I Leto XIII. j Štev. 129	TELEFON. UREDNIŠTVA 2S-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, petek 9. junija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 diu, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1 —
William Strang potuje v Moskvo
Angleško-francoski odgovor Moskvi bo odposlan danes ati jutri — Obenem odpotuše v imenu angleške vlade v Moskvo ravnaiel zunan ega ministrstva VViiiiam Strang — V Moskvi nad šmenov. n em Stranga niso navdušeni in bi raje sprejeli Halifaxa
LONDON, 9. junija. Med angleško in francosko vlado so se vršila zadnje dni živahna posvetovanja zaradi skupnega angleško-francoskega odgovora na ru-^ko noto. Po dobljenih informacijah bo angleško-francoski odgovor odposlan v Moskvo danes ali jutri. Obenem je bito v Londonu sklenjeno, da odpotuje nemudoma v Moskvo ravnatelj zunanjega ministrstva sir WHliam Strang. Ni še znano, ali bo Strang sam odnesel angležko-francoski odgovor ruski vladi, ali pa bo odposlan še pred njegovim odhodom po diplomatski poti.
HALIFAXOVA IZJAVA.
LONDON, 9. junija. Na interpelacijo laburističnega lorda Sueila, ki je kritizi-
ral počasnost pogajanj z Rusijo, se je razvila včeraj v poslanski zbornici žiyahna zunanjepolitična debata, v katero je posege! tudi zunanji minister lord Halifax, Haiifax je izjavil, da so po razgovorih, ki jih je imel s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in ruskim veleposlani kom Majskim, ta pogajanja* na najboljši poti, da se ugodno zaključijo. Rešena so že vsa vprašanja, razen enega: garancij baltskim državam. Za trdno upa, da se bo našla tudi v tem vprašanju zadovoljiva oblika, ki ne bo žalila občutljivosti baltskih držav, katere žele ohraniti striktno nevtralnost, bo pa obenem zadovoljila sovjetsko Rusijo. Nato je Halifax orisal v splošnem'angleško zunanjo politiko in dejal, da ni res, da bi hotela Anglija odriniti Nemčijo od svetovne trgovine in ji onemogočiti razvoj. Anglija ni nasprotovala Nemčiji niti pri zasedbi Porenja, niti po priključitvi Avstrije in Sudetov, po zasedbi Češke je pa sprevidela, da politika popuščanja ne rodi zaželenih uspehov. Angliji je še vedno ideal sporazumevanje, toda izjaviti mora z vsem poudarkom, da so časi enostranskih aktov v škodo neodvisnosti za vselej minili. Anglija in Francija sta trdno odločeni, braniti sedanji evropski položaj z vsemi sredstvi, ki so jima na razpolago.
PRED STRANGOVIM ODHODOM.
LONDON, 9. junija. Včeraj se je vrnil iz Varšave ravnatelj zunanjega ministrstva in izvedenec za vzhodnoevropska vprašanja mr. VVHliam Strang. Z zvezi z njegovim prihodom je bil nato dolg sestanek med lordom HalIfaxom In Maj-skhn. Stranga |e sprejel takoj nato lord Halifax in mu sporočil, da je določen, da odpotuje v Moskvo. Odpotoval bo jutri, v soboto, ali najkasneje v nedeljo z letalom. Strang bo stopil po prihodu v Moskvo takoj v stik z velepos-anlkom Seedsom in mu stal pri pogajanjih s sovjetsko vlado ob strani kot svetovalec. Angleški listi pozdravljajo odhod mr. Stranga v Moskvo, ker ni le najboljši poznavalec Rusije, ampak tudi najbolj priljubljena diplomatska osebnost. Strang |e bil tisti, ki je spremljal svoječasno bivšega angleškega zunanjega ministra Ede-na v Moskvo In posredoval tudi angle-ško-ruskim trgovinskim pogajanjem. Po včerajšnjem razgovoru med Hallfaxom in Majskim je zavladal v londonskih diplomatskih krogih optimizem. Najbolj skeptični med njimi pa mislijo, da pojde v primeru, da Strang ne bi uspel, v Moskvo vendarle še lord Hallfax, kar pa je zaradi potrebe, da ostane v Londonu, malo neverjetno.
V MOSKVI NISO NAVDUŠENI.
VARŠAVA, 9. junija. Po Informacijah iz Moskve tam niso navdušeni nad obvestilom, da pride v Imenu angleške vlade tja mr. Strang. Strang je bil, pravijo
v Moskvi, eden izmed specialistov, ki so pripeljali v Pragi do katastrofe. (Mr. Strang je bil član Runcimanove delegacije. Op. ur.) V Moskvi bi rajši sprejeli lorda Halifaxa. Ker Strang ne bo Imel pooblastila za sklepanje na lastno odgovornost, se bodo pogajanja zopet po nepotrebnem zavlekla. To pa pomeni, da v Londonu še vedno ne pojmujejo položaja, ki zahteva naglih odločitev.
STRUJA PROTI TROZVEZL Kakor se nadalje izve, so v Kremlju sploh nezadovoljni z zavlačevanjem Anglije in med Stalinovimi svetovalci jih je nekaj, ki so sedaj sploh proti sklenitvi trozveze. Ti naglašajo, da Rusija od te zveze ne bo imela nobenih koristi, ker bi se ie poslužill samo AngHja in Francija, da se rešita katastrofe, račun za to pa naj bi plačala Rusija. Ti svetovalci menijo, da bi bilo bolje, ako bi Rusija ostala ob strani in* bi prihranila svoje sile za čas, ko bi evropske države izčrpale v medsebojni vojni. Ako pa Stalin le vztraja pri sklenitvi pogodbe, predlagajo take pogoje, da Rusija r.e bo Izigrana, kakor je bila 1.1918. po svetovni vor* v kateri je doprinesla za rešitev zaveznikov naj-večje žrtve.
Chamberlainov apel Nemčiji
ANGLIJA NE ŽELI NEMČIJO GOSPODARSKO UNIČITI IN JE VEDNO PRIPRAVLJENA SESTI Z NJO ZA ENO MI ZO TER SE Z NJO POGODITI.
bolj tragične zmote, kakor odrekati Angliji to namero. Vendar pa je Halifax še pripomnil, da so časi enostranskega spreminjanja usod narodov za vedno minili, ker bi vsak ta nadaljnji korak naletel na splošen odpor Evrope. — Chamberlainovo izjavo smatrajo za tako važno, da jo bodo nocoj vse radiopostaje ponovile v nemščini. Današnja »Epoque« k tema dvema govorima pripominja, da ju je razumeti tako, da Anglija želi še enlcrat poudariti dobro voljo, da pa istočasno na usta lotrda Hali?axa izjavlja: Upoštevajte to dobro
LONDON, 9. junija. Ministrski predsednik Chamberlain je včeraj podal na naslov nemške javnosti	zelo opaženo izjavo.
»Gl »boko obžalujem«, je dejal, »trditve, ki jih je izrekel državni kancelar Hitler v svojem kaselskem govoru, češ da Anglija želi Nemčijo gospodarsko uničiti.
Nič ni bolj daleč od stvarnosti kakor to.
Anglija je slej ko prej pripravljena sesti z Nemčijo za eno mizo in ž njo v ozročju zaupnosti urediti	medsebojne odnošaje.
Anglija je Nemčiji vedno priznavala naravno gospodarsko ekspanzijo v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Prav v istem	voljo,	ako	pa	ne,	vzemite	na	znanje, da
smislu je govoril	v zgornjem domu lord	smo	pripravljeni	postaviti	se	v	bran
Halifax, ki je še dodal, da je prišel čas, ko je treba splošno nanovo urediti gospodarske odnošaje ne le z Nemčijo, ampak z vsemi evropskimi državami, in da je ni
vsemi silami! Kdor pozna angleški način izražanja in angleškega duha, bo razumel obe izjavi samo v tem smislu.
Sprejem v Washingtonu
VČERAJ JE PRESTOLNICA ZEDINJENIH DRŽAV SEVERNE AMERIKE NAVDUŠENO SPREJELA ANGLEŠKEGA KRALJA IN KRALJICO.
WASHlNGTON, 9. junija. Včeraj ob 17. uri je republikanski VVashlngton sprejel angleško kraljevsko dvojico nad vse veličastno. Vsa prestolnica je bila okrašena z ameriškimi in angleškimi zastavami. Nad pol milijona ljudi je navdušeno pozdravljalo kralja Jurija VI. in kraljico Elizabeto. Na postji sta ju sprejela prezi-dent Roosevelt in njegova žena ter jima predstavila člane celokupne vlade. S postaje se je razvil dolg sprevod avtomobilov ob spremstvu konjenice, tankov in topništva. Med sprevodom so letale
eskadrilje največjih in najmodernejših bombnikov. Ob obeh straneh ulic razvrščene množice so vzklikale skupnim idealom obeh narodov, zavezništvu v svetovni vojni itd. Tako se je spremenil sprejem v pravi tirumf. Ko je prispel sprevod na Capitol, je bil gostoma predstavljen celokupni diplomatski zbor. Zvečer jima je priredila vlada banket, katerega se je udeležilo 100 najodličnejših osebnosti iz političnega, diplomatskega in kulturnega sveta. Ves tisk brez izjeme navdušeno pozdravlja visoka gosta bratske velesile.
Turška misija v Londonu
PRIČETEK POSVETOVANJ ZA PODROBNO DOLOČITEV VOJAŠKEGA SODELOVANJA MED TURČIJO IN ANGLIJO. — REPRESALIJE NEMČIJE.
LONDON, 9. junija. Sem je prispela turška vojaška misija pod vodstvom generala Orbeja. Razpravljala bo z zastopniki angleške vojske o tesnem turško-an-gleškem sodelovanju v primeru vojne. Angleško-turškl vojaški dogovor bo izdelan do vseh podrobnosti.
ANKARA, 9. junija. Iz protesta zaradi sklenitve turško-angleške pogodbe je Nemčija nenadoma ustavila vso dobavo vojnega materiala v Turčiji. V turskih pri-
staniščih so včeraj prenehali z ukrcava-njem velikih količin kromove rude, namenjene v Nemčijo. Prav tako Turčija ne bo dobavila ostalih rudnin in žita, kar je že dogovorjeno.
Borza. Curih, 9. junija. Devize: Beograd 10, .Pariz 11.75, London 20.77. Newvork 443»/,«, Milan 23.327,. Berlin 177.70, Praga 15.10, Sofija 5.40, Budimpešta 87j Bukarešta 3.25.
Thorvald Stauning
Te dni je bila med Nemčijo in kraljevino Dansko podpisana nenapadalna pogodba, s katero se je Dan-fc ska odločila za l lastno nevtral-| nostno politiko. Danska, severna soseda Nemčije, ki meri 42.931 kvadratnih- kilometrov in ima 3,600.000 prebivalcev, je prejela skupaj z Norveško, švedsko in Finsko nemško ponudbo za sklenitev nenapadalnega pakta in se je, ločila. Pogodbo nenapadalnega pakta je ločila. Pogodba nenapadalnega pakta je takoj po slovesnem nemško-danskem >odpisu ratificiral tudi danski parlament. V svetovni vojni je bila Danska nevtralna, mirovna konferenca ji je pa kljub temu dodelila na podlagi plebiscita severni del dotlej nemškega Šlezvika. NemŠko-danska nenapadalna pogodba je bila sklenjena pod vlado Thorvalda Stauninga. Stauning je bil rojen dne 26. oktobra leta 1873. v danskem glavnem mestu Kje-benhavnu. L. 1910. je postal voditelj danske socialnodemokratske stranke. Leta 1916. je bil prvič minister, 1. 1924. prvič ministrski predsednik, kar je sedaj zo-Det.
Ženske in politika
Pri zadnjih romunskih volitvah je vsak olivec dobil listek s fotografijo kandidata. V Bukarešti je bil sicer izvoljen za poslanca zunanji minister Gafencu, dobil pa je manj glasov kot so pričakovati. Vzrok je bil ta, da so Bukareštanke, ki imajo v Romuniji volivno pravico, rajši zadržale.njegovo sliko, kakor pa da bi jo oddale v volivno skrinjico. Zunapji minister Gafencu je namreč nenavadno lep mož. Na isti način je dobil manjše število glasov delovni minister Ralea.
