V Ljubljani, ponedeljek A. septembra 1939 III. izdaja, Poitnlna plačana v gotovini 5tev. 201 Cena Din 1'- Anglija je začela i Motamo |gggg Italija odklonila vojaško pomoč Nemčiji? - Egipt v vojnem stanju z Nemčijo - Vpoklic rezervistov v Sovjetski Rusiji Angleški parnik „Athenia" s 1800 ljudmi torpediran in potopljen pri Hebridih Nemška obala zaprta z minami Posvet angleških in francoskih generalov London, 4. sept. m. Na vprašanje časnikarjev, če se je z napovedjo vojnega stanja začela tudi zapora Nemčije, je nek zastopnik tiskovnega oddelka v angleškem mornariškem ministrstvu izjavil, da se je zapora Nemčije z morja začela istočasno z vojno napovedjo. Melbourne, 4. sept. A A. Ha vas: Lord Goury, generalni guverner Avstralije je podpisal snoči ob 21.55 vojno objava Nemčiji. Tudi vlada Nove Zelandije je storila enako. London, 4. sept. o. Angleške radijske postaje objavljajo naslednjo vest: Davi ob dveh trideset je angleški potniški parnik »Athenia« začel klicati na pomoč in je sporočil, da je bil torpediran. Parnik je plul iz Liverpoola v Montreal in Hewyork. Na parniku je bilo 1400 potnikov, povečini ameriških in kanadskih državljanov, ki beže iz Evrope zaradi vojne. S po-sadko vred je bilo na velikem parniku 1800 ljudi, tovora pa je »Athenia« vozila 1000 ton. Ob torpediranju je bila ladja 200 milj od Hebridskih otokov ob zahodni angleški obali. -Parniki, ki so pluli v bližini, so odhiteli torpedirani ladji takoj na pomoč. Ko so ob 4.15 zjutraj prišli na mesto napada, ni bilo o parniku nobenega sledu. P©M! se je, ne da bi se mogla rešiti živa duša. 1 Angleški parnik s 1800 nedolžnimi ljudmi je prva velika žrtev v evropski vojni. London, 4. septembra. Danes dopoldne so se v Londonu sestali generalissimus francoske vojske general Weygand, poveljnik angleških čezmorskih čet general Iron-side in poveljnik angleške domače vojske general Kirke, na posvet o skupnih vojnih operacijah proti Nemčiji. * \ Eerlin, 4. sept. Zastopnik nemške vlade je izjavil tujim časnikarjem, da se je italijanska ponudba za pomoč omejila samo na politično polje ter je Italija odklonila, da bi dajala podrobnejša obvestila o možnosti, da z vojsko priskoči Nemčiji na pomoč. Mussolinijev predlog, da se skliče mednarodna konferenca; bi predstavljal vrnitev k prvotnim nartom angl. predsednika, da se skličejo zastopniki štirih velesil, samo da bi se krog držav razširil iz na Sovjetsko Rusijo. Kairo, 4. septembra, o. Egiptski ministrski predsednik je izjavil, da je Egipt pretrgal vse diplomatske zveze z Nemčijo, ker ga vežejo pogodbe z Veliko Britanijo. S tem je Egipt dejansko stopil v vojno stanje z Nemčijo London, 4. sept. m. Havas poroča: Davi ob 2.25 so v Londonu sirene dale znamenje za pripravljenost. Moskva, 3. septembra. AA. Reuter: Včo-naj sc je začel vpoklic rezervistov civilne službe rdeče armado. Zato so bili določena posebna mesta. Ni znnno, kako veliko je število onih, ki so dobili povelje naj se javijo. Smatrajo, da se je začelo vpisovanje po vseh večjih centrih Sovjetske Rusije. Nekaj izrednih ukrepov v Italiji in Albaniji Rim, 4. sept. o. Pretelo noč so po vsej Italiji začele veljati izredne odredbe, ki prepovedujejo sleherni promet z motorji, avtomobili in avtobusi zasebnih lastnikov. Promet je dovoljen samo zelo omejenemu številu vo-J1** Y kolikor je to potrebno zaradi javnih koristi. Rim je danes kakor izumrl, vse ceste so tihe, vozijo samo redki avtobusi, tramvaji in urad- „!! *».?'