$t. 283 HMm putna t iitoi&d dnu orati cn u m i rstu, v sredo 29. novembra 1922 Posamezna številka 20 cent Letnik XLVII Izhaja. izvsemSI pondeljek, vsak d ▲sipkega St 20, L nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopi* Anton Gerbec. — Lastnik t znaša za me se L 7.—, 3 mese Za inozemstvo mesečno ladg^itoj. Uredništvo: ulica sv. je pošiljajo uredništvu. :ačajo. Izdajat? • edinost Tis* J yat R. pol let. t celo leto L 60.—% Telefon uredništva in uprave št 11-57- EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se :a£unajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 ceni osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodoi mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. v senatu Tudi italijanski senat je izrekel novi vladi svoje zaupanje. Drugega tudi ni bilo pričakovati z ozirem na sedanje prevladujoče razpoloženje v javnosti Ital je. Vendar se nam zdi nekaka igra ironije v tem glasovanju zaupanja vladi, ki ji načeluje in ji tako izraz to pritiska na čelo pečat svoje osebnosti ravno gospod Mussolini, Člani senata so po veliki večini stari gospodje, od katerih so b li mnogi že sami; na krmilu države in ki so zasledovali politiko s smernicami, ki so bile zelo različne cd on h, ki jih hoče rdejotvovati g. MussolinL In ti stari gospodje so stre-go konsiervatvni v svojih na-zrranfh, ne zapuščajo radi starih poti in svcjMi tnrriicij ter ne ljub'jo novo-tarij. Zato je res iron ija usoda, dia so morali prftrdrt' poft'iki g- Mussolinija, ki je naravnost prevratna z o žirom na njihovo politično minulost. Je pač tsiko: kjer vse ljubi, tudi gospodje senatorji ne morejo so vraž'ti. Pred glasovanjem je gospod Mussolini imel svoj govor. Zopet «jak govor» — to so razume. Dočkn je takoj ob otvoritvi parlamenta naravnost brezobzirno nastopil proti poslanski zbornic-, jo je pa v svojem govoru v senatu1 nekol ko pogladil, čeiš: na zgedi se ti nič hudega! Obenem pa je prilil v to oašo opojnost:- grenko kapljico svoje volje. Ko sem čul — je rekel — v zibornici 33 govornikov, ki* so predložili 36 dnevn'h redov, sem si mšsl'l, da' morda ni potrebno odpraviti parlamient, pač pa dia bi dežela želela za nekoliko časa — parlamentarne počitnice. Vendar ne«ntislim na odpravo parlamenta. Potem pa je gospod Mutasol ni pedal senatorjem nekol »ko pouka o % liberalizmu Svobcda ni v tem, da se ivobedfaj par stotinam n eza ve s t n» e že v, fanat'kov in rrta-LcprilcPnežev, da bi mogli, vpropaščati 40 m Ijoncv ItaJijanov. Te isvcbcde noče dati! Svobcdia ni njegov malik. Svoboda ni samo pravica, ampak je spojena tudi z dolžnostjo. Nnče se cddalijiti od zakonov in ustrivnosti. Zgodbama drugih revoluc'ij ga uči. da so v življenju narodov temeljne točke, ki se morejo spoštovati — Ali — je dodal — svctbodla se ne sme i^kvariti v sroievctimost. Bo na stran" tistih, ki so pripravljeni na žrtve za deželo, in proti tistim, ki hoč.ejo postrrnAi ravno natiproružujei'o bolj ali manj hruo-no, H r-a jih jaz ?,an: čujem. So to duše ali živali, ki se postavljajo na t'Kto £ilran, odkoder vp:-2> ugodna sapa, vedno pa so pripravljeni. di?. se vržejo na nasprotno stran, čim veter zad^bs dirnuo smer. Raje nego dvolične p-rratel^s imara iskrene in lojalne nasprotnike. Gl N ur t »o1 ini je torej povedal senatu z vso krn*r> -dkritrstjo, kako« ceno daje njegovi zaupnici. Ne ver nje jim vsem in ne zafiipa. A'1 s sve^e stran', pa moramo podčrtati megove izjave: da ne zapusti poti zak -nitesr1', da svobcda ne gre samo pnr stotinam fanatičn'ih elementov, dta- se svoboda ne srre iz k v ar ti v samovoljnost — čitaj: nasilstva. Ta izjava bi bila v skladu z njegovo prejšnjo izjavo, da ne bo do- puščal, da bi ena stranka gospodovala nad drugimi Če to ni lie prazna beseda, se utegne vendar manskaj izp remeni ti v tej naši državi. Potrebno je le, da besedi sledijo tudi primerna dejanja. Nadalje je izjavil gospod Mussolini, da njegova politika ne bo protiproletarska! A to edino le iz narodnih razlogov. Povzdigniti hoče preleiariat materialno in duhovno. Ne pa zaito, ker mislmo, da more število, količina, ustvarjali posebne tipe civilizacije bodočnosti. Naš- razlcfgi so drugačni ih. so v okviru naroda. Narekuje nam jih diejstvo, da narod! ne more živeti v miru in sdogi. če je dvajoet miljonov delavcev (obsojenih ivt razmere