SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za eelo lito pudplaiaa 1» fld., u pol leta 8 rld., н četrt l«*a i (K., ia jed» жеаес 1 rld.10 kr. V administraciji prejeman viija: Ze ••!• lato IS rld.. и pol leta в fld., u četrt leta 8 rld., i» jedtn ueiec 1 rU. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rld. 20 kr. v«6 » leto. Poiamn» številke po 7 kr. Naročnino in osnanlia (laierate) viprejema upravništvo ia ekipedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve uilee It. S. ž&okoplsi ie ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo. Vredništvo je v Bemenilklh ulicah it. 2, I., 17. Ishaja vsak dan, ixvxemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldn*. Štev. 204. V Ljubljani, v torek 7. septembra 1897. Letnik: ХХУ. Krščanski socijalizem in njega nasprotniki; vseslovenski shod. Iz Savinjske doline, 4. sept. Znano je, da se je na slovenskem Štajerskem v zadnjem času pojavilo jako živahno gibanje v kr-ščansko-socijalnem smislu. Naša društva in naši poslanci so letos priredili toliko zborovanj in shodov, kakor že prej ne v desetih letih skupaj. Bil je pa tudi že zadnji čas, da se je začela ta živahnost; bil je že zadnji čas, da se je poučilo naše ljubo ljudstvo, za kaj se gre, ker nasprotnik je sejal ljubko na vseh straneh. Ta naš nasprotnik so v prvej vrsti socijalni demokratje, kateri so ob državnozborskih volitvah in še pozneje slepili ljudstvo s svojimi neizpolnjivimi obljubami zasebno in na javnih shodih. V drugej vrsti pa je temu krščansko-socijalnemu gibanju nasprotna tudi vlada, oziroma naša okrajna glavarstva, in naši zagrizeni Nemci. Evo, kako se ti trije elementi čudno združujejo, kadar se gre za socijalne demokrate in proti Slovencem ali krščansko-socijalnemu gibanju! Dne 7. junija je imel sodrug Ropaš, vodja južnoštajerske rudeče garde, ljudski shod na Gomilskem, in sicer pod milim nebom. C. kr. okr. glavarstvo v Celju mu je shod drage volje dopustilo — brez komisarja. Ropaš je nekaj časa „čvekal", a ker mu je hotel nasprotni govornik tisto „čvekanje" ovreči, pokazal je petć in ni ga več bilo .. Tako dokazujejo socijalni demokratje resnico svojih trditev. In fuga salus! Seveda „Svoboda" se je repenčila, da je zmagal Ropaš. Dne 15. avgusta so imeli socijalni demokratje ljudski shod in veselico v Celju. C. kr. okrajno glavarstvo je shod samoumevno dovolilo pod milim nebom in mestni magistrat celjski je pustil, da so šli skozi mesto „mit klingendem Spiel" na slavnostni prostor. In zdaj se razširja novica, da hočejo socijalni demokratje v Celju ali v Mariboru ustanoviti neko konsumno društvo. Pri ustanovitvi tega društva pa jim bodo pomagali in za-nje tudi agitovali nemški kulturonosci, znani iz slavnostnih dnij 7. in 8. avgusta t. 1. Zdaj naj pa še kdo reče, da ti trije elementi niso skupaj, kadar se gre za soc. demokrate! 28. julija t. 1. je imel sodrug Resel shod v Gradci. Navzoči komisar Schmidt mu je ugovarjal; vsled tega so sodrugi vsi razjarjeni planili nanj, tepli so ga in bili bi ga prav pošteno nabunkali, ko bi jim ne bil ušel. Gladki gospodje pri c. kr. okr. glavarstvu v Celju, varujte, da se še vam kaj jednakega ne zgodi 1 Zdaj pa poglejmo drugo stran 1 Dne 25. julija t. 1. je hotelo imeti „katoliško politično društvo za vranski okraj" ljudski shod na Gomilskem na izrecno zahtevo ondotnega ljudstva. Shod bi bil gotovo tako mnogobrojno obiskan, kakor letos noben drugi ne na slovenskem Š„žjerskem, a c. kr. okrajno glavarstvo v Celju ga je blagovolilo milostno prepovedati. Dne 1. avgusta je imel državni poslanec Žičkar shod na Laškem. Domači in celjski socijalni demokratje pa so mu prišli nagajat, da se je shod moral zaključiti, predno so prišli vsi govorniki na vrsto. Isti dan so zabavljali Slovencem na Laškem tudi nemški bismarkovci iz Celja, med katerimi je stopical i c. kr. komisar Kriehuber, kakor je poročal „Slov. Gospodar". Za dan 8. avgusta sta vlada in celjski magistrat prepovedala, da slovenska društva ne smejo iti skozi mesto z godbo in z razvitimi zastavami. Morala so iti po stranskih ulicah lepo tiho, kakor bi mi Slovenci гез i na lastni zemlji bili „ein minderwiirtiges Volk". Za dan 29. avgusta je napovedalo „katol. politično delavsko društvo v Žalcu" ljudski shod pri LISTEK. Zenon in Justina. Zgodovinska povest. — Iz laškega prevel P. B. (Konec.) Sklep. „Sveti oče I Hvaljen bodi Gospod v svoji neskončni usmiljenoeti in dobrotljivosti I Tržaška cerkev šteje mej svojimi svetniki v nebesih dva mogočna priprošnjika pred najvišjim prestolom". Tako je govoril mladenič, vstopivši v izbo svetega duhovnika Hijacinta. Ta položi na stran knjigo, ki jo je držal v roci, in popraša: „Kaj praviš, Juste ? Dva svetnika? Da je Justina šla v nebesa, to vem, ker sem bil tudi jaz pričujoč pri njeni obsodbi, a drugega mučenca ne poznam". „Zenon je I" „Zenon?" piaša starec osupneno, ne verujoč svojim ušesom, „Zenon, uradnik, prijatelj glavarjev ?" „On, očel" „Ti se šališ, moj sin. Zenon ui kristijan, on je pagan, bogatajec". „Res je, po priprošnji sv. Justine se je spreobrnil h Kristusovi veri, krščen je bil v svoji krvi, umrl je kot mučenec iz ljubezni do Njega. Srečni mladenič 1 V malo trenotkih je prejel krono nebeško. In meni, ki tako hrepenim po mučeništvu, ni dana ta milost". „Ne pritožuj se nad Gospodom, moj sin. Kar On stori, vse prav stori. A povej mi zdaj, kako se je to zgodilo ? Tako čudno se mi zdi. Zenon mučenec 1" Just pripoveduje svetemu duhovniku, kar mi že vemo, ter potem nadaljuje: „Glavar se je trudil z grožnjami in obljubami, da bi spremenil misel svete mladenke, a zaman je bil njegov trud. Ona ni prenehala hvaliti Jezusa, blagoslavljati dobrotljivost Gospodovo in spoznavati se za kristijano. Bil je vzpodbudljiv vzgled, oče, gledati tega mladenča, ki je bil malo trenotkov potem, ko je izjavljal svoje brezboštvo, premagan od milosti božje. Pagani sami so bili razljučeni".1) Razljutil se je glavar, pozabivši na prijateljstvo in ljubezen, ki jo je imel do svetnika, ter ga je ukazal bičati s svinčenimi krogljami, da bi preklical svojo namero. A ta ni prenehal v sredi muk in brit-kostij hvaliti dobrega Jezusa. Glasno so pagani mrmrali nad glavarjem in vsi so se potegali za tistega, ') Popis mueeništva Zenonovega je preložen skoro doslovno iz dejanja mučencev in popolnen z berili njegovega brevirja. Sv. Martiuu na Paki, a bil je kakor po navadi milostno prepovedan. In kar je najlepše: socijalni demokratje so že teden dnij prej napovedovali, da bo shod prepovedan. Pač „gliha vkup štriha", katera — si čitatelj lahko sam misli. Tako se godi Slovencem, nam zvestim Avstrijcem, na zelenem Štajerskem I Kdo nam bo pomagal? Znani slovenski veljak je sicer pri nekej priliki v Ljubljani rekel, da si pokrajinski Slovenci lahko sami pomagajo. No, pa to je bila le njegova subjektivna misel, katere i sam ni za resno smatral, veliko manj pa še drugi. Mi si ne moremo sami pomagati. Pomagati nam morajo najprej vsi naši državni poslanci, da složno in odločno vprašajo v dunajskem parlamentu, zakaj se nam shodi prepovedujejo in zakaj se s Slovenci na Štajerskem sploh tako suženjsko ravna, med tem ko imajo socijalni demokratje popolno prostost. Pomagati nam mora vseslovenski shod v Ljubljani, da naše razmere trezno presodi in potem na merodajnem mestu osvetli. Dosti je mevžanja, mi hočemo odločnost na vseh straneh 1 Pred vsem pa poživljamo vseslovenski shod in zlasti še naše državne poslance, da se vsi z vso resnostjo postavijo na