//f* N^D f-yioOtice... NO. 134 111— HOME AM€RICAN IN SPIRIT JFORCI6N IN UNGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WS>AP€B CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 1, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH sm- i C:, ' Zadnje vesti OTTAWA, Kan. — V soboto obnovljeni razgovori med štraj-kujočimi poštnimi delavci in glavnim poštarjem so privedli do sporazuma. Štrajkujbči so po vsem sodeč sprejeli zadnjo ponudbo o povišanju plač za $1.70 na uro v prihodnjih 30 mesecih, ki pa jo mora odobriti še vladni odbor za nadziranje plač in cen. Pošta ZDA je izjavila, da bo začela sprejemati pošiljke za Kanado šele, ko bo dobila zadevno sporočilo od Kanade. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po treh dneh pogajanj je Varnostni svet ZN včeraj izglasoval podaljšanje varovanja premirja na Golanskem višavju s četami ZN za novih 6 mesecev. Na zahtevo Sirije je sklenil začeti 12. januarja posebno razpravo o položaju na Srednjem vzhodu, tekom katere bodo “upoštevali vse resolucije” ZN, ki zadevajo Srednji vzhod. Predsednik Varnostnega sveta J. Malik, zastopnik ZSSR, je po dogovoru izjavil po objavi sklepa, da “je večina” za povabilo zastopnikov Palestinske osvobodilne organizacije. Izrael je to javno odklonil. PEKING, Kit. — Predsednik ZDA Gerald R. Ford je priletel danes sem in je bil na letališču sprejet od prvega podpredsednika vlade Tenga Hsiao-pinga, ker je predsednik vlade Ču En-laj hudo bolan v bolnišnici. Na poti sem z Aljaske se je predsednik kratko ustavil na letališču v Tokiu, kjer sta ga prišla pozdravit zunanji minister in zastopnik cesarja Hirohita. PITTSBURG, Pa. — Zveza učiteljstva je objavila štrajk in šolske oblasti so pozvale šolarje, naj ostanejo doma. Učiteljstvo zahteva večje plače in je ponudbo za $1,000 poviška odklonilo kot premajhno. LIZBONA, Port. — Predsednik republike Gomes in Vrhovni revolucionarni svet sta odredila zapor nadaljnih upornih častnikov. Skupno jih je zaprtih sedaj že nad 160. Odstavljena sta bila poveljnik vojne mornarice adm. Antonio Rosa Countinho, znan kot “rdeči ad.miral”, in adm. A. F. Soares, načelnik pomorskega glavnega stana. Prijeta sta bila tudi dva bivša ministra, ki sta bila zapletena v vojaški upor. WASHINGTON, D.C. — Pri parlamentarnih volitvah v Novi Zelandiji je vladajoča delavska stranka hudo pogorela. Narodna stranka je dobila 53 od 87 poslancev in njen voditelj 55 let stari Robert Mul-doon je postal predsednik nove vlade. Narodna stranka je po 12 letih vlade leta 1972 pri volitvah izgubila. Nova delavska vlada N. E. Kirka je umaknila nato novo zelandske čete iz Južnega Vietnama in priznala Ljudsko republiko Kitajsko. Obljubila je zavreti inflacijo, ki je leta 1972 bila na 6.8% letni ravni, pa se od tedaj dvignila na 14.8%. HILO, Hav. — V soboto je v zgodnji jutranji uri doživel ta otok močan potresni sunek, 5.5 na Richterjevi lestvici, ki mu je uro kasneje sledil še močnejši, 7.2 na Richterjevi lestvi. Ena oseba je bila pri potresu mrtva, škodo pa so ocenili na okoli 1 milijona dolarjev. . Novi grobovi Jacob Subel Pretekli petek je umrl na svo-Ijem domu 81 let stari Jacob Subel s 1107 E. 68 St., rojen v Podmolniku pri Dobrunjah pri Ljubljani, od koder je prišel v ZDA leta 1912 v Adamsburg, Pa., pa se leta 1918 preselil v Cleveland. Pokojni je zapustil ženo Cecilio, roj. Suhadolnik v Tomačevem, sinova Jacka Jr. in Edwarda, hčer Mrs. Anthony (Dorothy) Valencie, brata Franka (v Jug.), 9 vnukov in vnukinj ter 6 pravnukov in pravnukinj. Sin Raymond Victor in trije bratje (v Jug.) pa so umrli pred njim. Pokojnik je bil stavbni mizar skozi 56 let, član Carpenter’s Local 105, SNPJ št. 147 skozi 62 let, The Maccabees No. 1288 in Kluba slovenskih upokojencev. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Ure kropljenja so danes od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Znamenja kažejo na manjša gospodarsko rast WASHINGTON, D.C. — Trgovinsko tajništvo je objavilo, da so znamenja za gospodarsko rast pretekli mesec pokazala padec 0.5%, kar naj bi ne pomenilo1 konca sedanje obnove gospodar-) ske rasti, ampak le počasnejšo rast po prvem, močnem zagonu. V juliju, avgustu in. septembru je narodno gospodarstvo rastlo na ravni 13.2% letno, najhitrejše od tretjega četrtletja 1950. Znamenja kažeja padec že drugi mesec, kar naj bi po besedah pomožnega trgovinskega tajnika Jamesa L. Pateta pomenilo nekaj počasnejšo rast gospodarstva v zadnjih mesecih letošnjega leta, pa povečano gospodarsko d e j a v n ost skozi prihodnje leto. Nekateri privatni gospodarski strokovnjaki napovedujejo, da bo sedanji gospodarski zagon spomladi popustil, večina pa se strinja s Patetom, da je treba biti pri presojanju navedenih znamenj previden. Predsednik imenoval v Vrhovno sodišče ZD Johna Paula Slevensa PRDESEDN1K FORD je začel popuščati v odporu reševanja mesta New Yorka iz njegove finančne stiske, ko sta se to in država New York odločila za povišanje davkov in potrebno omejitev izdatkov. Trgovinska vojna med Skupnim trgom in Švedsko BRUXELLES, Belg. — Evrop-j sfca gospodarska skupnost j (Skupni trg) in Švedska sta si prišli navzkriž in začeli trgo-!vinsko “vojno”, čeprav ju od predlanskega leta veže sporazum, na temelju katerega naj bi v petih letih ukinili vse zapreke v medsebojni trgovinski menjavi. V Bruxellesu trdijo, da je Švedska začela prva, ker je spet uvedla carino na uvoz o-butve iz EG S. Čeprav se je Stockholm opravičeval, da ga je k temu prisilil položaj v domači industriji, je Bruxelles odgovoril z enakim u-krepom in začel zaračunavati carine na uvoz več artiklov švedske papirne industrije. . — Bolivija je glavno nahajališče antimona na svetu. V 200 letih bo na svetu 15 bilijonov ljudi TOKIO, Jap. — Znani futuro-log — proučevalec in baje tudi strokovnjak za bodočnost naše Zemlje Herman Kahn trdi, da se bo prebivalstvo Zemlje povečalo od sedanjih 4 bilijonov tekom prihodnjih 200 let na 15 bilijonov. Med tem ko je sedaj povprečni letni dohodek na osebo 1,250 dolarjev, bo čez 200 let $20,000. Predsednik je imenoval v Vrhovno sodišče zveznega prizivnega sodnika J. P. Stevensa iz Chicaga, ki velja za zmerno konservativnega. WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Gerald R. Ford je pretekli petek opoldne na kratki tiskovni