GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA PTUJSKI OKRAJ
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO, U. NADSTR - »tLthON ST 136
CfcKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ SItV S4J 40322-0
UREJUJE UREDNISKJ ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOZJi
ROKOPISOV Nfc VRAČAMO -, - TISKA MARIBORSKA TISKARNA
Štev. 49 — Leto V.
PTUJ, 5. decembra 1952
Cena din 8.—
K№¡oríiillilto!iiiy[iñ$iiOf,
o demckrasifl in o diktaturi
Sam naslov zveni malo čud-
no, vendar se mi zdi, da je pri-
meren za obravnavo problema,
ki ga je treba pod njim ob-
ravnavati zato, da razčistimo
pojem in onemogočimo so-
vražnikom, da bi ribarili v kal-
ni vodi.
V predvolilni kampanji sem
namreč večkrat naletel na ne-
verjetno mešanje in zamenja-
vanje pojmov. Na to so me
opozorili tudi drugi tovariši,
ki so aktivno delali v tej kam-
panji.
Naj navržem par primerov.
Ko sem v Gorisnici dopove-
doval volivcem potrebo po tem,
da spravimo tokrat tudi žene
v občinske in okrajne ljudske
odbore, sem med drugim še
dejal, da je to bil tudi sklep
Okrajnega odbora fronte. Na
osnovi vsega tega sem zaklju-
čil, da je vsak dober član OF
dolžan glasovati tudi za ženske.
Takoj po tej moji izjavi je ne-
ki tovariš burno protestiral,
opirajoč se na somišljenike
češ, da to torej ni demokraci-
ja, ampak diktatura itd.
Ko sem na zasedanju kmetij-
skih delegatov za zbor proiz-
vajalcev dravskopoljskega in
majfiperškega okolja ponovno
govoril o tem, kakšne in katere
kandidate in kandidatinje naj
volijo v zbor proizvajalcev,
se je dvignil kmet Struci, ki je
celo rekel, da mu že preseda
agitiranje za kandidate, da
vendar nima nihče pravice
njim — delegatom teh vsilje-
vati, češ, da so oni delegati in
bodo že vedeli, kaj jim je sto-
riti. Pri tem se je možakar de-
lal še zelo važen in jezen.
Na Ptujski gori smatrajo, da
je postavljanje agitatorskih
skupin OF pred volišči dikta-
torsko in nedemokratično po-
četje. Podobno govorijo tudi
v Stonjcih, češ, da so svobod-
ne volitve, nas pa pustite na
pri miru, da se svobodno odlo-
čimo, za koga bomo in če bo-
mo sploh za koga ali ne. 2e
v prejšnji številki »Tednika«
smo pisali o tem, kako misli-
jo nekateri, da je govor med
člani Fronte glede enega kan-
didata, ki mu bodo posvečali
posebno pozornost, prav tako
Poglejte, takih primerov bi
lahko navedel celo vrsto, toda
že ti dovolj zgovorno kažejo,
kam pes taco moli.
Pravîîpo ie treba oo^movat? mesto in v!oflo OF
Zakaj prazaprav gre? Očit-
no gre z?! zbirko poimov. za
staro birokratsko pojmovanje
vloge in mesta OF kakor tudi
• za prizadevanjem sovražnika,
da bi zavrl borbo za sociali-
zem.
Pri prvih gre večinoma za
dobro namerne tovariše, ki vi-
dijo še danes v Fronti in tudi
v Zvezi komunistov samo po-
daljšek rok državnega apara-
ta. Točno je, da sta obe mar-
sikje in v marsičem prva leta
pc osvoboditvi to dejansko tud\
bile, toda že več kot dve leti
se najodločneje in tudi precej
uspešno borimo proti temu po-
javu, ki je bil v prvih letih
celo nujen, danes pa lahko po-
stane nevaren za nadaljnjo de-
mokratizacijo družbenega živ-
ljenja. Ce se OF odpoveduje
direktnemu vmešavanju v za-
deve državne uprave, če se od-
poveduje temu, da bi delala to,
kar bi moral opraviti državni
aparat, če se odpoveduje temu,
da bi postala isto kot državni
aparat, ali naj to pomeni, da
se odpoveduje tudi političnemu
delu med delovnimi ljudmi?
Ali naj to pomeni, da bomo iz
OF napravili neko stvar brez
obličja, pri kateri se ne bo
znalo »kdo pije in kdo plača«.
Komu lahko koristi in čemu
nam je potem OF sploh po-
trebna, če bi ji odvzeli pravico
prepričevanja in vzgajanja de-
lovnili Ijudî? Ali ni popolnoma
jasno, da so se predvsem vsi
odborniki, a seveda tudi člani
OF dolžni vsepovsod boriti —
torej tudi na množičnem se-
stanku in na volitvah v zbor
proizvajalcev — za sklepe, ki
so jih sprejeli člani OF in nji-
hovi forumi?
¡zvrševsnie sklepov CF je odraz
rrprSzFc^ske dfscîpîfpe nieníh členov
Kako pa se moramo boriti za
izvedbo teh sklepov? Seveda ne
z dekreti oblastvenih organov
in drugim oblastvenim zastra-
ševanjem, ampak z močjo pre-
pričevanja in dokazovanja pra-
vilnosti teh sklepov. Boriti se
je treba tako, da se od članov
organizacije OF zahteva, da
izpolnjujejo sklepe, ki jih je
sprejela večina članov OF in
oni sami, da to stori tudi tista
manjšina članov OF, ki se s
temi sklepi mogoče ni strinjala
in je ostala v manjšini. Za iz-
vedbo teh sklepov se moramo
boriti s tem, da zahtevamo od
svojih članov OF, da spoštujejo
smernice in sklepe, ki jih je
sprejel višji forum — saj so
ga sami člani na najdemokra-
tičnejši način izvolili in mu za-
upali nalogo, da odloča v nji-
hovem imenu, recimo o okrajni
politiki, ali pa da se pobriga-
mo za zamenjavo vodstva, s
čigar sklepi se ne strinjamo.
Seveda sem rekel: »se ne stri-
njamo«, to se pravi, če se sam
ne strinjam, še ne pomeni, da
hočejo tako tudi drugi.
Očitno je, da bi brez take
politično prepričevalne borbe
prepuščali naše ljudi nevedno-
sti in nejasnosti na milost in
nemilost sovražnikovim vpli-
vom. S takim početjem bi se
odpovedali možnosti dvigniti
raven politične in socialistične
zavesti našega delovnega člo-
veka.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VSEM DELOVMIM
Dne 7. decembra bomo volili občinske in okrajne ljudske
odbore. Volili jih bomo po novih zakonih, ki dajejo ljudskim
odborom še večje, obsežnejše pravice in dolžnosti na področju
gospodarstva, financ, komunalne dejavnosti, šolstva, zdravstva
in socialnega skrbstva. S tem bo storjen nov korak v samo-
upravljanju občinskih in okrajnih ljudskih odborov, dana bo
možnost, da še več napravijo za boljše življenje delovnih ljudi,
za dvig produktivnosti vseh vej gospodarstva. Zbori proizva-
jalcev kot sestavni del okrajnih ljudskih odborov bodo pred-
stavniki tistih delovnih ljudi, ki neposredno ustvarjajo boga-
stvo naroda. Ti zbori bodo močno orožje v rokah delavskega
razreda, delovnih kmetov in obrtnikov, saj jim je s tem zago-
■ tovljena pravica, da odločujoče vplivajo na uporabo presežka
dela. Nadaljnje korake v poglabljanju socialistične demokra-
cije, to je vedno širše uveljavljanje vpliva neposrednih pro-
izvajalcev in vseh delovnih ljudi na celotni politični, gospo-
darski in kulturni razvoj vsake občine in okraja, smo dosegli
le zaradi uspehov, ki jih ima naša država kot celota na poti
v socializem. Zato bomo imeli pri volitvah vedno pred očmi
celoto, vso Slovenijo, vso Jugoslavijo! Močna in neodvisna
Jugoslavija je temelj za naše mirno življenje, v njej gre končno
naš delovni človek resničnemu blagostanju naproti, jugoslo-
vanska skupnost nam zagotavlja socializem! Zato bodo novo-
izvoljeni ljudski odbori reševali vse svoje naloge s stališča
naše celotne gospodarske politike, s stališča nadaljnjega utrje-
vanja in razvijanja naših socialističnih odnosov. V občinske,
mestne in okrajne ljudske odbore bomo zato volili ljudi, ki so
že z delom dokazali svoj patriotizem, svojo predanost skup-
nosti in svojo socialistično zavest.
Delovne množice, združene v Ljudski fronti ob vodstvu
Zveze komunistov Jugoslavije, dosegajo vse večje uspehe v
graditvi socializma. Neodvisnost naše domovine in njen splošni
napredek, razvoj socialistične demokracije, bratstvo in enotnost
naših narodov in rastoči ugled Titove Jugoslavije v svetu, to
so dejstva, ki potrjujejo pravilnost politike ZKJ in Osvobodilne
fronte. Naš socialistični razvoj, ki predstavlja edinstven primer
v svetu, pa terja na nadaljnji poti še velike napore! Se naprej
moramo krepiti obrambno sposobnost naše domovine. Z vsemi
silami moramo utrjevati mir v svetu in s tem ustvarjati po-
goje za čim uspešnejši socialistični razvoj! Boriti se moramo
proti vsem poizkusom sovražnikov od Informbiroja, Vatikana
in ostale mednarodne reakcije do njihovih domačih agentov
in reakcionarnih ostankov, ki na vse načine poskušajo zavirati
graditev naše boljše bodočnosti. Naš gospodarski položaj, ki je
trenutno občutno prizadet zaradi suše, zahteva od vseh delov-
nih ljudi čim boljše izkoričanje razpoložljivih sredstev, dvig
produktivnosti in štednje!
ČLANI OSVOBODILNE FRONTE!
Volitve v občinske ljudske odbore, okrajne zbore ter zbore
proizvajalcev zahtevajo najširšo dejavnost vseh organizacij in
vsakega člana Osvobodilne fronte. Biti moramo budni proti
tistim, ki hočejo našo socialistično demokracijo izkoriščati za
svoje protiljudsko delovanje. Stalno onemogočajte špekulante,
agente vseh nam sovražnih tujih sil, ostanke bivših izkorišče-
valcev in politlkantov na va^i in v mestu, ki b; hoteli z dema-
goškimi obljubami in parolami zavajati naše delovne ljudi!
Borite se za zmago kandidatov, ki so že z delom dokazali, da
bodo kot ljudski odborniki dorasli bodočim nalogam in dnevno
vodili socialistično politiko. Volite tiste člane Osvobodilne
fronte, ki so v boju za socializem najbolj preizkušeni!
Osvobodilna fronta se bori za enakopravnost in uveljav-
ljanje delovnih žena v ljudski oblasti, ker to še posebej zago-
tavlja resnično demokratičnost. Zato volite v ljudske odbore
predane delovne žene, ki nosijo na svojih ramenih velik del
skupnih naporov družbe, ki vzgajajo naše bodoče pokolenje.

DELAVCI, DELAVKE!
Na volitve stopate z velikimi uspehi, ki ste jih dosegli v
krepitvi gospodarske moči naše domovine. Sami upravljate
podjetja in po izvoljenih odbornikih boste sodelovali v politiki
vaše občine, mesta in okraja Zato aktivno sodelujte pri volit-
vah v občinske ljudske odbore; stojte na čelu borbe za take
kandidate, ki bodo vredni zaupanja vseh delovnih ljudi, /a
kandidate, o katerih veste, da bodo z uspehom vodili tako
politiko, ki ustreza interesom najširših plasti delovnega ljudstva.
KMETJE!
V najtesnejši povezanosti z delavskim razredom, vključeni
v kmetijske in delovne zadruge, ste dajali svoj delež pri do-
sedanji graditvi socializma. Edina možna pot za izboljšanje
delovnih in življenjskih pogojev kmečkega proizvajalca je v
industrializaciji in elektrifikaciji naše države, ker se s tem
ustvarjajo osnovni pogoji tudi za mehanizacijo in dvig kmetij-
ske proizvodnje. Vaši glasovi na volitvah naj bodo dokaz vaše
delovne pripravljenosti za zgraditev socializma, za nadaljnji
razvoj socialističnih odnosov na vasi, za povečanje kmetijske
proizvodnje, ki tudi vam prinaša boljše in srečnejše življenje.
DELOVNA INTELIGENCA!
Naša delovna inteligenca je na vseh področjih, v gospo-
darstvu, v prosvetnem in kulturnem življenju, zdravstvu, dala
na razpolago vse svoje sposobnosti in prispevala znaten delež
k ustvarjanju doseženih pridobitev. Dosedanji socialistični raz-
voj naše domovine je utvaril in ustvarja politične in ekonom-
ske pogoje za resnično svoboden in uspešen napredek znanosti,
prosvete in kulture med množicami. Zato pri volitvah glasujte
za nadaljevanje te poti!
ZENE!
Socialistična družba vam daje vse pravice, da se enako-
pravno uveljavljate pri upravljanju našega gospodarstva in
države. Poslužujte se teh pravic in borite se za to, da bodo
izvoljeni najboljši možje in žene v ljudske odbore; od njiho-
vega dela je odvisno reševanje dnevnih vprašan,! našega živ-
ljenja.
MLADINA!
Socialistična graditev naše domovine da,le perspektive za
razvijanje tvojih sposobnosti in udejstvovanje v javnem živ-
ljenju. Predvsem ti boš uživala sadove našega skupnega dela.
Zato glasuj za svojo lepšo bodočnost, za socializem, za kandi-
date Osvobodilne fronte!
DRZAVLTANI IN DRŽAVLJANKE!
Z istim patriotizmom in isto politično zavestjo kot ste so-
delovali v najtežjih in najslavnejših dneh naše revolucije, so-
delujte pri volitvah v občinske ljudske odbore in okrajne zbore.
