotel. Trdno se je nadejal, da mladci, katere on popelje v boj, pomandrajo Bizantince in preženejo temni oblak, ki se je obesil pred jasno solnce njegovih dedov.
Konji so se vznojili, solnce je stfalo visoko. Majhen potok, ob katerem so jahali, se je izlil iz soteske, ki je bila porastla z gostim gozdom. Pred Iztokom se je širila dolga planota, po kateri se je upogibala trudna jesenska trava.
Pridržal je konja in počakal spremljevalcev.
"Razjahati moramo! Če jezdimo po tej planoti, zapazijo nas lahko bizantinski ogleduhi. Potem je vse izgubljeno. .. Zato odvedemo konje v gozd, tam jih eden straži in napase, drugi trije se pa prerijemo po travi in grmovju do onega grička, ki se dviga iznad planote. Moj oče mi je rekel, da se od tam vidi Donava in onkraj reke Hilbudijev ostrog."
"Iztok, daleč je tisti grič. Do noči dospemo komaj do njega."
"Moramo! Rado naj čuva konje, dokler se ne vrnemo! Če nas še ne bo, ko leže noč, jahaj nam naproti — tuli kot volk, da se snidemo I"
Iztok je govoril kot poveljnik, ki ima oblast. Nihče mu ni ugovarjal. Poskakali so s konj, Rado je prijel za uzde in zavil s konji v grič, da jih skrije in na varnem napase.
"Ti greš na levo, ti na desno, jaz v sredi teh poljan — na vrhu griča se snidemo!"
Hitro so se ločili. Brez steze in brez ceste je bila ravan. Visoka trava jo je krila in grmičevje se je razpenjalo tuintam. Nikjer ni bilo sledu konjskih kopit. Hilbudij že dolgo ni jahal tod. — Mladci so se zarili med
grinjalo in pogledala name. Sama pri travo in se plazili, kakor mladi lisjaki sebi je rekla: Kako lep človek ta Ra- j previdno in hitro naprej. Komaj so
dovan!"
Ponosno je pogledal po devojkah, ki so stale krog njega. Ali te so se mu glasno zasmejale, Radovan je pa udaril na strune, in započele 90 veseli raj.
Ko je nehalo gostovanje, je drugo jutro Svarun razposlal spretne mladeniče na ogledi. Naročil jim je, da se na večer vrnejo in povedo, kje bi se sledila Hilbudijeva vojska. Prepričan je bil, da Bizantinec Donavo prekorači pred zimo, da si nabere plena za o-strog. Zato je sklenil, da pozve za njegov pohod in ga zgrabi potem iz zasede. Naročil je vsem, da pobrusijo sekire, priostre kopja in meče. Strelci so se morali vaditi ves dan, da so prožili strelice na buče, ki so jih poteknili ria kole.
Med mladci, ki so šli pozvedovat, je bil tudi najmlajši in edini še živi Sva-runov sin Iztok. Nerad mu je dovolil oče. Slednjič se je vdal, ali moral si je izbrati še tri tovariše. Vsi drugi so odšli po dolinah, gozdih in planjavah peš. Samo Iztok in tovariši so zasedli iskre konjiče. Imeli so nalog, da prodro najdalje proti jugu, naravnost proti Donavi, kjer so vedeli, da je Hilbudijev tabor.
Kolikokrat je odjezdil mladi Iztok nad divjega neresca, kajkrat se je plazil sam za medvedom, mnogokrat je zapihal ris nad njegovo glavo, ko je ležal opoldne pri čedi ovac — ali še nikoli mu ni utripalo srce tako kakor danes. Prvikrat v bojni službi. Ni mu rad dovolil Svarun; ko mu je pa dovolil, mu je poveril najvažnejšo službo, odkazal mu je pot naravnost proti gnezdu sovraga.
Ljubinica je izgubila že devet bratov — bala se je za Iztoka, ali bila je
bili par sto korakov oddaljeni, že ne bi bil nihče razločil, da lazijo tam po travi človeška bitja. Včasih so popolnoma izgnili, včasih se je zamajala visoka trava, kakor bi veter dahnil vanjo.
Iztok je ril neizmerno hitro naprej. Pot mu je lil po obrazu, pa se ni zmenil. Po plečih ga je često oprasnila bodeča veja; še začutil ni. Odtrgal je potoma zelene bilke in sočne liste ter jih žvečil, da si je tolažil žejo. Dihal je globoko, nosnice so mu plale, kakor bi pihal mlad neresec skozi dobravo.
Ustavil se je pri samotnem drevesu, ki ga je polomil čez leto vihar. Zlezel je v njegove veje in sedel, da se za tre-notek oddahne. Njegovo oko je iskalo griča. Bil je že bliže, vendar je bila ravnina še kjikor morje med njiin in onim hribcem. Ali pogum mu ni upadel. Njegove oči so svetile kakpr sokolu in predrl bi rad s pogledom grič in zazrl široko reko in za njo Hilbudijev tabor.
Kar nenadoma se ablišči nekaj pod gričem. Kakor bi svetel plamen švignil — in hitro ugasnil. Iztok se vzpne skozi veje, zasenči z roko oči in gleda v daljavo.