stališče socijalne preosnove v krščaneko-socijalnem smislu. V ta namen naj se na vseslovenskem shodu sklenejo resolucije, katere bodo za ves slovenski narod mero-dajne. Socijalno vprašanje je prvo vprašanje zda-njega časa, torej vsi na delo brez izjeme I Naš kmet hoče pred vsem drugim kruha, naš kmet hoče, da bi ga država varovala, namesto „rubila", naš kmet in sploh delavski stanovi imajo veliko, veliko opravičenih zahtev. Ta članek pošiljajo v resen premislek vseslovenskemu shodu v Ljubljani in slovenskim državnim poslancem savinjski krščanski socijalisti. ki so ga videli tako čudovito spreobrniti se in ki ga je ljudstvo tako ljubilo, in marsikdo je začel klicati, da je Bog kristijanov pravi Bog. Ker se je trinog bal, da bi besede svetnikove še kakega drugega pagana ne obrnile k sveti veri, dal mu je jezik izdreti in mej kosilom hitro odsekati v dvorani sami glavo svetemu spoznavalcu Kristusovemu, ki je kazal tako silno ljubezen do svojega Gospoda, da je prelil vso kri za-njo. * * ♦ Telesne ostanke svetih mučencev je Just pokopal v gomili na Grumulskem obrežji blizo današnjih ulic sv. mučencev; počivajo zdaj v enem samem grobniku pod altarjem, ki je posvečen njihovemu spominu in spomiru blaženega Apolinarja m. in sv. Nikolaja, v apsidi zadnje izmej peterih ladij bazilike sv. Justa, blizo oltarja, koder počiva tisti, ki je bil njihov prijatelj na zemlji in slaven družabnik v nebesih, sloveči mučenec Kristusov, sv. Just. * * * O Arminiji pa se pripoveduje, da je šel, pre-sunjen žalosti, v Tebajido, ter je tam delal dolgo pokoro v Pakomijskem samostanu. Dosegel je visoko svetost po milosti N. G. Jezusa Kristusa, ki mu bodi hvala, čast in slava na vse veke. У> 1 Mažari v hrvatskem Primorju. XIV. V Zagrebu, meseca avgusta. Tako zvana avtonomna stranka na Beki je mislila, da je dosegla vse, ko je dobila pri zadnjih volitvah v mestno zastopstvo znatno večino. Nadjala se je, da mažarska pogoltnost ne bode stezala nič več svojih rok proti mestnej avtonomiji. Računula je ta stranka tudi na pravičnost ogerske vlade, katera bi morala, podučena o mišljenju reškega prebivalstva, kaniti se popolnoma svojih centralističnih osnov glede zakonodavstva v tem mestu. In kaj se vkljub vsemu temu ne zgodi ? Nekaj čisto navadnega, da namreč jači ne vpraša za nobene razloge, nego da vrši ono, kar misli, da je za njegovo korist. Na Reki se je imel uvesti sodnijski zakon, kakor je sklenjen v ogerskem zboru. Po tem zakonu bi Reka imel» porotni sod v Budimpešti. O tiskov* nih in drugih prekršajih se ne bi sodilo na Reki nego v Budimpešti. Rečani bi tako bili popolnoma odvisni v mažarskoj poroti. Rečanom sploh ni po volji, če se kaj menja bodisi pri njihovej upravi bodisi pri sodnijah. Oni so bili z dosedanjim stanjem zadovoljni. To stanje, premda v mnogočem nezakonito, ker hrvatsko zakonodavstvo ni imelo nobenega upliva na Reko, premda bi ga morala vršiti po točki 66. glasovitega dogovora med Ogersko in Hrvatsko, so smatrali Rečani vendarle nedotakljivo. In kako hudo so se vznemirili, ko so zvedeli o nakanah ogerske vlade glede porote. Njihov poslanec na ogerskem zboru grof Ba-thyany se je pri razpravi o tem predmetu zavzel za Rečane ter zahteval od justičnega ministra, da spremeni dve točki omenjenega zakona, ki se tičeta ravno porote pri reški sodniji. Dokazoval je omenjeni poslanec, da je treba v poštev vzeti posebne reške odnošaje, posebno narodnostne, kajti na Reki izhajajo časopisi le v laškem jeziku, in kako bi mogla mažarska porota soditi o prestopkih, ko ne razumi niti najmanje tega jezika. Ali pravosodni minister se ni dal pregovoriti, marveč se je javno izrazil v zboru, da o tej zadevi ne more popustiti, kajti on smatra Reko za del ogerske kraljevine in tukaj je uradni jezik mažarski, pa naj se ga privadijo tudi Rečani. V celej ogerskej državi se mora soditi po istih postavah, a ravno tako mora vladati jedinstvenost v jezičnem pogledu. Ta izjava pravosodnega ministra je provzročila na Reki veliko nezadovoljstvo. Čudno to seveda ni, kajti dozdaj se jim je godilo vse po volji, pa so bili že odveč razvajeni. V mestnem zastopstvu se protivijo omenjenej osnovi najodločneje. Zastopnik Valušnik se je celo izjavil, da bode Reka že znala braniti svojo avtonomijo, če ne drugače, pa v zvezi s Hrvatsko, saj Ogerska po nagodbi ne sme glede Reke nič menjati, ker ni dogovorjeno med tako zva-ninii regnikolaruimi deputacijami, v katere pošljejo svoje poslance Mažari, Hrvati in Rečani. Kar tedaj Mažari brez dovolitve Hrvatov in Rečanov uvedejo, vse je nepostavno. Razpravljalo se je celo vprašanje o izvolitvi dveh reških poslancev v hrvatski sabor. Tako je zastopnik Valušnik stopil na postavno pot za obrambo avtonomnih pravic mesta Reke. Tega bi se moralo držati celo zastopstvo in v zvezi s Hrvatsko bi se dalo zares kaj doseči, seveda ko bi v hrvatskem saboru sedela druga večina ne pa mažaronska, katerej ni stalo za Reko nič, saj niti ne zahteva, da'se tamkaj razpiše volitev dveh poslancev, kakor to volilna postava zahteva. Tudi na Reki dobro vedo, da se z mažaronskimi Hrvati ne bi nič po-mogli proti Mažarom, katerim v vsem popuščajo, ter nimajo niti toliko poguma kolikor reško mestno zastopstvo. Čudno je vsekako, da se na Reki zopet govori o Hrvatskej, katere do zdaj niso davno omenjali, a žalostno je pa tudi, da se Hrvatska nahaja zdaj v takem položaju, da se sploh ne bi hotela zavzeti za Reko, ko bi le ta tudi iskala pri njej pomoči. Današnja mažaronska stranka na Hrvatskem popušča Mažarom v vsakem pogledu ter je njena glavna skrb. da se jej ne zameri. Na Valušnikov predlog se seveda tudi ni v reškem mestnem zastopstvu oziralo, marveč je večina sklenila, da se sestavi protest proti sklepu ogerskega zbora glede onih dveh točk o poroti in da se pošlje deputacija v Budimpešto o tej zadevi. To se je tudi odobrilo in storilo. Deputacija je obiskala ministra predsednika Banflyja, a preden jo je sprejel minister pravosodja, sprejeta je sodnijska postava tudi v velikaškej hiši vkljub prigovoru. Minister pravosodja se je izjavil vnovič, da ne more popustiti v tem pogledu niti najmanje od porotne osnove. S kakšnim vspehom ee je vrnila deputacija od ministra pravosodja, moremo si lahko misliti. Protest pa za zdaj tudi ne bode koristil, pač pa je za Hrvate Valušni-kova izjava vrlo znamenita. Vkljub vsemu zanikanju hrvatskih pravic na Reko skoz toliko let vendar le ni moglo zatreti naravnega nagiba k svojej rojstnej zemlji v reškem prebivalstvu. Tudi to krivico, katero so storili Mažari in sami Rečani Hrvatom, odstranil bode čas. Reka bode sčasoma zopet hrvatska, kar prav za prav po narodnem in hrvatskem državnem pravu ni prenehala nikdar biti. Za Rečane pa je ta dogodek vrlo dober nauk, kajti prepričali so se, kakšni prijatelji so jim Mažari. Politični pregled. V Ljubljani, 7. septembra. Shod čeških zastopnikov v Pragi se je zvršil minulo nedeljo v praški mestni dvorani zelo sijajno. Vdeležilo se ga je 660 povabljencev, zastopnikov čeških mest in okrajev v deželah češke krone, med temi veliko število državnih in deželnih poslancev. Konservativno veleposestvo so zastopali princ Friderik Schwarzeuberg, grof Deym, grof Hildbrandt in baron Leonardi. Shod je otvoril praški župan dr. Podlipny, v predeedništvo so pa bili izvoljeni dež. posl. dr. Petak, drž. poslanec dr. Zaczek in dež. posl. dr. Stratil. Govorili so najpreje omenjeni trije poslanci ter pojasnovali velike krivice, ki se gode Cehom od strani Nemcev, ter