Z glasovanjem za boljše člane Osvobodilne fronte manifestirajte
našo nezlomljivo enotnost, manifestirajte našo odločno voljo
za neodvisnost naše domovine in za nadaljnji razvoj socializma
v Jugoslaviji.
VSI NA VOLITVE!
Glasujte za svobodo in neodvisnost naše domovine, gla-
sujte za svoje boljše življenje, glasujte za najboljše borce za
socializem!
Naj živi simbol naše borbenosti, vztrajnosti in odločnosti,
tovariš Tito!
OSVOBODILNA FRONTA SLOVENIJE
Pripravlja se osnutek okrafEegi
družbenega plciiio m ШШ 1053
Sestavljanje družbenega pla-
na, ki je za leto 1952 slonelo še
v glavnem na zveznih in repu-
bliških gospodarskih organih,
prihaja v skladu z nadaljnjo
demokratizacijo m decentrali-
zacijo naše oblasti v vedno šir-
šo pristojnost okrajnih ljudskih
odborov in ljudskih odborov
mestnih občin.
Predlog družbenega plana
FLRJ za leto 1953 je že dan v
diskusijo. V njem so postavljena
temeljna načela našega gospo-
darskega razvoja za leto 1953,
ki se izražajo predvsem v na-
slednjih značilnostih: prvič, da
ostane življenjski standard v
letu 1953, kar se tiče potrošnje
industrijskih in kmetijskih pro-
izvodov, neizpremenjen, kar po-
meni, da bo obseg proizvodnje
in potrošnih skladov kakor tudi
nivo cen v glavnem isti kot v
letu 1952; drugič: uvoz surovin
ostane v glavnem isti kot v letu
1952, zaradi tega ostane proiz-
vodnja v strokah predelovilne
industrije, razen v slučajih, kjer
gre za povečanje izvoza ali
zmanjšanje izvoza, na višini
proizvodnje v letu 1952; tretjič:
vsled posledic suše se zmanjša
izvoz kmetijskih pridelkov, kar
bo potrebno nadomestiti z več-
jim izvozom industrijskih pro-
izvodov ter s povečano štednjo
pri uvoznih eurovinah; četrtič:
poveča se proizvodnja bazične
industrije na osnovi večje izra-
be produkcijske zmogljivosti ali
povečanja produkcijske zmog-
ljivosti zaradi dograditve novih
proizvajalnih objektov; petič:
obseg obvezne investicijske gra-
ditve se nekoliko zmanjša. S
tem se omogoči sprostitev dela
investicijskih sredstev za stano-
vanjsko in komunalno izgrad-
njo, za promet, kmetijstvo in
ostalo.
Razumljivo je, da je treba vsa
navedena osnovna načela upo-
števati tudi pri sestavi družbe-
nega plana okraja. Tako bo
okrajni družbeni plan zajemal
celotno gospodarstvo svojega
področja z vsemi investicijami,
vsemi proračunskimi izdatki ter
bo tako dajal zaključno sliko
gospodarske moči in napredka
okraja. Posebna novost in po-
membnost okrajnega družbene-
ga plana je nadalje še v tem,
da se bodo z njim določile kon-
kretne stopnje akumulacije za
posamezna podjetja.
V to svrho je tajništvo gospo-
darskega sveta OLO Ptuj skli-
calo posebne konference podjetij
po gospodarskih panogah in
skupno z njimi razpravljalo o
individualnih stopnjah akumu-
lacije. Ugotovilo se je, da stop-
nje akumulacije za leto 1952 v
glavnem niso bile prenapete,
marveč so nekaterim podjetjem
celo dopuščale znatne rezerve,
ki bi se naj uporabile v obliki
presežnih plač. Te rezerve zna-
šajo v nekaterih podjetjih celo
nad 50 do 100% plačnega fonda,
kar je malo verjetno, da je to
zgolj rezultat pridnosti in pove-
čanja produktivnosti dela do-
tičnih kolektivov, ampak je to
v gotovih primerih le odraz po-
litike cen in še eventualno
spretnosti komerciale podjetij,
tu in tam pa seveda tudi posle-
dica monopolističnega položaja.
Pravilno je, potemtakem, da se
dokazane in gospodarsko neza-
služene rezerve vključijo v aku-
mulacijo in tako določi nova
stopnja akumulacije, medtem ko
je presežne sklade za plače tre-
ha ustvarjati s povečano proiz-
vodnostjo dela.
Na konferenci z obrtnimi pod-
jetji je bil sprejet tudi sklep,
da se stopnje akumulacije v
obrtnih podjetjih diferencirajo,
ker je enotna stopnja 50%, z
ozirom na proizvajalno in usluž-
nostno obrt, kakor je bila v letu
1952, nesorazmerna. Tako je v
osnutku plana predvideno, da bo
znašala stopnja akumulacije za
Remontno podjetje Ptuj 75%, za
pekarne 65®/o, klavnice in mes-
nice 60%, za obrtna podjetja
OZZ Ptuj 66"/o in Pletarno Ptuj
60%.
Za ostale panoge gospodar-
stva, n. pr. kmetijstvo, se pred-
videva ista stopnja akumulacije
kot je bila določena za leto
1952, ravno tako za trgovino in
gostinstvo 60 odnosno 55%.
Iz vsega nakazanega je raz-
vidno. da ima Gospodarski apa-
rat OLO obširno in odgovorno
nalogo, ki jo je treba izvršiti v
relativno kratkem času tako, da
bo od novega leta dalje omo-
gočeno gospodarskim organiza-
cijam redno poslovanje že po
temeljnih proporcih okrajnega
družbenega plana.	P. A.
PONOSNI NA DOSEDANJE ZMAGE
SMO PRAZNOVALI 29. NOVEMBER
Ptuj, 28. decembra (LP). Šte-
vilni mladi in odrasli prebivalci
Ptuja in okolice so bili nocoj
v nabito polni dvorani Titovega
doma priča svečane proslave
29. novembra, ki sta jo pripra-
vila Okrajni ljudski odbor in
Ljudski odbor mestne občine
Ptuj s pomočjo društva »Svo-
boda« in garnizije JLA, kakršne
že dolgo ni bilo.
V referatu, ki ga je imel se-
kretar OK Zveze komunistov
Slovenije tov. Jože Tramšek, je
vzbujala ponos udeležencev vsa-
ka beseda o junaški in odločni
ter zmagoviti borbi našega ljud-
stva s tov. Titom na čelu v mi-
nulem desetletju, polnem vojnih
in mimodobskih, političnih in
gospodarskih preizkušenj našega
partijskega in državnega vod-
stva in vsega našega ljudstva,
predanega socializmu in svo-
bodnemu ter neodvisnemu živ-
ljenju. Vsak udeleženec je bil
ponosen, da je državljan nove
Jugoslavije, domovine svobodo-
ljubnih. revolucionarnih, socia-
lizmu predanih sinov in hčera
jugoslovanskih narodov, ki se
borijo proti vsemu, kar je člo-
veštvo zavrglo kot zastarelo, re-
akcionarno, zaupajoč v svoje
moči in napredno človeštvo;
zato so zmagovali v borbi proti
do zob oboroženemu fašizmu in
zmagujejo v borbi proti primi-
tivnemu ter brutalnemu ruske-
mu imperializmu, zahrbtnemu in
škodoželjnemu klerikalizmu,
proti okornemu ter neživljenj-
skemu birokratizmu in drugim
navlakam, ki so jih zapustili
kot dediščino škodljivi in zru-
šeni sistemi ter njihovi trabanti.
Vsaka beseda iz referata tov.
Tramšeka je vžigala v vseh ude-
ležencih ponos na napore in
žrtve iz časa NOV in po osvo-
boditvi, da smo dosegli pri raz-
voju demokratičnosti ljudske
oblasti, gospodarstva, kulture in
obrambe domovine uspehe, ki
nam jih priznava ves miroljub-
ni in demokratični svet in da
smo s svojim doslednim izva-
janjem načel marksizma-leni-
nizma ter upoštevanjem borbe-
nih in delovnih izkušenj našega
ljudstva ustvarili novo zaupanje
naprednega človeštva v sociali-
zem po nezaupanju, ki izvira
iz prakse sovjetskih kontrarevo-
lucionarjev. Aplavz na koncu
Tramšekovega referata je bila
obljuba vseh navzočih, da se bo-
do tudi v bodoče enako vztrajno
in odločno pod vodstvom to'*
Tita borili in delali za razvoj
socializma, da bomo dosegli
uspehe, ki si jih zasluži naše
delovno ljudstvo.
Vse točke godbe in pevskega
zbora »Svobode« in ptujske
gimnazije so dalje podžigale
množico k res prazničnemu raz-
položenju Na tej proslavi je
Delavsko prosvetno društvo
»Svoboda« dokazalo, da je spo-
sobno za izvršitev prevzetih na-
log.
Godba na pihala pod vod-
stvom tov. Studa In orkester
pod vodstvom tov. Rojea sta z
odigranimi težjimi skladbami
ter narodnimi in partizanskimi
pesmimi dokazali uspehe vztraj-
nega dela za dvig glasbene kul-
ture in patriotične zavesti. Mo-
ški in mešani pevski zbor
-Svobode« sta pod vodstvom di-
rigenta tov Jožeta Gregorca le-
po zapela po kraikem času pev-
skih vaj pesmi »Nocoj tovariši
v napad«, »Plovi, plovi« in »Mi
smo ubežniki« ter »Pesem delov-
nih brigad«. Godba, orkester in
zbor so želi vse priznanje. Zla-
sti je vsem ugajala »Pesem o
Titu«, ki jo je pel mešani zbor
ob spremljavi orkestra in jo je
na splošno željo ponovil.
Recitacija vojaka JLA »Re-
publika« je bila prav tako uspelo
podana in je bila nagrajena z
burnim aplavzom.
Večina ljudstva je zapustila
dvorano z res prazničnim ob-
čutkom in zavestjo, da v Ptuju
žal ni prostora, ki bi bil potre-
ben za velike svečanosti, ko si
vendar vsi želijo brez gneče vi-
deti in slišati vse točke progra-
ma.
sejo IO OO OF Ptuj ter predsednikov občinskih odborov
Osvobodilne fronte za v soboto, 13. decembra 1952, ob 8. uri,
v sejni dvorani Okrajnega komiteja ZKS Ptuj.
Dnevni red:
1.	Priprave za kongres Ljudske fronte Jugoslavije.
2.	Razno.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sekretar: Lojze Frangež, 1. r. Predsednik: Jože Tramšek. 1. r
Stran 2
PTUJSKI TEDNIK
Ptuj, 4. decembra 1952
O GONJI VATIKANA proti
naši državi smo že večkrat po-
ročali. Navadno nastopa vzpo-
redno z iredentistično gonjo
italijanskih političnih strank
vseh barv in uradne Italije,
čestokrat pa tudi samostojno
ali po svojem miljencu škofu
Santinu v Trstu Težko hx bilo
reči, kdaj so proti jugoslovan-
ski napadi ostrejši in bolj stru-
peni.
Toda vatikanska stolica se
poslužuje še tudi drugih me-
tod. Prav te dni je »Osserva-
tore romano« objavil vest, da
bo sedanji papež Pij XII. skli-
cal sredi januarja konzistorij
zaradi imenovanja novih kar-
dinalov. Med 24 imeni ljudi,
ki pridejo za izvolitev v po-
štev, je tudi ime dr. Alojzija
Stepinca, ustaškega prijatelja,
narodnega izdajalca in sokriv-
ca gnusnih zločinov, ki so jih
le-ti storili nad srbskim in
hrvatskim prebivalstvom med
drugo svetovno vojno. Vsako-
mur je jasno, da Vatikan Ste-
pinca ni počastil iz kakršne
koli verske potrebe ali zaradi
verskih zaslug, pač pa zato, da
bi še enkrat jasno izrazil svojo
sovraštvo do nove Jugoslavije
in s tem do vsega, kar je res-
nično naprednega na svetu.
Stepinac je bil obsojen kot
zločinec zoper svoje ljudstvo,
toda jugoslovanska vlada ga je
pomilostila v dobri nadi, dn
bodo s tem prenehali napadi
na novo Jugoslavijo. Hotela ga
je celo izročiti Vatikanu, ozir.
mu zagotoviti svoboden odhod
iz Jugoslavije. Toda Vatikanu
je bil potreben »mučcnec«, ki
■ naj bi dokazoval svetu, kakšno
je »versko preganjanje v Ju-
goslaviji «. Stepinac je ostal v
Jugoslaviji, v vasici Krasči, ka-
mor ga je naša vlada po po-
milostitvi poslala, vatikanski
napadi pa so postali vse bolj
žolčni.
Razumljiv je gnev i->seh ju-
goslovanskih narodov na to
novo vatikansko protijugoslo-
vansko provokacijo.
GENERALNO SKUPŠČINO te
vedno tare korejsko vprašanje.
Te dni so sicer sprejeli inaijr,ki
načrt resolucije o načinu, kako
zamenjati vojne ujpAnike na
Koreji. Resolucija je dobila
ogromno večino 54 glasov. Proti
njej je glasovalo samo pet de-
legacij sovjetskega bloka, kuo-
mintanška Kitajska pa ni gla-
sovala. Toda vprašanje s tem
ni rešeno. Višinski je v imenu
Sovjetske zveze resolucijo v
podrobnosti odklonil, prav tako
pa je storila tudi Kitajska. In-
dijska delegacija je sicer izja-
vila, da bo še nadalje vzdrže-
vala stike s kitajsko vlado in
skušala najti novih kompro-
misnih poti za končno pomiri-
tev na Koreji. Toda kaže, da
se ji ne bo posrečilo. Kako naj
bi dosegla sporazum rned na-
sprotnimi gledišči, ko va želi
Moskva napetost na daljnem
Vzhodu in novih zapletljajev
na tem delu sveta!
