LETO XV., ŠTEV. 172 ^
Cena 10 £m
SLOVENSKI
1/.J.| ’U	salom IaK«	>r
Rudi Janhuba ^ '
za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račnn Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din
Nj.V. cesar Haile Selassie I. v Zagrebu In v Opatiji
Mn dohodih k zagrebški postaji so dssettisoči zbranih meščanov glavnega mesta LR Hrvatske nadvse prisrčno pozdravljali prihod etiopskega cesarja, izražajoč simpatije do prijateljske Etiopije — Razen zastopnikov javnega in političnega življenja Opatije, Reke in bližnjih krajev je tudi na postaji v Matuljah dočakala visokega gosta množica meščanov in turistov z opatijske riviere
ZAGREB, 24. jul. (Tanjug) Davi ob 8.20 je Nj. cesarsko Velićansts’o Haile Selassie I. prispel s svojim spremstvom v Zagreb. Z etiopskim vladarjem je prispel tudi predsednik republike Josip Broz Tito. Prispeli so tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič s soprogo, državni sekretar za zunanje zadere Koča Popovič s soprogo, drž. sekretar za notranje zadeve Svetislav Stefanovič, generalni sekretar predsednika republike dr.
Jože Vilfan, načelnik protokola predsednika republike dr.
Sloven Smodlaka, jugoslovanski poslanik v Etiopiji Zdenko Stambuk in načelnik protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Pavle Beljanski.
Cesar Haile Selassie I. in predsednik republike Tito na svečanem kosilu, ki ga je priredil maršal Tito v Zveznem izvršnem sveto.
Od Beograda do Matuli
Prebivalstvo Hrvatske je vso pot navdušeno pozdravljalo etiopskega vladarja Haile Selassia L
Prihod vlaka na zagrebško postajo so pozdravili zvoki tafari koračnice in salve iz topov. Ko se je kompozicija ustavila, so stopili v vlak predsednik Sabora LR Hrvatske Vladimir Baka-rič, podpredsednika izvršnega «veta Sabora Ivan Krajačič in Božidar Maslarič, predsednik udskega odbora Zagreba Vc-teslav Holjevac in poveljnik za--ebške vojaške oblasti general-r.l polkovnik Kosta Nagy. Predsednik Sabora Vladimir Baka-in predsednik ljudskega od-jora Zagreba Večeslav Holjevac sta v imenu meščanov Zagreba zaželela visokemu gostu prisrčno dobrodošlico.
Nato sta Nj. cesarsko Veličanstvo Haile Selassie in predsednik republike Josip Broz Tito skopila na peron. Ko je godba zaigrala himni Etiopije in Ju-iavije, sta Nj. cesarsko Veli-mstvo v spremstvu adjutanta ; kovnika Makonnena Deneka in predsednik republike v stvu adjutanta generalne-ijorja Milana Zežlja pre-g;L ,a častni bataljon gardnega polka zagrebške garnizije. Pred-
sednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je nato predstavil Nj. Veličanstvu podpredsednika Sabora Nikolo Sekuliča In Karla Mrazoviča, predsednika republiškega zbora Sabora dr. Zlata-na Sremca, predsednika zbora proizvajalcev Josipa Cazija, sekretarja Sabora Stjepana Debeljaka, predsednike saborskih odborov Vicka Krstuloviča, Hinka Krizmana, Slavka Komarja in Veljka Drakuliča, člane izvršnega sveta Franja Gažija, Ivo Sarajčiča, Marina Cetiniča in Jura Iveziča, člane predsedstva glavnega odbora SZDL Hrvatske Mila Počučo in Dragutina Sailija, predsednika republiškega sveta sindikatov Hrvatske Marka Beliniča, predsednika mestnega odbora SZDL Zagreba, generale JLA in druge ugledne osebnosti.
Nato je skupina fantov in deklet v slavnostnih pionirskih oblekah izročila cvetje cesarju Haile Selassiju in predsedniku republike Josipu Brozu Titu ter cesarjevemu sinu princu Sahie Selassiju, cesarjevim vnukinjam
princesama Sabli in Sofiji De-sta.
V Zagrebu je bilo za prihod etiopskega vladarja velikansko zanimanje. Zagrebška železniška postaja je danes okrašena z zastavami obeh prijateljskih držav, državnimi grbi Etiopije in Jugoslavije, s cvetjem in zelenjem. Na dohodih so se zbrali meščani glavnega mesta Hrvatske in nadvse prisrčno pozdravili prihod etiopskega cesarja, izražajoč ljubezen do prijateljske Etiopije.
Okrog 9. ure sta Nj. cesarsko Veličanstvo Haile Selassie I. s spremstvom in predsednik republike Josip Broz Tito z visokimi državnimi funkcionarji zapustila glavno mesto Ljudske republike Hrvatske.
Z njima sta odpotovala tudi predsednik Sabora Hrvatske Vladimir Bakarič in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Ivan Krajačič.
Ko je posebni vlak odpeljal z zagrebške železniške postaje,
»o zagrmele topovske salve in slišalo se je prisrčno vzklikanje meščanov Zagreba cesarju Haile Selassiju, predsedniku Titu ln prijateljstvu obeh držav. Desettisoči navzočih so mahali z etiopskimi in jugoslovanskimi zastavicami. Etiopski vladar je dolgo z okna vagona odzdrav-ljal Zagrebčanom.
Opatija, 24. jul. (Tanjug) — Etiopski cesar Haile Selassie in predsednik Tito sta s spremstvom prispela danes popoldne na železniško postajo Matulje, od koder sta se z avtomobilom odpeljala proti opatijskemu pristanišču. Tu so visokega gosta In njegovo spremstvo sprejeli kontra admiral Mate Jerkovič, zastopniki javnega in političnega življenja Opatije, Reke in bližnjih krajev ter množica meščanov in turistov z opatijske riviere. Opatijska dekleta so s cvetjem posipala pot, kjer je stopal etiopski cesar.
Ko je pregledal častno četo mornarjev, sta etiopskega suverena pozdravila predsednik ljudskega odbora Reke Edo Jardaš in predsednik ljudskega odbora Opatije Ivica Gotič.
Točno ob 15. url je visoki etiopski gost po krajšem postanku v pristanišču, kjer so zbrani meščani navdušeno
vzklikali cesarju Hallu Selas-siu in predsedniku Titu, zapustil opatijsko pristanišče na jahti »Jadranka*. Jahti so se takoj pridružile enote JLA, spremljale pa so jo jadrnice. Se dolgo po odhodu jahte proti prionom je zbrano ljudstvo vzklikalo visokim gostom.
Split {e pripravljen na sprejem
Split, 24. juL Nikoli doslej ni bil tako okrašen z zastavami grbi, slavoloki in zelenjem kot te dni, ko se pripravlja na sprejem etiopskega cesarja Haila Selassia I. Posebno slovesno lice sta dobila pomol proletarskih brigad in obala mestnega pristanišča. Tudi asfaltirana cesta vzdolž obale na južni strani Marjana, kjer stoji vila »Dalmacija«, v kateri bosta bivala predsednik republike in njegov visoki gost, je okrašena.
Po vesteh iz Splita bosta prispela voditelja obeh držav v splitsko pristanišče na bojni ladji »Galeb.« Pred Splitom bodo vojne ladje Jugoslovanske vojne mornarice izkazale čast etiopskemu cesarju in predsedniku republike. Cesar si bo v Splitu ogledal kulturne in zgodovinske znamenitosti, med njimi Dioklecianovo pa-
lačo ln galerijo Ivana MeStro-
viča. Na čast etiopskemu cesarju bo v Splitu tudi parada brodovja Jugoslovanske vojne mornarice.
Beograd, 24. jul. (Tanjug). Po besedah člana zveznega izvršnega sveta Osmana Karabegovlča bo jugoslovansko-brazilska trgovinska zbornica, ki so jo ustanovili danes v Beogradu, prispevala za boljše gospodarsko sodelovanje In razumevanje med Jugoslavijo ln Brazilijo. Po tej zbornici bodo gospodarstveniki
Britanija pošilja v Egipt svojega ministra vojske
London, 24. jul. (Tanjug). Sklep britanske vlade, da bo poslala v Egipt ministra vojske Heada, razlagajo v Londonu kot odločen korak za rešitev anglo-egiptovskega spora. Prvič, od kar teko pogajanja za rešitev sueškega vprašanja, bo britanska vlada poslala v Kairo člana svoje vlade. Minister Anthony Head bo nadaljeval neuradne razgovore, ki ?o se bili začeli pred 14 dnevi. V Londonu menijo, da bo skupina konservativnih narodnih poslancev, ki se upira vladni politiki glede Egipta, povečala svojo delavnost glede na dejstvo, da se utegnejo pogajanja po odhodu ministra Heada v Kairo pospešiti. Skupina bo verjetno zahtevala sklicanje britanskega parlamenta med poletnimi počitnicami za primer, da bi se v pogajanjih z Egiptom sporazumeli v najvažnejših nerešenih vprašanjih.
Filipinska vlada bo priznala vladi Laosa in Kambodže
Manila, 24. Jul. (AFP) Filipinski minister za zunanje zadeve Carlos Garcia je izjavil danes na tiskovni konferenci, da bo njegova vlada v kratkem priznala vladi Laosa In Kambodže. Namerava priznati tudi Vietnam, sklep o ‘tem pa zahteva daljše proučevanje, Je izjavil
Garata.
Zagreb, 24. JuL (Tanjug). Vso pot od Beograda do Zagreba Je prebivalstvo Hrvatske prisrčno pozdravljalo etiopskega vladarja Haile Selassia in predsednika republike Josipa Broza Tita. V Dugem selu je bila na poslopju kolodvorske postaje napisana dobrodošlica v amharskem in našem jeziku. Medtem ko je vlak stal, je skupina kmetov pred vagonom visokega gosta izvajala hrvatske narodne plese, več sto kmetov pa je toplo pozdravljalo cesarja Halla Selassia in predsednika Tita. Na postajah, kjer se vlak ni dlje ustavljal, so prav tako povsod prisrčno sprejeli eti-opskegasuverena. Tako je prišlo v Sesvetah in Maksimiru na postajo več sto ljudi. Zlasti veličasten je bil pogled na predmestje Zagreba. Na oknih in strehah hiš je bilo polno ljudi, uHce pa so so bile
obeh držav lahko tesneje sodelovali pri iskanju vseh možnosti zb zboljšanje zamenjave blaga med Jugoslavijo ln Brazilijo.
»Naše zveze z Brazilijo«, je dejal Osman Karabegovlč, »se razvijajo normalno. Pred kratkim Je bil podpisan trgovinski sporazum med obema državama. Zbornica, ki Jo danes ustanavljamo, bo skrbela za izvajanje tega trgovinskega sporazuma, ki pomeni velikanski napredek v zamenjavi blaga med Jugoslavijo ln Brazilijo.«
Osman Karabegovlč je na koncu dejal, da Je glavna naloga zbornice obveščati jugoslovanske gospodarstvenike o brazilskem tržišču ln njegovih zahtevah ter seznaniti brazilske izvoznike z možnostmi za prodajo brazilskega blaga v Jugoslaviji.
V Jugoslovansko-brazilski trgovinski zbornici Je doslej nad 40 jugoslovanskih podjetij, kt se zanimajo za zamenjavo z Brazilijo. Ustanovne skupščine so se udeležili državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič, generalni sekretar zvezne zbornice za zunanjo trgovino Ivan Barbalič ln zastopniki prizadetih podjetij. Na skupščini je bil navzoč tudi g. Alfredo Rainho Neves, tajnik brazilskega veleposlaništva v Beogradu.
Strta mofi upornikov v Burmi
New Delhi, 24. jul. (Tanjug). Po izjavi nekega burmanskega zastopnika so v zadnjih ofenzivnih akcijah burmanskih sil strli moč tujih in iz tujine podpiranih upornikov v Burmi. Vojaški krogi v Burmi so prepričani, je dejal burmanski zastopnik, da so sile tako Imenovanih »upornikov« znatno oslabljene ln ne pomenijo več resne nevarnosti za državo. — Burmanski uporniki to bili pred tremi leti zelo nevarni za mir te azijska država, _
polne meščanov, ki so mahali in vzklikali etiopskemu cesarju in predsedniku republi-llke.
Reka, 24. juL (Tanjug) Na poti med Zagrebom in Opatijo 30 etiopskega cesarja Haila Selassia in predsednika republike Josipa Broza Tita na vseh postajah slovesno sprejeli in pozdravili. Ljudstvo je čakalo na voditelja prijateljske države ne le na postajah, kjer je bil napovedan posta-
Podaljšanje trgovinskega sporazuma s Francijo
Beograd, 24. jul. (Tanjug). V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so danes izmenjali noto med Jugoslavijo in Francijo, s katero se podaljšuje za leto dni trgovinski sporazum med obema državama, ki je bil sklenjen 30. julija lani. V začetku oktobra letos naj bi obenem prišlo do sestanka mešane jugoslovansko-francoske komisije, na katerem bi obravnavali možnosti za nadaljno razširitev trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Francijo ter njenimi posestmi. V naslednjem gospodarskem letu se pričakuje pomembno povečanje blagovne izmenjave s cono francoskega franka.
Odhod jugoslovanske gospodarske delegacije v Trst
Beograd, 24. julija. (Tanjug) Nocoj odpotuje v Trst jugoslovanska gospodarska delegacija, ki bo 26. julija začela preliminarne razgovore s predstavniki ZVU v Trstu z namenom, da se sklene trgovinski In plačilni sporazum med Jugoslavijo in cono A STO. Razgovori bodo v Trstu, na dnevnem redu pa bodo tudi druga gospodarska vprašanj a.
Gronchi proti Fontani je vi struji
Rim, 24. jul. (Tanjug) Predsednik italijanske skupščine Gronchi je danes potrdil, da namerava organizirati svojo frakcijo v krščansko demokratski stranki. Tako bo ustanovil levo strujo, ki bo skušala v stranki zmanjšati vpliv Fanfanijeve struje in pritegniti njene člane. Razlika med Gronohijevo levo strujo in levo strujo Fanfanija je v tem, da zahteva Gronchi reformo buržoazno-liberalne države in razširitev vodilnih funkcij države v gospodarstvu, politika Fanfanijeve leve struje pa se zavzema za omejene social-no-ekonomske ukrepe v smislu zboljšanja socialnih in gospodarskih pogojev. Fanfani opira svojo smer na klerikalni ekskluzivizem, čigar namen je. s socialnimi ukrepi razbiti delavske organizacije in stranke, delavske množice pa pritegniti k integralni klerikalni stranki, ki naj bi na podlagi »katoliške vzajemnosti* spravila v sklad koristi raznih razredov. Gronchi opira nasprotno svojo politiko na zvezo krščanskih demokratov z delavskimi strankami in organi-
nek, pač pa tudi na manjših postajah, skozi katere je vozil vlak. Postajna in druga poslopja vzdolž vse proge so bila okrašena z etiopskimi in jugoslovanskimi zastavami, cvetjem in zelenjem.
Kakih 5.000 meščanov Karlovca je davi pozdravilo etiopskega cesarja Haila Selassia in predsednika naše republike. Suverena prijateljske Etiopije so prišli pozdravit zastopniki ljudske oblasti, člani delovnih kolektivov, oficirji in vojaki JLA ter številni meščani. Skupina pionirjev v belih 'oblekah je izročila cvetje cesarju, ki je s predsednikom republike prišel na okno vagona in odzdravljal zbranim meščanom.
Topel sprejem so priredili etiopskemu vladarju in predsedniku republike tudi v Ogulinu. Medtem ko je vlak stal, so meščani Ogulina vzklikali šefoma obeh držav in prijateljstvu me-d Etiopijo in Jugoslavijo.
Na postaji Srpske Moravice je bil etiopski suveren izredno ganjen nad prisrčnim sprejemom, ki so mu ga priredili prebivalci tega malega kraja v Gorskem Kotaru. Cesarju, predsedniku republike in članom cesarske rodbine so pionirji izročili šepke cvetja in izvedli glasbeni program, kar je visoki gost pozdravil zadovoljno in zelo razpoložen.
Tudi kmetje iz Skrijeva in meščani Sušaka in Reke so priredili etiopskemu cesarju in predsedniku republike topel sprejem. Na Reki je visoke goste čakalo okrog 10.000 meščanov. Dokler je vlak stal, so množice vzklikale etiopskemu vladarju in predsedniku Titu. Vse hiše na Reki so bile okrašene z etiopskimi in našimi državnimi zastavami.
Stane Kavčič, sekretar Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je napisal za današnjo številko našega lista pomemben članek o komunah, na katerega bralce posebej opozarjamo.
Članek je na 5. strani.
VREME
Napoved za nedeljo: Lepo vreme, čez dan delno oblačno. Temperatura ponoči med 9 in 13, na Primorskem okoli 16, čez dan temperatura do 290 c. Zjutraj po kotlinah rahla megla.
Čestitke «b Dnevu vstaje slovenskega naroda
Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda je prejel predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko naslednje
čestitke:
Najprisrčneje čestitam Vam in preko Vas vsemu slovenskemu narodu k Dnevu vstaje, zgodovinskemu prazniku 22. Julija, z željo, da bi v bratski skupnosti z ostalimi narodi Jugoslavije tudi v bodoče deiali z največjim uspehom pri ustvarjanju boljše sedanjosti in bodočnosti naše socialistične države. Zgodovinski dnevi vstaje, ki jih vsako leto proslavljajo narodi posameznih republik, nas vedno živo spominjajo na težke čase bojev, na padle heroje in žrtve, ki so jih dali naši narodi za svoje novo življenje, ter vedno krepkeje poudarjajo pomen onih velikih pridobitev, ki so iz naših narodov in države ustvarili enotno monolitno celoto.
Smrt fašizmu — svobodo narodni
JOSIP BROZ - TITO
*
Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda ln desetletnici I. zasedanja Narodnoosvobodilnega sveta Slovenije pošiljam Vam in slovenskemu narodu v imenu Ljudske skupščine Srbije in v svojem osebnem najtoplejše čestitke kakor tudi najiskrenejše želje za nadaljnje uspehe na borbeni poti graditve socializma in krepitve naše skupne socialistične domovine.
PETAR STAMBOLIČ, predsednik Ljudske skupščine LR Srbije •
V imenu črnogorskega ljudstva, Ljudske skupščine ln v svojem imenu čestitam k Dnevu vstaje slovenskega naroda a željo za napredek in blaginjo Ljudske republike Slovenija.
BLAZO JOVANOVIČ,
predsednik Ljudske skupščine LR Crne gore
Čestitke so poslali tudi Jugoslovansko društvo »Edinoat«
v Heerlerneide v Holandiji, sindikalna podružnica tovarne De Langlade v Kopru ter borci, podoficirji ln oficirji I- tankovske brigade, kakor tudi mnogi drugi.
Etiopski vladar v tovarni težkih orodnih strojev »Iv5 Leta MMfe • Mmnfta
Visoki etiopski gost pred vojnim muzejem JLA
Ustanovitev	jugosl
brazilske trgovinske zbornice
I str. J SLOVENSKI POfiOCEVALEC l St. m- — 23- julija 1954
Načrt plana za leto 1955, je tesno povezan z izpolnitvijo osnovnih postavk letošnjega družbenega plana
Beograd, 24. jul. Pod pred-V -»-‘vom tovariša Milentija Popoviča, predsednika odbora ra narodno gospodarstvo zveznega zbora, je bila danes skupna seja odborov za narodno gospodarstvo obeh zborov. Na tej seji je direktor Zavoda za planiranj Sergej Kraigher članom odborov obrazložil načrt družbenega plana za leto 1955.
Po obrazložitvi tovariša Kraigherja je ljudski poslanec Ra-dlvoje Davidovič zahteval pojasnilo glede priporočila odbora za narodno gospodarstvo zveznega zbora v zvezi z vpraša-
njem proizvodnje električne energije in njene cene v naših republikah. Predsednik zvezne ljudske skupščine tov. Moša Pi-jade pa je zahteval pojasnilo, ali Zavod za planiranje pripravlja perspektivni plan razvoja našega gospodarstva. Poudaril je, da je nujno potrebno izdelati perspektivni plan za nekaj let naprej. Tovariš Kraigher je v odgovoru tov. Moši Pijadu poudaril, da je izdelava perspektivnega plana glavna naloga Zavoda za planiranje in da so že Izdelani perspektivni načrti za razvoj industrije, prometa in
kmetijstva. Na teh perspektivnih načrtih sloni že letošnji družbeni plan, kakor tudi načrt plana za naslednje leto. Vendar Zavod doslej ni imel možnosti, da te perspektivne plane poveže v celoto. To mu bo verjetno uspelo do jeseni.
Po skupni seji sta imela oba zbora še posebni seji, na katerih sta se dogovorila za bodoče delo. Pričakujejo, da se bo septembra pričela pazprava o družbenem planu za 1955. leto, še pred tem pa bo družbeni plan dan v javno razpravo.
Obrazložitev predsednika Zavoda za gospodarsko planiranje Sergeja Kraigherja
V1.1955 smemo pričakovati, da se bo skupni družbeni proizvod povečal za 8.2 «f glede na leto 1954 oziroma za 13.6% glede na leto 1953, narodni dohodek pa za 8.3% v primerjavi z letom 1954 oziroma za 11.5% v primerjavi z letom 1953. — Tako je rečeno v obrazložitvi Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje predloga družbenega plana za leto 1955, ki jo je dal na današnji skupni seji odborov za gospodarstvo obeh zborov zvezne ljudske skupščine direktor zavoda Sergej Kraigher. V okviru takšnega povečanja narodnega dohodka, je nadaljeval Sergej Kraigher, se poveča potrošni sklad za 6.4%, presežno delo pa za 9.7%. Obenem s povečanjem družbenega proizvoda se bodo obdržali v njegovem formiranju, s tem pa tudi v nje-
govi razdelitvi, podobni odnosi kakor v letu 1954, samo da na višji ravni. Na prebivalca znese povečanje skupnega družbenega proizvoda 6.4% v odnosu na leto 1954 oziroma 9.9% v odnosu na leto 1953.
Pri takšnem gibanju skupnega družbenega proizvoda narašča industrijska proizvodnja hitreje (za 15.1% v primerjavi z letom 1954 oziroma za 31.4% v prir mer javi z letom 1953) od kmetijske proizvodnje, katere skupni družbeni proizvod se bo povečal za 4% v primerjavi z letom 1954 oziroma za 2.9% v primerjavi z letom 1953 kot letom nadpovprečne letine. Vendar predstavlja ta razmeroma manjši porast še vedno okrog 13 odstotno povečanje v odnosu na petletno povprečje razdobja 1947—1951.
Hitrejše naraščanje proizvodnje potresnega blaga in pomembnejši dvig kmetijske proizvodnje
Za gibanje skupne proizvodnje v naslednjem letu, kakor ga določa prvi načrt, sta značilni predvsem dve tendenci. Proizvodnja temeljne industrije se \-eča še naprej, vendar je za predelovalno industrijo značilno, da narašča vrednost njene proizvodnje hitreje kakor v letih pred tem. Ce primerjamo proizvodnjo delovnega orodja (sredstev za delo) v letu 1954 s to proizvodnjo v letu 1953, vidimo, da se poveča za 24.7%, v letu 1955 glede na leto 1954 pa za 9%. Glede proizvodnje potroš-nega blaga v istem času vidimo, da znaša v letu 1954 glede na leto 1953 za 9.9% več, v letu 1955 pa se bo v primerjavi z letom 1954 ta proizvodnja povečala za 17.3%. Hitrost, s katero narašča proizvodnja reprodukcijskega materiala, ostane malone ista, namreč okrog 16%.
Druga značilnost predloga družbenega plana za leto 1955 je v tem, da je v prihodnjem letu predviden prvi pomembnejši dvig kmetijske proizvodnje, dvig ki ga v pogojih novega gospodarskega sistema omogočajo uspehi, ki smo jih doslej dosegli v industrijski graditvi, in ukrepi, ki so predviđeni za napredek kmetijske proizvodnje.
V nadaljnji obrazložitvi je Sergej Kraigher dejal, da je Zvezni zavod za gospodarsko planiranje načrt plana že poslal zveznemu izvršnemu svetu, da ga ta pošlje ljudski skupščini s priporočilom, naj o njem razpravljata njena gospodarska odbora. Ta načrt plana bo samo osnova za izdelavo končnega predloga družbenega plana za prihodnje leto, ki ga bo zvezni izvršni svet predložil ljudski skupščini.
2e v samem začetku Je Sergej Kraigher poudaril, da je tako glede gibanja materialne proizvodnje kakor tudi glede izvoza in investicij načrt plana za prihodnje leto tesno povezan z izpolnitvijo osnovnih postavk za leto 1954. Ta načrt predstavlja nadaljnje razvijanje gospodarske politike, ki se izvaja letos. Do določenih sprememb je prišlo v načrtu plana, kar se tiče te politike, samo tam, kjer zahtevajo
takšne določene spremembe materialni pogoji, kakor tudi na tistih področjih, glede katerih so že dosedanje letošnje izkušnje pokazale, da so spremembe nujne.
Letošnji obseg proizvodnje in nove tovarne — izhodiščni točki za prihodnje leto
Direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje je poudaril dve stvari. Prva izhodiščna točka je fizični obseg industrijske proizvodnje, ki ga bomo dosegli v letošnjem, to je 1954. letu. Glede na gibanje industrijske proizvodnje v prvih letošnjih petih mesecih in glede na dinamiko proizvodnje v teh mesecih smemo pričakovati, da bomo letos dosegli industrijsko proizvodnjo, ki bo za 14.2% večja od te proizvodnje v letu 1953. To predvideno povečanje bo, po vsem sodeč, nekoliko nižje, kakor je bilo planirano v planu za leto 1954, in sicer v glavnem zato, ker najbrže ne bo mogoče v celoti nadoknaditi zaostankov v proizvodnji, do katerih je prišlo zaradi vremenskih neprilik in zmanjšane proizvodnje elek-troenergije v prvih mesecih letošnjega leta; na to bo delno vplival tudi zapozneli začetek obratovanja nekaterih novih industrijskih zmogljivosti, kar pa je zopet posledica delno zakasnelih gradbenih del in zakasnele dobave opreme iz domače proizvodnje, delno pa posledica dejstva, da nismo mogli plačati opreme, naročene iz inozemstva.
Druga izhodiščna točka za predvideno povečanje proizvodnje je začetek obratovanja novih industrijskih zmogljivosti, s čimer smemo računati v letu 1955 po že opravljenem preizkusnem obratovanju in boljšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. S tem so dani pogoji, da se v prihodnjem letu poveča proizvodnja glede na leto 1953 v črni metalurgiji za 18%, v proizvodnji in predelavi nafte za 61.6%, v proizvodnji in predelavi premoga za 20.8%, v elek-troenergiji za 29.9%, v proizvodnji in predelavi nekovin za 50%, v elektroindustriji za 46% in v kemični industriji za 68%.
V obrazložitvi načrta plana za prihodnje leto se nato poudarja, da bo mogoče predvideno povečanje skupne proizvodnje in njene realizacije doseči tudi z določenimi gospodarskimi ukrepi, pa tudi s prilagoditvijo določenih gospodarskih instrumentov na vseh gospodarskih področjih, zlasti pa na področju Industrije in kmetijstva.
Na področju industrijske proizvodnje je treba s takimi ukrepi doseči boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti, in sicer zlasti v strojegradnji z nabavo inozemskih licenc, s kooperacijo i inozemskimi podjetji, z nap »'kom domače proizvodnje in z boljšim sodelovanjem poletij. Z večjim uporabljanjem amortizacije je treba ustvariti širšo materialno osnovo za postopno obnovo in rekonstrukcijo v podjetjih in gospodarskih panogah, katerih strojni park je izrabljen. S tem boljo take gospodarske panoge po-
industrije in da so v ta namen določene v okviru spiošne kvote za industrijo in rudarstvo posebna sredstva za gradbeništvo. Za to gospodarsko vejo je predvideno tudi povečanje amortizacije in njenega izkoriščanja.
Kljub vedno večjim potrebam našega prometa, je bil zavod prisiljen, določiti za prihodnje leto sredstva, ki so manjša od sredstev v letošnjem letu. Da bi se ta pomanjkljivost omilila, predlaga načrt plana večje izkoriščanje vplačane amortizacije v vseh vejah prometa, zlasti na železnicah, in ukrep, da se oproste zveznega davka na dobiček tudi podjetja za cestni in rečni promet; s tem bi dobila ta podjetja 50% ustvarjenega dobička za svoje investicijske sklade.
V skladu s pričakovanim povečanjem kupnih fondov prebivalstva, kakor tudi s povečanjem blagovnih fondov, se pričakuje v prihodnjem letu povečanje prometa v trgovini in sicer tako po vrednosti kakor tudi po fizičnem obsegu. V trgovini se izvajajo
letos pomembni ukrepi, ki jih Je predpisala zvezna uredba ob pričetku leta. Izmed njih so najvažnejši reorganizacija mreže po načelu samostojnih prodajaln ter formiranje plačilnega sklada prodajaln ter trgovskih podjetij na osnovi ustvarjenega prometa. S temi ukrepi bomo onemogočili organizacijski monopolizem na našem tržišču — ta Je bil precej močno razvit, razen tega pa si bo trgovina bolj prizadevala za čim večji promet; čim večja razlika v ceni ne bo zanjo nič več privlačna. Podobna reorganizacija bo izvedena tudi v gostinstvu in obrtništvu, kjer se pričakuje nagel razvoj v prihodnjem letu z ureditvijo vfste vprašanj s posebnimi predpisi, kakor tudi s pomembnimi izpre-membami v davčni politiki. Na podlagi pričakovanega povečanja proizvodnje ter celotne gospodarske delavnosti, kakor tudi glede na število zaposlenih v prvih 5 mesecih tega leta, se pričakuje v prihodnjem letu povečanje zaposlenosti v gospodarstvu za 150.000 oseb, od česar bo odpadlo na industrijo okoli
64.000,	na gradbeništvo pa okoli
8.000.
Zmanjšanje industrijskih investicij od 66.4% na 52%
Izvoz — osrednje vprašanje naše plačilne bilance
Gospodarski ukrepi za izpolnitev nalog v
prihodnjem letu	Stale sposobne ,da še naprej po-
večajo svojo proizvodnjo, da zmanjšajo proizvodne stroške in Izboljšajo kvaliteto izdelkov.
Diferenciranje obresti na o-snovna sredstva po panogah oziroma vrstah proizvodnje bo ustvarilo ugodnejše pogoje za bolj elastično prilagajanje teh panog tržnim pogojem. To velja zlasti za temeljno industrijo in za industrijo gradbenega materiala, za živilsko in grafično Industrijo. Da bi se ohranila urejenost in stabilizacija tržišča, predlaga načrt plana za leto 1955, da ostanejo v veljavi predpisi o maksimiranih cenah deficitnih proizvodov in ključnih surovin, kjer so proizvajalci v monopolnem položaju. Kar se tiče zunanje trgovine in deviznega režima, so ukrepi in instrumenti takšni, da dajo podjetjem kar največjo vzpodbudo za to, da usmerjajo svojo proizvodnjo v izvoz in jc prilagajajo potrebam inozemskih tržišč. Na drugi strani so W ukrepi takšni, da preprečijo ves uvoz,
ki ni neobhodno potreben, z namenom, da bi mogli koristneje uporabiti predvidena devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala.
Povečanje kmetijske proizvodnje v načrtu plana za leto 1955 ima svoje realne družbene osnove v povečanem interesu kmetov za proizvodnjo in trg. To je posledica novega gospodarskega sistema in vse bolj urejenih odnosov na vasi, ki smo jih dosegli v zadnjih dveh letih. Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje temelji tudi na povečani industrijski proizvodnji, ki bo sposobna dati kmetom več in več reprodukcijskega in investicijskega materiala. Glede na vse to smemo v naslednjih letih računati s pomembnim zmanjšanjem uvoza živil, ki bo potreben, dokler pač ne bo naše kmetijstvo sposobno, samo kriti potrebe prehrane v državi. Obenem s tem smemo računati, da se bodo povečale količine kmečkih pridelkov za izvoz.
V ta namen so predvidena
nadaljnja sredstva, ki so potrebna za uresničenje že zelo širokega sistema agrotehničnih ukrepov za dvig hektarskih donosov. Eden izmed teh osnovnih ukrepov je povečana potrošnja umetnih gnojil, dalje večja uporaba mehanizacije in večja skrb za proizvodnjo in uporabo izbranih semen, za selekcijo živine itd. V ta namen je v načrtu plana predviden regres v znesku 13.8 milijard dinarjev.
Med ukrepi za ureditev tržišča in cen kmečkih pridelkov je treba na prvem mestu poudariti sistem kontrahiranja, ki bo imel za posledico ne samo stabilnost cen kmečkih pridelkov in enakomernejši promet, temveč bo tudi pospešil uporabo agrotehničnih ukrepov. Med pomemb-niihi novimi ukrepi, ki so glede tega v planu za prihodnje leto, je treba omeniti liberalizi-ranje načina kontrahiranja in odkupa žit, liberalizirani e, ki bo v tem, da bodo pooblaščena odkupna podjetja in mlini lahko sklepali pogodbe za odkup žita in ga odkupovali po vsem ozemlju FLRJ, pri čemer se bodo lahko obenem poslužili prevozne tarife s popustom. To velja tudi za Industrijske kulture. V namenu, da se preprečijo špekulacije, predvideva načrt plana pooblastilo zveznemu izvršnemu svetu, da določi najvišje dopustne cene za določene kmečke pridelke. Glede cen nasploh je predvidena nekoliko večja korekcija samo pri ceni za koruzo, za nekatere oljne rastline in za pitane svinje. Tudi precejšnje povečanje investicijskih kreditov za kmetijstvo v okviru splošnega investicijskega sklada bo pomemben element v nadaljnjem prizadevanju za napredek kmetijstva.
Glede na stanje naših gozdov se bo še naprej omejevala in zmanjševala sečnja v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, proces torej, ki ga izvajamo sistematično zlasti od leta 1953 dalje. S tem v zvezi so predvidena tudi nekatera določena pooblastila ljudskim republikam.