konferenci, ki jo je prenašala televizija, objavil, da je imenoval za naslednika Willia-mu O. Douglasu v Vrhovno zvezno sodišče zveznega prizivnega sodnika iz Chicaga Johna Paula Stevensa, 55 let starega pravnika, ki ga je v prizivno sodišče imenoval bivši predsednik R. M. Nixon 14. oktobra 1970. Predsednik Ford je na tiskovni konferenci dejal, da se je po “temeljitem iskanju in presojanju obsežnega seznama moških in žensk za izpolnitev praznega mesta” v Vrhovnem sodišču odločil za “osebo, ki jo je smatral za najbolj sposobno”. John Paul Stevens je po besedah predsednika ZDA “visoko cenjen med svojimi poklicnimi tovariši in je splošno priznan v izvajanju prava, v njegovem učenju in na zveznem sodišču”. Imenovanje bo danes predloženo Senatu v potrditev. Predsednik upa, da bo Senat zasliše-| vanje hitro opravil in J. P. Stevensa potrdil še pred nastopom svojih božičnih počitnic. Imenovani velja za zmernega konservativca in je poseben strokovnjak v zakonih proti tru-stom. Predsedniku se je za izkazano zaupanje zahvalil in izjavil, da bo služil na novem mestu, če ga bo Senat potrdil, po svojih “najboljših močeh”. ČIŠČENJE V LIZBONI UTRJUJE LEVO SREDINO Upor skrajnega levega krila v oboroženih silah pretekli teden je dal zmernim v vodstvu dežele možnost za odstranitev skrajnežev iz javne uprave, časopisja in dragih občil, ko je bil vojaški upor naglo strt in njegovi voditelji prijeti in odstavljeni. ' biao, načelnik armadnega glavnega stana, ki je dopustil levičarjem organiziranje v vojski in s tem njeno razkrajanje in uničenje discipline. Prijeli so maj. Almeido, ki je svoj polk lahkega topništva povedel v upor. Vsi voditelji vojaškega upora — najmanj 77 — so bili prijeti in zaprti v vojaško ječo v Portu na-severu dežele. Ko je bil vojaški upor strt in bojeviti civilisti, ki so skušali vojaške upornike podpreti, razgnani, se je zmagovito vodstvo lotilo čiščenja v javnih občilih. Radio in televizija sta pod vojaškim. nadzorom omejila oddaje v skladu z ukazi, odstavljeno je bilo vse uredniško osobje 8 glavnih dnevnikov, ki je zastopalo skrajno levičarsko smer. Revolucionarni svet je objavil, da bodo ti dnevniki začeli zopet izhajati, ko bodo imenovana njihova nova. uredništva, in prave. Odstavitev dosedanjih vodstev omenjenih listov so uteme-delanem načrtu' proti uporni-j Ijili s trditvijo, da je njihovo kom. Z izjemo enega oporišča so ; stalno ščuvanje proti vladi prise uporniki predali brez boja,: pravilo in sprožilo upor. LIZBONA, Port. — Vojaški upor, ki se je začel v torek zasedbo štirih vojaških oporišč in osrednje televizijske in r dijske postaje v Lizboni, so predsednik republike Gomes in zmerna večina v Revolucionar nem vojaškem svetu s svojimi zvestimi v oboroženih silah v sredo strli. Zadnji so se predali padalci v Montijo. Povod za upor je bila odstavitev gen. Car-v alb a s poveljstva osrednjega dela države z Lizbono, ki ga naj bi po sklepu Revolucionarnega vojaškega sveta zamenjal kapt. Vasco Laurenco, ki je bil povišan v brigadnega generala. Padalske enote in vojaška policija ter lahki topniški polk pod poveljstvom maj. Almeide so vodili upor, strli pa so ga vladi zvesti komandosi iz Amadore in konjeniška šola v Santaremu, severno od glavnega mesta. Komandosi in enote konjeniške šole v tankih so nastopili J naglo in učinkovito po točno iz- I Iz Clevelanda in okolice zadnje padalske enote šele v petek. Pri nesreči izraelskega vojnega letala 20 mrtvih TEL AVIV, Izr. - Pretekli toiek je izraelsko prevozno vojaško letalo treščilo pri poletu nad Sinajem v goro, pri čemer je bilo vseh 20 oseb v njem mrtvih. To je doslej naj večja nesreča v izraelskem vojaškem letalstvu. Predsednik republike gen. Gomes, ki je istočasno tudi načelnik glavnega stana oboroženih sil, je razglasil za področje Lizbone in okolice obsedno stanje z ukinitvijo ustavnih državljanskih pravic ter odredil policijsko uro. Za vso deželo je bilo proglašeno izredno stanje. Gen. Carvalho je bil odstavijo kot poveljnik kontinentalnih operacijskih sil, kamor so spadale vse varnostne oborožene enote. Njegovo poveljstvo je bilo pa razpuščeno. Odstavljen je bil tudi kot vojaški poveljnik Lizbone, njegov vojaški čin je bil znižan od generala na majorja. Odstavljen je bil gen. Fa- OD OBISKA PREDSEDNIKA ZDA GERALDA R. FORDA V LR KITAJSKI NE PRIČAKUJEJO POSEBNIH USPEHOV WASHINGTON, D.C. --Predsednik Gerald R. Ford je v soboto odletel preko A-Ijaske obiskat LR Kitajsko. Spremljajo ga v letalu Air Force One žena Betty in hčerka Susan, tajnik Robert Hartmann, proračunski direktor James Lynn in pomožni državni tajnik za Azijo Philip Habib. Obisk predsednika Forda na Kitajskem je bil napovedan že dolgo in tedaj so pričakovali, da bo ta privedel do razširitve in poglobitve odnosov med ZDA in LR Kitajsko. Od tedaj se je mednarodni položaj delno spremenil in LR Kitajska je svoje novo stališče precej očitno pokazala tekom obiska državnega tajnika Kis-singerja v Pekingu pretekli mesec. Podpredsednik kitajske -vlade Teng Hsiao-ping je povedal naravnost, da v Pekingu smatrajo ,da sta se moč in vpliv ZDA v svetu po umiku iz Indokine letošnjo pomlad zmanjšala, da ZDA ne kažejo dovolj volje za odpor sovjetskim osvajalnim načrtom v svetu. Posebno so Kitajci Kis-singerja opozarjali na nevarnost detente, ki da dobro služi sovjetskim načrtom in ciljem, je pa prava past za ZDA in ostali, z njimi povezani svobodni svet. Kissinger je, Kitajcem dejal, da se ZDA zavedajo nevarnosti detente, pa pojasnil, da jo smatrajo za koristno in se jo bodo vsaj za nekaj časa držale. Poudaril je, da vsaka država gleda na mednarodni položaj s svojimi očmi in ga presoja z vidika svojih koristi. S tem je Kitajcem povedal, da prav dobro razume njihovo željo, da bi bili odnosi med ZDA in ZSSR napeti, ker bi to olajšalo LR Kitajsko v njenem sporu in trenjih s Sovjetsko zvezo, da pa bi to ne bilo v skladu s koristmi ZDA. Nekateri so tedaj začeli dvomiti, če ima obisk predsednika ZDA na Kitajskem v sedanjem času sploh še smisel. Peking in Washington sta prišla do zaključka, da ga ima, kar kaže, da se odnosi med obema vsaj niso poslabšali, če se že niso poboljšali. Za izboljšanje bi bila potrebna odpoved zavezniške pogodbe ZDA z vlado nacionalne Kitajske na Formozi. Odpoved te pogodbe in umaknitev poslanika od tam bi odprli