Te dni je zapustila našo dr-
žavo GRŠKA VOJAŠKA DE-
LEGACIJA, ki je vrnila podo-
ben obisk naše delegacije Gr-
čiji. Sodeč po izjavah članov
delegacije, kakor tudi vladnih
krogov v Atenah bo obisk gr-
ških gostov samo še bolj pri-
pomogel k tesnemu medseboj-
nemu sodelovanju na vseh med-
narodnih področjih, posebno pa
kar zadeva vojaškega sodelova-
nja v primeru kakršnega koli
napada na Balkanu. Iz Beogra-
da pa je odpotovala NAŠA VO-
JAŠKA DELEGACIJA v Bur-
mo, da vrne obisk Burmancem
in naveže tesnejše stike s to
azijsko deželo.
PRAŠKI PROCES je že dolo-
čil nove žrtve kominformistične
»čistke* med dosedanjimi poli-
tičnimi osebnostmi Češkoslo-
vaške. Enajst obtožencev je bilo
obsojenih na smrt na vešalih,
med njimi vodja »zarote«, bivši
generalni sekretar KP Češko-
slovaške Slansky ter bivši zu-
nanji minister dementis, trije
pa na dosmrtno ječo. Moskva
je našla krivce za težko gospo-
darsko in notranjepolitično
stanje, ki ga je povzročila s
svojo izkoriščevalno politiko
sama. Enkavedejevski elementi
pa so potrdili svoj sloves, da
umejo z doslej neznanimi me-
todami mučenja prisiliti k po-
korščini in k slepemu priznava-
nju vsega celo take ljudi, ki
so bili še do nedavna njih naj-
zvestejši hlapci! Prav tako so se
izkazali z gonjo proti Židom, ki
jo zadnja leta tako uspe.fno,
menda po načrtih nekdanjega
Gestapa, izvajajo po vseh dr-
žavah kominforma.
Toda čiščenje se bo nadalje-
valo. V kominf or mističnih de-
želah že napovedujejo PROCES
PROTI GOMULKI, bivšemu
glavnemu sekretarju Poljske
delavske stranke, ki so ga lani
zaprli pod podobnimi obtožba-
mi, kakor smo jih slišali v pra-
škem zaporu Pankrac. Protiju-
goslovanska nota napovedanega
procesa je ie zagotovljena. Ali
ne bodo v kratkem tudi napo-
vedali PROCESA PROTI ANI
PAUKER, nekdanjemu romun-
skemu zunanjemu ministru, ki
je bila v kratkem razrešena
vseh partijskih in upravnih
funkcij in ki se kot temna sen-
ca skriva sedaj pred javnostjo
v pričakovanju, da jo bodo en-
krat za vselej zaprli med štiri
stene in jo kot ostale v sosed-
nih državah — likvidirali.
S ptujske IX. mladinske konference
Zg^ledM хшЦе^цс ¿н deta mladink in mladiMti/
Ptuj, 30. novembra (LP). V
svečano pripravljeni dvorani v
Titovem domu se je zbralo da-
nes nad 230 mladih ljudi, dele-
gatov in gostov 9. mladinske
konference, ki so se je udeležili
kot gosti tudi tov. dr. Jože Po-
trč, član CK Zveze komunistov
Jugoslavije, tov. Jože Tramšek
in Stane Benčič, sekretarja OK
ZKS Ptuj, zastopniki JLA, Okr.
sindikalnega sveta, TD Partizan,
ZB NOV, »Svobode« in lokalne-
ga tiska.
Tekom zasedanja je bila re-
šena vrsta vprašanj iz referata
sekretarja OK LMS tov. Matije
Pajnkiherja in številnih disku-
sij, izvoljen novi Okrajni komi-
te LMS, sprejetih več sklepov
za bodoče delo ter poslane po-
zdravne resolucije CK Zveze
komunistov Slovenije, CK LMS
in članu CK ZKJ tov. Borisu
Kidriču z željo, da bi čimprej
okreval. Na konferenci je bil
objavljen odlok OK LMS Ptuj
o pohvali petih mladinskih akti-
vov, od katerih je dobil aktiv
LMS naselja tovarne aluminija
v Stmlšču prehodno zastavo,
aktivi tovarne volnenih izdelkov
Majšperk, »Gradiea« Strnišče,
Cirkulan in Podgorc pa so do-
bili pismene pohvale. Pismeni
priznanji sta dobila tudi Miško
Vidovlč, komandant I. in II.
ptujske MDB ter Matija Klarlč,
namestnik komandanta I. In IT
MDB, ki sta se zgledno žrtvo-
vala za dosego uspehov delov-
nih brigad ter politične In kul-
tumoprosvetne vzgoje mladine
pri graditvi ceste Marlbor-Trst.
Poleg tega pa je dobilo pismeno
pohvalo še 17 mladink in mla-
dincev iz vseh predelov ptuj-
skega okraja, ki so se izkazali
z uspešnim delom v mladinskih
organizacijah na vaseh in v
mestu.
To konferenco je potrebno
prištevati glede na veliko ude-
ležbo kot na uspešno delo med
doslej najbolj uspele konferen-
ce, ki so si zadale resno nalogo
rešiti vprašanja, kako doseči pri
bodočem delu čimboljše vzgojne
uspehe pri mladini in kako
uspešno oblikovati lik mladinca
socialistične družbene ureditve.
Ta konferenca je dokazala, da
nosi naša mladina primerni del
bremen in odgovornosti naše
borbe za napredek, za graditev
socialistične družbe v novi Ju-
goslaviji in v svetu.
V obširnem referatu, ki ga je
uvodoma imel sekretar OK LMS
tov. Pajnkiher, je poudaril, da
je vsebovalo dosedanje delo
LMS vse premalo pozornosti
ideološkemu dvigu svojega član-
stva, kar je imelo za posledico,
da so ponekod ostali mladi
ljudje še naprej podvrženi vpli-
vu socializmu nenaklonjenih
posameznikov. Aktivno kulturno
prosvetno delo med mladino se
v nekaterih vaseh odraža v
zmanjšanem številu pojavov
kriminala, pijančevanja, prete-
pov in politične nezainteresira-
nosti. Predavanja, knjige, pred-
stave In poletni mladinski festi-
vali so pritegnili k resnemu delu
mladino, ki si želi napredka in
dopolnjene izobrazbe in ki ima
vso oporo doma. Lik mladinca,
borca za napredek na vasi, pred-
stavljajo mladinke in mladinci,
ki se uveljavljajo med sovrst-
niki z zglednim delom, ki sle-
dijo s svojim zadržanjem zgledu
mladincev-članov Skoja. borcev
za našo svobodo in neodvisnost,
neustrašnih mladih ljudi, ki jih
je poznala vsa okolica po pošte-
nosti, skromnosti, tovarištvu,
spoštljivem odnosu do odraslih
ljudi in po predanosti socializ-
mu. Uspehe pri politično-vzgoj-
nem delu imajo mladinke in
mladinci, ki se zavedajo, kaj
predstavlja naša graditev so-
cializma za vsa socialistična gi-
banja v svetu, kakor tudi ne-
varnosti delovanja Vatikana in
moskovskih birokratov, ki ne
izbirajo sredstev, da bi izpod-
kopall ugled nove Jugoslavije
in njene svobode ter neodvis-
nosti. Poseganje mladine v vsa-
kodnevno življenje in delo po-
grešajo marsikje tako organi
ljudske oblasti, kmetijske za-
druge, delavski sveti, ker jo po-
nekod odrivajo z izgovorom ne-
izkušenosti, drugod pa se sama
premalo bori za to, da bi se
enakopravno uveljavila povsod,
kjer ee je treba odločno boriti
za uspehe v korist sedanjih in
bodočih pokolenj. V vaseh, kjer
obstaja organizacija gasilcev,
telovadna društva, kulturno-
prosvetna in druga društva, je
temeljilo delo večinoma na
strokovni plati namesto tudi na
politični vzgoji mladih ljudi,
čeprav so ti za njo dovzetni. Pri
tem bi lahko mladinska organi-
zacija v celoti uveljavila svojo
aktivnost glede političnega iz-
obraževanja Vaške mladinske
organizacije potrebujejo vso po-
moč in oporo novih bodočih
občinskih komitejev LMS, ki
bodo samostojno usmerjali vso
dejavnost mladinskih organiza-
cij svojega področja, da bodo v
bodoče lahko opravljale svoje
naloge. V referatu je dal tov.
Pajnkiher več predlogov za bo-
doče uspešno delo OK LMS na
čelu mladinskih organizacij v
okraju, da bodo doseženi uspehi
v smislu tekmovalnih točk v
pozdrav V. kongresu LMJ. Po-
zval je mladino, da bi bila njena
udeležba na volitvah in njihovo
glasovanje za socializmu preda-
ne kandidate dokaz njene zain-
teresiranosti, da se v naši do-
movini čimprej zgradi sociali-
zem.
Obsežni referat je izzval ob-
širno diskusijo delegatov in na-
vzočih predstavnikov. Tovariš
dr. Jože Potrč je v diskusiji na-
kazal slabosti nekaterih mladin-
skih konferenc glede na preobn
širne referate na škodo disku-
sije o problemih, ki jih mora
rešiti konferenca. Med drugim
je opozoril mladino na nevar-
nosti, ki ji pretijo ob nezani-
manju za politično in kulturno-
prosvetno delo. Pozval je dele-
gate, naj se odločno borijo proti
raznim pojavom, ki kazijo lik
mladinca, čeprav je teh pojavov
malo. Boriti se morajo, dokler
ne bo teh pojavov še manj in
nazadnje, da jih sploh več ne
bo. Poudaril je važnost vzgoje
mladine k spoštljivosti do vse-
ga, kar je bilo doslej ustvarje-
nega v korist človeške družbe.
Priznal je miadini, da je doslej
imela številne uspehe in da jih
v nekaterih ozirih ni mogla
imeti več, čeprav se je za to
borila. Vsi skupaj premagujemo
'velike težave, ki nam jih po-
vzročajo sovražniki socializma.
Zgledno življenje in delo mla-
dincev in mladink organizacije
LMS je zagotovilo, da se bo
organizacija LMS naglo širila in
da bo med vsem ljudstvom ve-
ljala za zgledno organizacijo, ki
si resno prizadeva vzgajati in
voditi mladi rod.
Ostale diskusije so se nana-
šale na probleme terenskih
organizacij LMS in predloge, ki
jih je konferenca sprejela v
sklepe bodočega dela LMS v
ptujskem okraju.
Novoizvoljeni komite LMS
predstavljajo: Feliks Bagar,
Franc Golob, Stane Horvat, Li-
zika Jurančič, Jože Križančič,
Franc Leskovar, Lizika Lacko,
Franc Majcen, Anica Oražem,
Matija Pajnkiher, Stefan Skok,
Boris Salojev, Rado Verk, Mi-
mica Zemljak in Franc Znîavc,
delegate za V kongres pa: Ma-
tija Pajnkiher, Jože Križančič
in Franc Leskovar.
Po koncu konference je bila
večina delegatov gost ptujskega
gledališča na predstavi »Vdova
Rošlinka«.
ß^sti kmečkim! io polproistarskim! množi-
cami bo treba še mnogo političnega dela
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ali ni jasno, da prav naš bu-
ren in neverjetno nagel revo-
lucionarni razvoj terja še prav
posebno mnogo političnega do-
kazovalnega in prepričevalnega
dela prav med našimi kmečki-,
mi in polproletarskimi delov-
nimi množicami, ki včasih še
poleg tega težko zasledujejo ta
razvoj. To se je kot točno tudi
pokazalo na zasedanju delega-
tov v zbor proizvajalcev, ki jih
je 10 od 28 kljub temu drugače
volilo kakor bi bilo prav. Ali
je tov. štrucl hotel prav to?
Odpovedati se političnemu
delu OF pomeni prepustiti raz-
voj dogodkov v naši družbeni
ureditvi samopašnosti — stihiji.
To se z drugimi besedami pravi
prepustiti razvoj na milost in
nemilost vpliva sovražnika, ker
je vendar popolnoma jasno, da
ga mi s pobožno željo ne bomo
odvrnili od njegovega socia-
lizmu sovražnega političnega
rovarjenja.
Za tem bregom tičijo seveda
vsi napadi na naše političr
delo. Vsa gori prikazana in po-
dobna blebetanja o diktaturi
in nedemokraclji in to celo ta-
krat, kadar njihovi avtorji niti
sami nočejo.
Odgovori dopisnikom (B. F.
iz z. p. P.) Prosimo, da svoj
dopis dopolnite z imeni napa-
dalcev, da bi jih lahko potem
predstavili javnosti takšne kot
so in s polnimi imeni.
Uredništvo
ECrftika cfela ftržavnih in ooiitičnfh forumov
in oosamez№kov še nI dovoli sproščena
V smeri sporočanja kritike
dela državnih In političnih fo-
rumov in dela poedincev, ini-
ciative, dajanja nasvetov it
bomo morali sicer še mnogo
napraviti. Seveda pa to ne mo-
re pomeniti takšne demokra-
cije kot si jo ponekod zamišlja-
jo, da bi se namreč morale naše
množice pokoriti in sprejeti svet
ali mnenje vsakega nergača,
бе več; včasih imamo posla z
raznimi demagoškimi predlogi
ki hočejo ljudem škodovati pod
okriljem demagoških, lepo zve-
nečih besed in predlogov. Ta-
kim lepim besedam ljudje v
kakšni vasi celo nasedajo. Ali
ni jasno, da se človek, ki je
spoznal sovražnikov namen,
najodločneje zoperstavi takšne-
mu namenu, četudi ima od za-
četka, dokler ljudi ne prepri-
ča, večino proti sebi? Seveda,
saj je vendar demokracija v
tem, da sme vsak povedati
svoje resnično mnenje, za ka-
tero misli, da koristi socia-
lizmu, ne pa da kima na vsako
neumnost samo zato, da bi
ljudje rekli: »Ta je pa dober«,
čeprav v resnici nimajo posa-
mezni ljudje pa tudi skupnost
od njega nikaklh koristi.