Man) za tovarne, več za stanovanja in družbeni standard
V nadaljnji obrazložitvi načrta družbenega plana za prihodnje leto je Sergej Kraigher poudaril kot značilno za gradbeništvo v letu 1955 izpremembo v strukturi gradbenih del. Z zmanjševanjem zveznih investicij v velike objekte kapitalne graditve prihaja namreč vse bolj do izraza stanovanjska graditev in povečanje družbenega standarda. Omenil je, da je v prihodnjem letu nameravana pomembna modernizacija gradbene
Glede na to, da je obseg naše blagovne izmenjave z inozemstvom, če ga primerjamo z možnostmi naše države, razmeroma majhen, predstavlja povečanje izvoza osrednje vprašanje naše plačilne bilance, pa tudi eno izmed osnovnih vprašanj našega gospodarstva. Načrt plana za prihodnje leto računa s povečanjem izvoza in nadaljnjimi izpremembami v njegovi strukturi, prav na podlagi kakovosti izdelkov. Izvoz industrijskih izdelkov se bo predvidoma povečal za 16.4°/o (od 49 milijard v letošnjem letu na 57 in pol milijarde din v prihodnjem letu), izvoz kmetijskih pridelkov pa za 17% (od 25.1 milijard v letošnjem letu n a29.4 milijarde din v prihodnjem letu). Kar se tiče instrumentov za reguliranje zunanjetrgovinskega in deviznega režima v prihodnjem letu, pripravlja posebna komisija predloge in načrte predpisov, ki bi se morali uporabljati že v četrtem tromesečju tega leta, da bi se omogočil normalen prehod na novo plansko leto.
V obrazložitvi se za tem poudarja, da se pričakuje v prihodnjem letu povečanje potrošnje in siceT na podlagi pričakovanega povečanja proizvodnje industrijskega blaga za široko potrošnjo ter povečanja tržnih presežkov kmetijske proizvod-
nje. To bo omogočilo tudi lz-premembe v strukturi potrošnje: povečala se bo zlasti potrošnja Industrijskega blaga. Vzporedno s povečanjem fondov potrošnega blaga se pričakuje tudi povečanje kupnih fondov prebivalstva. Po načrtu plana se bodo povečali plačilni sklad in drugi osebni prejemki za približno 33 milijard dinarjev. V tem se bo plačilni sklad v gospodarstvu povečal za 16.8%.
Zatem se je Sergej Kraigher bavil z razdelitvijo notranjih družbenih sredstev in je s tem v zvezi poudaril naslednje značilne momente: amortizacija se bo v letu 1955 povečala za 10 milijard din (na 133 milijard 740 milijonov dinarjev), predvsem na račun novih objektov, ki bodo začeli obratovati.
Kakor letos se tudi prihodnje leto s posebnimi predpisi ume-juje uporabljanje amortizacije in sicer za znesek pribižno 38 milijard, torej za toliko, kakor letos in sicer za finansiranj e investicij iz splošnega investicijskega sklada. Enaka omejitev amortizacije ob istočasnem povečanju njene skupne vsote omogoča, da se Izkoriščanje amortizacije v podjetjih v naslednjem letu poveča in da se izboljšajo pogoji za redno vzdrževanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti.
Tudi v naslednjem letu so nameravane nadaljnje izpremem-be v trukturi investicij. Na račun Investicij za stanovanjsko graditev in družbeni standard se zmanjšujejo bruto investicije v Industriji. V letu 1952 je odpadlo na industrijo od skupnih investicij še 66.4%, v prihodnjem letu pa bo znašala udeležba industrije na skupnih investicijah okrog 52%. V načrtu plana za prihodnje leto je v investicijski graditvi težišče na tem, da se zagotovijo sredstva za dograditev osnovnih objektov naše kapitalne graditve in za finansiranje investicij, ki so pomembne za vse jugoslovansko gospodarstvo v gospodarsko nerazvitih področjih. Nadalje bo popolnoma nemogoče graditi nove industrijske objekte izven plana iz sredstev splošnega investicijskega sklada. Med drugim je za industrijo za konzerviranje in predelavo kmetijskih pridelkov določena vsota 7 milijard 800 milijonov din, to je nad 1 milijardo več, kakor v letošnjem letu. Za kmetijstvo je določena vsota 16 milijard din, torej za približno 2 milijardi več. Iz te vsote se iz-
ločita dve in pol milijarde din za kreditiranje privatnih kmetov in to po letos veljavnih predpisih. Kar se tiče sistema kreditiranja investicij, se obdrži še nadalje sistem natečaja na podlagi najugodnejše ponudbe, tako glede na ponujeno obrest-stno mero, kakor tudi glede na odplačilne roke.
Sergej Kraigher se Je za tem ustavil ob nekaterih številkah iz skupne potrošnje, kakor jo predvideva načrt družbenega plana. V zvezi s tem je navedel, da se bodo povečali družbeni fondi in investicije od 768.300 milijonov din v letu 1954 na 795.395 milijonov din v prihodnjem letu ali za 3.4%. V okviru te skupne potrošnje odpade na izdatke zveze in splošni investicijski sklad nad 53%, kar ustreza približno odnosu, ki je določen tudi za letošnje leto. V razdelitvi sredstev je določeno, da sodelujeta tudi ljudski republiki Makedonija in Crna gora 100 odstotno na zveznem davku na dobiček, Srbija 20%, Besna in Hercegovina pa s 24%. Makedoniji in Crni gori se odstopa ves znesek zveznega davka na dobiček, in sicer zato, ker prejemata dotacije iz zveznih proračunskih sredstev.
Svobodnejše določanje plač v gospodarskih organizacijah
Na koncu je direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Sergej Kraigher posebej omenil novi način razdelitve dohodkov in formiranja plačilnega sklada, ki se pričakujeta v prihodnjem letu, 2e pri postavljanju plana za to leto, je dejal ob tej, priliki Sergej Kraigher, je bilo opozorjeno na to, da instrumenti, s katerimi se ureja razdelitev dohodkov in formiranja plačilnega sklada, ne zadovoljujejo v celoti in sicer predvsem zaradi dveh razlogov: 1. vse premočan je administrativni vpliv na formiranje plačilnega sklada, pri čemer obstoječi sistem obrač. plač ne vzpodbuja proizvajalcev k povečanju proizvodnosti dela, in 2. sedanji sistem proporčnega obdavčenja dobička po Zvezi ne more uspešno rešiti vprašanja večjih razlik v dobičku med posameznimi podjetji, kakor tudi ne med posameznimi komunami. Sporočil je ljudskim poslancem, da so bile doslej letos opravljene obsežne analize, da se ugotovi učinkovitost instrumentov gospodarskega sistema in da so na podlagi doseženih rezultatov prišli do tega, da je treba v prihodnjem letu izpreme-
a
; Omejevanje gospodarskega
razvoja koroških Slovencev
Celovec, 24. jul. (Tanjug) — Avstrijsko ministrstvo za trgovino in obnovo je že drugič odklonilo prošnjo Slovenske kmečke zveze v Celovcu za uvoz gradbenega materiala, ki gi je podarila Glavna zadružna zveza LR Slovenije za popravilo slovenske kmetijske šole v Podravljah. Glede na to so okrajni odbori Slovenske kmečke zveze na Koroškem poslali ministrstvu protestno brzojavko, pokrajinska svetnika te organizacije Janko Ogris in Tomaž Dupelnik pa sta pri neki priložnosti prosila zveznega kanclerja Raaba, naj bi posredoval v tej zadevi. V pismu izražata zastopnika Slovenske kmečke zveze ogorčenje zaradi zavrnitve prošnje in opozarjata, da ministrstvo
Nad 8 milijard dinarjev izvoza iz Hrvatske
Po podatkih državnega sekretariata za gospodarstvo ie dosegel izvoz iz Hrvatske v letošnjem pr-vm polletju vrednost nad osem milijard 100 milijonov dinarjev, kar pomeni, da se je izvoz v primerjavi z vrednostjo izvoza v istem razdobju lani povečal za 21 odstotkov. Izvoz kmečkih pridelkov se je povečal za 71 odstotkov, izvoz industrijskih izdelkov za 9 odstotkov, izvoz gozdarstva pa za 2 odstotka. Od industrijskih panog se je izvoz najbolj povečal pri metalni, usnjarski in elektroindustriji. Izvoz tekstilnih izdelkov je dosegel v letošnjem prvem polletju rekordni znesek nad pol milijarde dinarjev, medtem ko je lani v istem času znašal ta izvoz komaj 250 milijonov dinarjev. Kemična industriji Hrvatske je izvozila v tem času izdelkov v vrednosti nad 400 milijonov dinarjev ali za 35 milijonov dinarjev več, kakor lani vse leto.
Anliperonospoma služba
Poročilo za dne 23. julija 1954.
Srednje dnevne temperature so »e gibale med 19.3 v Mariboru ln I Turski Soboti ter 23.6“ C v Vipol-žah; relativna vlaga med 69% v Jarenlni in 83% v Svečini. Padavine so bile le na Štajerskem, kjer jih Je padlo največ v Jare-ninl 12.70 c.
Napoved: ZaenkTat Je pričakovati ponoven poja’' peronospore samo še v okolici Konjic in to v noči od 25. na 26. Julij.
Uprava hidrometeorološke službe, Kmet. raziskovalni in kontr. zavod
za kmetijstvo in gozdarstvo doslej ni dalo nikake pomoči slovenski kmetijski šoli v Podravljah.
V protestnih pismih, ki so jih poslali kanclerju Raabu, pokrajinskemu glavarju We-deniggu in ministroma za tr-
govino in obnovo ter kmetijstvo in gozdarstvo, poudarjajo zastopniki Slovenske kmečke zveze, da pomeni tako stališče oblasti omejevanje kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske manjšine na Koroškem.
Poplave v predmestjih Osijeka in Vukovarja
Osijek, 24. jul. Po poplavi naselja Tvrdjavice, v katero je prodrla podzemeljska voda, visoka do 2 m, so danes izpraznili tudi drugo osiješko predmestje Podravlje, ki ima okoli 130 hiš. Popoldne je Drava pri tem predmestju dosegla višino 472 cm nad normalnim vodnim stanjem, tako da je na nekaterih krajih že presegla obrambni nasip in začela prodirati v Podravlje. Mnogoštevilni prebivalci in vojaki povišujejo nasip z vrečami, napolnjenimi z zemljo.
Deset ulic z mestno tržnico v Vukovaru je že pod naraslo vodo Donave skupno s približno 300 hišami, iz katerih so
PRVENSTVO SLOVENIJE V
Šahu
Kokolova in Ostrčeva — zmagovalki
V zadnjem kolu ženskega prvenstva so bili zabeleženi tile
rezultati:
Štekar-Kokol 1:0, Svarcer-Puc remi, Primec-Lenarčič 0:1, Osterc - Koren remi in Lorenz -Korban 1:0.
Prekinjene partije:	Kokol -
Osterc 1:0, Kokol-Lorenz 1:0, Puc-Kokol remi, Korban - Puc 1:0.
Končni vrstni red: Kokol In Osterc po 7, Stekar, Korban in Puc po 6, Koren 4, Lenarčič 3, Lorenz in Svarcer po 2,5 in Primec 1 točko.
Šahovska zveza Slovenije je včeraj prijavila naslednje igralce za zvezne polfinalne turnirje: Puca, Groska, Guzela, Šiško, Vospernika, Longerja in Kržišnika. Zaradi izpitov so odpovedali udeležbo Trampuž, Filipovič in Z. Gabrovšek, Preinfalk pa je službeno zadržan.
morali preseliti prebivalstvo. Podzemeljska donavska voda je prodrla tudi v vasi Draž in Kopačevo. S črpalkami črpajo razlito vodo iz teh vasi ter jo vračajo v strugo Donava Pri obrambi pred poplavo je danes delalo okoli 3000 ljudi, med njimi tudi večje število pripadnikov JLA. Njihovo požrtvovalno delo je preprečilo, da podzemeljska voda iz donavske struge ni zavzela širši in katastrofalen razmah.
Na naslov Jadranske linijske plovbe
Direktne motorne ladje (brza pruga), Id vozijo od Reke do Zadra, Splita in Dubrovnika. imajo največ potnikov iz Slovenije in Hrvatske in šele za njimi pridejo gostje iz Srbije in drugih republik. Vsi ti potniki prihajajo večinoma z jutranjimi ali opoldanskimi vlaki, in begajo z vso prtljago po mestu in čakajo z njo do odhoda parnikov. Mar res ni mogoče, da bi prevzela »Jadranska linijska plovba,« še preden odplujejo njene ladje, vsaj prtljago teh turistov?
M. B.
niti sistem razdelitve dobička In formiranja plačilnega sklada. Namreč, na mesto dosedanjega proporčnega obdavčevanja se je pokazalo kot ugodnejše, da se uvede sistem progresivnega obdavčevanja dobička. S progresivnim obdavčenjem bi učinkoviteje vplivali na to, da se omilijo razlike, ki obstojajo pri dobičkih posameznih podjetij in ki jih ostali ekonomski instrumenti (obresti na osnovna sredstva in davek na promet) niso mogli učinkoviteje omiliti. Kar se tiče plačilnega sklada, je predvideno bolj gibčno formiranje tega fonda v gospodarskih organizacijah samih. Namesto sistema obračunskih piač in omejevanja nivoja plačilnega sklada, ki ga je predpisovala Zveza, je nameravano, da formira podjetje svoj plačilni sklad iz tistega dela ustvarjenega dohodl:a, ki mu pripada po plačilu vseh obveznosti do družbene skupnosti, in sicer na podlagi veljavnega tarifnega pravilnika. Ljudski odbori, ki jim pač ne more biti vseeno, kakšni so plačilni skladi v podjetjih na njihovih področjih, naj bi bili poblaščeni, da odobravajo tarifne pravilnike podjetij in določajo lestvico, ki bi omejevala povečanje plač nad stopnje, ki so določene z odobrenimi tarifnimi pravilniki.
To sta dve osnovni izpre-membi, ki sta bili izvršeni glede na sistem, kakršen se sedaj •uporablja. Njihov namen je, da se zagotovi čim večje zanimanje podjetij za rezultate proizvodnje, kakor tudi, da se omogoči proporc glede sklada skupnih plač v našem gospodarstvu.
Ko je podal to obrazložitev ljudskim poslancem — članom gospodarskih odborov ljudske skupščine, je direktor zveznega Zavoda za planiranje Sergej Kaigher dejal, da omogoča načrt plana za leto 1955, ki ga je predložil v tem roku, popolnejše razpravljanje o postavkah plana in ekonomskih instrumentih, kakor tudi pravočasno sprejetje družbenih planov.
DEVIZNI TEČAJI
Na Dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 23. julija zaključki po naslednjih tečajih:
USA dolar 942 (941.09, 941.15, 213.72); ancl. funt 24%.19	(2466.19,	2466.61,
193.64); D M 20025.24 (20025.24, 20024.56, 1S0.34); belg. irank — (1S00.54, 1S00.41, 200.07); franc, frank 268.49	(268.49,
268.57, 213.35); ki ir. 5vic. frank 1SS24.G8 (18825.06, 18829.25, 174.46); ital. lira — (141.94, 142.74, 197.37); Lit STO — (141.12. 142, 195.S3); holand. forint — (22536.98, 22537.15, 185.47»; Šved. kr. — (16602.17, 16646.19, 187.05); egipt. funt — (1930, 19S0, 129.84); obr. dolar Avstr. 847 (847. 847, 182.33); obr. dolar Danska — (733.27, 733.27, 143.09); obr. dolar Grčija — (743.30, 743.51, 147.84); obr. dolar Turčij». (633.69, 633.93, 111.31); obr. dcL-r Brazil. — (655, 667, 122.33); Lii Gorica 107 (107, 107, 122.92).
Opomba: številke v oklepaju pomenijo: 1. število prehodui srednji tečaj FLRJ, 2. število srednji tečaj FLRJ, 3. število ažio v ■/«, črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani.
Situacija:	Promet majhen, edini
večji zaključki v nemških markah, avstrijskih in turških obrač. dolarjih. Nepokrito povpraševanje je ostalo v ameriških dolarjih, angleških funtih, nemških markah, italijanskih lirah, holandskih forintih ter v večjih zneskih -v vseh obrač dolarjih. V Ljubljani so se tečaji formirali na podlagi zadnjih srednjih tečajev, edino^ turški obrač. dolar je bil za nekaj dinarjev višji.
• •••••*••• •«•••»•«.
Vsem delovnim udeležili ali kakor
ljudem, ki so se koli sodelovali pri proslavi desete obletnice ustanovitve I. Tankovske brigade, se njeni borci, podoficirji in oficirji tovariško zahvaljujejo in čestitajo k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva.
Borci, podoficirji in oficirji L Tankovske brigade
*«•••••+• ••»••••* ••
_ 'p> M 00^0^1
ov
Indokltafskl sporazu In Združeni narodi
m
?
Absurdna
politika
Predsednik francoske vlade je pred Narodno skupščino po razpravi o rezultatih ženevske konference dobil več glasov kot pred mesecem ob investituri. Samo 16 poslancev je glasovalo proti! Ta uspeh pove dovolj o razpoloženju v pariškem parlamentu, se bolj pa o vzdušju med francosko javnostjo, o čemer dovolj zgovorno pričajo članki v francoskem tisku.
Razprava pred Narodno skupščino pa je imela tudi svojo zelo zanimivo plat. Proti očitnemu uspehu Mendes-Francea, ki je dosegel v 2enevi pravzaprav več, kakor so mnogi pričakovali, je nastopil degaulovski disident Frede-ric Dupont in to večinoma z netočnimi argumenti, za njim pa je sprožil oster napad na predsednika vlade bivši zunanji minister Georges Bidault.
V	številnih povojnih francoskih vladah je Georges Bidault skoraj vedno zavzemal položaj zunanjega ministra. Ta resor je že po »naravi stvari* moral pripasti katoliškemu ljudsko-republikanskemu gibanju. Zato lahko rečemo, da je bila l’Sa francoska povojna politika plod prizadevanj in nazorov enega samega človeka in njegove stranke.
Ko je Georges Bidault napadel Mendes-Francea, v njegovih besedah ni izzvenela samo osebna užaljenost, pač pa je bil to izpad v imenu tiste skupine ljudi, ki so skozi vsa povojna leta vedrili in oblačili v francoski zunanji politiki in pripeljali tudi Francijo v stanje, ki se je odrazilo na sami ženevski konferenci.
V	čem je bila Bidaultova »kritika*? Glavno težo je bivši zunanji minister postavil na odnose z ZDA, češ da »so ZDA odbile, da bi se angažirale v izvršitvi spora-rizuma o Indokini* in »da je Francija s tem prekršila tradicionalno zavezništvo z ZDA*. Že ta dva izvlečka označujeta vsebino njegove »kritike*, hkrati pa tudi »smer* njegove zunanje politike. Mendes-France mu je na to jasno odgovoril, da je ob sprejetju zunanjepolitičnega resora ugotovil, da prav odnosi med Francijo in njenimi tradicionalnimi zavezniki niso bili vzorni ...
Druga ostrina Bidaultovega napada na ženevski sporazum je bila v prikazu, po katerem pomeni ustavitev sovražnosti v Indokini nekak »miin'henski sporazum*.T a vzporeditev je ali zlonamerna ali pa zgolj propagandistična, kajti Bidault je v začetku svojega govora sam priznal, da v sporazumu o Indokini ni »resnih sprememb na slabše* od načrta, ki ga je imela prejšnja vlada, se pravi — on sam.
Lahko rečemo, da je Georges Bidault s svojim napadom zabredel zelo globoko v svoji »politiki*. Značilno je, da niti poslanci njegove stranke (razen enega samega!) niso glasovali proti Mendes-Francea, pač pa so se večinoma glasovanja vzdržali, najbrž iz bojazni pred obsodbo francoske javnosti. Ni potrebno, da k temu napišemo še svoj komentar, kajti dovolj jasno so ga izrazili sami francoski listi. Tako je n. pr. »Le Pa-risien* napisal: »Francija plačuje danes dolg Za vrsto napak in za slabost svojega sistema, predvsem pa za pomanjkanje hrabrosti in za omahovanje, ki že več let prevladuje v naši državi.* Še jasneje se je izrazil »Le Combat*: »Mendes-France je v Ženevi samo požel posledice absurdne politike, ki so jo drugi vodili skozi osem let.* T e pripombe veljajo v glavnem prav bivšemu zunanjemu ministru Bidaultu. Več jih pa tudi ni treba!
Mnenje diplomatov v OZN je različno — Večina je optimistična, so pa tudi taki, ki menijo, da je bila Ženeva »azijski Miinshen«
New York, 24. jul. (Tanjug). V Organizaciji združenih narodov še vedno ne morejo z gotovostjo potrditi, da se tudi letos ne bodo ponovile izkušnje iz lanskega leta, ko je bilo avgusta zasedanje Generalne skupščine. Lani poleti je Generalna skupščina obravnavala problem Koreje, ki je ostal nerešen do rednega zasedanja jeseni 1953. Pa tudi to zasedanje ni sprejelo konkretnih ukrepov o Koreji. S posebno resolucijo je bila dana možnost, da bi pred IX. rednim zasedanjem Generalne skupščine septembra 1954 ponovno sklepali o usodi Koreje. Indijski poskus to pomlad, da bi prišlo do izrednega zasedanja, se ni obnesel. Namesto tega je berlinska konferenca štirih velesil sklicala skupino prizadetih držav k razpravi o Koreji v Ženevi. Toda tudi tu se niso sporazumeli o prihodnosti Koreje, tako da je to vprašanje ostalo nerešeno na dnevnem redu Generalne skupščine.
Za razliko od korejskega je indokitajski problem našel svojo rešitev v Ženevi. Vojna je ustavljena in kompromis, ki je bil sklenjen, razlagajo v mnogih krogih kot obetanje možnosti za podobne sporazume o drugih nerešenih mednarodnih vprašanjih.
Ker je ženevska konferenca končala korejsko debato brez uspeha, bi mogla Generalna skupščina na posebnem sestanku avgusta prevzeti pobudo in priporočiti sklicanje nove konference ženevskega tipa, na kateri bi nemara mogli doseči sporazum, kot se je zgodilo z indo-kitajskim vprašanjem. Mogoče bodo sklicali zasedanje avgusta tudi na siamsko zahtevo. Siam je že prej zahteval od Združenih narodov, naj bi poslali opazovalce na njegovo mejo, ker se je čutil zaradi indokitajske vojne ogroženega. Njegov predlog je bil zavrnjen v Varnostnem svetu zaradi sovjetskega veta, siamska delegacija pa je bila tedaj napovedala možnost, da bi od Generalne skupščine, v kateri nobena velesila nima pravice veta, zahtevala sklepanje o tej zahtevi. Do danes ni odstopila od svoje zahteve in kot vzrok navaja nezadovoljiv značaj ženevskega sporazuma o Indokini.
Če bi Siam sprožil v Generalni skupščini korake o Indokini ali zahteval, da se to vprašanje postavi na dnevni red, bi to po mnenju mnogih diplomatov v OZN pomenilo zavlačevanje že-
nevskega sporazuma. Nezadovoljstvo ZDA s tem sporazumom in podporo \Vashingtona siamski zahtevi bi v tem primeru razlagali kot znamenje skrajnega nesoglasja med zahodnimi državami. Združeni narodi pa bi se znašli pred težko preizkušnjo. Alternativa bi bila, ali odobriti ženevski sporazum ali zavrniti siamsko zahtevo ali pa se izjaviti proti sporazumu o ustavitvi sovražnosti.
Ker ]e v Indokini sklenjeno premirje, sodijo diplomati v OZN, da ni potrebe, da bi pošiljali opazovalce na mejo. Če se za siamsko zahtevo skriva kak drug namen, potem Združeni narodi še posebno ne smejo postati soudeleženec pri poskusih, da bi porušili ženevski sporazum in mir v Indokini. Vse to govori proti temu, da bi prišlo do drugega dela VIII. zasedanja avgusta meseca. Mnogi delegati menijo, da se da korejsko vprašanje, ki je tako dolgo čakalo, odložiti še do jeseni in da bi se tako izognili postavitvi siamske zahteve na dnevni red.
Premirje v Indokini je povzročilo viden optimizem v
Bonn, 24. jul. (Tanjug). Sinočnja izjava pobeglega šefa zahodnonemške obveščevalne službe dr. Otta Jona v vzhodnonemškem radiu je odstranila tudi zadnje sledove dvoma, da je bil dr. Jon s silo odpe-
Ncpad na norveško motorno ladjo
London, 24. jul. (Reuter). Agent paroplovne družbe Lloyd v Port Saidu je sporočil danes, da so z bojne ladje neznane pripadnosti danes streljali granate na norveško motorno ladjo »Norvard«, ko je vozila mimo Malte. Pri tem je bila ladja lahko poškodovana. »Noi-vard« je plula iz Hamburga v Carrachi in računajo, da bo danes prispela v Port Said. — Ta teden so bile v vzhodnem in osrednjem Sredozemlju pomorske vaje Velike Britanije, Francije, Grčije, Italije, Turčije in ZDA.
Združenih narodih navzlic nekaterim prvinam tega sporazuma, ki jih ni mogoče imeti za zadovoljive, kot n. pr. dejstvo, da so razdelili spet eno državo. Nekateri krogi pa pripominjajo, da je bila Ženeva »azijski München«, popuščanje pred napadalci. Diplomati, ki se izjavljajo v prid ženevskemu sporazumu, utemeljujejo svoje stališče s tem, da je kompromis vedno popuščanje dveh strani v sporu, kar je bil primer tudi tu, tako da potemtakem ni mogoče govoriti o ponovitvi Mün-chena, pač pa gre za uspešno ustavitev prelivanja krvi. Glede pripomb, da se je vse to zgodilo mimo Združenih narodov, izjavljajo ti krogi, da je bil z ženevskim sporazumom dosežen smoter, da se poravna spor, ki bi se utegnil spremeniti v splošno vojno v Aziji. Vprašanje, če je bila ženevska konferenca v okviru Združenih narodov ali izven njih. je potemtakem formalno, važno pa je bistvo, če so namreč v Ženevi prišli do izraza smotri Združenih narodov. Odgovor na to vprašanje je pritrdilen in zato večina v OZN noče verjeti, da bi moglo priti do poskusov porušiti uspeh, ki je bil dosežen glede ustavitve poslednjega oboroženega spora velikega obsega zaradi kakih drugih koristi.
Ijan v vzhodni Berlin. Danes je popolnoma jasno, da je dr. Jon prestopil na drugo stran »železne zavese« namenoma in v ugodno izbranem trenutku, ko Sovjetska zveza začenja novo ofenzivo v nemškem vprašanju in ko je zanjo sleherno rušenje avtoritete današnjega zahodnonemškega režima zelo koristen adut .
V Bonnu so prepričani, da je imel dr. Jon zveze s sovjeti že med vojno, ko je bil v emigraciji v Angliji. Domnevajo, da je bil od 1949, ko se je vrnil v Nemčijo in je bil neposredno nato na zahtevo neke zasedbene sile imenovan za šefa zahodnonemške obveščevalne službe, ves čas v zvezah s sovjetsko obveščevalno službo. Sodijo, da je Jonova afera po odkritju sovjetskega atomskega vohunstva najhujši udarec varnosti Zahoda, čigar obseg bo mogoče oceniti šele čez čas.
Najhujši udarec varnosti Zahoda
Vodja zahodnonemške obveščevalne službe zbežal v sovjetsko cono
— Na dopust, madame?	(Karikatura: M. Bregar)
tP
RIMORSKI SLOVENCI IN HRVATI i V BOJU ZA SVOBODO ETIOPIJE i
Vojna proti Etiopiji je bila prva izmed imperialističnih pustolovščin italijanskega fašizma, v katero naj bi bili prisiljeno vključeni tudi Slovenci in Hrvati iz Julijske krajine. Kasneje so še sledile: vojna ekspedicija proti zakoniti španski republikanski vladi, vojna proti Grčiji, razne vojne proti zaveznikom leta 1940 in končno okupacijska vojna leta 1941 proti Jugoslaviji.
Ze pri poizkušnji prve vojne akcije proti Etiopiji so slovenski in hrvatski vojni obvezniki, vključeni v italijanske vojne enote, pokazali, da nočejo ničesar slišati, da bi tudi oni morali sodelovati pri podjarmljenju tujih ljudstev in tujih dežela pod jarem Mussolini:evega imperija.
Kakor hitro je začela Italija mobilizirati v prvi polovici leta 1935 letnike 1911, 1912, 1913 in 1914, da bi z veliko vojno silo udarila na Etiopijo, so pričeli bežati slovenski in hrvatski vojni obvezniki teh letnikov čez bivšo jugoslovan-sko-italijansko mejo v Jugoslavijo. Večina je zbežala še preden so jih oblekli v italijanske vojaške uniforme. Ka-
kor hitro so po občinah raznašali vpoklice v vojaško službo, je obveznike pobral prvi mrak, ker so bežali ponoči skozi gozdove snežniškega pogorja in čez prelaze škofjeloškega sredogorja na jugoslovanska tla. Bežali so pa tudi tisti, katere so že odpeljali v vojašnice in jih tamkaj preoblekli v uniforme. Jugoslovanske obmejne straže so imele polne roke dela pri sprejemanju tako ogromnega števila vojnih beguncev iz Italije. Vojaške begunce, oblečene v uniforme, so odpošiljale naprej v posebna taborišča za vojne dezerterje, kjer so morali ostati konfinirani, begunce v navadnih civilnih oblekah pa so pustile, naj gredo po Jugoslaviji, kamorkoli jih je bila volja. Kmalu se je o tem dvojnem postopku razširil glas onstran meje v Italiji, ter so dezerterji v uniformah kar na meji slačili obsovraže-ne uniforme Mussolinijeve imperialistične armade in prihajali v samem spodnjem perilu na jugoslovanska tla.
Kmalu se je v nekaj mesecih zbralo na jugoslovanskih tleh nekoliko tisoč teh sloven-
skih in hrvatskih dezerterjev. Razlezli so se po vsej Jugoslaviji, zlasti po večjih mestih, kjer so upali na zaposlitev. Vsi ljudje so jih poznali in imenovali te mlade fante kar »abesince«, ker so jih poznali kot vojne begunce iz vrste italijanske okupacijske armade. V Ljubljani so stanovali ti slovenski »abesinci« na skrajnem robu Viča, v zgradbi, ki jo je za begunce s Primorske zgradilo primorsko emigrantsko društvo »Tabor«. Vojni begunci so morali prenašati dvojne žrtve: fašistične oblasti so preganjale njihove družine, v takratni stari Jugoslaviji pa niso mogli najti nikjer nobene zaposlitve, ker je bila povsod velika brezposelnost. Potikali so se po vsej državi, da bi našli delo 'in kruh.
O tem odporu slovenskega in hrvatskega ljudstva v Italiji so pisali vsi angleški, ameriški ir, drugi listi v svetu ter -poveličevali upiranje naših vojnih obveznikov proti fašističnim okupatorskim pripravam proti Etiopiji. Znana angleška javna delavka in dolgoletna prijateljica Etiopije Sylvia Pankhurst je celo iz-
dala poseben proglas na svetovno javnost, v katerem poziva na zbiranje pomoči tistim Slovencem in Hrvatom iz Italije, ki so najbolj podprli sankcije »Društva narodov« v Ženevi proti fašističnemu napadalcu na eno izmed njegovih članic — na Etiopijo.
Mnoge slovenske in hrvatske vojake, katerim se ni posrečilo zbežati pravočasno iz vrst fašistične vojske, so odpeljali skupaj z italijanskimi vojaki skozi Sueški prekop v Eritrejo in naprej na etiopsko mejo. Tudi tamkaj so mnogi Slovenci in Hrvati bežali iz vrst italijanskih bataljonov v neznano, v pustinjo, med Eti-opce, skupne sovražnike italijanskega fašizma. Največ prahu od vseh teh pobegov je vzbudil po vsem svetu beg istrskega Hrvata Serga Klementa iz Bregov pri Matu-Ijah, ki je kot vojaški letalski pilot pobral italijansko vojno letalo in z njim odletel naravnost v Adis Abebo, kjer ga je sprejel etiopski cesar Haile Selassie. kateremu se je stavil na razpolago.
Ko so italijanske armade z jatami svojih bombarderjev in s plinskimi napadi začasno le zlomile odpor slabo oboroženih etiopskih čet in zasedle Etiopiio. so se maščevale tudi nad tistimi slovenskimi in hrvatskimi borci v vrstah Eti-opcev, katere se jim je posre-
Levo: Etiopski cesar Haiie Selassie I. in maršal Tito na paradi v Zemunu. — Desno: Predsednik mestnega ljudskega odbora Beograda Djurica Jojkič je izrodil etiopskemu vladarju diplomo častnega mešftana Beograda.
Udeležba \mednarodni komisiji za Indokino
Predstavnik Indije bo predsedoval mednarodni komisiji — Najvažnejši dogodek v povojni zgodovini azijskih narodov
London, 24. jul. (Reuter). Poljska vlada je pripravljena poslati svoje zastopnike v mednarodno komisijo za nadzorstvo nad premirjem v Indokini. Kakor poroča radio Varšava, je poljska vlada v tem smislu odgovorila na poziv ministrov za zunanje zadeve Edena in Molotova.
New Delhi, 24. jul. (AP) Zastopnik indijske vlade je danes izjavil, da je Indija uradno sprejela članstvo v mednarodni komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Indokini.
Kakor se je zvedelo iz dobro obveščenih krogov, je predsednik indijske vlade zahteval od britanskega in sovjetskega ministra za zunanje zadeve, naj bi njegovi vladi pojasnila nekatere stvari v zvezi s pozivom, naj bi bila Indija član komisije za nadzorstvo nad premirjem. Nehru se je obrnil na oba ministra zato, ker sta menjaje se predsedovala sejam ženevske konference, na katerih so obravnavali indokitajsko vprašanje.