Zabliskalo se je vnovič, in zopet in zopet. Ni dolgo gledal,' da je natančno razločil tri jezdece, ki so jahali v smeri proti njemu. Lesketali so se oklepi, svetile čelade.
Iztok je zažvigal, kakor ptica ujeda, da je opozoril tovariša na nevarnost. Odzvala sta se .mu. Pomudil se je še nekoliko v gostih vejah, jezdeci so se v hitrem diru gnali proti njemu. Srce mu je prvi trenotek vzplalo. Za pasom je imel samo kratek nož in pomislil je, kako ga razsekajo Bizantinci,
če ga dobe. Dobro, da je trava upognjena, da ne zapazijo zlepa njegovega sledu. Legel je na trebuh, in se kakor kača plazil po tleh proti gostemu ro bidovju. Veliko, nizko grmovje je ležalo sredi stepe, kakor zaplata. Zaril se je po vseh štirih v sredo grmovja. Do tja s konjem ne pride nihče.
Srce mu je tolklo hrepenenja in čakanja. Zamislil se je že, da morda u gledajo njegovo sled, da razjahajo in ga poiščejo v skrivališču. Segel je po nož za pas in natančno preudaril, kako plane nad prvega in mu zarine rezilo v goltanec — druga dva se preplašita — v tem pa bo on že pri konjih, enega zasede v skoku in odvihra preko stepe. Tako se je vživil v to misel, da je vz boknil hrbet, kakor mačka, in hrepeneče čakal plena.
Kopita so se že čula. Zamolklo so donela po suhi ravnini. Vedno bliže so prihajali. — So že tu! Iztok je videl skozi malo liso v grmovju blestečo o-pravo, zahrepenelo se mu je po boju, in komaj komaj da se ni dvignil in zakričal nanje.
Jezdeci so pa v lahnem diru šli mimo njega. Cul je pogovor, razumel ime Hilbudij — sicer ni razumel ničesar, ker so govorili grški jezik. Počasi so se oddaljevali udarci kopit. Iztok se je dvigal v grmu, oprezno in brez-slišno tako dolgo, da je prirastla njegova kodrasta glava na vrhu skozi grm, kakor bi se dvignila solnčnica in se ozrla za odhajajočim bleskom konj iko v.
"Če zavijejo v hrib in dobe npše konje!"
Te misli se je prestrašil. Kakor kip je stal sredi grma in ni se mu rodila pametna misel. Ali polagoma se je umiril. Konjiki so krenili na desno k potoku. Napojili so konje, prebredli vodo in se počasi spustili v klanec na drugem kraju vode. — Iztok se ni ganil, dokler niso izginili v goščo.
Lahko bi pozval sedaj tovariša, da se vrnejo do konj in gredo naglo domov povedat, da bizantinska vojska ni daleč. Toda Iztoka je gnalo naprej. Morda za onim hribom tabori Hilbudij! Preštel bo njegove vrste — vrnil se in naznanil važno vest o vojski.
Vil se je kakor mačka in gnal dalje po največji travi, se skrival za grmičevje, se plazil po vseh štirih, pa zopet ležal, kadar je bil dosti v zavetju.
Solnce je tonilo, ko je stal pred gričem — zmučen in truden, da so se mu tresle mišice na stegnih. Če sta tovariša prišla? Zaskovikal je. Oglasilo se je prav blizu na desni in levi isto skovikanje.
V kratkem jih je združila temna loža. Plezali so brezslišno po strmi rebri in, preden je še izginilo solnce, so bili vrhu griča. Poslušajo. Vse tiho. Nekaj ptičev se je splašilo z vej, daleč nekje je zakruncal divji prašič.
Vležejo se na zemljo in nastavijo uho na prst. "Topotl Topot! Kopita!" Vsi hkrati so to izgovorili. Iztok se dvigne in spleza na drevo. "Donava!"
Vzkliknil je skoro glasno. Pred seboj je videl prostrano ravnino. Oklepal jo je v solncu žareč o-kvir — široka reka. Tam za tem ognjenim okvirom, prav na mestu, kjer je ležala čez vodo dolga potegnjena črna proga — most — se je dvigal iz temne lise dim. "Tabor vidim!"
Tovariša sta se razveselila; kakor divja mačka sta se oglasila in začudila.
Iztok se je oziral, odkod klopotanje kopit. Še enkrat so se vneli solnčni žarki in žareča plo-kev je izginila. Prav takrat je tudi Iztok zapazil troje lučk, ki so se bližale hribu. V silnem skoku so se vračali jezdeci-pozve-dovalci — in drevili krog hribca v ravnino, da čim prej dospo v tabor.
Iztok se je vesel in srečen splavil z drevesa.
"Če so konjiki ovohali naše gradišče?"
"Strašno tirajo konje! Važna poročila neso. Vrnimo se!"
"Počakajmo še in odpočijmo se nekoliko! Mesec vzide, Rado nam privede naproti konje — morda še kaj ču-jemo in vidimo."
Mladci so legli na mah, ugriznili v ko«e ovčjega sira, si poiskali sladkih koreninic in govorili tiho junaške besede.