Naloga do Kongresa Ljudske Fronte Jugo-
sfav^fe: Ut^-diti in razš Hti croanizaoiio OF
Smo pred kongresom Ljud-
ske fronte Jugoslavije, ki bo
22. februarja 1953 v Beogradu,
kjer se bo razpravljalo o pre-
imenovanju Ljudske fronte v
Socialistično zvezo delovnih
ljudi Jugoslavije, o novem pro-
gramu in statutu, da bi z vsem
tem dali še večji poudarek te-
mu, da mora naša politika po-
stati za razliko od podaljška
državnega aparata, zares poli-
tični faktor, politična organiza-
cija delovnih ljudi v borbi za
zgraditev socializma. To se
pravi, da smemo tudi na Ptuj-
ski gori postaviti naše propa-
ki z ničemer ne bodo
škodovali tajnosti volitev in
kršili zakona. Pošteni ljudje se
teh propagandistov nič ne bodo
bali. Nasprotno, marsikatera
mamica bo zadovoljna, da ji bo
nekdo še enkrat pojasnil, kako
naj se na volitvah obnaša in o
čem odloča dober član OF in
državlian. Ko pa stopi volivec
na volišče, bo lahko v največji
tajnosti opravil svojo volilno
pravico.
Vsi naši odbori OF in aktivni
člani OF pa moramo narediti v
tem predkongresnem tekmova-
nju vse. kar je v naših močeh,
da pojasnimo našim delovnim
ljudem prav ta načela, ki sem
se lih tukai bežno dotaknil, da
organizacijsko dvignemo, raz-
širimo in utrdimo naše organi-
zacije v korist naše hitrejše
ustvaritve boljšega in lepšega
življenja.
Tramšek Jože
Zanimive ugotovitve na
predvolilnem sestanku v C'rkijlanalì
V nedeljo smo imeli v Cirku-
lanah predvolilni množični se-
stanek, ki se ga je udeležilo nad
150 ljudi. Naš kandidat za okraj-
no skupščino, Mirko Ogorelec,
je v govoru nakazal vrsto pro-
blemov, ki jih bo moral rešiti
novi občinski ljudski odbor, po-
jasnil je skrb naše vlade za
prehrano prebivalstva in opo-
zoril na lažne in sovražne go-
vorice, ki se širijo, češ da bodo
po novem letu vsi življenjski
predmeti dražji. Posebno je po-
udaril problem obnove vino-
gradov, sadovnjakov in izbolj-
šanje živinoreje. Po njegovih
izvajanjih se je razvila živahna
razprava, kot je že dolgo ni
bilo. Clan sveta proizvajalcev,
Alojz Rakuš iz Pohorja, je go-
voril o nujnosti popravila in
gradnje cest, ker je sicer ne-
mogoče resno misliti na obno-
vo vinogradov Kako bomo gra-
dili tako potrebne cisterne, ri-
golali s stroji in tudi sicer upo-
rabljali stroje, ko pa jih po
naših jarkih, polnih blata, sploh
do svojih hiš ne moremo spra-
viti? Res je, ena prvih stvari je
vprašanje popravila cest. O ob-
novi vinogradov je bilo mnogo
govora. S sestanka pa je izzve-
nel sklep o potrebi začetka res-
nega In načrtnega dela. Eden
dlskutantov je načel važen in
resen problem: »Ko sem bil
pred kratkim v Ljubljani, sem
videl na listi pijač tudi — .pri-
sten Haložan'. Naročil sem in
dobil pristno — zagorsko vino
(pomešano s šmarnico). Za tisto
čmlgo sem plačal nič manj kot
140 din.« Ljudje so se zgražali
in prav imajo. Sicer pa vsi ve-
mo, kdo je nakupil v Cirkula-
nah skoraj deset vagonov sa-
mega zagorskega vina in kako
je to vino bilo prodano pod
imenom »Haložan« v Ljubljano.
Mi v Halozah energično prote-
stiramo proti takšnemu poslo-
vanju, ker se s tem samo blati
ime dobre haloške kapljice, ki
si je tudi na svetovnem trgu
pridobila že lep sloves (zlata
medalja na razstavi v Franciji
za vinò z drž. posestva v Zavr-
ču). Pri tem ima zasluge tudi
nakupovaleč, kateremu je va-
žen zaslužek, ne pa tudi dobro
ime haloškega vina. Na uho naj
bo haloškim ljudem povedano,
da Je možakar v dobrem mese-
cu uradno zaslužil nad 80.000
dinarjev, ki mu jih je KZ že
Izplačala. Ljudje pa govorijo,
da je nekaj zaslužil še »ne-
uradno« (dnevno po 15 do 20
litrov poizkušenj, kar znaša
1500—2000 din itd.). Ko mu je
odbor KZ odobril samo 0,75 din
provizije od litra in ne 1 din
kot je zahteval (potem bi »urad-
no« zaslužil okrog 120.000 din),
se Je gospa milo razjokala: »A
kak Cemo živeti?« — Siromaka,
verjetno bosta za praznike
bre2 kruha! Ker smo že pri
tem, naj povemo še to, kar so
se ljudje med seboj pogovarjali.
Čudijo se namreč, kako je mo-
goče, da je okrajni ljudski od-
bor odobril za nakupovalca vina
človeka, o katerem je ravno
sredi odkupne sezone prinesel
Ptujeki tednik vest, da je bil
zaradi sodelovanja pri milijon-
ski aferi »Vino-sadje« v Ptuju
obsojen na tri mesece zapora.
Res čudno, kdo vodi takšno per-
sonalno politiko!
Nadaljnja diskusija Je raz-
pravljala še o tečajih in po-
trebi šolanja mladih ljudi v
kmetijskih šolah, o pravilni raz-
delitvi davkov — akontacije so
razen nekaj malega že vse pla-
čane. Ob koncu pa so se zedi-
nlll, da bodo v nedeljo šil na
volitve že zgodaj In vsi.
Uspelo praznovanje
29 novembra v Makolah
Mak ole, 3. decembra (BB).
Letošnja proslava za 29. no-
vember je bila vpričo večjega
števila udeležencev kot kdaj
preje, saj je imela tudi obse-
žen program. Slavnostni govor,
recitacije, petje in godba so
stopnjevale svečano razpolože-
nje in ponos marljivih delov-
nih ljudi tukajšnje ravnine in
gričkov na uspehe naše domo-
vine, ob katerih pozabljamo na
vse prestane težave in napore,
ki so jih prenašali z zaupanjem
v boljše življenje, v Tita, in v
pravilno notranjo In zunanjo
politiko naše vlade in Zveze
komunistov .Jugoslavije s tov
Titom na čelu.
Svečano razpoloženje ob pra-
zniku — 29. novembru — bo
imelo močan vpliv ^udi na vo-
litve 7. decembra. Ni volivca
ki bi se odrekel soodločanja
pri teh volitvah, ki bodo tudi
velika svečanost za vse. Tu-
kajšnja godba se je zavezala,
da bo obiskala ta dan vsa vo-
lišča tukajšnjega področja in
volivcem zaigrala nekaj na-
rodnih in partizanskih pesmi.
Tudi po volitvah bo pri nas
mnogo dela. Dekleta se rosno
pripravljajo na gospodinjski te-
čaj, ki ga bodo organizirale
množične organizacije s po-
močjo šole. Tudi tukajšnja de-
kleta želijo doseči več znanja
in izkušenj kot jih Imajo iz
osnovne šole in zdoma, da bo-
do lahko dobre gospodinje in
matere ter vzgojiteljice svojih
otrok in da ne bodo niti pri
domačem delu niti pri sodelo-
vanju v ljudski oblasti in mno-
žičnih organizacijah zaostajale
za moškimi, ki se Še sedaj lahko
postavljajo s svojo vsestransko
sposobnostjo na račun njihove
prezaposlitve v večstranskem
delu.
LOVSKA VFSELICA
NA BORLU
V okusno okrašeni viteški
dvorani letovišča Bori je bila
29. In 30 novembra lovska ve-
selica, ki pa nI uspela tako, kot
bi to skrbne priprave priredile-
Ijev zaslužile. Predvsem je manj-
kalo gostov iz drugih krajev
Domačinom pa se močno pozna
pomanjkanje »gotovine«.
V predkongresnem tekmovanju
je zBsedla prvo mesto
postaïa Ш Gorišnlca
Ptuj, 30. nov. 1952 (KS). V
46. številki Ptujskega tednika
smo že na kratko omenili pred-
kongresno tekmovanje, ki ga i
napovedala postaja LM Ptuj
vsem ostalim postajam LM v
okraju.
Organi LM so tekmovanje z
veseljem sprejeli. Trajalo je od
15. oktobra do prlčetka kon-
gresa. Že v začetku se je opa-
žal na večini postaj močan tek-
movalni duh in polet, katerega
so se organi LM z vsakim dnem
bolj oprijemali želeč pokazati
ob koncu tekmovanja, kaj vse
zmorejo mladi miličniki, ki ži-
vijo med ljudskimi množicami
In skupno z njimi opravljajo
svoje določene naloge. Te so v
korist skupnosti, ne pa posa-
meznikov ali izkoriščevalskih
elementov, kakor se je to do-
gajalo v stari Jugoslaviji, ko
so bili žandarji orodje za Izvr-
ševanje nasilja in za dušenje
revolucionarnosti vseh delovnih
množic, ki so se borile za ob-
stanek. Pravilni prijemi milič-
nikov v času tekmovanja, pa
tudi pred njim In za njim, so
obvarovali občeljudsko premo-
ženje milijonske vrednosti, ki
so ga nameravali izkoristiti
razni deklasirani elementi ter
ljudje, ki bi radi živeli na ra-
čun ljudske skupnosti. Organi
LM so bili, ki so jim to pre-
prečili ter jih postavili pred
ljudska sodišča. Vendar pa se
miličniki niso bavili samo s
tem, dvignili so se tudi v po-
litičnem in strokovnem pogle-
du. Precejšnjo zaslugo za nji-
hov dvig, posebno v času tek-
movanja, je treba priznati ko-
mandnemu kadru, ki je znal
ob pravem času pravilno načeti
in rešiti posamezne naloge.
Ves čas tekmovanja so bile
žarišče pozornosti postaje LM
Ptuj, Gorišnica in Ormož. Zad-
nja je v lanskem letu v času
tekmovanja zasedla prvo me-
sto. Med temi postajami se 'je
vodila vedno ostra borba za
osvojitev prvega mesta. Po-
sebna postaja LM Ptuj in Go-
rišnica sta imeli skoraj vedno
enako število točk in sta si
postajali tako vedno resnejša
tekmeca. Končni rezultat pa je
pokazal, da je zmagala postaja
LM Gorišnlca, na drugem me-
stu je postaja Ptuj in na tre-
tjem Ormož. Ostale postaje si
delijo ostala mesta. Za dose-
žen uspeh je prejela postaja LM
Gorišnica 10.000 dinarjev na-
grade.
Postaja LM Gorišnica se je
med tekmovanjem ter tudi
preje izkazala v dopisovanju v
lokalne in druge časopise ter
je poslala več dopisov, kakor
vse ostale postaje LM tega
področja. Postaja LM Ptuj in
Gorišnica sta glede na tekmo-
vanje sprejeli pohvale od ra-
znih ustanov za njuno uspešno
in požrtvovalno delo.
«
NAPREDîîK KMETIJSKE
ZADRUGE V CIRKULANAH
Pred kratkim smo imeli v Cir-
kulanah zbor članov Kmetijske
zadruge. Udeležba na zboru je
pokazala, da se članstvo zani-
ma za probleme svoje zadruge.
Četrtletna bilanca izkazuje nad
700.000 dinarjev dobička, s či-
mer so krili izgubo preišnjih
let v višini okrog 500.0ПП din in
je še precej ostalo. KZ v Cirku-
ianah je razvila svoj delokrog
iz trgovine, ki ima sedaj že dve
podružnici. Zadruga ima nov
traktor »Unimog« s plugom,
škropilnico, kosilnico, gradi ža-
go itd
Člani so na zboru izvolili žl-
vinoreiski svet ter svet za vi-
nogradništvo in sadjarstvo, iz-
glasovali pa so tudi povečanje
kredita od 2 na 3 miliione din.
Kot je vldc^ti. nrehaia Kme-
tijska zadruga Cirkulane od
trgovine tudi na druge panoge
gospodarstva kar bo le v ko-
rist njenih članov.
Ptuj, 4, decembra 1952
PTUJSKI TEDNIK
Stran 3
V Dotanah so ob Dnevu republike
prvič zasvetile električne luči
Dolane, 2. dec. (KF). Po
večletnem prizadevanju elektri-
fikacijskega odbora Dolane, da
bi čimprej zasvetila električna
luč v hiáah haloàkih prebival-
cev, je to tudi uspelo in za Dan
republike je v Dolanah zagorela
električna luč. Elektrifikacijski
odbor je vztiujal pri začetem
delu, oprt na ljudi, ki so že od
začetka vedeli, da hočejo v hi-
šo elektriko zato, ker jim bo
v marsičem koristila, ker jim
je skratka potrebna vsak dan,
podnevi in ponoči. Doprinesli so
vsi svoj delež za postavitev
omrežja visoke napetosti Lesko-
vec-Cirkulane-letovišče Bori, za-
vedajoč se, da brez tega ne mo-
rejo dalje. Stroški za hišno
omrežje jih niso ustrašili, saj
je to trajno in se ne ponavlja.