vrata k vzpostavi rednih diplomatskih odnosov med ZDA in LR Kitajsko. Predsednik Ford smatra, da bi v sedanjem času, ko se ZDA pripravljajo na predsedniške in kongresne volitve, tak korak sicer ZDA verjetno koristil, bil pa bi politično škodljiv njegovi vladi, ker je v Kongresu še vedno močna skupina, ki podpira nacionalno kitajsko vlado na Formozi. Predsednik Ford je ob svojem odhodu iz Washingtona dejal, da bo njegova pot na Kitajsko “velikega pomena” za razširitev in normalizacijo odnosov z LR Kitajsko, toda njegov tiskovni tajnik Ron Nessen je novinarje svaril, naj ne pričakujejo “kakega preloma ali novega razvoja”. Državni tajnik Kissinger je označil Fordovo pot na Kitajsko za “pomembno v gradnji splošne ameriške politike”, pa dodal, da ne pričakuje “nobenega večjega naznanila od nje”. Predsednik ZDA bo imel priložnost osebno presoditi sedanje kitajske vodnike, predvsem podpre dsednika vlade Teng-Hsiao-pinga, ki ima v rokah stvarno vsakdanje vodstvo LR Kitajske, ko je bolezen prisilila predsednika vlade Ču En-laj a k umiku iz rednega vodstva države. Po vsem sodeč se bo Ford sestal tudi z načelnikom Ma-om. Po petih dneh na Kitajskem se bo predsednik Ford podal na kratek obisk v Indonezijo in na Filipine, pa se nato preko Havajev vrnil domov. Celotno potovanje bo trajalo 10 dni. Poleg večjega Števila častnikov so prijeli tudi okoli 30 najbojevitejših pripadnikov skrajnih levičarskih skupin. Razpuščeno je bilo Poveljstvo vojaške varnosti, kjer so prijeli večje število častnikov, udeležencev in podpornikov upora. Komunistična partija, ki je ves čas vodila boj proti vladi, je že' prvi dan vojaškega upora proglasila tega za “težko napako” in “precenjevanje moči”. Javno se je zavzela za “politično” rešitev spora. Ko predsednik Gomes in Revolucionarni vojaški svet mečeta krivdo za upor na “lažnjivo levico” političnih in vojaških skupin, ki so še bolj na levo od komunistov, dolžita za upor socialistična in 1 j u d s ko-demokratska stranka komuniste. Ponesrečen upor levice je o-mogočil zmernim odstranitev levičarskih skrajnežev z vseh važnejših mest v oboroženih silah in v javni upravi, pa tudi v javnih občilih, kamor so prišli preteklo pomlad po “desničarskem” uporu na prizadevanje tedanje levičarske vlade gen. Goncalvesa. Sedaj utegnejo dobiti socialisti nazaj svoj dnevnik “Republica”, katoliška Cerkev pa svojo radio postajo, ki so se jo polastili levičarji preteklo pomlad in jo kljub poskusu odvzema ohranili v svojih rokah do sedanjega upora. Nevarnost komuni zma na Portugalskem še ni odstranjena, je še vedno velika in pereča, toda izgledi za njeno omejitev in končno zavrnitev so po levičarskem uporu pretekli teden veliko boljši, kot so bili kdajkoli od lanske jeseni, ko so levičarji prisilili k odstopu z vodstva Portugalske gen. Spinolo in postavili na njegovo mesto gen. Gomesa. Vremenski prerok Večinoma oblačno, mrzlo z naletavanjem snega. Verjetnost snega danes 60%, ponoči in jutri 30%. Najvišja temperatura okoli 35 F (2 C). ADZ je praznovala— Ameriška dobrodelna zveza je včeraj obhajala 65-letnico svojega obstoja in dela s slavnostnim banketom v glavni dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ob veliki udeležbi in v prijetnem razpoloženju. K 65-letnici uspešnega dela v slovenski skupnosti in za njo ADZ toplo čestitamo in ji želimo novih, še večjih uspehov in rasti. / . i ŽAi Uspel koncert— Pevska skupina “Dawn” Slovenske ženske zveze je podala včeraj popoldne v SDD na Re-cher Avenue uspel koncert s pisanim sporedom znanih slovenskih pesmi. K lepemu uspehu tople čestitke! V bolnišnici— Mrs. Mary Kušar je bila prepeljana v Euclid General bolnišnico. Obiski so dovoljeni. Seja in božičnica— Podružnica št. 14 S2Z ima svojo sejo jutri, v torek 2. t.m. ob pol sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re- cher Avenue; Po seji božičnica. Letna seja— Podružnica št. 41 SŽZ ima svojo letno sejo jutri, v terek, decembra, ob dveh popoldne Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Pred sejo pobiranje asesmenta. Ne pozabite na plačilo listkov in na praznovanje 45-Ietnice obstoja naše podružnice, 5. decembra. Glavna, letna seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo letno sejo v sredo, 3. decembra ob pol dveh popoldne v društveni sobi farne dvorane Sv. Vida. Volitev odbora, rešitev raznih vprašanj, po seji pa zabava z igrami in okusnimi okrepčili. članstvo vljudno vabljeno k obilni udeležbi! Župnik Vinko Zaletel v bolnici— S Koroške je prišlo sporočilo, da se č. g. Vinko Zaletel nahaja v bolnici. Operirali so mu eno oko, pa na žalost operacija ni uspela. Trenutno vidi samo na eno oko in ne more ne brati ne pisati. Iz bolnišnice pošilja lepe pozdrave svojim prijateljem in znancem. Ce bi se ga kdo želel spomniti s kartico, naj piše na naslov: Rev. Vinko Zaletel, Rinkenberg-Vogrče, 9150 Blei-burg, Karnten, Austria, Europa. Božična voščila— Dragi rojaki in rojakinje, voščite letos praznike v božični izdaji Ameriške Domovine, katera izide v petek, 19. decembra. Naročite voščila, osebno telefonič-no ali pismeno! Podprite s tem še živečo slovensko ustanovo! Razgovori v Rodeziji LONDON, Vel. Brit. — Po sem došlih poročilih je prišlo do sporazuma med vlado lana Smitha in vodnikom rodezijskih črnih nacionalistov Joshuo Nkomo. Sporazum je v glavnem sličen onemu, ki je bil predložen 25. avgusta na sestanku nad Vikto-rijskimi slapovi, le da je tokrat Nkomo dobil jamstvo za nedo, takljivost črnskih zastopnikov tekom pogajanj. K pogajanjem in dogovoru med belo manjšino in črno večino v Rodeziji posebno priganja vlada Južne Afrike, ki se zaveda težavnega položaja belcev in njihove oblasti v Afriki, odkar sta bivši portugalski pokrajini Mozambik in Angola postali neodvisni državi. AMERIŠKA C OL. J VINA, DECEMBER 1, 1975 Mmišm DOHOVIIV/I =fe » n * im c-i io rvi ( 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation rahUabed daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st at July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: a Združene države: 123.