.Te iz,e5nne odredbe so po vsej 'Italiji sprejeli s popolnim mirom in disciplino. Vse ljudstvo je šlo danes kakor po navadi na delo. ■. -*ep*' °' *ra,ievi namest- nik v Albaniji je snoči podpisal ukaz o tem, da je vsem domačim in tujim trgovskim ladjam prepovedan dostop v pristanišči Valono in Drač. Prepoved je biia izdana zaradi vojaških priprav v teh pristaniščih. Drugi ukaz prepoveduje zasebnikom sleherno uporabo železa in jekla za domače potrebe. S tretjim ukazom je vzet iz prometa ves srebrni kovani denar. Smrtne kazni v Nemčiji Berlin, 4. septembra. AA. DNB: Uveljav-Ijoni sta uredbi o kazenskem postopku za časa vojne ter uredba o vojaškem kazenskem postopku. Za špijonažo in četniško vojskovanje je predpisana smrtna kazen. Smrtna kazen je zapretena vsakemu, ki hi kot vojak »li civilist poskušal vojsko ali ljudstvo odvrniti od tega, da brani državo, ali ki se snmo kakorkoli izogiba izvrševati vojaško dolžnost. Poostrene so določbe vojnega kazenskega zakona o vojaških beguncih. Berlin, 4. sept. o. Kancler Hitler je snoči med ve-lik'mi ovacijami prebivalstva, zvest svoji besedi, odpotoval k vojakom na vzhodno ironto. Varšava, 4. sept. AA. Pat. Poročilo št. 3 glavnega štaba vrhovne komande z dne 3. septembra Se glasi: Napadi nemškega letalstva na poljsko ozemlje se nadaljujejo. Ti napadi povzročajo veliko škodo. V nedeljo so nemška letala bombardirala Varšavo, Lublin, Radomsko, Torun, Poznanj, Krakov, Plok in številna druga mesta. Naše letalstvo je napadlo dopoldne koncentrirane edinice motoriziranih nemških oddelkov v čenstohovski pokrajini. Naše letalstvo je z uspehom bombardiralo dve sovražni motorizirani koloni. Velika škoda in izguba je bila zadana sovražniku v njegovih položajih. Izgube sovražnega letalstva so naslednje: V soboto so naša lovska letala v borbi pri Torunu sestrelila 9 sovražnih letal, skupno je bilo včeraj sestreljenih 27 nemških letak v prvih dveh dneh vojne pa 64 nemških letal. Naše izgube minulega dneva znašajo 11 letal. Sovražnik vodi zelo močno ofenzivo v Šleziji in Zahodni krajini. Sovražnik je spravil v gibanje velike sile. Močnim oddelkom sovražne motorizirane vojske se je posrečilo napredovati v smeri proti Čenstohovi ter nas je sovražnik prisilil zapustiti to mesto. Zaradi velike premoči sovražnika, ki ga podpirajo motorizirane edinice, topništvo in težko letalstvo, so bile naše čete prisiljene umakniti se iz Šlezije Dalje napada sovražnik ob reki Olsi severnovzhodno od Gradziadža. Sovražna pehota, ki jo podpirajo tanki, močno na- Berlm, 4. sept. o. Pozno rx>noči je nemška vlada izdala naslednje uradno sporočilo, ki je bilo po radiu sporočeno prebivalstvu: Vojno stanje z Anglijo in Francijo še ne pomeni prave vojne. Nemčija ne bo začela nobene ofenzive proti tema državama, marveč bo samo odgovarjala na napade. Nemčija od Anglije in Iranci je nič ne zahteva, marveč bo branila samo svoje meje. Zato ne bo izvajala nobenih sovražnosti, pač pa ho z tso silo odgovorila na sleherni napad. _ Ilkratu je bila izdana odredba, s katero so civilnemu prebivalstvu odvzeti vsi radijski sprejemniki, s katerimi je mogoče |>oslušati tuje postaje. Kdor bi naskrivaj imel tak aparat, bo kaznovan s smrtjo. »Vdlkischcr Bcobachter« razlaga to uredbo in pravi, da je z njo zagotovljena Nemčiji zmaga. Ponoči je bilo razglašeno, da je nemška mornarica pred vsa pristanišča in na drugih važnejših točkah položila mine ter z njimi zaprla dostop do nemške obale. Ta korak priča, da pričakujejo Nemci v kratkem napada od angleškega vojnega brodovja, kateremu se je pridružila tudi poljska mornarica, ki je že pred začetkom sovražnosti odplula ii Baltiškega morja. pada. Ob vzhodnopruski meji se borbe nadaljujejo v obmejnih krajih. V okolici Gdinje in Gdanska smo po protinapadu ponovno zasedli Orlovo in Kak. Garnizija na VVesterplatti se še vedno drži. Obmejni promet med Italijo in Francijo obnovljen Rim, 4. sept. o. Rimsko prebivalstvo je bilo o vojni med Anglijo, Francijo in Nemčijo obveščeno po radiu opoldne. Življenje je potekalo normalno. vlada je samo določila, da so odslej vse plesne prireditve odpovedane. Ni izdala nikakih vojaških ali izrednih ukrepov. • u(?bm"in* hr9me* t»ed Francijo in Italijo, ki jo bil zadnji dni ponekod docela ustavljen, se je včeraj skoraj v celoti obnovil. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so se na italijansko obmejno postajo Ventimiglio včeraj vrnili francoski carinski uradniki in spet prevzeli službo. Uradniki so bili pred nekaj dnevi odpoklicani. To razlagajo kot izboljšanje razmerja med Italijo in Francijo in kot znamenje, da med njima ne bo prišlo do sovražnosti. Nemci o napadih Berlin, 4. sept m. Nemški poročevalski urad pravi: Varšavska radijska postaja jo opozorila včeraj opoldne civilno prebivalstvo, naj se pazi pred bomboni in čokolado, kateri so napolnjenis strupom in ki jih mečejo nemška letala. Dalje jo varšavska radijska postaja objavila, da so Nemci metali majhno balone, polne iperita, ter končno, da se je mnogo otrok z bomboni znstrupilo. DNB je pooblaščen izjaviti, da so vse te objave varšavske radijske postaje vse lažnivo. 1 oljska brzojavna agencija trdi, da so nemška letala bombardirala večkrat civiliste in posebno kmete pri delu na polju, in da so streljali tudi na zdravnike, ki so hiteli na pomoč ranjencem, smatramo za odveč, da bi zanikali vse te izmišljotine. Toda postavlja se vprašanje, če te izmišljotine o »zverinstvihc morda nimajo tega eelja, da bi pripravile Hitlerja do tega, da umakne svoj ukaz, naj sc napadajo samo vojaški objekti. Hitlerjeve s strupenimi plini ukaze vojaki slepo poslušajo. Gre za nesramno igro z ognjem. Berlin, 4. sept. o. Zastopnik nemške vlade je včeraj časnikarjem izjavii, da je misel na umik nemških čet iz Poljske, potem ko se je že začela prelivali kri nemškega vojaštva na meji, blazna in drzna. Takšni so tudi prddlogi, da hi se pričela pogajanja, predlogi, ki jih je stavila Anglija. V prvi vrsti je treba dati odgovor Angliji za njeno obkoljevalno politiko. Nemčija do sedaj So ni napovedala vojne Poljski. To so stvari, ki so se v moderni zgodovini postopno spreminjale. Mi moramo sedaj čakati na razvoj dogodkov, preden bomo lahko povedali, če se bomo morali boriti na dveh frontah. Najprej moramo videti, kako bo Anglija tolmačila vojno stanje. Če bi v resnici prišlo do vojne na dveh bojiščih, tedaj bo Nemčija napela vse svoje sile, da prisili Poljsko na hitro udajo. Tako bo lahko Nemčija poslala svoje vojaštvo na zapadno mejo. Poljaki so se umaknili iz Čenstohove Stran 2 _^fXrVENSKI DOM<, 'dne '4. septembra 1989. (Štev. 20f. Podrobna poročila o novem stanju v Evropi 1 Avstralija v vojni z Nemčijo Canbera, 3. -septembra. Danes ob 11 po avstralskem krajevnem fanu je avstralska vlada sporočila, da je uvedeno vojno stanje po vsej državi. S tem je Avstralija kot dominijon angleške svetovne države stopila v vojno ■ Nemčijo. Melbourne, 3. septembra. Predsednik vlade Menzies je imel zvečer Kovor v radiu, v katerem je dejal, da sta Anglija in Francija storili vse, da bi se izognili vojni vihri. Toda kljub temu je bila velika družina angleških narodov potegnjena v spopad, ki ga jo treba dobiti za vsako ceno. Ni dvoma, da bosta Anglija in Francija v tem boju zmagali, saj stoje za angleško vlado vsa ljudstva njenega imperija. Japonsko stališče Tokio, 8. sept. Japonska vlada Je Imela dane« nujno sejo, na kateri so ge posvetovali o novem položaju, ki je nastal po napovedi vojne * strani Anglije In Francije Nemttji. Sklenili so, da bo Japonska v tej vojni ostala strogo nevtralna, ker Je vojna