nesrečnega življenja*--Na to je naglasa!, da bo fcuka podtika več kor'stil a prcleUariatu, nego pa dosedanja demagoška. V nadaljevanju svojega govora je odgovarjal na vprašanje, ksij misli storiti s fašizmom. Po mnogih poklonili fašizmu, ki so 1 azumijivi' — saj je on njegov vrhovni poglavar — je izjavil Muesolirr, da hoče prisiliti fašiziem, naj preneha z vsemi akcijami, ki nimajo pravice do obstanka! Prenehajo naj vsa mala nasilja posameznikov in skupin, ki muč'jo neikoltko vse strani in ki so često posledica lckalnih razmjer. Uver-jen pa je, da ta fašistovska nezakonitosit že pojema in da preneha popolnoma. Sledila je daljša polemika proti senatorju Albertiniju o liberalizmu, kjer je Mttssolfni dokazoval, dia je kirurgična operacija potrebna v najvišjem interesu dr- žave. Glede svoje vnanje politike je naglaša! Mussolini, da se morajo — in v tem da soglaša z njim tudi fašizem — izvest vse pogodbe. Še manje, nego v notranji, dopušča cm kako nezakon itost v vraanji politiki. Ta je tako kočljiva in ogromna stvar, da ae ne sme prepuščati v pašo vetem tietmi, ki nimajo nobenega boljšega feravka. Vnanja politika, za katero sprejema on vso odgovornost, ne bo ne pustolovska ne politika odrekanja. Tudi se ne sme na tem polju pričakovati čudežev. Kajti ne more se v kaikem polurnem razgovoru izbrisati poli-tjke, k' je pcsliedjca diroigoh elementov in je iz druigih časov. Ideali vnanje politike miotna biti ohran'tev mriru, piosebno pa po vojni, k; je trajala štiri leta Italijanska vnanja politika ne bo polil lka imperV listov, ki hoos'o d!oseči nemogoče stvari Ne sme 'izhajati le iz negait'fvTrh predsodkov, vsled česar se na 5ime n'tkiJ»ar zateiksiti k silL To tmba 'imeti pred očmi, ketr bi se sicer razorožili pred drugimi narodi. Glede «nove Ita'l'.je* svari Mussolini predi vs.ak:im lahkotn im optimizmom. Eno pa je že dosegel in to ni malo: prepričal je zaveznike 'n morda tudfl diru.ge narode, da ne smejo smatrati Italije le za dteželo muzejev im knj žnic, temveč dia« je Italija jx)lna živ-Ijenjs, ki sf pr'sfvaja sđo^ resnosti in leporte. Ital >a, ki ne živi le odi minulosti, marveč si hoče ustvariti bodočo srečo. Italija no-če biti pr.prega drugili kot kaka pozabljena dekla, marveč hoče zahtevati vs»e svoje pravice ter dostojno braniti svoje interese. V zakljiučnem odstaviku; j^ rekel Mussto-lini, da se v polni mer", zaveda odgovornosti, ki jo nosL Tu ni v igri njegova oseba, marveč in^eTes' domovine, če ne bi uspel, bi bil iz£'jb]jen človek. To ne bi bilo hudo zanj. marveč neVmerno hudo za domovino. Krepko hoče držati krmilo 1.3>dje n ga ne prepusti nikomur. Sprejemal pa bo nad vsako sodelovanje in poslušal vriak nasvet. Sprmnnja se Mazz'irrija, ki je združil 'mieni Bog in narod! Če bo narod discipliniran, delaven, v poln'i zavesti svojega tretfega preporoda, potem ie Mussolini uverjen, da ne zgreši svojega ci^'a. Italija Dantejeva slika na vseh italijanskih poslaništvih. RTM. 28. Minister za zunanje zadeve je odredil, da se mora razobesiti na vseh poslaništvih slika Danteja, kot znak duševne viš ne, ki jo je doseglo italijansko pleme, in simbol vnetega in delavnega italijanstva. Zborova-je italijanske kmetske stranke TURIN, 28. Včeraj se je zaključilo zborovanje italijanske kmetske stranke, k' je trajalo tri dni in katerega so se udeležili zastopn ki 16 p-krajin z raznih krajev Ita-1 ije. Z bor o v alci s»o m»ed drugim določili tudi končnoveljavni program kmetske stranke, katerega glavne črte so sledeče: Stranka kmetov Ital }& je neodvisna stranka in zbira v svojih vrstah kmetski sloj iz vse Italije. Stranka spoštuje vsako versko in politično prepričanje, ki se odkritosrčno oč*i-tuje v mejah zakonitosti. Kmetska stranka stoji na stališču, da je treba reševati vs* vprašanja z v d kov poljedelstva, ker je pdjedelstvo podlaga vsega bogatstva. Stranka bo organizirala in branila male posestnike in najemnike ter bo vzajemno podpirala tudi poljske cJelavce in dninarje, da dobijo čim prej zemdjo v najem ali v last. Na shodu je bil izvolfjen strankin svet, lii je svoje srede imenoval strank'no vocbrtvo, katerega člani so: prof- Boeris, dr. Giovine, Mauro, Morso, Moiin, prof. OceJla, poslanec Peroni, Ruffo, Sandro Sootti- Za političnega tajnika stranke je bil imenovati dk% Insaieato. Sedež tajništva je v Rimu. Izgred na Sardiniji RIM, 28. «Triibum.i» poročajo iz Ca^l ari o incitdentih med fašisti in pristaši drugih strank. 