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece » Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto ~ SUBsCRIFUON RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for £ months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 184 Monday, Dec. 1, 1975 Ob 8. kongresu Zveze književnikov iz Jugoslavije V Beogradu je bil od 2. do 4. oktobra osmi kongres Zveze književnikov Jugoslavije pod geslom: “delovno, kritično in ustvarjalno”. Že iz priprav na ta kongres je postalo dokončno razvidno, da so se uveljavili poklicni organizatorji nad pisatelji poedinci. Dolge in natančne priprave so se začele “v bazi”: v z muko v življenje priklicanih krajevnih organizacijah Zveze. Tu so po vzorcu nove državne ustave pisatelji-partijci izvolili izmed sebe delegate v beograjski kongres. Ti so ploskali dobro izpiljenim govorom, platformi in že izdelanim sklepom. Na koncu so poslali vdanostno pismo Titu. Ko je nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung komentiral ta kongres, je zapisal: “Ugovorov ni bilo čuti. Delegati so izvolili novo predsedstvo in sprejeli nova pravila, ki izrecno odkazujejo Zvezi pisateljev mesto med ducatom drugih organizacij v skupnem okviru “Socialistične zveze”, tej pa spet podrejenost KP, ki obsega celotnost “družbenih sil” Jugoslavi je. Iz tega razvoja so vsi znani in ugledni pisatelji Jugoslavije naredili svoj zaključek: beograjskega zborovanja se niso udeležili.” Tako nemški list. Pa si podrobno o-glejmo potek kongresa. Kongres je odprl predsednik Zveze, hrvaški pesnik Gustav Krklec, ki je bil potem ponovno izvoljen za predsednika v poslovni dobi. Udeležba je štela 169 delegatov republiških pisateljskih društev; med njimi je bilo devet žensk. Poleg delegatov pisateljev so bili na kongresu tudi pisatelji-gostje in seveda ves partijski “vrh”, ki je “kontroliral” kongres: Stane Dolanc, Mi-jatovič, Kurtovič, Spil jak. Peko Dapčevič, Josip Vidmar in drugi. Celo tisti udeleženci in opazovalci, ki so poznali potek priprav za kongres, in ki so vedeli, v kakšno smer bo vse šlo, so bili presenečeni, da ni imel obširnega načelnega govora kakšen pisatelj, marveč Stane Dolanc, sekretar Izvršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Tako dolg kot njegov naslov, je bil tudi njegov govor (vsi drugi udeleženci, celo književniki, so se morali omejiti na 15 minut), in prav tako oblasten. Govor je bil gostobesedna razglasitev in obširna pojasnitev, da more in sme obstajati le “angažirana umetnost” in da mora biti ta “angažirana” funkcija “revolucionarne preobrazbe družbe” pod vodstvom partije. (Da se s tem pojem “angažirane umetnosti” spremeni prav v nasprotje in da se pojavi pri “umetnikih, ki jih angažira država”, za to ni ta kongres prvi primer v tem stolet ju — je ob tem zapisal Frank-furter Allgemeine Zeitung). Dolanc je dalje izjavljal, da je partija za “ustvarjalno svobodo”; a to da ne pomeni, da bi smel kdo “kot iz bunkerja”, z “besedami konservatizma in protirevolucije” napadati svobodo drugih — torej vodstva. Svoboda jugoslovanskih umetnikov je v tem, da se svobodno priznajo k samoupravnem socializmu. Na 10. partijskem kongresu (poleti 1974), je trdil Dolanc, je vodstvo “kritično ocenilo” delo razumnikov v Jugoslaviji. “Ne bi rad teh stvari ponavljal,” je rekel Dolanc zbranim pisateljem. “Pomena teh pojavov ne maram tu preveč naglašati, ne smemo jih pa zbrisati. Pričakujem,” je zaključil, “da boste sedaj javno o tem govorili in naredili iz tega primerne sklepe.” “Katere sklepe bo možno narediti (je komentiral Frankfurteer Allgemeine Zeitung), na to bo treba še počakati. Tako malo ugovarjanja kot na tem zborovanju ni bilo še na nobenem zborovanju pisateljev v Jugoslaviji po vojni.” Delegacija Društva slovenskih pisateljev je štela 22 članov: Ivan Potrč, Marjan Marine, Nada Kraigher, Jaro Dolar, Beno Zupančič, Mitja Vošnjak, Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Ciril Zlobec, Boris Fakin, France Zadravec, Branko Hofman, Peter Božič, Franc Forstnerič, Jože Šmit, Ivan Bratko, Svetlana Makarovič, Leopold Suhodolčan, France Filipič ter trije zamejski Slovenci — Andrej Kokot, Miroslav Košuta in Marko Kravos, kot gosta — pisatelja pa sta bila še Matej Bor in Anton Ingolič. Zadnji dan je govori1 tudi “gost” Josip Vidmar o “moči in nemoči” literature. Orisal je svoje poglede o razmerju med politiko in literaturo, v drugem Selu pa analiziral nekatere destruktivne pojave v moderni literaturi, ki jih pisatelji ne bi smeli sprejeti. Ko je govoril o ustvarjalni svobodi, je Vidmar dejal, da je ta dana pisateljem po naravi, družba naj si pa prizadeva, da bodo prišla v javnost samo pomembna in dobra” Ligin in Zvonov dan na srenjski novembrski prosvetni uri NEW YORK, N.Y. — Je tako, lepa je bila ta naša novembrska da nekateri v slabo štejejo človeku, ko na svoj način izraža željo, da bi bila vsaka srenjska nedelja blesteča in življenja polna. Če stalno zapisuješ življenje pri sloveskem Sv. Cirilu na Osmi v New Yorku, je pač takole: Marsikaj bi moral zamolčati, da bi kilo nekaterim našim ljudem bolj všečno. Ob takem n a m. i g a v a n j u pa. se zmeraj spomnim moralnega nauka, ki sem ga dobival od svojih staršev, domačega župnika, učiteljev, profesorjev in kateheta: Zmeraj govori in piši resnico! Laž je greh! Ko resnico zamolčiš, ker bi bila boleča, nastane težko moralno vprašanje, ko se zamolčana resnica ne smatra več za laž. In kako prijetno je zapisovalcu življenja njujorške slovenske srenje na Osmi, ko mu ni treba ničesar zamolčati, da njegovo poročilo zares lepo in samo veselo izzveni. Že pred tretjenovembrsko nedeljo sem v AD napovedoval, da “bo na to nedeljo na Osmi močna življenjska plima, o tem sem gotov, in spet bo nekaj vrednega za srenj sko poročanje”. In tako1 se je dogodilo! Program prosvetne ure je bil lep. Takšen bi bil tudi brez dejstva, da je Liga Slovenskih A-merikancev, Inc., s sedežem gl. tajništva v New Yorku, prejšnji dan imela v hotelu Commodore svoj redni občni zbor in svoj študijski dan. Poznalo pa se je na številu navzočih v dvorani pri prosvetni uri 'in pri deseti maši v cerkvi. V dvorani so pripravili štiri mize več kot običajno. Upoštevala se je tudi prisotnost članov sosednega pevskega zbora in njihovih prijateljev. Ligini zastopniki so zasedli eno mizo v ospredju dvorane, Zvonove! s prijatelji pa dve. Imeti toliko slovenskih ljudi iz drugih slovenskih srenj po Ameriškem v gosteh, je nekaj -posebnega. To ti ponuja vse drugačno sliko, kot si jo vajen gledati navadno zdaj bolj polno, zdaj manj. Nekaj