Adamov zločin
Aprilska številka nemškega mesečnika >Der Haramer« (Kladivo) je objavila jlanek, kjer prof. dr. Bettweiler izjavlja, da je prvi primer plemenskega madeža zagrešil »židovski Adam, ko je zapeljal arijsko Evo.« Po njegovem zatrdilu je to hudodelstvo pravi vzrok za izgort iz po-zemskega raja...
A band v italijanski vojski
Dopisniku „Giornale dltalia" je dejal poveljnik albanskih čet, polkovnik Permeti, da so Albanci, vključeni v sestav italijanskih oddelkov, pokazali dobre vojaške sposobnosti in bojni duh.
Mladostni delavci v USA
Statistični podatki izkazujejo, da je v Zedinjenih državah še vedno 4.7 odst. otrok v starosti od 10 do 15 let zaposlenih pri najrazličnejših delih. Na jugu držav je ta odstotek dosegel .celo število 10.81
Kako je z Dobrudio
Zadnje čase mnogo čujemo o Dobrudži. Ta pokrajina, naseljena v veliki večini po Bo^arh. ie bHa 1. 1877. po Berlinskem kongresu prisojena Bolgariji. Pridelek žita v Dobrudži predstavlja 16 odstotkov vse pšenične letine v Bolgariji* medtem ko Romuniji, kateri je Dobrudža danes vključena, ta žitni iznos ne pomeni niti 1 odst. njene celotne žetve. Bolgarija tedaj že iz gospodarskih razlogov ve, zakaj si želi južno Dohrudžo nazaj.
Gamelin vrhovni poveljnik
SLAVNOSTNA VEČERJA NA ČAST GENERAUSIMU GAMEUNU V LONDONU. DVE POMEMBNI NAPITNICI.
Maribor, 9. junija.
V nekem svojem govoru je dejal italijanski ministerski predsednik Benito Mussolini, da se Italiji ne mudi in še lahko čaka na uresničenje svojih aspiracij nasproti Franciji, m v resnici so te aspiracije v zadnjik mesecih stopile precej v ozadje. Zasenčili so jih dogodki okoli češkoslovaške, češke, Klajpede, Albanije in Gdanska. Toda prav te dni se zdi, da stopajo zopet v ospredje, ali da bodo vsaj stopile že v dogledni bodočnosti, in sicer predvsem kot italijanska reakcija nasproti amgleško-francoskim prizadevanjem za izgradnjo tako imenovanega varnostnega sistema v Sredozemlju in na evropskem vzhodu. Vse kaže, da vzbujajo ta angleško-francoska prizadevanja v Rimu vedno večjo nejevoljo. Vesti, da je Mussolini zagrozil velikohritanskerau veleposlaniku v Rimu, siru Percyju Lor-raimeu z odpovedjo italijansko-angleške-ga sporazuma, ako London in Pariz ne opustita pogajanj s sovjetsko Rusijo in ne nehata s politiko »obkroževanja«, potrjujejo sedaj tudi že nemški listi. S to Mussolinijevo gesto se pa čudovito ujema tudi najnovejša akcija Vatikana, ki zasleduje isti cilj: preprečitev sporazuma s sovjetsko Rusijo. Govorice, da dela tu Vatikan roko v roki s Ouirinalom, naj-brže ne bodo brez podlage.
Istočasno se že čuti tudi nov italijanski pritisk direktno na Francijo. Znani italijanski oficielni organ za zunanjo politiko, »Relazioni Intemationali«, je objavil prav te dni nad vse karakterističen članek, o 'katerem trdijo, da izvira direktno iz rimske vlade ali vsaj zunanjega ministrstva. V tem članku se očita Franciji in posredno tudi Angliji, da skuša ovirati naravni razvoj Italije in Nemčije. Taka politika pa vodi neposredno v vojno, in za Daladderjevo vlado je morda celo že prepozno, da bi to doumela. Kajti Italija se sedaj ne more več zadovoljiti s »polovičnimi rezultati«. Gre za teritorialne zahteve. Ako v Parizu zares mislijo, da bo Italiji zadostovalo kako svobodno .pristanišče (Džibuti) ali pa da bo sprejela kak nov statut (Tunizija), računajo s popolnoma krivimi postavkami in ne poznajo Mussolinijevega naroda ter njegovd volje. Italijanskemu narodu je pojem »življenjskega prostora« identičen s pojmom ekspanzije, fašistično pojmovano pa pomeni ekspanzija »živeti in delati na suverenih italijanskih tleh.«
čas drobnih koncesij je, pravi člankar dalje, za vselej mini; sedaj gre le še za to, da se v višjem interesu evropskega miru priznajo Italiji brezpogojno vse njene zahteve. Italijanski narod je pripravljen, ‘branili samo tak mir, ki mu zagotavlja osvojitev življenjskega prostora. Ako bo Francija še dalje vztrajala na svojem nepopustljivem stališču, potem je konflikt neizogiben. Francija naj zato izpolni italijanske zahteve, ali pa jo bo italijanski narod k temu prisilil. Ako Francija radsli, da bo rešila sebe in mir s tem, da se bo postavila v bran, ko bo Mussolini podrl jezove in dal svojim četam svobodno pot, se vdaja praznim iluzijam, če si Francija zato hoče ohraniti eksistenco in mir, mora ta mir plačati, kakor je Italija v preteklosti Francozom plačevala svoj mir. Slepomišenja je dovolj. — JtaKja je pripravljena in računa tudi s tem, da se bodo dogodki prehiteli. Dala-(fier lahko sklene kolikor hoče vojaških zvez in da kolikor hoče garancij, velesili osi jih bosta strii.
Ta govor je še bolj razločen, kakor je M v raznih dosedanjih člankih tega italijanskega uradnega organa in podira brezobzirno .vse upe, da bi se mogel doseči sporazum med Rimom in Parizom na podlagi nekih nebistvenih koncesij, ki bi jih Francija dala Italiji v Džibuti ju, Tuniziji in Suezu. Pove pa tudi: 1. da je Italija za mir samo ako se ji plača z izpolnitvijo njenih zahtev, in 2. da se tudi pred eventualno obrambno fronto ne bo ustavila. Ako se sedaj odločita London in Pariz za papeževo iniciativo, opustita vojaško zvezo s sovjetsko Rusijo in pristaneta na novo, monakovski podobno konferenco štirih velesil, h kateri bd se eventualno pritegnila še Poljska, morata biti že vnaprej pripravljeni ne le na moralne in politične, ampak tudi na teritorialne žrtve. Ako se pa za to iniciativo ne odločita in izvedeta svoj obrambni načrt do konca, potem bodo ostale italijanske zahteve nasproti Franciji in nemške na~
LONDON, 9. junija. Na čast generali-simusu francoske vojske, generalu Game-linu, je bila prirejena včeraj slavnostna večerja. Angleški vojni minister je v imenu vlade pozdravil goste in dejal, da prihaja iz dežele, kjer sniva mnogo najboljših angleških sinov svoj večni sen. Ob priliki zadnje parade se je odlični gost lahko prepričal, v kako veliko čast si štejejo angleški vojaki, defilirati pred njim. Angleška vojska se bo za čast, Id ji je bila izkazana z cbiskom vrhovnega poveljnika francoske armade, izkazala hvaležno s tem, da bo tudi ona poslala svojega vrhovnega reprezentanta, lorda Gorta v Pariz ob priliki francoskega narodnega praznika 14. julija. Tako se bo svečano potrdilo prisrčno razmerje, ki vlada med obema armadama. »V stoletju, ki je bik) viteško, kakor je sedanje«, je dejal angleški vojni minister, »so vaši predniki dejali našim: Gospodje Angleži,
RIM, 9. junija. Mussolini je včeraj sprejel španskega notranjega ministra Su-nerja, s katerim je, kakor trdijo v poučenih diplomatskih krogih, že določil oblike vojaškega sodelovanja med Italijo in špa nijo. Kakor se nadalje na poučenem mestu zatrjuje, bo v kratkem odpotoval v Madrid, odnosno Burgos italijanski zunanji minister grof Ciano. Istočasno, ko se
streljajte prvi! — Danes pa vemo vsi, tako Angleži kakor Francozi, da bomo, ako bi nas v to prisilile razmere, streljali oboji obenem!« Na te besede je vstal general Gamelin in se zanje prisrčno zahvalil. Hvaležen je za prijateljski način, kako ga ves čas Anglija sprejema: «Veličina angleške armade obstaja v tem, da je v njej srečno združen duh slavne tradicije z novodobnimi pridobitvami. Oboje skupno je najuspešnejša odskočna deska za zalet iz slavne preteklosti v zmagovito bodočnost«. Generalisim Gamelin je določen v primeru vojne za vrhovnega poveljnika vseh francosko-angleških bojnih sil na kopnem.
LONDON, 9. junija. Chamberlain je včeraj popoldne sprejel generala Game-Hna. Razgovoru je prisostvoval tudi šef angleškega generalnega štaba, vlkomt Gort.
mudi v Rimu španski notranji minister Suner se mudi v Berlinu več španskih generalov pod vodstvom Queipa de Liana. Tudi namen tega obiska so pogajanja za pristop Španije k nemško-italijanski politični in vojaški zvezi. »Oeuvre« piše k temu, da Italija ne bo zapustila Balearskih otokov.
Domači zapiski
»Narod zahteva sporazum"
Predsednik vlade Cvetkovič je te dni obiskal Hrvatsko Primorje. Na Sušaku je sprejel novinarje in jim dejal: »Prilike se zboljšujejo. Nič več ni prejšnje zaostritve. Narod zahteva sporazum in mislim, da je glavna naloga vlade, da stori vse s svoje strani za popolno ureditev prilik. V ted smeri delam zvesto, vestno in iskreno.«
Pouk koroSke zgodovine
Zadnji »Koroški Slovenec« piše: Neki slovenski šolarček nam je odstopil sledeči nemški sestavek o koroški zgodovini: »Wie Karnten deutsch wurde (Kako je postala Koroška nemška). V. 6. stoletju so se vselili Slovenci v našo domovino. Roparski Avari so bili njihovi gospodarji. Kot pastirji so se selili s svojo živino od pašnika do pašnika. Avarski jarem jih je hudo pritiska! in poklicali so Bavarce na pomoč. Bavarci so jih osvobodili in naselili so se raztreseno po vsej Koroški. Na severu in jugu dežele so stanovali Franki in Bavarci, a srednjo Koroško so poselili večinoma Slovani. Slovani so prevzeli od Nemcev počasi nemško višjo kulturo, navade in jezik, in tako je postala Koroška polagoma nemška. V malem delu naše dežele je slovanstvo še zapustilo svoie sledove. Razen nekaj izdajalcev se pa vendar vsi priznavajo k nemštvu. Severni duh je zmagal, to so pokazali zlasti »junaški koroški osvobodilni boji in najnovejši dogodki«.
Ponos naših muslimanov
V Sarajevu se že dalje časa mudi tuje fflmsko podjetje, ki pripravlja film »Tisoč in ena noč«. Te dni so izpraznili trg pred Gazi Husref begovo džamijo. Ljudje so stali ob strani in opazovali operaterje, ki so snemali dejanje, kako je ugleden musliman takoj po molitvi v džamiji udrl v bližnjo zlatamioo in ukradel prstan. Trgovec, prav tako oblečen v staro muslimansko obleko, je tekel z nožem v roki za tatom, da bi ga ubil. Prizor je muslimane tako razburil, da so predrli policijski kordon in so stražniki komaj preprečili, da niso razbili filmske aparature. Muslimani ne dovole, da bi se tako žalil njih verski čut in poštenje. Zdaj ne vedo, kako bi sceno nadaljevali... (»Hrvatski list«.)