27- se- je vrš lo v gledišču «Regina Marg!herita» svečano razvitje prapora ca-gliarske siekcije fašistovske stranke. Po končani slavnosta se je pomfkad sprevod fašistov ki nac >r ,^nižbo. P^^ imenom «lhe Onesga vsled tega kar naiemkra.t iz-javii v imenu forcst ndus-trie Co. Ltd». Polovico akcij Stranke Prava, da on — poslovni odbor--ite družbe angi^ki kcc^orc'j, polovico cije, pcsebno pa da, je* (proti vsakemu j>o-gajaniu s srbskimi pclr-tik:. Predsednik HRSS Radić mm je odgovoril, da jo tudi vlada. Kakor javljajo moskovske novine, je ruska vlada odobrila načrt, da se tudi* v Ru- Hrval' ki; blck postavil hrvatsko vprašanje, sij", nan.eslo dosedanjega merjenja po vr-na mednarodno pedflago, dia pa je v vseh stah, uvede s 1. januarja 1923. metrski tozadevnih spomenicah poudarjal, da je najlažja, najhitrejša ih najbolj gotova rešitev hrvatskega vprašanja direkten sporazum s srbskim narodom. sistem. Rusija in sosedne države RIGA, 28. Zdi se, da se razen Poljske tud* Litva udeleži konference za razoro- A # | v tiTi' * .x. v y u u/u vii ifc Viii v,x w '*T\ A — oprico takega nastopa ^stopnika Stran- žitcV( ki se otvori dne 30. novembra v ke Frava je predsednik Hrv. bloka takoj j Moskvi. Vrhovni poveljnik ruske armade tje^agal, da se prava J; zastopniki iz- Kamene v je Rjavil' z ozirom na predsto-kljucijo 'z oe-ntralnega cdfcora Hrv. bloka, ječo konferenco, da je vprašanje* razoro-kar je bilo sc^la.™- sprejeto. žitve zelo zapleteno težko. Razorožitev Radicev članek nesi naslovj «Frank ovci bi 5,e daI,a izvos.ii le pod pogojem, da si zopet^v Stranki Prava, gospodari, a tujcu i pridete dlržave dajo medsebojna jam-auge». stva, da se nie bodo napadale. Tudi III. in- ternacionala se je bavila s tam vprašanjem ter je 'zdala na rdečo armado proglas, v kateneirii pravi, da ni še prišel pravi hip Blerov zastopnik v Belgrađn. — Amerikanci ne odstopijo od posojila. BELGRAD, 27. Nocoj je s simpionskim eks-presom dospel v Belgrad zastopnik Blerove za razorožitev, grupe Praporčetović, da se s finančnim mini-1 t * x • i . strom dogovori o načinu izvršitve zgradb in' Tf )e ^vonena druga prometna del na podlagi ameriškega posojila. Blerova konferenca med Rusijo 3n Let fsko. Na tej grupa se ni poslužila pravice, da do konca konferenci se ima urediti vprašanje ruske-lega meseca odstopi od nadaljnega izplačila ga izvoza in uvoza preiko letiških pr sta-posojila, marveč bo izvršila celokupno peso- niCč, in v zmislu pogodbe izplačala v prihodnjih -_- dneh zopet deset milijonov dolarjev. Danes dopoldne se je pred sejo ministrskega . . sveta v finančnem ministstvu vržila konferenca Pi'ecsednik republiJse bo izvoljen v prv gospodarsko-finančnega komiteja, katere sol polovica decembra se udeležili finančni minister Kumanudi, mini- VARŠAVA, 27. Parlament in senat sta sler za socialno politiko dr. Žerjav, pomočnik, skliCana za 28. novembra. Izvolitev nove- N^L "aVf:jenred^k:rje p"! ž- predsednika pcJjske real ke se bo čala z tVcrepi radi delovanja kontremine,^ Idi ^v^la v prvi polovici decembra na skupru delu:e zlasti v Curihu na to, da bi padel dinar, j se7* parlamenta in senata. Ugotovljeno je, da je nazadovanje dinarskega j Listi so cfcjatvil! končno uradno poro-kurza v Curihu v zadnjih dneh pripisovati čilo 0 [ziilu volitev. V parlamentu so po-predvsem nakupovalnnn naročilom nekaterih ^ezne skupine tako-le zastopane: blok rplrtl^^ desničarjev 169 mandatov, levičarske vesti o tem, da se bo Blerova skupina poslu- žila pogodbene točke in ne bo izplačala na- s t ranke 190, narodne manjšne 83, komunisti 2; v senatu: blok desničarjev 52, le- dafrrih obrokov Dovojila ter da bo odstopila vičarji 32, narodne manjšine 24, razni 6. Zaključna seja poljske ustavodajne skup-šč ne VARŠAVA, 28- Včeraj je imela pcljska ustavodajna skupščina, katere dbba je po novih volitvah končana, svojo zaključno sejo. Predsednik Trompezynski je imel zaključni gover, v katerem je na kratko orisal delo skupščine. Rekel je, da je sklenila 571 pestav, med katerimi, se jih, 166 nanaša na organizacijo države in pravosodja, a 181 na državn/e finance. Nato je veličal složni nastop skupščine ob času ru-sksga navala in njen d!ah s»trplj'vtasti