posebnega pa je tudi zmeraj takrat, kadar sosedni fantje iz Fairfielda, pevci moškega zbora Zvon, obljubijo vodniku prosvetne ure g. dr. Zdravku Kalanu sodelovanje pri programu. Na novembrski srenjski prosveti sta se dogodili obe posebnosti in izrednosti. In izredno srenjska prosvetna nedelja. V izredno razpoloženje po dvorani so v njenem ospredju vpadli veseli akordi melodije, ki sta jo izvabila iz tipk harmonike (Kori iKlezin) in klavirja (Franjo Kostanjški) in so oznanjali začetek srenjske novembrske ure ter klicali vse navzoče k zbranosti. V to srenjsko zbranost je vstopil pozdrav vodnika ure dr. Kalana. V ta svoj pozdrav je vpletel dve osnovni misli. Prva je bila: “Ves vet nima dovolj teme, da bi mogla zatemniti luč majhne sveče .. V ozadju opazujoč zbrane in poslušajoč te besede, ki so splošno znane, sem se vpraševal: Morda pa smo le šibka luč nekomu v temi današnjosti, da čisto ne zgreši poti, ki vodi v narodno skupnost na Njujorškem? Druga misel je bila vzeta iz Cankarjeve črtice: “Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zepilje sama zveni kakor velikonočno pritrkavanje ...” Vmes je dr. Kalan tokrat močno šegavo povedal nekaj doživljajev, kar je izstrelilo mnoge salve zdravega smeha. In ko se je dvorana po dobrem smehu umirila, je pozdravil najprej navzoče predstavnike Lige Slovenskih Amerikancev, Inc., iz drugih mest: Iz Chicaga: dr. France Puc, st., Andrej Remec, dr. Jože Bernik; iz Clevelanda: prof. Vinko Lipovec, urednik AD, in Jože Odar; iz Jolieta: g. Florjan Merkun, ter iz Abbotsforda, Wis., rev. Emil Hodnik; g. Vilko Čekuta je prišel v dvorano nekaj pozneje. C. g. Hodnik je tudi daroval deseto mašo v cerkvi sv. Cirila na Osmi, ki se je brala za vse mrtve in žive Ligine člane, med katero je imel tudi primerno, močno razgibano pridigo. Za temi je pozdravil še navzoče pevce Zvonovce in jih prosil, da začno s prvo točko programa. Te pevce mi, njujorški srenj-čani že dobro osebno poznamo, ker tolikokrat pridejo med nas. Tudi mi gremo od časa do časa k njim. Ta njihov dejaven obisk smo jim zdaj dolžni povrniti — vsaj z našo udeležbo na njihovi januarski zabavi, ki bo z lepim pevskim programom v soboto, 24. januarja 1976, zvečer. Letos so nas fantje zadolžili že za prihodnje leto. jela. Kadar pa pisec v svojih delih posega v politiko, mora tudi računati s političnimi posledicami. Od zadnjega jugoslovanskega kongresa je minilo že deset let; na ta kongres pa so se pripravljali tri leta. Prav zato pa so o njem zelo značilne izjave nekaterih slovenskih udeležencev. Tako je Matej Bor izrekel kaj čudne besede, da so književniki kongres z zaporednim branjem referatov spremenili v nekakšno čitalnico — tako, da bi jih mogli prej imenovati bralce kot pisatelje. Pisatelja Andrej Kokot in Miroslav Košuta sta bila vesela, da so na kpngres povabili kot delegate tudi zamejske Slovence in da je govoril tudi Tržačan Marko Kravos. Toda oba sta bila razočarana nad organizacijo kongresa, nad poman jkanjem debate, najbolj pa so ju razočarali slovenski govorniki, ki niso govorili v slovenščini, ter dejstvo, da glavni dokumenti kongresa niso bili prevedeni v vse jugoslovanske jezike. Leopold Suhodolčan je rekel, da so temu kongresu že vnaprej nalepili oznako “zgodovinski”, a to po njegovem še daleč ni res; po njegovem se bo “zgodovinskost” pokazala šele po letih. Najbolj kratka, a obenem uničujoča pa je izjava Miloša Mikelna o tem “zgodovinskem” 8. kongresu: “Najslabše organiziran kongres, ki sem se ga kdaj u-deležil. To je bila tista ovira, zaradi katere tudi po vsebinski plati ni bil boljši.” Nam pa se zdi, da je bila glavna ovira v sami naravi kongresa. Kajti, naj bo organizacija še tako prvovrstna, kakšno vsebino more umetnostni ustvarjalnosti dati marksističm materializem? S. S. O njihovem nastopu zmeraj poprej kaj razpravljamo in ugibamo. Tokrat smo ga pričakovali še z večjo nestrpnostjo in z ugibanjem dvoma in nedvoma! Vsem nam je znano, da je ta lepo uliti zvon v začetku septembra zapustil glavni prvi tenorist Hanzi Galle, ko se je preselil nazaj v svojo rojstno Ko- Slovesno praznovanje 25-letnice SKD Triglav v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. boto, 8. novembra, je bil čudovito lep jesenski dan. Pri cerkvi sv. Janeza je bilo tisto popoldne pravo praznično razpoloženje. Oh štirih so se v cerkvi zbrali roško. Veliko je bilo ugibanja člani društva, številne narodne pri njih samih, kako bo šlo naprej brez Hanzija. Izpad takšnega tenorista v tako majhni noše in prijatelji. Zahvalna sv. maša se je pričela. Orgle so mogočno zadonele in k oltarju je v pevski skupini nikakor niso spremstvu dveh mladih sloven-mačje solze. Še več pa smo ugi- jskih fantov v narodnih nošah bali mi v New Yorku, kako bo'pristopil duhovni vodja č. g. zdaj po Hanzijevem odhodu. Mi,Klavdij Okorn. Bral je mašo smo sami ugibali, sosedni fant-:Bogu v zahvalo za blagoslov, ki je, ki so petju predani, pa so se je spremljal društvo vseh 25 let spet zbrali in peli, peli in peli — (obstoja, in da bi ga še tudi za in v novi formaciji stopili pred -naprej. V duhu smo vsi sprem-nas in nam, mirno lahko rečem,'Ijali njegove molitve, vmes pa spet dobro zapeli. Bravo, naši |prosili še za vse naše rajne čla-dragi Zvonovci, ki nam s svojim'ne društva. Poleg lepih pesmi, prepevanjem budite in ohranja-jki so jih peli pevci med mašo, te slovenskega duha! Vsak slo-;so na koncu še posebno sloves-venski dom na Ameriškem biino zapeli himno “Povsod Boga”. Bilo je še celo uro do sporeda, ki so jo pa naši ljudje izkoristili s tem, da SO' v lepo okrašeni sončece ... in Moj očka ima konjička dva... Otroci so naše upanje še za nekaj let, če borno dobili tudi nekaj mlajših vodnikov naše njujorške srenje. Brez teh ni trdne in zagotovljene prihodnosti. Skušnje s Savani so bridke! Tone Jenko pa nam je prebral dr. Ludvika Puša sestavek o slovenskih skladateljih duhovniškega stanu in drugih. Za njim je nastopila spet Marinka Zupančičeva s Slakovo popevko Titanic, ki se dobro u-jema z njeno glasovno zmogljivostjo, ko ima prijetno barvan glas. Bernard Puc nam je odigral klavirsko s k 1 a dbo Braziljske Sambe in njegov bratec Mihec Čajkovskega narodne pesmi. O-ba smo nagradili s toplim priznanjem. In zdaj stopijo še enkrat Zvonove! v formi septeta, drugi tenorist Fredi