Gospodarske stvari. Kako se zajcem zabrani, da drevesec ne objedo. Vsako spomlad dobimo pritožbe, da je tu in tam veliko škode po sadunosnikih ter so je največ zajci krivi. Mi sicer vsako leto podamo svojim bralcem kak nasvet, kako se je mogoče braniti take škode, ali sadjerejci si menda mislijo, da tak svet ne velja veliko, saj urednik nima brž ali ne obdeluje sam vrta in torej nima skušnje za to, kar nasvetuje. Ta njib misel je sicer po vsem napačna, vendar pa jim ustrežemo letos z nasvetom, ki pride od moža, kateri je sam skusil, kar priporoča. Ako torej nimaa zaupanja v naa, poskusi pa, ljuboznjivi bralec, vaaj to sredstvo, katero ti nasvetuje mož iz lastne skušnje. On piše: Nekateri kmetovalci uiažejo dreveaca z ilovieo, drugi zopet z živim apnom. Ilovica ne pomaga nie, ker jo prvi dež opere, apno pa je nekaj več vredno. Zopet drugi drevesca s slamo povežejo — škoda slame, ki bi ae lehko bolje p^rabila, škoda dnine za vez in škoda časa. če sneg globlje zapade in zmrzne, ni treba se zajcu jako spenjati, da nad alamo ogloda dreveaee. In če ima mlajšo drevesce že spokano skorjo. mrčes v razpokljinab nanese jajc in slama sarao ohrani škodljivo zalego. ki bi jo sicer zima vzela. Imam na avojem vrtu nad 900 aadnih drevesec raznih vrst, ki so pri velikem snegu mi kedaj dosti trpela od zajcev. Da se tedaj zajci ne lotijo %7eč mojih drevesec, zato sem rabil aredstvo, na katero se zdaj zanesem. Vzamera namreč tretjino navadnega apna, tretjino friškega kravnjaka in nekaj bolj, kakor tretjino živega apna, apravim vse v škaf in polijem z gnojnico in potem vae tako dolgo mešam, dokler ni debela zmea, njo pa še alednjič polijem z govejini žolčem. Zdaj še enkrat zmes premešam in po tem a takim ometihom, kakor ae navadno stene belijo, namažem dreveaa. To sredstvo rabim že dvajati let; drevo ubrani meha, pomori jajca mrceaov in zajec ti ne gre blizo drevesa, Valed tega le-to aredatvo vscm sadjerejcem z dobro veatjo priporočam. Tnko piše v ,,S- B.u izkušen sadjerejec in zato aodimo, da je pomoč, katero nasvetuje zoper zajčji zob v reanici dobra. Mokrotni lilevi. Kdor hoče imeti živino zdravo, njemu mora biti veliko na tem, da vse odstrani od nje, kar ji utegne biti pri zdravji na škodo. V tem pa ni najzadnji blev, v katerem preživi živina dolgo zimo. Hlev mora biti, kolikor je le mogoče, auh in odpraviti se ima vaa mokrota, posebno tudi iz aten, iz zidovja. Mokrota v hlevib je kriva, da dobi korjj slabe oči, otekie noge, bud kaaelj iu tudi dolga mrtva dlaka izhaja najbolj iz tega, dajevhlevib preveč mokrote. Taki konj, ki stoji v mokrotuem blevu ne kaže nič kaj življenja, nima moči, se naglo stara in loteva ae ga rada bolezen. Zrak. svetloba in pa to, da ae izpeljuje scaluica redno iz bleva, obdrži ae najbolj blev suh in živino. ki atoji v njem, zdravo. Sejmovi. Dne 30. novembra pri sv. Andrašu v slov. gor, v Cel.ji, na Bizeljakem, v Poličanab (za avinje), v Rogatci, v Strasau, v Veržeji in v Svičini. Dne 2. decembra v Mariboru in v Šoštanji. Dne 3. decembra y Konjioab, v Radgoni, ua Plauiui. Dne 4. decembra pri sv. Barbari v Halozah, na Polji, na Ptuji in na Zelenem travniku.