New Delhi, 24. jul. (Tanjug). Indija je danes pritrdilno odgovorila na poziv ženevske konference, naj bi sprejela predsedniški položaj v komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Indokini. Sklep indijske vlade so sporočili davi odpravniku poslov britanskega veleposlaništva v Delhiju Middletonu. Imenovanje indijskih zastopnikov za tri ločene komisije v
Italijanski parlament in pogodba o EOS
Rim, 24. jul. (Tanjug). Prav..i odbor italijanske skupščine je odobril pogodbo o Evropski obrambni skupnosti s 27 glasovi proti 18. Za pogodbo so glasovali zastopniki vladne koalicije, proti pa kominformovski poslanci. Neofašisti in monarhisti so se vzdržali glasovanja. Sedaj mora samo še zunanjepolitični odbor odobriti pogodbo o EOS, nakar bo predložena v ratifikacijo.
Še vedno nevarnosti poplav
Dunaj, 24. jul. (Reuter). Ka kor poroča radio Budimpešta, je v južni Madžarski še vedno nevarno, da bi narasla Donava porušila nasipe. Pri Mohaču, kjer je voda visoka 9.24 m, še vedno ni videti, da bi vode upadale. Pri Budimpešti pa je Donava precej padla. Od Budimpešte do jugoslovanske meje so še vedno v pripravljenosti pionirske in inženirske enote.
čilo dobiti v roke. Poseben ce-rimonielen poudarek so dale italijanske okupacijske oblasti eksekuciji pilota Serga Klementa.
V Slov. Primorju in v Istri je za vojne proti Etiopiji ves čas vrelo. Ljudje so sabotirali vojne napore fašizma, kjerkoli so le mogli. Niso se ustrašili nobenega strahovanja oblasti, niti tega, da so italijanske oblasti pošiljale v konfinacijo čedalje več slovenskih in hrvatskih rodoljubov ter prijateljev etiopskih narodov. Italijanske oblasti so močno za-stražile. mejo proti Jugoslaviji in prepovedale vsako pošiljanje jugoslovanskih listov v Italijo.
Znani sovražnik jugoslovanskih in etiopskih narodov škof Santin je 4. XI. 1935 pridigal v cerkvi Sv. Vida na Reki: »Sleherni sin Italije na tem skrajnem tlu domovine bo izvršil svojo dolžnost. Žrtve, vse žrtve bodo dane vedrega duha in v popolni veri brez vsakega jadikovanja. Standard življenja vsakega izmed nas bo takšen, kakršnega zahteva od nas svetost boga, od katerega prosimo blagoslova in pomoči.«
Pastorki Italije na tem skrajnem tlu Italije, Slovenci in Hrvati pod Italijo, so res izpolnili vso svojo dolžnost, toda ne v izvrševanju neke »civilizatorske« kolonialne voj-
treh državah Indokine pričakujejo po vrnitvi Nehruja s konference indijskega kongresa 28. julija, ko bo tudi Krišna Me-non prispel v Delhi.
Sekretar ža zunanje zadeve D. C. Nehru je davi nadaljeval posvetovanje o nevtralni komi-
Hongkeng, 24. jul. (Reuter). — Vrhovni poveljnik Ho Si Min-hovih sil general Giap je ukazal svojim rednim enotam in odredom milice ter gverilcem, naj istočasno ustavijo sovražnosti. Čeprav bi se morale sovražnosti v Severnem Vietnamu uradno nehati 27. julija, v Srednjem Vietnamu 1. avgusta, v Južnem pa šele 11. avgusta, so v Parizu že sinoči sporočili, da bodo vse večje operacije ustavljene takoj.
Predsednik severnokorejske vlade Kim Ir Sen je poslal predsedniku Ho Si Minhu sporočilo, v katerem mu čestita k sklenitvi premirja v Indokini. Kim Ir Sen je tudi izrazil upanje, da bo »Vietminh uspel v svoji borbi za miroljubno združitev Indokine«. Tudi severnokorejski minister za zunanje zadeve Nam II je poslal čestitke Ho Si Minhu.
Ženeva, 24. jul. (AFP). Minister za zunanje zadeve DRATet-nama Fam Dong je davi z letalom odpotoval iz Ženeve čez Berlin in Moskvo v Indokino. Ko je govoril o uspehu ženevske konference, je izjavil, da je dobro, če se podpišejo sporazumi, da pa je treba sporazume
Nova argentinska vlada
Buenos Aires, 24. jul. (Tanjug, Reuter). V Argentini so obnovili vlado. V novi vladi sta ostala samo dva ministra iz prejšnje. Število članov vlade so znižali od 21 na 16, poleg tega pa so ustanovili ožji odbor 5 članov, ki bo imel lesne stike s predsedstvom republike in skrbel za koordinacijo dela ministrstev. V ožji vladi so minister obrambe general Umberto Sosa Molina, minister za tehnična vprašanja Raul Mende, minister za gospodarstvo Alfredo Gomez Morales, minister za politična vprašanja Alberto Tesaire, ki je tudi podpredsednik republike, in minister za zunanje zadeve dr. Rejerine.
ne proti svobodni etiopski državi. Podprli so z vso močjo osvobodilno borbo etiopskega naroda. Mnogi so se poskrili v oddaljenih deželah prostranega cesarstva. Med Etiopce je prišel nato ilegalno iz Evrope še Anton Ukmar, znani dolgoletni slovenski antifašistični borec iz Trsta. Ena njegovih največjih zaslug, je, da je pomagal pri organiziranju vrst etiopskih rodoljubov, ki so pričeli čistiti deželo od italijanskih okupatorjev. Ko je leta 1940 napovedala Italija vojno Angliji in so vkorakale v Etiopijo angleške čete, je bil velik del dežele že osvobojen po domačem etiopskem narodnoosvobodilnem gibanju in so se le po mestih še držale italijanske garnizije.
Slovenci in Hrvati iz osvobojenih krajev naše države posebno prisrčno pozdravljajo visok obisk Nj. Vel. Haile Selassia, ker so se skupaj z Etiopci borili proti fašističnemu okupatorju takrat, ko je še ves svet okleval pred napadalno predrznostjo italijanskega fašizma. Sedaj sta etiopska in jugoslovanska domovina svobodni. K temu veselju se pridružujejo številni Slovenci in Hrvati v Etiopiji, ki so tamkaj ostali po dolgih osvobodilnih bojih in ki uživajo hvaležnost in popolno enakopravnost od etiopskih oblasti.	r.
siji z veleposlanikoma Kanade in Poljske.
Izvršni odbor kongresne stranke, ki pripravlja resolucije za letno konferenco, je pozdravil sporazum o Indokini in ga imenoval »najvažnejši dogodek v povojni zgodovini azijskih narodov«. Odbor je izrazil upanje, da bo rešitev indokitajskega problema prispevala k popustitvi napetosti v Aziji in na vsem svetu.
tudi zvesto izvajati. Dopisniku agencije France Presse je Fam Vang Dong dejal, naj sporoči francoskemu narodu, da je zaupanje med DR Vietnamom in Francijo bistvenega pomena za izvajanje podpisanih sporazumov. Izrazil je upanje, da se bodo stvari ob medsebojnem zaupanju ugodno razvijale. »Tedaj bomo lahko navezali dobre stike med našima državama in to bo ostala smernica naše politike«, je pripomnil Fam Van Dong.
Vrnite
otroka!
Zadeva slovenskega otroka Franca Zagožena se ne premakne z mesta, kot da bi bila pribita. In to odkar je prišlo do njegovega nenadnega, pa tudi nenavadno čudnega »izginotja«, namesto do vrnitve, kakor je v sodnem postopku proti belgijskemu državljanu Cahntrainu odločilo sodišče.
Od takrat Franca Zagožena še niso našli. Zato pa je umljivo, če se je po prvotnem vznemirjenju polotilo sedaj naše javnosti upravičeno ogorčenje, če so vedno bolj slišni odločni protesti, če so Zveza borcev, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza vojaških vojnih invalidov, Zveza ženskih društev in drugo organizacije apelirale na podporo ustreznih belgijskih organizacij ali pa poslale podobne, oz. protestne resolucije tudi belgijskemu poslaništvu v Jugoslaviji.
Belgijski pravosodni organi so doslej pravično in korektno ravnali v primeru Franca , Zagožena. Toda po drugi strani so izvršilni organi pokazali tolikšno brezbrižnost, da zaradi nje mladoletni Franc še danes ni pri svojem očetu. Verjetno pa bi bil, če bi belgijski izvršni organi takoj pa njegovem nenadnem »izginotju« izvedli nagel in temelj t postopek, če se ne bi omejili le na površno preiskavo na Chantrainovem domu ter na njegovo poznejšo aretacijo.
Predvčerajšnjim je sodišče v Verviersu sodilo Cantrainu in ga zaradi izginotja malega Zagožena obsodilo na štiri mesece zapora ter na globo trideset tisoč belgijskih frankov.
Vendar, ali bo ta zelo, zelo nizka kazen — do katere ja morda prišlo, ker Chantrair.u mogoče niso mogli dokazali neposredne udeležbe pri izginotju, bolje ugrabitvi mladoletnega otroka — pripomogla k temu, da se bo Franc mogel vrniti k svojemu očetu? Spričo dosedanjega poteka celotne zadeve, dvomimo. Zna se celo zgoditi, da bo Chantrain, ki je deležen podpore raznih nazadnjaških elementov, ob pomoči katerih je tudi prišlo do »izginotja« malega Franca, že hidržal kazen, svojega otroka Franca Zagožena pa bo oče še vedno ča.kal zaman.
Dvakratno ugrabljeni Franc Zagožen, prvikrat od nemških nacistov, drugikrat cd belgijskih nazadnjaških sil, se bo po dolgih letih mogel vrniti k svojemu očetu le, če bodo belgijski izvršni organi pokazali za ta primer tisto zanimanje, ki ga po vseh načelih pravice in po svoji globoki tragiki tudi zasluži. Toda doslej tega niso pokazali/
Ustavitev sovražnosti
Povelje generala Giapa — čestitka predsednika severnokorejske vlade Ko ši Minhu
Ob proslavi Dneva vstaje v LR BiH
JAJCE II -175 milijonov KWh nove električne energije
»Nov svet svobodni si gradimo po svoje, s svojimi močmi.*
V življenju narodov in posameznikov je vsako leto nekaj dni, ki jim posvečamo našo posebno pozornost. Ob takih praznikih se otresamo vsakdanjih tegob, se poglobimo vase, da v mislih pohitimo nazaj k dogodkom, vrednim spomina.
Eden takih velikih, slavnih dni
je 27. julij, ko proslavlja ljudstvo
dravskih elektrarn nad Mariborom.
Od projektiranih elektrarn so najprej začeli graditi Jajce II na Vrbasu, ker so bile tu geološke razmere najbolj enostavne in dovolj preiskane. Ta elektrarna bo dajala letno 175 milijonov kWh električne energije.
Objekti elektrarne so zgrajeni v divje romantičnih soteskah Vrbasa na odseku 13—16 km zahodno
Najbolj živo je bilo na grado;-šču Barevo. V hrib je bilo treba izvrtati najprej 378 m dolg in 5 m širok odvodni rov za pretok 25G kub. metrov vode v sekundi. Med gradnjo je odtekala skozi ta rov reka Vrbas, da so 7 suhi strugi lahko zgradili mogočno, gravitacijsko ločno pregrado — ;ez z 20 tisoč kub. metrov betona, ki omogoča zajezitev vode do kote\328.5. Spodnja voda na odtočnem rovu
Bosne in Hercegovine svoj državni praznik — Dan vstaje. Toga dne je ie'-a 1941 v zasužnjeni Bosni počila prva uporniška puška proti okupatorju, za svobodo, za neodvisnost, za srečnejšo bodočnost. V okviru praznovanja tega dne vključuje letos bosansko ljudstvo svojo veliko delovno zmago
—	slavnostni pričetek obratovanja enega naših največjih elektroenergetskih objektov, hidroelektrarno Jajce II pri mestu Jajce na reki Vrbas.
Z ljudstvom LR BiH bodo ta
dan proslavljali vsi delovni kolektivi in posamezniki, ki so s svojim delom kakor koli pripomogli k temu velikemu delovnemu uspehu.
V Bosni to ni prva nova elektrarna. Po osvoboditvi, ko so začeli načrtno izvajati elektrifikacijo in industrializacijo naše domovine, je bilo dograjenih že več hidroelektrarn: HE Bogatiči na Željeznici, pritoku reke Bosne, z instalirano močjo 8000 kW in z letno proizvodnjo 38 milijonov kWh; HE Mesiči na Prači, pritoku reke Drine, z instalirano močjo 3000 kW in z letno proizvodnjo 21 milijonov kWh; HE Slapovi na Um pr: Bihaču, z instalirano močjo 6000 kV in letno proizvodnjo 21 milijonov kWh. K tem trem hidroelektrarnam se sedaj pridružuje največja — HE Jajce II. HE Jajce I, ki bo izkoriščala vodno energiio reke Plive, največjega pritoka Vrbasa, se tudi že gradi; imela bo 48.000 kV instalirane moči in bo daiala na leto 233 milijonov kVh električne energije.
HE Jajce II so začeli graditi junija 1949. Danes se prva etapa izgradnje, t. j. dva agregata od treh izročata svojem namenu. Pri izgradnji so sodeiovali: investitor
—	Elektrovrbas, Jajce; projektant
—	Elektroprojekt, Sarajevo; graditelj — Hidrogradnja, centrala Jablanica, gradbišče Jajce in Elek-trosond Zagreb; dobavitelji: Titovi zavodi — »Litostroj* Ljubljana; Rade Končar, tovarna električnih strojev, Zagreb; Metalna. tovarna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor; Hidrcmontaia, Maribor; Impol, tovarna metalnih izdelkov Slovenska Bistrica; Zeka, tovarna kablov, Zagreb; TEP — tovarna električnih proizvodov, Zagreb, Vrapče; Munja, tovarna akumulatorjev, Zagreb; Ventilator, tovarna ventilacijskih naprav, Zagreb; TELA — tovarna električnih aparatov, Ljubljana; Elektro-kovina, tovarna elektrokovinskih izdelkov, Maribor; Voigt & Hafner A. G., Frankfurt, Main, Siemens Halske (Haiske) G. m. b. H., Vke.n.
Montaža:	Hidromontaža —
montažno podietje za hidroelektrarne in splošno montažo, Maribor.
Osnovni projekt za izkoriščanje vodnih sil celotnega porečja Vrbasa, ki obsega reko Vrbas in njen največji pritok reko Plivo, ki je znana po svojem čudovitem slapu ob izlivu v Vrbas pri Jajcu, je zelo zanimiv. V gomiem toku porečja je uspelo z zajetjem presežkov zimskih vodnih pretokov, ko je vode največ, izboljšati vodni režim ob času nizke poletne vode. To bo doseženo s sistemom velikih akumulacijskih elektrarn v gornjem toku rek — Sinovega na Plivi in Han-Skele na Vrbasu. S tem bo dosežena večja proizvodnja poletne električne energije, ki je v teh predelih Bosne naibol' dragocena. Skupna možna energetska izraba porečja Vrbasa znaša po pro'ektu 1700 milijonov kWh to je toliko, kakor skupna produkcija obstoječih in projektiranih
HE Jajce II — Jez na Vrbasu
od mesta Jajca. Sama, 70 km dolga cesta ob Vrbasu — od Jajca do Banja Luke — je ena najlepših turističnih cest. Za vsakim ovinkom se odkrivajo človeku novi predeli nepristopnega veličastja narave, vredni vsega našega občudovanja. Človeku večkrat zastane dih, ko brzi avtobus po ozki zaseki v novo zaseko. Globoka pod vami med skalovjem drveči, šumeči in peneči se Vrbas, nad vami pa previsi ali navpične stene stometrskih skalnatih masivov in samo ozek pas neba. Odleže vam, ko pripelje šofer vozilo v veščo roko v rodovitno ravnico in se ob idiličnosti naselij, na zelenilu polj in čudovito umirjenem toku z vrbami obrasle reke pomirite, spočijete in okrepčate za novo razburljivo potovanje. Morda je taka vožnja ravno zato tako privlačna, ker se vam zdi, ko se prvič vozite, tudi nevarna.
V taki soteski je zelo težko graditi elektrarne. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo treba delavska naselja postaviti na strminah. v hudourniških grapah in oddalje-
nejših predelih, skladišča, delavnice in garaže pa nasloniti na ozko cestišče in podpreti z oporniki. Za redni promet je bila cesta na odseku gradbišča tačas seveda zaprta. Pot v Banjo Luko so preusmerili po ovinku čez Mrkoniič grad in ob Črni reki nazaj k Vrbasu niže elektrarne.
Eno gradbišče je pri vasi Barevo, 13 km niže Jajca, ker se gradi jez z vtočnimi napravami, drugo Pa je blizu vasi Vlasinie, pri 16 kilometru, kjer se pne čez Vrbas nov most. Tu so na desnem bregu v hribu zgradili vodostan in strojnico. Med tema gradbišče na le bi-la na več mestih mehanizacija graditeljev, ki so na desnem bregu skozi več pomožnih rovov 'zvažal: izkooni material in uvažali beton za glavni okrogli dovodni rov, ki veže jez s strojnico. Bov ima pre mer 5 in pol metra m je dole 2800 metrov.
Za vse objekte je bilo treba izkopati 350.000 kubičnih metrov materiala, porabili pa so 82.000 kubičnih metrov betona in 600 ton betonskega železa.
niže strojnice ie na koti 279 80. Tako so dosegli bruto padec vode
48.70	m.
Od hidromehanske opreme so pri jezu montirane jeklene tabla-ste zapornice na odvodnem rovu. Ta rov bo služil tudi med obratovanjem za odvod visokih voda in za izpiranje nanosa iz akumulacijskega prostora pred jezom. Ravno tako so montirane zapornice ob vtoku v dovodni rov. Na samem jezu so zapornice za talni izpust in tri prelivne zapornice na vrhu jeza. S temi je mogoče uravnavati dotok vode k turbinam, oziroma preliv čez jez. Maksimalna prelivna zmogljivost jezu znaša 1150 kub. metrov vode v sekundi, dolžina preliva pa meri 60 metrov.
Skozi pretočni rov se lahko pretaka 79.8 kub. metrov vode v sekundi do vodostana pred strojnico. Vodostan -ima dva navpična jaška — premera 11 m in dve vodoravni vodni komori s prelivom na koti 332.20. Na vrhu glavnega jaška so na koti 337 montirani pogonski mehanizmi na hidravlični pegon za tri itfacae
zapornice, ki na dnu vodostana na koti 308 uravnavajo dotok vo-dek trem betonskim tlačnim cevem. Te so na koncu v dolžini 9 m obložene z jekleno pločevino. Po njih se v strmem padcu dovaja voda do treh turbin na koto
279.80.
Za podzemno strojnico, ki je 54 m dolga, 17 m široka in 33 m visoka, je bilo treba izkopati 35 tisoč kub. metrov materiala in vgraditi 9000 kub. metrov betona. V njej je pod stropom na betonskih opornikih prevozna proga za montažni žerjav elektrarne z dvigalno močjo 60 ton. Strojnica je zgrajena za tri Francisove turbine z močio po 13.500 KS (konjskih sil) in 250 vrtljaji v minuti. Nad vsako turbino je na isti navpični osi nasajen generator 12.500 kVA, 6300 V nazivne napetosti. Vsak generator je v blok - sistemu s transformatorjem 12.500 kVA s prenosnim razmerjem 6,5/35 kV Transformatorji so v strojnici, blizu generatorjev.
V strojnici je tudi hišni turbinski agregat za 180 KS. V poseb-
HE Jajce II — Most v strojnico
nih, od strojnice oddaljenih prostorih so pod zemljo še razdelilne naprave za 35 kV, 10 kV in za nizko napetost 220/380 V z vsemi potrebnimi pomožnimi napravami. Komandni prostor je skupen za vse tri agregate, hišno turbino in odvode za 35 kV ter naprave za lastno porabo. Na komandnih ploščah so merilni instrumenti, krmilne, zaščitne in signalne naprave.
Iz strojnice odteka iz turbin izkoriščena voda skozi 146 m dolg odvodni rov zopet nazaj v reko
V	rbas.
Petletna vztrajna težka borba za elektrarno pa se ni odvijala samo na tem ožjem gradbišču Barevo.
V	zajezenem območju je bilo treba više v hrib preložiti cesto Jaj-ce-Banja Luka, ker jo je voda delno poplavila, na vsej cesti pa je bilo treba razširiti cestišče in ojačiti mostove; od Karanovca do Banje Luke po celo preložiti traso in zgraditi novo cesto na levem bregu Vrbasa. To je bilo potrebno zaradi prevoza težke elektrarniške opreme s specialnimi vozili od železniške postaje Banje Luke na gradbišče. Ko so prevažali opremo, so organizirali posebno obveščevalno službo, kajti v teh soteskah dve taki vozili ne moreta drugo mimo drugega.
O	borbah za izgradnjo naše domovine bi bilo treba napisati knjigo, da ne bi vse izkušnje in podvigi graditeljev padli v pozabo. Zato je prav, da je ljudstvo LR BiH in posebej še ljudstvo bližnje in daljnje okolice mesta Jajca povezalo praznovanje Dneva vstaje s proslavo delovne zmage ob pričetku obratovanja nove elektrarne Jajce II.
Z dvignjeno glavo, s ponosnim čelom, zagorelih obrazov in mišičastih rok stopajo danes po novih objektih elektrarne množice graditeljev, ki so kljubovale vsem težavam in nevarnostim ter vzdržale do kraja.
Kolikokrat so razbesneli valovi narasle reke preplavili gradbišča in odnašali s tolikim trudom postavljene pregrade, izvršene osnove ter pretile Hidrogradnji, preprečiti nadaljevanje pričetega dela.
Lani junija so se nad gradbiščem pri vasi Vlasinie pretrgali oblaki. Vsule so se ogromne količine vode, hudourniki so na mah narasli kakor že desetletja ne, porušili skla-
Če^titka predsednika republike
Beograd, 24. jul. Predsednik republike je poslal odboru ca proslavo začetka obratovanja hidrocentrale Jajce II. naslednjo brzojavko:
Prejel sem pismo, v katerem mi sporočate, da ste opravili tvojo nalogo pri gradnji hidrocentrale Jajce IL in da je začela centrala obratovati.
Ker sem zadržan in se ne morem skupaj z Vami udeležiti proslave te velike delovne zmage, pošiljam prisrčne pozdrave in tople čestitke graditeljem hidrocentrale ter ljudstvu vašega kraja z željo, da bi tudi v bodoče dosegali nove uspehe v graditvi naše socialistične domovine.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
JOSIP BROZ-TITO
dišča in jih z opremo za dva agregata vred odplavili v Vrbas ali zasuli s skalami, gruščem in zemljo čez 1(3 metrov na visoko. Z nečloveškim naporom in pravim junaštvom so tehniki Hidromon-taže, privezani na vrvi, rešili skozi streho skladišča, ki ga je hudournik že odnašal, tehnično dokumentacijo. Po teh rešenih podatkih so v Litostroju in »Rade Konča-
na* znova začeli izdelovati uničeno opremo in jo v kratkem času poslali — drugič na gradbišče.
Svojevrsten uspeh je dosegel Elektroprojekt Sarajevo: izdelal je projekte za zabetoniranje jeklenih turbinskih špiral, ki so bile že montirane, in načrte za arm.rano-betonski plašč, ki varuje te Spirale. To edinstveno, novo La tehnično zelo zanimivo delo je bilo
pod nadzorstvom in ob sodelovanju projektantov na gradbišču pod najneugodnejšimi gradbenimi pogoji sredi zime opravljeno v pičlih 52 dneh.
Tako so bile druga za drugo premagane in odstranjene vse ovire na poti do končnega cula požrtvovalnih graditeljev — pričetka obratovanja nove elektrarne.
SET
BE Jajce II — Generatorji
Oljarna na Viru - samostojno podjetje
Ko smo dne 9. februarja letos priobčili prispevek J. C.-a z naslovom »Ali bodo birokratske grožnje preprečile osamosvojitev oljarne na Viru«, smo bili prepričani, da bi bilo to, če bi se zgodilo, v nasprotju z vsem našim novim gospodarskim sistemom in vse večjim uveljavljanjem delavskega samoupravljanja v gospodarstvu. Prav zato smo se takrat postavili na stran delovnega kolektiva oljarne na Viru in danes lahko ugotovimo, da je njegovo vztrajno prizadevanje za vsestransko utemeljeno samostojnost bilo uspešno: po sklepu zasedanja obeh zborov mestnega ljudskega odbora Ljubljane je prešlo podjfetje »Oljarne - Ljubljana« s svojimi obrati v Ljubljani, na Viru pri Domžalah, na Britofu pri Kranju in v Središču ob Dravi v likvidacijo. Še pred tem pa je delavski svet podjetja sklenil, da se posamezni obrati osamosvojijo. Povod za ta sklep je dala predsvem zahteva delovnega kolektiva obrata na Viru, da se čimprej odcepi in osamosvoji. Ta kolektiv je namreč spoznal, da v sklopu podjetja »Oljarne« njihov obrat nima nobene prave možnosti za razvoj; v glavnem žaro ne, ker so posamezniki v osrednji upravi vse preveč
gledali le na obrat v Ljubljani in zapostavljali ostale tri obrate. Tudi z administracijo ni bilo v »Oljarnah«, kakor znano, vse v najboljšem redu. Delavci na primer še do danes niso prejeli izplačila vsega zaslužka za pet mesecev nazaj, in to v glavnem po krivdi administrativnega aparata, ki ni bil z delom na tekočem. Le minimalne akontacije so sprožile med delavci precej upravičenega nezadovoljstva.
Novo, se pravi, sedaj samostojno podjetje na Viru, posluje od t. julija dalje pod imenom »Sončnica« kot tovarna jedilnih in tehničnih olj. Stroji so novi, saj obra-
tujejo šele od leta 1947. Ne glede na težave, ki jih ima to podjetje z nabavo surovin, to je oljnih semen, kakor so sončnice, oljna repica, bučnice itd., je kolektiv prepričan, da bo v novi organizacijski obliki delal še bolje kot doslej. Prav bi bilo, če bi kmetijske zadruge in kmetje sploh pridelovali več oljnih semen, saj jih podjetje kupuje po zelo ugodnih pogojih ali pa zamenjuje za jedilno olje. Zaradi modernega strojnega parka zaposluje to podjetje le 40 delavcev, medtem ko imajo druge oljarne z enako zmogljivostjo sorazmerno več zaposlenih. Tudi to je kolektivu samo v prid. -n.
Oljarna — »Sončnica« — na Viru pri Domžalah
Kaj naj le počnemo z vremensko napovedjo za nazaj
Poročila antiperonosporne službe, ki jih objavlja zadnji čas vaš Ust, so za nas poljedelce-vinograd-nike zelo koristna. Vselej jih pazljivo preberem, se po njih ravnam in priporočam vse to tudi drugim.
Vendar je v vašem listu nekaj drugega, s čimer nismo zadovoljni in kar je za nas »zvonjenje po toči*. Tu mislim na vremensko napoved. Za vas Ljubljančane niti ni tako pomembna, pa jo vendar lahko prečitate prvi. Mi na deželi, ki se na vse strani obračamo, zlasti se v letošnjem vremenu, pa dobimo vremensko poročilo šele sredi dneva. Torej čitamo, kakšno bo vreme — za nazaj. Nekateri kmetje so mi že rekli: če res ne morejo vremena napovedati za naprej, le zakaj ga napovedujejo za nazaj. So pa celo taki, ki pravijo: pri nas doma imamo »Dolenjski list*. T a napove vreme za ves teden naprej. Je že res, da vedno ne ugane, čitamo pa lahko le za naprej!
Spominjam se, da je tudi vaš list včasih ob sobotah napovedo-
val vreme za nedeljo (najbrž za izletnike). Morda bi pa le lahko dobili od meteorološke postaje poročila tako, da bi jih objavljali za naslednji dan. In še nekaj: vremenska napoved naj ho v listu vedno na istem mestu!
Anton Tratnik, Šentjernej na Dolenjskem.
Kmetje v Makedoniji so kontrahirali več žita kakor lani
V Makedoniji gre žetev h koncu in na veliko se je že začela mla-čev. Kmetje v mnogih okrajih pričakujejo razmeroma dober pridelek pšenice, medtem ko je pridelek ječmena, kakor tudi rži precej slab. Kmetje so kontrahirali doslej trikrat večje količine žita, kakor preteklo leto.
V Mostah montirajo tretjo turbino
Na hidrocentrali v Mostah so začeli montirati tretjo turbino. Tudi ta rurbina, ki je bila izdelana v Litostroju, ima kakor prvi dve okrog 7600 konjskih sii. Z do-vršitvijo montaže tretje turbine bo hidrocentrala Moste delala s celotno predvideno zmogljivostjo 23 tisoč konjskih sii. Temu se bo kasneje pridružil samo še dopolnilni akumulacijski agregat na Savinem pritoku Završnici. Da bi se normaliziralo delo te elektrarne, ki je doslej delala s svojima prvima dvema agregatoma samo provizorno, so začeli tudi s pripravljalnimi deli za zgraditev spojnice in trafo postaje.
Premogovniki v Bosni in Hercegovini so presegli polletni plan
Bosansko-hercegovski premogovniki so presegli polletni plan proizvodnje premoga za 135.000 ton. Pri tem je treba pripomniti, da je proizvodni plan bosansko-herce-govskih premogovnikov letos za nad 600.000 ton večji, kakor je bil lani.
Gospodarske
vesti
Kakor javlja švedski mednarodni tiskovni urad, bo od 20. avgusta do 12. septembra t. I. v Stockholmu doslej največji mednarodni sejem, ki ga prirejajo skandinavske države; sodelovanje so že prijavili razstavljala iz 24 držav, med drugim tudi jugoslovanska jjodjetja.
V bremenskih tovarnah avtomobilov so začeli serijsko izdelovati nov cip zahodnonemškega potniškega avtomobila »Hansa 1500«, ki bo imel štiri cilindre in je grajen za maksimalno hitrost 130 km na uro. Povprečna potrošnja goriva naj bi znašala 8,4 litra na 100 kilometrov.
2V«*š* otroci na letovaniu
Prvega Julija 1954 so otroci 12 OLO Ljubljana okolica veseli zapustili svoje domove in odpotovali v lepo obmorsko mestece Izolo. To je bila prva izmena počitniške kolonije.
Osemdeset pionirjev in sedem-
deset pionirk uživa ob odlični hrani, vsakodnevnem kopanju, počivanju, petju, igranju in tekmovanju nepozabne dni ob sinjem Jadranu.
Ti otroci, ki Jim Je naša ljudska oblast preskrbela naj udobne j-
Ši oddih, so sinovi in hčere padlih borcev in talcev ter žrtev fašističnega nasilja. 28. julija bo na tem mestu zamenjala male letoviščarje druga izmena počitniška kolonije.	m. O»
ST. 172. — 25. JULIJA 1954 7 SLOVENSKI P0B06EVXLEC 7 sir. 5 1
Spričo nekaterih dejstev se kaže potreba uvodoma poudariti, da tega članka ni smatrati kot nekakšnega znaka za akcijo, za kampanjo ali za kakršnokoli pospešeno organiziranje komun. Njegov namen je ravno nasproten. 2eli se opozoriti na nekatere probleme in na osnovi nekaterih dosedanjih diskusij in analiz — zlasti z Gorenjske — dati nekaj pogledov in stališč. Ta članek je torej samo prispevek k diskusiji, ki mora biti — na kar je opozoril že tovariš Kardelj — kakor tudi vse konkretne priprave, resna, vsebinska, premišljena in vsestranska. *
Ko smo pred leti začeli delati prve odločnejše korake iz tako imenovanega administrativnega socializma, tedaj je okraj, tak, kakršen je danes v celotnem družbenem, državnem in gospodarskem mehanizmu, dobil izredno važno in pomembno vlogo. Mi smo do sedaj okraje smatrali kot tiste neposredne skupnosti državljanov in proizvajalcev, kjer se, odnosno naj se povezuje interes skupnosti z interesom posameznika in kjer naj se uvede družbeno upravljanje v najširšem obsegu. Smatralo se je, da so okraji komune, čeprav je že od vsega začetka jasno, da bo razvoj zahteval spremembe. Zato smo ogromno poslov in pristojnosti z vseh področij, iz centralne državne uprave začeli postopoma, toda vendar v precej hitrem tempu prenašati na okraje. Skoraj v vseh zakonih in uredbah, zlasti v gospodarskih, dalje v funkcioniranju organov ljudske oblasti — tu mislim predvsem na zbore proizvajalcev — je začel okraj dobivati izredno važno vlogo. Ce pogledamo danes nazaj na ta razvojni proces, moramo ugotoviti, da so okraji kljub temu, da so še v mnogočem izrazita administrativna formacija brez nekih nujnih ekonomskih in ostalih predpogojev, ki jih zahteva širše sožitje državljanov, in kljub raznim birokratskim ostankom in tudi drugim pomanjkljivostim, odigrali pozitivno vlogo v dosedanjem razvoju, zlasti v pogledu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja.
V vseh razpravah o komunah se moramo zato zavedati, da ne skačemo v neko neznano temo, da z vsem tem dosedanjega procesa nikjer ne trgamo, ampak da je to logično nadaljevanje celotnega družbenega razvoja. Ta razvoj pa je v določenem smislu začel vplivati tudi na tak položaj in vlogo okraja, kakršno ima on danes. Kar se je pokazalo kot izredno dobro v času, ko smo napravili prve ki nke v družbenem samoupravljanju, sedaj že ne ustreza več popolnoma današnjim prilikam. Velika večina okrajev v Sloveniji, ki je do sedaj odigrala izredno važno in progresivno vlogo, bi, če bi ne znali napraviti ustreznih sprememb, v doglednem času začela predstavljati resno oviro nadaljenjemu razvoju socialističnih odnosov.