Družina, vir narodnega Jezika
Človek se lahko nauči še toliko jezikov. neposredno doživlja in čuti samo z ono govorico, ki si jo je prisvojil v nežni mladosti, ko se je učil izgovarjati prve besede. Te prve besede mu navadno polaga na jezik mati, zato je dobesedno to materin jezik. To svojevrstno prvinsko doživetje se na novo obnavlja in vzbuja tudi v odraslem človeku vselej, kadar s svojo miselnostjo stopa pred javnost. Narodni jezik je duhovno telesno javljanje naroda samega. Z rojstvom in umiranjem narodne govorice je vedno na novo začeto učlovečenje in umiranje naroda samega. Materni jezik je najvemejši izraz narodnega življenja. Cim več svobode vzamemo narodu, tem bolj čuti potrebo, dihati vase osvežujočega duha materinega jezika, da se dkrepi ob njem v času. ko mu ostale narodne sile zaradi sovražnega ozračja pešajo. Zato je za živlienie odločilnega pomena, da otrok že v domači hiši dobi smisel in ljubezen do materinega jezika. Družina je vir narodnega jezika. (Dr. A. Trstenjak v »Roditeljskem listu« i
Kmetski problem Jugoslavije
V Jugoslaviji živi blizu 12 milijonov ljudi neposredno od poljedelstva. Dohodki 95 odst prebivalstva so vezani na izkupiček poljedelstva. Prav toliko odstotkov naših kmetskih družin poseduje le 40 odst. plodne zemlje, dočim je 5 odst. prebivalcev v posesti okrog 51 odst. plodne zemlje! V Jugoslaviji živi na 100 ha uporabljive ta koristne zemlje po 120 oseb, v Romuniji znaša to število 87, na Madžarskem 72, v bivši Avstriji 64, v Nemčiji 52. Na člana kmetske družine ne odpade v Jugoslaviji niti 1 ha plodne, uporabljive zemlje. Zato je pri nas okrog 200.000 poljedelskih delavcev brez koščka lastne zemlje... (»Nova Pravda«.)
Rusi ja ne sme naSredozeml j e
NEMŠKI VOJAKI V TRSTU IN BARIJU. ZANIMIV ČLANEK V ITALIJANSKEM TEDNIKU »GERARCHIA«. '
ZAGREB, 9. junija. Današnji »Jutarnji list« poroča pod naslovom »Italija in Nem&ja bosta Rusiji preprečili prihod na Sredozemlje« iz Londona: »Dafly Herald« poroča: V italijanskih lukah v Trstu in Bariju je bilo zadnje dni opaženih več čet nemških vojakov, ki so se nato vkrcali na italijanske transportne ladje. Sodi se, da so ti transporti odpotovali v alban-
Naša trgovinska pogajanja z Nemčijo
KČLN, 9. junija. Trgovinska pogajanja med nemško in jugoslovansko delegacijo se tu nadaljujejo. Gre predvsem za določitev kurza marke in dinarja, ki naj bi se povišal s sedanjih 13.80 na 14-50. Nemški listi pravijo, da je v tem že dosežen sporazum. Nadalje bo za Nemčijo rezerviran izvoz boksita, antimona, kož in industrijskih olj. Nemčija naj dobi tudi koncesije za petrolejska vrtanja v Jugoslaviji Razen tega pa se vrše pogajanja tudi zaradi ureditve trgovine med Jugoslavijo in Češko-moravskim protektoratom.
Napetost med Anglijo in Japonsko
ŠANGHAJ, 9. junija. Ob smrti angleške ga državljana mr. Trinklerja, ki je umrl v japonskem zaporu zaradi treh vbodlja-jev z bajoneto mv spodnji del telesa, je nastala velika napetost med Anglijo in Ja ponsko. Angleški generalni konzul je včeraj protestiral pri japonskem konzulu in zahteval nujne ukrepe zaradi japonske agitacije proti Angležem. Včeraj so poročali že o drugem angleškem državljanu, ki je podlegel enakemu postopanju japonske policije.
CENZURNE ODREDBE V PALESTINI.
JERUZALEM, 9. junija. Oblastva so izdala stroge ukrepe proti tisku, ki piše hujskajoče. Vsalk list, ki ne bo izšel vsaj dvanajstkrat na mesec, bo ustavljen, kar grozi listu velikega tmiftija. Prav tako je bilo agenciji DNB prepovedano delovanje za tri tedne.
sproti Poljski ter Angliji neuslišane, kar pa zopet pomeni, da bo ostal konflikt odprt, da sedanje na pol vojno stanje ne bo prenehalo in da bi ga mogel ta ali oni dogodek spremeniti v pravo vojno sta-Bje,	-r.
ska pristanišča. Italijanski tednik »Gerar-chia« ki je v zvezi z generalnim štabom, objavlja v zadnji številki članek, ves poln groženj na naslov sosedov Albanije V tem članku stoji dalje tudi doslovno: »Cilj bodočih italijanskih vojnih akcij bo Gali-polska ožina. Sen Rusije, da bi nekega dne mogla priti na Sredozemsko morje, se ne bo nikoli uresničil.«
Brezuspeina prizadevanje za dvig »Thetisa"
LONDON, 9. junija. Chamberlain je včeraj podal novo izjavo o težkočah pri dviganju podmornice »Thetis«. Podmornica je že deloma pokrita z naplavinami, za to je precej težja. Poizkus, potegniti jo bliže k obali, se je ponesrečil. Morje je zelo nemirno, podmorski tokovi so tako močni, da izpodnašajo potapljačem noge. Vse tri jeklene vrvi so pri reševanju popokale, zato so morali dela za enkrat opu stiti. Ladje so se vrnile v pristanišča. Ni pa resnična trditev, da bi se reševanje sploh opustilo. V lordski zbornici je enaka poročal lord Stanhope.
NOVI KITAJSKI USPEHI
ČUNGKING, 9. junija. Kitajska agencija »Central News« javlja o velikem kitajskem predoru v pokrajini šansi, v smeri proti reki Jangcekiangu. Kitajci so zasedli mesto Tungšan, 40 km vzhodno od Pekinga.
FRANCOSKO-TURŠKA POGAJANJA
ANKARA, 9. junija. Včeraj je obiskal turškega zunanjega ministra Sarazoglua fracoski poslanik, s katerim sta dokončno redigirala besedilo francosko-iurške zveze.
IZ RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA
MOSKVA, 9. junija. Tass javlja, da je vrhovni svet ruskih komisarjev imenoval Kamazova dn Lozovskega za pomožna ko misarja za zunanje zadeve.
Dunajska napoved. Večinoma jasno, temperatura hitro v porastu, krajevne nevihte niso izključene, zlasti v gorovju.
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in toplo vreme. Temperatura se bo še dvignila. Obeta se izpremera-ba vremena. — Včeraj najnižja temperatura 21.4, danes najnižja 9.3, opoldne 27.0. Danes je bil v Mariboru doslej najbolj vroč dan.
Vojaška pogajanja s Španijo
VRŠIJO SE ISTOČASNO V RIMU, KJER SE MUDI MINISTER SUNER IN V BERLINU, KJER SO NA OBISKU ŠPANSKI GENERALI.
Pismo uredniku
Gospod urednik! — Okrog vprašanja pedagoške šole v Ljubljani se je razvila polemika, ki pa vprašanja ni razčistila, marveč je pokazala stanje stvari v takšni luči ko da profesorji, meščamskošolski in Ijuidskošolski učitelji hote odjedajo kruh drug drugemu, da se torej borijo med seboj Zck materialne dobrine. AH, kdor pozna zadevo pobliže, ve, da ni tako; že leta in leta se namreč profesorske in učiteljske organizacije skupno borijo za skupne interese. Seveda pa je shičaj takšen, da posamezniki nočejo ali pa ne morejo uvideti potrebe skupnega nastopanja in so pri tem težaškem delovanju povsem desinteresirani, aH pa mu celo nasprotujejo iz egoističnih odn. iz strankarsko političnih razlogov.
Razumljivo je, da brezposelnega pro-' fe sorske ga- kandidata še ni moglo zajeti v svoj tok terensko delo in je zaradi tega lahko njegovo gledanje dokaj enostransko. Zato se je moglo zgoditi, da je podpisnik članka Japyx pokazal na svoje brezposelne tovariše kot na ljudi, ki jih bolj in bolj zajema »grozotni komunizem, katerega leglo je v brezposelnosti«. In radi te strahotne nevarnosti naj bi bili kandidati čimprej nastavljeni, kajti potem se ni treba več bati, da bi jih »oskrbljene s kruhom« oplazila ta ideologija.
Ne zaradi tega, da ne bo zapadal raznim ideologijam, temveč radi tega, da se bo mogel vključiti v družbeno delovanje kot koristen in enakovreden član, mora dobiti brezposelni profesor službo! Družba mu mora dati delo, saj se je zanj pripravil in je pripravljen dajati vse svoje zmožnosti ter sile! S tega vidika gledano vprašanje se nam razčisti tako, da pridemo do sledečega zaključka: Družba, v našem primeru država, mora urediti razmere v takšni meri, da se bo v njih mogel preživljati vsak intelektualec, ki želi delati. Posebno bi moralo biti dovoli možnosti za nastavljanje profesorjev in učiteljev pri nas, kjer prosvetne priH-ke naravnost kriče za povečanjem kadra vzgojiteljev, Te potrebe pa gredo v tisoče!
Ta osnovna zahteva pa je ena izmed mnogih, ob katerih vznikle sama od sebe nujnost skupnega nastopanja brezposelnih in zaposlenih profesorjev ter učiteljev. V okviru svojih organizacij in z njihovo pomočjo se morajo boriti vsi pošteno misleči za pravice vseh in torej tudi za svoje. Brezposelni profes. so prav tako kot zaposleni dolžni prinesti k tej aktivnosti svoj delež. Mlačnost in strahopetnost, porajajoči se ob bojazni, da se s tem sodelovanjem zmanjša možnost sprejema v službo, nista na mestu in sta krivični z ozirom na tiste ljudi, ki se neustrašeno borijo kljub vsem zaprekam.
Prav tako pa je povsem zgrešena in krivična v napačno smer zaletavajoča se aktivnost, s katero streljajo ljudje mimo svojega smotra, pa obenem izpodkopavajo tla naporom mnogih solidnih delavcev. V našem slučaju je šla ta napačna smer aktivnosti proti pedagoški šoli, ki pa je za enkrat itak še v oblakih. Toda • brez ozira na to, je takšno početje skraj-,110 reakcionarno. Ne nazal, marveč naprej, takšna Je pot razvoja. Zato: čemu ukinjati že obstoječi šoli, priborjeni z velikim trudom?! In zakaj se ne bi ures-čil klic po enakih pravicah z ustanovitvijo pedag. Šole v Ljubljani, ki je prav tako potrebna kot v Zagrebu in Beogradu.
> Jeremijada o hiperproduikclii je efektna samo za naivneže. Vsak razsoden človek ve, da pomenijo ukinjanja pedagoških in drugih šol ter podobni ukrepi samo mašenje vrzeli, kar pa je le začasnega pomena. Z nevzdržnim razvojem potrebe namreč rastejo. Tem potrebam, ki so splošno narodne in človeške, pa je treba zadostiti s( pametno gospodarsko in prosvetno politiko. V slučaju, če ni videti njenih sadov, je pač treba zbrati vse pozitivne sile in se boriti združeno v orga«-nizacijah za upravičene zahteve, osnovane na razmerah in potrebah! —
Sprejmite ...	duš.
o. Dragica Stoslč rodom u Kostajnice, ki je stanovala v Beogradu, Ulica Miloša Velikega, naj takoj javi svoj naslov Izseljeniškemu komisariatu v Zagrebu, Palmotičeva ulica 59-1., ker ji rrtorajo sporočiti neko vest iz Amerike.
Novice
70 let narodnega in stanovskega dela
K jutrišnji jubilejni proslavi Slovenskega učiteljskega društva v Ptuju
Najstareiše slovensko učiteljsko društvo v Ptuju proslavi v soboto, 10. iuidja, 70-Ietnico svojega važnega mejnika, ki za slovenski učiteljski stan pomeni začetek prebujanja stanovske zavesti. V starodavnem Ptuju je pred 70 leti stopila peščica zavednih učitljev v krog bi si ustanovila prvo slovensko društvo, katerega namen jim le razen stanovskih zadev bil še vzporedno tudi odpor proti tujemu valu, ki je takrat trdo pritiskal na slovenski živelj. Ta iniciativa je nato potegnila za seboj učiteljstvo širom slovenske zemlje in tako kmalu postala vzpodbuda bi temelj za tisto organizacijo, ki se je učiteljstvo šo danes tako tesno oklepa po vseh okrajih naše države kot temeljito izvedene stanovske organizacije, ki je v najrazličnejših borbah vzdržala v odločni samozavesti in notranji neodvisnosti vse do danes, ko hoče le na stanovski črti vzdržati za svojo stvar in v službi
najvišjega ki najširšega; naroda In države.