povodom siprejema ustave. Ob zaključku je re-kol predsednik, da bo ustavodajna skupščina lahko služIla bodočim zbornicam za zgled patriotizma, ter je naglasil, da bo reorganizac'ja državnih financ morala biti glavna skrb novega parlamentji. Wilsanova advokatska pisarna prevzela obrambo poljskih UkVajincev? NEW Y0RK, 27- Listi javljajo, da je Wisoi in angorsko vlcdo CARIGRAD, 28. Visoki zaveznik? komisarji so izročif'j Refet - paši skupno noto za angorsko vlado, v kateri protestVajh prot'j nr^iateršma rikrepom, kateae je izvedla angorska vlada v Smtrni in drugih zasedenih krajih, i)n ki Škodujejo trgovini. Včeraj je Refet - paša sporoč 1 »odgovor angorske vlade, katera izraža svoje začudenja nad protestom, ki gre za tem, da vzdržuje vladavino kapitulacij, čeravno jih je angorska vlada že odpravila. SConferežKa v La^sanni Težave radi turških mej v Aziji — Izjave ruskega odposlanca Pekovskega LAUSANNE, 28. Vzhodna konferenca ni imela včeraj pravzaprav niliike seje. Prva komsija, ki se bavi z enim naj-kočljivejših vprašanj, t- j. z vprašanjem določitve turškiih mej v Aziji, ni bila sklicana. To vprašanje, z rešitvijo katerega je zvezana tudi usoda na petnoleju bogate mo. sulske pc-krajine, je postalo posebno kočljivo, OtSkar je pKjluradni ameriški opazovalec Child dejarnskci posegel v razpravo in označil slai.šče vlade Zedinjenih držav. S tem svojim korakom je Spremenil vprašanje Mosula v vprašanje petroleja. Amerika in z njo tudi Francija sia za. to, da se to mesto s svoj'm okrajem prisodi Turški, tako dia bi pričli tamkajšnji bo£ati petrolejski vrelci izpod angleške oblatsti n da bi postala konkurenca v izkoriščanju petrolejskih vđrov čim svobodnejša. Le v tem slučaju bi bile druge države zavarovane proti angleškemu ,petrole)6kemu monopolu v Mezopotamiji, ki je bil eden najpoglav'tnejših crdjev Llo»yd Georgeve vzhodne politike. Ker se Turki zavedajo, da so za njimi Amerikanci in Francozi, so njihove zahteve glede Mosula skrajno od. ločne, tako da bo nfhovo stališče zmagalo. Nastop amerikanske ga zastopništva f« treba vsekakor zabeležiti kot važno nove dejstvo, ki bo imelo najbrže mogočen vpliv 1 dcnr. podrepniki — hočejo izzivati med nami na potek nadaljnih pogajanj. Drugo novo; bratomorne poboje. AK se slov. pristaši tega dejstvo je prihod enega dela ruskega odposlanstva pod vodsivom R&kov&kega* Ta poslednji se je nahajaj v Berlinu, kjer je nameraval počakati Čičerma, da pojdeta skupaj v Lausanno. Todla Paekovskv je prekinil svoje prebivanje v Berlinu m je nenadoma prišel v Lausanno, kjer se že nahaja, kakor je znano, ruski trgovski zastopnik v Rimu Vorovski, ki je prišel v Lausanno takoj po otvortvi konference. Rakovski je sprejel včeraj kakih 50 časnikarjev iz raznih držav. Rekel je, da je rusko odposlanstvo poslalo konferenci noto, v kater! naglasa, da se interesi Turške _ . . - - ______ _____ popolnoma krijejo z :nteresi Rusije- Nada- nega človeka in kot poštenega Italijana, ki je, lje je rečeno v tej no« ie prvlo tudi do malih inci- starih pokrajin, ki ne pozna naših razmer, ne dentov, represa/tf? in ^k-v^+ro^ na škodo de^tva tako ostro obsojali. Toda notar .. i * • i 'i j » i* o • * djr- Kumer »e moz zri'cona, star, izuren jurist, rtahaivnkih drzavl^nov. P^neje se je bo- mož ki ^ vgch>f> Ma, da{i cesariu kar je ce dejstvo, da še vedno ostaja na svojem mestu, na katero je prišel na nezakonit način je pl u- ska v obraz vsem sežanskim občanom a v širšem pomenu, če se pomisli na ponosni naziv Sežane kot kraške metropole, pljuska v obraz vsem Kra-ševcem. Če bi bil na Rumer je vem Od t odi davčni zaostanki. Vsi činitelji v de* želi bi se morali odločno upreti proti tej grozeči nevarnosti. Telefonska sreza Trst-Reka. Agencija Štefani poroča: Vedno so se slišale tožbe čez tež-koče pri telefonski komunikaciji med Trstom in Reko. Nedavno se je napeljava iz železne žice med mestoma nadomestila z drugo iz bronaste žioe. Napeljava se je popravila tudi v tem, da se sedaj izogiba takih mest, ki so povzročala, da je bilo funkcijonirarje malo gotovo. Komunikacija funkcijonira perfektno. Iz tržaškega življenja Velika, komplicirana tatvina na brzovlakn Trst-Rim. Pred sinoćnjim, kmalu po odhodu brzovlaka Trst-Rim št. 49 je pritekel v pisarno postajenačelnika na južnem kolodvoru neki železničar ter mu