Mrak je legal hipoma na zemljo. Na vzhodu se je že dvigal mesec, še ves bled. Njegovo prepalo lice se je še balo solnčnih žarkov, ki so po nebu v rdečih plamenih jemali slovo. Topot konj je že zdavna obmolknil.
"Pojdimo! Vrnimo se! Svarun je naročil, da se vrnemo vsi z nočjo," sta silila mladca.
Iztok pa ni hotel. Z inladeniško svojeglavnostjo se je veselil, da zapoveduje — prvikrat v življenju. Zato se ni zmenil za očetovo naročilo. Hrepenel je po slavi in še važnejših novic bi rad prinesel Slovenom v tabor.
"Ne gremo še! če pride kmalu Rado s konji, počakate me, jaz pa pojezdim za onimi tremi prav do mosta." Tovariša sta osupnila. "Pomisli, Bizantinec straži most! Ujamejo te..,"
Iztok se je zasmejal naglas, da sta se tovariša plašno ozrla naokrog.
"Morana naj ti prizanese! Iztok, ne tvegaj! Stribog naj popihne in zanese
tvoj preširni Smeh Hilbudiju na uho! Besi naj dvignejo volkodlake v šumi, pa naj zaskočijo pot in nas zvodijo!"
Tovariš, ki je tako govoril, je segel nehote z roko za vrat, kamor mu je o-besila mati tri mogočne nereščeve če-kane, da ga čuvajo pred uroki in besi.
Iztok se je prevalil vznak in na licu je obsvetila medla mesečina smeh — poln dvoma. "Morana — besi — volkodlaki" — so šepetale ustnice. Da bi mu ti mogli škodovati? Vera očetov..., pa "vendar... Zakaj se jih ne boji Hilbudij?... Oči je zaklopil, na čelo si je položil sklenjene roke in molil z vročim vzdihom k Svetovitu, naj ga potolaži on, ki hkrati zre na vse štiri vetrove, ki vidi v temni noči, ki gleda v jasno .solnce, pa se mu ne skalijo oči...
"Tra-tra-tra!"
Vsi trije planejo kvišku.
Vnovič: "Tri-tra-tri-tra. . ."
Oddaleč so se čule trombe.
Iztok je bil v trenotku vrhu drevesa. Napenjal je sokolje oči, zapičil jih je v črno liso za Donavo, kjer je prej videl dim. Luna je razžarila okolico. Zazrl je v motni luči, da se iz onega vzvišenega prostora sipljejo svetlikajoče lučke. Vedno več •— proti reki se zibijejo —
"Hilbudij prihaja z vojsko!"
(Dalje prih.)
ATLAS — ZASTONJ.
Se imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom,' ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno r sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Chicago Phone 986.
DRAGINJA
na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno.
Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas.
Zanesljivo zobozdravljenje.
ZNIŽAJTE CENE ŽIVIL!
Tajni način — čudež moderne kemi-strije. Sladkor 20krat sladkeji, 20 unč za 20 funtov cukra. Pošljite 25c v srebru in lSc v znamkah, da vam pošljemo sempel s katerim osladite več kave kot s 20 funti cukra.
JOHN RICKVICH, Adv.	B. 401, Auburn, Wash.
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinois Karpentcr in Kontraktor.
Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St :: Joliet, Illinois
SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada ■» barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
"V I lahko zaslužite
poleg sroje redne službe $500 Dnevno
na jednostaven in lahek uačin delujoč ob večerih
Za zajamčeno in pošteno podvzetje
Propozicija za vat koristna a za narod sila potreba
Vsa pojasnila dobita, ako poiljete svoje ime in naslov na.
SLAVIC PUBL fO.S&J^Sr5
Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše.
Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine.
Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite.
Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo.
Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča
Slovenska stavbinska tvrdka
Frank Gram
1100 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Chicago Phone 4635.
POZOR ROJAKINJE I
Ali veste, kje je dobiti najboljše mete po najnižji ceni? Gotove! V mesnici
Anton Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse p« najnižji ceni. Pridite torej ic poskusit« naše meso.
Nuk« cene in dobra postrežba naš« geslo.
ie
Ne pozabit« torej obiskati nas v naš«j mesnici in groeeriji na voga-I« Broadway and Granit« Street
Chi«. Phone 2768. N. W. Phone 1113
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni naj* boljš«, najčistejše in najc«n«jše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vs« vrst« drugo svež« in pre-kajano meso *»r ne druge pedmete,
ki spadajo v področje mcaarsk* in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoj« podjetje vsem rojakom, slasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2>17. Cor. Cora and Hutchuu St, Joliet, IB
STENSKI PAPIR
Velika zalega vsakovrstnih barv, olj*

in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanj« sttaskeg*
papirja po nizkih* cenah.
Alexander Haras,
Chi Phone 37« LI N. W. M».|
120 Jefferson St
JOLIET. ILl»
Jsunst
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts Both Telephones 2«..... JOLIET. ILLiNO*'

Naročite
novega piva, ki se
zaboj
steklenic
Imenuje
Ifr*—»-.-.VUMUI

najboljša