Te važne 70-letnice se učit. društvo dobro zaveda, z njim pa nič manj vsa druga društva širom Slovenije, ki bodo 10. junija prihitela na slavnostno zborovanje, ki bo v obmejnem Ptuju dobilo značaj zborovanja vseh obmejnih društev, značaj učiteljskega tabora z zgodovinsko, stanovsko In narodnostno manl-iestacijo.
Zamišljena je ta proslava tako, da bo po pohodu sto in sto učiteljev skozi mesto slavnostno zborovanje v mestnem gledališču, popoldne pa skupen izlet v Do bravo. Zbrali se bomo na postajaBšču pri vlaku, ki iz Maribora privozi ob 7. In počakali onega, ki iz Ormoža privozi ob pol 8. Ravno tako naj pridejo sem Usti, ki se z avtobusi pripeljalo, da se nato za godbo vsi zvrstimo v povorki skozi mesto. Umestno bi bilo, da za to priliko vza-
NOVICE IZ LAŠKEGA
K objavljeni notici v našem lista „0 zanimivi poroki v Laškem" smo na-prošeni, da objavimo k dotični notici, da se imenuje gdč. Herta Luckmanno-va in ne Greta Luckmannova ter da je bila krščena samo žena Hinka Brečka in ne Blaškovičeva mati. — V ponedeljek, 5. t m., je bila v Laškem poroka g. Hinka Brečka, industrijalca v Laškem z njegovo dosedanjo ženo po katoliškem obredu. Do sedaj sta bila poročena po židovskem obredu. Pred poroko je bila Brečkova krščena, ker je iz židovske prestopila v katoliško vero. — Prodana je bila te dni vila „Carola“. Kupil jo je major v pok. g. Hellebrandt iz Celja za 106.000 din.
TRI TISOČAKE POGOLTNIL.
Te dni se ie pripetil v Sremski Mitro-viol neverjeten primer objestnosti. Trgovec s svinjami iz Šašincev je naprava dobro kupčijo. Zaito je povabil mnogo prijateljev v gostilno. Sredi pijančevanja je potegnil trgovec šest bankovcev po 500 dm iz žepa ter jih pred vsemi pogoltna. Nato je objestnež najel več ciganskih godcev, da so mu igrali, ko je pijan odšel skozi vas.
PO PORODU DVOJČKOV ZNORELA.
V vasi Tugonica blizu Varaždina je rodila kmetica Marica Prišlič dvojčke, hčerko in sina. Novorojenčka sta zdrava in čila. Mlada mati, ki je biš to njen prvi porod, je zaradi silnih bolečin znorela. Prepeljali so jo v umobolnico.
o. Nesreča pri spravljanju lesa. Z riže je padel v Lobnici pri Rušah 23-4etni delavec Ignaz Preložnik ter se močno poškodoval, da se je moral zateči po pomoč v mariborsko bolnišnico.
o. 20.000 din za poplavljence v Strugah je daroval ban dr. Natlačen, ko si' je ogledal škodo naraslega vodovja.
o. Iz poštne službe. Za poštne prometnike so postavijeni Marija Khtcel pri Sv. Juriju ob j. železnici, Milena Železnik v Konjicah, Terezija Tomanič v Mežici in Franjo Vršeč v Podčetrtku.
o. Planinska koča zgorela. Neznani požigalec je zažgal planinsko kočo pod Storžičem. Poslopje je do tal zgorelo in je škoda precejšnja.
o. Slovenjgoriškl otroci na počitnice v Prevolo. Dobrotljivost številnih imdustrl-ialcev in trgovcev bo omogočila letovanje 50 revnim otrokom iz Slovenskih goric ta Kranja v počitniški koloniji v Prevoji.
o. Deset let že nosi žebelj v trebuhu.
V mariborsko bolnišnico je prišel 25-tetni privatni uradnik Ludvik Indeksa iz Smolnika pri Rušah, ker mu je začel, nagajati žebelj, ki ga je po nesreči pojedel pred desetimi leti.
o. Pragerska poslnja zopet živahna. Kakor vsako loto, tako je tudi letos postaja Pragersko zelo živahna. Peron je pri vsakem vlaku poln potnikov. Opaža se, da je izhod postaje Pragersko zelo ncrodon. Potniki gredo ven drugi po karte in lako potem nastane gneča, da mnogokateri potnik ostane na Pragerskem, njegova prtljaga pa se pelje naprej. Zato bi bilo zelo potrebno, če hi bila vsaj dva izhoda, ker je Pragersko precej velika postaja.
o. V Murski Soboti je imenovan sodni oficdal Bogdan Lendovšek za namestnika državnega tožilca.
o. Igra „Slehernik“ na Zgornji Polskavi. Prosvetno društvo je uprizorilo v sredo in četrtek igro „Slehernik“. Prireditev je bila obakrat zelo dobro obiskana, pa tudi potek igre je bil dober.
Caf/«
c. Telovska procesija v opatijski cerkvi se je izvršila zelo slovesno. Vodil jo je ob veliki asistenci opat g. Peter Jurak. Udeležili so se procesije zastopniki vojaških in civilnih oblasti, društva, gas. čete, vojaštvo, šol. mladina in mnogo občinstva. Pri slovesni maši in blagoslovih je vojaštvo oddalo častne salve. V procesiji sta igrali vojaška in železničarska godba.
c. Mestni kopališči ob Savinji, žensko in moško, sta od včeraj odprti.
e. Umrla je v celjski bolnišnici 37 letna Marija Zupančeva, žena progovnega čuvaja z Zidanega mosta.
c. Olimpijski dan v Celju. Jugoslovanski olimpijski odbor je določil 18, junij za Olimpijski dan v Celju. Ta dan naj bi se propagirala olimpijska misel in obenem naj bi se zbirala sredstva, s katerimi se podpirajo naši vsakokratni športni in telovadni tekmovalci na Olimpdadi. Tudi celjski klubi in telovadne organizacije so se odzvali povabilu JOO za sodelovanje.
c. Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo, 11. t. m., v Celju med člani sodniških zborov LNP. iz Maribora in Celja.
c. Gradbeno gibanje v našem mestu je letos prav klavrno. Razen stanovanjske hiše, ki jo na Krekovi cesti gradi Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, ni opaziti živahnejšega delovanja v tej stroki. V mestu raznp omenjene stavbe vse počiva, gradi se samo par majhnih hišic na periferiji. Pomanjkanje manjših zdravih stanovanj je v našem mesta še vedno zelo občutno.
c. Posledice dolgotrajnega deževja in hladnega vremena se kažejo v Celju in okolici posebno na sadnem drevju. Vsled hladnega vremena, ki je vladalo skozi ves mesec maj, močno odpada sadje in vse kaže, da bo pridelek za polovico manjši, kakor je bilo pričakovati.
c. Pouk na drž. realni gimnaziji v Celju je bil zaključen v torek, 6. t. m. V sredo dopoldne se je dijaštvu v razredih razglasil učni uspeh.
c. Kopalna sezona. Komaj smo dobili lepe sončne dneve, že je zavladalo živahno vrvenje ob nekdaj naši bistri, sedaj pa precej umazani Savinji. Posebno včerajšnji lepi sončni praznik so mnogi izrabili za kopanje in sončenje.
c. Novo ceetno zvezo gradi mestna občina iz Zagrada proti vasi Osenca. Dela se vršijo z brezposelnimi.
c. Na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju se bo vršil sprejemni izpit 24. in 26. junija. Zaradi evidence se naj po možnosti zgla-
mete s seboj zastave, ravno tako pa apeliramo na vse zavedne Ptujčane, da Bh izobesijo v čim večjem številu. Zelena in dobrodošla pa so ravno tako vsa društva, ki čutijo z nami in ki hočejo s svojo navzočnostjo poudariti tudi narodnostni značaj 70-letnlce najstarejšega slov. učit. društva, kar posebno v tem času razen svojih stanovskih zadev hočemo. Pridružite se nam v čim večjem številu, posebno pa d, mladina, ki smo te in te bomo vedno vzgaiaH v narodni zavesti! Tudi ti prinesi s seboj zastave! Vi, tovarišice in tovariši, pa se ta dan z nami posvetite naši proslavi, da bomo vsi kot eden občutili vezi, ki so In morajo biti med nami vsaj tako pogumne in trdne, kakor so bile pred 70 leti med tisto peščico, iz katere je vzklil preporod našega stanu.
Pripravljalni odbor.
Ljubljanski velesejem
08 3.-12. VI. 1939
(45. razstavna prireditev).
300 razstavljaicev iz 12 držav. Najraznovrstnejše blago. Posebne razstave;
Pohištvo - Avtomobili - Narodne vezenine
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—.
sijo 24. junija učend(nke), ki sc nameravajo jeseni vpisati v 1. razr. klasične gimnazije, 26. junija pa učend(nke) realnogimnazijsldh razredov. Prošnje za sprejemni izpit (kolek 10 dinarjev) s krstnim listom in jzprlčevalom o dovršeni ljudski šoli kot prilogama je treba predložiti ravnateljstvu najpozneje do 23. junija. Sprejemni izpit morejo delati za redno šolanje samo letniki 1928, 1927, 1928 in 1929.
Ptul
p. Popravljalni Izpiti. V sredo so bili na gimnaziji popravljalni izpiti osmega in četrtega razreda. Napravili so izpit vsi. Maturanti, ki jih je zadnje dni redko videti, se očividno marljivo pripravljajo za vel. preizkušnjo.
p. Ptujčani ob Dravi. Včeraj popoldne je bila po mestu povorka pod-roladkarjev JS. Vsi so imeli zastavice in so veselo vzklikali kralju in domovini. Na spodnji strani parka so vp-jaki postavili veliki oder, kjer so pod-mladkarji in meščani imeli veliko jadransko slavje.
»Oprostite ml, prosim! MlsHla sem namreč, da je vlomilec!«
Maribor
Tragična smrt mlade mlekarice
Danes okoli četrt na 9. se je zgodila na ustju Kolodvorske ulice in Aleksandrove ceste avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje. 17-letnega dekleta. Naš poročevalec, ki je bil takoj po smrtni nesreči na licu mesta, je ugotovil naslednje podrobnosti:
Iz Kolodvorske ulice se je peljala na Aleksandrovo cesto proti mestu 17-lefcna Marija Verzelova, rejenka pri posestniku Vemgerlu v Pesnici. Kolo je imela obloženo z mlečnimi kantami. Vozila je namreč vsak dan mleko v mesto. Pred palačo Ljudske samopomoči je stal šent-Ienarški avtobus,
tomobil tvrdke Benko. Pred Kolodvorsko ulico je stal stražnik Josip Bregant, ki je videl prihajajoči tovorni avtomobil, katerega je upravljal šofer Avgust Trstenjak. Zato je dal kolesarki Verzelovi znamenje, naj se ustavi. Mladenka stražnikovega opozorila ni vzela na znanje. Zato je z vso silo zavozila v prednje kolo Benkovega avtomobila. Kolesarka je padla pod zadnja kolesa, ki so ji zdrobila kolo, zlomila roke in noge ter zmečkala glavo, tako da je bila nesrečnica na mestu mrtva. Avtomobil se je takoj po nesreči ustavil. Na kraj nesreče je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da je
ki je zakrival razgled ,_______________________
na Kolodvorsko ulico. Iz košaške strani I kolesarka sama kriva svoje smrti, je zmerno pripeljal 8-tonski tovorni av-1
Resne pritožbe iz Vetrinjske ulice
Stanovalci v Vetrinjski ulici, ki so Stalni opazovalci živahnega prometa v tej ulici, se čudijo, da se do danes še ni zgodilo več nesreč, ker so dnevno trenutki, ko se zdi, sedaj in sedaj bo ka-rambol. Pa se vprašamo, ali je sploh potrebno, da se mora vršiti ves promet ravno preko Grajskega trga in Vetrinjske jilice in to v takem neredu? Ne samo, da množica pešcev nima svojega reda pri hoji, ampak tava na levo in desno preko ulice po svoje, množica kolesarjev divja povprek, kakor bi bila na dirki, zasebni in težki- avtomobili pa vozijo tudi 5 brzino 50—60 km, vmes pa še težke tovorne vprege ter drugi ročni vozički. Ali je sploh dopustno, da kolesarji, kakor tudi avtomobili vozijo s tako brzino, da je ob nekaterih dnevih vse v prahu, ft ob deževju se cestna brozga meče na oasante in na hiše celo do prvega nadstropja? Ali se morajo kolesarji in avtomobili, kakor tudi težko naloženi vozovi, ki 2>ridejo iz smeri Aleksandrova cesta, od Meflda in kolodvora ter so namenjeni preko Glavnega trga na most itd., vo-riti ravno preko Grajskega trga in Vetrinjske ulice? AH ni za to primernejša Sodna ali Kopališka ulica, skozi Ulico Kneza Koclja? Sicer je bil svoječasno, ko £e niti ni bil tako velik promet, po Vetrinjski ulici prepovedan prevoz za tovorne avtomobile, kar še sedaj priča labla na vogalu hiše Združenja trgovcev. Pri sedanjem potrojenem prometu pa se na to ne ozira. več. Zato želimo, da mest-
na policija sporazumno z mestno občino uredi to zadevo, da se izognemo raznim nepotrebnim nesrečam, pa tudi neznosnemu prahu in brozgi*
*
OPOZORILO POLICIJE GLEDE KA-RAMBOLOV.