Slabe letine so jim delale skrbi
tudi glede tega, vendar jih nič
ni oviralo od sklepa — napeljati
elektriko. Ko je v sobi te aH
one hišice zagorela luč, je bilo
povsod veliko veselje mladih in
starih, saj so končno dočakali
to novost v svojih hišah. Zdaj
pa ie radio... Postavljajo si
zopet nove cilje in vztrajali bo-
do, čc ne bo šlo v enem letu,
bo pa šlo v dveh, treh, štirih
letih. Tudi počasi se pride da-
leč.
Ravno ob graditvi smo videli,
koliko ljudi je službeno vezanih
z vprašanjem elektrifikacije.
Elektrarna, tovarna izolatorjev,
tovarna bakrene žice, DES Ptuj,
povsod so delavci, ki so nekaj
doprinesli, da imamo v Dolanah
elektriko. Radi bi se vsem za-
hvalili za njihovo požrtvoval-
nost. Radi bi še enkrat v znak
hvaležnosti stisnili roko delo-
vodji DES Ptuj, tov, Petroviču,
njegovim sodelavcem Francu
Bezjaku, Martinu Ciglarju in
drugim, ki so razumeli naše že-
lje in ki so nas podprli e svo-
jim neumornim delom večkrat
do večera, da smo lahko obrnili
v stanovanjih stikala In si na-
pravili ob Dnevu republike luč.
Naša vztrajnost, požrtvoval-
nost in končno veselje nad do-
seženim uspehom naj bo pobu-
da še tistim našim domačinom.
ki so šele na začetku ali na
pol poti do elektrifikacije, da je
treba vztrajati v borbi za na-
predek, pa ni noben cilj preda-
leč, nobena žrtev pretežka in
izdatek prevelik, ko gre za elek-
trifikacijo, ki pomeni za dom in
vas gospodarski in kulturni na-
predek. Kdor omaga na poti k
temu cilju, mu je treba pomagati
naprej, kar se vidi iz tega, da
povsod govorimo o tem, kaj bi
še storili, da bi nam bilo lepše
in boljše Tako je delal naš
elektrifikacijski odbor in danes
pri nas gorijo električne luči...
Ob gostovanju folklorne skupine
iz Cirkovec na ptujskem odru
Dan republike je proslavila
tudi Folklorna skupina iz Cir-
kovec s svojim gostovanjem
na odru ptujskega Okrajnega
gledališča. Podala nam je dve
predstavi — popoldansko in ve-
černo —, ki sta močno navdu-
šili ptujsko publiko za vso pi-
sanost običajev, ki so še v
drugi polovici preteklega sto-
letja tako živo cveteli v vsej
vzhodni Sloveniji, danes pa žal
že močno izumirajo, v kolikor
že sploh niso izumrli. Zato smo
tem bolj dolžni pozdraviti ome-
njeno skupino, ki je najprej z
zanimanjem, katerega je poka-
zala pri zbiranju še živečih
elementov ljudskih običajev in
navad začela vzbujati med
ljudmi smisel za bogastvo na-
rodnega, v očeh marsikoga iz-
gubljenega blaga, nato pa je to
začela popularizirati med na-
šim ljudstvom. Z uspelimi na-
stopi v Mariboru, Ptuju in
drugod je pokazala doslej hva-
levredne uspehe. Če pomislimo
poleg tega še na dejstvo, da so
bili po zaslugi voditelja Fol-
klorne skupine, tovariša Kor-
zeta in šolskega upravitelja tov.
Knafeljca iz Cirkovec vsi ti
običaji še posneti na filmski
trak in da je v njih nastopa-
joče plese zapisal in proučil ob
priliki snemanja Triglav filma
še pokojni proL France Marolt
in da so zapiski shranjeni v
lasti folklornega instituta Slo-
venije, moramo skupini, pred-
vsem pa njenima voditeljema,
izreči zahvalo, saj sta pričela
z delom brez kake zunanje po-
bude.
Predstava v ptujskem gleda-
lišču je zajela tri prizore in si-
cer: prvega pod naslovom »Hej
zaspanci«, drugega pod naslo-
vom »Plesni venček« in tretje-
ga »Žetev«.
Moj namen ne bo podati tu-
kaj kritično oceno nastopajočih
oseb ali prireditve v podrob-
nostih. V celoti moremo nastop
brez vsakega dvoma oceniti po-
zitivno. Posebno bi mogli dati
priznanje neprisiljeni in nepo-
sredni igri posameznih nasto-
pajočih oseb, ki se je zlasti po-
kazala v drugem in tretjem
prizoru in kar je gotovo posle-
dica tega, da so se igralci že
po prvem prizoru vživeli v
svojo vlogo. Tako je hitro zble-
dela v začetku nastopajoča te-
atralnost in poziranje nekaterih
deklet, obenem pa tudi zakrila
to, kar je sicer moglo zaslediti
tenkočutno uho, namreč: nedo-
sledno uporabo pristne domače
govorice, ki je sicer zvenela
tako učinkujoče skozi vsa tri
dejanja. Po vsem tem ni toliko
prišla do izraza pomanjkljivost
v ambientu, ki bi nujno zahte-
val, posebno v zadnjem prizoru
pristnejšega prostora in opre-
me, kar pa nikakor ni krivda
gostovalcev samih, temveč ti-
stih, ki jim niso mogli ali ho-
teli iti vsestransko na roko.
Tukaj bi želela naie širše
bralce na kratko seznaniti v
zvezi z obiskom te folklorne
skupine s folkloro in jim po-
dati kratko karakteristiko za-
stopanih običajev.
KAJ JE FOLKLORA?
Folklora ali folklor tudi Ime-
novana je pojm, oziroma bese-
da, ki se je pojavila v sredini
preteklega stoletja v Angliji, ko
je William Thoms prvič upo-
rabil v nekem londonskem te-
dniku In z njo prvotno označil
to, kar bi rekli po naše »ljud-
ska znanost« ali še bolje »ljud-
sko znanje«. V drugI polovici
19. stoletja se je v Londonu
že ustanovilo društvo, ki je
imelo v času, ko je prodirala
industrializacija in moderniza-
cija iz mest na podeželje bolj
in bolj, lepo nalogo: zbirati, ob-
javljati in raziskovati domače
in tuje »ljudsko znanje«. Po
izdajanju lastnih društvenih
glasil je postala beseda folklor
mednarodna izposojenka, ki je
kasneje prodrla tudi k nam in
ki smo si jo osvojili. Ta pojm
je obsegal ljudsko izročilo, po-
sebno pa pripovesti in pripo-
vedke, pesmi, stihe, izreke in
uganke, ljudsko mišljenje, uve-
re, vraž j eversivo, običaje in
navade. Danes bi rekli, da je
zajela v celoti duhovno kul-
turo ljudstva. V novejšem času
je postala oznaka nekoliko
ožja. Po vsem svetu ustanov-
ljeni folklorni instituti — tudi
Slovenci ga imamo v Ljubljani
— so si postavili predvsem na-
logo zbiranja, zapisovanja in
proučevanja ljudskih plesov in
ljudske pesmi, vključujoč tudi
njegovo glasbo, medtem ko pro-
učujemo in raziskujemo, vsaj
pri nas, ostalo duhovno kulturo
ločeno od teh, danes izrazito
folklornih tem. Danes je zani-
manje za folkloro postalo zelo
živahno, medtem ko se je preje
dostikrat zgodilo, da je marsi-
kdo poznal značilnosti ljudske
duše tujih kolonialnih narodov
do podrobnosti, medtem ko pa
lastnega ljudstva in njegovih
odlik ter umetnosti nI poznal.
Pravzaprav bi mogli po pravici
reči, da je prišla folklora do
veljave v polni meri pri nas
šele po osvoboditvi. Ljudska
oblast je pokazala vse razume-
vanje za njen dvig, podprla je
delo instituta v Ljubljani, ki
je že izvršil veliko delo, pod-
prla pa je tudi vaške skupine,
ki bodo gotovo izvedle svojo
največjo nalogo. V danes že
sicer osamljenih otokih bodo
ohranile raznolikost In pisa-
nost starega obredja ter vzbu-
dila med ljudmi smisel za nje-
govo bogastvo.
če bi se na kratko ustavili
pri prvem prizoru: »Hej za-
spanci«, bi mogli ugotoviti, da
je vseboval vse polno elemen-
tov nekdanjih binkoštnih obi-
čajev, ki nam jih je v prejš-
njem stoletju zapisal Trstenjak
Davorin v »Novicah«. Ti obi-
čaji so bili razširjeni v vsej
vzhodni Sloveniji. Trstenjak
in Pajek, ki je njegove izsled-
ke objavil v »Črticah iz dušev-
nega žitka štajerskih Sloven-
cev«, omenjata te običaje sicer
samo v Slovenskih goricah,
predvsem v Ščavniški dolini in
na Murskem polju, po ohranje-
nih drobcih v ostalih predelih
Vzhodne Slovenije pa jih mo-
remo gotovo najti tudi povsod
drugje. Na binkoštno jutro je
bilo močno razširjeno umiva-
nje z roso, ker so verovali, da
ima binkoštna rosica čarobno
moč proti pegam na obrazu.
Značilno je bilo tudi trobljenje
v rog ali še bolje, pokanje z
biči v veri, da se z njimi pre-
ganja coprnice, katere naj bi
na ta dan vlačile rjuhe po paš-
nikih, še preden vzide sonce,
ker se z roso potegne iz trave
vsa njena hranilna moč, ki jo
porabijo svojim kravam v prid.
Na predvečer so kaj radi ople-
tali fantje ■ dekletom njihove
sobe ali dekleta sama s kopri-
vami in drugim zelenjem. (Ko-
prive smo srečali tudi v prvem
prizoru!) Ti in podobni običaji,
ki poznajo n. pr. z zelenjem
okrašeno deklico, ki jo na ta
dan vodijo po vaseh kot kra-
ljico, so po mnenju znanstve-
nikov ostanek rastlinskega kul-
ta, ki ni bil razširjen le med
slovanskimi narodi, temveč tudi
med ostalimi ljudstvi, saj je
opisani običaj bil nekoč raz-
širjen po vsej Evropi. Navezal
pa se je na Binkošti, ki so da-
nes cerkven praznik zato, ker
le ti spominjajo na nekdanji
rimski praznik mrtvih, imeno-
van rosaria, medtem ko vero-
vanja, ki so povezana z živino
in coprnicami v mnogočem spo-
minjajo na Jurjevske običaje,
ki so žal danes že skorai čisto
izginili in jih naše podeželje
ne pozna več.
Tudi žetveni običaji so se
nam ohranili v enakih ali vsaj
podobnih variantah pri vseh
Slovanih. Ponekod nastopajo
samo dekleta, ki na koncu
okrasijo glavo s pšeničnim ven-
cem izvoljenega dekliča, kakor
se nam je navada ohranila tu-
di na Dravskem polju, drugje
zopet ustvarjajo razne čarolije
z zadnjim snopom žita, marsi-
kje ga tudi sežgo in okoli ognja
potem pleše mladina, in se ve-
seli pozno v noč. Po vsej ver-
jetnosti bodo v zvezi z žetvijo
tudi vseh vrst slamnati okrasi,
ki visijo po kmečkih hišah ne
samo v ravninskih polanskih,
temveč tudi haloških domovih
v obliki kombiniranih piramid
in ki, opleteni s papirčki, slu-
žijo za okras. Marsikje jih sre-
čamo tudi kot okras po sloven-
skih cerkvah. Vsi ti običaji so
gotovo izraz veselja, ki prevze-
ma kmeta takrat, ko je srečen
in zadovoljen shranil v potu
svojega obraza negovan pride-
lek, ki mu zagotavlja življenje
do prihodnje žetve.
Toliko na kratko kot dopol-
nilo k običajem, ki jih je iz-
brala skupina iz Cirkovec za
nastop v našem gledališču. Pre-
pričani smo, da se bo tudi v bo-
doče kakor doslej — poleti je
namreč gostovala in nastopala
na mladinskem festivalu v
Ptuju — oglasila še marsikdaj
in nam pokazala iz zakladnice
ljudskega duha in njegovega
sto in stoletnega ustvari ani a
bisere, ki so danes prav zaradi
svoje redkosti, toda pristnosti
prav vredni našega občudova-
nja.	U. T.
IzobrailiĐ vs^m,
ki fo želi|o № pctrebulelü!
Inženirji, zdravniki, profesor-
ji, tehniki ter drugi strokoA^ja-
ki in javni delavci iz kolekti-
vov in ustanov so pripravljeni
posredovati našim množicam
znanje, ki jim je za zboljšanje
kvalitete dela in splošni kultur-
ni dvig potrebno.
Objavljamo prvi del sezna-
ma predavateljev in nekatere
teme, o katerih bi ti lahko pre-
davali. Delovne kolektive in
organizacije prosimo, da dolo-
čijo naslov teme sami.
O vseh vprašanjih gradbeni-
štva: Ing. Branko Podlesnik,
»Gradiš« Strnišče; Ing. Krajn-
čič Franc, »Gradiš« Strnišče;
Ing. Maister Borut, »Gradiš«
Strnišče.
Razvoj letalstva in vloga pro-
tiletalske zaščite: Predanič Jo-
že, OLO odd. za notranje za-
deve.
O vseh vprašanjih ljudskega
zdravstva: Kolektiv zdravnikov
bolnišnice v Ptuju.
Borba proti nalezljivim bo-
leznim: Ščavničar Štefan, Okr.
hig. postaja Ptuj.
Visoka umrljivost otrok pri
nas: Dr. Rakuš Franc, Okr. Po-
liklinika Ptuj.
Nega in prehrana otrok in
nosečnice: Rakuš Danica, Okr.
hig. postaja Ptuj.
Asanacija naselja in borba
proti nalezljivim boleznim: Ko-
štaj nšek Ivo, Okr. hig. postaja
Ptuj.
Prva pomoč — splošno: Ga-
brovec Franjo, Okr. Poliklini-
ka Ptuj.
Visokogradnje: Vimer Lojze,
Okr. gradbena inspekcija.