naglašali, da zase ne zahtevajo ničesar druzega, kakor popolno ravnopravnost. Predlagala se je nato resolucija, ki pozdravlja jezikovni naredbi kot čin pravičnosti, in se zahteva, da se jednaka naredba izda tudi za Slezijo. Obsoja se vsak poskus, omejiti njih veljavo, poslancem se izreka zaupanje in nada, da bodo dosegli odpomoč vsem neprilikam, konečno pa se obžaluje postopanje vseh Slovanom nasprotnih strank. Konečno je še govoril poslanec Herold, ki je podrobneje opisal vse češke zahteve in navduševal zborovalce, naj vstra-jajo v boju za narodno stvar. Sklenil je svoj gover z besedami: „Sklenili bomo mir z lastno močjo, dokler s svojim bojem in lastnimi idejami ter pravičnostjo naše stvari nasprotnika ne prisilimo, da dospe do pravega spoznanja. Ako ne dospemo do tega miru potom dobrotljivosti, nas ne bo nič oviralo, da ne bi vporabili sredstva, ki so jih pred stoletji vporabljali drugi narodi. Boj do skrajnosti, naj-odločneji in najhuji boj, dokler se krona sv. Vence-slava ne zasveti na glavi našega kralja." Nato se je soglasno vsprejela predlagana resolucija in kongres zaključil. Navdušenje, ki je vladalo tem povodom v mestu, je bilo veliko. Socijalistična mirovna demonstracija. Istodobno, kakor shod čeških zastopnikov mest in trgov, so priredili češki socijalistični posl. Schram-mel, Hannisch, Steiher, Nemec, Zeller, Kiesewetter, Verkauf, Vratny in Hybeš mirovni shod, katerega se je vdeležilo nad 1000 oseb, mej temi veliko žena in otrok. Raz dveh govorniških odrov se je v češkem in nemškem jeziku navduševalo delavce za „narodni mir" in „slobodo in omiko". Seveda niso pozabili govorniki udrihati po „klerikalnih mračnjakih" in po Badenijevi vladi. Posebno ostro sta vlado napadala posl. Zeller in Schrammel, vsled česar ju je moral vladni zastopnik večkrat opomniti k zmernosti. „Delavci stoje na „mejnarodnih" tleh in ne marajo češkega kraljestva, v katerem bi morali ravno tako stradati, kakor v drugih kronovinah", je rekel „mejnarodnjak" Schrammel. Sploh se je govorilo popolno v zmislu parole, ki je bila izdana od centralnega vodstva za dan 5. t. m. po vsej Avstriji. Po shodu so se pomikale velike tolpe „narodnih rešiteljev" po nekaterih praških ulicah, vendar še precej mirno, ker so se bali navdušenega naroda. Zavedni češki delavci se shoda niso vdeležili. „N. Fr. Presse" in Poljaki. Gotovo nikdo ni tako naiven, da bi pripisoval korifejam okoli tega židovsko liberalnega lista le najmanjšo naklonjenost napiam Poljakom bodisi v Avstriji, Nemčiji ali pa Rusiji, ker je vendar splošno znano črno sovraštvo dunajske Židinje do vsega, kar je slovansko in krščansko. Vendar pa nihče ni pričakoval, da bo „N. Fr. Presse" tako nečuveno blatila luske Poljake, in to ravno v času, ko je bival mej njimi car Nikolaj. Govoreč o prihodu carjevem je namreč objavila naj-perfidnejo laž, da so Poljaki sovražniki državnega reda. Umevno je, da so navzlic takemu pisarjenju v obilni men užaljeni vsi poljski rodoljubi in vsi poljski listi pišejo zelo ostre članke proti dunajski Židinji. „Dziennik Polski* piše mej drugim: „Ta članek, ki je poln zavijanj in peifidnosti, mora konečno odstraniti tudi našo najskrajnejo potrpežljivost. Proč s takim krutim sovražnikom, k: v takem trenutku pošilja v svet zavijanja, proč z nasprotnikom, ki nagovarja rusko vlado, naj nas iztrebi z ognjem in mečem. Kdor neobhodno potrebuje nemške liste, izbere si lahko druge. Nadaljno naročevanje dunajske Židinje bil bi jednostavno škandal, bilo bi podpiranje najgorjega sovražnika. Obračamo se do vseh ljudij, ki so še dobre volje, naj si prizadevajo, kar najradikalneje iztrebiti ta židovsko liberalni plevel iz naših vrtov". Tudi ostali poljski listi pišejo v tem smislu in poživljajo svoje naročnike, naj se za vselej odpovedo temu glasilu. Več poljskih deželnih in državnih poslancev ter drugih odličnih oseb je odposlalo uredništvu v Fichtengasse nastopno izjavo: „Sprejmite za vaš denuncijatoričen članek, ki je imel namen, počrniti Poljake pri ruski vladi na predvečer carjevega prihoda v Varšavo, naše največje zaničevanje". Ttwko postopajo Poljaki nasproti najzagrizenejemu sovražniku krščanstva in slovan-vanstva. In mi Slovenci 1 Najnovejši anarhistični napad v Španiji. V deželi anarhistov, kakor bi mogli nehotć imenovati v očigled vednim anarhističnim dogodkom sicer konservativno Španijo, se je pojavil koncem minulega tedna zopet dogodek, ki razburja v obilni meri vse španjske kroge. Kakor smo včeraj na kratko poročali, je bil v petek o polunoči umorjen policijski načelnik v Barceloni z imenom Portas, v trenutku, ko se je v spremstvu druzega policijskega načelnika Teimida vračal iz gledišča. Njegov morilec je leta 1869 v Barceloni rojeni in poslednji čas v Parizu živeči Ramore Sampau-Barril. Morilec je sin nekdanjega glavnega svetnika in je prišel v Barcelono še le isti dan dopoludne, ko je zvečer izvršil napad. Hotel je takoj ubežati, toda ni se mu posrečilo, kajti policija ga je s pomočjo drugih naglo dobila v svojo pest in v soboto je bil že prvikrat zaslišan. Tu je izpovedal, da je živel zadnji čas v Parizu pod imenom časnikarja Rjurde, nasprotno pa tajil, da bi bil v zvezi z Angiolittom, kar je pa dokazano. Imenuje se federalističnega republikanca in izjavlja, da je napadel Portasa le radi tega, ker mu ni dal nikdar miru ter ga je vselej pregnal iz mesta. Včeraj se je sošlo vojno sodišče, da mu določi kazen, ki se izvrši v najkrajšem času. Ta najnovejši napa-dovalec je bival torej tudi v Parizu in najbrže tam dobil navodilo, kakor več njegovih prednikov, kako naj izvrši „častno" delo. Glavno mesto Francije je torej največje anarhistično gujezdo. Mirovna pogajanja v Carigradu so zopet jedenkrat na površju zunanje politike. Dolgo časa je vladal v tem oziru popolen molk, akoravno se ne navaja nikak tehten vzrok, ki bi ga opravičil, in še le sedaj se objavlja čez dolgo časa neko poročilo iz Cirigrada, v katerem se glasi, da je na sultanovo prošnjo prejel ruski poslanik v Londonu navodilo, naj poskusi vse mogoče, da omeči Salis-buryjevo trdovratnost, ki jo kaže dosedaj nasproti predlaganemu načrtu mirovne pogodbe. Iz tega poročila je razvidno, da ovira celo akcijo le Anglija, toda to ni povsem verjetno, kajti že zdavnaj se je uradno naglašalo, da se ostale velevlasti ne bodo klanjale le jednemu nasprotniku. Vzrok nezaslišanemu zavlačevanju tičati mora torej vse drugod. Število kubanskih vstašev se mora ko-neSno vendarle zmanjšati, ako so le deloma resnična poročila španjske vlade, ki jih zopet v zadnjem času razpošilja mej svet. Tako se poroča o vstaših na Manili, da so jih Spanjci ubili 228 in 44 vjeli, kubanskih pa so pobili 141 iu 88 vjeli. Udalo se jih je na milost in nemilost kar 223. Dolgo časa že ni bilo v javnosti kakega poročila o „zmagi" in vsled tega je bilo najbrže potrebno, da se je poseglo zopet po sredstvu, ki je dosedaj še precej dobro vplivalo na španjsko prebivalstvo. Cerkveni letopis. Kneginja Elizabeta Volkoneka. Spisal I. B-c. Zadnji dan meseca februvarija je prišlo v knežji grad Hasberg telegrafično poročilo, da je umrla 27. februvarija v Petrogradu pobožna in preblaga kneginja Elizabeta Vo 1 k o n s k a. Bila je ta visoka gospa plemenita po rodu in po srcu, duševno visoko nadarjena in učena, značajna in neupogljiva, pravi vzor kreposti, katere kinčajo blago in vrlo ženo. Živela je krščansko; t njenem sren je gorela ljubezen do Boga in do bližujega; kakoršno je bilo njeno življenj«, taka je bila njena smrt; poročilo