Predstojništvo mestne policije opozarja vse vozače motornih vozil na sledeče: Karambol v torek popoldne v Vetrinjski ulici je zgovorna priča, da v mnogih primerih zakrivijo karambole vozači sami. ker se ne ravnajo ipo obstoječih cestnoHpolicijskih predpisih. Karambol v Vetrinjski ulici bi izostal, če bi vozači upoštevali že iz leta 1933. obstoječo prepoved predsstojništva mestne policije glede vožnje po Vetrinjski ulici v smeri od Glavnega trga in od Jurčičeve ulice proti Grajskemu trgu. Že takrat je bila Vetrinjska ulica določena samo za vožnjo v smeri od Grajskega trga proti Glavnemu trgu. Ker je Gosposka ulica za vsak promet prepovedana, tedaj je tudi odvoz iz Jurčičeve ulice v smeri proti Grajskemu tegu prepovedan in prav tako tudi odvoz iz te ulice v Gosposko. Iz Jurčičeve ulice je dovoljen odvoz samo desno proti Glavnemu trgu. Predstojništvo mestne policije je zaprosilo mestno poglavarstvo, da pri ustju Vetrinjske in Jurčičeve ulice namesti potrebne mednarodne prometne znake glede smeri vožnje. Vsi vozači se opozarjajo, da bodo kršilci te naredibe najstrože kaznovanj.
leg vernikov udeležili tudi mnogi mariborski odličniki. Mariborska promenada je bila včeraj razkošna revija letnih toalet, saj je ženski svet hotel nadoknaditi to, kar je zamudil za časa birme, ko je bilo tako slabo vreme.
m. Sokol Maribor-matica. Vse članstvo se po sklepii uprave udeleži v nedeljo sokolskih svečanosti v SIo-venjgradcu.
* Posli na spomladanskem velesejmu v Ljubljani se prav ugodno razvijajo. Zaključke delajo vse panoge industrije in obrta. Opaža se, da je konkurenca med posameznimi tovarnami čedalje ostrejša, kar se pozna pri cenah. Razstavljenih je cela vrsta izdelkov, ki so za naše kraje novost in za marsikatero stroko nujno potrebni. S prihrankom na delovnem času in trudu se nabava kaj kmalu izplača. Tako n. pr. prenosni stroj za glajenje, čiščenje in zobčanje ploskev za furnir in stroj za vezavo z zobci v vseh mogočih oblikah, mesarski in pekovski stroji. Novi izdelki na polju elektrotehnike, vozil, gradnje cest, poljedelstvo itd. V ponedeljek, 12. junija, bo Ljubljanski velesejem zaključen. Našim bralcem priporočamo, da v prihodnjih dneh pohitijo v Ljubljano na velesejem; na železnici imajo brezplačen povratek.
Ob priliki Pučnikovega potovanja skozi Italijo od 15. do 25. junija se bodo udeleženci ukrcali 22. junija v Napulju na veliko prekooceansko ladjo „Vulkanijo“, ki se vrača iz Njujor-ka z obiskovalci svetovne razstave. Na tej ladji bodo nadaljevali svoje potovanje. Prijave za to potovanje sprejemajo biletamice „Putnika“ do 7. junija; cena celotnega potnega aranžma-na znaša 2.640 din. Potuje se s kolektivnim in osebnim potnim listom.
* Sokolsko društvo Maribor III priredi v soboto, dne 10. junija, ob 20. uri dru-čabni večer v beli. dvorani Sokolskega doma, kamor vabi vse članstvo. Zdravo!
* Pohitite s prijavami za izlete »Put-nik-a« z udobnimi avtokari: 11. junija: Okoli Pohorja din 65.-—. 18. junija: Murska Sobota din 50.—. 18. do 19. junija: Mariazell din 200.—. 30. junija: Graz din 100.—.
* Tombola Sokola Maribor II Pobrežje bo v nedeljo, 25. junija na letnem telovadišču ob vsakem vremenu.
* Nabiralni dan za zaključek Protitu-berkuloznega tedna. Ob priliki zaključka letošnjega Proti tub erkuloznega tedna bo jutri, v soboto, 10. t. m., nabiralni dan v korist organizirane borbe proti tuberkulozi. Pričakovati je, da se, bo naše prebivalstvo. tudi tokrat rade volje odzvalo klicu trpečih bratov in sester. Hišni lastniki in stanovanjski najemniki se opozarjajo, na to, da se bele zastavice z dvojnim rdečim križem še dobe pri vratarju OUZD v Marijini ulici 13. Ob koncu Proti tuberkuloznega tedna naj ne bo v Mariboru hiše oz. trgovine, stanovanja itd., ki ne bi bilo. okrašeno s tem simbolom protituberkuloznega gibanja!
* Okazijskl briljanti pri M. Ilgeriev sin, draguljar, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cene.
Nočna lekarniška služba: (od 3. do vključno 9. t. m.) Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; Lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, teL 22-13.
Kino
* Grajski kino. Danes zadnjič »Polarna loč«. Sonja Henie. Od sobote dalje »Zeleni car«.
* Kino Esplanade. »Rasputin«, grandiozni francoski film največjega formata s Harry Baur-om in Marcel ChantaJ.
* Kino Union. Danes v petek zadnjič »Ugrabitelji zlata«, film divjega zapada. Buck Jones jn Cecilija Parker.
* Zvočni kino Pobrežje, 10. in 11. junija »Dama v sivem«, najpet kriminalni film (Šerlok Holmes).
Radio
Sobota, 19. junija
Ljubljana: 12- Plošče; 12.45 Napovedi in •oročila; 17. Otroška ura; 18. RO igra za elopust; 20.30 Slovenski humoristi; 22.15 Vedri proram RO. -t- Beorad: 17.20 Vokalni koncert; 19.05 Koncert malih harmonikarjev; 21.10 Koncert Zinke Klinčeve. — Sofija: 18. Narodna glasba; 20T Koncert HO, nato lahka in plesna glasba. — Dunaj: 20. R. Straussa opera „Dan miru1*. — Milano: 21. Opereta. — Varšava: 21. Opereta „Neprijatelj glasbe". — Berlin: 20.15 Koncert RO. — London National: 20. Program in Musikhalla. — Pariz PTT: 19.45 „2ene Pariza".
Planinski praznik na Kozjaku
Prisrčen planinski ljudski praznik je bil včeraj na Telovo pri Sv. Jerneju na Kozjaku, ki je mariborske izletnike združil z domačini in je v vsakem pogledu odlično uspel. Do 40 planincev s pevci Jadranaši se je od postaje Vuzenica—Muta mimo Sv. Primoža povzpelo do na j višje župnije v lavantinski škofiji, kjer so jih pričakali veseli farani s svojim župnikom g. Z m r z-1 jakom. Udeležili so se ne samo maše, ampak tudi idilične Telove procesije, ki je bila doživetje zase. Peli so Jadranaši, ki so bili tudi pogoščeni od župnika in cerv. ključarja. Po vseh cerkvenih opravilih pa se je razvila
pristna ljudska domača veselica pod starodaVno lipo v najboljšem razpo loženju. Možje, matere, fantje, dekleta, vsi so prišli. Navdušeno so jim spregovorili dr. Bergoč, dr. Tominšek, Kralj in ZorzuL Pevci so peli, harmonika je udarjala in na 1044 m visoki planoti so Mariborčani z Jemejčahi zaplesali koloples. Kuharica Marica je pekla na ražnju. Vsi so bili deležni teh dobrot. Deca je bila obdarovana, za kar hvala predvsem g. Strašni k u. Jemejčani so se zahvaljevali za ta izlet in so prosili, da jih obiščejo še na Jernejev god v avgustu.
PEVCI »DRAVE« NA MEJI.
V četrtek so »Dravaši« obiskali Jare-nimo, kjer so popoldne, menjaje se z nastopi Hartmanovih mariborskih harmonikarjev, odpeli vrsto umetniških in narodnih pesmi. Domačini, ki so se zlasti po večernicah zbrali v večjem številu, so z zanimanjem sledili sporedu. Dravaši bodo obiskali v nedeljo tudi Ruše, kjer bodo sodelovali pri jubilejni proslavi ta-mošnjega pevskega društva.
m. Borza dela v Mariboru potrebuje 50 moških in 50 ženskih delavnih moči (poljski delavci) za sezonsko delo v Franciji. Interesenti naj se javijo v ponedeljek 12. t. m. ob 8. uri zjutraj v uradu Borze dela. kjer bodo dobili podrobne informacije glede dela in plače ter delovnega časa.
m. Študijska knjižnica v Mariboru uvede za dobo od 12. junija do 9. septembra nedeljene uradne ure. Čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa bomo izposojali vsako sredo od 8. do 12.30 in vsako soboto od 8. do lS. Posebne želje gledfe
uporabe knjižnice naj javijo interesenti ravnateljstvu.
m. Sprejemni izpiti za I. razred na drž. klasični gimnaziji bodo 24. junija in začnejo ob 8. uri. Z 10 din kolkovano prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu je vložiti do 23. t. m. pri ravnateljstvu. Priložiti je krstni list in izpričevalo o dovršeni osnovni šoli. K izpitu se bodo sprejemali v letih 1926—1929 rojeni. Izpit se opravlja samo v juniju.
m. Umrla je v bolnišnici Kristina Pav-letičeva, soproga policijskega agenta g. Josipa Pavletiča.
m. Za poštne prometnike v 8. pol. skupini so napredovali Ana Matjašič ip Franc Bemot na pošti Maribor I in Brigita Jurač na pošti Maribor III.
m. Namesto venca za pok. Klajnšek Emilom so poklonili njegovi rojaki in prijatelji za Sokolski dom na Pobrežju 423 din.
m. Telovo je bilo v Mariboru zelo svečano. Prekrasno vreme je prazničnost še t>ov,2dighlk>. TeJdvske procfesije so še po-
Vesela žogobrcna komedija
VČERAJŠNJA »REVANŽA« MED GLED. IGRALCI IN NOVINARJI JE KONČALA Z VEC REZULTATI. — NEKATERI PRAVIJO 40 ; S, DRUGI S : 4. TRETJI 0 : 0, FANTASTI PA CELO 100 : 1 ZA SKRBINSKA.
Včeraj popoldne se je pred tisočglavo množico, ki je prihitela od blizu in daleč na igrišče železničarja, odigrala viteška tekma med mariborskimi zastopniki odr-
ske in papirnate umetnosti. Točno ob 17. uri sta Revček Andreiček P. Rasberger in Krotilec divjadi Udo K a sp er pripeljala na zeleno turnirsko polje svoji ekipi. Gledališki igralci so bili ogrnjeni v srednjeveške kostume, novinarji v športne drese. Spremljali so obe ekipi gdč. Jelka 1 g I i č e v a z odlikovanji in v kostumu »Prodane neveste" ter dve samarijanki gdčni Starčeva in Rasbergerjeva m zdravnik Standeker s svojo vedno pričujočo injekcijsko „pumpo“, ki je pozneje tolikim dala novih energij.
Na zelenem polju sta se ekipi postavili druga pred drugo, se pozdravili s trikrat-|mm »Kritika" m s trikratnim „Cenzura“ m si predali insigniie, ki so jih prinesli Novinarji so darovali igralcem več metrov dolgo gosje pero, igralci pa novinarjem pravo m živo časopisno raco. Po kratkih navodilih, ki jih je dal najvišji sodnik obmejni policijski komisar g. Krajno* v i c, sta se ekipi razvrstili po bojnem polju. 2e pri samem žrebanju je bila sreča mila gledališkim igralcem, ki jim je naklonila od sonca obrnjeno polovico igrišča.
2e v začetku je treba zapisati, da je navzoča športna publika resno vztrepetala, ko je zagledala srednieveške figure ored moderno novinarsko ekipo, ki so jo tvorile rakete, lokomotive, tanki itd. Resno se je zbala publika za gledališke umetnike pret to novodobno termiko in potlej ves čas do konca trepetala zanje. Saj' je bila že od vsega početka zmaga na dlani, kajti vsak je bil lahko prepričan, da bo srednji vek tudi tokrat Klonil pred tehniko, kar se je tudi zgodilo. Ni preteklo pet minut, že je priletela v mrežo gledaliških igralcev prva žoga. Nato so se nizali coli kakor jagode na molku, kajpada v konst novinai^ev. Z „mirno dušo‘* lahko zapišemo kot vestni kronisti, da smo nabili gledališke igralce v razmerju 40:5. Končni rezultat bi lahko bil še boljši, ali imeli smo tako dobrega golmana, namreč dobrega za gledališke igralce, da je iz Usmiljenja do njih spusUl v mrežo tistih pet golov med njimi 3 eaajstke. Mislil je pn tem n k sVojo politično ztnafcb Sii pu-
stil tokrat tudi drugim« da bi zmagali. Zapisati tudi moramo, da je bila publika ves čas v veliki napetosti in da je vztrajala do konca. V igri ni manjkalo resnih momentov. Sodnik in Sinko debelinko sta zamenjala enkrat žogo s svojima trebuhoma, Jaroslav Edini je nastavil iz same vljudnosti žogi obraz itd. Prav posebno pa se je odlikoval Liter rad. Žoga, ki je prišla njemu pod noge je bila izgubljena za vse igralce in »siguren gol". Pričala so o tem številna odlikovanja. Novinarska ekipa pa je posebno ponosna na svojo »strelo z jasnega" — K o p i č a, ki je v največji meri rešil z naglo igro novinarje katastrofalnega poraza*.
Ne smemo pa seveda prezreti vrlin naših viteških nasprotnikov in moramo zapisati, da so igrali vseskozi kakor je treba. Tako je eden poškodoval našemu gol-manu palec, da štirinajst dni ne bo mogel podpisovati aktov. Za svojo formo se imajo največ zahvaliti svoji primadoni, ki je pripenjala n«	-—-—
so se Samarijani, ki so bili vedno na mestu. Prav posebno pa nepristranski sodnik „B o-žo z d ebe 1 o kožo". Pri tej priliki moramo sporočiti publiki in javnosti, ki m bila navzoča, da bo prinesel „Toti list" v prihodnji številki o tekmi docela nepristransko in obširno poročilo. Odličen sodnik pa je bil vsekakor najvišji sodnik krajno vi č. ki je sodil v splošno zadovoljnost publike. Pravi rezultat tekme pa je sploh ta, da je tekma privabila nogometašem novo publiko in da je odkrila enkaj resnih talentov, kakor golmana Hamleta — Skrbinška in druge igralce, za katere bi bilo dobro, da opustijo svoje uradne poklice ter se docela posvetijo žogobrcu, š čimer bi neverjetno mnogo koristili slovenskemu športu, morda celo .sami „Ljubljani“, za katero se vsako leto tresemo, da ne bo zdrknila iz lige.
Naposled je pa le treba z resnico na dan, kljub temu, da so gledališki igralci darovali v spomiu novinarjem „živo raco".
zmagalA je »kritika« nad „cen-
ZURO“. Brez pridržka je treba reči, da je novinarjem tak rezultat od srca všeč! Spoštovali ga bodo in njegov smisel gojili še dbljfe — na zelfenerh p&lju »
Koncert „Drave"
Narodno železničarsko glasbeno društvo „Drava“ v Mariboru je proslavilo dne 3. junija svojo 20-letnico s koncertno prireditvijo. Dvorana je bila razprodana. Dokaz, da sledi vsa javnost z zanimanjem in simpatijo delu in razvoju „Drave“. Predsednik društva g. Vokač je v uvodnem govoru orisal zgodovino in namen društva, ki kot kulturna organizacija ne služi le železničarjem ampak vsemu narodu.
Pevski odsek, matica, iz katere je vzrasla tekom let vsa ustanova, je nastopil prvi pod preizkušenim vodstvom g. Albina Horvata. Zbor ima lep pevski material, ki se je do današnje stopnje pevske kulture povzpel z vztrajnim in požrtvovalnim delom dirigentov in pevcev. Posebna, že tradicionalna odlika tega zbora je jasna izgovarjava. Izvedel je 6 skladb Adamiča, Foersterja, Marolta, Preglja in Mirka. Najzanimivejša je bila obdelava narodne pesmi iz Hrv. Zagorja in Bele Krajine „Tožba in sodba“ za moški zbor in klavir, novejše delo Vasilija Mirka, ki je tudi pri občinstvu doživelo največji uspeh. Spremljal je g. H. Druzovič ml.
Glasbeno Šolo „Drave“ sta predstavljala njen gojenec Giril Veronek in šolski godalni orkester pod vodstvom g. H. Druzoviča ml. G. Veronek je igral 2. in 3. stavek 23. koncerta za violino Viottija, zvestega spremljevalca adep-tov violinske umetnosti od generacije do generacije. Ta nastop je ponovno potrdil nam sedaj že dobro znane pedagoške sposobnosti g. H. Druzoviča ml., obenem pa tudi to, da čaka mladega učenca lepa bodočnost, če bo na-
daljeval svoje delo ž dosedanjo resnostjo in vztrajnostjo. Spremljal je sam učitelj g. Druzovič. Šolski orkester s klavirjem na štiri roke je izvedel Cherubinija ouvert. „Lodoiska“. Kdor ve, kaj je šoJsTd orkester in je slišal to izvedbo, je moral biti vesel tega nastopa. Vidi se nad vse resno delo. Najrazveseljivejša odlika tega za enkrat še skromnega šolskega orkestra je ritmična preciznost, točka, ki navadno povzroča učitelj u-dirigentu mnogo skrbi.
Pod vodstvom g. L. Žekarja je nastopil tamburaški zbor a pod vodstvom g. R. Pivke godba na pihala. Oba odseka sta bila za svoj trud zasluženo nagrajena z gromkim pritrjevanjem občinstva.
V odmoru po prvi točki sporeda smo bili priče slavnostnega dela večera. Zastopniki različnih korporacij so čestitali društvu, pevcem, dirigentu in predsedniku-ustanovitelju. G. V. Mirk pa je kot predsednik Ipavčeve pevske župe izročil 18 članom društva odlikovanja Jugoslovanske pevske zveze. Njegovim toplim besedam se pridružujemo tudi mi in čestitamo „Dravi“ z željo, da nadaljuje svoje delo vztrajno in uspešno kakor do sedaj.
L. N.
k K rojstnemu dnevu bratov Radičev.
Seljačka sloga v Zagrebu je izdala za rojstni dan ustanoviteljev hrvatskega kmečkega gibanja, ki ga bo vsa Hrvat-ska slovesno proslavila 11. t. m., posebno 'brošuro »Što su nama Hrvatima, a što svim seljacima brača Radiči«.
Spori
Ligaši HSS črtani iz nacionalne lige
Upravni odbor. JNS-a je na svoji zadnji seji črtal • iz nacionalne lige ligaške klube, ki pripadajo Hrvatski športni slogi: Gradjanskega, Haška in Hajduka, in sicer na podlagi njihovih izjav, da ne marajo tekmovati v ligi.
Na isti seji je bilo sklenjeno, da bo naša nogometna reprezentanca v Amsterdamu proti nogometni eliti Holandske
nastopila v glavnem v isti postavi kakor proti Angliji in Italiji.
Na pot bodo šli igralci Lovrič, Mrku-šič, Požega, Andjelkovič, Dubac, Manola, Lechner, Dragičevič, Kneževič, Glišovič, 2iv-kovič, Petrovič, F. Matošič, Zečevič in Per-lič- Potni spremljevalec bo predsednik JNS-a dr. Anarejevič.
Varaždinska Sloboda v Mariboru
SK Železničar je zaključil za nedeljo nogometno tekmo z moštvom varaždinskega SK Slobode. Tekma bo popoldne na stadionu. Gosti zavzemajo vidno mesto v Varaždinski župi ZNP-a ter je. radi tega pričakovati zanimive nogometne tekme. V predigri bodo nastopili juniorji.
ZANIMIVA NOGOMETNA TEKMA V CELJU
V nedeljo, 11. junija, bo na Glaziji zanimiva nogometna tekma mod domačim
in mariborskim moštvom, ki bosta sestavljeni iz članov Okrožnih odborov in nogometnih sodnikov. Začetek ob 17.30. Za tekmo vlada v Celju veliko zanimanje.
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Na konferenci komiteja SE cupa v Budimpešti so razpravljali predvsem o finanč-strani tega tekmovanja. Razen tega je bil določen spored za prvo kolo tega tekmovanja, ki bo 18. in 25. junija. Na sporedu so sledeče tekme: Sparta—BSK, Venus— Bologna, Ambrosiana—Ujpest, Ferencvaros —Slavija. Prve tekme bodo na igrišču prvo imenovanih klubov. BSK bo torej prvo
tekmo odigral v Pragi, povratno pa doma. Zasedanje komiteja se nadaljuje.
Italija — Madžarska 3:1 (1:0)
Italijanska nogometna reprezentanca je v Budimpešti porazila Madžare s 3:1. Italijani so bili v veliki premoči. Strelci so bili Piola in Colaussi (2) za Italijo ter Kiszely za Madžarsko.
REPREZ. ZAGREBA-HAšK 3:1 (2:1)
Kompletni Gradjanski je nastopil včeraj pod imenom podzvezine reprezentance proti HASK-u; po nadraočni igri je zmagala reprezentanca s 3:1.
BOLGARSKO-JUGOSLOVANSKI CUP BRATSTVA.
Zastopniki beograjskega in sofijskega športa so na sestanku v Beogradu v prisotnosti zastopnikov Niša in Skoplja ustanovili- novo bolgarsko-jugoslovansko uogo-metno konkurenco, ki >o nosila naziv „Bolgarsko-jugosIovanski cup bratstva14. Sodelovala bodo mesta Beograd, Niš, Skoplje, Sofija, Plovdiv in Varna.
NOVA OLIMPIJSKA DISCIPLINA
Mednarodni olimpijski odbor je včeraj v Londonu sklenil, da se uvede med olimpijske discipline hoja na 19 Okm, kakor je to predlagal italijanski zastopnik. Danes bo padla odločitev glede mesta, kateremu bo poverjena organizacija olimpiade 1944.
MEDNARODNI NASTOPI ROKOBORCEV
Zagrebški rokoborci bodo imeli še ta mesec tri mednarodna tekmovanja, eno doma, dve v tujini. 12. VI. bo v Zagrebu medmestni dvoboj z Bratislavo, 23. in 24.
E a bodo nastopili v Mu^phenu in Augs-urgu proti mestnima reprezentancama.
NAVODILA MOTOCIKLISTOM IN AVTOMOBILISTOM ZA OLIMPIJSKO VOŽNJO NA PREKMURSKI TEDEN.
Mariborska podružnica Jugoslovanskega luring kluba bo priredila na olimpijski dan 18. junija vožnjo motociklistov in avtomobilistov v Mursko Soboto na progi
Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica—Sv. Benedikt—Lomanoše—Gornja Radgona—Slatina Radenci—Tišina (brod' Murska Sobota s postanki pri Sv. Benediktu v Gornji Radgoni in tik pred Mursko Soboto v svrho ureditve skupine za prihod v Mursko Soboto. Zbirališče bo na Trgu svobode ob 6.30, odhod točno ob 7., prihod v Mursko Soboto pa okrog 9.30. Ob 11. bo propagandna vožnja skozi M. Soboto. Povratek v skupini bo ob 20., lahko pa tudi v poljubnem času, izpremenila se bo cvent. tudi ruta vožnje. Vodji motociklistov bosta gg. A Antončič in I. Lah, vodji avtomobilistov pa M. Jarc in dr. D. Cijan. Avtomobilisti imajo v celoti isti spored kakor motociklisti. Prijave sprejemajo najkasneje do 15. junija posamezni motociklistični klubi, vodji skupine avtomobilistov in podružnica JTK na Trgu svobode — grad.
s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Delegiranje za 11. VI. Železničar—Sloboda. g. Jančič, predtekma g. Murko, Mura—Ptuj g. Hojer, Gradjanski—? g. Mayercsak. Drevi tečaja ne bo.
s Kolesarska zveza kraljevine JugosIa\<-je (službeno). 11. junija bo dirka za državno prvenstvo juniorjev (kal. B) na progi Stenjevac — Podsused — Zaprešič — Har-mica — Dobova — Brežice in nazaj, dolžina proge 60 km. Start ob 7. pri gostilni Dukanovič v Stenjevcu, kjer bo tudi cilj. Startnina din 10’-—. Prijave sprejema zve-zin tajnik O. Ferrari, Zagreb, Vukovičeva 3 do 10 VI. ter na samem startu proti dvojni pristojbini. Natančnejša pojasnila dajejo podzveze in tehnični referent.
s Na olimpijski dan bo v Celju atletski meeting za pokal celjskega veletrgovca A. Misleja. Tekmovalo se bo v petoboju. Pravico sodelovanja bodo imeli vsi verificirani omladinci in seniorji, člani klubov JAS-a.
s Touy Galento je izzval Joe Louisa na
dvoboj za naslov absolutnega svetovnega boksarskega prvaka. Srečanje bo 29. junija vYankee stadionu v New Yorku.
s Nemci Italijani ne sodelujejo na letošnjem mednarodnem teniškem prvenstvu Francije.
Sokolstvo
Jubilejna sokolska proslava v Studencih
Na Telovo so bili Studenci v znaiku sokolske proslave, s katero je studenško Sokolsko društvo proslavilo 20-letnico svojega obstoja in neumornega narodnostnega dela. Telovadišče za Sokolskim domom je bilo vse v številnih trobojnicah. Dopoldne so bile general, vaje članstva, moškega in ženskega naraščaja ter dece. Popoldne, po povorki, pa je otvorll proslavo starosta brat Ciril Hočevar. Pozdravil je navzočno Sokolsko župo in številna sokolska društva kakor iz Maribora in okolice (iz Pobrežja, Ruš, Limbuša, Frama itd.). Poudaril je prijateljsko sodelovanje studenškega Sokolskega društva z drugimi, studenškimi društvi, pozdravil one, ki so stali pred dvajsetimi leti pri zibelki društva in se ob tej priliki spomnil onih, ki so delovali pri društvu in ki jih danes ni več med živimi. Dvajsetletni jubilej pomeni za društvo dvajset Tet požrtvovalnega dela. Za njim je spregovoril predsednik meddruštvenega odbora mariborske Sokolske župe br. Lojze
Struna, ki je v imenu uprave mariborske župe čestital Sokolskemu društvu v Studencih k njegovemu vztrajnemu delu v narodnostno tako mlačnem kraju, kakor so Studenci. Omenil je, kako je bil na tem prostoru nekdaj preganjan vSak, ki si je upai spregovoriti slovensko besedo ter čestital vsem onim, ki so tako globoko preorali ledino v Studencih. Najtoplejše besede pa je povedal sokolski deci.
Nato je nastopila pred številnim občinstvom deca in predvajala proste vaje, za njo je nastopil moški naraščaj s prostimi vajami, igre moške m ženske dece, ženski naraščaj s prostimi vajami, člani s prostimi vajami, orodna telovadba, članice in raznoterosti. Vsi telovadci so izvajali vaje z veliko strumnostjo. Po oficielnem delu, ki je pritegnil občinstvo, se je razvila na telovadišču prisrčna veselica. Proslavo je poživljala železničarska godba »Drava«.
E. S. BRUCE:
38
»To je moja metoda, če vam ni všeč, se lahko ponudite komu drugemu, ki vas bo znal bolje porabiti kakor jaz,« je odvrnil Beeke. »No, ali ne bo nihče odprl? Kaj vraga vendar mislijo! Prav nič preveč časa niniair ...«
Utihnil je, ker je prav tedaj kapitan Piper že odklepal.
»Kar zdelo se mi je, da ste vi,« je rekel. »Le pojdite dalje! Gospodar vas bo sprejel in že čaka. Tale gospod bo pa počakal zunaj, kajne? ...«
»Ne, tale gospod pa ne bo počakal,« je vzklikni! Eustace. »Gospoda Beekea spremljani povsod, kamor gre.«
Piper se je obotavljal.
»Ne vem ...«
»Prepričan sem, da.se bo gospod Car-rington njegovega obiska razveselil,« je dejal Beeke. »Vraga, kaj pa je to. Predor pod Rokavskim prelivom?«
»Samo za trenutek boste , v temi, gospod. Dokler ne odprem drugih vrat,« je odvrnil stari mornar. »Moj gospodar je zelo strog. Če bi pustil obojna vrata le za trenutek odprta, bi me nagnal.«
»No, prav,« je zagodel'Beeke.
Vzel je iz žepa električno žepno svetilko in z njo posvetil. Predor je bil kratek in podoben visoki kleti. Ko .je Piper zaklenil zunanja vrata, je odprl notranja. Beeke in Eustace sta stopila za njhn in se znašla na vrtu. Pred njima se je dvigalo visoko poslopje. Dolga terasa se je širila na dveh straneh in veter je šepetal v drevju. Pot je bila zelo slabo negovana. Tudi poslopje je bilo videti zelo zapuščeno. Mnogo kamenltih okraskov je že odpadlo in marsikje so oknice sumljivo visele. Zidovi so osiveli. Za graščino je stal cvetličnjak, ki je imel dosti oken razbitih.
»Prvi pogled ni prav prikupen,« je zagodrnjal Eustace.
»Res je,« je potrdil Beeke. »Človeku se zdi, da je ostalo poletje onstran zidu. Kdo pa skrbi za vrt, Piper?« je vprašal.
»Jaz delam v hiši,« je odvrnil starec, pa je zanj to preveč dela. Poleti vrtnari, pa je zanj to preveč dela. Polrti vrtnari, pozimi pa se ukvarja z mizarstvom.«
»No, upam, da je boljši mizar kakor vrtnar,« je pripomnil Beeke. »Sicer pa me to nič ne briga.«
»Ali poidete z mano?« je vprašal stari mornar. »Ne, ne vem, ali bo gospodar zadovoljen s tem, da prideta oba. Še nekai;« je nato dejal. »Ali ste odkrili, kdo je bil Človek, ki je zgorel v letalu? Nesrečno naključje je bilo, kaj?«
Ni bil videti preveč radoveden. Očitno čez dan ni bil na vasi in ni vedel, kaj vse se je medtem že zgodilo.
»Ne, ni bilo naključje ali nesreča, Piper,« je odvrnil Beeke in vzel pipo iz ust. »Tele rože so pa res lepe! Ne, ni bik) naključje, Piper.«
»Ne?«
»Umor!«
»Strela božja! Oprostite mi, gospod. Tega nisem pričakoval. Umor?«
Eustace se je izpraševal, ali Beeke ni znorel, ker je vendar prej sam želel, da bi zadeva ostala tajna, zdaj pa bo vse razkril Piperju.
»Odkrili smo tudi, kdo je nesrečna žrtev,« je nadaljeval Beeke in se nagnil nad rožni grm. »Domačin je, Piper. Spoznali smo ga po njegovih zobeh. Page, — saj ga poznate?«
Še zmerom je vdihaval vonj rož, a pri tem ni izpustil kapitana Piperja iz oči. Stari mornar je obstal kakor kip in je bil bled kakor zid.
»Saj ste ga poznali, kajne? je vprašal Beeke in se dvignil. »Kaj vam pa je?«
»Page, gospod,« je zajecljal Piper.
»Pa vendar ne Page z Datchett-To-wersa?«
»Da.«
»On, umorjen? Le zakaj?«
Poskušal je prikriti svojo zmedenost.
»Tom Page umorjen? Saj je nemogoče, gospod! Najbrž je po nesreči, zažgal letalo in potem..',.«
»Že prej je bil mrtev... Dobil je kroglo v srce in morilec ga je potem odnesel v letalo, ki ga je zažgal.«
»Kroglo?«
»Da, našli smo jo.«
»To so morali biti divji lovci!« je jezno vzkliknil Piper. »Kakšna strašna novica! Tom je večkrat pravil, da se boji divjih lovcev, ki mu strežejo po življenju.*
»Ne govorite, neumnosti, Piper,« je hladno odvrnil Beeke. »Divji lovci nimajo pištol iz sedemnajstega stoletja!«
Te besede so zadele Piperja kakor udarec s pestjo. Opotekel se je in toliko, da ni padel. V njegovih očeh se je pokazala groza. Beeke je postajaj čedalje bolj zadovoljen.
»Kaj vam je, kapitan?« je vprašal. »Saj ste čisto zmedeni 1 Ali morda ne veste..«
»Ne, gospod,« je izdavil Piper iz sebe. »Ničesar ne vem, prav ničesar...«
»Verjamem vam,« je rekel Beeke.
(Dalje sledL)
Zanimivosti
Tragedija živi jenj v jeklenem grobu
Pretresljivi prizori v potopljeni podmornici — Obupni napori za reiitev iz morskega dna — Ogorčenje v angleški javnosti — Po vojni je požrlo morje devet angieSkih podmornic s
403 mornarji . . .
Beseda g knjigi
Največja
svcla je
Kapitan Johnson, eden izmed preživelih ponesrečencev podmornice pThetis« ie podal ravnatelju tvrdke Cammel - Liard svoje vtise o katastroH in dejal: — Bil sem v sredini podmornice, ko je bilo dano povelje za potapljanje. Potapljali smo se normalno. Toda že po nekaj minutah so pritekli mornarji iz sprednjih delov podmornice v sredino in izjavili, da vdira v notranjost voda. Priskočili so drugi mornar# in skušali zamašiti lansirne cevi, skozi kater; je prodirala voda z veliko hitrostjo. Edina možnost je še bila, da se hermetično zapro vrata drugega prostora. To pa je bilo usodno, ker je teža vode potegnila podmornico navzdol in to s tako naglico, da smo vsi popadali v sprednji del.
Naenkrat nas je vrgel silen udarec po tleh. Razumeli smo, kaj to pomeni! Nismo se pa zavedali, da je stanje brezupno. Posedli smo v krogu, stisnjeni kakor smo bili, na posvetovanje. Sklenili smo, da naj zapuščata podmornico po en mornar in po en clviHst, opremljen z Davisovimi aparati. Zaradi poševne lege celice, skozi katero se je bilo mogoče rešiti, se je ta z vodo zelo počasi napolnjevala. Bolj počasi kakor smo pričakovali. Končno je bila celica polna.
Kapitan Oram In neki inžinir sta prva Izplavala. Kapitan Oram se le zaradi močne telesne konstrukcije rešil, njegovega spremljevalca pa je stisnilo in so ga potegnili mrtvega na površje.
Celica se Je napolnjevala z vodo v drugič. Minevale so dragocene minute, konč-
no je bilo mogoče, da sta stopila v celico druga dva člana posadke, kakor je bil odločil red. Skozi linico smo videli, kako sta pred našimi očmi utonila. Potegnili smo ju mrtva v podmornico.
Nastopil je tretji par. Ponovilo se je isto. Eden je bil takoj mrtev, drugega pa smo na pol mrtvega potegnili v podmornico in je tudi ta izdihnil pred našimi očmi.
Vtis na vse nas je bil porazen, ko smo videli pred seboj ginevati ljudi kakor podgane. Zrak je postajal neznosnejši. Nihče ni več govoril. V tem je prišla vrsta name. S tovarišem sva čakala minute in minute, ki so se nama zdele ure, preden se je celica zopet napolnila. Imela sva vtis, da stopava v smrtno celico. Voda, ki naju je objela, se nama je zdela kakor neznosen oklep. S strašno muko sva končno izplavala iz podmornice...
Trideset sekund, kolikor sva baje potrebovala do površja, se nama je zdelo kakor brezkončno dolga noč. Končno so naju onesveščena potegnili na rušilec »Brazon«. Dočim sem jaz prišel kmalu k zavesti, pa visi moj tovariš Še vedno med življenjem in smrtjo...
*
Podmornica »Thetis« je pripadala, kakor trdijo zdaj v angleških javnih krogih, še vedno družbi, ki jo je zgradila, in ne vojni mornarici. Admirallteta te podmornice še ni bila prevzela v svoje ladjevje, zato na usodni vožnji ni imela predpisanega spremstva.
Strašna smrt v plamenih kinematografa
V kraju Zacatepec v zvezni mehiški državi Moreles je izbruhnil med kinematografsko predstavo silovit požar. Ogenj se je s silno naglico razširil na bližnje največje skiaikome tovarne Mehike.
V kinematografu so pravkar predvajali sceno o požarni katastrofi. Ko je nekdo vzkHktiil, da v dvorani gori, so se ljudje sprva smejali. Toda ogenj je kmalu razsvetlil prostor in prisotne je zgrabila nepopisna panika. Ljudje so drli k izhodom in jih tako zagmetli, da ni nihče moeel ven. V strašni ognjeni peči je na-
šlo smrt mnogo obiskovalcev, doslej so potegnili iz razvalin 60 mrtvih in 150 težko opečenih.
Poslopje kina je v nekaj minutah zgorelo do tal. Preden so prihiteli gasilci, so se vnele sladkorne tovarne in pogorelo je 30 poslopij obsežnega industrijskega podjetja. Ljudje so v silnem strahu bežali iz mesta v gozd. Zanimivo je, da ni hotela tovarniška požarna bramba stopiti v akcijo, češ, da ni dobila nobenega povelja... za gašenje ta da sploh nima potrebnih brizgalk...
Čudno letalo, ker ne leže jajc...
V bližani indijanske vasi se je moralo na večer spustiti neko letalo. Pri letahi je (pustila posadika enega stražnika, ostali so odšli v vas. Tu so jih Indijanci svečano sprejeli in obilno pogostili. Zjutraj se je stražar prestrašil, ko je opazil, da se cele skupine Indijancev bližajo letalu. Vsi so bili oboroženi. Ko so prišli blizu, so začeli okrog letala plesati. Neki čarovnik se je vzpel na rep in jel govoriti čudne reči.
Angleška javnost se posebno vznemirja zaradi tega, da se je med prvimi rešil kapitan Orama. Kapitan Oraina sicer mol či, tajna policija ga je izločila od stika z ostalim svetom. Ljudem ne gre v glavo, da so to pot preizkušeni Davisovi aparati po vrsti odpovedali in da so reševalna dela, ko je bil rep podmornice nad vodo, absolutno neuspela.
*
Angleška mornarica beleži že vrsto katastrof v globini morja.
L. 1921. se je potopila podmornica K 5, pri tem je izgubilo življenje 57 članov mornarjev.
L. 1922. je podmornica H 42 potegnila pri GibraltaiV 26 mož posadke na mor-, sko dno.
L. 1924. je v luki Portlanda utonila podmornica L 24 s 43 mornarji.
L. 1925. je katastrofa podmornice M 1 ugrabila 68 življenj.
L. 1926. se je pogreznila podm. II 29, v njej je bilo k sreči le 6 ljudi.
L. 1929. je ua obali Pembrokshirea trčila podmornica H 47 ob skalovje in potegnila na morsko dno 24 ljudi
L. 1931. se je v kitajskih vodah potopila podmornica »Poseidon«. Utonilo je 20 mornarjev, 29 se jih je srečno rešilo z Davisovimi aparati, ki so jih to pot prvič preizkusili.
L. 1932. je utonila podmornica M 2, reševanje Je bilo brezuspešno, utonilo Je 60 mornarjev.
In letos? Podmornica »Thetis« je potegnila v jeklenem grobu na morskQ dno 99 mož posadke...	  4^.,.
knjiga	„
allas" ki so ga še nedavno hranili v državni obrtni šoli na Dunaju. Knjiga je visoka 1,90 m, široka 90 cm. Tiskali so jo od 1823 do 1830.
Najmanjša knjiga na zemlji meri 10:0 mm. Tiskali so jo 1897 v Padovi, ima 208 strani, med drugim še neobjavljeno pismo Galileja iz leta 1615.
Najstarejša knjiga med vsemi družicami je „Prisse Papyrus“ v pariški narodni knjižnici. Našli so jo pri Tebah v Egiptu in ie stara nad 5000 let.
Najbolj obsežna knjiga sveta je kitajski besednjak „Tu-šu-lši-lšeng“, ki ima 5.020 zvezkov vsak po 170 strani. Tiskali so jo na cesarjevo povelje v začetku 17. stoletja.
Najbolj razširjena knjiga na svetu je sveto pismo, ki je v blizu 500 milijonih izvodov šlo med narode in bilo prevedeno v 630 jezikov in narečij.
Najtežja knjiga je „Zgodovina Itake“, ki jo je na začetku našega stoletja izdal neki habsburški nadvojvoda pod naslovom „Parga“, tehta 48 kg.
Najdražja knjiga sveta je Gutenbergovo sveto pismo, ki obsega 42 vrst. Zanjo je dr. Vollbenr pred nekaj leti plačal 1,300.000 mark.
Največjo naklado med knjigami ima kitajski almanah, ki izhaja letno v 6 milijonih izvodov.
Najstarejši roman na svetu je neko pien-talsko delo iz leta 1001 pr. Kr. Knjižničar nekega muzeja v Londonu ga prevaja, roman, ki bo imel 12 debelih zvezkov.
Najstarejši knjigožer naj bi bil neki Tinius, ki je okrog leta 1800 pri Weissen-felsu (Saale) umoril in oropal 10 ljudi samo zato, da bi z ugrabljenim denarjem kupil knjige.
Glasbene note je prvič tiskal Konradi Fyner leta 1473 v Esslingenu ob Nekarju, Prvo partituro na pisalnem stroju za note so tiskali leta 1931.
Največjo knjižnico na svetu ima Britski muzej v Londonu, ima nad 4 milijone knjig. Sledi vatikanska knjižnica, ki je obenem najstarejša na svetu. \Veimarska knjižnica, ki jo je več desetletij upravljal Goethe obsega nekaj nad 400.000 knjig.
Najvišjo stavbo za knjižnico ima doslej mesto Rochester v državi Ne\v York. Zgradila jo je ondotna univerza.
*
— S čim se ta trenutek bavite, so nekoč vprašali slavnega francoskega romanopisca Dumasa.
— Ta trenutek? je odgovoril Dumas. Pa, ali ne vidite, da mi prav ta čas rasle brada...
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 oar: oajmani&a orlstoiblna za te oglase le dlo 6.—. Dražbe orekllcl doDlsovania Id fenltovaolski oglasi dlo I.— oo besedi. NaimaniSi znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede *e računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno obiavo znata din 2.—. Znesek za male oglase se olačuie takol orl naročilo oziroma ca le vooslatl v oismu skuoal r naročilom ali oa oo ooktni noložnlcl na Čekovni račun (L 11.409 Za vse oismene odgovore glede mallb oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din •
Razno
SLADKORNO BOLNI!
Dobavitelj splošne bolnice pekarna Rakuša, Koroška c. 24, priporoča zdravniško priporo čen in v kemičnem istitutu ■v ,	.	.	. ..	Ljubljana analiziran kruh in
, Kmalu so prišli iz vasi tudi ostali člani moko 2a diabetiCarie. 4181—1
posadke. Njihov gostitelj jiim je dal	------
spremstvo, to je pa bik) zelo razočarano, ko je spoznalo, da ne bo dobilo nobenega jajca od tako velike ptice. Poglavar se je že veselil, da bo v posesti jajca, iz katerega se lahko izleže ptica, kakršno nima noben indijanski poglavar daleč naokrog. Letalcem se nikakor ni posrečilo, prepričati preproste Indijance, da to letalo ni ptica, še manj pa da leže jajca...
RADA BI SE V LETALU SONČILA
Osemnajstletna letalka Bernardina King se je dvignila z letalom v zrak. Ko je bila že precej od tal, se j« jela slačiti, da bi se med poletom v zraku sončila. Medtem je zatajil motor, pilotka je naglo poiskala prostor, kjer bi se lahko spustila. Z eno roko je držada krmilo, z drugo se je hotela obleči, kar ji pa ni uspelo. Pri pristajanju si je zlomila prst. Ameriški reporterji so poročali o nagi letalki, ki je morala prisilno pristati, ljudi pa niso posebno navdušili, ker Evina hči, ki se je hotela tako ločeno sončiti, ni bila posebno privlačna za oči...
x AH imajo Angležinje suhe noge?
O tem so se prepirali v angleškem parlamentu, ko je nekoliko poslancev vprašalo trgovinskega ministra, čemu uvažajo Angležinje toliko dolgih svilenih kril iz tujine. Poslanec Thorne je celo dejal, da žele Angležinje z nepo-za to ničesar.
trebnim uvozom skrivati svoje mršave noge. Trgovinski minister Stanley je odgovoril, da nog angleških dam sicer ne pozna tako dobro kakor Thorne, vendar trdi, da bi jih domača krila prav tako lahko zakrila kakor uvožena. Ta izjava je sprožila vihar protestov. Predsedništvo ženske lige za zdravje in lepoto je izjavilo, da Angležinje nimajo kaj skrivati, ne obraz, ne noge, ne svojo postavo.
X Bikoborbe na Španskem je znova uvedel general Franco. Na prvih „predstavah“ so bili navzoči tudi predstavniki vlade in oblastev..«
*
Pesniku Maksu Halbeju je predla zek) trda. Njegove drame so žele kaj malo priznanja. Dober prijatelj mu je svetoval:
— Nikar ne kloni, Maks. Ti moraš verjeti v svojo Muzo. Vera prevrača gore.
— Da, da, je zmajal z glavo Halbe. Prevrača že lahko gore, toda ne prejme
POSKUSITE TUDI VI
v vitaminih in okusu nedoseg ljiv sladki kmetski kruh pekarne Rakuša, Koroška c. 24.
4180—1
NAJBOLJŠI JERUZALEMEC pohorčan in druga odlična domača vina. Cez ulico znatno znižane cene kakor vedno pri Senici. Kneza Koclja ulica (Tattenbachova).	5183—1
Vsaki petek in soboto sveže MORSKE RIBE na razne načine pripravljene. Izborno dalmatinsko viško vi no. »Otok Vise, Sodna ul. 16.
5238—1
Odlične, suhe
BUKOVE CEPANICE
dostavim na dom. Cena klaf-tra din 350.—. Naročiti v gostilni Steinberger (Voller), Ko šaki.	5242—1
Prodam
ROČNI PLATO VOZ
nosilnost 300 kg. novi, ter nekaj trdega pohištva se odda. Koroška 85	5234-^4
»ŠLAGVVERKe
din 300 harmoniko, štlrivrst-no triglasno, proda. Seme, fri zer, Rače.	5235—4
RABLJENO KOLO
prodani. Mohor, Gospojna 9.
5236-4
Sobo odda
Lepa
OPREMLJENA SOBA se odda pri parku. Vrazova 2-1. desno.	5233—7
Sluibo dobi
Dva mlajša
PLESKARSKA POMOČNIKA
sprejmem takoj. Ltik Štefan, slikar in pleskar. Murska Sobota, Grajska 7.	5237—9
MARLJIVO, CISTO DEKLE
ki samostojno in dobro kuha, lepo pospravlja sobe in lika, se išče k trem osebam. Mai-strova JI. Tezno. 5241—9
Čitajte„Večernik“ <■11 ■!■■■■■■'
Zgublieno
Iz Pobrežja do Jelovškove ul. sem izgubil ŽELEZNIŠKO LEGITIMACIJO
na ime Bartagolj. Najditelj naj jo odda v trgovini Kobal. Pobrežje, proti nagradi.
5240—11
fasitci!
I
Oglejte si najboljše motorne brizgalke na Ljubljanskem velesejmu paviljon ,,G"
Livarna Ogrin, Ljubljana
Jernejeva ul. 47
Najboljše
kosouno
apno
Hpnenice Rnt. Blrolla. Kresnice pisarna: Rnt. Birolla. Ljubljana, □ almatinoua ulica 10
Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. dM predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se as rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu štev. 25-67. In uprave šjev. 28-6Z. — PfiStul čekuvui račun štev. 11. 409»