sporočil, da je našel med tračnicami, po katerih je odšel omenjeni brzo* vlak, nekoliko vrednostnih papirjev. Razume se, da je ta čudna okolščina zelo vznemirila postajenačelnfka. Obvestil je nemudoma policijo, ki je začela takoj raziskovati zadevo. Med tem pa, ko so se vršile preiskave, je dobil po-stajenačelnik brzojavko iz kolodvora Porto-i gruaro. V brzojavki je bilo rečeno, da je dospel brzovlak št. 49 na ta kolodvor. Nadalje je bilo rečeno v brzojavki, da so ugotovili da je izginilo iz poštnega vagona pet vrečic, v katerih se je nahajalo nekoliko tisoč lir. Denar je bil, kakor se sklepa iz okolščin ukraden na tale način: Tatovi so se skrili v Trstu pod poštni vagon ter so iaed vožnjo prevrtali pod. Na ta Mirni Vidic Lojze Dužnik trgovec in posestnik poročena Petelinje-Hrenovice, 29. novembra 1922. 8 Maii oglasi UMIVALNIK vrata 12. se proda Via Udine 26/11, 2143 mestu domač, neizkušen človek ali Italijan iz ??-čin so prišh do denaita. Ni jim pa bilo uso-- - * )eno, da bi se poLastui vsega denarja — okoli 2 milijonov lir! Aretiranih ie bilo več oseb. jazen pokala in se-daj se lahko reče. da so adhoraji med ItaJijo in Ftisrjo zopet dobri. Posebno ct ber vtV da. k- -ajpravilo v Rusiji tisto mc«io v M* «so) mqevem progra-matičnem govora, kier je novi minis-lrski predsedirlk izjavil, da mora bit' tudi Rusija pripušoena k vseri« pogaja rrjem vzhodne konference brez vsćke omejitve. Včeraj popoldne je p*-4 šel v Lausanno tudi ap-cstclski mrner} e Berna. A mer r ki zastopn k je povabi! h kosilu. V zvezi s tem neprčakovanim cb-jskom so se bde zaoele širiti govorice, da bo tudi Vatikan zahteval, da mora b:ft:, zastopan na konferenci. Vse te govorice pa so brez vsake podi!age. Mons;gTK>r Maglsone je prišel v Lausanno, da pripomoči dfiplcmatoni, naj se z zanimanjem zavzeuna^o za bodočo usodo krščansk h manjšin na Turškem- Zavezniki in vp»aš^<»e udeležbe Rusije na konierenci Tatovi ▼ stanovanju. Kronist Attilio Calini je naznanil včeraj zjutraj na policiji, da so sarjevega, in Bogu, kar je bož:ega, skratka vdrli neznani tatovi v njegovo stanovanje v ulici deU'Istituto št. 38/1. ter odnesli nekoliko zla ter-ine in perila v vrednosti nad 2500 lir. Z bombo v žepu. Pred sinočnjim je bil aretiran v kavarni «Montefiara» v ulici della Sa-nita delavec Anton Indrigo, star 36 let, stanujoč v ulici delle Monache št. 4. Pri n,:em so našli ramreč bombo «sipe». Možakar je bil že večkrat aretiran, ker so našli pri njem take malenkosti. Oropan posestnik. Posestnik Ivan Je»kovin, star 36 let, stanujoč v Rocolu-Molino a vento št. 4, je bil pred sinočnjim v isti ulici napaden in oropan svote 80G0 lir od štirih neznancev. Pozneje so bili aretirani tri;e izmed teh napadalcev. Imenujejo se: Marijan Tenze, star 26 let, Josip Godina, star 39 let in Ivan Star-cit, star 24 let, vsi trije stanujoči v Rocclu-Mo-lino a vento. Sedaj se nahajajo v zaporu v ulici Coroneo. Ogenj na parnikn. V stari prosti luki je zasidran paraik «Trapani». Včerai no noči ckcli 3. lire *e zapazil neki pomorščak, ki je imel inšpekcijo, da se vali gost. dttšJjiv dim iz no tranjosti parnika. Brž mož., ki se s srcem in razumom mora zavedati vse krivice, ki fo dela občini in narodu, in zato je re dejstvo, da se da izrabljati kot sredstvo zaslepljene nezakonite politike, pljuska v obraz občini in narodu. A ratar dr. Rumer ne sedi samo pasivno na svejed mestu, ampak hoče z dejanji pokazati, da mu je prav in da te : zadovoljen s tem, da se je bič nezakonitosti po-^snil baš v r.'efovo pest. In če je bila Sežana tedai, ko so po Istri in goriški paševali različni komisarji, t^ro srečna, da ni občutila na lastni ko7i takega «pašluka», mora to okolnost! sedaj tem draffe plačevati. Konrsar Rumer se ne zmeni ne za zakon, ce za voljo vlade ne za voljo ljudstva, ampak kcmisari oziroma «sin-dalcuje* brezobzirno naprej. Evo dva nova n:e-gova koraka. Sklenil je, da mora imeti Sežnna Legin otroški vrtec. Da se debe potrebni otroci, ie pesla! dva občinska slugi po vseh j hišah. Po dolgem iskanju iskanju in povpraše-' vanju sta moža prinesla prijavo enega otroka. Sedat sliš mo, da hoče komisar Rtimer-paša j prisiliti vse državne m občinske uradnice ter IZGUBIL se je v Barkovljah klobuk. Naproša se pošten najditelj, da ga prinese proti nagradi gostilničarju Jošku Starec. 