Gospodarski razvoj, osamosvojitev podjetij, funkcioniranje delavskih svetov, razni sveti in organi družbenega upravljanja v zdravstvu, prosveti, v stanovanjskih zadevah in tako dalje, vse to je na razvitih področjih začelo prihajati v nasprotje s tako vlogo, položajem in pomenom, kot ga v teh področjih imajo dosedanji okraji. Razvoj samoupravljanja, vse večje in večje pritegovanje proizvajalcev in ostalih državljanov ter volivcev v najrazličnejše organe ljudske oblasti, to je proces, ki zahteva ustrezajoče spremembe glede organizacije organov ljudske oblasti in ki se ne more popolnoma vskladiti s tako vlogo in funkcijo in s takimi okrajnimi teritorialnimi enotami, kakršne do sedaj obstajajo. Zaradi vsega tega so se, kot nujna posledica tega razvojnega procesa, začele najprej pojavljati razne diskusije, kasneje tudi spori, kritike, nezadovoljstvo in razna sumničenja v odnosih med industrijsko bolj razvitimi centri in okrajnimi ljudskimi odbori s teh področij. Znana je diskusija med Jesenicami in radovljiškim okrajem, med mestom Kranjem in okrajem, Tolminom in Idrijo itd Osnovna ugotovitev v vseh teh primerih je bila ta, da so stvari na okrajih, tako kot so sedaj postavljene, zlasti kar se tiče neposrednega vpliva in samoupravljanja, preveč centralizirane in da okraji že mnogih problemov, zlasti gospodarskih, ne morejo več reševati dovolj hitro in v skladu s splošnim razvojem. Z druge strani pa imamo sicer dokaj majhne in razdrobljene občine z več ali manj na administrativne posle zreduciranimi pravicami. To je stanje, v katerem se nahajamo. Zaradi tega se poraja elementarna težnja od spodaj, zlasti iz gospodarsko razvitejših centrov po čim večjih pravicah, po čim večjem In neposrednem samoupravljanju. Splošni, objektivni in materialni pogoji v teh industrijskih centrih in tudi v nekaterih kmetijsko razvitejših področjih, kakor tndi neposreden interes, želja in zahteva prebivalstva za čim neposred-nejše oblike družbenega upravljanja — to sta tista dva osnovna. objektivna predpogoja, ki zahtevata in tudi omogočata, da se postavi vprašanje komun neposredno na dnevni red kot problem današnjega časa, ki Bahteva svojo rešitev.
STANE KAVČIČ:
O KOMUNAH
Iz takih objektivnih in subjektivnih pogojev predvsem izhajajo pri nas razne razprave o komunah, ki so karakteristične ne samo za nekatere predele Slovenije, ampak tudi za nekatera ostala področja v Jugoslaviji. Kljub temu, da so razprave o komunah še zelo nekvalitetne, da so še daleč od bistva problema, da so prakti-cistične, da z njimi marsikje prodirajo nekatere lokalistične težnje, partikularizem in razni drugi računi, kljub temu je treba ugotoviti, da je celotna tendenca v vseh teh diskusijah, razen redkih izjem, kjer gre za očitne poizkuse okrepiti okrajni centralizem — progresivna. Gre v celoti za to. da se samouprava razširi, da se ustvari neposredne j ši stik med širokimi plastmi proizvajalcev in med organi samoupravljanja in da se proces v tej smeri poživi. Ce postavimo to osnovno ugotovitev, potem je jasno, da vseh ten iniciativ, predlogov, diskusij in kombinacij ne smemo zavirati, videti moramo v njih predvsem pravilne razvojne tendence. Seveda pa je naloga subjektivnih sil, predvsem naloga aktivistov, da te elementarne progresivne težnje, ki se pojavljajo, pravilno povežejo s konkretnim metodičnim proučevanjem danih problemov in vprašanj in da v družbeno političnem smislu usmerjajo diskusijo.
Velja si biti na jasnem, da je predvsem od tega, v kolikšni meri bodo pravilno nakazani in jasni osnovni družbeno-politični momenti in pogledi glede nalog, katerih se lotevamo, v toliko pravilnejši in boljši, odnosno napačni in slabši, bodo tudi vsi kasnejši konkretni sklepi in zaključki. V tej zvezi se kot najvažnejša postavljata sledeča dva faktorja: vloga delavskega razreda in povezovanje mesta s svojo najbližjo okolico. Ti dve vprašanji vsako na svoj način predstavljata vsebino enotnega družbenega razvoja.
Rezultati delavskega samoupravljanja so ogromni in vsakomur vidni. Toda sodelovanie neposrednih proizvajalcev z družbo, medsebojna koordinacija v delu družbenih organov in organov delavskega samoupravljanja je bila — to smo neštetokrat ugotavljali — pomanjkljiva in nezadostna. Delavski razred je bil v zadnjem času kljub temu, da je njegov vpliv v družbenem življenju izredno porasel, še vedno preveč zaposlen sam s seboj. Gotov odraz in tu-
di vzrok temu stanju so tudi slabosti sindikatov. Zato imamo še vedno opraviti z nekakšnimi lastninskimi pojmovanji v delovnih kolektivih in še marsikje delavci gledajo okrajni ljudski odbor ne kot družbenega zastopnika, ampak kot neko oblast, ki jih kontrolira in kateri morajo dajati razne dajatve. Odnos med delovnimi kolektivi in družbo, predvsem med organi oblasti in delovnimi kolektivi, je marsikje dokaj napet. Ni čutiti dovolj hitrega stapljanja proizvajalcev z družbo. Temu pa seveda ni vzrok samo lastniška miselnost delavskega razreda in gotove slabosti sindikata, ampak tudi nekateri objektivni pogoji, ki se kažejo v tem, da je do sedaj predstavniški organ — okraj — čestokrat bil hote ali nehote, predvsem policaj, samo administrativni kontrolor. Vsekakor imajo za tako stanje dokajšnje zasluge tudi obstoječe pomanjkljivosti našega gospodarskega sistema, zlasti pa plačilnega sistema.
Tudi sedanji položaj na podeželju, kjer imamo mnogo zelo majhnih občin, ki niti materialno niti vsebinsko ne predstavljajo močnih socialističnih pozicij — terja krepkejšo povezavo podeželja z mestnimi centri. Zaostalost podeželja, ostanki klerikalizma, birokratizem in nizek nivo kadrov in končno pogoji drobnoblagovne proizvodnje so dejstva, ki onemogočajo hitrejši razvoj podeželja. Te zapreke je možno postopoma odstranjevati z večjim vplivom delavskih centrov, z združevanjem mest z okolico. Pri tem pa je kot osnovni predpogoj, da imamo, kot je dejal tovariš Marinko na III. kongresu ZK Slovenije »enoten koncept razvoja naše socialistične politike, ki bo lahko odstranjal določene antagonizme med mestom in vasjo ter jih izločal kot činitelje, ki bi negativno vplivali in hromili zdravo socialistično politiko v organih komune. Samo enoten politični koncept in spoznanje, da na temelju socialističnih družbenih odnosov ni in ne more biti nasprotja med mestom in vasjo, lahko zagotovi ta konstruktiven razvoj komunalnih skupnosti«.
No, bilo bi napačno omenjene slabosti v kolektivih ali na vasi pretiravati, zlasti z ozirom na velik razvoj, ki je bil tu napravljen v zadnjih letih. Ampak očigledno je, da se dosedanji okraji in občine ne kaže-
jo kot najbolj pripravna oolika za likvidacijo omenjenih tendenc in pojavov ter hitrejše povezovanje kolektivov z družbo in mest z okolico v eno e,oto — komuno. To bo prvenstvena politična naloga taKih komun, ki sedaj nastajajo. Neposredna povezanost in zavisnost organov delavskega samoupravljanja s predstavniškim organom komune in obratno ter aktivno udejstvovanje in soodločanje državljanov v raznih organih družbenega samoupravljanja mora na primer v takih krajih, kot so: Ljubljana, Maribor, Celja, Kranj, Jesenice, Tržič, Trbovlje itd., zelo hitro odstraniti še poslednje ostanke starega gledanja na »oblast«, na delovne odnose, na razdeljevanje materialnih sredstev itd. V takih družbenih celicah bo najlaže povezati interes skupnosti z interesom poedinca; nagraditi vsakogar v skladu z njegovim delom; do minimuma onemogočiti tista špekulativna stremljenja, ki jih poraja zakon blagovne proizvodnje in nizka zavest. Napraviti vse to, pa pomeni pospešiti razvoj proizvajalnih sil do tiste mere, ki jo dopuščajo objektivne materialne možnosti. Vzporedno s tem pa bo taka skupnost državljanov tudi naj-prikladnejši mehanizem socialistične demokracije, v katerem se morajo pospešeno razvijati novi socialistični odnosi in družbena zavest. Tu, v komunah, se bo začel poslednji boj z ostanki preteklosti. Tu morajo izginiti poslednje domneve o neki višji sili, o oblasti, ki je nekje zgoraj, in o ljudeh, ki so spodaj; v teh družbenih celicah mora začeti zavestno prevladovati spoznanje o nujnosti novega družbenega sožitja, kateremu ne komandira niti stranka niti država, ampak se »komandira« samo v dogovoru z ostalo socialistično skupnostjo. Iz tega, na prvi pogled tako naturnega spoznanja, do katerega pa vendar drži tako težka in krvava pot, katere dobršen del je že za nami, pa bo iniciativa delovnih množic in predvsem delavskega razreda pokazala v bližnji prihodnosti na vseh področjih javnega življenja ogromne rezultate. Tolikokrat prekleto, mnogokrat hvaljeno in še večkrat kritizirano »prisiljevanje« bodo potem delovni ljudje najprej v komunah začeli pošiljati v arhiv, zamenjavalo ga bo zavestno spoznanje o nujnem, potreo-nem in koristnem, spoznanje o napredku in bodočnosti, ki jo ustvarjamo sebi in človeštvu.
Pristojnosti In organizacija
Ce preidemo k nekaterim konkretnim funkcionalnim in organizacijskim nalogam, se kot prvo postavi vprašanje, kakšna naj bo tista formacija, ki naj v zgoraj omenjenem smislu deluje. Jasno je, da mora biti tak teritorij — komuna — gospodarsko, kulturno, industrijsko in tudi politično bolj zaokrožena kot dosedanji okraji, ki imajo še mnogo elementov tipično administrativnega kombiniranja. Komune bodo torej teritoriji, katerih glavno jedro bodo industrijski, odnosno razviti poljedelski centri s svojo naiolii-jo okolico, ki ekonomsko, geografsko, politično in tudi kulturno gravitira v dotične centre. Jasno je, da se tu ne da šablonsko določiti meja. Pone-kje je razvoj sam že zelo jasno izoblikoval take formacije. Vzemimo na primer Gorenisito: Jesenice, Tržič, Kranj, Škofja Loka. Na take osnovne centre se je treba orientirati m približno take bodo tiste enote, ki jih razumemo pod pojmom komuna, in ki naj predstavljajo ne samo teritorialno, ampak tudi druž-beno-ekonomsko izhodiščno točko v razpravah in pripravah. Ti konkretni primeri pa seveda ne predstavljajo generalnega recepta za vse, ampak so samo vzorni primeri, sicer pa oo nastajanje komun kot družbeno ekonomski -proces sam pokazal rajrazličnejše oblike.
V dosedanjih razpravah so se že izkristalizirali nekateri pogledi in pojmi o tem, kakšen naj bo položaj bodočih komun, kakšne naj bodo njihove pravice in pristojnosti. Osnovno in bistveno je vsekakor ekonomsko vprašanje. Ce ne b' v ekonomskem pogledu napravili nekaterih sprememb, odnosno če ne bi bodočih komun, zlasti v ekonomskem pogledu, uveljavili in jim dali ustrezajočih gospodarskih pristojnosti, petem bi seveda samega sebe varali, če bi govorili o komunah V tem primeru bi se vsa stvar zreducirala v navadno decentralizacijo in prenašanje upravnih kompetenc iz sedanjih okrajnih centrov navzdol in na navadno združevanje posameznih občin Ce poudarjamo predvsem pomen gospodarske vloge komune, pa tega ni pojmovati tako, da naj bi se gospodarstvo komune razvijalo samo za sebe in tudi ne tako, da bi se dosedanje obveznosti podjetij do skupnosti
zmanjšale. Osnovna gospodarska vsebina bodočih komun bo po vsej verjetnosti ta, da bodo one urejale odnose na svojem področju med neposrednimi proizvajalci, ki delajo v podjetjih, in med tisto skupnostjo ljudi, ki žive na tistem teritoriju. Gre predvsem za to, da bi v sedanji dobi komune morale dobiti skrb in odgovornost, da tisti del materialnih sredstev, ki ostane, ko so podjetja zadostila svojim obveznostim do skupnosti, razdeli na plačilne sklade, na razširjeno reprodukcijo in za druge materialne potrebe. To se pravi z drugimi besedami, da bi v ekonomskem pogledu bodoče komune prevzele zelo mnogo gospodarskih funkcij dosedanjih okrajev. Tu nam ne bi smele trenutne gospodarske težave In zlasti velika potreba sredstev za federacijo onemogočiti pogled naprej. Jasno je eno: ni sile, ki bi lahko zaustavila ali preusmerila proces, ki prinaša komunam tudi v gospodarstvu čedalje več pristojnosti in tudi materialnih sredstev. In daljo: kljub izdatnemu povečanju proizvodnje, ki se kaže iz leta v leto v kvantiteti in kvaliteti, ostaja še vedno ogromno neizkoriščenih možnosti. In v to bi morale predvsem usmeriti komune svojo gospodarsko dejavnost.
Tudi v prosveti, zdravstvu in državni upravi bodo komune verjetno prevzele precej funkcij dosedanjih okrajev. Osnovni princip funkcioniranja komun bi moralo biti samoupravljanje. Razni sveti in drugi organi družbenega upravljanja, ki so pri sedanjih okrajnih ljudskih odborih precej oddaljeni od terena in težko delajo, bodo v komunah imeli mnogo boljše pogoje za delo. To je grob koncept. S tega stališča bi bilo mogoče pristopiti k pripravam in v diskusijah poskušati čimbolj konkretizirati v tej ali drugi obliki posamezne funkcije in pristojnosti.
Ko se bodo določale posamezne pristojnosti in organizacijske oblike, bo potrebno izhajati iz osnovnih principov naše družbene ureditve, upoštevajoč pri tem splošno zakonodajo in predpise, vendar pa bo kazalo, bolj kakor kdajkoli doslej, upoštevati konkretne prilike in objektivna dejstva. Posamezne komune bodo med seboj zelo različne; različne bodo gleda
celota. Taka okrajna skupnost bi torej bila mnogo manj umetna tvorba od mnogih dosedanjih okrajev. Vzemimo na primer celjsko kotlino s sedanjim celjskim in šoštanjskim okrajem; le-ta ima brez dvoma več gospodarske osnove, prebivalci imajo več skupnih interesov kot je bil to slučaj z okrajem Celje-okolica, ali pa tudi v primerjavi s sedanjim šoštanjskim okrajem. Če bodo torej pri formiranju okrajnih skupnosti igrali prvenstveno vlogo družbeno gospodarski interesi določenega teritorija, ki se povezuje v celoto, potem isti interesi tudi narekujejo, odnosno dajejo položaj in funkcijo tem okrajnim skupnostim.
V gospodarstvu bi morala vsekakor okrajna skupnost komun reševati tiste naloge, ki jih ena sama komuna ne zmore, odnosno, ki so take, da se tičejo vseh komun na tistem teritoriju. Preko okrajnih skupnosti bi se
lahko do gotove meje usmerjal razvoj posameznih komun, ziasti v tem smislu, da se pomaga za-ostalejšim komunam, odnosno zaostalejšim ali izdatnejše pomoči potrebnim posameznim družbenim panogam. Razmotriti bo treba tudi vprašanje koliko bi lahko okrajna skupnost postavljala, odnosno določala gotove okvirje gospodarskim, zdravstvenim, prosvetnim in drugim sklepom ter predpisom, ki jih bodo izdajale komune. Končno je jasno, da federacija in epu-blika ne moreta biti v direktnem odnosu z vsako komuno posebej, ampak bosta v direktnem odnosu samo z okrajno skupnostjo, in zato bo ona tudi v tem smislu imela določene pristojnosti. V bodočnosti bi lahko tudi republika nekatere svoje pristojnosti, zlasti v upravno pravnem postopku prenesla na okrajno skupnost kot na drtiv^topni organ.
Ker pa bo ustanavljanje komun in okrajnih skupnost: postopni proces ni možno it j delati adekvatnih spremeni z naši zakonodaji, čeprav bo .o kedaj kasneje verjetno potrebno. Tako bi v začetku okrajne skupnosti v pravnem in upravnem pogledu v odnosu do republike in federacije imele enak položaj kot okraj; torej iste pravice in pristojnosti. Koliko in katere od teh pravic pa bi okrajne skupnosti prenesle na komune — to pa je stvar dogovora med okrajno skupnostjo in komuno. Taki dogovori bodo verjetno napravljeni z orientacijo, da se razvitejšim komunam da čimveč pristojnosti, manj razvitim pa manj. Na ta način bi v sedanji etapi razvoja imeli sledeče stanje: Vsi državljani enake pravice in dolžnosti do skupnosti; vsa podjetja enake pravice in obveznosti v odnosu do skupnosti; vsi okraji, odnosno okrajne skupnosti komun enake pravice in obveznosti do skupnosti. Odnos med podjetji in komunami ter med komunami in okrajnimi skupnostmi komun pa bo njihova stvar, stvar njihovih medsebojnih dogovorov. Ni dvoma, da tako stanje v največji meri uravnava in povezuje zahteve in interese celotne socialistične družbe z njenimi posameznimi deli.
Še o nekaterih napačnih pojavih
obsega, števila, ekonomske moči, notranje strukture; različne bodo glede delovnih pogojev in konkretnih nalog, glede organizacijskih oblik in aparata, čeprav bodo morali biti osnovni principi enotni. Kar se tiče aparata, bi po izračunih za Gorenjsko precej kadra pridobili. Od dosedanjih 500 uslužbencev bi prišli na Gorenjskem na okoli 350 uslužbencev. V vsakem primeru bo aparat manjši, pač pa bo kvaliteta boljša. To velja samo za primer, da se združita dva okraja; kjer se bo pa združilo več okrajev, bomo še na boljšem. Na terenu bodoče okrajne skupnosti bi kazalo ustanavljati tudi razne zavode ali ustanove z lastnim računom. Imele bi na primer planski zavod, ki bi delal analize itd., dalje zavod za projektiranje, za revizijsko službo, za veterinarske posle, katastrske zavode, tako da bi se na teritoriju okrajne skupnosti ustanovila cela vrsta strokovnih ustanov, ki bi delale po načelu: Jaz tebi, ti meni! Ni mogoče torej dati receptov tn načrtati shem za vse in o vsem; če pa že iščemo kakšne splošne kažipote, potem so gotovo tile: osnovni principi naše družbene ureditve; konkretne prilike in pogoji, katere je treba temeljito analizirati; stremljenje kako čim bolj omogočiti vpliv širokih množic na delo organov ljudske oblasti, kako čim bolj razviti družbeno samoupravljanje. Kdor se danes ravna po tem kompasu, potem se mu ni treba bati, da bi zašel v napačno smeri Zelo dosti se govori o okrajnih zvezah komun, kar seveda nima nobenega smisla, ker ne gre za okrajne zveze komun, ker na ta način bi dobili zvezo v zvezi, odnosno federacijo v federaciji. Zato o okrajnih zvezah komun nima smisla govoriti. Možno je govoriti samo o okrajni skupnosti komun. Taka okrajna skupnost ne bi bila samo neka administrativna Umetna formacija, ki naj olajša administrativno upravno poslovanje. Ce bi jo ustanovili samo zaradi tega in samo s tem namenom, potem bi vsekakor zelo hitro postala bolj v napoto in oviro kot pa v pomoč družbenemu razvoju in reševanju dnevnih nalog. Izhajati moramo Iz tega, da bi morala biti taka okrajna skupnost v določenem smislu družbeno, gospodarsko, kulturno, geografsko zaokrožena
1.	V razpravah o komunah se zelo močno pojavljajo tudi dokaj čudne teorije o enakosti. Ponekod so celo taki izravnalni računi in obračuni glavna gonilna sila »komunalne navdušenosti in pripravljenosti« in glavni vir dohodkov. Pri tem se nekateri celo sklicujejo na Marxa, češ da je on predvidel, da so komune nov skok naprej, s katerim se zmanjšujejo vse neenakosti. Od tod torej mnenja, da med komunami ne bi smelo biti velikih razlik, odnosno da bi bilo treba materialna sredstva, s katerimi razpolagajo komune, po nekem čudežnem ključu enakosti in pravičnosti čim bolj izravnati. Tako enotnost bi bilo treba po mnenju nekaterih realizirati tudi znotraj komune. Kakšna pravica je to, se slišijo ugovori, če ima delavec v enem podjetju 7.000.— dinarjev, v drugem preko ulice pa 8.000.— ali še več plače. Ne bo odveč, tistim katerim je glavna skrb in glavni problem sedanjega časa odprava sleherne socialne neenakosti, odgovoriti z Engelsom, ki je v pismu Beblu, ko je kritiziral Gotski program dejal: »Odprava sleherne socialne in politične neenakosti je tudi zelo sumljiva fraza namesto odprava vseh razrednih oblik. Med deželo in deželo, pokrajino in pokrajino, krajem in krajem bo vedno neka neenakost v življenjskih pogojih, ki jo bo mogoče zmanjšati do nekega minimuma, nikdar pa ne popolnoma odpraviti. Prebivalci v Alpah bodo imeli zmeraj drugačne življenjske pogoje, kakor ljudje po ravninah. Pojmovati socialistično družbo kot državo enakosti, je enostransko francosko pojmovanje, ki je bilo kot razvojna stopnja v svojem času in kraju upravičeno, ki pa bi moralo biti danes že premagano kakor vse enostranosti prejšnjih socialističnih teorij, ker delajo le zmedo v glavah in smo dobili natančnejše oblike za razlago teh vprašanj.« (Marx-Engels, Izbrana dela II. str. 43, Cankarjeva založba.)
Jasno je torej, da komune ne pomenijo, da je treba bolj kot dosedaj upoštevati pri nagrajevanju in razdeljevanju materialnih sredstev potrebe in to predvsem zato, ker se s komunami take kakršne bodo sedaj niti za las nismo približali taki proizvodnji, ki bi omogočala, da se deli po principu potreb. Zato je vsaka teorija in seveda še bolj vsaka praksa o enakosti v odnosu do komun reakcionarna iz več razlogov. Vsaka teorija in še bolj vsaka praksa o enakosti bi morala v sedanji dobi nujno voditi v stagnacijo proizvajalnih sil. S tem bi dosegli ravno nekaj nasprotnega od tistega kar želimo. Hitrejši tempo razvoja proizvajalnih sil in na osnovi tega tudi družbeno socialistične zavesti je danes možen z ozirom na dane objektivne pogoje, predvsem v komunah, ampak z osnovno predpostavko, .o kateri sem preje govoril, da so državljani in podjetja enaki v svojih pravicah in dolžnostih do skupnosti da pa se v vsaki komuni do maksimuma uvede načelo, kdor ima večje zasluge, naj bo tudi bolje nagrajen. Tipično je tudi to, da vse teorije o enakosti in z njo v zvezi tudi vsi praktični računi nujno obračajo pozornost subjektivnega faktorja predvsem na delitev potrošnih sredstev. Ze sama, enostranska usmerjenost samo k temu vprašanju, ki je istočasno nujno pogojena z tem, da odvrača družbeno pozornost od bistvenega vprašanja, ki je proizvodnja in produktivnost dela je v svojem bistvu izrazito demobilizatorska in s tem tudi reakcionarna tendenca.
Mislim, da vse te diskusije niso slučajne. One so rezultat nekaterih splošnih objektivnih dejstev in tudi nekaterih političnih in idejnih slabosti. Zdi se mi, da le-te v bistvu birokratske ostanke prepočasi odpravljamo. Vsekakor pa bi jim morali s komunami zadati nov in definitivni udarec ne pa dopustiti, da se ob tej priliki kakorkoli teoretično ali praktično okrepe. Bilo
bi popolnoma zgrešeno v zvezi s tem pojavom obračati oči k sosedu, in ne videti problemov, ki se bodo v tej ali drugi obliki pojavili v vsaki komhni. Vzemimo samo to, da sprostimo plačilni sistem in likvidiramo birokratske elemente v sedanjih tarifnih pravilnikih in imeli bomo opravka z močnimi urav-nilovskimi težnjami. Zlasti v politično zaostale j ših kolektivih se bo treba otepati z najrazličnejšimi antisocialističnimi zahtevami in teorijami, ki pa se bodo vse poizkušale odevati s plaščem pravičnosti in sklicevati na socializem in marksizem. Socialistične sile bi morale biti na to pripravljene in obračunavati s tem že takoj od začetka. Mi imamo na žalost še velike težave, zlasti z objektivnimi materialnimi faktorji zaradi katerih moramo čestokrat delati razne kompromise in iskati izhode za silo. Pri tem pa je važno to, da ne bi antisociali-stičnih ali pa birokratskih stvari proglašali za socialistične, čeprav se jih moramo v določenem smislu in zaradi objektivnih prilik še posluževati. Čimbolj pa bodo stvari idejno in teoretično jasne, toliko odločneje se bomo lahko borili 1 proti objektivnim i proti subjektivnim ostankom preteklosti, ki nas vlečejo nazaj. Vsekakor bodo komune tudi na tem področju izbojevale popolno zmago socialističnih sil.
2.	Druga napačna tendenca, ki se čuti v diskusijah je zapostavljanje poljedelskih področij. Ce govorimo o tem, da je teritorialni okvir bodočih komun ekonomsko zaokrožena celota, potem ne mislimo tu samo na industrijo, ampak se moramo zavedati, da so ekonomsko močni in sposobni življenja tudi določeni poljedelski teritoriji. V nasprotnem primeru bi se že apriori odrekali razvoju in novi ureditvi za precejšen del Slovenije, da o Jugoslaviji sploh ne govorim. Zato taka poljedelska področja nima smisla, da umetno poskušamo vezati na industrijske centre. Tudi pomen eventualnih političnih slabosti ali močnejših politično tujih stremljenj, ki se javljajo na teh področjih nima smisla pretiravati. Komune bodo že same po sebi predvsem močna afirmacija delavskega razreda, zlasti pri nas v Sloveniji, močna afirmacija socialistične misli in socialističnih pozicij s katerimi bo zadan nov udarec tudi kmečki zaostalosti in klerikalizmu. Celotni mehanizem socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja pa je tak, da v naj-višji možni obliki povezuje elementarna in stihijska stremljenja ljudskih množic z delovanjem subjektivnega faktorja in s prizadevanji zavestnih socialističnih sil. Celotni mehanizem družbenega samoupravljanja ka-
teremu se s komunami odpirajo nove možnosti razvoja in vsebinskega poglabljanja je tak, da objektivno sili vsakega posameznika ali pa tudi določeno skupnost k akciji, k delu. Ta družbeni mehanizem samoupravljanja tepe vsakogar, ki sedi prekrižanih rok, ki nič ne dela, ali zavira konstruktivno ustvarjalnost delovnih množic. Če s teh vidikov pogledamo na gotova poljedelska področja, tedaj je jasno, da tudi tu obstojajo objektivni pogoji za komune in da bodo le-te nov korak naprej tudi za kmečkega proizvajalca.
3.	Diskusije o komunah ne bi smeli zreducirati predvsem samo na diskusijo o teritorijih, kar se ponekje že dogaja. Četudi so važni teritorij in gravitacijska središča, vendar je nujno diskusijo o teritorialnih enotah povezovati z vsebinskimi in funkcionalnimi vprašanji. Zlasti v dosedanji prvi fazi priprav za komune je mnogo preveč diskusije o teritorijih in premalo o tem kaj naj delajo in kako naj delajo bodoče komune. Če bodo stvari vsebinsko jasne bomo to vsebino zlahka aklimatizirali na dani teritorij. Težko in nepravilno pa je delati obratno. Predvsem si je treba biti na jasnem, da je to družbeni proces in da se ne kaže zaletavati, administrativno kombinirati in eksperimentirati. Mi moramo elementarne in spontane tendence pravilno kombinirati s podrobno analizo in študirani em konkretnih dejstev in problemov. Celotni postopek mora biti čimbolj demokratičen; sila ali preglasovanje so zlasti pri reševanju oblastno teritorialnih vprašanj vedno pokaže kot slabo sredstvo s težkimi političnimi posledicami. Napredna socialistična sila mora sicer povedati ljudem svoje stališče; povedati ljudem, da je njihovo stališče napačno, lokalpatriotsko, ozko, opozarjati jih na slabe posledice takih stališč, vendar pa se ne bo nič posebnega zgodilo, če se takim vaščanom prepusti čas, da •se na praktičen in demokratičen način prepričajo, da so v zmoti.
Predvsem je važno, da se prepreči, zlasti pri združevanju mest z okolico videz, ki je sedaj ustvarjen, kot da gre tu v bistvu samo za komasacijo. Komasacija, ki bo sledila, bilo v okrajnih merilih, bilo v občinskih je posledica vsebinskih kvalitetnih sprememb, ki nastajajo s komunami. S tega stališča je treba te probleme obravnavati ne pa začeti diskusijo o komunah tako, kot da gre samo za združevanje toliko in toliko občin in okrajev, kar vse je menda možno napraviti kar čez noč in definitivno razglasiti kot via fakti v časopisju. To so birokratski postopki in administrativni način reševanja, ki lahko da diametralno nasprotne posledice od tistih, ki jih prinašajo v naš družbeni razvoj — komune.
Predlog Jugoslavije za nove sodnike baškega sodišča
Jugoslovanska nacionalna skupina sodnikov haškega arbitražnega sodišča, ki jo sestavljajo Vladimir Simič, Jože Vilfan, Milan Bartoš in Ivo Krbek, je kandidirala za sodnike stalnega haškega sodišča za novo obdobje sira Arnolda Mac Neila, britanskega državljana in dosedanjega sodnika; prof. Julesa Ba-sedvanta, francoskega državljana in dosedanjega sodnika; Roberta Cardovo, člana komisije OZN za mednarodno pravo, mehiškega državljana, in Lucia Morena Quintana, argentinskega državljana.
Generalna skupščina lahko izvoli za sodnike mednarodnega sodišča samo osebe, ki jih je kandidirala vsaj ena nacionalna skupina. Kandidature so sporočili OZN 15. julija.
Jugoslavija ni mogla postaviti kandidature svojih državljanov, ker je njen državljan dr. Milovan Zoričič že sodnik tega sodišča in poteče njegov mandat šele februarja 1957. (Jugopreš).
Perspektivni plan za uvedbo televizije v Jugoslaviji
Ljubljana, 24. julija. (Tanjug) Strokovnjaki televizijskega laboratorija pri Inštitutu za elek-trozveze v Ljubljani so izdelali načrt perspektivnega plana za uvedbo televizije v Jugoslaviji. Po tem planu naj bi proti koncu letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta v Ljubljani začel z oddajami prvi poizkusni televizijski oddajnik. Plan, ki je izdelan za pet let, govori o zgraditvi televizijskih oddajnih središč v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu in o organiziranju serijske proizvodnje televizijskih sprejemnikov. Z zgraditvijo treh televizijskih središč bo televizijski program lahko zasledovalo
1,520.000	prebivalcev v državi, po izgraditvi nadaljnjih 15 lokalnih oddajnikov pa bi bila televizijskih oddaj lahko deležna ena četrtina prebivalstva naše države.	•
Po perspektivnem planu bi televizijsko središče v Ljubljani v prvih letih imelo redne oddaje trikrat na teden po dve url,
■■■■■■■■■■i
NAŠE ŽEUE
Nedavno sem iskala po naših galanterijskih trgovinah	svilo,
drap in sive barve 2a šivanje na stroju. Na svetlem blagu le težko kombiniraš drugačne tone barv, ki bi sicer vidno izstopale. Toda kot nalašč! Čim so prodajalci izvedeli, kaj želim, že so odkimali z glavami in obžalujoče skomizg-nili z rameni, češ, kaj vprašuješ, ko dobro veŠ, da svile v teh barvah nimamo! Z menoj je istočasno odpirala vrata za vrati ljubljanskih trgovin neka tuja tovarišica, ki je iskala svilo za prešivanje v sivi barvi. Ko smo brezuspešno zapustili že menda deseto trgovino, sva si bili že dobri znanki ...
Želja potrošnikov je prav gotovo ta, da bi trgovine svojo zalogo raznega blaga izpopolnile brž, ko bi stara zaloga začela plahneti. To velja tudi za razne druge vrste sukanca vseh barv in krpanca za nogavice, ki Mnogokrat nima široke barvne izbire niti v naših največjih trgovinah.
K temu naj bi kot skromen potrošnik pripomnila še nekaj — da bi bile cene raznim vrstam sukanca in zlasti krpanca nižje, saj nekaj metrov niti, navite okrog lepenke kaj hitro zmanjka ...
—ra
DEBELOST PRI OTROCIH
Debelost v otroški dobi je pojav, ki često vznemirja starše in dostikrat se tudi otrok sam preveč koncentrira na svojo debelost. Mnogi smatrajo debelost pri otrocih za motnje v delovanju žlez notranjic, vendar pa večina otrok ne kaže nobenih znakov endokrinega obolevanja in se v pubertetni dobi večinoma razvijajo popolnoma normalno.
Preobilno uživanje hrane, kar Je dostikrat navada staršev, lahko pa tudi znan psihološki pojav, to je bežanje od stvarnosti, so po navadi vzroki debelega pri otrocih. Pri tem pa gotovo obstoji tudi neki notranji činitelj v zvezi s sistemom žlez notranjic, ker je mnogo otrok, ki tudi mnogo jedo, pa se vendar ne zrede toliko. Ce ima debel otrok telesno velikost svojih vrstnikov ali če je celo večji, potem ni misliti na kake motnje v delovanju žlez
notranjic. Razvoj kosti je pri takih otrocih normalen.
Odvečna maščoba se nabira okoli bokov in v spodjem delu trebuha, zato mnogi pogrešno smatrajo ta pojav za pojav nezadostne spolne razvitosti.