Samoopravljanje pa zakonu o
ljudskih odb.: Nunčič Stane,
Društvo pravnikov Ptuj.
Problemi mlad. kriminalitete:
Knez Viktor, Društvo pravnikov
Ptuj.
Položaj odvetnika v naši
družbeni ureditvi: Knez Viktor,
Društvo pravnikov Ptuj.
Nekatera vprašanja iz del.
in usi. zakonodaje: Knez Vik-
tor, Društvo pravnikov Ptuj.
Teme iz vseh področij zna-
nosti in umetnosti: 32 članov
prof. zbora ptujske gimnazije.
O vseh vprašanjih vodograd-
nje: Kolektiv Vodne uprave.
O poljedelstvu in živinoreji:
Ing Zoreč Egon, OLO odsek za
kmetijstvo; Novak Franc. OLO
Ptuj; Lešnik Aleš, OLO Ptuj;
Zavodnik Anton. OLO Ptuj;
Irgl Franc. OLO Ptuj; Krepfl
Simon, OLO Ptuj; Dr. Jedlička
Vilko, OLO Ptuj; Ing. Lovše
Branko, Turnišče; Ing. Milan
Štarkl, OZZ Ptuj; Molan Vinko,
OZZ Ptuj; Gobec Anton, OZZ
Ptuj; Retelj Alojz, upravnik
posestva Domova; Babič Julij,
upravnik posestva Zavrč; Kegl
Franc, upravnik posestva Star-
še; Jureš Anton, upravnik po-
sestva Podlehnik; Bračko Franc,
Vinarska zadruga Ptuj.
POLJEDELSTVO:
1.	Borba rastlin proti suši.
2.	Kaj pomeni aprovizacija
za naše poljedelstvo.
3.	Agrotehnične mere v po-
ljedelstvu.
4.	Melioracija zemljišč, kal-
cifikacija, humifikacija.
5.	Plodoredi pri nas
6.	Gnojenje s prirodnim in
umetnim gnojenjem pri nas.
7.	Skrb za hlevski gnoj.
8.	Pomen komposta za naše
vrtnarstvo.
9.	Setveni čas. način, količina
semena, globina setve itd.
10.	Posevki, borba proti ple-
velu.
11.	Značaj rastlinskih bo-
lezni in druf^h škodljivcev v
poljedelstvu, borba proti njim
12.	Naloga in organizacija
zaščite rastlin.
13.	Najnavadnejše bolezni na-
ših poljedelskih rastlin.
14.	Najvažnejši fungicidi in
Insekticidi za uničevanje bo-
lezni.
15.	Važnost mehanizacije 7,a
naše poljedelstvo.
ŽIVINOREJA:
1.	Važnost in značaj travni-
štva.
2.	Stanje travništva pri nas,
3.	Bonltiranje sena.
4.	Važnost mleka In mlečnih
proizvodov za prehrano ljudi.
5.	Okvare in bolezni mleka.
6.	Kontrola mleka.
7.	Pomen živinoreje za naše
gospodarstvo.
8.	Prirodna in umetna selek-
cija.
9.	Smernice naše konjereje.
Naša glavna rasa konja in nji-
hova karakteristika.
10.	Važnost pravilne prehra-
ne živali.
11.	Silaža.
12.	Govedoreja in svinjereja
v naSem gospodarstvu.
VETERINARSTVO:
1.	Najvažnejše kužne bolezni.
2.	Tuberkulinizacija goveda
in njen pomen.
3.	Metljavost In drugi para-
ziti.
4.	Higiena govejih, svinjskih
hlevov.
5.	Umetno osemenjevanje.
GOZDARSTVO:
1.	Nega in varstvo gozdov
2.	Lovstvo in njega pomen.
VINOGRADNIŠTVO IN
SADJARSTVO:
1.	Obnova vinogradov, po-
men vinogradništva za naše
gospodarstvo.
2.	Pomen selekcije v vino-
gradništvu.
3.	Trsnice in matičnjak!.
4.	Nega vina.
5.	Najvažneiše bolezni vina
in njih zdravljenje.
6.	Sadjarstvo in njega pomen
za narodno gospodarstvo.
7.	Agrotehnika sadjarstva
(gnojenje, čuvanje, obolenje).
8.	Obnova sadjarstva, plan-
taže.
9.	Drevesnice, drevesni ma-
terial.
10.	Predelava sadja.
*
Glede vseh organizacijskih
vprašanj naj se obračajo za-
stopniki ljudskih univerz, kra-
jev, organizacij in kolektivov
na Okrajni odbor ljudskih uni-
verz v Ptuju, Svet za prosveto
in kulturo, glede predavanj pa
po možnosti direktno na preda-
vatelje. Odbori ljudskih uni-
verz naj ne pozabijo na orga-
nizacijo ekskurzij.
K. I.
S PREDVOLILNEGA
SESTANKA V MURETINCIH
Muretinci, 1. dec. 1952
(SK). V nedeljo 31. nov. t. 1.
smo imeli v Muretlncih pred-
volilni sestanek. Razpravljali
smo o nekaterih vprašanjih, ki
so ravno v našem kraju najbolj
pereča. To so predvsem ceste,
ki so potrebne navažanja, ker
so res v obupnem stanju. Pred-
met razprave pa je bila tudi
priključitev Doma onemoglih v
volilni enoti Muretinci, s či-
mer se volivci v Muretlncih ne
strinjajo in zato navajajo raz-
lične razloge, med drugim tudi
člen 53. zakona o volitvah, ki
predvideva posebno volišče za
zavod ali ustanovo, ki ima več
kakor 25 volivcev, ne pa tudi
posebne volilne enote.
SESTANKI IN SEJE VOOF V
OBCINI GORISNICA
V	vseh desetih vaseh so se
pretekli teden vršile seje VOOF
in masovni sestanki, ki jih je or-
ganiziral Občinski odbor OF.
Na teh sejah so odborniki raz-
pravljali o članstvu In članari-
ni, na masovnih sestankih pa
eo razpravljali o volitvah v ob-
činske odbore In okrajni zbor,
ki bodo v nedeljo, dne 7. t. m.
Masovnim sestanltom so priso-
stvovali aktivisti občinskega od-
bora Fronte, ki so z volivci
razpravljali o delu in nalogah,
ki so jih Imeli prejšnji KLO in
o nalogah, ki jih bodo morali
vršiti novi občinski odbori zla-
sti v pogledu samostojnega go-
spodarskega in finančnega
upravljanja In vodenja občine.
Zato ni vseeno, koga bomo vo-
lili v nedeljo. Naši ljudje vedo,
da bodo volili najsposobnejše
ljudi, ljudi, ki so predani ljud-
ski oblasti in so pripravljeni
tudi za to nekaj žrtvovati, ljudi,
ki imajo pravilen odnos do člo-
veka, zlasti do malega človeka
in ki niso sebični. Na vseh se-
stankih so sprejeli sklep, da
bodo že dopoldne šli na volišče
In vplivali tudi na ostale, da bo-
do volili že v dopoldanskih
urah.
Џ
100 LET POŠTE V MAKOLAH
V	nedeljo, 30. novembra so v
Makolah proslavili sto let, od-
kar imajo v kraju poštni urad.
Ob tej priliki so gostovali v
našem kraju poštarji iz Mari-
bora, katerih igralska družina
je vprizorila priložnostno igro.
Splošen aplavz je bil igralcem
v nagrado za lepo predvajanje.
Igri je sledila prosta zabava
s plesom, igrala pá jé godba
gostov.
Glede na uspešen nastop
igralske skupine poštarjev iz
Maribora v Makolah ter drugod,
se postavlja vprašanje, kdaj
bomo videli tudi ptujske poštar-
je nastopati na odrih in v god-
benih skupinah.
Џ
VAŠKI ODBOR OF SODINCI
JE POMAGAL REŠITI NEKAJ
KOMUNALNIH VPRAŠANJ
S en e ž ci, 2. dec. (LP). Na
raznih sejah In sestankih na-
šega vaškega odbora OF je bilo
na dnevnem redu vprašanje
dveh brvi čez Senco in vodne
zapore pri Kvaru, potrebnih po-
pravil. da ne bi prihajalo do
nesreč pri prehodu in do poplav
njiv in hiš ob deževju in spo-
mladanski talitvi snega, s čemer
nastane marsikomu občutna
škoda.
Teh vprašanj niso mogli re-
šiti prejšnji odborniki KLO ob
pomoči OF. ker se eni In drugi
za predloge prizadetih niso do-
volj resno zavzemali. Sedanji
vaški odbor OF Sodinci je na
zadnji seji obravnaval to vpra-
šanje in sklenil, da se bo pri-
stopilo k delu. Na občini Pod-
gorci je bil dosežen kredit 10
tisoč din za nabavo materiala:
lesa in žebljev. Tesarji Iz Se-
nežc so takoj začeli z delom.
Brvi In zapora v par dneh ne
bosta več pomenila problem.
V	bodoče se bo odbor OF z
enako resnostjo lotil uresničitve
predlogov v zvezi z IzboUševa-
njem cest, ker nastaja ob se-
danjem stanju tukajšnjih cest
preveč škode na motornih in
vprežnih vozilih.
Največja bodoča oolitična na-
loga našega odbora OF bo v
borbi proti predsodkom o sode-
lovanju deklet in žena v ljud-
ski oblasti, zaradi katerih nam
ni uspelo, da bi že sedaj kan-
didirale v občinski In okrajni
odbor tudi ženske, ki bi poma-
gale s pametnimi predlogi re-
šiti številna vprašanja v zvezi
z delom in življenjem tukaj-
šnjih delovnih ljudi.
V	zvezi z ženami moramo pri-
znati, da vse žene iz naše oko-
lice odobravajo ukrep ljudske
oblasti da je mogoče zmje za-
menjati za moko v najbližji KZ.
dočim so morali prej kmetovalci
voziti zrnje v bližnje in odda-
ljene mline. Razumljivo se jim
zdi. da eo ob tem ukrepu priza-
deti nekateri mlinarji, ki ni-
majo sedaj več toliko možno-
sti zaslužka. Taka skrb za ljud-
stvo kaže. da se enako ceni pri-
delek žitaric vseh predelov na-
šega okraja in da tudi v vseh
predelih nečeio gosnndinje ena-
ko beli in dober kruh.
IIШ soeriii lil ШШШ Aneli
v nedeljo, 30. novembra je bil
v Majšperku prvi roditeljski
sestanek v šolskem letu 1952/53.
Vodil ga je ravnatelj nižje gim-
nazije in osnovne šole, tov. Pre-
dan. Prisoten je bil ves učitelj-
ski zbor. Obisk je bil zadovoljiv,
saj so starši napolnili ves raz-
red.
Po sprejetem dnevnem redu
je tov. Hočevar jeva prečitala
nekaj misli o vzgoji otrok v
obliki spominov na mlada leta.
Izvajanje je bilo zelo dobro,
vendar sem imet občutek, da je
bilo za večino prisotnih z ozi-
rom na njihovo razgledanost
nedoumljivo. Diskusija, ki je
nastala za tem, je bila zelo ži-
vahna. saj so jeli starši živo iz-
našati svoja čustva okrog vzgoje
In kaznovanja svojih otrok. Sle-
dila so mnenja raznih značajev
— strogih in milih, informacije
učiteljev o učnem uspehu, o ve-
denju otrok izven šole, o sode-
lovanju šol3 z domom in iz vse-
ga se je dalo zaključiti sledeče:
Ze pri najmlajših otrocih
lahko spoznamo različne znača-
je, ki so več ali manj podedo-
vani in ki se skozi vse življenje
kristalizirajo 2e najmlajše je
treba pravilno vzgajati, kajti če
se kakršne koli slabosti ukore-
nlnijo, jih pri starejših otrocih
ne moremo več odpraviti. Ne
bom se globlje spuščal v raz-
pravljanje o vzgoji otrok, ven-
dar eno drži: mnogi starši si
prav o tej najvažnejši stvari ni-
60 na jasnem ter s svojim ne-
pravilnim nastopom proti otroku
vtisnejo le-temu za vedno ne-
izbrisen pèôat krivice v spo-
min.
Tov. Predan je nadalje opo-
zori Jiarše na še v-'dno ne-
redno pošiljanje otrok v šolo.
Nadvse žalostno je, da je o tem
sploh treba razpravljati. Ali še
obstajajo starši, ki so še toliko
nazadnjaški in toliko sebični, da
otroku ovirajo nemoteno priha-
janje v šolo? Na žalost so. Po-
treba za opravljanjem dela do-
ma je za nekatere važnejša od
nemotenega obiskovanja šole.
Lahko trdimo, da si taki starši
na ta način vzgajajo svojega so-
vražnika, ki bo trpel vse življe-
nje. Tak človek, ki nima dobre
podlage iz šolskih let, ne bo v
svoji zrelosti mogel slediti raz-
voju sodobnega življenja.
Po kratkem apelu na vse pri-
sotne z ozirom na bližajoče se
občinske volitve, je bil sestanek
zaključen, Starši so se še obr-
nili na predmetne učitelje in se
informirali o učnem uspehu
svojih otrok in se nato z resnič-
nim zadovoljstvom in z željo na
ponovne tako bogate roditeljske
sestanke razšli,
Tud^ k nam na Pofenš^k
se kdaj pa kdaj pripelje lep
avto, da ga gremo vsi gledat
V nedeljo, 23. novembra, pa je
prišel tako tiho, da ga nismo
prav nič slišali, ko se je usta-
vil pred šolo.
Aha! Že vemo! K nam, de-
kletom na tečaju Rdečega kri-
ža, je namenjen. Obiskala sta
nas zastopnik vojaške oblasti
In zastopnica Rdecêga križa Iz
Ptuja. Našla sta nas pri po-
uku prve pomoči nevarnim ra-
nam, ko preti Izkrvavitev. Žal
da nista slišala še drugih naših
učnih predmetov, ko se nam
odkriva znanje o zdravem živ-
ljenju in zatiranju nalezljivih
bolezni, ko spoznavamo resnič-
nost besed »Zdrava mati, zdrav
rod« in sprejemamo najpotreb-
nejša navodila o negi naših
najmlajših. Tudi ure, ki govore
o zavarovanju ob zračnih na-
padih, s katerimi grozi škodo-
željni vojni hujskač, so nam
potrebne. Rade poslušamo še
besede o slovenski knjigi in o
njenih stx'arlteljlh. Državožnan-
stvo pa nam odpira pogled v
ustavo in red naše socialistične
države.
Prav vsaka beseda je kot na-
lašč za nas postavljena in nam
tako povedana, da jo dobro
razumemo in si jo lahko za
pomnimo za poznejšo rabo.
Zato res ne moremo razume-
ti vrstnice Kokol Marije iz
Rrasl^V"" Vi štirik^flt ni pri-
šla, in Plohi Ane iz Strejac, ki
je dvakrat ni bilo In sedaj sa-
mo z rameni zmigava, ko jo
sprašujemo, zakaj je izostala
Kekec Albina iz Braslavec, ki
je tečaj tudi že dvakrat izpu-
stila, pa pravi, da tako dolgo
ne bo prišla, dokler ne bo vi-
dela, kaj se bo zgodilo s tisti-
mi, ki imajo neopravičene Iz-
ostanke.
Me tečajnice In naši preda-
vatelji pa smo še bolj rado-
vedni, kaj sc bo zgodilo s to
nespametno in zraven predrzno
Albino, ki izigrava tečaj, za
katerega ljudska oblast toliko
žrtvuje. Za nas vse je dober
in predober in naložil nam je
globok občutek dolga do vseh
tistih, ki so ga preskrbeli.
Prav vse, kar se bomo na-
učile. nočemo In ne smemo po-
zabiti. S tem znanjem hočemo
pomagati sebi in našim lju-
dem.	Frančika.
btran 4
.F ! U J K I 1 t U M K.
Ptuj, 4, decembra 1952
KAKO PROSLAVLJA NASE LJUDSTVO
PRAZNIK USTANOVITVE REPURLIKE
v GRAJENI
Grajena, 30. nov. 1952 (RL).
V	Grajeni smo lepo proslavili
Dan republike. Obiskal nas je
poslanec dr. Jože Potrč, kar je
slavnostno razpoloženje še bolj
dvignilo. Proslavo velikega dne-
va smo imeli popoldne v šoli.
Spored je izvajala šolska mladi-
na pod vodstvom učitelj stva.
Občinstvo je nagradilo mladino
z obilnim ploskanjem.
V	drugem delu proslave je
govoril poslanec tov. dr. Jože
Potrč. Prikazal je delo in na-
pore našega ljudstva, pa tudi
njegove uspehe pri graditvi
boljšega življenja. Dotaknil se
je tudi zunanje politike v svetu,
v katerem igra naša mala drža-
va, posebno v pogledu borbe za
svetovni mir, veliko vlogo.
Po govoru tov. dr. Jožeta Po-
trča so domačini skupno s svo-
jim poslancem razpravljali o
raznih vprašanjih krajevnega
in okoliškega pomena.
V	GORISNICI
Na predvečer Dneva republi-
ke je na sredi polja zagorel
velik kres, ki je bil viden da-
leč okrog, ob katerem so mla-
dinke prepevale partizanske
in narodne pesmi in odkoder so
s streli oznanjali ljudem, da se
pripravljamo na proslavo držav-
nega praznika.
V	Gorišnici sta se vršili dve
proslavi v učilnici nižje gimna-
zije. Ob 8. uri je bila proslava
za osnovno šolsko mladino, ki
je obsegala poleg govora o po-
menu Dneva republike še
razne deklamacije, petja, zbor-
ne recitacije, rajalne nastope,
glasbene točke na klavirju in
violini. Ob 10. uri je priredila
nižja gimnazija za dijake gim-
nazije in občinstvo slavnostno
akademijo s pestrim in obšir-
nim programom. Te proslave se
je poleg dijakov udeležilo okoli
100 ljudi, med njimi predstav-
niki oblasti in masovnih orga-
nizacij, gasilcev v uniformah in
okrajne gasilske zveze. Najslab-
še sta bili zastopani vasi Moš-
kanjci în Gajevci, dočim so se
vse ostale vasi še prilično od-
zvale k proslavitvi tega, za na-
še narode tako važnega dne. Pri
akademiji je žel splošno pri-
znanje mladinski pevski zbor
pod vodstvom tov. Terbučeve,
ki je naštudirala za to nov pro-
gram.
V MURETINCIH
Ob 19. uri pa je bila akade-
mija v Zadružnem domu v Mu-
retincih, katere se je udeležilo
okrog 500 ljudi. Ljudje so z za-
nimanjem sledili govoru o po-
menu Dneva republike, ki ga
je imel tov. Stane Stanič,
raznim deklamacijam in simbo-
ličnim vajam s petjem, ki so
ga izvajale dijakinje 4. razreda
nižje gimnazije v Gorišnici, ka-
kor tudi pevskim točkam, ki jih
je Izvajal mešani zbor IZUD iz
Muretinc. pod vodstvom tov.
Cirila Kafola.
Po izčrpanem programu je
igralska sekcija IZUD v Mu-
retincih v režiji tov. Staniča
uorizorila Remčevo dramo
»Volkodlaki«, ki je žela splošno
priznanje gledalcev in so jo
mnogi spremljali e solznimi m
mnogi spremljali solznih oči, saj
se ta slovenska žaloigra dogaja
v neposredni bližini — na Bor-
lu, kjer so gestapovci mučili in
morili naše ljudi in kamor so
mnogi med njimi nosili našim
internirancem pošto in druge
stvari.
Po končani proslavi in igri se
je razvila v prijetni in prostra-
ni dvorani prava ljudska veseli-
ca. ki pa je bila že skoraj pre-
majhna za tako veliko število
Hudi in kjer se je lahko vsak
ob pristni polanski muziki
ugodno in prijetno počutil.
V	LESKOVCU
Leskovec, 29. novembra (VJ)
Na najvišjem vrhu Otmu (Zrn-
čev breg), dobre pol ure od Le-
skovca, je bila nocoj zanimiva
proslava Dneva republike, ki se
je je udeležilo nad 400 odraslih
in mlajših, oddaljenejših in
bližnjih vinogradnikov in vi-
nogradniških delavcev. Okrog
velikega gorečega kresa zbrani
so poslušali govor poslanca tov.
Janeza Petroviča, peli narodne
in partizanske pesmi ter vriskali
ob zvokih domače godbe, zave-
dajoč se, da se vidi njihov kres
tudi nad 50 kilometrov daleč na
vse strani in da odmeva njihova
pesem, godba in vriskanje do
vsake haloške hišice na bližnjih
in oddaljenih hribčkih.
Bil sem v koloni, ki je šla na
proslavo iz Leskovca. Dolga
vrsta moških in žensk, mladih
in odraslih Leskovčanov in oko-
ličanov je stopala med razgo-
vori, petjem in vriskanjem drug
za drugim po grabi, nato se
naglo vzpenjala po strmem hri-
bu čez vinograde mimo haloških
hišic proti Otmu, kjer so se
stekale kolone z vseh strani.
Par strelov iz možnarja je opo-
zarjalo, da je proslava res do-
bro pripravljena in da je bile
na delu več resnih možakarjev
te okolice, ki so zagotovili uspeh
proslave. Verjel sem jim že spo-
toma, ko so mi pravili, kako so
se pripravljali na proslavo. Na
vrhu, nedaleč od Otma, smo po-
stali in počakali zaostale. Har-
monikar je potegnil meh in pri-
tisnil na base, da je odmevalo
daleč naokoli. Možnar je zopet
zagrmel v pozdrav. Na Otmu so
zasvetile bakle. V par minutah
sem videl goreči državni grb,
pravilno oblikovan na položni
ploskvi hriba, da se je videla
celo letnica 1943. Obstali smo in
občudovali to krasno zamisel
haloških ljudi. Marsikdo v širni
okolici je nedvomno stopil pred
svojo hišo, ko je zasvetilo na
hribu in občudoval goreči grb
ter se zamislil v važnost našega
velikega praznika. V koloni so
zagorele bakle in goreča veriga
se je pomikala proti vrhu Otmu,
ki je že bil poln ljudstva. Isto-
časno z nami je prišla z bakla-
mi na vrh kolona iz podlehni-
ške strani. Pri možnarju se je
zopet skadilo po močnem poku
in smrad po smodniku je na-
polnil zrak.
Ko se je sklenila vrsta okrog
velikega kresa, ki je bil zažgan
šele, ko je ugasnil simbolični
grb, je začel predsednik občine
proslavo ter pozdravil vse do-
šle domačine in goste iz Ptuja.
Poslanec tov. .Janez Petrovič je
v svojem govoru uvodoma pri-
znal ljudstvu, ki ee je v tolikem
številu udeležilo proslave in
njenim prirediteljem, občinske-
mu odboru Leskovec, da so tako
z udeležbo kot s simboličnim
grbom ter velikim kresom na
najvišjem hribu prekosili šte-
vilne vasi v okraju in njihovo
organizacijo proslav. S številni-
mi baklami so potrdili, da nosi
v naši državi večina državlja-
nov plamenice bratstva in enot-
nosti naših narodov, ki so skozi
zadnje desetletje doprinesli ne-
štete nesebične življenjske in
materialne žrtve zato, da si
zgradimo boljše in srečnejše
življenje in da imamo ravno
glede na to pi-avico pričakovati,
da bodo naša mlajša pokolenja
po našem in njihovem velikem
prizadevanju tako življenje tudi
imela. Govoril je še o pomenu
29. novembra ter o naši mladi
državi, ki si s svojim državnim
in partijskim vodstvom na čelu
nadvse prizadeva, da bi naše
ljudstvo nemoteno živelo in od-
stranjevalo vse posledice pode-
dovane gospodarske zaostalosti.
Po pritrjevanju poslančevim iz-
vajanjem in čestitkam k prazni-
ku se je razlegla pesem »Hej
Slovani« ter več narodnih in
partizanskih pesmi, medtem ko
je počasi dogoreval kres. Pozno
je že bilo, ko je kre« ugašal in
so se oddaljeni udeleženci pro-
slave odpravljali proti domo-
vom, veliko pa jih je ostalo pri
Drevenškovih pod vrhom, kjer
je bilo ljudsko rajanje.
Do podrobnosti sem se zani-
mal pri možakarjih, ki so pri-
pravili proslavo in pri nosilcih
bakel za material, ki so ga po-
rabili za tako svečano px'oslavo.
»Ni bilo takih žrtev, kot mi-
slite,« so mi rekli. »Bakle smo
si napravili iz starih plaščev za
kolesa. Krajši kos plašča je tre-
ba pritrditi na debelejšo palico.
Taka bakla lepo in dolgo gori.
Za grb smo porabili nekaj pe-
troleja, ki smo ga pomešali s
pepelom. Klopke smo položili
po začrtanih potezah grba. Za-
žgali smo jih z baklami. Krasno
je gorelo. iPoskušali smo še dru-
gače, pa ni šlo. S skromnimi
sredstvi smo si pripravili pro-
slavo, ki se je daleč videla ...«
V PODLEHNIKU
V okviru predvolilnih priprav,
ki so razgibale okolico Podlehni-
ka, so množične organizacije
pripravile proslavo Dneva re-
publike.
Na predvečer velikega prazni-
ka so na bližnjih gričih zagoreli
kresovi, ki so bili vidni daleč po
okolici. Ob kresovih se je raz-
vijalo ljudsko veselje.
Na Dan republike so se zbrali
pred državnim posestvom v
Podlehniku domala vsi vaščani
in krenili v povorki, ki jI je
načelovala godba, v šolo, kjer
je bila proslava državnega praz-
nika. Pred šolo je povorko pri-
čakala množica okoličanov, tako
da je proslavi prisostvovalo
okrog 500 ljudi.
Program se je začel s himno,
nato pa je o pomenu 29. novem-
bra govoril šolski upravitelj tov.
Vaupotič. Temu so sledili nasto-
pi pevskega zbora, folklorne
skupine in recitator jI. Zelo lepo
je nastopila učenka osnovne šo-
le Marica Hriberšek.
Proslava se je zaključila ob
11,30, popoldanski spored pa je
obsegal ljudsko veselje na
državnem posestvu.
Istočasno je bila proslava
Dneva republike v šoli na Rod-
nem vrhu. katere se je prav
tako udeležilo lepo število ob-
činstva. Lep in obširen program
je dopolnil še govor tov. Kri-
žančiča. sekretarja občinskega
komiteja ZKJ Podlehnik.
V	ZAVRĆU
Z a vrč, 30. nov. (KV). Sola
in državno posestvo v Zavrču
sta skupno organizirala proslavo
Dneva republike. Program so
izvajali pionirji, ki so se za to
svečanost s pomočjo učiteljske-
ga kolektiva temeljito pripravi-
li. Šolski upravitelj tov. Veršič
je na proslavi uvodoma izčrpno
podal pomen Dneva republike,
nakar se je odvijal ostali del
programa.
Veliko število udeležencev
proslave je živo sledilo števil-
nim točkam programa ter se na
koncu zahvalilo učiteljskemu
kolektivu za trud s pionirji pri
pripravljanju proslave.
V	STRNIŠCU
Strnišče, dne 28. novem-
bra 1952. Vsako leto praznuje-
mo 29. november kot dan roj-
stva naše FLRJ. Za praznik se
jo v Strnišču temeljilo pripra-
vilo društvo Svoboda, šolska
mladina in strelska družina. V
tovarni so tekmovali na čast
9. obletnice ustanovitve nove
Jugoslavije.