2144 OSLOVSKI KAŠALJ 8e zdravi * zdravilom lekarne Brelich v Sežani 83/1 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, influenci Lekarna ▼ IL Bistrici. 78/1 EGIPTOVSKI profesor graiologije pove rakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 VELIK gramofon s ploščami, pripraven za gostilno, se proda po ugodni ceni. Grabrifan,' gostilna. Vipava. 2137 MLADENIČ s petimi šolami, išče službe pri banki ali kakem podjetju. Nastop takoj. Naslov pri upravništvu. 2141 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-g po najvišjih cenah plačuje edini grosist klleli Vita, via Madonnina 10, I. 82 V S&LADlSCU ViA GEPPA 17 se prodaja pohištvo po konkurenčnih cenah in s popolnim jamstvom. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama L 1100 — lepe poročne sobe od L 2000 naprej, obedne sobe z usnjatimi stolicami od L 3000 naprej, pohištvo za deželo, kuhinje, omare za predsobe, garniture za klube, sobane, oprema za pisarne, posamezni kosi; velika izbera stolic in naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in gostilničarje posebni popusti. Za tranzit in izvoz embalaža po posebnih cenah 2117 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena ANfCA BENKO v cvetoči dobi 27 let, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno ¥ Gospodu zacpa'a. Pogrtb nepcabne pokojnice se bo vršii v sredo, dne 29 t. m., ob 15 30 iz mestn« bolnišnice. TRST, 28. novembra 192^. Magdalena, mati. Renato, Pavel, brata. Pia, sestra- Linda roj. Švagelj, svakinja. (734) Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. C. 111. 41 POHIŠTVO. NOVI OOKOĐI s poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjeve, jesenove, me-h gonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—, Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15 >.—. TttRK, Via 5. Lazzaro št. 10. ===== VELIKA IZBERA a Za pošiljatve na dež« lo najboljSa, brezplačna embalaža. PART7. 28. Listi javljajo iz Lausanne, da ^lez-icare, da morajo vpisati svoje otroke v tranposti parnika. Brž^e telefoniral na glavno , w -„:JZL r^n u^rll, K' ta Kaf e .kotnisarju mar, da je Sežnna i Pitajo o^njegasoev. Par minut pozneje so doje poda RaJtov*sky E,ave, po katerih b se ^^ ^ in da ne ^trebu. Jtca snIoh 1 speli o^egasci. ki so ugotovili, da -e tlelo dalo sklejp0.tr, d.a je ^ Foincare poslaJ ru- in jtali/anskega g« posebej ne? V velikem ■'?yenlo. Tlečo žveplo so pogasili v treh urah. ski vladi vab'lo, v katerem je bilo reoemo,; mestu so otroški vrtci potrebna in blagodejna j Skoda se ni še cenila. da se Rusija ne vabi samo k pogajanjem o morsk h ožinah, fteraveč k podajanjem o vseh vprašanjih, ki se trče jo Rucsfe. Z ozi-rom na te izjave fo zavezniki objavili noto od 26. cktobra 1922., k: so jo francoska, italijanska iti angleška vlada potslale Čiče-rinu in iz katere je razvidno, da je bila Rusija povabljena samo k onemu delu pogajanj, k:. bodo pcevečene vprašanju morskih ožin. V odgovor na to noto j«e pedala ruska vlada zaveznikom protest pircti temu, cfa &e je Rusija izključila s kceiference. V svojem odgovoru so zaivceiTlci naglašali, da so ugovore sovjetske vlade vestno prouei-Fv da pa vztrajajo pri stališču, ki "so ga cb-razložili v svoji noti od 26. oktr6ra. To pa vsled tega, ker je bila vzhodna konferenca sklicana z namenom, da se sklene mir meo Turčijo in tšstmi državami, ki z njo se ne nahajaijo v končracveljavnem stanju miru. Zavezniške \iaAe so v tem odgovoru tudi nanašale, da lahko sestavi svoje usfanova, v Sežani pa je vrtec, kakor ga heče diriktirati komisar Rumer, ne samo nepotrebno zapravljan-jie denarja, amoak ob enem žalitev, bič za ljudstvo. — Čujemo dal:e, da misli komisar Rumer prodati Galattijeve hiše, katere je bila kupila občina za ''OO.OOO lir. Hiše naj bi se spremenile v vojašnico. Vemo, da pomenja^o te hiše velik up Sežane in Kra-ševcev, ramreč. da bi tja prišla enkrat toli Dva poskusen« samomora. Včeraj okoli poldne so pripeljali v obupnem stanju v mestno bolnišnico vdovo Josipiro Andrič, staro 27 let. Vdova se je zastrupila v svojem stanovanju v ulici Paladio št. 6 s karbolno kislino. Kaj jo je dovedlo do tega žalostnega koraka, ni znano. — Na Kolon ji št. 292 se nahaja tovarna mila. V njej je bil uslužben kot skl?diščar Ro- 0$!eite si naft izložbeno okno! Eiilelte naše napise 1 