Pojave debelosti pri otrocih zdravimo navadno z dieto. Otrok v hrani ne sme dobiti mnogo kalorij. pač pa mora dobiti zadostne množine beljakovin, ki mu omogočajo pravilen razvoj in rast. ?.lasti in ogljikovih hidratov naj ho v hrani malo. Ce že ne moremo občutno zmanjšati telesne teže, se moramo zadovoljiti, da se otrok z rastjo ne debeli naprej.
Ne uporabljajmo pa kakih zdravil za shujševanje:	Pri otrocih
moramo zaželeno doseči s pomočjo redukcijske diete, ki je lahko stroga. Zdravljenje s preparati žlez notranjic je treba izvajati pod strogim nadzorstvom zdravnika in le v primerih, kjer je to res potrebno.
Ljubek model iz svetlomodrega bombažnega blaga, ki ima na krilu belo-črno hordu rn k'j,» zelo zvončasto krojeno, medtem ko je zgornji del zelo enostaven in ga zadaj zavezujemo kot kaže slika
ospodinhkt Gho v d.)u&C)ani uspešne pomaga gospodinjam
komu pustiti, za dve ali tri ure svojega malčka. Kako prav ji bo prišla pomoč študentke, ki ji jo bo posredoval biro, da bo v materini odsotnosti pazila na otroka.
Kot vidimo ima gospodinjski biro v Ljubljani obsežen delovni načrt, ki bo uresničen (če bodo tudi cene uslugam sčasoma nižje z ozirom na mehanizacijo) mnogo koristil gospodinjam in zaposlenim ženam.	V. K.
tožila znanka, da ji vsi njem znanci pripisujejo izredno lepe dohodke. Ob vsaki priložnosti posluša opazke: .Vam je lahko, ko imate tako lepe dohodke!«
Priznati sem ji morala tudi jaz, da mislim prav tako. Tedaj sva začeli računati. Ko sva preračunali dohodke, sem videla, da ni pri njej nič drugače kot pri meni in večini.
Znanka mi je. nato razvozljala uganko: »Tudi meni in moji družini se je godilo prav tako, dokler nisem korenito spremenila načina našega gospodarstva. Prej sem tudi jaz vedno prve dni v mesecu nakupovala vse potrebno in mnogokrat tudi nepotrebno. Kar pozabila sem, da ima mesec 30 dni In vedno se ml je zgodilo, da sem ostala 20. v mesecu .suha«. Končno sem se odločila, da bom uvedla v svoje gospodinjstvo načrtnost. V začetku meseca sva se z možem pomenila o tem, katere stvari so nujne, da jih kupimo v tistem mesecu. Najprej sem upoštevala vse stalne izdatke, kot so stanovanje, elektrika, časopis itd. Na-, pravila sem tudi jedilnik za 14 dni z ozirom na letni čas. Tako sem lahko preračunala stroške prehrane za ves mesec. Morati sl nisem belila glave vsak dan spro-
ti, kaj bom kuhala, šele, ko sem Izračunala vse izdatke za naše življenje, sem dobila postavke za izredne izdatke, kot na primer za nakup obleke, za Izlete, razvedrilo in podobno. Redno sem začela vpisovati vse Izdatke, pri čemer sem stalno kontrolirala posamezne postavke, da jih ne presežem. Tako se po potrebi odrečem kakšni kinopredstavi ali koncertu, oziroma nasprotno. Važno pri tem je, da imam trdno voljo, da vsak večer vpišem Izdatke in da ne presežem določene vsote. V začetku mi Je šlo teže, sedaj pa sem se temu tako privadila, da ne bi več mogla gospodinjiti po starem-«
Zdi se mi, da Ima moja znanka prav, kajti,- ko sem jo tudi jaz začela v tem posnemati, sem spoznala, da je v vsakem urejenem gospodinjstvu načrtnost nujna in nadvse koristna. D. A.
Vsa ta splošna navodila ve^ Ijajo le za zdravega normalnega otroka, k; rad je. Vsak drug spada pod nadzorstvo zdravnika. Kakršna je danes hrana otroka, taka bo jutri njegova bodočnost. To naj razmislijo očetje, ki jim n; žal denarja za cigarete, vino in kavarne, luksus pa se jim zdi maslo, sadje, jajčka, aii tudi matere, ki rade kupujejo sladkorčke, čokolado in torte, žal pa jim je danarja za limone, pomaranče in sadje.
Cirila j
naši delovni ženi pomoč v njenem vsakdanjem gospodinjskem delu. Vsak začetek je težak. Tudi biro se je mora! v začetku boriti z raznimi težavami. Morda je marsikatera gospodinja gledala na še neznano ustanovo z nezaupanjem, češ kaj bo spet to. Toda zaupanje v biro je raslo. Danes ima že okrog 400 strank, ki želijo pomoč od biroja in 75 deklet, ki za nekaj ur dnevno razbremenjujejo ženo. Pranje, čiščenje tal, posteljnine — je delo, ki ga dan za dnem opravljajo pridna dekleta. zaposlena v biroju. Ta jim skuša s svojimi skromnimi sredstvi to delo tudi olajšati, sprva le z nabavo dveh sesalcev za prah, ki jih bodo dekleta nosila k strankam in jih tamkaj za čiščenje uporabljala. Prav tako jih bo biro opremil z gumijastimi predpasniki za pranje, v načrtu o katerem on v biroiu raje skromno molčijo, pa je še več drugih stvari. Za gospodinjske pomočnice ni dovolj. da se znajo sukati v kuhinji in pralnici. Mnoge med njimi si želijo, da bi si svoje znanje vsestransko izpopolnile. Tako se bo prihodnji teden začel tečaj pod vodstvom medicinske sestre. Dekleta se bodo tu spoznala z nego bolnika. tako da se bodo znala obrniti tudi v hiši, kjer je doma bolezen. Biro stremi za tem, da bi se dekleta čim bolj usposobila za vse vrste gospodinjskih del: za kuhanje, pravilno pospravljanje, čiščenje preprog, likanje — tudi finejših kosov oblek in perila itd. itd. V ta namen pripravljajo v jeseni tečaj za strokovno usposabljanje, ki se ga bo udeležilo več deklet, uslužbe-nih v biro'n.
more ustreči, zato ker bi moral plačati za šivilje večje dajatve, katere bi morale kriti gospodinje same. Tem se tako drago krpanje gotovo ne bi izplačalo. Krpalnice pač iie morejo vsemu zadostiti, zalo bi gospodinje z veseljem sprejele v hišo šiviljo, ki jim bo za ugodno ceno vse zakrpala.
Vendar so tildi krpalnice v Ljubljani dosegle že kar lep napredek. Sprva so tu res samo krpali staro perilo in obleko, sedaj pa že tudi krojijo iz novih kosov blaga. Marsikatera ljubljanska gospodinja še ne ve, da lahko prinese v najbližnjo krpalnico blago, iz katerega ji tam ukrojijo oble-
Juha iz starega kruha
10 dkg starega kruha naribamo na strgalniku. Te drobtinice mešamo v suhi kozici nad ognjem tako dolgo, da se popolnoma posuše, vendar ne porumene. Posebej kuhamo dva šokpa očiščene in sesekljane jušne zelenjave 1/4 1 vode, posolimo, damo malce strtega česna, ščepec majarona, žlico paradižnikove mezge ali dva srednje velika paradižnika in polagoma stresamo v to juho. ki vre, pripravljene drobtinice, ki se napojijo in juho tudi zgostijo. Zelo okusno je, če jušno zelenjavo z drobno sesekljano čebulo vred na masti scvremo, preden jo zalijemo z vodo in kuhamo. Nazadnje posujemo juho s sesekljanim drobnjakom.
Pisano rdeče-beio-modra črtasta obleka iz pralnega blaga, ki je obenem enostavna, bo postala nepogrešljiv del naše poletne garderobe
Andrej in Peter sta se v nedeljo letos prvič kopala v Sori. Oba sta navdušena: »Očka, še še!« kričita, ko se ob njunih rjavih telescih razbija voda v tisočerih kapljicah
Varčna
400 stalnih strank — Gospodinje si želijo na dom tudi šivilje — Gospodinjske pomočnice se strokovno izpopolnjujejo — Večja mehanizacija, cenejše usluge
Eno leto je že tega, kar je začel poslovati v Ljubljani biro za gospodinjstvo z edinim namenom — posredovati
Gospodinje, ki se poslužujejo uslug gospodinjskega biroja, povprašujejo tudi po šiviljah, ki bi jih rade dobile na dom, da bi jim tamkaj zakrpale raztrgano posteltnino otroške obleke, moške delovne obleke in podobno, kar navadno v modnih salonih ne sprejemajo preveč radi v delo. Biro njihovim željam ne
ko. Doma si jo lahko sešije sama. Ker v šivalnici porabijo za krojenje oblek le malo časa, je tudi odškodnina za to minimalna. Varčna gosnodi-nja, ki ne zna sama krojiti, a si lahko sama sešije obleko, bo s tem nedvomno precej prihranila in bo ob koncu leta, ko bo preštela prihranke, prijetno presenečena.
Marsikateri družini nudi biro izdatno pomoč, tudi taki, ki je socialno šibka. Gospodinjski biro ji pomaga v dogovoru s socialnim skrbstvom na ta način, da pošlje gospodinjsko pomočnico n. pr. za nekaj ur k materi z nedoraslimi otroki, bolehnim starim zakoncem, ženi, ki se je ločila od moža, si išče zaposlitev, a nima kje pustiti otroka itd. Gospodinjsko pomočnico pa ne plača stranka sama, temveč socialno skrbstvo.
Biro ima tudi vsestransko, široko možnost zaposlevanja žena — tudi takih, ki si žele le nekaj urne zaposlitve, a tudi moške delovne sile — za prenašanje premoga in sploh kurjave v visoka nadstropja ali v kleti, iztepanje težkih preprog in podobno. Za nekaj ur bo nudil eospodmjski biro zaposlitev lahko tudi študentkam. Gospodinja, ki ima otroka si včasih tudi zaželi razvedrila in zabave, pa se ji mora odreči, ker nima zvečer
Bila je lepa, velika, rumena in z rdečimi zvezdicami posuta. Takrat so bile žoge po naših trgovinah še redkost, zato sta se Andrej in Špela te okrogle, poskakujoče igračke, ki jima jo je prinesel očka, še bolj razveselila. Družno sta se z njo igrala, jo prenašala iz kota v kot in se z njo tudi tokrat nadvse previdno žogala na dvorišču.
Neko popoldne pa je mama zaslišala z dvorišča presunljiv Špelin jok, s katerim se je mešalo vpitje Andreja in drugih otrok.
»Le kaj se je zgodilo,« je prestrašena stekla na dvorišče.
»Veš, ko smo se skrivali, je žoga izginila. Nikjer je več ni,« je žalostno pojasnjeval mami Andrej.
»Kam v grmovje je padla,« je mama potolažila otroka. Začelo se je iskanje. Vsak kotiček, vsak kamen in grmiček na dvorišču so pregledali, a zaman, loga je izginila, kot bi se vdrla v zemljo.
Andrej in Špela sta še dolgo žalovala za njo, vendar čas zaceli vse rane in tako je šla v pozabo tudi njuna lepa rumena žoga. Nanjo pa ni mogla pozabiti mama.
»Le kdo od otrok je vzel žogo,« je v njej vrtala misel. V nikogar ni mogla posumiti; pač; misli so se ji vedno znova vračale k nekemu fantiču, toda videla ga ni.
Čez nekaj dni so se otroci žagali na dvorišču, a žoga ni bila rumena in z rdečimi zvezdicami posuta. Ko je Andrejeva mama vrnila žogo otrokom, se ji je približal osumljeni deček:
»Žogo iščete? Glejte, v tistem grmu jo vidim,« je pokazal z roko na majhen grm, ki so ga ze večkrat do zadnjega lističa pregledali, če ne bi morda skrival pogrešano žogo.
v sli ka
Stopila je h grmu in ko je razmaknila njegove veje, se je rumeno zasvetilo.- Bila je žoga, lepa rumena žoga.
»Le kako je prišla sem, ko smo že takrat vse tako natančno preiskali,« se je Špelina mama obrnila k dečku, ki ga že ni bilo nikjer več.
Kako se je to zgodilo? Šele ko je očka prišel zvečer domov, se je uganka razjasnila. Prejšnji dan je govoril z dečkovo mamico in mimogrede omenil, da je žoga izginila. Seveda še daleč ni posumil v njenega sinka. Naslednji dan pa je mama rekla otroku: »Vrni žogo in jo nesi v grm, tako ne bo nihče vedel, da si jo vzel ti.«
Tako se je žoga znašla v grmu. Kaj pa deček, ki jo je tja prinesel? V materi ima zaščitnico, ki je pripravljena prikrivati njegove napake, katere se bodo ob taki vzgoji neovirano razraščale.
Kaj ne bi bolj prav storila njegova mati, da bi sinka posvarila, ko je prinesel domov tujo žogo. Skupaj z njim bi morala
oditi k pravemu lastniku žoge in mu jo vrniti. Pošteno priznana krivda bi se vtisnila dečku globoko v spomin, da ne bi nikdar več delal takih prestopkov.
V. K.
Le tika bo otrok zdrav
Najbolj prepričljiv poskus o vplivu prehrane noseče matere na otrokovo zdravje je bil v Oslu na Norveškem. Podobne poskuse so delali med drugo svetovno vojno v Londonu, Moskvi ter leta in leta v Ameriki. Zdravstvena postaja je sistematično nadzirala zdravje nosečih In doječih žena, dojenčkov in predšolskih ptro'-v Noseče ma-
Enos.avuo krojena, zelo udobna obleka iz belega platna, ki je kot nalašč za počitnice in plažo
tere so dobivale hrano po želji, toda z minimalno količino sladkorja, sladkarij in drugih prefinjenih hranil. Skrbno so gledali na zadostno količino proteina, kalcija, fosforja, železa in vitaminov A, B„ C in D (meso, zelenjava, jajca, sadje, orehi, mandeljni, dodatni vitaminski preparati).
Podobno dieto so imele doječe matere. Dojenčki so prejemali dodatek ribjega olja, sadne sokove, zelenjavo in sadje. Predšolski otroci so uživali mešano hrano. Uspehi so bili presenetljivi. Zdravstveno stanje mater in otrok je bilo najboljše. Anemija je bila znižana na neznaten odstotek. Matere so z lahkoto dojile. Število mrtvo-rojenčkov se je znižalo za 50 odstotkov. Pri porodu niso nastopale krvavitve. Prav tako ni bilo med otroci nobenega primera rahitisa.
Prehrana dojenčka je zadnja leta doživela pravo revolucijo. Ze po drugem tednu otrokovega življenja mu dajemo ribje olje ali sličen preparat z A in
NASVETI
Lakasto usnje operemo s sladkim mlekom, nato ga namažemo s surovim jajčnim beljakom in otremo z volneno krpo.
*
Madeže z rok odstrani s kisom. Roke, ki bodo zaradi tega raskave, namaži z glicerinom.
D vitaminom ter pomarančni sok ali preparat s C vitaminom. Ze med tretjim in četrtim mesecem začnemo dodajati jajčni rumenjak, sprva le pol kavne žličke. Dojenček od petega meseca dalje sme dobivati pretlačen krompir, zdrob, pretlačeno zelenjavo in sadje, telečje meso, drobno sesekljano in pretlačeno. Tudi mesa dobi sprva le pol žličke. Brez skrbi lahko tako pripravimo tudi jetrca, jagnjetino, srce, ribo. Tako hranjen dojenček bolje spi in je dobre volje. Dveletni otrok lahko je že vse, razen težko prebavljive hrane. Prav tako ne sme uživati začimb, kave, čaja, alkohola, ocvrtih ali praženih jedi, svežega kruha, celega fižola, težke omake, umetnih pudingov in tort. Tudi sladkarije naj uživa le v najmanjši meri. Te namreč dražijo želodec, jemljejo tek in kvarijo zobe.
Vedno moramo paziti, da ne dobi preveč ogljikovih hidratov (makaroni, kruh, zdrob, žganci) v razmerju z vitamini in rudninami (sadje, zelenjava).
Kot dodatek osnovnim hranilom lahko dodajamo med, domačo marmelado, bel kruh, rezance, piškote, kakao in mast.
Visoki gost Je obiskal vojni muzej JLA na Kalemegdanu
S SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LRS
Socialno zavarovance in zdravstvena služba
Ljubljana, 24. julija. V Domu sindikatov v Ljubljani se je danes sestala skupščina republiškega Zavoda za socialno zavarovanje. O nekaterih problemih in o stanju v zdravstveni službi je poročal tov. Jože Pe-tejan v imenu posebne komisije, ki jo je v ta namen imenovala skupščina Zavoda za soeialnd zavarovanje LRS na minulem zasedanju. Pri sestavi poročila so republiški komisiji pomagale tudi okrajne komisije ob sodelovanju in podpori okrajnih svetov za zdravstvo in socialno politiko, upravnih odborov zdravstvenih zavodov, gospodarskih. sindikalnih in drugih družbenih organizacij. V delu komisije, ki je trajalo nad 2 meseca, je sodeloval tudi Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS in Zavod za socialno zavarovanje LRS.
Socialno zavarovanje — plačnik treh čeSriin vseh zdravstvenih uslug
V obrazložitvi poročila je Jože Petejan predvsem poudaril, da je socialno zavarovanje tesno povezano z zdravstveno službo, saj ;e plačnik več ko 75a/o vseh zc: vstvenih storitev. Zato je socialno zavarovanje tudi dolžno, da skupaj' z 'zdravstvenimi organi skrbi za zboljšanje zdravstvene službe. Splošna ugotovitev komisije je bila, da je zdravstvena služba v primerjavi s časom pred vojno ogromno napredovala. Kljub temu je treba opozoriti na nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki bi jih bilo treba v prihodnje odpraviti.
Precej pereč problem je trenutno prevelika koncentracija zdravstvenih kadrov v večjih središčih, medtem ko jih na podeželju občutno primanjkuje. Samo v Ljubljani je 40°/o vseh zdravnikov, čeprav je res. da moramo od tega števila odšteti zdravnike, ki so zaposleni na Medicinski visoki šoli, in večje število zdravnikov-pripravnikov, ki opravljajo pripravniško dobo v kliničnih bolnišnicah. Naraščanje števila zdravnikov v mestih je v očitnem nesorazmerju s potrebami in pomanjkanjem na podeželju. Še bolj drastičen je primer v zobozdravstveni službi, kjer je pomanjkanje strokovnega osebja še občutnej-še. Po mnenju komisije bi z
ustanovitvijo dentistične šole lahko že v kratkem izpolnili vrzeli v zobozdravstveni službi in omogočili pravočasno ter zdrav-lj nje vedno številnejših zobnih bolezni. S tem bi zmanjšali tudi število srčnih, revmatičnih in drugih obolenj, ki izvirajo iz okvar zobovja. Nadalje je Jože Petejan omenil tudi nerealne cene oskrbnih dni v bolnišnicah. Navedel je podatke, iz katerih je videti, da je večina zavodov za socialno zavarovanje po okrajih zaključila lansko poslovno leto z izgubo, medtem ko je večina zdravstvenih zavodov zaznamovala dobiček. Vsi ti presežki pa so šli v glavnem na račun socialnega zavarovanja kot glavnega plačnika vseh zdravstvenih uslug.
Polrebnih nam je več zdravnikov splošne prakse
Po poročilu komisije se je razvila živahna razprava, v kateri so člani skupščine iznašali dobre in slabe strani zdravstvene službe. V glavnem so poudarjali pomanjkanje prevoznih sredstev v reševalni službi, ki čestokrat onemogoča pravočasno zdravniško pomoč. Zlasti je pereče pomanjkanje rešilnih avtomobilov v nekaterih okrajih Primorske in Prekmurja. V razpravi se je oglasil tudi tov. Mavri-cij Bore, ki je med drugim dejal, da družbeno upravljanje zdravstvenih zavodov še ni docela utrjeno in da se upravni odbori ne poslužujejo dovolj vseh pokazateljev, ki bi pokazali dejansko finančno stanje in s tem tudi realne cene oskrbnih rini. Poudaril je tudi večjo potrebo po zdravnikih splošne prakse, ki pa naj ne bi samo pošiljali bolnikov k specialistom, ampak bi tudi sami zdravili, vsaj v tistih primerih, kadar je to mogoče. Dodatni prispevek, ki ga določi za posamezne gospodarske organizacije zavod za socialno zavarovanje, bi moral biti določen tako, da bi vzpodbujal podjetje za zmanjševanje števila bolezenskih izostankov in izboljševanje higiensko-tehnične zaščite ter pogojev, v katerih delajo delavci. Obenem bi morali določiti tudi olajšave za tista podjetja, ki zaposlujejo več invalidov in fizično slabših ljudi, ker se sicer lahko pripeti, da bodo podjetja
odpuščala slabotne in bolehne delavce z namenom, za vsako ceno ohraniti rentabilnost podjetja, kar se že tudi dogaja v praksi.
V	razpravi so govorili tudi o nekaterih ukrepih, ki jih predvideva osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju. Zvezni ljudski poslanec Tone Šturm je predlagal, naj bi se vsi- okrajni zavodi za socialno zavarovanje dodobra seznanili s predloženim zakonskim osnutkom. Član ljubljanskega zavoda za socialno zavarovanje je predlagal, naj bi poleg obveznih pregledov pred sprejemom v zaposlitev pregledovali tudi odpuščene delavce in uslužbence, s čemer bi lahko preprečili nepravilne odpovedi delovnega razmerja zaradi odpovedi ali slabega zdravstvenega stanja delavcev. Delegatka iz Tržiča je povedala nekaj drastičnih primerov zlorab in izkoriščanja skladov socialnega zavarovanja. Tako je neka bolničarka prodajala bolnikom injekcije, ki jih je plačalo socialno zavarovanje. Reševalna služba pa je n. pr. zahtevala poravnavo računa za prevoz večjega števila bolnikov, in sicer za vsakega posebej, čeprav jih je v resnici rešilni avto peljal skupaj v bolnišnico. O zlorabah je govoril tudi predsednik upravnega odbora republiškega zavoda tov. Jože Plevnik, ki je med drugim navedel tudi primer, da so povprečni recepti za zavarovance v Ljubljani za 100 dinarjev dražji kot v Celju, kar da nad 100 milijonov dinarjev več stroškov na leto. Po njegovem mnenju bi vsaj polovico te vsote lahko prihranili, ne da bi s tem znižali kvaliteto zdravstvenih storitev ali ovirali uspešnega zdravljenja.
Ustanovili naj bi okrevališčna središča
V	razpravi je tovariš Plevnik znova poudaril zahtevo socialnega zavarovanja, da se izročijo klimatska zdravilišča zdravstvenim organom, ne pa da jih upravljajo gostinska podjetja.
Za vse bolnike, ki jih zaradi prevelike preobremenjenosti bolnišnic pošiljajo prezgodaj domov, naj bi ustanovili posebna okrevališčna središča, kjer bi bili ti bolniki pod zdravniško oskrbo. S tem bi razbremenili
bolnišnica, obenem pa nudili vso potrebno nego bolnikom, Id so sicer še bolni, vendar pa so že Izven neposredne nevarnosti.
Pomočnik sekretarja Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS dr. Tone Ravnikar je v razpravi predočil članom skupščine nekatere Izdatke, ki jih dajejo ljudski odbori v zdravstvene namene. Samo za preventivne stroške izdajajo letno nad 330 milijonov dinarjem, nad 700 milijonov din pa za brezplačno zdravljenje. Dr. Ravnikar je omenil tudi slabo stanje zdravstvene mreže. Več kakor 45%> ambulant ne ustreza potrebnim pogojem, medtem ko je od 13 bolnišnic samo ena, ki je bila zgrajena pred manj kot 45 leti. V naslednjih 5 letih bo treba vložiti nad 10 milijard din, da bi le malenkostno zboljšali zdravstveno službo, ker je treba računati tudi na porast prebivalstva.
O zdravstveni službi je treba razpravljati s stališča, kako iz-
boljšati usluge zavarovancem, je dejal sekretar Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS tov. Lojze Piškur. Med socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo ne bi smelo biti nasprotij, temveč bi morali združiti napore za zboljšanje zdravstvene službe. Zlasti moramo krepiti preventivno dejavnost, ker smo do sedaj vse premalo napravili na tem področju.
Ko je govoril o družbenem upravljanju v zdravstvenih ustanovah, je tovariš Lojze Piškur poudaril, da se je družbeno upravljanje v enem letu delovanja popolnoma uveljavilo in razbilo vse dvome v upravičenost in koristnost obstoja. Sedaj je treba samo še razširiti in okrepiti organe družbenega upravljanja, pri čemer lahko veliko pomagajo tudi samouprave v socialnem zavarovanju.
Skupščina je končala delo z razpravo o nekaterih finančnih zadevah Zavoda za socialno zavarovanje LRS.	-tm-
ŠlZ NEKAJ. .. t>y|
Izsleden vlomilec
v ljubljanske lokale
V	zadnjem času je bilo na področju mesta Ljubljane več vlom-nih tatvin. V aprilu je bilo vlomljeno v prodajalno kruha in peciva v Kolodvorski ulici, čez mesec dni je bilo vdrto v mlekarno na Miklošičevi cesti št. 7, pozneje dvakrat v poslovalnico »Mleko« v pasaži Nebotičnika, čez teden dni v presledkih trikrat v mlekarno v Janševi ulici. Pozneje je bilo dvakrat vlomljeno v pekarno v Černetovi ulici, preteklo nedeljo zvečer pa v okrepčevalnico kina »Soča«. Med tem časom je bilo vlomljeno tudi v pisarniške prostore kina »Komuna«, pred štirinajstimi dnevi pa v pisarno uprave nepremičnin v Bel jaški ulici.
Vsi ti vlomi so bili sicer manjšega značaja, vendar je bil to resen problem za preiskovalne organe in pripadnike LM. Tudi komentarjev’ in sumničenj je bilo precej. Varnostni organi so prišli do zaključka, da je na delu verjetno neki potepuh in so v tej smeri pričeli z vestnim zasledovanjem. Uspeh ni izostal. Dne 16. t. m. so pripadniki LM prijeli dvajsetletnega Cirila Bogataja, ki si je že več mesecev potikal okrog brez zaposlitve. Ker mu delo ni dišalo, se je pričel baviti z vlom-nimi in priložnostnimi tatvinami. Pri zaslišanju je dejanja pod težo dokazov priznal, sedaj pa za zapahi čaka na zadnjo besedo sodišča.
V	Ljubljani torej ni delovala vlomilska tolpa, kot so to nekateri tolmačili, ampak je predrzni fant s svojim »obsežnim« delovanjem dajal videz, da gre za več oseb, saj je izvršil v eni noči kar dva vloma.
Bogataj vseh teh vlomov ne bi izvršil s tako lahkoto, če bi posamezni poslovodje in drugi uslužbenci imeli več čuta odgovornosti do zavarovanja splošnega ljudskega premoženja oz. lokalov.
Vlomilec je bil plena vesel povsod tam, kjer je bil poslovodja malomaren in je pustil denar v slabo zavarovani miznici. Denar se mora po predpisih dnevno odvajati v Narodno banko ali pa na pošto. Zoper malomarne poslovodje bi bilo treba v bodoče postopati zaradi nevestnega poslo-
vanja in če nič drugega od njih zahtevati, da poravnajo nastalo škodo. Povsod, kjer je bilo vlomljeno, je imel poslovodja priliko videti, da je šlo storilcu v glavnem za denar in če tega ni dobil, je moral praznih rok iz lokala. Le v redkih primerih je vzel tudi kakšne druge predmete.
I. B.
Padel je v vodnjak in utonil
Pretekli teden je Anton Sama-stur zajemal vodo iz 13 m globokega vodnjaka. Ob tem je dobil živčni napad, zaradi česar je omahnil v vodnjak in utonil.
Tudi v tem tednu več nesreč
na Goriškem
Pavla Šuligoj iz Spodnjega Lo-kovca je žela travo. Pri tem jo je pičil gad. Sosedje so ji takoj nudili pomoč in jo odpeljali v bolnišnico.
V	Novi vasi pa je bila žrtev težke nesreče 2-letna Darinka Re-ner. Ko so na domače dvorišče zapeljali prazen senen voz, je stekla k njemu in tako nesrečno padla, da ji je zadnje kolo zdrobilo prsni koš. Zaradi notranjih poškodb je v bolnišnici umrla.
—J P
Železniška nesreča pri Ponikvi
Dijakinja gimnazije Rezika Plahuta iz Hotunj pri Ponikvi je ob železniški progi čistila travo, da bi si kaj prislužila za knjige. Svoj Jopič je položila na tračnice. Ko je prihajal vlak, je v zadnjem trenutku skočila po jopič, bila pa je prepozna. Lokomotiva jo je odbila. Plahutova je v nekaj minutah podlegla poškodbam.
Smrtna nesreča v gramoznici
V	gramoznici Matevun pri Škocjanski jami, ki je last privatnika, je delalo sedem delavcev. Ker so gramoz nepravilno izpodkopavali, se je nanje usulo kakih 50 kub. metrov gramoza. Zasulo je tri delavce, ki pa so bili na mestu mrtvi.
Tudi v .tovarni papirja in lepenke v Sladki gori je prišlo do smrtne nesreče zaradi neprevidnosti. 50-letni Ivan Matko, vodja tovornega dvigala, je bil pri upravljanju z dvigalom nepreviden, zaradi česar ga je dvigalo pritisnilo ob rob jaška. Tudi on je bil na mestu mrtev.
DNEVNE Vesti ®
KOLEDAR
Nedelja, 25. julija: Jakob.
*
Danes se spominjamo očeta slovenske reformacije in začetnika slovenskega slovstva — Primoža Trubarja. Umrl je 25. julija leta 1586 v Deredingenu na Würtem-berškem. Kot pridigar v Ljubljani je Trubar kmalu postal osrednja osebnost slovenskih protestantov. Ko je pod vplivom jezuitov prevladala v Ljubljani proti reformacijska stranka, se je Trubar umaknil najprej v Trst, nato pa na Bavarsko v Nürnberg. V tujini je začel uresničevati svojo zamisel: dati slovenskemu ljudstvu lastno knjigo. Začel je prevajati iz nemščine najpotrebnejša dela za versko vzgojo. Kot prvo Trubarjevo delo sta izšla leta 1551 Katekizem In Abecednik. Te knjige so na Kranjskem sprejeli z velikim navdušenjem.
Tik pred smrtjo Je Trubar do-
končal prevod Luthrove »Hišne postile«, ki jo je izdal kasneje v Ljubljani njegov sin Felicijan.
Velik je Trubarjev pomen za slovensko književnost: dal nam je književni jezik, prve slovenske šolske in verske knjige in pesmi. Uredil je slovensko šolo ter ustanovil prvo slovensko tiskamo. V njegovi dobi -in pod njegovim vplivom je izšlo okrog 50 slovenskih knjig.
♦
Na današnji dan leta 1837 je bila dovršena prva brzojavna proga na svetu. Vezala je postaji Cambderi Town in Town in Ensttm Square v Angliji, ki sta med seboj oddaljeni 30 milj.
*
25. julija 1909 je Louis Blériot preletel Rokavski preliv.
*
Na današnji dan leta 1867 je izšel I. zvezek »Kapitala« v nemškem jeziku.

••»••••«.
.«»••••• •«••••••• .«••••••• .••••»•«• •«••••••• >••••»•* •••••••«*•«•
ALI JODY L Po knjigi M. Kinnan Rawlinqsove — Riše Miki Muster
142.
Penny je krenil nazaj, da bi spet našel stezo. Jody mu je sledil. Nenadoma je zaslišal za seboj rahel šum. Pikast mlad srnjaček je pogledal z roba jase. Ves je trepetal na svojih tankih in nebogljenih nožieah. »Oče, srna je imela mladega!« je zaklical deček. — »Hudo mi je, fant moj. a ne morem pomagati. Naprej!« Jody je začutil strašno sočutje z mladičem. Živalca je prestrašeno obračala svojo glavico. Nato je odcapljala k svoji mrtvi materi, brez razumevanja ovohavala krvavo truplo in vekaia. »Naprej, fant.« je zaklical Penny, »podvizaj se!« Težko se je Jody odtrgal.
143.
Nato je zdirjal in dohitel očeta, ki ga je čakal. »Reci komu, naj gre po tej poti do naše jase in naj me pobere, če sam ne bi mogel dalje. A hitro, hitro!« Misel, da bi utegnil oče obležati mrtev na tej goščavski stezi, je dečka prevzela s pošastno grozo. Spustil se je v obupen tek, medtem ko si je Penny z žilavo zagrizenostjo utiral pot proti domn. Kmalu je Jody pritekel do kolovoza, ki je držal na Forester-jev otok. Tu pa so bile v tleh globoke kolotečine. da se je neprestano spotikal in se mu je zdelo, da ne pride z mesta. V glavi se mn je vse sukalo.
144.
Nazadnje so se le prikazali visoki hrasti in za njimi hiša. Jody se je ustavil. Zbal se je For ester jevih. Kaj če mu odrečejo pomoč? Tedaj se je spomnil na Varuščka. Misel na prijatelja ga je pomirila. Najbolje bo, če pokliče njega. »Varušček,« je zakričal, »Varušček!« Toda odgovora ni bilo. Mračilo se je že. V hiši se je zasvetikala Inč. Oknice so bila zaradi mo-skitov že zaprte. »Varušček, Varušček!« Jody je v duhu zagledal orjaške Forester je, kako notri sedijo za mizo. Zdaj so se vrata odprla. Na pragu je obstal Lem. »Satanček mali, kaj pa ti iščeš tukaj?!«
NATEČAJ
Na podlagi člena 95. uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje podjetje »TEHN0METAL«, trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno, Ljubljana
natečaj
za delovno mesto glavnega
RAČUNOVODJE PODJETJA
Plača po tarifnem pravilniku podjetja, ostali pogoji pa so interesentom na razpolago v sekretariatu podjetja, Ljubljana, Titova cesta št. 16/1., kamor je treba poslati tudi zadevne pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dosedanjimi zaposlitvami itd.
IBKSSai
25. julija 1943 je bil padec Mussolinija in fašizma v Italiji.
Zdravniška dežurna služba Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba; v soboto od 16 do ponedeljka do 6. zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20 do 6 zjutraj.