pravi, da ji je bila smrt lepa in blažena. — I kdo pa je bila ta kneginja Elizabeta Volkonska? bo ta ali oni častiti čitatelj vprašal, saj se v „Slovencih" o njej menda ni še ničesar pisalo. Bilo je pri nas po moji misli ime kneginje Volkoneke le malo komu znano; zatorej se nadejam, da bralcem vstrežem s temi vrsticami. — Elizabeta Volkonska je bila soproga knezu Volkon-skemu, veleposestniku in namestniku ministrovemu v ruskem ministerstvu za nauk in bogočastje. Bojena v razkola, pobožna in verna kristijanka, se je strogo držala svoje cerkve in živela po ujenem nauku. Po dolgem razmotrivanju, po resnih in temeljitih študijah je pa prišla do prepričanja, da je Kristus le eno Svojo cerkev vstanovil in da je sv. rimska katoliška cerkev, ki je ohranila edinost pod vidnim poglavarjem, rimskim papežem, prava Kristusova cerkev, in da so vse druge razkolne cerkve le veje, ločene od svojega debla. Spisala je blaga pokojuicain brezimno na svoje stroške izdala obširno knjigo v ruskem jeziku „o cerkvi". V tej knjigi pojasnjuje in dokazuje, koliko stoletij so bile iztočne cerkve združene z rimsko ter so priponnale rimskega papeža za na-naslednika sv. Petra in vidnega glavarja sv. cerkve. Dalje našteva knjiga vzroke in povod razkola in dokazuje po starih pisateljib, po cerkvenih zborih, po liturgičnih knjigah, da prav za prav ni razločka v veri nobenega med katoliško in pravoslavnimi cerkvami, da vse dogme, katere razkolniki formalne tajijo ma-terijalno pripoznavajo in verujejo. Knjiga je prišla na evitlo leta 1888. in je bila v premnogih izvodih razširjena po Ruskem, posebno med omikanim in odličnim občinstvom; skrbelo se je celo. da so jo čitali najvišji dvorski krogi. Zalogo za južne dežele je imel nepozabni dr. Rački v Zagrebu ki je knjigo brezplačno razpošiljal srbskim duhovnikom in drugim razumnikom pravoslavne vere. Razmotrivanja o cerkvi in neovrgljivi dokazi, da je prava, po Kristusu vsta novljena cerkev ona, katero vlada naslednik sv. Petra, rimski papež, je naguilo pisatelja, ozir. pisateljico, da je zapustila razkol ter se vrnila v naročje svete katoliške cerkve. To je blaga žena izvršila leta 1 8 88. Pozneje ee je kot katoličanka v osebni avdijenci poklonila sv. očetu Leona XIII., ki so jo v očetovski ljubezni sprejeli. Vračajoča se s potovanja, se je I. 1888. vstavila za nekaj dni v Postojni, kjer si je ogledala notranjsko čudo. postojnsko jamo. Pri tej priliki se je seznanila s princezinjo A. W. Pisatelj teb vrstic se rad spominja tistih par let, katere je preživel kot duhovnik in učitelj v pobožni knežji družini. In dasiravno preteče skoraj 30 let cd takrat, vendar so mu živo v spominu premnoga bogoljubna dejanja, brezštevilne revežem skazane dobrote, s katerimi je knežja družina sušila solze, lajšala britkost in bedo trpečemu ljudstvu. Med drugimi lepimi lastnostmi diči ude knežje družine hvaležnost za vsako tudi majhno jim skazano uslugo. Tako niso tudi po dolgi vrsti let pozabili skromnega mojega delovanja v njihovi hiši. Med drugimi dokazi prijateljstva in naklonjenosti je tudi ta, da so me že večkrat obiskali na mojem sedanjem domu. Tako je modela takrat princezinja A. W. v Postojni pokojni kneginji Volkonski, da je namenjena prihodnjega dne obiskati pisatelja teh vrstic, ter jo je povabila, naj ae ji pridruži. Rada je Volkonska sprejela povabilo. 16. avgusta 1888. sem imel čast pozdraviti in sprejeti odlični gospć v svojem skromnem stanovanju. (Dalje sledi.) Socijalne stvari. Mejnarodni shod v Curihu. (Dalje.) 2. Delo za nedorasle. Dne 24. avgusta se je vršila druga seja mej narodnega shoda zastopnikov delavstva v Curihu. Na dnevnem redu je bila razprava o vprašauju glede dela nedoraslih, kako naj se vravna delo otrok, ki delajo na polju in ki delajo v hišah pri rokodelcih in po tovarnah, kako naj se reši vprašanje glede obiskavanja šole takih otrok. Razprava o tem vprašanju je bila zelo živahna in raznolika, konečno so bili vsprejeti nastopni predlogi: Vsako produktivno delo pri podjetjih je prepovedano otrokom pod 15 letom. Vsi otroci so dolžni, do 15. leta obiskovati prisilne šole. Mladina od 15. do 18 leta se ne sne siliti za delo čez osem ur na dan. Ob nedeljah in pratuiških dnevih je deio pre- povedano nedoraslim po tovarnah in pri rokodelstvih. 3. Delo za odrasle. V tretji seji 25. avgusta se je razpravljalo vprašanje glede dela odraslih. Govorniki so bili socijalni demokratje in krščanski socijalisti. Vsi so zahtevali, da naj se potom zakonodajetva po vseh državah uvede osemurni delavnik, dokler pa tega zakonitega določila ni, naj se vsaj kolikor mogoče omejuje število delavnih ur. Krščansko misleči udeleženci so v razpravi poudarjali, da naj se natančno v oddelke razdeli delo pri industriji ter naj se število ur za delo določi za vsako stroko posebe z ozirom na trud pri delu in na porabo delavnih moči, vzlasti naj bi se delo na kmetih drugače sodilo, kakor delo pri drugih podjetjih. Socijalni demokratje, ki eo imeli na shodu večino, kakor smo že omenili, so v tem smislu stavljene resolucije odklonili s 170 proti 80 glasovom. (Daljo sledi.) cSomeščani/ Dnč 14. t. rn. vršil se bode v Ljubljani vseslovenski shod, katerega se bodo udeležili odposlanci iz vseh pokrajin, koder prebivajo Slovenci, pa tudi odposlanci hrvatskega in češkega naroda. V Ljubljani vrši se prepomembni ta shod zato, ker je ona duševno in gospodarsko središče slovenskega naroda! Someščani! Do Vas je, da dokažete, da se Ljubljana tega svojega važnega položaja tudi zaveda, do Vas je, da odlične goste, ki bodo prihiteli od blizo in daleč, pozdravite z ono iskrenostjo in ljubeznijo, s kakoršno pozdravlja brat brata, in da daste vidnega izraza tem svojim čutilom. Mestna, občina bode v dan 14:. t. m. okrasila svoja poslopja z zastavami. Pričakujem, da jo boste v tem posnemali tudi Vi. V Ljubljani, 7. septembra 1897. Župan: Ivan Hribar. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. septembra. (Vseslovenski shod.) Te dni se razpošiljajo va bila za vseslovenski shod, ki se bo vršil prihodnji torek dne 14. septembra ob devetih dopoldne v prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani. — Dasi je z ozirom na namen shoda izključena vsaka živahnejša razprava, vendar se nadejamo, da bo shod od povabljenih mnogoštevilno obiskan, ker je potrebno, da zaupniki slovenskega in istrsko-hrvatskega naroda dostojno in častno izrazijo svoje zahteve nasproti vladi. — Samo ob sebi je umevno, da bo Ljubljana vse storila, da dostojno pozdravi dobro nam došle goste rojake. Po našem mnenju bi bilo prav, da se osnuje v ta namen poseben odber, ki bo poskrbel za vsprejem in za stanovanje gostov. (Mil. gosp. arhidijakon in generalni vikarij dr. Anton Jeglič — škof.) h Sarajeva nam je došla vesela vest, da je papež imenoval našega rojaka, preč. g. dr. Antona Jegliča za pomožnega škofa v Sarajevom. Prihodnjo nedeljo bode posvečen za šk« fa. Gotovo ta novica razveseli vse Slovence, ki poznajo izredne vrline novega škofa-Slovenca. Dičnemu rojaku v novem častnem dostojanstvu : Na mnoga leta 1 (Prevzv. gosp. knezoškof Ijnblianski) se je danes opoldne odpeljal birmovat na Dolenisko. (Shod v Predosljih pri Kranju.) Ob nenavadno mnogobrojni vdeležbi — našteli smo čez 700 zbo-rovalcev — poročali so na shodu katol. polit, društva naši poslanci dne 5. septembra na lepem prostoru pred hišo predoseljskega župana g. Zabreda. Prvi govornik g. Pogačnik je poročal o delovanju ali kakor je sam rekel: nedelovanju