Mally sedi sredi o-derske vaške scene s harmoniko in spremlja fante, ki pojo popevko: Pastirček . . . Lepa in u-činkovita novost in pestrost bogatenja pevskega izražanja, čeprav to ni klasika kot prejšnje pesmi. So pa prijetne za uho. Po tej pesmi se še trije pevci umaknejo in dobimo Peregrinov oktet iz Zvonovega okteta. In Peregrin,. Maks, Janko in Gu-stelj Us nam zapojo Slakovo: Ko.dar pa mim’ his’ce grem .. . Tudi v tej formi so dobri. V tej pesmi se je postavil Janko Us kot basist ter nas je prevzel. Pa še eno so nam zapeli v formi septeta s skladno' in učinkovito spremljavo harmonike in to je bila popevka: Moj oče... Zvonovci so tokrat spet do- moral poslušati te fante. Saj so spomladi izdali svojo prvo ploščo. Naročite jo na naslov: “ZVON” c/o A. Kurbus 62 May Street Fairfield, Conn. 06430 Naša skrb in ugibanje sta bila še zmeraj močna, ko so se postavljali v usločeno vrsto pred nami. Spoznali smo, da ni od zadnjega njihovega nastopa izpadel samo tenorist Hanzi Galle, ampak tudi drugi basist France Us. Včasih je pred nas stopil decet, zdaj pa smo spoznali, da se pred nami ureja oktet. Opazili smo tudi malo pre-grupacijo, ki nam da zdajšnjo sestavo zbora (okteta) ZVON: prvi tenor: Peregrin Us, pevovodja; Armin Kurbus; drugi tenor: Fredi Mally in Maks Us; prvi bas: Avgust Us in Jože ’ Us; drugi bas: Janko Us in Tone Kompare. Zvonovci so v predhodnem dogovoru , z vodnikom ure razdelili svoj nastopni program na novembrski srenjski prosveti na tri dele, tako da so vmes prišle druge točke programa. V prvem delu so nam, zapeli dve koroški, in sicer: Kje je moj mili dom in pa Tam, kjer teče bistra Žila . . . Vse poprejšnje ugibanje in vsa bojazen sta odpadla, ko so fantje s poznano sigurnostjo in srčnostjo zapeli in odpeli. Vsi smo jim dali priznanje z močnim hura, še, še in ploskanjem. Zdaj so jih slišali še glasniki iz drugih slovenskih srenj in so ponesli njih sloves v druge kraje na Ameriškem, v kolikor ga plošča že ni ponesla v številne slovenske domove. Pozneje se je pevovodja Peregrin Us v glavni Ligini pisarni razgovarjal z g. Vilkom Če-kuto iz Toronta o morebitnem njihovem gostovanju v Kanadi. Za Zvonovci je nastopil mladi klavirski virtuoz Gaber Puc in nam dokaj dobro podal Mozartovo klavirsko skladbo Sonata št. 1. Ima že kar dobro prstno tehniko, kar sem opazoval od daleč. Gaberček se umakne ob burnem pozdravu in pred nas spet stopi Zvonov oktet in nam zapoje tri pesmi notranjskih skladateljev in sicer: Jaz bi rad rdečih rož. . . Pesem nas je užgala, v njej je solist Gustelj Us, ki si je dobil polno oboževalk s prvo Zvonovo ploščo. Zahtevali smo ponovitev, ali fantje so bili “štmani” in so šli kar k drugi tečki. Te je povezava! s primernimi opombami g. Armin Kurbus. Zapeli so nam pesem Hladna jesen že prihaja ... In nato še .pesem: Kaj bi te vprašal... Ko se je val navdušenja polegel in se je oktet Zvon umaknil izpred odra, so se na njem, v narodnih nošah, postavili v skupino pripadniki Srenjskega živžava, srenjski otroški zborček, in s klavirsko spremljavo pod Aa Slovenskem dokaj lepši, mir- nega £jvjjen^aj je v p0nos vodstvom Franja Kostanjskega nejši in bogatejši? I Ameriki sami. zapeli dve poznani: Sijaj, sijaj | Tone Osovnik i (Dalje na 3. strani) V so-(dvorani pričakali svoje prijatelje, ki so začeli prihajati iz Chicaga, Jolieta, Waukegana, Racina, Sheboygana in drugod, se z njimi prijateljsko pozdravili. Čas jim je od čaši koktajla še prehitro minil. Nekaj minut pred šesto so se ljudje mirno posedli okrog svojih lepo pogrnjenih miz, v kolikor niso to že preje storili, in čakali, kaj bo. Točno oib napovedanem času je društveni tajnik in napovedovalec sporeda pozdravil navzoče goste in prijatelje, se zahvali za številni obisk, izrekel dobrodošlico in želel vsem lep in dober večer. Vladislav Kralj in Ernest Majhenič sta nato otvorila večer s slovensko besedo in domačo pesmijo. Govorniki na proslavi: predsednik Janez Limoni, duh. vodja č. g. Klavdij in član društva g. Ludvik Kolman so v svojih globokih besedah združili svoje misli v skupen akord priznanja, pohvale in zahvale Triglavu za plemenito delo 25-letnega truda, ki je bilo blagoslovljeno in z uspehi kronano. Folklorna plesna skupina je po številnih vajah in z veliko vztrajnostjo žela u-speh svojih naporov. Mogočno je podčrtala s svojim nastopom sporede večera. Pesmi, popevke, šaljiv prizor, recitacija in balet so prav tako doprinesli k pestrosti sporeda. Že h koncu sporeda je pristopil k zvočniku direktor Slovenske kulturne radio ure iz Chicaga g. dr. Ludvik Leskovar. V imenu Radio kluba je v lepih besedah pohvalno izrazil svoje misli nad delom, ki ga je Društvo Triglav tekom 25 let opravilo v korist slovenstvu in prav tako tudi v korist novi domovini Ameriki. V priznanje za to delo je izročil društvu krasno, umetniško izdelano diplomo. Tajnik France Rozina se je gospodu Leskovarju v imenu Triglava takoj najlepše zahvalil za prekrasno priznanje. Društvo je prejelo k proslavi tudi razne čestitke, ki so jih poslali: Rev. Štefan Savinšek, prof. dr. Edi Gobec, pisatelj g. Karel Mauser, rev. Tadej Trpin, g. Vinko Lipovec, urednik AD, in Dramsko društvo Lilija iz Clevelanda. Zadnja točka sporeda je bila: Pozdrav Ameriki — živa slika s tremi recitacijami in ameriška himna, ki jo je z zborom pela vsa dvorana. Sledil je banket. Ljudje so bili že lačni. Naša dekleta so za to vedela in so kar moč hitro postregla gostom pri mizi. Kuhinja je imela namreč že vse pripravljeno, samo na mizo je bilo treba postaviti. Pri bari se je prvi trenutek malo zagozdilo, ker so vsi ljudje kar na en- kazali, da dober pevec je dober neglede ali poje v zboru, okte- j,ra^. pritisnpj tja. Vendar to ni tu, septetu, sekstetu, kvintetu, trajalo dolgo. Kmalu se je unc-kvartetu, tercetu, # duetu ali pa sj0 jn teklo potem kakor je tre-kot solist. ^a. Ves čas je v dvorani vladalo Novembrska srenjska prosvet- prtjazn0) domače razpoloženje, na ura na Osmi je bila ura nji- so ga po dobri večerji she-hove nove preizkušnje, ki so j°|boyganski “Veseli Slovenci” še dobro prestali. Dcua pa jim je zej0 povečali s svojimi struna-tudi nekaj novih vzpodbud od ’mi “Znaj0 pa;> So rekli naši vsepovsod. ! ljudje. Človeka nehote potegne V letošnjem letu, 16. decem- vrtinec. Zadovoljni so bili ple-bra, imamo še eno