Primerjajte naše cene! zaželjena slovenska srednja šola. Jeli ta up bert Vanilio, star 28 let, stanujoč idem. upravičen ali ne, o tem ne bomo tu razprav-' Ijali. Na vsak način, če se hiše spremene v vojašnico. bo ta up za večno pokopan. Kje ima pravico notar Rumer, da meni nič tebi nič preide preko teh žeV občanov? In če že misli. Ha je stcJ, na katerem sedi, zakonit, ali ne bi b lo bolje, da se ne spušča v tako velike denarne posle, ki lahko oškodujejo občiro za desetletja, in za katere na vsak način ni nobene sile? Odgovornost je lepa stvar, toda Človek k: hoče s tako lahkoto prevzeti tako veliko odgovornost nase, je lahkomiseln ali pa ima slabe namene. Sicer, kakor ču:emo, heče komisar Rumer sklicati nekak zbor občanov, da oni odloči-jo o nameravani prodaji. Drbro. Toda zbrani občani mu bodo, o tem smo nre- Včeraj popoldne okoli 3. ure so zaslišali nekateri uslužbenci strel iz revolvera, ki je prihajal iz skladiščarjeve pisarne. Te^li so tja ter našli na tleh v mlaki krvi skladiščarja. Pognal si je bil kroglo iz revolverja v desno sence. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Wj"egovo stanje je brezupno. V njegovi pisarni so našli tri lističe: na enem se poslavlja od svoje hčerke Lidije, na drugem je napisal zahtevo, naj ga ne pokopljejo v družinsko grobnico, a na tret;em je proklel svojo ženo. TRST, CORSO VITT. EM. III. IS odposlanstvo tudi iz zastopnikov Ukrajine pričani, dali tisti odgovor, ki mu gre: Občani in Gruzije, t. j. na podoben način, kot je to 50 s* izbrali svoij zakoniti občinski zastor, ta bilo na genovski konferenci. zastop__n»f_odloča. rajrv-ej bf«r Borzna poročila. Dnevne vesti vol^e ljudstva, občinski zastop, katerega je ljudstvo izvolilo, in nato klicati isto ljudstvo, naj ono izraža svojo voljo namesto ... občinskega zastopa, katerega je izvolilo z isto Bratomorni naklepi. Na Goriškem so začeli svojo voljo, to je zafrkacija! Opozarjamo na to izdajati fašistovsko glasilo pod slovenskim zasmehovanje našega ljudstva pred vsem se-imenom «Glas Julijske Benečije*. Da je list žanskega podprefekta, ob enem pa tudi naše fašistovsko glasilo, priznavajo sami izrecno v poslance in župansko zvezo, svojem «programu »v prvi številki. List je pisan v slovenskem t'eziku in je namenjen slo- ne vembra 1922 • ••••• 1 •«•••• 34S ......303 ......1438 Cement Dalnatia . ............. Cement Spalato . • . . ...........297 Tuja valuta mm tržašlrem trjoi opisne krone ......••••• —87.--.9fS avstrijske Vron^ ........ —.(»3.--.03 češkoslovaške krone , ......65.—.— 65.f4» acuj Krone L 1.8®, goldinarje L 4.85 Trst. Via Pondores 6.1. nadstr. desno ŠTEDILNIKE vseh vrst in velikosti, za vzfdanje in železne, izdeluje In postavlja najceneje dobro znana izdeloval-nica štedilnikov 725 seben zakupnik bi bil — radi svojega interesa dinarji .. •...«•••••• 2R.3T».— — neizprosen iztirjevalec, ki ne bi poznal nobenih ozirov. Mnogokatero gospodarsko ek- napisal na naslov ^Goriške Straže* javno sistenco bi učinil radi zaostalih davkov. Ne- grozn^o v kateri preti goriškemu listu, da usmiljeno bi pošU>al posestva na boben, četudi bodo ^slovenski fasisti. nastopili proti njemu bi bUa dana vsa gotovost, da bi se davek p->- s fasistovskimi nasiln^ni metodami, t. j. s po- zneje poplačal. Z vso pravico pravimo, da bi žigi in poboji. 5 tem )e zadosti asno povedano, bila taka uredba usodepolna za prebivalstvo, kake namene ima to novo gibanje in kakšni ki je vsled vo'ne neizmerno trpelo tudi pri se naprti tistih, kj stono za ^Glasom Jubjske svojem gospodarstvu m absolutno ni moglo — benecije«. Ti gospodje — Italijam m njihovi tudi pri najbolji volji — vršiti svoje dolžnosti. le j i............................13.-.- 13 7n marite — '24.— — vtt dolar U..................20.75. - 2« .90 francoski tanki ••••••••• «-45—.— 145.5 Švicarski franki.........39o._._39 .._- angleški funti papirnati............94.35.