državnega zbora. Razjaenoval je poljudno, kaj je obstrukcija, kake so strank), kaj hočejo, našteval in razlagal je predloge, ki se tičejo kmečkega etanu in imajo priti na vrsto, ko se stare obstrukcija. Drugi je govoril gosp. dr. K r e k o splošnem političnem položaju. Avstrija mora raipasti, če pojde dalje tako, kakor se vrši sedaj. Naši družbi je izpodkopan temelj, ta je pravičnost. Pravičnosti do Boga ne pozna družba, zato nima pravičnosti do stanov in do narodov. Ko je razložil glavne rane zlasti kmečkega stinn, navduševal je zbrane zborovalce, da si naj pomagajo s posojilnicami in zadrugami. Za združevanje je treba ljubezni, prive, plodne ljubezni pa ni brez vere ... Tretji govornik g. kanonik Kalan je poročal o deželnem zboru, razjasnoval njegovo sestavo, moč in težnje strank ter zlasti grajal krivično razdelitev mandatov, pri kateri bi morali kmetje po pravici imeti 25 poslancev, ne le 16. Izreka se za splošno direktno volilno pravieo. Zanimalo je poslušalce še posebno poročilo o izdatkih in dolgovih, ki jih je naložil deželni zbor na deželo. Ker je omenjal tudi šolstvo, oglaSala sta se med govorom tudi dva učitelja. Ker so bili pozvani za vsakim govorom vsi navzoči, da izrečejo svoje mnenje, dobila sta seveda tudi ta dva besedo, a sta govorila tako zmedeno in protislovno, da sta med glasno veselostjo zbranega ljudstva zapustila oder. Gospod Kalan kot deželni poslanec je poslušal potem še svoje volilce, ki so mu v zaupnem razgovoru razodevali svoje želje, med tem, ko sta drž. poslanca dr. Krek in Pogačnik že odhitela v Radovljico, na shod slov. katol. društva za radoljiški okraj. (V AlojzijeviSče) so na novo sprejeti nastopni gimnazijci: D r o I Ivan iz Sorice, Gole Anton iz Dobrniča, B a j u k Marko iz Metlike, B r e c e 1 j n i k Alojzij iz St. Vida pri Ljubljani, B u r g a r Anton iz Ribnice, G o v e k a r Frančišek iz Smlednika, Kepec Ivan iz C-rkelj, Kraševec Alojzij iz Trnovega pri II. Bistrici, Lah Ivan iz Trnovega pri II. Bistrici, L a m u t Anton iz Dragatuša, Lov-š i n Ivan iz Ribnice, Pire Ignacij iz Ajdovice, Skrbeč Anton iz Starega Trga pri Ložu, Uršič Frančišek iz Št. Vida pri Vipavi. (Posvečevanje.) Dne 17. t. m. posvetili bodo prevzv. g. knezoškof dosedaj mladoletnega dijakona g. Ivana Severja v mašnika. (Občni zbor katoliškega političnega društva za kamniški okraj) vršil se je 29. avgusta v društvenih prostorih v Kamniku. Ker se nam je iz posebnih vzrokov poročilo zapoznelo, podajemo le kratko površno podobo shoda. Predsedoval je podpredsednik g. Andrej Mejač komendski. Tajnik je poročal o delovanji društva, iz katerega je razvidno, da društvo ne životari, ampak živi. Seveda bi društvo lahko delovalo še živahnejše, ako bi odborniki ne bili preobloženi s svojimi opravili in imeli več časa za politiko. Dela je dovelj. Zlasti je južnovzhodni del okraja, Črni graben z okolico, kamor sega že vpliv Zagorja, resno potreben, da se predrami in organi-zuje. Shodov je imelo društvo od zadnjega občnega zbora v Kamniku 10, izven Kamnika štiri: v Komendi, Domžalah, Dolu in Spodnjem Tuhinju. O vspehih društva pričajo volitve, ki so se izvršile v našem okraju za deželni in državni zbor zelo ugodno, dasi smo imeli obakrat težko stališče. Poročilo bla-gajnikovo kaže prebitek. — Nato je g. državni poslanec g. Pogačnik poročal o razmerah v državnem zboru. G. poslanec je napravil na poslušalce dober vtis; razvideli so, da mu v zbornici ni bilo mogoče kaj doseči, da pa je imel najboljšo voljo storiti kaj za svoje volilce n. pr. s svojim praktičnim predlogom o vojaški službi itd. Ko so se vsprejele običajne resolucije k sedanjemu političnemu položaju, priporočal je tajnik g. poslancu dve okraja se tičoči potrebi: 1. da izposluje za tuhinjsko dolino toli potrebno pošto ; 2. da bi se dijaki kamniškega sodnega okraja vsprejemali na ljubljansko gimnazijo, ki jim je mnogo bolj pri roki in se je kranjska gimnazija že toliko ojačila, da bo naše dijake prav lahko pogrešila. Tudi se je izrazila želja, če se da doseči, da bi kamniški vlak prihajal v Ljubljani na južni kolodvor. — Pred sklepom zborovanja pozdravil je (a svojim tovarišem prof. dr. Kyzlinkom vred) pričujoči brnski profesor pastorale dr. Kupka, podpredsednik kat. pol. društva moravskega, v lahko umljivi češčini z nekaterimi prisrčnimi besedami zborovalce, kar je vzbudilo veselo naudušenje. Ko se je izvršila per acclamationem volitev odbora, za-vršil je predsednik shod. Prihodnji shod v Kamniku bo roženvenško nedeljo. (Z Dobrave) pri Kropi se nam poroča : „Odpri srce, odprl rokć, otiraj bratovske solze" 1 Pomneč te lepe besede našega dičnega pesnika se je pri nas sostavil odbor, da priredi pošteno domačo veselico v korist po toči poškodovanim Dolenjcem. Dasi se na deželi v priprosti vasi ne more mnogo zahtevati, vendar so naši diletantje zadnjo nedeljo popoludne povsem častno in vrlo rešili svojo nalogo in smejo biti ponosni na lepi vspeh v vsakem oziru. Hvala gre seveda tudi vrlim dubravškim župljanom in še posebe g. Sotriču, trgovcu v Kranju, ki so darovali v blagi namen rasnih in mnogoštevilnih dobitkov za srečolov. Poslušalci in gledalci, stari in mladi, iuteligentni in priprosti, vsi so živahno odobravali posamezne pevske točke, kakor tudi igro „Bob it Kranja", katero so predstavljali na odru pod milim nebom. Istotako je vzbujala mnogo tabave in smehn deklamacija „Kurenta*. Najdaljša pač je bila zadnja točka, tabava pri srečolovn in dražba raznih dobitkov, ki je donesla t vstopnino do 120 gld. v korist bednim po toči poškodovanim Dolenjcem. Bodi izražena javna zahvala vsem, ki so pripomogli k lepemu vspehu, posebno domači gdč. učiteljici in družinama gg. bratov Zupanov iz Kamne Gorice. (Župnijo Višnjagora) je dobil č. g. Matej Kljun, dosedaj župnik v Zgor. Tuhinju. (Od Št. Jakoba na Savi,) 6. septembra: Naznanjam vam žalostno novico, da je danes popoludne okrog 2. ure nastal velik požar v vasi Drago-melj naše fare kamniškega okraja. Pogorelo je devet hiš z gospodarskimi poslopji vred. Zgoreli so tudi trije ali štiri prašiči. Skoda je tem večja, ker so bili poljski pridelki že večinoma pod streho. Ker so bili ljudje na polju ali na travnikih, mnogi niso rešili drazega, kakor kar so na sebi imeli. V nevernosti zgoreti je bila tudi petletna deklica, ki je spala v zaprti hiši; vendar se je še o pravem času zbudila, skozi okno zlezla in se rešila. Na pomoč so prihitele požarna bramba iz Domžal, Dola in Doba, katerim se je posrečilo, ogenj ustaviti, da ni cela vas pogorela. Siromaki so bili zavarovani za majhne svote in morda še ne vsi; so torej pomoči potrebni in se priporočajo milosrčnosti dobrih ljudij. Ogenj je najbrže nastal po otrocih, igrajočih se z užigali-cam>, kakor po navadi. (Domača umetnost ) Gospod Bajde je izpostavil svoj novoizna|deni glasovir v restavracijskih prostorih hotela „pri Slonu". (Vlak je povozil) dne 31. avg. ob 1 uri ponoči 46letnega, oženienega železničuega čuvaja Franca Bobleka blizu Kresnic. Zeleznični delavec Franc Gobec našel gaje na levem tiru zjutraj mrtvega; truplo je bilo brez nog in glava popolnoma deformirana; nesrečnik je zapustil 8 nepreskrbljenih otrok. Na samomor v tem slučaiu ni misliti. (Umor in samomor.) Pri Sv. Ani pri Tržiču je dne 4. t. m. Karol Hofbauer, posestnik žage, našel svojega 40 let starega brata Jožefa in njega soprogo Marijo ustreljena na posteljah. Vrata so bila od znotraj zaprta. Truplo Marije Hofbauer je ležalo na levi strani v postelji s prestreljeno glavo, in