28. novembra v dopoldanskih
urah je proslavljala šolska mla-
dina. Društvo >^Svoboda« jim je
pripravilo lutkovno igro, zbor
pionirjev pa je zapel riekaj
partizanskih pesmi. Starešinsid
svet je poklonil pionirjem pre-
krasno zastavo. Pionirji so
sprejeli v svoje vrste 34 Cici-
banov, ki so z veseljem spre-
jeli pionirske ruto. Pionirski
načelnik je čestital novo sijre-
jetim pionirjem ter navzočim
čestital k 29. novcmbni. Z ve-
likim odobravanjem чо pionirji
pozdravili predlog, da se od-
pošlje brzojavka tov. Titu in
mu obljubili, da bodo /.vesti in
pridni sinovi nove Jugoslavije.
Z brzojavko, ki so jo poslali
tov. Borisu Kidriču, so mu že-
leli čim prejšnje okrevanje, da
se bo čim prej vrnil na odgo-
vorno mesto in se nadalje bo-
ril za zgraditev naše «ociali-
stične domovine. S pismom, ki
so ga poslali mini-stru tovarišu
Franc Leskošku, so ga obve.sti-
li, da si je pionirski odred Str-
nišče izvolil njegovo ime, ka-
terega so zapisali v pionirsko
zastavo ter, da se bodo pod to
zastavo borili za nadaljnje
uspehe isto kot se je boril on v
predaprilski Jugoslaviii, v na-
rodno-osvobodilni borbi in v
borbi za čim prejšnjo izgradi-
tev socializma. Tako so pionirji
na lep in časten način prosla-
vili 29. november.
Večerno akademijo je prire-
dilo društvo »Svoboda« s pe-
strim sporedom. Govoril je tov.
Veble Ivan. Obrazložil je po-
men prvega in drugega zase-
danja AVNOJ-a. ko je bil po-
stavljen temeljni kamen у.а
novo Jugoslavijo. Naglasil je,
da jugoslovanski narodi kljub
blokadi s strani Sovjetske zve-
ze in njenih satelitov iz dneva
v dan po svojih močeh donri-
našajo v borbi za mir v svetu.
Jugoslovanski narodi se pa ne
ustrašijo provokacij in izpa-
dov, ki jih vršijo sosedne dr-
žave na naših mejah ter z lažno
propagando blatijo naše vod-
stvo in Zvezo komunistov.
Po reseratu tov. Vebleta so
se vrstile točke pevcev, godbe
na pihala in recitatorjev. .Zve-
za borcev pa je pripravila za-
bavo.
VOLILNA ENOTA BRSTJE
NAPOVEDUJE TEKMOVANJE
VSEM VOLILNIM ENOTAM
ROGOZNIŠKE OBCINE
Brstje, 26. nov. (FZ). Na
masovnem predvolilnem zboro-
vanju, ki so ga imeli v Brstju,
so se vaščani obvezali, da bo-
do prvi v vsej občini, ki bodo
pravočasno opravili z vsemi
pripravami in končali z volitva-
mi do devete ure.
Tekmovanje napovedujejo po
vseh panogah, od udeležbe do
dokončne predaje poročila. Lepo
so uredili volišče, ki se nahaja
v bivši gostilni Potočnik.
V CIRKULANAH SO NEKAJ
ZAMUDILI
Letošnje jesensko deževje Je
razmočilo ceste, da skoraj niso
prehodne. Sicer je sušno poletje
nudilo dovolj prilike za poprav-
ljanje cestišč, pa tudi potokov,
kar je večji del kmetov tudi
opravilo. Očitno je, da sredstva,
ki so bila na razpolago za na-
sipovanje cest, niso zadostovala
Posebno vprašanje pa pred-
stavljajo v tem času ceste, ki
so istočasno tudi struga potoka
kar je večkrat slučaj v naši
okolici. Kot že rečeno, so kmetje
v glavnem ob svojih zemljiščih
take ceste-potoke uredili, da je
možen prehod, le Kmetijsko go-
spodarstvo v Pristavi je to opu-
stilo. Obč. ljudski odbor Cirku-
lane je upravo posestva pisme-
no opozoril na popravilo potoka-
ceste, vendar to ni reagiralo
razen z izjavo tov. Kralja, češ
da občinski ljudski odbor nimi
kaj komandirati državnemu po-
sestvu. ker je to kompetenci
gospodarskega sveta.
MESTNI ODBOR OSVOBODIL-
NE FRONTE V PTUJU JE
SPREJEL TEKMOVANJE, KI
GA JE NAPOVEDAL OBČIN-
SKI ODBOR OF MARKOVCI
Mestni odbor Osvobodilne
fronte v Ptuju je sprejel tek-
movanje, ki ga Je glede priprav
in izvedbe volitev v okrajni
izbor in občinske odbore napo-
vedal občinski odbor OF Mar-
kovci in v točkah, ki smo jih
objavili v prejšnji številki
Ptujskega tednika.
Istočasno je imenoval komi-
sijo, ki bo nadzirala tekmovanje.
Komisijo sestavljajo: Stane
Sprah, Mirko Majcen in Franc
Kranjc.
LJUDSKI ODBOR MESTNE
OBCINE PTUJ
objavlja svoja volišča na pod-
ročju mesta za volitve dne 7. de-
cembra 1952
1.	volišče: v poslopju Ljudske-
ga odbora mestne občine, pri-
tličje, desno. Na tem volišču vo-
lijo volivci s Kvedrovega trga,
Miklošičeve, Lackove, Slekov-
čeve in Zelenikove ulice
2.	volišče: v sindik. dvorani
»Preskrbe«, Slovenski trg 1. Sem
spadata Slovenski trg in Kre-
kova ulica
3.	volišče: Okoliška šola. Sem
spadajo Srbski trg, Trstenja-
kova, Rajčeva, Pletarska, Slom-
škova ulica, Na mestni vrh. Med
vrti in Tiha pot
4.	volišče: Prešernova 7, na-
sproti Doma armije: Prešerno-
va, Grajska ulica, Dominikan-
ski trg, Na hribu, Cafova ulica.
5.	volišče: Glasbena šola: Can-
karjeva, Muršičeva, Dravska ul.
in Hrvatski trg
6.	volišče: Narodni dom: Ja-
dranska. Vošnjakova ul., Vrazov
in Cvetkov trg
7.	volišče: Šiviljska delavnica,
Trg Svobode: Krempljeva,
Aškerčeva, Vodnikova ul. in Trg
Svobode
8.	volišče: Gostilna Zilavec:
Ljutomerska, Kapucinska cesta,
VoUcmerjeva ulica, Gregorčičev
drevored.
9.	volišče: pri tov. Karlu Ko-
renu, Trubarjeva ulica: Trubar-
jeva ul., Cojzova pot, Levstiko-
va pot in Nova vas
10: volišče: gostilna Seguía:
Masarykova ul., Rogozniška ce-
sta in del Rogoznice
11.	volišče: Dom železničarjev:
Ormoška c., Zrinjsko-Franko-
panska. Na pristanu. Na tratah.
Rajšpova, Nova cesta
12.	volišče: gostilna Kuhar,
Budina in del Bi-stja
13.	volišče: Zadružna gostilna
Zgornji Breg: Volijo volivci z
Zgornjega Brega
17.	volišče: gostilna Hameršak:
Tu volijo volivci iz Sp. Brega
do železniške proge
15.	volišče: KZ Tumišče. Tu
volijo volivci iz Sp. Brega od
žel. proge do zadružne gostilne
in desna stran ležečih hiš ob
cesti, ki pelje v Dražence.
16.	volišče: Drž. posestvo Tur-
nišče - upravno poslopje. Tu
volijo volivci iz Sd. Brega, leva
stran ceste, ki vodi v Dražence.
drž. posestvo in nascile Sodinci
17 volišče: gostilna Hameršak
vsi volivci iz Vičave.
18.	volišče: zadružna gostilna
Simonie. Vsi volivci iz Orešja
19.	volišče: gostilna Belsak —
Vičava. Vsi volivci iz Krčevino
20.	volišče: gostilna Križe. Vsi
volivci iz Stukov
21.	volišče: gostilna Ljudski
vrt. Vsi volivci iz Rabelčje vasi
ŠAH
Clane šahovskega društva
Ptuj obveščamo, da se ukine-
jo igralni večeri v Sindikal-
nem domu Železničarjev, dok-
ler društvo ne dobi odgovar-
jajočih drugih prostorov. Po-
novni pričetek kakor tudi kraj
bo objavljen v Ptujskem ted-
niku.	R
IZUD CIRKOVCI
Folklorna skupina gostuje
7. t. m. ob 17. uri v sindikalni
dvorani tovarne stroj il v
Majšperku z
NARODNIMI OBIČAJI
OBJAVA NAJDENIH
PREDMETOV
Skladno z določili toč. 8. Na-
vodil o postopku z najdenimi
predmeti Ur. list FLRJ št. 93/49,
objavljamo seznam najdenih
predmetov: moško dvokolo št.
822173, modre barve z rdečimi
črtami; moško dvokolo štev.
2130230, sive barve; moško dvo-
kolo znamke »Bjambi«, št. Z-
649.938, črne barve; moško dvo-
kolo znamke »Stevr«, št. 3939506,
črne barve; moško dvokolo
znamke »Borando«, št. 63866,
črne barve; moško dvokolo št.
1161601, črne barve; moško dvo-
kolo št. 378362, črne barve; 2
ogrodji koles (moški), sive m
črne barve; moško dvokolo brez
koles, črne barve, št. 493650;
žensko dvokolo št. 610780, črne
barve; ogrodje moškega kolesa
znamke »Nero«, št. 50855. črne
barve; ogrodje ženskega dvoko-
lesa s kolesi brez plaščev, črno;
ogrodje ženskega dvokolesa s
kolesi, črne barve; ogrodje mo-
škega dvokolesa črne barve; 2
kolesi zelene barve; 3 plašči za
kolesa; 1 zračnica za dvokolo;
1 plašč za motorno kolo.
Predmeti se nahajajo pri
Ljudskem odboru mestne občine
Ptuj. Vrnejo se, ko je dokazano
lastništvo. Nevrnjeni predmeti
postanejo last Gnlošnega ljud-
skega premoženja v upravi
LOMO Ptuj po preteku enega
leta.
Tajništvo Ljudskega odbora
mestne občine Ptuj
POPRAVKI
k štev. 48. z dne 28. no\^mbra
1952.
2. stran, 3. stolpec:
V Ptuju hočemo... ne pa: V
Ptuju nočemo ...
5.	stran, 4. do 6. stolpec:
Pr\ñ dve vrstici korigiranoga
teksta čestitk Okrajnega sin-
dikalnega sveta Ptuj odpa-
deta.
6.	stran, 5. stolpec spodaj:
Članek: »Spomini na Frančeka
Kozela ...«
»Hotel je v svoje domače
kraje, da tu s svojim vzgledom
pokaže, kako je treba biti oku-
patorja, da vlije .. «
ne pa
Hotel je svoje domače kra'e.
že, kako je treba biti okupator
— da tu s svojim vzgledom po-
ka — ja, da vlije Haložanom
poguma...
8. stran. 5. in 6. stolpec spo-
daj:
Zbiralni center Ptuj in Ormož
»KOTEKS«
ne pa
Zbiralni certer Ptuj in Or-
mož ...
12. stran, zgoraj:
Ptujski tednik, ne pa Obmur-
sid tednik.
OKRAJNO GLEDALIŠČE
V PTUJU
Sobota, 6. decembra 1952,
ob 20 (8.) uri: Cvetko Golar:
»VDOVA ROSLINKA«, kome-
dija v treh dejanjih. Osmič.
Nedelja, 7. decembra 1952 ob
15. (3.) uri: Cvetko Golar:
»VDOVA ROSLINKA«, kome-
dija v treh dejanjih. - Deve-
tič.
Predprodaja vstopnic pri gle-
dališki blagajni dan pred pred-
stavo in na dan predstave od
15. do 17. ure, ob nedeljah in
praznikih od 9. do 11. ure ter
eno uro pred predstavo.
MESTNI KINO PTUJ
predvaja:
od 5. do 8. dec. film »Iz tisoč in
ene noči«;
od 9. do 11 dec. ameriški film
»Fant s trobento«.
LJUDSKA UNIVERZA
V PTUJU
V ponedeljek, 8. decembra ob
20. uri predava v dvorani
OKZKJ Ptuj prof. Rudolf Ceh
o potovanju v Francijo. - II. del.
ддддддддддјггг.м'.' w 'HT.'i^n'CTjt's. BHaHMS
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta in
starega očeta
2NIDARIC IVANA
iz Vičeve 55
se toplo zahvaljujemo vsem,
ki so nokojnika spremljah na
njegovi zadnji poti. Po^b™ se
zahvaljujemo MOOF, MOZB
NOB Ptuj, X. terenu OF Vica-
va-Orešje za darovane vence
in poslovilne besede.
Ptuj, 28. novembra 1952.
Žalujoči: žena Marija druži-
na Zgalin in ostalo sorodstvo.
IZJAVA
Obžalujem in preklicujem be-
sede, ki sem jih govoril o
ZKJ ter se zahvaljujem za
odstop od kazenskega zasle-
dovanja. Zabovci, 30. nov.
1952. Juhner Simon.
IV!ALI OGLASI
SKOPANO SLAMO kupuje
(vsako količino) PLETARNA
PTUJ
PRODAM lepo sobno kredenco
iz orehovine in pogrezljiv
šivalni stroj »Singer«. Vpra-
šati v upravi lista.
2ENSKE ŠKORNJE in jopeo
zamenjam za drva. Naslov v
upravi lista.
Ženski desni čevelj se je izgu-
bil od Ptuja do Gabernika. —
Najditelja prosim, da ga vrne
proti lepi nagradi v upravi
lista.
PRODAM dvofazni elektromo-
tor (1 KM). Naslov v upravi
lista.
STAVBENO PARCELO v Dr-
stelji prodam Naslov v upra-
vi lista.