prosvetno sajct jn igratcj. Tako “luštno” že ui o, ki nas bo vpeljala v božič- cjojgo nt bilo, so se med seboj no razpoloženje, ko bomo potem ljudje pogovarjali, prestopili prag časa v leto 1976. j Ljudem ustreči je treba zna^ ti, to ne. nastane samo po sebi V šestdeseto leto ali sedmo desetletnico slovenske fare Ra Treba je dobre organizacije, -Osmi pri Sv. Cirilu. In še nič ^ razdetjeno de|0 prevzame v svo nismo napravili za to izredne obletnico i j e roke. Kaj boš dal na oder, kaj J boš dal na mizo? In vaje, vaje, Smo pred zadnjo novembrsko vaje, Bog ^ koliko jih je:bil0? nedeljo, ko bomo imeli v cerkvi Ce kdo p0tem. ko je vse konča-malo 40-urno pobožnost. Veuka. n0i pristopi k enemu ali druge- sprememba: ;mu, seže v roko in reče: Česti- Na prvo decembrsko^ nedeljo, tam> lepo je bilo Hvala vam! - 7. decembra, pa bo^našo srenj° lepšega plačila sploh ne priča- svojim kuj_ Hvala tudi vam za dobi'0 besedo, za vaš obisk! Z vaiW Ali ni to lepo, ko nas bo zva- smo skupaj počastili praznik 23-bil iz tega kraja m časa i one- iebnega dela, ki ni v ponos sam0 ga, Ki je bil v poprejšnjih dneh slovenstvu v tej deželi svobod-” ’ ’ ^ tudi obiskal sv. Miklavž spremstvom AMEKlbiLA DOMOVINA, DECEMBER 1, 1975 4 'SLOVENSKI SVET' Vzor slovenskega šolskega učbenika-beršla Med najbolj pereča vprašanja slovenskega šolstva v izseljenstvu odnosno v zdomstvu spada vprašanje ustreznih učbenikov za posamezne učne stopnje. Že samo pripraviti tak učbenik je skrajno odgovorno in zahtevno delo. Opraviti ga namreč z uspehom more samo skupina pedagoško (vzgojno) in strokovno (izobrazbeno) za to najbolj usposobljenih moči, ki imajo za seboj dovolj šolske prakse in zraven trdno voljo za dobro opravilo takšnega dela. Še teže kot v tujem svetu pripraviti dober šolski učbenik je potem stvar njegove izdaje. Vsaka šolska knjiga naj bi namreč bila tudi po svoji zunanji opremi in obliki kar se da prikupna učencu. Natisnjena mora biti z jasnimi lepimi črkami, in to na dobrem papirju. Vezava vsake šolske knjige mora biti kar se da močna, da lahko v učenčevih rokah marsikaj prenese, ter da potem lahko prehaja iz roda v rod. Sodobni, zlasti še ljudsko-šolski nje, saj postane del njihovega življenjskega nazora. Takšen, da skoro idealni slovenski učbenik materinega jezika, kakor je tu opisan, je, to lahko zapišemo, “SLOVENSKI SVET”, čitanka (Podpisani bi rajši rekel: berilo) za 5. in 6. razred slovenskih ljudskih šol v zdomstvu, ki je izšel letos v Argentini “ob tridesetletnici odhoda demokratično usmerjenih Slovencev iz rodne očetnjave in ob tridesetletnici pokola slovenske domobranske vojske.” Izdala in založila pa ga je Zedinjena Slovenija, R. L. Falcon, Buenos Aires. Učbenik ima 256 strani. Njegov format je 15.50 cm x 22.50 cm. Današnja njegova prodajna cena nam ni znana. Za uvod v “SLOVENSKI SVET” so objavljena tri topla pisma, ki so jih napisali Miloš Stare, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo; msgr. Anton Orehar, delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini, in Božo Stariha, predsednik Zedi- učbeniki naj bi bili tudi bogato njene Slovenije. Na predzadnji opremljeni s slikovnim gradi- strani platnic - pa vendar na naj-vom. Dobre slike ponazarjajq nepomembnejšem kraju, je obja-pouk; bude v učencih zanimanje vljen še zadnji nauk priredite- Slovenska pisarna -Baragov dom, Cleveland Pisarna ima sedaj na zalogi nove knjige: DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1976 od Družbe sv. Mohorja v Celovcu ($1.50, po pošti 1.75); BUTARA, kratke povestice, spisal Franc Kunstelj, bivši kaplan na Vrhniki in potem domobranski kurat, (broš. $3.00 vez. 4.00, po pošti 50 več); JOŽE PETKOVŠEK, življenjska povest, spisal Marjan Marolt, ($5.00 vezana, po pošti $ 50 več.) Prvi del SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE, nam je pošel, pa pričakujemo novo pošiljko. Drugi del tudi v kratkem dobimo. (I. del $7.00, II. $7.50). Knjigo lahko takoj naročite. Pisarna ima tudi primerna božična darila (POSEBNO ZA ŠTUDENTE, KI SE ŠPANSKO UČIJO) MARTIN FIERRO (10.00 $) Plošče: ROŽ-PODJU-NA-ZILA od koroškega pevskega zbora “GALLUS”; ZVON, našega ameriškega pevskega zbora iz Fairfielda ($5.00, po pošti > (186) * am:^;:sla december i, 1.975 JANEZ JALEN: BOBRI i ■: POSLEDNJE VESLO 8 '.i ROP ||i wooooootJOOOOOOOOQooooccooococBoooaoooooooooooisacJ * Zima je bila kratka in priza-,ni vec prišel iz svoje koce na nesljiva. Pr avega mraza prav za i mostišče. Še raz ležišče je samo prav ni bilo. Veliko jezero to [ toliko zlezel, da se je skozi odlete ni zamrznilo. Le za krajem i prtino v kotu očedil navzpod v in okrog otokov se je bilo dva-j vodo. Brunčastega pokrova pa krat napravilo za ozek pas tenke [zadnje čase že ni mogel več sam ledene skorje, katero je pa obakrat ibrž sp et stajal jug. Na mosti ščih v Velikem jezeru tudi majstarejši ljudje niso pomnili, da bi jezerjani zimo tako lahko preživljali kakor tokrat. Vod ch orešček je bil v jeseni bogaito obrodil; vse polno so ga bilei nabrale ženske. Na-žele so do’Laj bara in še drugih trav in rlamele polne mehove drobnega isrnja, ga sušile in mlele v žrmljah in mesile in pekle podpepelnjj ake. Jagod i:ci borovnic, malin in robidnic in češenj so se bili poleti otroci do grla najedli; kasneje pa br lasnic in mahovnic in drnulj. Let;ka je plenjala kakor [privzdigovati. Odprtino mu je ! odkrivala in pokrivala Karpova 'prva žena, črna Jelša. Je bila po ukoreninjeni navadi dolžna streči opešanemu i staremu poglavarju kolišča. Se tudi nič branila ni. Dobro se je zavedala, da bi brez Brkatega Soma nikoli ne bila postala prva med ženskami v nobenem naselju v vsem prostranem jezeru. Črna Jelša je bila najstarejši otrok Godrnjavega Medveda, ki je še vedno, čeprav že ves siv in goloibučen in upognjen, s krepko roko vodil svoj številni rod. Njegovo kolišče je bilo zabito ob otoku že skoraj na koncu vzdolž Oblega hriba. — Dandanes bi re- ze davno nip. V naseljih so veno- kp, (ja pri Babni gorici. — Jelša mer hreščsale lupine lešnikov. je ppa par postavno dekle. Ka-Jezerjani sm jih trli bolj z zobmi, ziie so j0 pa oči. Močno je pre-kakor pa t( llkli s kamenjem. Olj- kasto gledala in nobeden izmed nata jedercva. so drobili tudi med uglednih mladcev se ni maral moko, da ,[;o bili podpepelnjaki pobrigati zanjo, podobni