istotako tudi truplo nje moža. V njegovi bližini se je nahajal revolver, s katerim je Josip Hofbauer najprej svojo soprogo in potem samega sebe usmrtil. Našli so tudi listek, na katerega je Hofbauer napisal s svinčnikom besede: „Jaz sem morilec svoje plemenite žene." Vzrok groznemu dejanju je neznan; oba pokojnika sta živela v lepi slogi. (Razpisane učiteljske službe.) Razpisani ste do 20. septembra mesto nadučitelia z dohodki drugega plačilnega razreda in mesto drugega učitelja z dohodki tretjega plačilnega razreda na trirazrednici v Zatičini. Prošnje je dopoelati okrajnemu šolskema svetu v Litiji. — Dalie je razpisano do 5. oktobra mesto učitelja vodje na ljudski šoli v Preloki z dohodki druzega razreda, doklado in prostim stanovanjem ter jednako mesto na ljudskih šolah v Grib-ljah in Crešnjicah z dohodki četrtega razreda, dokladami in prostim stanovanjem. Prošnje je nasloviti na okr. Šolski svet v Črnomlju. (O koroških obstrukcijonistih) Iz C e 1 o v c a , dnč 6. sept. : Naše nemške obstrukcijoniste najno-veiše njth početje stane precej denarja. Hudo se godi dr. Steinwendrovemu glasilu „K&ratner Nach nohten" v Beljaku, katere kar zaporedoma zaple-njnjejo zbog premnogega ščuvanja zoper vlado. Ogromna večina narhujših napadov vkljubu temu še pride na dan. Rtdovedni smo, kdo se prej naveliča borbe: uredništvo ali drž. pravdnik. — Da bode vrli naš posl. G r a f e n a u e r poročal na vse slovenskem »hodu, obstrukcijonistom nikakor ni po volii. „Fr. Stimmen" ga zasmehujejo, kar premorejo. „K&rntner Nachrichten" pa vprašajo, kaj h temn pravijo Nemci ob Ztli, ki so za Grafenauera glasovali, češ da jim ta za to morda prinese iz Ljub-liane kako jezikovno naredbo. — „Oesterreich ist elavisch, Vorherrechaft des Slaventhums", to so strašila, s katerimi po dunajskih dogovorih zbujajo nem. listi svojega Miheljna, da naj se vendar tbudi ter d*la — obstrukcijo! — Nemškonacijonalni poslanec Wernisch, iz kor. dež. zbora znan po tem, ker nikoli ni zinil niti besedice, je minulo nedeljo imel shod v Lendorfu, da je volilcem poročal o svojem „delovanju" v državnem zboru. Mnogo se mo s poročilom vsekako ni bilo treba mučiti 1 (Is celovške škofije) Premeščeni so: C. g. Joe. F u g g e r , kaplan v Spod. Dravberzi, v St. Jakob v Rožu; č. g. Mat. R i e p I, kaplan v St. Jakobu v Rožu, v Spod. Dravberg; č. g. Jan. Nagel, kaplan v Smihelu nad Pliberkom, kot provizor v Sele. — C. g. F. S e j b a I d , kaplan na Zg. Beli, je imenovan za kateheta v Beljaku. — V celovškem kn.-šk. duhovnem semenišču (oo. jezuitov) se vršć sledeče spremembe: Dosedanji vodja č. o. Maks Huber gre ta špirituvala v St. Andraž; na njegovo mesto pride č. o. Avguštin Schnieder, rektor v Inomoetu; dosedanji podvodja č. o. Jožef W e i d i n g e r gre za gimn. profesorja v Maria-Sajn na Češkem; na njegovo mesto pride od tam č.o.Henrik Schmidt; profesor cerkvenega prava in zgodovine je postal č. o. Jan. Ev. D a n e r, doslej profesor v Sarajevu. (Iz Celovca,) dne 6. sept. Oecilijansko društvo za celovško Škofiio Ima svoj letošnji občni zbor dne 13. t. m. v Velikovcu. Ob. 8. uri bode prva sv. maša s koralnim peljem. Ob 10. uri je slovesna sv. maša. Pela se bode Mittererjeva „missa in honorem s. Josefi", za ofertorij Witt-ev „Ave Maria". Ob 11. uri je občni zbor pri Aufmutu z govorom o namenu in pomenu eerkvene glasbe. Ob 7,3. uri je slovesni blagoslov z različnim petjem itd. — V mesecu avgustu je bila tu razstava slik slikarja M. Pernhart-a, rodom kor. Slovenca. Naslikal je mnogo pokrajinskih podob, med drugim tudi razgled s Triglava itd. Večina podob je sedaj lastnina cesarice Elizabete. (Petindvajsetletnica srbske himne) Dne 24. avgusta 1872 sh je prvič pela srbska himna povodom predstave „Markova sablja" v proslavo polnoletnosti tedanjega kneza Milana. Himno je zložil profesor Jovan Gjorgjevič, uglasbil pa naš rojak Davorin Jenko. (Sedaj in nekdaj.) Po uradnih izkazih je dognano, da je veljal leta 1527, torej takrat, ko eo prišli prvič Turki na Dunaj, kilogram mesa 4 do 6 kr. naše veljave. V začetku tega stoletja je cena poskočila na 23 kr,, okoli petdesetih let na 50 kr. in sedaj stane kilogram mesa 1 gld. in še več. Lep napredek! Tako so se razmere poslabšale vkljub temu, da razpolaga naša doba z tako izbornimi prometnimi sredstvi. Jeranova dijaška miza. Komaj smo srečno brez badkerota prebili zadnje šolsko leto, napoveduje se nam že zopet novo. V minolem šolskem leta je bilo v Jeranovi dijaški mizi redno podpiranih 140 dijakov, gimnazijcev, učiteljskih pripravnikov, iz obrtne strokovne in iz ljudskih šol, od katerih jih je 120 dobro izvršilo šolsko leto. Za celo leto je bilo troškov 2940 gld. 40 kr., zares velika svota, ako pomislimo, da se je večinoma nabrala od milodarov, naklonjenih od požrtvovalnih prijateljev naše revne Šolske mladine. Hvala Bogu, da so za lansko leto vsi troški — blizo tri tisoč goldinarjev — plačani. Za novo šolsko leto nam je ostalo par stotakov, da bo mogoče odriniti prvi mesec, za naprej pa moramo zidati na pomoč božjo in na podporo dobrotnikov šolske mladine, kajti potrebovali bomo zdatne pomoči. Za tekoče leto se je za podporo oglasilo 115 že doslej podpiranih dijakov; nemogoče je, jim prošnjo odbiti, ker so pošteni, marljivi in revni učenci. — Novih prosilcev se pa toliko oglaSa, da oskrbniku Jeranove dijaške mize res vroče prihaja ter da mora, če tudi s težkim srcem, marsikateremu pridnemu mladeniču odreči prošnjo za podporo. Prosim torej v ime Boga in v ime podpore zelo potrebnih učencev vse prijatelje šolske mladine, naj tudi to leto ne pozabijo na prepotrebni domači misijon, na Jeranovo dijaško mizo, vsaj nebeški Mladinoljub sam pravi, da Njega vsprejme, kdor vspreime katerega malih v njegovem imenu. Darovi naj se blagovolijo pošiljati podpisanemu. V Ljubljani, 1. septembra 1897. A. Kalan. Društva. (Slovensko pevsko društvo v Ptuju^ uljudno naznanja vsem čestitim gospodom poverjenikom, p. n. društvenikom in slav. slovenskemu ob činstvu, da za tekoče leto 1897 odpade nameravana velika pevska slavnost in sicer zaradi mnogih narodnih slavnosti, ki so se tako slovesno in častno vršile po Spodnjem Štajerskem in gld. 14-66 meter — istotako tudi Srna, bela in barvena Hennebergova svila od 36 kr. do gld. 14-66 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzoroev itd.) poštnina ia carina presto na dom. — Vzoroi obratno. - Dvojnati pismeni porto v Svioo. 36 9—7 6 Meliisine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi z6b, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga 45 (33) i lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, ResJJeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani U80ja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti,da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composlta G. Piccoll) z izvrstnim uspehom proti ielodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti Jetrnim In žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-46 Provincijal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik. Umrli mti 5. septembra. Marija Kastelic, šivilja, 22 let, Ozke ulice št. 4, jetika. V bolnišnici: 4. septembra. Anton Cerar, delavec, 43 let, jetika. Meteorologidno porodilo. a a д čas opazovanja Stanje birometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ■g s B iS j s Ј§3„ > 6 9. zvečer 732 4 16 0 sr. jzah. skoro oblč. 7 7. zjutraj 2. popol. 