Celje - 25. 7.: Jože Fišer, Gregorčičeva ul. 7.
Naročnike in bralce »Slovenskega poročevalca« vljudno prosimo, da nam oproste, ker našega novega romana v podlistku »MOU-LIN ROUGE« iz razlogov tehničnega značaja nismo mogli začeti priobčevati danes, v nedeljo, marveč ga bomo začeli priobčevati v sredo, 28. t. m.
Bralce, ki še niso naročniki našega lista opozarjamo, naj se takoj naroče nanj, da bodo lahko redno brali naš novi nadvse zanimivi roman o življenju velikega francoskega slikarja Henrija de Toulouse-Lautreca in njegovi dobi.
Prof. dr. Ješe ne ordinira do preklica.
Na prirodoslovno - matematični fakulteti je diplomiral za geologa - paleontologa Janez Rihteršič iz Celja. Čestitamo!
Dr. Hubad Ivan, zobni zdravnik - Šentvid ne ordinira od 25. julija do 9. avgusta 1954.
Na Farmacevtski fakulteti v Zagrebu je diplomirala Ermenc Milena iz Ljubljane. Čestitamo!
Hišne svete obveščamo, da bo ponovni seminar dne 27. 7. 1954 ob 19. uri v sindikalni dvorani v Železniški kurilnici na Vilharjevi cesti 2.
Vabimo hišne svete na področju Ljubljane, ki jim obstoječi predpiši in navodila glede upravljanja in finančnega poslovanja hiš v stanovanjskih skupnostih niso jasna, da se seminarja udeležijo.
Slike za legitimacije Vam v 2 urah izdela foto »Pauli«, Trubarjeva 38 (bivša sv. Petra c.)
Danes sveže morske ribe v ribarnici!
Z dopisnim tečajem se hitro naučite mednarodnega jezika esperanto. Prvo lekcijo Vam posije brezobvezno na vpogled Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Priložite znamko za 25 din.
MOTOX je moderno sredstvo za
ničevanie moljev. Siguren, prak-
iZORILO
ava Mestnega vodovoda — jana poziva predsednike his-; v e t c v zgradb na območju Ljubljane, da takoj, najkas-pa do 31. t. m. javijo upravi rekovem trgu 10-11. soba 6, naslove upravičencev za imanie računov za vodo m je. Ob tej priliki uprava rja da morajo biti računi naiii v Toku 15 dni, za in-ijo pa v roku 8 dni. Pri iz-i se bodo zaračunali opo-
RIZPISI
:	POTREBUJEMO VEC	!
j elektromonterjev j
j	in pomožnih delavcev,	■
f	sposobnih za zunanje	.
?	in kabelske napeljave.	•
I Elektromehanika j
i	ali monterja, sposob-	:
i	nega za vodjo in orga-	:
;	nizacijo dela v elek-	j
•	trodelavnici.	j
1 Elektrotehnika f
|	z večletno prakso, ki	?
i	ima veselje in sposob-	*
i	nost za tehniko osvet-	J
J	Ijevanja.	?
j Službe stalne v Ljubljani. :
*	Plača po sposobnosti. •
:	Javite se:	j
:	Ljubljana, Poljanski	j
j	nasip 42	•
»..•»•. •••.«Me» ••«i»#. «••>••«••
\
RAZPIS
Poliklinika Ljubljana, Miklošičeva c. 20, razpisuje delovno mesto
zdravnika specialista — Internista ali izkušenega zdravnika splošne prakse s primemo kvalifikacijo.
Plača po uredbi ln dopolnilna plača.
Nastop službe 1. IX. 1954.
Pravilno kolkovano prošnjo z opisom dosedanjega dela vložiti na Polikliniko Ljubljana, Miklošičeva c. 20, soba 131, personalni odsek, do 15. VIII. 1954.
Uprava Poliklinike Ljubljana
im
»UNION»:	amer. barvni film
»Rdeče nebo nad Montano«. — Tednih. Predstave ob 16, 18 in 20 uri Ob 10 uri j e matineja istega filma.
»KOMUNA«:	amer. film »Samo
naša«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Danes zadnjikratl Ob 10 uri je matineja amer. filma »2ongler«. Tednik.
»SLOGA«: angl. film »Zlata mrzlica«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uii. Ob 10 uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic y vseh treh kinematografih od 9 do 11 ter od 15 ure dalje.
»SOCA«: franc, film »Fantan Tulipan«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 ure dalje.
L. KINO »TABOR«: franc, film »Fanfan Tulipan«. Tednik, predstava ob 20.30 uri.
L. KINO »BE2IGRAD«: amer. film »Žongler«. Tednik. Predstava ob
20.30.	Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave.
L. KINO »JLA«:	indijski film
»Neurje«. Tednik. Predstava ob
20.30.	Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ, Miklošičeva 18: danes zaprto!
»SISKA«: franc, film »Človek mojega življenja« in tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV: amer. film »Wil!iam-sova karabinka« in tednik. — Predstave ob 16. 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 ure dalje.
»LITOSTROJ«:	Ital film »Pot
upanja«. Ob 20 uri. Zadnjič. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
VEVČE: ameriški film »Poštna postaja«.
ŠENTVID »SVOBODA«:	jugoslo-
vanski film »Trst«, ob 18 in 20.
JARŠE »INDUPL ATT«:	ameriški
film »Zloglasna«, ob 18 in 20.
ZADOBROVA:	amer. vohunski
film »Pet prstov«, ob 17 in 19.
KAMNIK: ameriški film »Ozloglašena«.
BLED: angl. film »Karavan«, ob
15,	18 in 20.30.
Matineja ob 10.
CELJE »UNION«:	mehiški film
»La red«.	*
CELJE -DOM« • amer. film »Rdeči znak hrabrosti«.
CELJE -LFTNT«. amer. film »Rdeči znak hrabrosti«.
KRANJ »STORZlC«: amer. barvni film »Niagara«, ob 16, 18 in 20. Matineja ob 8.30 ameriški film »Ivanhoe«. Ob 10. jugoslovanski film »Koncert«.
KRANJ »LETNI«:	mehiški film
»Rio Escondido«. ob 20.30.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barvni film »Ivanhoe«. ob 15.. 17. in 19. Matenija ob 10. mehiški film »Rio Escondido«.
JFSENICE »RADIO«: amer. barvni film »Trobente in bobni«, ob 16, 18 in 20. Matineja istega filma ob 10.
JESENICE »PLAVZ«: amer. film »Oženil sem se s čarovnico«, ob
16,	18 in 20. Matineja istega filma ob 10.
RAZPIS
Okrajni ljudski odbor Kočevje
razpisuje mesto šefa uprave za gozdarstvo pri OLO. Potrebno je, da je gozdarski inženir z 10-let-no prakso. Prošnjo poslati na tajništvo OLO.
RAZPIS
Okrajni zdravstveni dom Ljubljana okolica, Ljubljana, Crtomi-rova uL 3a razpisuje delovna mesta za:
zdravnika splošne prakse za ambulanto Domžale. Pogoj — dovršeni predpisani staž.
dentiste, za sledeče zobne ambulante — Logatec. Stična in Domžale.
Potrebujemo tudi dva zoboteh-nika.
Nastop službe takoj ali po dogovorni.
Temeljna plača po uredbi z dopolnilno plačo, za zobotehnike tudi dodatek na storilnost.
Pismene ponudbe poslati Upravi OZD Ljubljana - okolica, Ljubljana, Crtomirova ul. 3a, I. nadstr.
Sorodnikom in znancem javljam, da mi je umrl oče
RAJKO PIRNAT,
profesor v pokoju
Pogreb bo danes, dne 25. t. m. ob 15.30 uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, 24. VII. 1954 Dr. Zlata Juvan in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je po težki in dolgotrajni bolezni dotrpela v 84. letu starosti naša ljubljena mama, babica in prababica, gospa
ROZA COTIČ, roj. BIZOVIČAR
Pogreb drage pokojnice bo danes 25. julija 1954 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: HČERKA IN SINOVA Z DRUŽINAMI
ŠOLSTVO ■ KONCE RTI
RAZPIS
Ravnateljstvo Železniške industrijske šole Ljubljana—Siska razpisuje sprejem novih učencev za izučitev sledečih strok:	strojno
ključavničarsko, strugarsko, kovaško in mizarsko.
Pouk v šoli Je teoretičen in praktičen ter traja tri leta.
Kandidati morajo predložiti ravnateljstvu šele lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din in 20 din v gotovini.
Prošnji je priložiti:
1.	Potrduo o državljanstvu,
2.	rojstni list (starostna doba od 14—17 let),
3.	šolsko spričevalo (4 ali 3. raz. gimnazije),
4.	potrdilo o premoženjskem stanju in
5.	kratek življenjepis.
V prošnji Je potrebno navesti točen naslov in zadnjo žel. postajo ter poklic, za katerega se želi kand;dat izučiti. Prosilec naj tudi navede, ali želi stanovati v Domu.
Pri sprelemu imajo prednost Sirote :z NOV.
RAZPIS
Uprava triletne Višje šole za medicinske sestre v Ljubljani, Trg revolucije št. 18, razpisuje vpis v 1. razred.
Pogoji za sprejem so:
8 razredov gimnazije z maturo ali diplomski izoit srednje strokovne šole, starost do 24 let, telesno in duševno zdravje.
Kandidatinje naj vlože kolkova-ne prešnje na upravo šole.
Prilože naj: maturitetno spričevalo. rojstni list. zdravniško spričevalo. življenjepis, potrdilo o nekaznovanju in izjavo, kdo jih bo vzdrževal v času šolanja. One kandidatinje, ki so bile že v službi, naj prilože tudi potrdilo in oceno službenega starešine.
Studijsko podporo naj intere-sentke zaprosijo pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko pristojnega MILO. odnosno OLO, ozir. pri upravah Republiških zdravstvenih ustanov ali večjih podjetjih.
Sola ima dijaški dom.
Mojstrska šola — oddelek za čevljarsko stroko v Mariboru bo v šolskem letu 1954-55 sprejel določeno število slušateljev v šolo. Prošnje za vpis bo šola sprejemala do 15. avgusta 1954. Kandidati morajo razen prošnje predložiti še: življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o 3-letni pomočniški dobi in potrdilo o vpisu v volilni imenik. Sela je enoletna in prične s poukom 15. septembra 1954. Za vse informacije naj se kandidati obračajo na pristojne obrtne zbornice ali pa direktno na šolo.
Mojstrska šola Maribor
RAZPIS
Dvoletna vrtnarska šola Medlog pri Celju razpisuje za šolsko leto 1954-55 sprejem učencev v I. razred.
Kandidati stari 16 let, ki so dovršili vsaj 6 razredov osemletne šole ali 2. gimn. in so bili 2 leti popolnoma ali delno zaposleni v kmetijski proizvodnji, naj vložijo na upravo šole do 31. avgusta lastnoročno pisano prošnjo brez kole-ka. Prošnji naj prilože: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. rojstni list, 3. zdravniško spričevalo. 4. izjavo staršev ali skrbnika, da bo kril stroške internata v znesku din 2000 mesečno.
Absolventi šole se po opravlje-neen zaključnem izpitu zaposlijo kot kvalificirani vrtnarski delavci.	Ravnateljstvo
OBJAVA
Navodila za vpis na visoke šole
v Ljubljani.
Vpis v I. semester.
1.	Vpis v zimski semester za novince in vse one, ki prestopajo z ene fakultete na drugo in z drugih univerz, bo od 27. septembra do 2. oktobra 1954, na medicinski in stomatološki fakulteti pa od 4. oktobra do 7. oktobra 1954.
2.	Novinci predlože v omenjenih dneh na dekanatih spričevala o višjem tečajnem izpitu, 1 osebni izkaz (kolkovan s 30 din), potrdilo o imat riku laci ji (kolkovano s 100 <iin). indeks, legitimacijo in 3 najnovejše fotografije, vse točno in čitljivo izpolnjeno.
3.	Naknadni vpis za novince bo dovoljeval rektorat le na podlagi utemeljene prošnje (kolkovane s 30 din in 150 din za rešitev), naslovljene na pristojno fakulteto, do 30. oktobra 1054.
Vpis v višje semestre.
1.	Redni vpis v višje semestre bo od 4. oktobra do 9. oktobra, na medicinski in stomatološki fakulteti pa od 8. oktobra do 14. oktobra in sicer:
a)	za prirodoslovno-matematično, filozofsko, pravno in ekonomsko fakulteto na kvesturi Univerze (Trg Revolucije 11, nizko pritličje);
b)	za tehniške fakultete v prostorih kvesture v poslopju stare Tehnike;
c)	za vse ostale fakultete na pristojnih dekanatih fakultet.
2.	Naknadni vpis v višje semestre dovoljuje dekan v izjemnih primerih na podlagi kolkovane prošnje (30 din in 150 din za rešitev). toda le do 30. oktobra 1954. — Po tem roku ne bo možen v nobenem primeru naknadni vpis.
3.	Slušatelji višjih semestrov morajo irr.eti pred vpisom testirane vse semestre, izpolnjene študijske pogoje, ki jih je fakulteta predpisala za vpis v višje letnike Cb vpisu predložijo indeks, univerzitetno legitimacijo in 1 izvod osebnega izkaza kolkovanega 3 30 din).
Splošna navodila.
1.	V času študija Je prestop z ene študijske panoge v drugo dovoljen pod pogoji, ki so bili objavljeni v prejšnjih navodilih. Prestop bo dovoljen le do 30. oktobra 1954, po katerem roku ne bo med študijskim letom močno več prestopati.
2.	Slušatelji — člani JLA morajo imeti od pristojne Vojne pošte pismeno dovoljenje za vpis.
3.	Prispevki za zdravstveni fond v znesku din 200.— se plačujejo v gotovini ob vpisu.
4.	Vse tiskovine, potrebne za vpis. so na razpolago pri vratarju Univerze; za fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo pa pri vratarju fakultete na Krekovem trgu 1.
5.	Pričetek predavanj bo 11. oktobra 1954, na medicinski in stomatološki fakulteti pa 15. oktobra 1954.
6.	Druga navodila ali morebitne spremembe bodo objavljene na oglasnih deskah dekanatov.
7.	Navodila za vpis v poletni semester 1955 bodo objavljena na oglasnih deskah dekanatov oziroma rektorata.
8.	izrednega študija na tehniških fakultetah ni več. Izredni slušatelji morejo nadaljevati svoj študij v kolikor so že bili vpisani na tehniških fakultetah.
9.	Tehniške fakultete priporočajo slušateljem, da poslušajo enega izmed tujih Jezikov; angleški in nemški Jezik pri honorarnih predavateljih na Oddelku za splošne predmete, francoski, italijanski in ruski Jezik pa pri lektorjih filozofske fakultete.
Rektorat Univerze v Ljubljani
Afriški balet Kelta Fodeba gostuje 4. avgusta v Unionu. Skupina prihaja iz St. Louisa v Senegalu. V zadnjih treh letih je imela turneje po vseh evropskih državah, uspeh je bil tako velik, da je gostovala neprekinjeno 3 mesece v Parizu in en mesec na Dunaju, Vstopnice od srede dalje v Filharmoniji, rezervacije samo v ponedeljek in torek od 10. do 12. ure v Koncertni direkciji.
Mestna hranilnica ljubljanska
išče .
uslužbenca za organizacijo in vodstvo oddelka za dolgoročno kreditiranje.
Pogoj: večletna praksa. Plača po nredbl z dopolnilno plačo In položajnim dodatkom. — Ponudbe z življenjepisom pošljite MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI. Čopova nlica štev. 3.
BESUI
SPORED ZA NEDELJO Poročila ob: 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30, 22.00.
8.00 O športu :n športnikih: Danes se bo začela Jubilejna kolesarska dirka po Hrvatski ln Sloveniji. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko Jutro. 9.00 Otroška predstava — Milica Ki tek: Murnček s cvetne poljane 9.50 Zabavne melodije. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert (Johannes Branms, Stevan Hristič). 11.00 oddaja za Beneške Slovence. 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci. 12.30 pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte. 15.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji 15.45 Po naši lepi deželi — Jože Zorn: V umirajočem zalivu od Bakra do Kraljevice. 16.30 Neznani talenti (Javno nagradno tekmovanje ansamblov ln solistov v veliki dvorani Radia Ljubljana). 13.00 Radijska Igra — Aleksander Marodič: Operacija Altmark. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Francoski šansoni. 20 30 Športna poročila.
20.40	Večerni operni koncert. 22.15 Reportaža s kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji. 22.30 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana.
22.40	Filmske melodije. 23.00—24.00 Nočni simfonični koncert (na valu
202.1	in 212.4 m na kratkem valu
90.1	MHz) L. M. Škerjanc: Marenka, koreografska pesnitev, P. T Caikovski: Simfooiio štev 6 v b-molu »Patetična«. 23.00—24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m. (Prenos iz Zagreba.)
SPREJMEMO
8 ELEKTRO-STROJNIH TEHNIKOV za jamsko mehanizacijo,
V poštev pridejo absolventi tehnične srednje šole — letošnji absolventi. — Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje na razpolago. Hrana v menzi stane 3500 din mesečno. Nudijo se ugodni gmotni in kulturni pogoji življenja. — Ponudbe naj vsebujejo razen podatkov o kvalifikaciji tudi obširen življenjepis. — Pismene ponudbe poslati najkasneje do 10. avgusta na naslov: RUDNIK LIGNITA VELENJE
»•*«••••• »•»«•• »••»•»••

■•«•m«« «••«••••
«••«••••• »•««•
TOVARNA MOČNIH KRMIL
kupuje večjo količino DETELJNEGA SENA dobre kvalitete.
Sklepa tudi pogodbe za nakup v naslednjem letu. Interesenti naj se zaradi cene in pogojev obrnejo na naslov:
Tovarna močnih krmil, Zaloška 51-a, Ljubljana
••*«••••• •••*•»«•• »••»•»«•• •
AVTOMOBILISTI!
Vsa servisna popravila električne in diesel opreme avtomobilov opravlja novo otvor-jeni »BOSCH« servis pri podjetju
»AVTOTEHNA«,
Ljubljana, Celovška c. 38
•••• »•»»••«•• •••••«■•• ••»»•»••• «••••»<•*
( TOVARNA AVTOMOBILOV, ] Maribor
sprejme:
STROJNE INŽENIRJE, TEHNIKE, AVTOKLEPARJE, j KOVINO - FINO BRUSAČE, DENTISTA s primerno g prakso, VEC REFERENTOV z dobrim poznavanjem g poslov zunanje trgovine. — Znanje tnjib jezikov g predvsem nemščine, zaželjeno. — Pismene ponudbe = je poslati na TOVARNO AVTOMOBILOV, Maribor, | Personalni oddelek.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki in težki bolezni v 53. letu starosti nenadoma za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni
JAKOB KALAN
komercialist
Pokopan je bil 19. julija 1954 v Beogradu.. Žalujoči: žena Stanislava. profesorica, hčerki Marica in Danica, bratje in sestre: Janez, Jože. Polde, Rezika, Francka in Polonca z ostalimi so-rodniki in znanci.
Po mučnem trpljenju nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica
BOZIDARA LOTRIČ
roj. Dejak
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 26. julija ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerki Ruža in Nada, sinova Jože in Božo z družinami in ostalo sorodstvo.
Kolektiv trgovskega sektorja invalidskega podjetja »FOTOLIK« — LJUBLJANA
sporoča vsem svojim odjemalcem, da je osnoval samostojno
trgovsko podjetje »FOTOMATERIAL«
s sedežem v Ljubljani, Cankarjeva c. 7 in trgovinama na Titovi c. 20 in Cankarjevi c. 7. — Obe trgovini bosta še vnaprej poslovali v istem obsegu, trgovina na Titovi c. 20 pa bo še nadalje sprejemala v komisijsko prodajo vse v stroko spadajoče predmete.
Za obilen obisk se najtopleje priporočamo!
Vsem,
malega
do njegovega zadnjega domka, ga obsuli s cvetjem in čutili z nami, se najtopleje zahvaljujemo.
Ben in Renata Demšar z otrokoma.
Škofja Loka, 24. julija 1954.
Vsem, ki ste nam stali ob strani ob težki nepričakovani izgubi našega dobrega nepozabnega moža ln očeta
JOŽETA TORKAR
z nami sočustvovali, mu poklonili cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Posebna zahvala častiti duhovščini in g. dekanu za poslovilne besede. — Žalujoči ostali.
Mekinje, Kamnik. 23. julija 1954.
Vsem, ki ste ob smrti naše dobre žene, mame, stare mame
LJUDMILE DREMPETIC
sočustvovali z. nami, jo spremili na njeni zadnji poti ter njen prerani grob zasuli s cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Posebno pa gg. duhovnikom, gg. zdravnikom, podjetju »UDARNIK«, tovarni »VOLNENKA« ter pevskemu zboru iz Dravelj.
2alujoča družina Drempetič.
•••••••••••«••o* ••»»•»••» ••••*•
Trgovsko podjetje na veliko TKANINA, GALANTERIJA, CELJE
sprejme takoj v službo dve mlajši moči za pomoč v knjigovodstvu. — Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja. Plača po tarifnem pravilniku.
| GOSTINSKO PODJETJE »POŠTA« I
-	CELJE
razpisuje mesto ŠEFA KUHINJE in 2 KVALIFICIRANIH KUHARIC
POGOJI: opravljen izpit z najmanj 10 do 15-letno prakso v večjih gostinskih podjetjih. Obvladati morajo dunajsko, srbsko in hladno kuhinjo.— Plača po tarifnem pravilniku, oz. po dogovoru. — Nastop službe 15. avgusta 1954. — Interesenti naj vložijo pismene ponudbe na upravo podjetja z opisom dosedanje zaposlitve in predložijo kvalifikacijske dokumente do 29. julija 1954. — Podrobna navodila, oz. pojasnila daje uprava podjetja.
Upravni odbor GOSTINSKEGA PODJETJA »POSTA«, CELJE
Pogoji:
1.	inženir tehnolog-kemik z najmanj 5-letno prakso v tekstilni industriji in znanje v ekonomsko-komer-cialni stroki,
2.	ekonomist s končano ekonomsko fakulteto in najmanj 5-letno prakso v tekstilni industriji,
3.	tekstilni tehnik s končano srednjetehniško šolo in 10-letno prakso v tekstilni industriji in znanje v komercialno-ekonomski stroki.
4.	V poštev pridejo tudi kandidati, ki nimajo zgoraj navedene šolske izobrazbe, v kolikor so bili sedaj na položaju direktorja podobnih podjetij ali na odgovarjajočih vodilnih mestih v gospodarstvu, najmanj 5 let.
Plača po sporazumu. Nastop takoj. Komfortno
stanovanje zagotovljeno.
Pismene ponudbe z osebnimi podatki poslati tej komisiji v teku enega meseca po ebjavi natečaja v tisku, na gornji naslov. Informacije teL 13-00.

■ ••• •••••• •
ŽELEZARNA ZENICA - ZENICA
razpisuje
Natečaj
za popolnitev naslednjih praznih mest: STROJNEGA INŽENIRJA ali starejšega TEHNIKA
za vodilno mesto v Industrijski šoli.
DVEH UČITELJEV PRAKTIČNEGA DELA
za ključavničarsko stroko z odgovarjajočo
kvaliiikacijo in prakso
UPRAVNIKA
internata Industrijske šole. V poštev pridejo stari učitelji ali osebe z odgovarjajočimi kyalifiKacijaml in prakso.
Plača po tarimem pravilniku ali sporazumu. —
Ponudbe poslati na: Železarna Zenica - oddelek za dslovne - ttskižbensite odnese.
»LESONIT« — TOVARNA LESOVINSKIH PLOflC ILIRSKA BISTRICA
SPREJME S TAKOJŠNJIM NASTOPOM
FINANČNEGA KNJIGOVODJO - knjigovodkinjo
Pogoji: večletna finančna praksa, po možnosti v lesni indnstrijL — Plača po tarifnem pravilniku. — Samska soba na razpolago, družinsko stanovanje verjetno konec leta. — Pismene ponudbe na upravo podjetja.

V
Jt
>«•«••• •••»•»»•» ••»••»»•• «I
i*««..«..«»
»GRMEČ« lesno industrijsko podjetje DRVAR
Z t
išče
šefa prodajnega odseka
Pogoji: popolna srednja šola s popolnim poznavanjem panoge 122 in 313, da govori in piše nemški jezik in po možnosti še italijanski. — Plača po sporazumu. — Ponudbe poslati z življenjepisom do n. avgusta 1954.
•••«•»•s» »••••*••« »••••■«•• •••••»»•» »••••»••• »•»*•..•.	.
“i—
Komisija za razpis mest upravnikov in poslovodij v okraju Novo mesto razpisuje
mesto UPRAVNIKA Opekarne Zalog pri Novem mestu
Pogoji: 1. inženir s prakso v industriji gradbenega materiala 2. tehnik z najmanj petletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega poslovanja je dostaviti Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto
do 10. avgusta 1S51.

• »»•» «•««•■••» ••••••»•» .«.«•
•..••••«••■■••.••.••••■•••»••■••»•••e»»«»»*«»«» «••«•« ••»••» «•««••••• «•■•••••■ «•*»•»•••
? REPUBLIŠKA KOMISIJA ZA IZBIRO DIREKTORJA : t PODJETJA, IMENOVANA Z ODLOČBO IZVRŠNEGA • t	SVETA LR MAKEDONIJE	*
?	razpisuje:	•
NATEČAJ za DIREKTORJA
:	novozgrajenega kombinata volnenih, vlačenih ln
:	česanih tkanin
f »T0D0R CIP0VSKI MERD2AN« — TETOVO
a
tovarna upognjenega
pohištva
i
HantniH
obvešča vse svoje odjemalce in dobavitelje, da v časa
od 1. do 16. avgusta
ne bo obratovala ozir. poslovala zaradi kolektivnega rednega letnega dopusta
funmtitij
'i ssraa-BHNHi
■
I
i
Koroški velesejem
v (CeCovcu
(AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM) od 5. do 15. avgusta 1954
Direkcija: Rotovž, telefon št. 25-12, 36-81 Rrzojavni naslov: »Kamtnermesse«
Razstava
obrtnega gospodarstva,' industrije, trgovine, kmetijstva
in gozdarstva
Les kot surovina
njegova obdelava in uporaba
ST. 172. - 25. julija 1954 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 9 1
STRANKE, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj prilože za odgovor znamko za 15 din. v nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — Uprava »SP«.
FRIZERSKO POMOČNICO z večletno prakso in sigurno v gvojem. delu sprejmem takoj. Gim Franc, brivsko-frizerski salon, Šmartno pri Litiji. 11778-1 Iuv.aILna lu-.a l i; ic_. - iii Ata KATO V >TELA< Ljubljana, Rim>ka c. 2i a sprejme v službo takoj strugarja, kleparja in strojnega ključavničarja. Plača po dogovoru.
11891-1
STROJNO KLJUČAVNIČARSKI obrtni mojster z delovodsko šolo želi menjati službeno mesto. Ponudbe v otrl. odd. pod »Delovodja«. 11770-1 VARUHINJO L OJ R( )KU sprejmi m. Gričar, Hrvatski trg 7, vprašati |>o-poldan.	11835-1
RAČUNOVODJO sprejme G. O. P. »Stavbar« — Medvode. Pogoj: ekonocnski tehnik um ali odgovarjajoča praksa. Plača po tarifnem pravilniku.	11592-1
SKLADIŠČNEGA DELAVCA za trgovino, mlajšega, vojaščine prostega, iščemo. — Zglasiti se osebno od 12. do 14. ure pri »Galanteriji«, Ljubljana, Trubarjeva 1.	11810-1
MODNI SALON išče gospodinjsko pomočnico veščo kuhanja in ljubiteljico otrok. Nastop 15. avgusta ali 1. sept. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 11798-1 MATERIALNI KNJIGOVODJA Z večletno prakso išče zaposlitev. Ponudbe v oglasni odd. pod »Zanesljiv«.	11785-1
SPOSOBNO DEKLE, ki ima veselje do gostilne, sprejmem. — Gostilna Bricelj, Ljubljana — Na Peči 39.	11357-1
FAKTURISTINJO s perfektnim znanjem strojepisja, iščemo. — Pismene ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Steklo« — Ljubljana, Titova 10.	11360-1
MOŠKO ITALIJANSKO ŠPORTNO KOLO in otročja postelja naprodaj. Pokopališka 54.	11830-4
GUMI VOZ 2—3 tone prodam. Trape-čar, Titova cesta 124, Ogled: Dragomelj 22.	11831-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam. Petkovškova 29, (biv. sv. Petra nasip), dvorišče, čevljar. 11832-4 SPALNICO DOBRO OHRANJENO, poceni prodam. Naslov v ogl. odd.
11834-4
BILJARD potreben malega popravila ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Biljard«.	11838-4
MOŠKO KOLO, torpedo, malo rabljeno, prodam. Malgajeva 9. 11867-4 GASILSKA ZVEZA KOČEVJE proda 2 t tovorni avtomobil znamke »Chevrolet«. Podrobne informacije dobite v pisarni gasilske zveze Kočevje (gasilski dom).	11865-4
ŠIVALNI STROJ s priborom za cu-tlaaje, v zeio dobrem stanju in radio »Telefunken« 5 + 1-cevni prodam. J. Govc, Kalvarija 95. Kranj.
11864-4
PIANINO »HOFMAN« prodam. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj.	11863-4
TURBINO .-FRANCIS«, novo, 8 PS prodam. Naslov SP Celje. 11861-4 OKVIR moškega kolesa »Adler« prodam. Cesta na Rožnik 5-1.	11859-4
»DKW 350«, usnjeno novo obleko in rezervne dele prodam. Ob Ljubljanici 53.	1185S-4
Si »RTNI ČOLN prodam. Kopališka 11848-4
USMILJENKA ali dekle srednjih
let, ki ljubi otroke, dobi dobro mesto gospodinje. Plača dobra. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ves dan odsotni«.	11743-1
OSEMNAJSTLETNO DEKLE išče zaposlitve kjerkoli, v državni menzi z vso oskrbo. Ponudbe v oglas, odd pod »Zdrava«. 11690-1 IS C EM O HIŠNIKA za Kresijo s polno zaposlitvijo, pod oogojem zamenjave stanovanja. Ponudbe je dostaviti na: Upravo nepremičnin, Ljubljana, Kotnikova 11727-1
ORODJARJA za samostojno izdelovanje orodja in za ostala to-. ‘na dela, iščemo. Zglasite se c ebno ali pismeno pri podjetju -R anica - šport«, Ljubljana — Likozarjeva 10.	11723-1
SAP — LJUBLJANA
sprejme takoj OBRAČUNSKE URADNIKE za delovno mesto biljeterja r.a avtobusni postaji v Ljubljani. Pogoji: praksa v finančnem in denarnem poslovanju. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku.
SAP — LJUBLJANA
DVA STROJNIKA z izpitom za parni valjar iščemo. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru in terenski dodatek. Za hrano in stanovanje za samce preskrbljeno. Sprejmemo tudi ste-nodaktilograf in jo. — Javite se osebno in pismeno na SGP »Graditelj«, Celje, Dečkova cesta 10 a.	11609-1
TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO tekstilne. trikotažne, konfekcijske ali slične stroke prevzame verziran trgovec. Ponudbe SP Celje pod »Verziran«.	11610-1
FINANČNA	KNJ IGO VODK INJA
išče namestitve kjerkoli. Pismene ponudbe na SP Celje pod »Zaželeno stanovanje«. 11612-1 KNJIGOVODKINJA - računovodja industrijskega podjetja želi menjati službo. Ponudbe pod »vestna« v ogl. odd.	11650-1
RAZPIS. Po 90 členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obr-tov razpisuje komisija pri LO-MO Škofja Loka:	1. mesto
upravnika v Obrtnem kovinskem podjetju, Škofja Loka. — Prosilec za mesto mora biti mojster iz avtomehanike s 5-ietno mojstrsko prakso; 2. mesto poslovodje v Pekarni v Škofji Loki. Reflektanti za to službo so lahko samo pekovski mojstri, ki imajo lft-letno mojstrsko prakso; 3. mesto upravnika v podjetju »Mlinotest« v Škofji Loki. Za mesto se lahko potegujejo komercialisti s petletno prakso, ki poznajo trgovski nakup in prodajo žita. mlev-skih izdelkov in testenine. — Kolkovane prošnje za razpihana mesta se vlagajo na Tajništvo za gospodarstvo LOMO Škofja Loka do 5. avgusta t. 1. 11722-1 KDZ KOMENDA pri Kamniku razpisuie mesto knjigovodje. — Nastop službe 1. avgusta 1954. Za hrano in stanovanle preskrbljeno. Ponudbe poslati na gornji naslov	11669-1
KMETIJ ZADRUGA DOBRENJE razpisuje mesto knjigovodje s takojšnjim nastopom službe. — Prvi pogoj:	odgovarjajoča Iz-
obrazba in praksa. Stanovanje preskrbljeno. Zglasiti se osebno vsak dan do 12. ure dopoldne.
11724-1
KEMIČNA INDUSTRIJA »Zorka -Sabac« razpisuje za kmetijsko apoteko v Ljubljani mesto uslužbenca komercialne stroke ali agronoma z najmanj 2-letno prakso. Ponudbe poslati na: Kmetijska apoteka »Zorka - Sa-bac« Ljubljana. Trg OF 14. ali se laviti osebno na gornji naslov.	11663-1
KNJIGO VOD JOf-kj njo) s prakso sprejme KZ Boh. Bistrica. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.	11716-1
KUHARICA. Izučena, z daljšo prakso dobi stalno službo pri Mestnem gradbenem pod let ju, Jesenice.	11672-1
PEKOVSKEGA POSLOVODJO sprejmemo takoj ali- po dogo-voru. Naslov v oglasnem od-| «Jelku.	11871-1
FINANČNEGA KNJIGOVODJO za samostojen proizvodni obrat avtemehanske stroke v Ljubljani, sprejmemo. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe v ogL odd. pod »Samostojen«.	11366-1
LIČARJA, kvalificiranega ali priučenega, sprejme »ZlCNICA« — Ljubljana, Tržaška c. 69. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku.	11845-1
RAZPISUJEMO mesto tehničnega vodje. »Cementnine«, Ljubljana, Vodovodna c. 3. Pogoji za sprejem: gradbeni tehnik s 5-letno prakso. Plača po dogovoru. — interesenti naj se zglasijo osebno ali pismeno na upravo podjetja.	11376-1
DVA NEKVALIFICIRANA DELAVCA in 2 vajenca za leso-strugarstvo takoj sprejme tovarna »Utensilia«, Ljubljana, Rud-*.. nik-34.	-	11370-1
ŠIVILJO, samostojno, dobro krojil j o, iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	11302-1
JAZZ ANSAMBLE (3 — 4 instrumenti) brez klavirja iščemo z sezono (do 31. 8.). Igranje samo za ples (od 21. — 24. ure). Ponudbe na »Dom Odmora« Dju-ro Strugar, Omišalj, otok Krk. SAMOSTOJNEGA KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade sprejmem takoj. Krojaštvo. Roškar Ludvik, Gornji trg 22.
11806-1
MESTO GOSPODINJE ali varuhinje otrok išče starejša gospa z znanjem tujih jezikov, informacije: Zerovec, Titova cesta 37a.
11683-1
MTZARSKT POMOČNIK išče zaposlitev kjerkoli- Turk Miha, Opekarska 29. Ljubljana (pri Markovič).	11893-1
2ENO, ki bi prišla na dom krpat in šivat perilo, iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	11755-2
PROFESORICA KLAVIRJA sprejme privatne učence. Naslov v oglasnem oddelku.	11655-2
MIZARJA za ureditev stanovanja iščem. Tudi popoldan. Rimska cesta 12/1 - 6 - desno. 11673-2
VA JERCI
MIZARSKEGA VAJENCA iz območja Ljubljane ali okolice sprejmem. Pangos Viktor, pohištvo, Lj., Šentvid, Gunclje št. 67.	11874-3
VAJENKO sprejme modistinja Klopv-čar, Trubarjeva 18.	11803-3
ZIDARSKEGA VAJENCA sprejmem: Zrimšek Tože, zidarstvo, Ljubljana, Sr». Hrušica 44.	11823-3
VAJENCA za splošno mizarstvo sprejmem takoj. Mežnaršič, Krakovska 7, Ljubljana. 11747-3 VAJENCA za ključavničarsko obrt sprejmem. Aleš Franc. Mala vas 7b. p. Ježica. 11705-3 MOČAN FANT se sprejme za mesarskega vajenca. Prvi pogoj je 8-letna šola ali dva razreda gimnazije. »Mesopromet«, Medvode.
RAZNE PREDMETE: kuhinjske, sobne in razno obleko in obutev prodam zaradi odpotovanja. Naslov v ogl. odd.	11751-4
KRASNO JEDILNICO iz palisandra prodam. Naslov v ogl. odd. 11752-4 ITALIJANSKO, žensko in moško kolo ter pletilni stroj št. 8 poceni prodam. Zidar, Ob Zeleni jami 15.
11875-4
ELEKTRIČNI MOTOR prodam za razne lažje obrti. Breg 2, Ljubljana.	11795-4
POSTELJO s tapeciranim vložkom, nočno omarico in divan poceni prodam. Vel. čolnarska 2, Zakrajšek.
11892-4
SOD ZA vj„»ujNICO, lestve za voz, lahko konjsko opremo (komat) nekaj vrtnih stolov in miz, peč na žagovino in balin krogle iz afriškega lesa prodam. Brodnikova 39. Brdo pri Ljubljani.	11816-4
MLADE VOLČJAKE in kozo mlekarico z mladiči prodam. Hafnar, Linhartova 41.	11791-4
ZENSKO KOLO, italijansko, športno, prodam. Prešernova 22, priti, soba 6.	11808-4
DVE NOVI TRODELNI OKNI 140 X X 100 prodam. Rožna dolina cesta XVII.-11.	11811-4
MOTOCIKEL »BMW 350 ccm« prodam. Naslov v ogl. odd. 11833-4 ZENSKO KOLO nemške znamke ugodno prodam. Gosposvetska 12, nritličje.	11SS6-4
PRODAMO — skupno ali posamezno, sledeče stroje za obdelavo lesa: skobelni stroj 700 mnj, poravnalni stroj 600/2400 mm, vrtalno napravo, krožno žago 450 mm, premikajočo mizo, reskalni stroj, težke izvedbe, tračno žago 700—800 mm premera, brusilni stroj za nože. kakor ostale pritikline — vsi stroji so znamke »Kirchner«. Druga garnitura enakih z vgrajenimi motorji — vsi stroji še v obratu na ogled. Za odgovor priložiti znamko. Ponudbe pod »Kompletni strojni park« v ogl. odd.	11844-4
ITALIJANSKO KOLO. novo. žensko, šnortno prodam, Petrovčič, Blok V-c št. 5, Šiška.	11R07-4
ITALIJANSKO DAMSKO KOLO »Julija«, novo, prodam. Ogled v ponedeljek. Avtoservis, Prešernova 52.
11820-4
PES BERNARDINEC naprodaj. Vprašati pri: Ušeničnik Rajko, Goričane, p. Medvode.	11828-4
PLESKANE SPALNICE, orehova emi-tacija, in kuhinjske oprave — krem prodam ali zamenjam za su-ke deske. Kurnik Jože, Zg. Siska, Pod hribom 28.	11872-4
HLADILNO OMARO 2001 original »Frigidaire« prodam. Na ogled pri: Remšgar, Vič — Ljubljana. 11852-4 SPALNICO, skoraj novo, prodam.
Naslov v ogl. odd.	11792-4
BATERIJSKI RADIO, petcevni »Kor-ting« z vibratorjem (Zerkacker) in dva akumulatorja, sedaj še prijavljen, takoj prodam. Naslov v ogl. odd.	11790-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. 11800-4
ENODRUŽINSKO HlSO prodam.
Vižmarje št. 158.	11788-7
ZA ENODRU2LNSKO HIŠICO z vrtom ali lepo parcelo (ob vodi ali gozdu) dam v zameno osebni avto ter doplačam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ljubljana«.	11773-7
NJIVO cca 3.000 m* ugodno prodam, dobra tudi za zidno parcelo. Ana Pirnat, sp. Jarše, Domžale.	11822-7
HIŠO z obrtnimi prostori prodam. Ponudbe pod: »Center« v ogl. odd.	11815-7
STAVBNE PARCELE na Brodu prodam. Čuden Alojzija, Viž-cnarje 23.	11675-7
DVOSTANOVANJSKO VILO v Celju, nov ograj eno, vso podkleteno, s 700 m! vrta, vseljivo, prodam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Gotovina«. 11754-7 Hlb(J. sturo z vrtom v Ljubljani prodam. Naslov v ogl. odd 113S4-7 ZAMENJAM ali prodam v Statember-gu, Poljčane majhno gorico 21 arov (17 arov zasajenih z žlahtno trto in sadnim drevjem) in enodružinsko hišo z električno razsvetljavo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sončna gorica«.	11679-7
HIŠO, visokopritlično, z lenim vrtom v Ljubljani prodam. Naslov v ogl. oddelku.	11748-7
VISOKOPRTTLICNO HIŠO v Mariboru z velikim vrtom, v bližini kolodvora takoj prodam. Naslov SP Celje.	11636-7
HTSO z 4 sobami, vrtom in hlevom pri morju v Bakru prodam. Informacije: To«?in Peščeb.'Rekar. 1*950-7 POLOVICO DVOSTANOVANJSKE HlSE in vrta prodam. PonudDe v ogl. odd. pod »Cena ugodna«.
11776-7
POSREDOVALNA PISARNA za nepremičnine in premičnine v Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. 6 ima v prodaji vile, hiše, eno in dvostanovanjske, nekatere takoj vseljive v Ljubljani in okolici, štajerski, Dolenjski, Gorenjski, Notranjski, na Hrvaškem in Srbiji. V prodaji imamo tudi stanovanja, komfortna in nekomfortna v večjih in manjših zgradbah v Ljubljani. Cena stanovanj znaša od 150.000 dinarjev na periferiji do 1,500.000
ENOSOBNO STANOVANJE z velikim vrtom, lepo, sončno, Ljubljana-Poije (3 minute od postaje) zamenjam za enosobno v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mimo«.	11676-9
MLAJŠA NAMESCENKA. mirna, išče suho, prazno sobo: plača kakor opremljeno; razen plačila pripravljena poučevati nemščino in italijanščino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sonce in mir«. 11666-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem Sadu zamenjam za v Ljubljani. Poizve se: Židovska steza 1-HI.	11706-9
SOBO, prazno ali opremljeno, kjer koli v Ljubljani iščem za takoj. Plačam dobro v naprej. Naslov v osi. odd.	11680-9
DVE LEPI SONČNI SOBI s souporabo kopalnice zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami. Dam nagrado. Naslov v ogl. odd.	117S6-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobnega. Naslov v Ogl. odd.	11899-9
LEPO VELIKO komfortno trosob-no stanovanje zamenjam za dvosobno In enosobno stanovanje ali dvosobno in veliko sobo. Naslov v ogl. odd.	11894-9
SOBICO ISCE študent v centru mesta proti dobremu plačilu. Naslov v ogl. odd.	11896-9
UPOKOJENEC išče stanovanje kjerkoli. Sel bi tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe poslati na upravo Slov. poročevalca v Ptuju nod »Upokojenec«. 11721-9 NOVO ENOSOBNO STANOVANJE na Viču. sončno, razgledno, idealen počitniški dom za upokojenca, zamenjam za lepo enosobno stanovanje, bližina tramvaja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepi d0*11«.	11693-9
UPOKOJENKA išče kabinet, pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 11694-9 VELIKO SOBO s posebnim vhodom v centru zamen jam za enako izven centra. Ponudbe v-ogl. odd. pod »Vera«.	11657-9
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, lepo, suho, zacnenj?m za enosobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »September«. 11753-9
— r--------	— ......... . stro-	_	_
gem centru mesta Ljubljane. Dalje UPOKOJENCI POZOR! Stanova-lmamo v prodaji kmečka posestva, nje v Prijetnem turističnem
prodaji kmečka posestva, parcele, zemljišča, gozdove po ugodnih cenah. Prevzamemo v prodajo vse vrste nepremičnin, kakor tudi stanovanja, lokale, idelne dele in polovične dele hiš. Vse informacije^ pismene in ustmene so brezplačne. Postrežba točna in solidna.
11R0Q-7
HlSO v Sremskih Karlovcih, center, z veliko kmetijo in skladiščem, stanovanje s kopalnico, vsepovsod vodovod, kanalizacija, več prostorov za sprejemanje mošta in za pakiranje sadja. se proda s sodno dražbo. — Obrniten se na advokata Ziko-vom, Novi Sad, Vase Stajiča 3.
11855-7
UMI VALNO ŠKOLJKO, novo, iz čistega porcelana prodam. Galetova 3-1.	11S05-4
RADIO, krasen, nov, šestcevni. z magičnim očesom — prodam. Bralič, Sibeniška 14.	11814-4
ZOBOTEHNIKI! Dele potrebne za zo-botehnični laboratorij prodam. Naslov v ogl. odd.	11S9J-4
»SIEMENS« radijski aparat in detektor prodam. Dalmatinova 11. pritličje, levo.	11S90-4
MOTORNO KOLO, angleško padalsko, prodam, Širok, Jamova 47.
11888-4
RADIO 5-cevni prodam. Pernuš, Skrabčeva 6.	11S85-4
OKNA ZA HIŠO 3 kose 150 X 150 cm in 1 kos 150 X 0.90 cm prodam. Perne, Janševa 14.	11877-4
ŠIVALNI STROJ s priborom za en-prodaj. Tržaška c. 15.	11S79-4
MOTOR z menjalnikom, znamke »Opel-Kadet«, prodam. Kolodvorska 18.	11819-4
CF.LO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Kuštrin. Veselova 3.	11821-4
NOV GUMI VOZ, odlične izdelave, nosilnost 5 t. prodam. Naslov v ogl. odd.	118*5-4
OTROŠKO POSTELJICO, kompletne, prodam. Pauli. Petkovškovo nabrežje 37.	11826-4
MOTORNO KOSILNICO »Gravely« z jerinenico, primerno tndi za planine prodam. Prelog Franc, Ilirska Bistrica-Zarečje 20.	11723-4
PRODAM skoraj nov. ženski šivalni stroj. Koren, Tržaška 42. Ogled v nedeljo od 8—15 ure.	11850-4
2 HARMONIKI znamke »Hochner« in »Scandali« prodam. Kavšek, Poljanski nasip 52.	11846-4
RADIO »Telefunken Radione«, brezhiben, prodam. Naslov v ogl. odd.
11843-4
NEMŠKO OVČARKO in mladiče stare 6 tednov prodam. Vodnikova ?50.	118X0-4
Železen štedilnik, dobro ohranjen, prodam. Okiškega ul. 27.	11661-4
KUHINJSKO OMARO ln dve postelji, prodam. Šentvid 89, pritličje (do Pošte).	11654-4
OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, tapeciran, naprodaj, celjska ul.
14, Bežigrad.	11657-4
MOŠKO KOLO »Triumpf«, prodam. Naslov pri hišniku v Tomšičevi ulici 7.	11677-4
ŠKARJE, dolge 18 cm, za rezanje pločevine, prodam. Florjanska ulica 7.	11686-4
VEČJO LUTZOVO PEC prodam.
Naslov v ogl. odd.	11745-4
KLAVIR, odličen, krasen, plemenit, koncerten ton — dunajska mehanika ter 24-basno nemško harmoniko, krasno ohranjeno, prodam. Kramar, Holzapflova 7.
11736-4
PIANINO ugodno prodam. Florjan Stane. Celjska 14 — Bežigrad (za Gimnazijo). 11711-4 »OJMING« radio, 6-cevni, z magičnim očesom, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. 11710-4 SPALNICO, športni voziček, košaro in stajico, poceni prodam. Apihova 25/L, Bežigrad. 11699-4 BRALNO STEJČLO (Lessenlupe)
4- 5D, prodam. Dobrilova 22 — dvorišče.	11698-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, malo raibljeno, prodam. Su&-nik, Vilharjeva 19.	11744-4
RADIO »MINERVA«, 6-cevni, prodam. Breceljnik, Petkovškovo nabrežje 17/1.	11746-4
PLETILNI STROJ, dobro ohranjen, »Pop« št. 8/30 ugodno prodam. Ogled v dopoldanskih urah. Dolenc, Einspilerjeva 22.
11648-4
PRODAM otroško košarico na kolesih, dve postelji z žimnicami, dve nočni omarici, mizo s stoli ter omaro s predali, vse iz trdega lesa. Ogled od 9. ure dalje. Jamova 30/1.	11749-4
ZIDANO SUPA. uporabno za delavnico, prodam. Zglasiti se pri hišniku. Prule 8.	11742-4
APARAT za trajne kodre* ugodno prodam. Grobelnik Riko, Celje, Kocenova 2.	11637-4
TROKOLO, moško kolo, balanč-no, decimalno in kuhinjsko tehtnico, mizo. stole, železno peč itd. prodam. . Mušič Makso, Trubarjeva 20, Ljubljana.
11759-4
Železen štedilnik prodam.
Bohoričeva 4.	11695-4
KOZO. dobro mlekarico, prodam.
Poljska not 16. Moste. 11696-4 NOV GASILSKI gumi voz, nosilnost; 1500 kg. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11697-4
GENERATOR, istosmemi. 5 KW, s krogličnimi ležaji, nerabljen, prodam. Dolhar, mlin, Predoslje.	11719-4
FRTTSKOGORSKA VINA najboljše vrste tn poceni kupite od 51 naprej pri »Zrna jev a c«, Ljubljana! Černetova 23 (Šiška). 11594-4 MEHANTCNO IN KOVAŠKO DELAVNICO z vsem orodjem in stroji (električni varilni aparat), prodam. — Informacije daje: Brandolin Valentino, Koper. Via Liberta 2.	11528-4
Gl/Ml VOZ. močan, prodamo. Leoni-š če-ekonomi ja, Ljubljana, Slaj-mariova.	11836-4
POSTELJE z vložki in žimnicami jn 4 stare fotelje prodam. Dimir, Galjevica 5.	11726-4
RADTO prodam. Petkovškovo nahr.
71. Bronce.	11735-4
MAT O UR\RSKO DELAVNICO v središču Maribora z vsem inventarjem zeio usodno prodam. Pojasnila: TANKO, urar, Maribor, Mladinska 7.	11737-4
VELIK PTSAT.NI STRO.T z dolgim valjem. zelo dobro ohranjen, menjam za stružnico ali prodam. Ponudb*1 na podružnico SP Maribor pod >32 cm«.	11738-4
DIFERENCIAL, 5-tonski z verigami, bencinski rezervoar, razno železje, cevi, žeblje, orodno omaro in delavno mizo prodam. Tomšičeva 4, pritličje, levi zvonec.	11553-4
PRODAM: razne stole, dva tapecirana, več miz. ena iz orehove korenine in lm premera, nočno orna rico z marmornato ploščo in veliko emajlirano posodo za mast. Ogled od 2—4 ure. Ilirska ul. 17-IIL, vrata 9.	11775-4
kraiu ob Krki na Doleniskem, nudim v zameno za eno ali dvosobno stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	11839-9
IZGUBIL SE JE mali črni psiček, sliši na ime Doni. Javiti ali vrniti proti nagradi v Tivoli — k vrtiljaku.	11813-10
DEL MOTORNE IZPUŠNE CEVI sem izgubil od Predvora do Ljubljane. Prosim javiti na naslov: Šebenik Josip, Ljubljana, Trata 12.	11804-10
IZGUBLJENA AKTOVKA z važ-riimi listinami, na poti iz Ader-gasa—Šenčur—Kranj, naj se vrne proti odškodnini v župnišče, Velesovo pri Kranju. 11862-10 TOVARIŠ, ki je našel denarnico z dokumenti naj javi: Kos, VP 54-48, Ljubljana, Partizanska kasarna.	11849-10
V ČRNOMLJU IZGUBLJENO veliko damsko pleteno jopico, golobje sive barve, od kolodvra do zadnjega avtoparka, poslati prosim: Ljubljana, Rimska 31 (Lekarna). Stroške povrnem. Nagrada.	11691-10
piitiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiinuiiHiiiiiiiHn
|	KMETIJSKO
|	POSESTVO
I	»P Š A T A«
|	UPRAVA MENGEŠ
■ razpisuje javno licitaciji jo — dražbo za prodajo 1 raznih kmetijskih stro-1 jev, in sicer:
1	traktorje:	»Fordson«,
jj	»Chaterpiler«, »Empy-
1	re« in novi ročni trak-
jj	tor s plugom;
1	pesne izruvače, lažje
S	slamoreznice in razne
B	druge lažje vprežne
g	stroje.
B (Oglašene za prodajo v 1 oglasu SP dne 11. 7. 1354 g in KG dne 15. 7. 1954). g Dražba bo dne 3. 8. t. 1. | na posestvu Jable pri i Trzinu (železniška poli staja Trzin)
i FSUŠKGGCRSKA VINJI •
•	namizno - belo — fru- •
•	škogorski rizling — mu- *
•	škat - otonel — ham- ! ? burški muškat — fru- ?
•	škogorsko črno	?
•	» j kupite od 5 litrov na- :
prej pri »ZMAJEVAO, :
:	Ljubljana, Černetova 23.
-O-	•	-•	•-
V	OSKRBO DANI zdravega 9-let-
nega fantka v Ljubljani. Naslov v ogi. odd.	11685-il
»UTENSILIA« Ljubljana poziva delavce, ki so bili prej pri njej zaposleni v letu 1S53, da dvignejo dobiček za preteklo leto. SKUPNO GOSPODINJSTVO želi inteligent srednjih let v Ljubljani. Ponudbe pod »Solidno« v cgl. oddelek.	11337-11
POZIVAM TOVARIŠA, ki je drte 13. VII. 1954 od mene kupil radio znamke »Siera«, da takoj javi svoj naslov. Hribar, Viž-marje 184, Šentvid, Ljubljana. VEC ŽENSKIH MODELOV za akt rabimo Pismene ponudbe v ogl. oddelek Slov. Doročevalca ood »Modeli«.	11786-il
IŠČEM DRU2BO za Izlete s čolnom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Čoln«.	11757-11
ZATEKEL SE JE PES »Terier« z belima prednjima tačicama in zeleno ovratnico. Holzapflova 19.
11765-11
STAREJŠI ZENSKI dam v oskrbo 4 mesece staro punčko, ostalo po dogovoru. Ponudbe pol »Punčka« v ogl. odd. 11883-11
V	OGLASNEM ODDELKU DVIGNITE NAKNADNO DOSPELE PONUDBE: Antika, Automehan-ska tehtnica 9540. Banja. Balin krogle. Bodočnost 11491, Bled 1838, Center 10128, Cel dan odsoten. Center 10S78. Cimpreje 11385, Čoln, Čez dan odsoten 10363, Dobra rissrica 10891, Dom 109C0, Doma 10344, Dom 10930,
ŠIVALNI STROj, malo rabljen, prodam. Milana Majcna 3 (Jernejeva).
11601-4
KRAVO, brejo S mesecev, prodam.
Vrtačnik, Tržaška c. 161, Lj. 11784-4 OTROŠKO POSTELJO z žimnico prodamo. Kranjc, Gosposvetska 2.
11793-4
NOVO SPALNICO ugodno prodam, takoj. Gallusovo nabrežje 15, pritličje.	11781-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, malo rabljen, prodam. Tržaška 115, Bla-ffovič.	11782-4
POSREDOVALNA Pl S A R N A , Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6, tel.21-011 ima naprodaj: elektromotor znamke »Siemens« 12 KS, in 10 KS, znamke AEG 1/3 KS-1400 obratov, čevljarski stroj znamke »Singer«, Jax«, cilinder, šivalni stroj za izdelavo gumbnic, pisalni stroji znamke »Remington«, »Underwood«, »Continent tale«, »Olivetti-portabel«, »Erika-portabel«, razno zobotehnično orodje, pletilne stroje, bencinski pogonski motor 8 KS, motor za »DKW« 3 KS, razmnoževalni stroj »Pelikan«, stružnica za les dolžine 90 cm z elektromotorjem 1 KS, centrifugalno črpalko, plinski štedilnik, plinsko peč, radiatorje za centralno kurjavo, teodolit aparat, stroj za vseka-vanje gatrskih in krožnih žag, register blagajne, hladilnik za sladoled, kovaško nakovalo. Vsi stroji so popolnoma v brezhibnem stanju, v. proda j o prevzamemo vseh vrst obrtnih strojev in znanstvene tehnične predmete. Vse informacije brezplačne, pismene, kakor tudi ustmene.
11897-4
MOTORNO KOLO (lažje), kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ohranjeno«.	11708-5
2ENSKO KOLO, novo ali malo rabljeno, kupim, Poljska pot 29, Moste.
11731-5
SVINEC, star, rabljen, ▼ vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6.	10618-5
KUPIMO 10 dobro, ohranjenih radiatorjev, 20—50 reber«kih. Ponudbe na »TOS« Ljubljana, Metelkova 15.
11762-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, moško dvokolo, inozemsko in bakren kotel, vise novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Novo«.	11841-5
PISALNI STROJ s kratkim ali dolgim valjem kupimo. Ponudbe pod »Brezhiben — takoj« v ogl. odd. 11847-5 ELEKTROMOTOR, istosmerni tok, 8—10 KS, brezhiben, kupim. Ponudbe: Ceferin Drago, Ljubljana, Poštni predal 44.	11881-5
RABLJENE HRASTOVE SODE do 300 litrov vsebine kupuje »Vinocet« L rubi jan a. Viška c. 60.	11740-5
DOBRO OHRANJEN trlobok otr. voziček kupim. Ponudbe z opisom ter ceno v ogl. odd. pod »Dobro ohranjen«.	11733-5
VZMETNO OS za Wollkswagen, 49 cm dolžine, vodna tipa, kupim, plačam dobro Treul. Trnovski pri-
c * o n	116^-5
KTJPIMO dva kovana primeža, srednje velikosti. Puškama. Gosposvetska 12, Ljubljana. 11895-5
ZAMENJAM
GUMI VOZ, nor, 2.5 t nosilnosti, zamenjam za avto. Ponudbe pod »Tudi škatlja« v ogl. odd. 11880-6
ŠIVALNI STROJ »Pffaf«. krojaški 34 — zamenjani za brzo.šivalnega Cesar, Trnovo, Vogelna 7.	11713-6
STAVBNO PARCELO v bližini postaje Zalog, prodam, ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«.
11812-7
ENOSTANOVANJSKO HlSO z vrtom ali majhno posestvo v Ljubljani ali okolici kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Do1 feststotisoč«.	11794-7
ENODRUŽINSKO HIŠO s trgovskim lokalom v centru Kranja prodam. Vselitev takojšnja. Ponudbe poslati v ogl. oddelek pod >1,500.000.«
11878-7
BARAKO, rabljeno, uporabno za weekend hišico, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bajta«.	11882-7
POSESTVO ALI GOZD na Štajerskem prodam. Naslov v ogl. odd.
11873-7
DOBRO OHRANJENA enonadstropna dvodružinska hiša z vrtom se proda na Viču blizu tramvaja, brez posredovalca. Naslov v ogl. oddel-
riiuimujtnuiiiumummimiiiiiuinniituuniniuttuftnuHUiiui
si
tjuininunuttauainfi

m
PadiBMMa»
iHiiiuiinnniiiuiHimniiiimnminniminiiiiiimmimitiiiiiii;
mrnm

VZAMEM V NAJEM primerno skladišče v Ljubljani za zidarsko obrt, po možnosti z manjšo pisarno. Zrimšek Jože, zidarstvo, Ljubljana, Sp. Hrušica št. 44.	11824-8
ODSTOPIM LOKAL z inventarjem. Petar Jovanovič, Balkanska 35, Beograd.	11771-8
SOBO 6X5 zamenjam za dve manjši ali enosobno stanovanje kjerkoli. Klemenc, Krakovski nasip 4-n.	11817-9
Štirisobno komfortno stanovanje s kabinetom, center, zamenjam za dvoje manjše. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa prilika«. -	11769-9
UPOKOJENKA, pridna, sprejme mesto hišnice, gre tudi za varuhinjo otrok ali za gospodinjo. Ponudbe pod »Soba« v oglasnem oddelku.	11779-9
TROSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v centru zamenjam za dvosobno s pritiklinami od remize do Šentvida. Ponudbe v ' ogl. odd. pod »Ugodno«. 11777-9 VIC, GLINCE, KOZARJE! Zdravnik išče stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi sobo«. 11799-9 SOBO ODDAM za pomoč v gospodinjstvu dopoldne. Jenkova 20-1.	11758-9
ENOSOBNO STANOVANJE v novi zgradbi v Kopru zamenjam za primemo v Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe v oglasni od-delk pod »Prilika«.	11353-9
ODSTOPIM DVOSOBNO STANO-NJE, kdor odkupi pohištvo. — Ponudbe pod »Denar« v oglasnem oddelku.	11856-9
GARSONJERO, veliko, zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogL odd. pod »Garsonjera«.	11887-9
IN2ENIR, večinoma na terenu, išče prazno, večjo sobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Nagrada 20«.	11889-9
VISOKOSOLCA IZ TRSTA iščeta sobo — dobro plačata. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Tržačan«.	11834-9
LEPO NAGRADO DAM tistemu, ki mi zamenja sobo v Šiški za sobo v centru s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.	11797-9
ZA SOBO IN KUHINJO dam brezplačno, veliko, sončno, par-ketirano sobo s posebnih vhodom. Ponudbe pod »Vrt« v ogl. odd.	11789-9
SOBO S POSEBNIM VHODOM, lepo, sončno, na periferiji (tramvajska postaja Zale) zamenjam za enako v centru ali v bližini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna prilika«.	11780-9
OPREMLJENO ALI PRAZNO sobo išče profesorica. Ponudbe pod »Miren dom« v oglasnem odd.	11668-9
INTELEKTUALEC BREZ OTROK Išče takoj sobo s predprostorom ali podobno. Ponudbe ~ ogl. odd. pod »Visoka pograda«.	11792-9
ENOSOBNO STANOVANJE V Rožni dolini zamenjam z* prav tako v bližini centra. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava«.
11707-8
STAREJŠI SAMEC sprejme solidno žensko na stanovanje ali v skupno gospodinjstvo. Ponudbe poslati »Siovenski poročevalec« Kranj, pod »Sreča doma«.
11718-11
GREM K ČLOVEKU, ki ima svoj dom in nekaj zemlje v skupno dosmrtno gospodarstvo, imam nekaj imetja. Naslov v oglasnem odd.	11631-11
STAREJŠI ZAKONSKI PAR, de-lanezmožen, bi dal onemu, kateri bi mu dajal mesečno dosmrtno rento, ali ju vzel v dosmrtno oskrbo tristanovanjsko vilo v Ljubljani tik centra. Ponudbe pod »Zakonca« v oglasnem oddelku.	11590-11
Srtfr.tlrtf.
Dobra služba, Dobra moč, Enako 11317, Grosist, Hišnik 11007, Hohner ali Scandalli 11246, Julij 10526. Krasna lega 11409, Kanu, Ljubljana 1. VIII., Lepa nagrada 11586, Navedba cene 11432, Nagrada 10554, Okno, Prilika 11290. Prijeten dom 11373. Resno 11288, Skupno 11350. Sredniih let, Sposobna 10967. Solidno. Soliden, Sredina mesta. Solidno 10374, Stružnice 10332, Stanovanje 10554, Stalno v Ljubljani, 11009, Takoj vseljivo 11285, Tramvaj 11101, Takoj vseljivo 11319. Takoj 9781, Takojšnja selitev 8749. Takoi — center, Vestno delo. Vseljiva 10401, vdovec 10679, Vseliivo 633, Visoka nagrada 11408. Vezenine, Veliko stanovanje 11G07. Vseliivo 10662, Zanesljiv 11507, Zamenjava 10904, Zdrav les 3632. Zamenjava stanovanja 10494. 1. avgust 10452, 4 operacije - 11087.
li!IIIIIIIIIIHIl!!lll!!inillllllllllli!li!l!!Sl!l!lil!i:ill!iri!lil!li!ll!IM
| OKmUNI VODOVOD - H0PEB sprejme takoj |
I BI e U N 0 V 0 B1 o
H Plača po dogovoru. — Ponudbe z življenjepisom in fj S opisom prakse v stroki poslati na Okrajni vodovod fj B	Koper	f§
H	:
S2S 9 —'303 S! «S1OSHBSKiS BH6SB £13^?; 59B.PJOS.®
| Svet za ljudsko zdravje in socialno politike LS BiH |
splošni anonimni
za
100.000	din
80.000	din
60.000	din
40.000	din
620.000	din
razpisuje
natečaj
izdelavo idejnega osnutka za Dom ljudskega | zdravja v G r a d a č c u.
Nagrade za natečaj so:	_
I. nagrada .....	200.000 din
II. nagrada .....	140.000 din
UL nagrada . .
IV. nagrada . .
V. nagrada . .
VI. nagrada . .
Skupno
Navodila za ta natečaj se dobijo na Svetu za ljudsko zdravje in socialno politiko LR BiH v Sarajevu, soba št. 68/III. ali na pismeno zahtevo za ceno 500 dinarjev, začenši od 1. avgusta 1954. leta. Rok za predajo natečajnih del je 15. oktober 1954.
Iz Sveta za Ijndsko zdravje in socialno politiko LR BiH
Številka 5512/54.

•
Gradbena in trgovska podjetja POZOR! Nudimo kvalitetni uvoženi
cement N400 »Robuden«
po ceni 11.000 din za tono fco vagon Subotica (tovornina do Ljubljane 3300 din za tono). Pohitite z naročilom, ker je količina omejena.
V prodaji imamo »Rheinmetall« električne seštevalne stroje model AES s kontrolnim trakom po 490.000 din, is električne stroje za vse računske operacije, model KEL II. cR iste znamke, eena 1,120.000 din. Prospekti na ogled v naši pisarni. Dobava vsega takoj. Naročila pošljite na AGENCIJO SLOVENIJA. Ljubljana, Parmova 33. tei. št. 30-685 ali 32-280.
Cesar Etiopije na
Brioni, 24. jul. (Tanjug) Cesar Etiopije Haile Selassie I. in predsednik republike Josip Broz
Tito, ki ju je ljudstvo prisrčno spremilo pri njunem odhodu iz Opatije, sta po štiriumem prijetnem potovanju z ladjo Jugoslovanske vojne mornarice »Jadranka« ob 19. uri prisepla na Brione.
Z ladjo »Jadranka« so dopotovali tudi člani cesarske družine in spremstva z etiopskim poslanikom v Beogradu g .A. Dessa-legnom. podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič, predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, član zveznega izvršnega sveta Iv2n Kra.jačič, državna sekretarja Koča Popovič; in Svetislav Stefanovič, generalni sekretar predsednika republike Ježe Vilfan, jugoslovanski poslanik v Etiopiji Zdenko Storabuk in osebnosti, ki so v spremstvu cesarja Etiopije in članov njegove družine za časa njihovega bivanja v Jugoslaviji.
Popoldanske ure na poti od Opatije do Brionov so potekle v opazovanju istrske obale in otoka Cresa, v razgovoru in odmo-
ZDA zmanjš-ijeio kredite za pomoč tujini
Washington. 24. jul. (AFPV Pro-ra?iine-ka kocnisija amerl^Vesra predstavniškega đ'vrni priporočila 13 odstotno zmanjšani? kreditov. ki .iih je zahteval predsednik Ei^enho^vor za izpolnjevanje ameriškega programa pomoči tujini za proračunsko leto, ki se je sačelo 1. julija.
Predlog zakona o katerem hn-do začeli razpravljati nrihodnli teden, predvideva dodelitev nemoči tujini v višini 5.2 milliard® dolarjev. Ta znesek sestavlja 2 9 milliard dolarjev novih fondov in 2.3 milliard»» dolarjev neizkoriščenih lanskoletnih kreditov. Xairr»*i® zmanjšanie se nanaša na postavko 7,a spl crno vojaško pomoč, ki je zmanlšana za 238 milijonov dolarjev.