evropska zadeva, čeprav ne bo svojega stališča izrazila s kako posebno izjavo. Izdan je Nemška in poljska vojna poročila: bil nalog vsem japonskim ladjam ▼ evropskih vodah, naj ne odhajajo iz svojih pristanišč, če so pa na morju, naj takoj odplovejo v nevtralne luke. Ves pomorski promet i nemškimi pristanišči jo danes ustavljen. Riin, 3. sept. b. Japonski veleposlanik v Rimu Širatori je dobil ukaz, da se vrne na Japonsko. Širatori je bil pristaš vojaftke zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Sklenitev te zveze je pa zaradi sklenitve sovjetsko-nemškega nenapadalnega pakta prišla v vprašanje. Zaradi tega je njegov položaj v Rimu postal kočljiv. Širatori je zaradi tega zahteval sam svojo razrešitev zaradi starosti in bolezni. Z druge strani se pa trdi, da je njegov odhod v zvezi z dogodki v Evropi in da mu je treba japonski vladi podati osebno poročilo o stanju v Evropi. Italija Rim, 3. sept. Italijanska vlada In Italijanska javnost mirno gledata na današnje dogodke v Evropi. Italijansko stališče v sedanjem položaju je znano. Italijanski narod zaupa svoji vladi in ve, da bo izdajala samo ukrepe, ki bodo koristili Italiji in njenemu ljudstvu. , ^ w Letalski bo|l nad Variavo Berlin, 3. septembra. o. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Nemška vojska nezadržno pro-diira na poljsko ozemlje in dosega nagi« zmage. Nemške čete so na dveh krajih s pontoni prekoračile Vislo ter pognale v zrak dva mostova. Vojska, ki prodira iz Slezije, j« dosegla zvezo • četami, ki napredujejo iz Vzhodne Prusije, ter presekala Koridor. Poljske čete v odrezanem delu Koridorja so poskusile predreti nemške črte, a so bile zavrnjene. Pri letalskih bojih na Poljskem sodelujeta dve diviziji nemškega letalstva, ki popolnoma obvladujeta poljsko nebo. Nemška vojska je sestrelila dozdaj 120 poljskih aparatov, nemško letalstvo pa je izgubilo 21 letal. Nemška letala so uničila poljske orožarne v Skorkutskem. Danes je bila zasedena Čenstohova, kjer je nemAka voi&lca uničila vse vojaške naprave. Varšava, 3. sept o. Poljsko vojno poveljstvo Sporoča: Danes so nemška letala dvakrat bombardirala Varšavo. Eden izmed bombnikov je letel okoli sto metrov visoko čez mesto ter vrgel dve bombi na J PiTTfavffi-Lehnovn ]e močan oddelek’ poljske konjenice napadel nenadoma nemčke čete. Po srditi bitki so poljski konjeniki napodili Nemce T beg in osvojili na tem delu spet vse zasedeno ozemlje Jer prestopili tudi nemško mejo In pet kilometrov daleč prodrli na nemško ozemlje. Pri jutranjem zračnem napadu na Varšavo so porušili in zažgali predmestje Konstantin. Vsega je bilo dozdaj bombardiranih 20 poljskih večjih mest. Pri tem jo izgubilo življenje nad 1500 civilnih oseb, zlasti žensk ln otrok. Lublin, 3. sept. A A. Pat: Nezavarovano mesto Lublin so nemška letala danes spet večkrat bombardirala. Vrgla so piecej bomb na razne mestne okraje. Ubitih je bilo 41 ljudi, 62 pa ranjenih. Med njimi je tudi pet otrok. Kjelce, 3. sept. AA. Pat: Po poročilih protiletalske ohrambo o nemškem bombardiranju včeraj v vojvodstvu Kjelce, ki meji na krakovsko vojvodstvo, so Nemci izvedli štovilne napade na civilno prebivalstvo v mestih, vaseh in kmetijah. Nemška letala so rabila bombe s strupenimi plini. V mestih Mislonice, Volbrom in Robčiče je veliko število ljudi ranjenih, posebno mnogo otrok. Točno število ranjencev in mrtvih Se ni ugotovljeno. Sovražna letala so metala na ta mesta balončke napolnjene s strupenimi plini. Nemška letala so danes zjutraj ob 6.15 ii-vedla nov napad na Varšavo. Ob 8 je sledil drugi napad. Poljska letala so napad odbila t pomočjo protiletalskih topov. Davi ob prvem letalskem napadu na Varšavo, je poljski pilot podpolkovnik Polusinski hrabro ntumdel 12 lahkih nemških bombnikov. Ob 8 je Polusinski nenadno naletel na nemške bombnike. Leteč nad njimi je sestrelil en nemški bombnik, ostali pa so takoj začeli streljati nanj s strojnicami. Njegovo letalo je bilo zadeto. Čeprav je bil Polusinski ranjen, se mu je vendar posrečilo z višine 3000 m spustiti se nazaj na svoje letališke. Berlin, 8. sept. Nemd poročajo, da so nemške čete zavzelo slovito božjepotno mesto Čonstohovo. Vojna vlada v Angliji Iiondon, 8. sept. TO. Izšlo Je uradno poročilo, da je Chamberlain sestavil svojo vojno vlado, ki sestoji iz 8 ministrov. Is prejšnje vlade ostanejo na svojih mestih: Chamberlain, lord Hali!ax, lord Chattlield, Hore Belisha, sir Kingslcv Wood. Na novo vstopijo v vlado Winston Churchill kot minister za vojno mornarico, sir Samuel Iloare kot notranji minister in kot državni minister bre* listnice lord IIankey. V zvezi • preosnovo angleške vlad* je bivši Kimanji minister Eden imenovan za ministra dorai-nionov, lord Stanhope je imenovan za lorda predsednika, sir Inekup xa lorda kanclerja, John Anderson pa za ministra notranje varnosti. London, 3. sept. TG. Popoldne je bila seja •podnje zbornice, na kateri Je Chamberlain sporočil, da se Anglija nahaja v vojnem stanju i Nemčijo. Dodal je, da se je vse delo, ki mu je posvetil svoje življenje, sedaj zrušilo zaradi enega samega človeka. Besedo Je povzel tudi novi minister za vojno mornarico Winston Churchill, ki je Imel velik govor, v katerem je dejal, da je sedaj za angleški imperij prišla ura. do se postavi v bran V T1 ( t ■ »m j;aj brjje Htrupeni veter vojne jtaa cvropo, v naših srcih je mir. Naša vest je mirna. Pričakovati moramo mnoga razočaranja. Toda vedimo, da sta Anglija in Francija za breme, ki sta ga prevzeli, pripravljeni, in da sta tudi zmožni, da ga nosita. Naš angleški narod je pripravljen, da izpolni tradicije, ki so nam jih zapustili prejšnji rodovi. Ne borimo se sa Odansk. niti za Poljsko, r'"> ' \ »JJ i1, * To je vojna, v kateri hočemo vzpostaviti spoštovanje do človeškega dostojanstva. Vojna za svobodo, v kateri bomo morali žrtvovati mnogo ed svojih svoboščin. Žrtve bodo zato, da bo po s*iagl svoboda tem večja. Zastopnik Labour stranke je dejal, da pričakuje, da bo nemški narod sam odstranil režim, ki je Evropo strmoglavil r vojno. Poljaki se v Gdansku se vedno drže ▼arSava, 3. septembra, o. Oddelek vojske ▼ utrdbah na Weslerplatte Sredi pristanišča v Gdansku, se še vedno junaško drži na svojem mestu navzlic silnim, premožnim napadom nemške vojske, letalstva in brodovja. Westerplatte Je neprestano pod ognjem topov s celine in z nemške križarke »Schelswig Holstein«, ki je že pred tednom dni priplula v gdansko pristanišče. Postojanka na Westerplatte je izrednega vojaškega pomena, ker nadzoruje dostop v luko. Jedro Gdanska Je od tega mesta oddaljeno za 4 kilometre. Na Wester- platte Je bilo do sedaj poljsko pristanišče in mn-nicijsko skladišče. Poljska ga je dobila v vojni z boljievikl leta 1920. in je imela pravico tam imeti spravljeno •rož}« in strelivo. Ni s« pa te pravice posluževala vse do leta 1933., ko je prišel na oblast narodni socializem. Ko se je razmerje med Poljsko ln Nemčijo zaostrilo, je Poljska to postojanko utrdila in posadko ojačila tako, da ji nemška vojna sila ni mogla v treh dneh do živega, kljub številnim napadom. ,it , London in Pariz v prvih urah vojne London, 3. septembra. Takoj, ko j* bila londonskemu prebivalstvu sporočena vest o vojnem stanju z Nemčijo, je prišel tudi že prvi alarm o letalskem napadu: Takoj, ko eo siren* zatulile, se je odzvalo vse prebivalstvo Londona, da se zavaruj* pred približajočim se sovražnim napadom. Vse ulice mesta so se takoj izpraznile. Reuterjev poročevalski urad, ki je v polnem delu, je zahteval zaščito v posebnem zaklonišču. Nekoliko pozneje pa so bili izdani signali, da je nevarnost zračnega napada minula. Pozneje se je ugotovilo, da je vest o sovražnem zračnem napadu došla zaradi tega, ker so opazili eno letalo, ki se je približevalo mestu z juga, a niso mogli takoj ugotoviti njegove identitete. Kmalu zatem *o ga pa prepoznali kot prijateljsko letalo, lait ministrskega predsednika. London, 3, septembra, b. Ko je Velika Britanija napovedala Nemčiji vojno, sta angleški kralj in kraljica bila v svojem zasebnem stanovanju v buckinghamski palači, kjer sta mirno preživela dopoldne. Ob 11.15 sta poslušala po radiu govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, London, 3. sept. m. Angleško notranje ministrstvo je izdalo naredbo, da so za tri mesece prepovedane vse komunistične manifestacije. Pari*, 3. sept. Danes popoldne je francosko zunanje ministrstvo službeno sporočilo vsem tujim diplomatskim zastopstvom v Franciji, da je francoska vlada sklenila, da se začne od 3. septembra 1939 od 17 dalje izvrševati obveznost Velike Britanije in Francije do Poljske, ker je Nemčija odklonilno, oz. sploh ni odgovorila na demaršo S tem je vojna med Francijo in Nemčijo uradno razglašena. Pariz, 3. sept Francoski poslanik v Berlinu je ob 12.30 prosil pri nemški vladi za potni list in potem z vsem osebjem poslaništva odpotoval iz Nemčije. Tudi nemški odpravnik poslov v Parizu je odpotoval iz Pariza. Novica o vojni napovedi nt francoskega prebivalstva nič presenetila. Od davi je prebivalstvo pričakovalo to novico. Zunanje lice Pariza se ni zaradi tega dogodka nič spremenilo. Edino manj prometa je po ulicah,_________________________________________________________________ Vojna tudi s Slovaško Bratislava, 3. sept. h. V soboto zvečer se je razširila vest, da bosta britanski in francoski poslanik zapustila Bratislavo. V uradnih krogih smatrajo odhod francoskega in angleškega poslanika kot začetek sovražnosti med antanto in Slovaško. Angleži ujeli nemški parnik »Bremen« London, 8. sept. h. Nemški feioceanskl parnik »Bremen«, ki se je vračal is Amerike, je zaustavil angleški rušilec in ga prisilil, da je zaplul v neko angleško luko. Vojni ukrepi v Romuniji Bukarešta, 3. sept. m. Uvedena je stroga cenzura časopisja in izdani so ukrepi proti širjenju alarmantnih vesti. Romunska vlada je izdala naredijo proti špekulantom z življenjskimi potrebščinami. Prve vesti, ki so prispele v Bukarešto o vojnem stanju med Anglijo, Francijo in Nemčijo, so napravile v vseh krogih globok vtis. Romunija je čvrsto odločena, da ostane nevtralna. Novi sovjetski poslanik pri Hitlerju Berlin, 3. sept b. Včeraj je prišel v Berlin novi sovjetski veleposlanik Aleksander Skvarča s sovjetskim generalom Maksimom Gorkajcvom in nekaterimi vodilnimi člani sovjetskega generalnega štaba. Novi sovjetski veleposlanik Skvarča je bil sprejet od kanclerja Hitlerja, kateremu je predal svoje akreditive. Manifestacije v Varšavi Varšava, 3. septembra. Vest, da sta Anglija in Franclja kot zaveznic! Poljske začeli vojno z Nemčijo, je izzvala veliko navdušenje v poljski prestolnici in se je bliskovito razširila po vsej državi. Navzlic nevarnosti letalskih napadov so tisoči In tisoči ljudstva pri-drli pred angleško in francosko poslaništvo ter izražali tam svojo hvaležnost. Francoski poslanik je imel na množice kratek nagovor, v katerem jo poudarjal pomen vojne, ki se je danes začela. Varšava, 3. sept. A A. Pat: Zunanji minister Beck se je obrnil na množice ljudstva, ki so so zbrale pred angleškim veleposlaništvom, in dejal: Bilo mi je do tega, da se pridružim predstavniku Nj. Vel. kralja Jurija VI., njegovi ekscelenci veleposlaniku Cunnardu v tem zgodovinskem trenutku, ko dva plemenita naroda angleški in poljski dajeta roko drug drugemu, da bi ramo ob rami branila svobodo. Velika Britanija se no bo razočarala nad Poljsko, Poljska pa ne bo razočarala Velike Britanije. Če kdo doživi razočaranje, to gotovo ne bomo mi. Ukrajinci složni s Poljaki Varšava, 3. septembra. AA. Pat: Na zgodovinski seji skupščine, ki je bila sklicana na izredno zasedanje, je predsednik vlade Sklad«ovski dal izjavo, ki jo je skupščina poslušala stoje in sprejela z velikim odobravanjem. Skladkovski je med drugen dejal: »Mi smo glede usode naroda in države mirni in bomo dobili vojno, ki nam je bila vsiljena.« Podpredsednik skupščine, Ukrajinec Mudri, v imenu svojega prebivalstva kakor tudi poslanec Zei* benmann v imenu Judov, sta dala izjavo lojalnosti do poljske države ter izrazila pripravljenost na vse žrtve za obrambo Poljske. Svojo Izjavo je Skladkovski podal tudi v senatu, ki se je sestal po zasedanju skupščine. Skupščina in senat sta sprejela spremembo volilnega zakona, ki ukinja člen o inkomoatibilnosti poslanskega mandata za aktivno službo v vojski. S to spremembo bo omogočeno poslancem in senatorjem stopiti v voj* ne vrste, ne da bi izgubili pri tem svoj mandat. Skup* ščina in senat sta sklenila, d« se ustanove ožji par« lamentarni odbori, ki bodo imeli oblast obeh domov, Dr, Senčar ni zakrivil odprava konkurza Ilirske Zaslišan je bil tudi mariborski odvetnik" gospod dr. Miler Fero, ki je bil v konkurzu Ilirske leta 1935 konkurzni upravitelj ter pojasnil, da je on stavil predlog za odpravo konkurza po izvršenih obširnih informacijah o vrednosti premoženja Ilirske, ko je prišel do prepričanja, da n j premoženja za kritje stroškov konkurza. Med drugim je navajal, da mu je Flaschberger sam odsvetoval plačilo zapadlih zavarovalnih premij banki »Slavijl« od približno 38.000 din, češ da so premije previsoke in hiše zanič. Glede vrednosti stavb, katerih vrednost je Flaschberger v konkurzu napovedal za približno 1,300.000 din, je izjavil, da je bila ta cena previsoka. Včerajšnje popoldne so se prebrali vsi obširni spisi, Najprej je zastopal g. državni tožilec stališče, ki ga je že poudarjal v obtožnici. Zastopnik kon-kurzne mase Ilirske rudarske družbe dr. Jančič se je pridružil kazenskemu postopanju za škodo, kakor jo navaja obtožnica, dr. Stefanovič Emil kot zastopnik Flaschbergerja pa se je tudi pridružil kaz. postopanju z zneskom 321.000 din, za katerega bi naj bil oškodovan Flaschberger. Nato so sledili obrambni govori in je prvi govoril dr. Lovrec, odvetnik iz Slovenjgradea, kot branilec obd. Veržuna in predlagal njegova oprostitev ie iz razloga, ki ga je drž. tožilec sam navedel. Sledil je nato temperamentni obrambni govor dr. Štora kot branilca obdolženega dr. Senčarja. Dr. Stor je pobijal obtožnico in končno predlagal, naj se izreče za vse obtožonce oprostilna razsodba. Izvajanjem branilca dr. Štora se je v enako temperamentnem govoru pridružil branilec dr. Juhart ki je branil obdolženca Sedeja in Kralja. Po končanih zaključnih govorih jo bila ob 24 razprava končana in je izjavil senatni predsednik, da bo sodba razglašena drugi dan, to je y soboto ob pol 12 dopoldne. Oprostilno sodbo Milijonska stvar pred celjskim sodiščem 1 Celje, 2. septembra. Danes dopoldne je biln razglašena v tem procesu, ki je vzbujal precejšnje zanimanje publike in o katerem smo že poročali v naših prejšnjih številkah, oprostilna sodba glede vseh kaznjlvih dejanj. Iz dokaznega postopanja navajamo, preden preidemo k pniobčitvi sodbe, nekaj