729-7 731-3 13-6 14-2 sr. svzh. si. jjvzh. del. jasno dež o-o Srednja včerajšnja temperatura 14 2°, za 2'0° pod normalom. Eksekutivne dražbe. NežeBradaška iz Rovt zemljišče (1083 gld.) dni 16. sept. in 16. okt v Logatcu. Matije Z a m a n a zemljišče v Ostrogu dne 14. sept. in 15. okt. (preložitev) v Kostanjevici. Martina Kregarja iz Hudinj posestvo (170 in 130 gl.) dne 15. sept. in 20. okt. v Mokronogu. Marije Krošelj iz Št. Kocijana posestvo (3105 gld.) dne 15. sept. in 20. okt. v Mokronogu. Alojzija Mlakarja iz Laknio zemljišča (1970 gld.) dne 15. sept. in 20. okt. v Mokronogu. Priporooa so postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna Maska vosčilna hrva za tla od dr. V. Kirchner-ja v Puntigamu S^T 1 liter 4o kr. katero ima v zalogi 580 6—2 FR. STUPICA, Marije Terezije cesta v Ljubljani. 4 stanovanja se oddćjo s 1. novembrom 1.1. na Poljanski cesti it. 72. Natančneje se izvć pri Eliji Predović-u na Poljanskem trgu št. 5 воз i Prečast. duhovščini, oerkven'm predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe izdelke cerkvenih posod in orodja. Ze i7gotovliene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: ved monstrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestenoev itd., prodam 20% nižje od prejSnje cene. Vsako novo naroči'o ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, ponik'anje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvrSilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Leop. Tratnik, 153 20—20 pasar - srebrar, Sv. Petra cesta štev. 27. Nauk na glasoviru, na zahlevanje tudi »ensemble«, daje doma in zunaj hiše, tudi teorijo glasbe, Marija Zottmann v Ljubljani, Kolodvorske ulice St. 11, spodaj. Natančneje se izve ondi dopoludne od 10—11 in popoldne od 2—3 ure. 588 2—2 G. in kr. privileg-ovani zavod za izdelovanje orgelj tvrdke Franc Čapek v Kremsu ob Donavi odlikovana mnogokrat s pr- Služba hišnika Pri podpisanem vodstvu oddati je Službo hišnika z mesečno mezdo 12 gld., prostim stanovanjem in sveć.ivo. Isti rnoru bili ali spretni krojač ali pa Čevljar. Njegovi ženi izročeno je pranje telesnega perila učencev, proti ugotovljenem plačilu. Hišnik mota biti skozi pošten in trezen človek ter brez otrok. ProSnje sprejme podpisano vodstvo do vštetega 15. septembra; nastop službe 1. oktobra t. 1. 599 2—2 Vodstvo de&elne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dnč 1. septembra 1897. Na stanovanje in hrano se vsprejmejo 602 2--1 vimi darili , član pariške akademije umetnosti se priporoča v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, kakor: Izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po najnovejšem preizkušenem stožčnoprc dalčnein (Kegellade) zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, amer.šiega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—16 Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj, mej temi so se postavile orglie v kremški mestni župni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviškl (s 30 registri), v St. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Češkem (z 18 registri), v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd. Dovoljujejo se jako ugodni plačilni pogoji. v Frančiškanskih ulicah št. 4 pri Mariji Čemžar. hišni oskrbnik oženjen in izuf.en tudi v knjigovodstvu — Na-taneneie te iz e pri Eliji Predović-u, na Poljanskem trgu št. 5. 6iJ4 l Otvoritev trgovine. Dovoljujem si s tem slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem te dni otvoril svojo lastno trgovino z usnjem v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev 3., v Koslerjevi hiši. Pri meni je dobiti različne vrste usnja bodi si za fino, lahko, bodi si za težko obutalo in sicer na drobno in na debelo za solidne ceno Blago v moji zalogi je fino, dobre in trpežne kakovosti. Tudi imam na prodaj vse v črevljarsko obrt spadajoče potrebščine iz najboljših tovarn. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam, da bom vsakogar postregel v njegovo zadovoljnost glede dobrote blaga in solidne cene. 590 3—2 Z odličnim spoštovanjem Josip Pollak. •a M I odpravi v 7 dneh popolnoma 566 10-3 I odpravi v 7 dneh popolnoma 566 10-) dl*. Christoff-a izborili, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. »ва1в9нв«гаен*иан1в1»и« Razglas. 587 3-2 Na c. kr. državni višji gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopni v prvi razred v sredo, dne 15. septembra od 8. do 12. ure V ravnateljevi pisarni v novem gimnazijskem poslopji. Vsprejemne skušnje vršile se bodo v četrtek, rli.e 16. se ptembra od J/s ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje Šolsko spričevalo. Vaprejemna taksa je določena na 3 gid. 50 kr., ki se bode onim, ki skušnje ne bi prestali, vrnila. V II, IU, IV. in V. razdred se bodo učenci vsprejemali dne 16. in 17. septembri'.. Šolsko leto 1897/98 se začne dnć 18. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu. Ravnateljstvo c. kr. državne višje gimnazije v Kranju, dne 1. septembra 1897. Priporočilo krojaškega obrta v Vipavi. Usojam si prečast. duhovščini, spošt. gg. uradnikom in si. občinstvu uljudno naznaniti, da sem uredil povsem novo krojaško delavnico v kateri bodem izdeloval vso oblačilno predmete točno, natančno v poljubnem kroju. — V lastni zalogi imel bodem od najprlprostejšega do najfinejšega blaga, za katerega trpežnost bodem jamčil. Spošt. gg. uradnikom se priporočam v naročila na izdelovanje HSJT vsakovrstnih uniform, "3£2K izdelanih po oblastvenih predpisih, z zagotovilom neopovržno natančne izvršitve. — NepremočJJlve haveloke izdelujem po najnižji ceni od 9 do 14 gld., prečast. duhovščini talarje od 10 do 20 gld. Za vsa druga dela računam nizke koHkurenčne cene ter zagotavljam prijazno, pošteno postrežbo. Proseč izdatnih naročil in naklonjenosti beležim velespoštovanjem Jožef" Krapež, krojaški mojster v Vipavi. Št. 584./M. š. sv. 606 2—1 Začetek šole na mestnih ljudskih šolah. Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: Na I. in II. meatoi deški petrazrednici, na mestni i.emšKi dečki petrazreduici, na mestni dekliški osemrazrednici, na vnanjih dekliških šolah v uršulinskem samostanu, na mestni nemSki dekliški šestrazrednici in na mestni dvorazrednici na Barji — se začne šolsko leto 1897/8 v soboto dne 18. septembra s klicanjem sv. Duha. Za vpisovanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk sta določena 16. in 17. september t. 1. Vpisovalo in spieiemaio se bode: Za I. mestno deško p-trazrednico v šolskem poslopji v Komenskega ulici; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji ua C >jzovi cesti; za mestno nemško deško petrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za mestno dekliško osemr&zrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za vnanje dekliške šole pri uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekl ško šestrazrednico v šolskt-m poslipji v Erjavčevih ulicah; za dvo-razrednico ria B*rji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji. Otroci, kateri ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestne šole z dovoljenjem c. kr. mestmga šolskega s»eta. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 1. dan septembra 1897. Št. 685./M. š. sv. 605 1-1 IParidetefe šolo« Prvi mestni slovenski otroški vrtec v Komenskega ulicah otvori se letos dne 17. septembra s sv. mtišo, katera bede v farni cerkvi sv. Petra ob Vs8. uri zjutraj. Vpjsavali se bodo olroci dne 16. septembra t. i. od devetih do dvanajstih dopoludne in od dveh do petih popoludne v prostorih zaveda v Komenskega ulic (h št. 10 v I. nadstropji. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dnć 1. septembra 1897. „Mestna višja dekliška šola v Ljubljani", Grospodslie ulice št. 8. Šolsko leto 1897/8 se prične dne 20. septembra. Vpisovanje za prvi in drugi letnik bode od 13.—17. septembra vsak dan dopoludne od 11.—12. ure v ravuateljevi pisarni. Dne 18. septembra bode vzprejemni izpit za tiste učenke I. letnika, ki niso dovršile S. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole, in tiste učenke II. letnika, ki niso dovršile še I. letnika višje dekliške šole. Deklice, katere želć vstopiti v I. letnik višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom 8. razreda ljudske ali piv 3. razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo izpolnile 14. leto vsaj v prvem polletju šolskega leta. Imenovana šolska spričevala zamore nadomestiti tudi vzp-ejemni izpit. Vsaka deklica vplača pri vpisovanju 2 gld. prispevka za uči'a. Učenke I. letnika pa razven tega še 2 gld. vzprejemnine. — Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld. na leto. Obligatni učni predmeti so: Veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepisje, matematika, fizika, prirodopisje, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. iu III. letniku), gospodinjstvo (v III. letniku). Mestna višja dekliška šola ima značaj srednje šole. podpirata jo država in dežela Kranjska, na njej poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo, ki pošilja na zahtevo tudi šolski štatut in učni načrt. V Ljubljani, dne 7. septembra 1897. 607 3-1 Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole. Glasbena Matica v Ljubljani. Na glasbeni šoli , Glasbene Matice" v Ljubljani se ima s prihodnjim šolskim letom nastaviti učitelj za čelo in klavir s 600 gld. začasne letne plače. — Prosilci z» to službo, katerim je potrebno tudi znanje kacega slovanskega jezika, naj svoje s sprieali opremljene prošoje pošljejo predsedniku „Glasbene Matice" Franu Ravnihar-ju v Ljubljani. 694 з-з Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega m reda v slovenskem in чј nemškem jeziku, z [П razpredelbo za vpla-rti čevanje stanarine, vo-W dovodne in mestne [[] doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. KlIniViN«'!' Krapina-Toplice n a II r v a š k e m od zagorske železnične postaje Zabok-Krapina-Toplice jedno uro oddaljeno. — Do konec septembra omnibusi k vsakemu vlaku. ('ena stanovanj od 1. septembra naprej znižana za 25%. — Krasna uravnava toplic, milo podnebje itd itd. Vsak dan oskrbuje v zdravišču koncerte godba e. in kr. polka nadvojvoda Leopold noter do 18. septembra. 574 3—3 Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. ministerstva za nk in bogočastje pripuščenl it mali, srednji in veliki tizem ali 1ШШ v slovenskem Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta Dadalje, je ravnokar Izšel ter se dobiva mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. v prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani (H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalei dobe primeren popust. Severonemški Lloyd v Bremi. 491 30-12 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Iireme vsak torek in soboto zvečer Iz Southamptonu dotaknivši se Cherbourga vsakosredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se NeapoU via Gibraltar Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. dva ali trikrat na mesec. Brema-Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Do Japonskega. Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša in najoeneja priložnost za potovanje. Ginvni zastopnik v Ljubljani: т-г» ■-«! Razglasilo. Na e. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1897/98 dne 18. septembra s slo^es-no službo Božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki želš na novo vstopiti v nemški oddelek prvega razreda, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dne 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnmeljevi pisarni ter s seboj prineso rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole katero so v zadnjem času pohajali. V slovenski oddelek prvega razreda se v tem obroku učenci na novo ne bodo vzprejemali. — Vzprejemne skušnje za prvi razred se prično dnć 16. septembra ob 8. uri. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vzprejemali dnč 16. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prine.co rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase dnć 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjpga polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila iu igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine. Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. k. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici, in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu iu Zatičini, se smejo po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta i. 1894, Št. 2354, na tukajšni gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih iu to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveU. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dne 2. septembra 1897. I. 597 з_з faliat! ss- I. kranjski laneno-oljnati flrnež. I. kranjsko čisto laneno olje. TE« e priporoča najceneje 59 104—97 cRdolf dCaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. Dunajska borza. Dn6 7. septembra. fknpni drtavni dolg v notah B kopni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta 4% Avstrijska kronska renta 4£, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta i%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... Leadon viita........... Verniki dr», bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 10 mark............ 10 (rankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ 0. kr. eekini........... 102 zid 40 kr. 102 40 124 50 101 60 122 40 99 80 950 — 365 60 119 80 58 75 11 74 9 52' 45 15 5 m 64 • Dne e. septembra 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne sreCke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne vrečke (>%.... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo gonSkega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei $ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . . južne ieleznice 3% , . , južne železnice 5% . . , dolenjskih ieleznic 4 % 159 gld. — kr. 160 . 25 189 , 50 99 . 66 141 . — 129 . — 108 . 75 112 . 50 98 . 75 93 . 40 228 . — « 183 . 40 ■ 125 . 60 ■ 99 . 50 n Kreditne srečke, 100 gld........198 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 154 Avstrijskega rndečega križa «rečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Genćis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske »rečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 166 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st. v. 3420 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . , Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. , Papirnih rabljev 100....... gld. 50 * L° 50 . 25 kr. 397 86 138 171 127 50 50 35 50 25 •f Nakup ln prodaja IS '«tovrstnih driavnlh papirjev, sreAk, denarjev itd. KavarovanJ* za zgube pri irebanjih, pri izžreb&nj* najmanjšega dobitka Kslantna izvršitev naredil na borzi. Menjarnična delniška družba „M № K C U Vfoliziile it. 10 Dunaj, Ririihilfiritrani 74 B. t* ■ Pojasnila TEB v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoi|ski!i vrednostih papirjev in vastnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocega »breetovanja pri popolni varnosti naloženih (flaTnio.