Beograd, 24. jul. (Tanjug). V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so nocoj podpisali trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo in Izraelom. Sporazum vsebuje blagovne liste, katerih vrednost znaša 3.5 milijona dolarjev za vsako stran. Jugoslaviia ho tned drugim izvažala živino, poljedelske pridelke, les. kemične proizvode, rudnine in drugo blago. uvažala pa ho največ južno sadje.
V imenu jugoslovanske vlade je podpisal sf>orazu<m dr. ctar»p Pavlič. v imenu turške pa g. Fzra To^an. izredni po«lanik ir* opunomoćeni minister Izraela v Jugoslaviji.	y
PO podnesu CT>f»r37UTr«a le g. Yo-ran izrazil rrenričanlp. da bo razvoj gospodarskih odnosov med
Ameriške grežnie Kitajski
Washington, 24. jul. (AEP Zunanji minister Dulles je objavil novinarjem sporočilo, ki pravi, da sta dve ameriški letalonosilki dobili nalog, da morata odpluti na mesto, kjer sta 2 kitajska lovca zrušila britansko letalo na letu med Bangkokom in Hongkongom, 50 km južno od otoka Hainan. Vlada ZDA. pravi Dullesovo sporočilo, vidi v tem incidentu nov »barbarski akt«, za katerega mora prevzeti Kitajska pooolno odgovornost. Ukrepe, ki jih bodo podvzele 7PA. bodo chi^T-ni pot*'»'’«. Uradni krogi ne želijo komentirati tega dela izjave ameriškega zunanjega ministra.
ru. Ko je ladja plula mimo Pulja, so obalne baterije izstrelile 42 topovskih strelov na čast cesarju Etiopije in predsedniku republike, ki sta stala na po-veljnišskm mostu »Jadranke«.
Na Brionih so cesarju Etiopije, predsedniku republike in ostalim gostom priredili svečan in prisrčen sprejem. Ko je morna-
MOSKVA, 24. jul. (r) Sovjetska nota, ki so jo danes popoldne izročili predstavnikom Velike Britanije, Francije in ZDA v Moskvi in ki predlaga konferenco o evropski varnosti, pravi, naj se konference udeležijo ZDA, kakor tudi vse tiste države, ki se želijo vključiti v evropski varnostni sistem, LR Kitajska pa naj pošlje svojega opazovalca.
Udeleženci konference naj bi iznesli svoja mnenja o sovjetskem predlogu za sistem kolektivne varnosti, ki ga je podal Molotov na berlinski konferenci. ter svoje lastne predloge.
V noti ni naveden poseben predlog za datum evropske konference. Nota pravi dalje, da predstavlja sovjetski načrt za varnost »pomemben korak za ohranitev miru v Evropi, ki bi ustvaril precej ugodnejše pogoje za rešitev nemškega vprašanja odstranjujoč resne ovire za ponovno združitev Nemčije.« Te resne ovire pa so — pravi sovjetska nota — ponovna oborožitev Zahodne Nemčije in načrt, da se le-ta vključi v EOS. No-
obema državama pokazal dobre usipehe ter dodal, da so vodili razgovore v duhu prijateljstva in sodelovanja ter se je končno zahvalil za gostoljubnost in sodelovanje jugoslovanskih predstavnikov.
Celovški velesejem bodo odprli 5. avgusta
Celovec. 24. jul. (Tanjug) V Celovcu dokončujejo priprave za otvoritev koroškega sejma, na katerem bo sodelovalo po doseda-rtiih prijavah 1112 podjetij, med njimi 350 inozemskih. Največji razstavni r-rostor bodo imeli razstavljale! iz Jugoslavije. Ttalije, Zahodne Nemčije in Trsta.
Zračni most v Vietnamu
Saigon. 24. Jul. (AFF). Med Ha-nojem in Saigonom bodo vzpostavili zračni most za evakuacijo Francozov in Vietnamcev, ki želijo zapustiti Hanoi in se preseliti v južni Vietnam. Predvidevajo, da bodo vojaška in civilna letala prepeljala dnevno okoli 800 oseb. med njimi do 3no Francozov. Izgleda. da se želi izseliti na jug okoli 8000 Francozov.
*
Ankara, 24. jul. CAP). Kot Je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva. se bodo začeli v -orihod-njevm mesecu razgovori med turškim in pakistanski^ generalnim štabom o spremembi turško-paki-stanskega pakta v vojaško zvezo.
Worms, 24. jul. (AP). V bližini Wormsa sta se zaletela brzovlak in avtobus, s katerim so se vračali delavci iz tovarn. Pri nesreči je umrlo 21 oseb, 7 pa je težko ranjenih.
Efisssaih
riška godba odigrala etiopsko in jugoslovansko himno, je cesar Haile Selassie pregledal častno četo mornarjev, ki je bila postrojena na pomolu. Prebivalci Brionov so s prisrčnim vzklikanjem pozdravili cesarja Etiopije, predsednika republike in ostale goste ter jim v znak dobrodošlice izročili šopke cvetja.
ta dodaja, da bi sovjetski načrt prispeval tujdi k rešitvi vprašanj Daljnega vzhoda in odstranil nevarnost nove svetovne vojne.
Washington, 24. jul. (AFP). — Sovjetski poziv trem zahodnim silam, naj sodelujejo na konferenci o »evropski varnosti«, je naletel pri ameriških uradnih krogih na največjo rezervira-
Atene, 24. jul. (Tanjug). Grški in turški listi posvečajo v današnjih člankih mnogo prostora predstoječi konferenci ministrov treh balkanskih držav. Atenski vladni list »Vima« smatra, da bo konferenca med 6. in 10. avgustom in piše med drugim, da se v tem času približujejo koncu razgovori med tremi balkanskimi državami glede vskladitve stališč o določilih zveze, ki se nanašajo na zveze z Atlantskim paktom. Kar se tiče odložitve konference list naglaša, da se doibffva vtis, da je odložitev, ki jo je zahtevala turška vlada, vsebova**x razloge, ki so mnogo resnejši in b^tvenej ši od administrativnih, katere so navedli v Ankari.
List »Instambul« prav tako niše. da bo konferenca skoraj, čeprav datum še ni točno določen. V Ankari smatralo, da so stiki v poslednjih dnevih dali pozitivne rezultate in da je storjen pomemben korak naprej pri iskanju oblike, ki b* bila sprejemljiva za vse, tako da je možno pričakovati za-čeet-ka blejske konference v p-rvi polovici avgusta, »instambul Fx-pres«« irraža željo, na.1 se zapreke odklonijo, da bi bila zveza podpisana člmprej.
PRVENSTVO LRS
Skakalci v vodo na Bledu
Bled, 24. jul. Danes se je na Bledu začelo republiško prvenstvo v skokih v vodo, ki se ga udeležuje okoli 30 tekmovalcev iz štirih društev. Medtem ko je pri moških opaziti precejšen napredek, so ženske konkurence zasedene občutno slabše, ne samo kvalitetno, temveč tudi številčno.
Prvi rezultati so naslednji:
republiški razred ženske, deska 1 m: 1. Rubinič (Lj) 37.61, republiški razred moški, stolp 5 in 10 m: Košorok (Lj) 61.33, republiški razred moški, deska 1 m: Vrtačnik (Lj) 55,50; republiški razred ženske, stolp 5 m: Tuta (II.) 25.76.
Zvezni razred člani s stolpa:
Dobrin (II.) 121.60.
Po prvofn dnevu vodi Ilirija pred Ljubljano z 71 proti 58 točkam.	J.
*
Moskovski Dinamo je včeraj v
svoji drugi tekmi na gostovanju na Dunaju igral z Austrijo 1:1 (1:1).
Po prvem dnevu finala evropske cone za Davisov pokal v Parizu vodi Švedska proti Franciji 2:0.
Namiznoteniški propagandni turnir organizira danes od 8. ure dalje ZNTK Ljubljana v stekleni dvorani v Pražakovi ulici. Prijave sprejema do začetka tekmovanja.
Francosko-tuniški odnosi
Pariz, 24. Jul. (Tanjug). Medtem, ko razpravljajo v Parizu tuniški prvaki in predstavniki francoske vlade o sedanjem položaju v Severni Afriki in možnosti rešitve tega problema, se v Tunisu nadaljujejo incidenti. Francoski minister za tuniške in maroške posle Fouchet se je danes sestal v Parizu s tuniškim vodjem Ben Romadinom, vodja »Neodesturja« Bourguiba pa je sprejel tuniške nacionalne prvake Dieloulija in Ben Saida. V teh razgovorih pripravljajo sestanek, na katerem bi proučili francosko-tuniške odnose.
nost. Zunanje ministrstvo proučuje sedaj celotno besedilo moskovske note, ki bo, kot poudarjajo, predmet posvetovanj med Washingtonom, Londonom in Parizom.
Uradni predstavniki zaenkrat izjavljajo, da vidi ameriška vlada v tej noti manever proti Evropski obrambni skupnosti. V Washingtonu smatrajo, da želi sovjetska diplomacija v celoti izkoristiti svoje uspehe v Ženevi in psihološko atmosfero, ki ji je naklonjena, da bi razbila enotnost zahoda.
Neodvisni »Huriet« izraža upanje, da bo nova oblika, o kateri razpravljajo sedaj, bolj prožna od atenske in da Turčija ne bo imela avtomatičnih obveznosti. List demokratične stranke »Sun Tele-graph« je mnenja, da so vsi doslej objavljeni razlogi za odložitev podpisa balkanske zveze neumestni, ker sta idejo o spremembi balkanskega sporazuma v vojaško zvezo sprejeli Grčija in Turčija, pri Čemer se razume, da so bile o tem obveščene tudi države Atlantskega pakta, ki so ob tej priliki dobile potrebna obvestila.
ŠAH
Jugoslavija : Italija 15,5 :7,5 (1)
Sirmione, 24. Jul. Prvo kolo šahovskega dvoboja med reprezen-cama Jugoslavije in Italije se je končalo 7:5, ker je Gligorič v nadaljevanju premagal Paolija, medtem ko Janoševič niti po 10 urah igre ni mogel rešiti partije proti Scafareliju. Povratno kolo se je končalo z visoko zmago jugoslovanskih šahistov 8.5 : 2.5 (1), rezultati posameznih partij pa so: Pirc : Castaldi remi. Gligorič : Paoli prekinjeno v dobljeni poziciji za belega, ki ima tekača več (partija se bo nadaljevala nocoj), Trifunovič : Szabados Temi. Rabar : Nesti er remi, Fuderer : Staldi 1:0, Matanovlč : Giustolisi 1:0. Milič : Porecca remi, Nedeljkovič : Norela 1:0. Janoševič : Scafarelli remi. Udovčlč : Primavera 1:0, Dju-raševič : Flezer 1:0, Nikolac : Romi 1:0. Končno stanje je 15.5:7.5 (1) za Jugoslavijo, za katero so dosegi! po dve zmagi Fuderer, Matanovlč, Nedeljkovič in Udov-čič.
♦
Izvršni odbor mednardone šahovske federacije FIDE je objavil, da bo letošnja šahovska olim-niada na Nizozemskem, kjer bo tudi kongres FIDE od 28. avgusta do 9. septembra, vendar kraja olimplade in kongresa še nista znana. Nacionalne šahovske zveze morajo do 31. t. m. sporočiti biroiu FIDE v Stockholmu število delegatov na kongresu in svoja moštva na olimpiadi.
V četrtfinalu kajakaškega tekmovanja v Maconu (Franclja) je
včeraj nastopilo 18 evropskih držav. Nastopilo je tudi 13 naših tekmovalcev in 2 tekmovalki, med katerimi so se v polfinale plasirali v disciplinski K-l na 50n m Linokatlč in Imrek, v K-2 na 500 metrov Tomln-Tvanov, v K-4 na 1000 m pa naš četverec v postavi Remzi, Doko, Vuksan in Kostel-nik. medtem ko so v ostalih disciplinah n-^ši tekmovalci in tekmovalke izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
Trgovinski sporazum Jugoslavija-Izrael podpisan
ieskva uredfaga evropsko konferenca
Sovjetska vlada izročila note ZDA, Veliki Britaniji in Franciji — Kitajska naj bi prisostvovala konferenci kot opazovalec — V ZDA rezervirani do sovjetskga predloga
Grški In turški tisk o balkanski zvezi
Prvi dan Balkanskih atletskih iger v Beograda
Mnogo ugodnih presenečeni
JUGOSLAVIJA VODI PO PRVEM DNEVU s 94 TOČKAMI PRED GRČIJO (53) IN TURCUO (50). — LORGER, JUNAK DNEVA IN NOVI BALKANSKI REKORDER
Beograd, 24. Jul. (Tanjug). Na velikem stadionu JLA v Beogradu so se danes v navzočnosti okrog
10.000	gledalcev, odposlanca predsednika republike maršala Tita generalpolkovnika Otmarja Kreačiča, začele XIII. Balkanske atletske igre, na katerih sodelujejo atletske reprezentance Grčije, Turčije in Jugoslavije. Prireditvi prisostvujejo tudi poslanika Grčije in Turčije gg. Spiros Kapitanides in Agah Aksel, kakor tudi veliko število visokih jugoslovanskih državnih funkcionarjev.
Pred začetkom tekmovanja so kapitani reprezetance Gubijan (Jugoslavija), Jataganis (Grčija) In Akin (Turčija) izmenjali darove, nato pa je član jugoslovanske reprezentance Velimir Ilič spregovoril besedilo zaprisege.
V svojem pozdravnem nagovoru je nato generalpodpolkovnik Krea-čič poudaril med drugim, da potekajo letošnje balkanske atletske igre z iskreno težnjo športnikov
Lorger si tudi včeraj na dal vzeti najboljšega rezultata v Evropi; njegov čas 14.5 je obenem tudi nov balkanski rekord
Grčije, Turčije in Jugoslavije, da bi s temi športnimi manifestacijami poglobili sodelovanje in prijateljstvo, ki veže narode vseh treh balkanskih držav.
2e v prvi točki, v teku na 110 m z zaprekami, je bil dosežen odličen rezultat. Lorger je vodil od starta do cilja in dosegel nov balkanski rekord, ki ga je dozdaj branil Grk Mantikas s časom 14.8. Obenem je Lorger dosegel najboljši letošnji rezultat v Evropi in izenačil naš državni rekord. Najnevarnejši nasprotnik Grk Kan-padelis ga je spremljal vso pot, toda v finishu ni mogel vzdržati in je zasedel drugo mesto.
la situacija tudi pri 80 metrih, toda tedaj Je prišlo do nesporazuma. Grk Georgopulos Je mislil, da je že tamkaj na cilju in se Je zato vrgel naprej, pri tem pa zašel iz svoje proge in bil zaradi tega diskvalificiran. Jo-vančič je bil boljši v finishu in je zato tudi zmagal. Presenetljivo je tretje mesto Grka Petra-kisa, ki Je veljal za glavnega favorita.
Rezultati: 1. Jovančič (J) 10.8, 2. Selvi (T) 10.9, 3. Petrakis (G) 10.9, 4. Benjak (J) 11.0. 5. Jorda-nis (T) 11.2. (Georgopulos je bil di sk valifl dr an.)
V	teku na 1500 m Je prišlo novo presenečenje. Ker je bil Mu-goša kaznovan z izločitvijo iz reprezentance, je bilo splošno mnenje, da bodo danes slavili zmago Turki. Toda v tej točki Je ponovno zablestel Ottenheimer, ki je v odličnem taktičnem teku zasedel prvo mesto. Turek Geker je vodil vse do 1000 m. tedaj pa sta ga naša tekača Ottenheimer in Radišič naskočila in pustila za seboj. Nekako 300 m pred ciljem ie napadel tudi Turk Onel, vendar mu je uspelo prehiteti samo Radišiča. Ottenheimer ie zanesljivo obdržal najboliše mesto.
Rezultati:	1. Ottenheimer (J)
3:53, 2. Onel (T) 3:53.8. 3. Radišič (J) 3:54, 4. Geker (T) 3:54,6, 5. Konstantinidis (G) 3:55.4.
V	metu krogle je bil vrstni red tekmovalcev naslednji:
1. Sarčevič 15.42.	2. SkiHevič
oba J) 15.17, 3. Gakanikas 14.95,
4.	Jataganis (oba G) 14.60. 5. Turan 13.56, 6. Akin (oba T) 13.26.
Po tel disciplini ie naraslo število točk do naslednjega razmerja: Jugoslavija 48. Grčija 29. Turčija 27.
V	teku na 80 m z zaprekami za ženske so bili doseženi naslednji izidi:
1. Babovič 12.0, 2. Tuce 12.2. 3. Stefanovič 12.3, 4. Zmievič (vse J) 12.6. 5. Argirin (G) 12.8. 6. Glo-nari (G) 13.0.
V	teku na 5000 m sta Štritof in Ilič vodila prvih 1000 m, medtem ko so drugi precej zaostali. Za tem sta se jima približala oba turška tekača, nakar so vsi štirje tekli dalje v skupini. Na noloviri proge se je oddvoiil najprej Štritof, za njim pa še Turek K<mi-linar. Tako sta tekla skoraj 2000 metrov drug ob drugem, v zadnjih 400 m pa se ogorčeno zagrabila za boljše mesto. Vzdržal je in zmagal — Štritof. Treti! ie bil na ciliu Ilič. ki ie zadnjih innn metrih hitrm popuščal.
Rezultati: 1. Štritof (J)	o
(nov balkanski rekordi: 2. Ken?1!-uor (Tl 14:30.4? 3. Tli? (T) 14:43.2: 4. Kozel! (T) 15:12; 5. Lahtaridis (G) 15:15,2; 6. Silios (G).
Skok v daljino: 1. Radovanovič (J) 705 cm; 2. Kipuros (G) 691; 3. Miličevič (J) 673 ; 4. Akgin (T) 663;
5.	Akson (T) 639 ; 6. Funtukidis (G)
diskvalificiran.
Kopje: 1. Pavlovič 63 41; 2. Vuja-čič (oba J) 62,77; 3. Turan (T) 62,18; 4. Rubanis 60,90; 5. Simonios (oba G) 54,15; 6. Korsalis (T) 50,91.
Štafeta 4x100 m. To je bila najzanimivejša točka, v kateri so naši takoj prevzeli vodstvo, toda v zadnjih 100 metrih je skušal Petrakis priti v ospredje, vendar se mu ni posrečilo dohiteti Lorgerja, ki je v sijajnem finishu dosegel cilj in zmago.
Rezultati; 1. Jugoslavija 41,9; 2. Grčija 42,0; 3. Turčija 43,0.
V skoku v višino je med ženskami zmagala Jugoslovanka Kovač s 150 cm, pa tudi drugo mesto je zasedla Tucejeva z enako znamko.
Skok ob palici: l. Rubanis (G) 420 cm (nov balkanski rekord), 2. Milakov (J) 400, 3. Lukman (J) 390, 4. Akim (T) 380, 5. EvstakiadU (G) 360, 6. Poker (T) 350.
Po prvem dnevu tekmovanja vodi Jugoslavija s 94 pred Grčijo t 53 in Turčijo s 50 točkami.
2IVAHNI NAMIZNOTENIŠKI
IGRALCI
Jeseničani so imeli vrsto prireditev
Jeseniški namiznoteniški Igralci so za proslave teh dni na Jesenicah izvedli najprej ekipno prvenstvo posameznih obratov’ v železarni, na katerem Je nastopilo 19 ekip in od katerih se je najbolj izkazala ekipa metalurške šole.
Druga prireditev je bilo prvenstvo za posameznike, ki se ga je udeležilo skoraj 100 Igralcev in igralk vseh starosti in poklicev. V skupini članov A je zmagal Va-lentar pred Strumblom, Jeramom in Kosmačem, v skupini članov B pa N. Korbar pred Zlebirjem in Frelihom. Ostali zmagovalci so bili F. Božič pri starejših članih, Ličof pri mladincih in Klemenc pri mlajših mladincih, medtem ko je med ženskami Mesarjeva zmagala nad Naradovo.
Jeseniški igralci so proslavili tudi praznik Dneva vstaje s propagandnim dvobojem na Javorniku. Ekipa Javornika je tokrat premagala ekipo Jesenic 5:3. Tekma je bila za propagando te športne panoge velikega pomena.
Po prireditvi so se vsi nastopajoči igralci oddolžili spominu padlih ter položili šopek rož na spomenik padlih borcev na Javorniku.	S.
X. kolesarska dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«
Danes so šli iz Zagreba na pof...
Zagreb, 24. Julija. V prostorih Uluha Je bila danes odprta razstava ob 70-letniei kolesarskega športa v Jugoslaviji v zvezi z X. jubilejno mednarodno kolesarsko dirko po Hrvatski in Sloveniji. Razstavo je odprl podpredsednik Sabora LRH Karlo Mrazovič.
Kakor se je izvedelo, so nastale v zadnjem času v sestavah udeleženih ekip nekatere spremembe. Francoska in nemška ekipa sta zaradi poškodovanih dirkačev odpovedali sodelovanje. Jugoslovanske ekipe so bile dokončno sestavljene takole:
Jugoslavija I.: Petrovič, Della Santa, Lakovič, Kočič, Varga; Jugoslavija II.: Osrečki, Bat, Bajlo, Ješič, Kulevski; Hrvatska: Ožanič, Metelko, Brajan. Jugo, Stanko; Slovenija: Viđali, Perne, Podmilščak, Bergant, Hrovat; Koper: Brajnik, Cimaroni, Bonin, Javornik, Miklavčič; Partizan: Cvejin, Or-lovič, Colič, Krebelj, Deila Petra.
Vseh udeležencev bo okrog 80.
Rezultati: 1. Lorger (J) 14,5; 2. Kampadelis (G) 14.8; 3. Bakman (T) 15,0; 4. Černe (j) 15,1; 5. Mar* selos (G) 16,0; 6. Karabelen (T) 17,2.
V teku na 400 m je takoj po startu prevzel vodstvo Grujič, ki je skupno s Sabolovičem vodil vse do 100 m pred ciljem. Tedaj se je odločno pognal naprej Grk Siliš in pustil za seboj Grujiča, ki ni imel več moči ter premagal tudi Saboloviča za prsa — z izenačenim balkanskim rekordom v tej disciplini.
Rezultati: 1. Siliš (G) 48,8; 2. Sa-bolovič 49,0; 3. Grujič (oba J) 49,7; 4. Dibak (T) 50,2; 5. Depastas (G) 50,8; 6. Akrbaj (T) 51,3.
Po treh napačnih startih v teku na 100 m je slednjič pet tekačev preteklo prvih 60 m v eni črti — razen Turka Jordanija, ki je zaostal. Popolnoma taka je bi-
Veslaški troboj v Avstriji. V Celovcu se je v soboto začel veslaški troboj na 2000 m dolgi progi na Vrbskem jezeru med Avstrijo, Nemčijo in Jugoslavijo. V četvercu s krmarjem je naš čoln Crvene zvezde zasedel drugo mesto za veslači iz Kolna in tudi v double scullu so se morali veslači Mornarja zadovoljiti z drugim mestom za ekipo Liibecka, kakor «tudi naš četverec brez krmarja, medtem ko je naš osmerec prišel na cilj prvi pred nemškim in avstrijskim čolnom. Ponovno se je tudi na tem troboju izkazal naš reprezentant v skiffu Vlašič, ki je v hudi konkurenci z velikim naskokom zasedel prvo mesto. V skupnem plasmanu je v troboju zmagala Nemčija z 20 točkami pred Jugoslavijo 18 in Avstrijo 10.
Davi ob 7 se je v Zagrebu začela X. kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji. O udeležbi in udeležencih v podrobnem smo pisali že pred dnevi, zato je danes omembe vredno le še to, da se je II. reprezentanca Jugoslavije spremenila, ker je bil iz nje na željo Slovenske kolesarske dirke izločen dirkač Perne, ki pojde v reprezentanco Slovenije, medtem ko bo tako edini Slovenec Ljubo Viđali vozil za Jugoslavijo II.
Slovensko reprezentanco bodo sestavljali:	PERNE, BERGANT,
HROVAT, PODMILSCAK in CURK (rezerva Šebenik).
Za slovenske kraje so posebej zanimivi tudi časovni podatki o poteku dirke, kjer bo tekla mimo njih, in sicer bo to v IV., V. in VI. etapi, ki bodo vodile od Kopra mimo Nove Gorice do Bovca, odondod preko Vršiča do Ljubljane in slednjič od Ljubljane do Maribora.
Časovni razpored za te tri etape je naslednji:
SREDA, 28. t. m.: Koper (start)
8.30,	Škofije 8.42. Boljunec 9.03, Opčine 9.33, Sežana 9.44, Senožeče 10.10, Razdrto 1G.22, Vipava 10.55, Ajdovščina 11.07, Šempas n.36, Nova Gorica (cilj I. poletape) 11.55. Start za II. poletapo v Novi Gorici 15.30, Kanal 16.03, Kobarid 16.48, Bovec (cilj) 17.20. (V četrtek,
29.	t. m. je odmor.)
PETEK, 30. t. m.: Bovec (start)
13.00,	Trenta 13.40, Vršič 14.35, Kranjska gora 14.50, Jesenice 15.30, Lesce 15.55, Kranj 16.33, Medvode 17.15, Ljubljana (cilj) 17.55.
SOBOTA, 31. t. m.:	Ljubljana
(start) 14.00, Domžale 14.23, Lukovica 14.34. Trojane 15.05. Vransko 15.25, 2alec 15.48, Celje 16 05, Vojnik 16.20, Konjice 16.46, Slovenska Bistrica 17.11. Slivnica 17.33, Maribor (cilj) 17.50.
NEDELJA, 1. avgusta: Maribor (start) 13.00.
(O poteku dirke bomo objavljali izvirna poročila našega posebnega dopisnika; tednik »TT« Je za zmagovalca v Bovcu podaril pokal Op. ur.)
Ostrožno 5. septembra 1954 • Ostrožno 5. septembra 1954
JOŽE STOK - KOROTAN
fsiksptopia v nedxnfi
ČRNEGA DIAMANTA
Ležal je zleknjen ln bil zamaknjen v globoko razmišljanje. Ni se zavedal, da počiva na resju v gozdnem zelenju, kajti nepremično je strmel v sinje nebo in se kakor v sanjah zibal v viharnih dogodkih divje vojne. Ni ga omaljalo še tako pripekajoče avgustovsko sonce, ki je sijalo na pobočja revirskih hribov, niso ga motili zamolkli glasovi rudniških strojev v dolini, niti pogosti vriski lokomotiv v Zasavju. Nemo je preslišal tudi žvrgolenje ptičjega orkestra v zelenem bukovju.
Njegove misli so bile daleč, zelo daleč in globoko pod zemljo. V mislih je tako živo blodil po rovih hrastniškega rudnika, kjer je delal pred odhodom v partizane, da se je začel podzavestno pogovarjati z rudarji. Nenadoma pa je postal vjpemir-jen, kajti misli so ga izvabile iz nedrja črnega labirinta v beli dan — na njegov dom. Dom pa je bil prazen; žene, hčere in sina ni bilo v njem, kajti N»mci so jih izgnali v hladno tujino, b1 'adat, bolehat in umirat...
Sele tedaj se je zavedel, da leži v gozdu pod Mrzlico.
To je bil nekdanji hrastniški rudar Konrad Pevec, zdaj partizanski obveščevalec Zdenko; mož srednjih let, velike in dobro razvite postave, čvrst in ponosen hrastniški ,knap’. Njegove bistre oči, zardela lica in prijetno nasmejane ustne so na zunaj kazale mnogo dobrih lastnosti, ki so tičale v njem. Bil je zelo skromen, potrpežljiv in vztrajen, ln zategadelj med znanci toplo priljubljen. Že pred vojno je bil znan tudi kot dober lovec, zato je dolžnost partizanskega obveščevalca lahko opravljal zelo uspešno. Tako kot je znal nekdaj izslediti in ujeti divjačino, je znal v času ljudske revolucije poiskati še tako zakrinkane sovražnike in jih energično tolči.
Takrat se je Zdenko spomnil na prijatelja Ernesta Babiča in na njun dogovor, da bosta uničila strojne naprave in zalila hrastniški rudnik, če jima bodo Nemci po odhodu v patrizane izselili družine.
Da, to m je zgodilo — obljuba
pa terja svoj dolg!
Tistega dne, 16. avgusta 1944, se je pajtizan Zdenko odločil oddolžiti se svoji obljubi. Trezno je skoval načrt za sabotažno akcijo: minirati strojne naprave v jami Ojstro, zaliti jamski horizont z vodo, nato pa uničiti bencinske lokomotive in mobilizirati rudarje.
Toda, kako priti v Jamo, ki je zaklenjena z dvojnimi železnimi vrati? Da, kako? To je bila velika skrb, velika uganka, ki jo je moral Zdenko rešiti, predno bo odšel na akcijo. Vedeti je bilo treba, da bi uporaba sile za zrušenje vrat bila usodna.
»Aha!« se je domislil Zdenko. »2e vem za rešitev, že vem v katerem grmu tiči zajec...«
Spomnil se je Franca Ovčaka, ki je bil nekaj časa v partizanih, pa je pobegnil k belogradistom. Ko se je naveličal tudi njih, ali pa kdove iz kakšnih vzrokov, se je spet vrnil v Hrastnik k Nemcem. Za ta prestopek bi ga morali strogo kaznovati!...
»Nak!« je pomislil Zdenko. »On je zdaj skladiščnik pri rudniku, obenem pa poveri j iv čuvar ključa velikih železnih vrat. Le on sam lahko odpre vhod v jamo na Ojstrem. Njega bomo obiskali!«
Naj večji problem, kako priti v jamo, je bil s tem rešen, podrobnega načrta za samo diver-
zantsko akcijo v jami pa mu ni bilo težko izdelati, ker je imel hrastniški rudnik tako rekoč v mezincu.
Se tisto popoldne je Zdenko pozval k sebi dva partizanska korenjaka, dva znana rudarska asa; to sta bila Maks Jakopič-Jur, član Okrožnega komiteja KPS za Celje In Dušan Povše, načelnik gospodarske komisije OF za teren Hrastnik.
Jur je bil kot hraber partizan in preudaren politični aktivist eden najbolj znanih revirskih partizanov. Hladnokrven in ne-ustrašljiv je s svojo udarno pestjo večkrat posegel med same Nemce in njihove privržence, zato je bil za sovražnika strah in trepet, našim ljudem pa priljubljen tovariš in vzor poštenega revolucionarja. Tudi Dušan, ki je že pred odhodom v partizane opravljal manjše sabotaže pri delu v rudniku, je bil kot terenski aktivist vselej dovzeten za vojaške akcije. Ker je bil odločen partizan ln se je vedno zagrizel v Izvršitev postavljene naloge, ker je bil pogumen in vztrajen ter vešč organizator, je Zdenko računal, da ga bo zadolžil z najtežjo nalogo.
Zdenko se je z Jurjem ln Dušanom umaknil k zaupnemu posvetovanju. Na parobku travnate jase je razgrnil načrt hrast-nU&ega rudnika ter jima razložil
svojo zamisel za diverzantsko akcijo. Zdenkova ideja je tovariša tako navdušila, da sta jo sprejela brez pridržka. Po po-
Pevee Konrad-Zdenka
svetovanju so sklenili, da pod parolo: »Za drzno akcijo!« zberejo v svojo patruljo še šest borcev.
Napotili so se v gozd proti Skletu v Čečah, kjer je taborila Revirska mobilizacijska četa. Izmed prostovoljcev je Zdenko izbral le najboljše borce, med njimi pa predvsem take, ki so pred odhodom v partizane delali v jami Ojstro.*
Devetorica!
Sedem znanih rudarskih asov, ki poznajo jamo na Ojstrem, bo šlo na sabotažno akcijo v zakladnico črnega zlata, dva borca, doma iz Hrastnika pa bosta ostala na straži.
»Fantje, pripravite se za odhod!« je zadonelo povelje v poletni večer. Izbrana sabotažna grupa je bila nared!
Borci so pripravljeni, orožje je namazano in nabito, žepne svetilke so v redu, eksploziv je na svojem mestu...
Zdenko je dal borcem le splošna navodila in nujna varnostna
* Med prostovoljci so bili izbrani naslednji: Slavko Hafner-Niko, komandir Revirske mobilizacijske čete; Jože Jerlč-Mlha, član gospodarske komisije OF za teren Hrastnik; Mirko Kovač-Branko, obveščevalec za teren Hrastnik; Jernej Košir-Johan, komandir okrožne vojaške zaščite: Milenko Roš-Bojan, član agitpropa OF za teren Hrastnik ln Frane Babič-Bruno, borec Revir* rim mobilizacijske čete,
opozorila za pohod — kakšna bo drzna akcija pa je držal še v tajnosti.
Temna noč je zagrnila zemljo; bila je taka tema, da bi vanjo lahko zabil klin in nanj obesil suknjič. Rudarsko revirje se je pogreznilo v nočni sen, ki ga je motil le šelest gozdov in brnenje rudniških strojev. V dolini se je lesketalo jezero luči, nebroj električnih svetilk, ki so osvetljevale zunanje rudniške naprave. Iz Zasavja je odmeval pasji lajež, za Kalom je skovikala sova, pod Mrzlico pa je trzal razigrani srnjak in vabil v goste svojo družico. Bila je lepa, romantično doživeta poletna noč.
Iz Raven, tam od Grčarja je diverzantska skupina odrinila v gluho noč. Izbrane borce je v raztegnjeni koloni vodil drzni Zdenko, za njim je ponosno korakal star revirski partizan Jur,
sledil mu je Dušan____v zaščlt-
nici pa je drobil korake popularni Miha. Njihova pot je vodila čez ozko sotesko, po strmi in kamniti stezici, navkreber in zopet navzdol, zdaj na desno zdaj na levo, vedno biiže cilju — rudniku na Ojstrem. In čim bliže je bila kolona Hrastniku, tembolj so bili vedri, resni in odločni obrazi vseh borcev.
(Nadaljevanje sledi) j