— 94.70 BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADINI,. DOMU NA ALT AR i PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 52 # O vsakem je zložena balada in te pojo h guslam. — Oh. be gusle so mogočno orodje. V njih je zgodovina in ustava ljudstva, njegovi zakoni, njegov civilni in kazenski kodeks, veroizpoved, mednarodne pogodbe; v njih so njegove evropske garancife, mandati, štipula-cije; v njih je narodov program, politična veroizpoved, prerokovanja prerokov, vse sladke in grenke laii pesnikov in državnikov! Preteklost, sedanjost in bodočnost. Nemogoče reči, ki jih vsakdo veruje in ki morda tudi niso nemogoče. — Vse to je v guslah. — Tiste gusle •o pa okorno godalo: podobno ciganskemu basu trebušat instrument v obliki pol soda, prevlečen s kozjo koto in opremljen z dolgo-vratnim ročajem, na katerega so štiri strune napete. Gusle vite v dalmatinskem primorju v vsaki krčmi na steni. Gostje jo kar sname jo °gnjUf godejo na nje ter k temu po jo. To je taka godba, da jo zna vsakdo: z lokom, napravljenim iz upognjenega prota, treba potegniti zdaj po tenki zdaj po debeK struni — takoj postane godba iz tega. Lepa godba; razumejo jo; tudi pesem, ki pripada k njej, je taka: enkrat doli, drugič gori, včasih visoko gori, včasih globoko doli — melanholičen ra-pev. Nikdar ga ni nihče fiksiral z notami; oblikovati se da, kakor se komu ljubi; vendar postane poslušalec otožen, tudi tisti, ki si vzame k napevu pripadajoče verze k srcu. — Ljubezerske storije, ki se končajo redno s smrtjo. Matere so seveda hudobne, nečejo svojih hčera dati tistemu, katerega ljubijo. Zaljubljenec je seveda junak, to se pravi razbojnik. tekmec pa trinog, aristokrat: hajduk ali pandur. Konec je veliko prelivanje krvi. — So ljudje, ki znajo peti junaške pesmi. To so sami stari guslarji. Zakaj tukaj se ne prilega mladosten glas k petju, marveč starčevski. In potem je treba v ta tudi dobrega spomina. Mladeniču bi se tudi ne podalo lepo, da bi opeval junaške čine nekdanjih herojev; saj on je sposoben, da izvršuje sam slična čudovita dejanja; nasprotno pa te starim očem spodobi prelivati solze, kadar se poje o tistih junakih. S stene, in med tem jco se peče bravina pri s katerimi se je pevec v mladosti skupno bo- jeval. — V vladikovem gradu so ostajali doma ie najstarejši moški in pa ženski spol. med tem ko je bilo vse za orožje sposobno moštvo na roparskih pohodih. Popoldne je solnce gorko sijalo; na grajskem dvorišču so plesala dekleta. — Ustoška dekleta so zelo lepa; njih obrazi imajo srčasto obliko, obradki so lepi, ostri (šilasti), oči so velike, črne in imajo obliko mandeljnov; polt je bela in rdeča, postava vitka in mišičnata. roke in noge drobne, lasje sega;o do kolen. Dokler so dekleta, so jako lepa, jaiko čista tako v srcu kakor v obrazu; obraz in telo si umivajo z mrzlo vodo — ampak brž ko se omoiijo, se ne smejo več umivati; dokler žive, se njih obrazov ne dotika več druga voda razen dežnice. Ta običaj e še preostal iz one dobe, ko so se vsi beguni vsega sveta zbirali v eno četo ter se jeli nazivati Uskoke; da bi naredili koncesijo mo-hamedanskim tovarišem, so pristali na to, da ne bodo nikoli jedli svinjine, da bodo mošt kuhali, preden bi zavrel, da ne bi postal vino; — tako ga pijejo — nadalje da ne bodo dajali srca ienski, ampak bodo zakrivali obraze žensk pred tujimi moškimi namesto s tenčico s tem, da Hm ne bodo dovoljevali, da bi se umivale. — Potemtakem imajo uskoike žene srce tako mnazano kakor obličje. — [TI U (P Dobre !n moderne oMeKe za moške, dečke in otroke v veliki izberi 58 po konkurenčnih cenah. Adolfo Kostorfs Trst, Via Carduccl 3?. Oslijte u izleže, da se prepričate! Velika zaloga vina, P J: HG 2 L APHEMCE tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo <73 Pojasnila daje oprava Edinosti. F 11 i. ^lllrrrimltr o „Edinosti žganja In likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta ltt73 Trst, via S. T. Xydfas it. 6, tefefon 2-80. Vodno v zalogi in po cenah iz^cn vsnke konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivorec. Lastni Izdelki : šumeča vina kakor šampanjcc, šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. Speciallteta : Jajčji konjak in Crema marsila ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) ■ Uvozna in izvozna tvrdka Deblosio & Domeniš Sk aJ sča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porce are, emailirane k hinjske posode najrazličnejših š p v f ri.iir.alni i zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je češkega izvora * Najvišje cene plačujem za K O tES kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev« D. WINDSPACH Trst, Via tesare Battistl št. 10 II. nacist, vrata 16 » Sprejemajo se pošiljatve po pošti