vnžovod, da je banka sama stavila skupini dr. Senčar, Sedej, Veržun ponudbo, kakor jo je prej stavila Flaschbergerju in da je dobila v smislu sklenjenega dogovora eelo več, kakor bi bila dobila od Flaschbergerja. Tudi sta poudarjala, da banka ni prav nič oškodovana, ker veljajo za njih vložne knjižice kot 100 odst. kritje. je sodišče razglasilo danes ob 12. uri in uteme« ljilo, da ni prav nobene dejanske in pravne podlago za obtožnico. Sodišča se je prepričalo, da so obdolženci postopali pri cenitvi popolnoma pravilno in da je tudi smatrati cenitev kot objektivno pravilno. Posebno je še sodišče ugotovilo«, da izjava, katero je podal obdolženi Kralj v pisarni dr. Pihlerja, nima nobene vrednosti, ker jo bila ta izjava izsiljena na ta način, da se jo Kralju obljubilo, da se proti njemu milijonska tožba ne bo vložila. Sodišče se je nato sklicevalo na številne izpovedbe, popolnoma verodostojnih prič, kakor starešine dr. Rajhmana, dr. Milerja, izvedencev Pleinerja in izvedeno pričo Časa, ki so vsi potrdili, da je bila cenitev popolnoma v redu in da je odgovarjala tedanjim prilikam in tedanjemu času. Z oprostilno razsodbo je dobil dr. Senčar, kakor tudi ostali obtoženci končno zadoščenje za skoraj triletno gonjo. Mariborski drobiž Dva požara v enem dnevu. Včeraj so bili mariborski gasilci kar dvakrat alarmirani ter so morali nastopiti s svojimi orodji. Prvič je bil alarm okrog 13. Ogromen steber črnega dima se je dvignil v Strmi ulici kvišku. Povzročil ga j« goreč katran, ki se je vnel pri gradnji novih skladišč Mostnih podjetij v Strmi ulici. V stroju za kuhanje asfalta je vsebina kotla prekipela ter se je na obeh straneh izlila iz stroja ter prišla v stik 8 plameni pod kotlom. Naenkrat je bil ves stroj zavit v plamene. Dekvci, ki so bili zaposleni pri sfroju, pa so se hitro znašli ter so začeli ogenj gasiti s peskom. Takoj so bili na mestu nevarnosti tudi gasilci, ki so delavcem pomagali pri gašenju, tako da je bil požar kmalu pogašen. Ogenj je povzročil okrog 2000 din škode na stroju. Mnogo usodnejši je bila pa požar, ki je nastal snoči okrog 10 z Zrkovcih pri Mariboru. Na vzhodu mesta sc je dvignil ogromen ognjen sij, katerega je več sto ljudi opazovalo z mosta. V Zrkovcih je gorelo gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki, last posestnika Antona Slambergerja. Požar je nastal najbrž zaradi slabega dimnika na svinjski kuhinji *er ie z bliskovito naglico zajel ■ slamo pokrita poslopja. Grozil je tudi hiši in so-sednjim zgradbam, s katerih se je že začelo kaditi, ko bo posegli vmes gaailci, ki bo prihiteli na pomoč iz Maribora, Pobrežja, Studencev iu Radvanja s svojimi niotorkami, z brizgalnami na ročni pogon pa so prišla na pomoč gasilci od Marije v Brezju, iz Radvanja, Peker in Sv. Miklavža. Bilo je usodno, ker v vasi ni bilo druge vode na razpolago kakor v vodnjakih. Motorke so zaradi *eJj8 1?aPrav*le verigo tor so črpale vodo iz 1 km oddaljene Drave. To je rešilo situacijo, ker so rotne brizgalne vodnjake kmalu izpraznile. Požar so po daljšem naporu pogasili, goreča poslopja pa so bila popolnoma uničena. Ogenj je povzročil okrog 100.000 din Škode. Dva v nesrečno smrt. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti se je danes dopoldne okrog pol 10 ustrelil 26 letni Rudolf Grobelnik iz Ribnik na Pohorju. Najel si je sobo, komaj pa je zaprl vrata za seboj, je ž* počil strel. Zadel se je v srce s službenim samokresom ter je bil pri priči mrtev. — Drug primer se je pripetil v noči na nedeljo na Teznem. Tam se je ustrelil iz flober-tovke v prsi 20 letni Franc Kajzer. Nezavestnega so ga reševalci zapeljali v bolnišnico, kjer upajoj da ga bodo ohranili pri življenju.