današnjim poticam. Žir j pa jg pjpves]ai p0 opravkih do je ljudem c»alo ostajal. Dokaj &o ; Q0(jrnjavega Medveda Brkati ga bili delelžni prašiči, ki so jih gom jn je tako naneslo, da je redili čez z i mo za pleme. . gostu in očetu stregla prav črna Na lesnih ah in lesničnikih je jejga Brkati si je začel ogledo-dozorelo n;a. drobnolistih vejah va^ za gospodinjstvo pripravno skoraj več jabolčk in drobnic, kakor pa jje bilo zraslo listov. Vsak je lah ko po mili volji jedel godno in kasneje medno in pozimi suho gadje. Mladež ga je bila presita in se je obmetavala z njim, ko na mostiščih ni bilo kamenja in, je to zimo primanjkovalo celo- snega za kepanje. dekle. Jo je celo’nekajkrat nagovoril in povprašal to in ono. Kaj in kako sta se potem očeta dogovorila, Jelša nikoli ni zvedela. Konec je bil tak, da je še isti dan Brkati Som pripeljal svojemu prvorojencu, Neokretnemu Karpu, Črno Jelšo za njegovo prvo ženo, čeprav je bila Ženske so suho sadje tu pa ta111 !nekaj pomladi starejša od njega, tudi skuhaile. Vsi so radi pili, j£arp se je spočetka malo zmr-kiselkastosiadko vodo. Mošm so Kasneje se je pa črne bili dokaj drobnic stolkli, oželi iz njih in šie iz raznovrstnega ja- privadil in se mu ni zdelo nič več čudno, da je zavoljo svoje godičja lesmičnjak, napolnili me_inakaze žena vedno obračala o-hove in si sedaj natakali iz njih :l];)raz na p02 0(j ognjišča, če je ho-sladko pijačo za boljšo voljo. tela videti, kako gori ogenj na Divjad jje dolgo ostala v tol-' šči. Vodniii in močvirskih ptičev se v jeseni dokaj ni odselilo. njem. Po smrti Redkozobe Ščuke, ki ,T.. ., _... „ , . , . ni dočakala poznih let, rekli so, Njim so ses pridružili se drugi, ki da jo je za]ila tolšč se je črna so priletel' iz mrzlih krajev in,Jelša kot dinja naravnost zastab v V elikem jezeru in nje- izkazala_ B ge M kap ng bm ga okolju. Vso zimo so jih jezer-]mogl. dobiti Le eno je bolelo jam lovih v mreže in jim nasta- |Brkatega Soma. Jelša je rodila ;ina3Prei troje deklet, šele četrti je bil fantek. Pa še ta ni dorasel. Potem se je pa črni zaprlo telo, dasi ni bila še v letih. Kar- iere so pri vezovali žive ribice za vado. Daia za dnevom je bilo dovolj me:ja na mostiščih. Precej so ga pa že nasušili v dimu nad ognjišč:i. Obilni oclpadki raz naselja so privabili pod kolišča trume rib. Jezerjani sc> jih zajemali kar v košare, ki s:o jih sphščali skozi pridvignjene: zaklope v mostiščih in jih, obtežene s kamenjem, potapljali pod i vodo. Živina nst otokih in trdini, buše, koze in ovce, ni skoraj nič zmedlela. J:i kar ves pas ni zmanjkalo pcaše, čeprav je bila včasih bolj pičla. Molznice so res .precej prišle ob mleko. Pa bolj zavoljo brejosti kakor pa zavoljo krme. Kljub temu je bilo mleka za negodne otroke dovolj, ko odraslim ni bila pika nanj. So imeli rib in mesa in v jeseni ozimljenih sadežev na ostajanje. Ni manjkalo mleka. Pa če bi ga, bi morali prej potrpeti otroci kakor pa Brkati Som, ki ni mogel več uživati trde hrane. Saj če izmed nedoraslih otrok ta ali oni odide—manjka se jih, otrok. Za Brkatega Soma je bilo pa v Skrbeh vse njegovo kolišče. Kar nihče si ni želel, da jim zapo-glavari Neokretni Karp. Drugo bi že še bilo. Se je bil od svojih mladih let naprej močno unesel. Le gospodaren ni bil. In reči si ni pustil nič. Je hotel biti za vse sam moder. Pomanjkanje bodo pa morali vsi drugi prej trpeti kakor on sam in njegova družina. Odkar se je potegnil dan in pričela krčiti noč. Brkati Som pove in Jelšine hčere so bile že vse tri omožene in so se vsem trem hitro množile družine. Doma pa. — Res si je Neokretni MED NEBOM IN ZEMLJO visi delavec, ko pregleduje 250 čevljev visok dimnik Kelly-Spring-field Tire Co. v Cumberlandu, Md. privzel še dve dekli za postranski ženi. Obe še rodita. Tudi fantov ne manjka. Pa kako naj sin dekle zagospodari nad svobodnim rodom! Sonce je tonilo za oblake nad nizkimi hribi daleč stran pred Golo goro, se skrilo in se spet pokazalo. Na zemljo je sipalo pramene žarkov. Pravkar je pogledalo skozi podolgovato lino na nebu. Osvetlilo je narahlo razgibano jezerno gladino, da se je vsa zalesketala. Posvetilo je tudi skozi odgrnjeni vhod koče prav na ležišče Brkatega Soma. “Hhhahrmmm —!” (Dalje prihodnjič) ^ I • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! / ® PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO ^---------IZZ-----------------——~~-------------f HUDO ZARES JEMLJE — Jn-se Lopez Portillo, ki je bil imenovan za predsedniškega kandidata Mehike (na sliki) se je pognal z vso vnemo v volivni boj, četudi mu je izvolitev zajamčena. NE PRETRDO! — Slon Chandra je segel s svojim rilcem iz voza, v katerem ga peljejo skozi Neto York, po bližnjem stebru. Premočan prijem bi utegnil steber podreti. BOJ Z MORSKIM PSOM — Tako bi lahko imenovali sliko Johna S. C. Copleyja, narejeno pred 200 leti, sedaj v muzeju v Bostonu. V dolgih letih je vzbujala malo pozornosti, sedaj pa ima zaradi znanega filma “Ja ws” veliko opazovalcev. Predstavlja smrt 14 let starega fanta v pristanišču Havane, ki ga je napadel morski pes. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to fjtorite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate .naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. DOLGA JEŽA — Mary Ellen Eckelberg je na poti iz Win-nipega v Kanadi na jug ZDA v New Orleans. Na sliki jo vidimo, ko jezdi skozi St. Louis v policijskem spremstvu. DELNIŠKA SEJA V nedeljo, I. februarja IB76 ob 2:00 popoldne se vrši REDNA DELNIŠKI SIJA Slovenskega doma na fiilD Holmes AvSc To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznikom FRANK KONCILJA, tajnik Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue ____________________________________ K TT P O N________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ................................................................................ cesta ............................................................................. mesto in država ................................................................... Za to darilo pošiljam znesek $. Moja ime je ................. Moj naslov je ................ mesto in država ............. ! » t t i i i Cleveland 3,. Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepža izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINF