Tečaj XVIII. r c . A gos obertnišk narodu # Izhaiaio vsako sredo po pôll. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol 1 fl. 80 kr 90 kr posilj po pošti pa eelo leto 4 fl. 20, za pol 2 10 kr 1 fl ki dn Ljubljani v sredo 1&. decembra i860. Koza kmetijstvu koristna žival (Dalje). Koza je 20 do 22 nedelj breja, in največkrat mesca sušca ali malega travna spomladi stori po 1 do 2, včasih ludi po 3 do 4 kozličkov. To je res najbolji ćas, ker mlada drobnica potem kmali zelene kerme dobiva, molzne koze pa tudi pri přesni (frišni) piči bolj molzejo kakor pri suhi. Ta pravi štiti Enajsti dan po porodu znaš zopet kozla h kozi spu da se ti bo v 20 do 22 nedeljah vdrugič okozila. nad Da kozlički po ved sesanji koz preveč ne legovajo in jih ne oslabe, se jim mora v hlevu pripraven predél i sescn. praviti, v kterega se Kj uganjajo, da niso vedno pri se pa ne dá predél napraviti, ondi se morajo i, pa tako, da se pri vednem nekoliko prec od koze pi skakanji preveč ne zahomotajo. Kadar jih pa privezuješ — — ^ ~ ------------J J--- • ^ w •• ^ ^ v «vwj v m.jm v« • Jill f I 1 f V MJ U J VÍJ^ se nahajajo tudi take koze, ki se poleti okozijo. Ob brejosti fc9di prav previden, ker se starke ravno tako lahko kakor kozé bolj po malem molzejo in nazadnje celó molsti nehajo, tako, da so po navadi po 3 do 4 mescov popolnoma suhe in nimajo kar ne kančika mleka. Le prav molzne koze se znajo in tudi morajo še včasih zadnjih 6 ali 4 nedelj molsti. Toda se mora molža malo po malo nehati, da se mladim mladina v privezo zamotaj in pletejo in si vrat zader gniti nejo. Z drugim jih ne gré privezovati kakor s , naj je z ve- kako mehko terto, ker vsaka druga priveza v maternem telesu preveč živeža ne vzame in kozi vime ne uname in ne oteče. Spervega se molze na dan le po eri krat, potem na vsaka dva dui po enkrat, zadnji ćas pa mleko popolnoma zgubi, se ne sme koza več molsti. kozji molži se mora rahlo ravnati iri najbolje je, ? Pri da se od doli s etisnjeno roko opravi; pri tem delu se ne srne kozar na stran koze, ampak zadej za njo vsesti, in jo poiahkoma molsti. Včasih se tudi pripeti, da koza sama sebe ta napaka se pa odpravi, če se koza na kratko pri- zgorej rizicoali pa motozom, je vedno nevarna. Ce so kozleta moćne in če jih misliš rediti, pusti jih najmanj 4 do 6 nedelj pri sescu, da na dan po dvakrat ali trikrat sesajo; tište pa, ki jih ne boš ředil, odstavi v 14 pleme obderžati, daj , po vedenem člověku skopiti (rezati). Kadar hoćeš kozice od- dneh. Kozlicke pa, ki jih ne misliš za čez kakih 5 dni po rojstvu in dokler so še pri sescu iaviti, vzemi jih od matere, in deni jih v drug hlev kladaj jim dobre piče ( P ali pa trave) in mlađega perja sesa veže 5 5 ali pa 9 ce se v Ce ji pripraven zavratnik iz tankih sibic je pa breja koza trutna, to je, če se dobre, da izbei na vrat napravi, maternična nožnica cela ali Ie nekoliko v podobi mehurja skoz sramnico prikaže, ne dajej kozi slabe klaje, vari jo kar veš, da rade jedó, in bolj jim boš s tem ustregel kakor z otrobino oblojo. Pozneje jim mores tudi take klaj< dajati, kakoršno stare koze rade žrejo; toda nikoli ne pre ali koćlj ne postanej Odstavljenih kozic, dokler niso saj leto in dan star , ne privezuj v prehlajenja, in ležišče ji tako napravi, da bo zadej visje kakor spredaj. Koza se vselej ne okozi brez vse težave in nevar- nosti. Zlasti če ima koza dvojčike, pride pervo kozle s pervim koncom, drugo pa z zadnjim iz maternega telesa, in hlevu ; spusaj jih na paso s starimi vred, ako je čas za to. (K sledi.) to prizadene kozi jake bolečine, ki se brez pomoći malokdaj odpraviti dajo. Če bi se mogla pa popkovina odrezati, je , da se popred podveže, da mlađemu preveč Kako bomo na novo volili srenjske odbornike • I in pa župane. *) varuiše vselej kervi ne odteče. Trebež ali iztrebšina, ki čez nekoliko casa po okozenji od koze pride, se mora koj od nje odpraviti, da se je ne polastí in je ne požrč. Ker ima koza samo po dvoje sescov, se morajo mladici, če jih ima več kakor dvoje, pokončati, ali pa pod drugo kozo, ki se je ravno ob tem času okozila, spuščati, ker ena koza ne more več kakor dvoje kozličkov prerediti, Po ministerskem ukazu, kakor nasi bravci že vedó, se imajo kmali in sicer povsod, na kmet'h in po mestih in tergih na novo voliti srenjski ođborniki in župani in sicer po začasni postavi, ki je bila oklicaria 17. sušca 1849, ktera je le za poglavne meste vsake dežele enmalo drugač osnovana bila v letu 1850. Ta postava je zdaj spet svojo moč zadobila, in čeravno so nektere srenje ali soseske leta 1849 bile tako majhne napravljene, da so komaj životarile in bo tedaj o tem dru- eicer bi bilo za vse mladice slabo. Če pa koza zverze najbolje, da se začne koj pitati, sicer bi bilo predolgo \ J ča ;e cr » kati, preden spet molsti začne. Ko se ti koza okozi, dajaj ji dobre piče jesti in mlaćne vode pili, in pusti mladičké pri nji, da jih oblize ; da se pa koza tega raje poprime, ikrat spet premembe treba, velja vendar za sedanje stare srenje in nove volitve srenjskih mož iu županov postava v vsem. Ker imajo nove volitve iz dvoj ne ga ozira veliko imenitnost, pervič za to, kar se tiče srenje same, m potřeni jih z otrobi pomešano soljo, in pusti jih, da se maternega vimena sami poprimejo, ker pervo materno mleko je mladićem najbolj koristilo. Ce so pa kozice ali kozlički prewlabi, se kozjih sescov sami lotiti, se jim morajo v drugič zato, kei saj kakor se zdaj kaže tudi izmed srenjskih odbornikov ali z njih pomocjo se imajo voliti po s 1 a n c i v p r i h o d n j i deželni zbor in iz tega v d e r or obček nastaviti in tako izmolzevati, da se jim mleko v gobcek poceja. Pridna in skerbna izmolža stori, da koze več mleka dobé. Če ima koza le enega mladica f kteri ni v stanu žavni zbor (in to je posebno važna reč), je jasno kot beli dan, da ne smemo mlačni biti, kadar pride dan novih volitev, ker pomisliti je, da so presvitli cesar s patentom od 20. oktobra namestnikom ljudstva v deržavnem zboru vimena popolnoma i/prazniti, se ji mora izmolsti, da se mleko v vimenu ne zasede, ne zakerkne in vnetja ne na- * Srenja, soseska, občina. ko ni tin so razlicne besede ravno tistega zapopadka. prepustili že nekoliko oblasti in da bojo morebiti gledé na to, kar so Ogrom in njim pridruženim dezelam dali, blago volili tudi drugim narodom avstrijanskega cesarstva dodeliti. Nove volitve srenjskih mož in župana so tedaj že sarno po sebi, pa tudi z ozirorn na deželni in deržavni zbor važne. ce imajo v srenji namest sebe štantarja ali oskerbnika f ferboltarja). Ako pa hočejo, da sme štantar ali oskerbnik v njihovem imenu voliti, pooblastiti. ga morajo še posebno pismeno 32. Pooblastenec sme pa le enega samega name Ker pa je srenjska postava od leta 1849 nekterim po- štovati in mora s pooblastnim pismom skazati, da ga je res polnoma neznana, nekteri pa so nje odlocbe že pozabili, se kdo pooblastil. nam ne zdi napaćno, ako iz nje tište oddelke povzamemo, ki zadevajo volite v srenjskih odbornikov in županov, in Pooblastno pismo mora biti po postavi narejeno Da je pa po postavi narejeno, mora biti na štempelj za 36 kr. sicer po tisti, prav lepo po domače napravljeni razlagi, pisano in od pooblastovavca podpisano, ali pa saj podkri-ki so jo „Novice" leta 1850 v posebni do kl adi svojim žano. Ce je Ie podkrižano, se morate še dve priči podpisati. Prići pa morate obé pisati znati. Ako bi se prići samo brav com podale. Opomnimo pa, da ta postava veljá povsod in za vse podkrižale, bi pooblastno pismo nič ne veljalo. kraje, le samo za velike mesta ne, ktere so dobile §. 33. Ako ima kako posestvo, od kterega se zadostni svoje posebne postave, ki so zlasti zastran voli te v neko- davek plačuje, več gospodarjev vkup, ima Ie tisti pravico voliti, na kterega ime je cesarski davek zapisan. Postavim liko drugačne. Tako-le se glasijo gori omenjene odlocbe srenjske postave. po paragraph Kdo so srenjski namestniki in kako se volijo ? 27 A. Kdo so srenjski namestniki? Srenjski namestniki so domaći ima srenja svoje srenjske opravili spodarijo, in zž sroditi. 3mači mozje, do kterih panjc, in jih izvoli, da v njenem imenu opravljajo, s srenjskim premoženjem poved uj Vsak tak mož se kaj in kako se ima v srenji i srenjski odbornik ker ga j enj db enuje * da naj 9 pomaga s nj s k i rečmi gospodariti in zapovedovati, kaj iu kako da naj se v srenji godi. V odbornikom vkup pa pr jek b Ker smo zdaj slišali, kaj da so srenjski odborniki > to prasa: > 1. Kdo ima pravico srenjske odbornike voliti? in 2. Kdo ima pravico za srenjskega orbornika i z voljen biti? 1 . 28. 1. Kdo ima pravico srenjske odbornike voliti? Pravico srenjske odbornike voliti imajo: Vsi srenjčaui brez razločka, tedaj tudi ćastni srenj- cam. *) 2. Izmed medsrenjeov * i'4 pa le srenjski duhovni pa stirji 9 cesarski vradniki (beamtarji), oficirji, gospodje 9 kteri imajo oficirjem enake službe, ocitni učeniki, postavimo, profesorji, šolmoštri in pa gospodje, ki so kakošno akademisko stopnjo dosegli, to se pravi, doh- tarji svetega pisma, zdravniški in jezični dohtarji ali advokati itd. Kadar se voli, mora vsak sam volit priti. P®I 29' 4HHHHHHHHHIHWVH Vendar nekteri ne smejo sami volit priti, temuč namest njih volijo njih namestniki, in sicer: , 30. Namest maloletnih otrok voli njih oče, ali će ta već ne živi, njih jerob; namest takih, ki imajo kuratorje, volijo njih kuratorji, namest žene voli mož, namest vdov, od moža loćenih iu namest neomoženih žensk pa volijo možje, ktere one pooblasté. . 31. Zunaj tistih, ki smo jih že imenovali, da ue smejo sami voliti, so pa še nekteri, kterim je pripušeno pooblastenec poslati, da namest njih volijo, in sicer: 1. Tištim, kterih zavoljo kakega očitnega prida ni domá. Postavimo, ako bi bil kdo, ki ima pravico voliti 9 za Jernej in Juri sta gospodar enega grunta, pa ne tako, da bi imela zločeno, da so Jernejevi tisti travniki in njive. ki so na desnem kraji potoka, Jurjevi pa tisti, ki so na levem ampak tako, da celi grunt obema vkup sliši. Kadar kraji, pride volitev, sme tedaj le eden voliti, in sicer tisti čigar ime je cesarski davek zapisan. Ako ima kako rokodelstvo ali obertništvo, od na kterega se na leto zadostni davek odrajtuje, več deležnikov. ima le tisti pravico voliti, na čigar ime je cesarski davek zapisan. Postavim, Blaž, Janez in Miha imajo usnjarijo v žu- panovii. Blaz kože skupuje, Janez jih stroji in Miha ustrojene spet prodaja. Tedaj ima usnjarija tri deležuike. Toda voliti ima Ie eden pravico, sicer tisti sarski davek zapisau. Ako ima kakošno akcijonarsko družtvo kako posestvo 9 na cigar ime je c*î ali rokodelstvo itd., od kterega se na leto zadostni davek odrajtuje, nima vsaki akcijonar posebej pravice voliti, temuč V8Í akcijoriarji vkup pooblastijo enega « da v njihovem imenu voli. Kaj pa je akcijonarsko družtvo' radi Velik rat se pri eno ali drugo reč pr da bi Ijudje veliko veliko denarjev potreba. Tukaj bi, postavi za kter o je radi železno cesto naredili; tamkaj jim je čez široko vodo dol treba zega mosta drugo fabriko postav » 9 pet e drugej bi kdo fužine ali kako pa je prelahek. Glej to so take velike reći, da jih dostikrat en sam clovek ne more zma- gati. Da bi se pa vendar take potrebne reci zarnogle na praviti, stopi vecidel nekoliko ljudi skup. kteri 9 koliko da bo tista reč koštala, ktero bi rad to vejo, razdelé vse sti oške v več delov. postavim, v prerajtajo, pravili. Kadar 100. ter sklenejo, koliko goldinarjev bo na en del pr • * Vsa kemu takemu delu pravijo akcija. Ravno tako imenujejo tudi denarje, ki jih je kdo za en del vložil, in pa tisto pismo, ki priča, da jth je res vložil. Kadar so vse stroške prerajtali in sklenili, koliko da bo en del koštal, povabijo dena kupi ljud 9 9 se da naj akcije kupijo. Kdor eno ali več akcij jnar. 'sem akcijonarjem vkup pa menuje akcij pravimo akcijonarsko družtvo 2. Kdo ima pravico za srenjskega odbornika izvoljen biti ? . 34. Poprej smo rekli, da imajo pravico, srenjske odbornike voliti vsi srenjćani in nekteri medsrenjci. Za poslanca na deržavni ali deželni zbor poslan, ali ko bi srenjskega odbornika izvoljen biti ima pa sploh vsaki srenjec t I I V « III 1 t * 4 I m m ______— . * - v - a . I • . . M n n I f I F fi a J mm mm /VI rv n a ^ I n I n „ i • t l • a • fll • • 1 # • • (Ti a srenja ali višja gosposka kam drugam poslala itd. pravico, naj je srenjcan ali medsrenjec. Tudi nekteri sreujci 2. Tištim, ki imajo v kaki srenji svoje posestvo, v kteri se vendar ne morejo, nekteri pa ne smejo za srenjske od-pa sami ne prebivajo. Toda to pravico imajo le taćas, bornike izvoliti. # Srenjćani so Ijudje, ki imajo v srenji kakošno posestvo, obertnij^ o in rokodelstvo itd., od kterega davek placujejo, ali će tudi nikakoršnega davka ne placujejo, pa jih je srenja za svoje (castne) srenjčane spoznala. Medsrenjci so vsi, ki se ne štejejo med srenjčane; tako postavimo, m> cesarski vradniki, oficirji, duhovni, oćitni uće 9 niki itd. medsrenjci liste srcnje, v kteri imajo savoljo službe svoje stanovitno prebivalisce. Kterisrenjci se ne morejo za srenjske odbornike izvoliti. ce . 35. Za srenjske odbornike se ne morejo izvoliti: Vsi maloletni, to je tisti, ki še uiso 24 let stari, jih ui gosposka že pred 24. letom za dosti stare 6po znala. Po tem vsi tisti, ki imajo jerobe ali kuratorje, in pa ženske. Namest maloletuega otroka se pa tudi 309 ne more izvoliti njegov oče ali jerob, namést tište ki ima kuratoria, ne njegov kurátor, N k i u namest zene ne pak in dravlj g a h c bolezni prostijo člověka vse velike N kah: komur en mo z. perst ali en člen na perstu manjka; le na 2. Vojaki ali soldatje, dokler so pri vojaščin Sč pu pe nič ne dé. če nohtnega člena nima kd e d n j e m ima roko ne grejo tisti soldatj ki imajo pension, in pa tisti, ki popačeoo, da ni za nobeno rabo. N n o ga h : kdor ima z 1 o so sami vojaščini slovo dali iu so se vojaško ime ob- otekle žile in derzuii. K poslednj se tejejo vsi oficirji, ki so s rane na njih kd ko takih žil po ima euo krajšo nogah nogo ; 9 eozdravlj tem pristavkom vojaščino zapustili, da jim se ima sol persti na nogi zarašeni; ko kak perst na komi nogi so vsi manjka ; dasko ime pustiti le to nič ne dé. če nima t » persta vse 3. Srenjski vradniki in služabniki. Srenjske vradnike in like popake nog, da služabnike postava zato prepové voliti, ker bi jih sicer noge tako zlo potij da ek ni dober za hojo ; ko druge i ur se u pa nj 5 da boj za odbornike u znalo zapeljati volj te ira ogulj in boieča 9 di in j kdor k na nogah za i ma nogo v kep zra da bi se temu ali unemu pr vico delali. drugim bi pa kri seno, ali tako kakor konjsko kopito, ali kdor j p 1 o s k to je kd ima tako no^o d PU ali podplat 4. Tisti, kteri iz ubožne kase pomoč dobivajo ali v kaki (stopalo) na notranj bu ni toliko votel, da bi se dal siromašnici živé. Siromašnice imenujejo po mestih hiše, perst d top i n m e d t vtakniti. Tako imeno v kterih siromaki prebivajo. Na dalje se ne morejo vana voliti pôsli, postavim hlapci, pastirji itd. in vsi tisti, ra^no kteri od zaslužka na dan ali na teden živé. To so tisti, ki za dnine ali tednine delajo. k ga pa še ni plošnj h noga, ko nima nj i Mnogo druzih bolezin je se celega život kdor je švedrast v kolenih. a, po kterih 5. Tisti, ki niso avstrijanski deržavljani, to je » ljudje človek ni za vojaka ce j m ves b ali bolehen > pr kd ima neozdravljivo bol ki slišijo pod kakošnega druzega cesarja 5 kralja itd. jast lomi, božje meče, ki se trese na polti, kogar b kdor je ertuden ni Kteri srenjci se ne smejo za srenjske odbor- zdrave pameti itd nike izvoliti. Za srenjske odbornike se ne smejo izvoliti: 1. Tisti, ki so srenji kaj dolžni, in ji o pravém času ne plačajo. 2. Tisti, kterim je bilo srenjsko prernoženje T 80 pake in bolezni, ki po p člověka za elej oproetijo vojaščine ali kaka Misli starobilnosti Ilircov 3 srenjska naprava v gospodarstvo izročena, pa še od tega rajtenge niso dali. Tisti, kterim je kant napovedan. Ti se ne smejo voliti, dokler se ne skaže, ali so pO svoji nerodnosti ali po nesreči na kant prišli. Ce so sami krivi, da so na kant prišli, se ne smejo nikoli več voliti, će je pa starobilnosti II se vendar večji d odoviuarjev p hajajo različne mnenj 9 da j l • • i'J ime dal. Đvomlj je le njegovo se ne vé za pravo: ali e bil Jap uk Starod 9 4 gosposka spozuala, da jih je nesreća na kant spravila se smejo spet voliti. Tisti, hi jih je gosposka zavoljo kakega nepostenega Ilir sin bil 1st sin bil Kbra. pisatelj i ometu v svoj i neki \ pokolenj sin ali i knji £T I 5 in Aventin nam dopoveduj da j oj vod a e, ker njegov da je e Ister namrec: Tuisko je po Istra. Ebrove sina z I s t r i j ki v deželo, ktera se je po nj imenovala prebi pa Is t rij a n i. 2) djanja obsodila, da se imajo štrafati. (Dal. si.) Pa kdo je Ebrov oče bil, s Dozdeva se nam, da je J do dobrega do . ki Zđravilska skušnja »in. avanov pokolenik Ja pet je pa bil osnovavec Ji w J bii na t drugih Gerkov, kakor sv. Jeroni lasje na glavi na novo zrastejo. Včasih tudi dobra skušnja kaj veljá. Taki 9 ki nočejo radi plešci ostati, naj me pazno poslušajo: Če si lasć na glavi zgubil, vzemi rudečo čebulo; speci jo v žerjavici, kakor repo; daj, naj se pečena nekoliko ohladi, in maži si ž njo golo glavo vsaki dan dvakrat. Vidil boš, da ti lasje J a p primorji male Azije in __y / Eusebi in Flavi 3) pišejo. Se dandanašnji iuieuujejo Židovi (judje) gerško deželo „Jovan". Pred ko II Mozesove knjige pokoienje razvijemo, poglejmo še v v kterih nam on sled je imel štiri sinove: Elisa, Thai Cet h pri ob čuj T} Jo Pri naši preiskavi bomo samo o Cet h in Dodanim".4) v treh ali štirih tednih spet rasti začnejo To mi je po m u obši • V • fl • in sicer najprej o Cet h iu Dod iu. Ta vedal stari kmet, Zagorec, kteremu so po čebuli lasje bil tretji Javanovih sinov in praotec Gerk je vnovič zrastli. Matevže. Opazka vrednistva. Plešastim se priporoča marsikaj ; vsak vé kaj boljega. Ce hočejo lasje rasti, rastejo sami po sebi; če nočejo, jih ne bomo b o 1 e z n i h rastejo radi njem Cipei C ali C kteri so se po (Citii) imenovali. Pa tud otok se imenuje pri Epiph 99 c z semi otoci v jouiškem in. jadranskem moi ji, kakor Flavi piše 5 potegruli iz kože. sami ; kar pa leta vzamejo 5 Po ne 55 Cethis se ajde v Cilicii 6) ka r> Ciih Kavuo tako omenja Strabon in PI otok bo povernila ne čebuia, ne presno laneno olje, ne rakova voda itd. S tem pa nočemo reči, da bi čebuia ne pomagala včasih, da lasje rastejo hitreje. Tudi v Italii egcjsk pi Troj m < » r j Mesto 7 S haj po Di Halik. mesto «Cecia (Cetia) in reko „Cetus" blizo Kume 55 Da so takošne imena v naših krajih hribi in mesta imeli, bo 7 v s sledečim dokazom razsvitili: Kdo za vojaka připraven, kdo ne Ze Rimcom je bilo dobro znano pogorie 5? Cet ktero (Konee). se razpi Emone. od Donave skoz Avstrijansko in Stirsko do Ptolomaj imenuje prebi Napake herbtanca. Kdor ima zlo skrivljen ali ogerski meji „'Cyth .».!. _ -1Î _l___1 !___ I____t.,___________________________. i ttnhiwn 9 i IV^I,,*.. u in po njih tok pa razklan ali ziomljeu herbtanec, komur kak vretenec (Schutt). 9j Nekdanjšno město „Cetio N podnje AvHtriie na insula Cithoruma (Zeiselmauer) 55 S"jije, gerdo plosnate, vderte kdor ima tako visoke ali povežue rame 9 da je je utegniío od „mous Cet svoje ime d k zgodo viditi, ali pa persi take kolke, ali pa prav ozke, vinarji in Ijopisatelji srednjega veka imajo „Cetius 9 kurje persi itd. Na spolovilih. Kdor je dvoják (obojic), komur Berosus Chaldaeus. 2) Aventini annal, lib. 2. 3} Eusebii mozku žila vsa ali skor vsa manjka, (oboje jaje) manjka in ima, — kdor ne more vode deržati itd. komur obe modi Chron. sacr. tab. !.. Josephi Flavii antiquit. Jud. lib. 1. cap. II 4 mnoge druge napake na teh delih Genesis cap 10. 5 6) Ptolom. lib. 5. cap. Mil Flav. Jos. Aniiq. Jud. lib. 1. cap. II. 8) Strabo 7 Plinius lib. 5. cap. 30. lib. 10. et Plinius lib. 4. cap, 12. 9) Ptolom. ^eogr, lib. 2 eap. 15. 400 • v • Ravno tako govorijo starejsi pisatelji: Peutinger Tab. Oluver od mesta 55 ^ geogr., Cetium" na bregu Donave ležečega. *) Schônleben in Laci pravita. da je Cetim tudi v Italijo in primorje přišel, ktero so tisti čas za Karniolo imeli. 2 Toliko o Cetimu. Sedaj pa se nekaj o Dodanimu po besedah Orteli-a, ki pravi: „V Ilirii pri reki Naro je mesto WVOVUHII VI IVII-UJ ni ^ ' ' 1 f»» «V.». jv lllUDiU Doda imenovano". 3) In kar nas po tem bliže k našemu ki praví cilju in koncu peljá, so besede P. Fuhrmau-a, rGomer, Javan, Japetovi sinovi in njih nasledniki so se pervi naselili na bregih Donave". 4) Dodanirnov potomec je nam pa iz Kornelija a Lapide znau Se II us ali Molossus, kterega zarodci so Eber Ister, Ilir in Aktej itd.5) Da si lože zapametimo gor omenjene temeljitelje raz- 5 ličnih narodov njihov rodopis: ki so Japetovi potomci, pridenem tukaj Noë Japhet Javan Cethim, Dodanim Sellus ali Molossus Ebrus Ister s tlyrus, Actaeus. Ilir je imel 6 sinov iu 3 hčere, kakor Orteli piše ti Da sta P in Skordisk (Pannonius et Scordiscus) tudi Ilirca bila, je obce znano, pa le njunega rodop ni zaslediti. Skordisk si je najpoprej „Heberu (sedaj Marica) prisvojil. Od ondot pre^ Dravo in Muro, kakor pí si pridobi deželo med Savo 5 Brietus. Boníin 5 Schonleben in tudi Plini. 7) Ilircom so se kinali pridružili Kolhi phla gonski , pa Heneti in Celto-Galci. 8) Kako nek bi bilo mo goče dokazati, ka daj so se Slovani med Uirce zmešali Ili rci, o kterih sem zgorej govoril, niso bili Slovani, ki so se po Prokopiju še le za časa eesarja Justina k Belizarjovemu kardelu pridružili. 9) V Ptolomej mljopisu in pri drugih pisateljih se nahajajo imena mest, rek in Ijudstev, kakor, na priliko Delminium, Pronona, Terponum, Metulium aro in ljudstva: Skordisci 5 mesta: Segesta, Skordona. Jadera itd., reka N Tribulli, Liburni in Dardani, ktere se ne dajo po slovanskému jeziku prištevati etimoloirii e danjih, namreč: Jaice, Zagreb, Beligrad, Novigrad in so zeló različne od se- Kremen 5 Otok, Jablanec, Gurka, Lipa, Reka in Dobra itd Prokop in Blond nam tud Slovani Ilirijo pridobili. Prokop pise: vinorum hominum manus Istrum fluvium trajicientes & ejus čas povesta, ka daj so : „Magnae NUPER Sla- regionis citus iiiirentibus loca depopulat Per id tempus Slavinorum exer v lllyrios omnes usque ad Epidamnum affecere malis in servitutem abigendo ; 10 Blondus Earn gentem, quarn ultra Danubium sedes habere d pa: „ ximus tunc primu m passe et ita ha bi tati am Adriatic*! dextri litoris occu mem in ea continuisse, ut quidquid prius Istria et Dalmatia dicebatur, ad tempora ueque nostra di- catur Slavonia n Henrik Resek Peuting. tab. geogr., Claveri Vindel. et Noric. pag 20. 2 Schônleben annal. Carniol. cap. 6. lib. 2. 3 Ortelius geogr. tab 112. 1. Lazius de Migr. Gent. P. Fuhrmann vet. et. nov. Drobtinice za kratek čas. * V mertvaških bukvah fare Sv. Tomaža na Angležkem se najde tako-le zapisano: „V letu 1733 13. dan majnika je umerl Samuel Balduin, osabenjek te okolice, toda tukaj ni pokopan, ampak spolniti so mogli njegovo posledujo voljo. Sporočit je pa tako-le: rPo moji smerti me ne smete zakopati djati , ampak zašiti me morate v žakelj, težak kamen prime nesti verh visoke skale pri morji in me vreči v morje globoko". Povedal je Samuel: zakaj je hotel v morje veržeu biti. Zato, ker se je vedno prepiral s svojo ženo, z 5 njo živel le v razpertji in sovražtvu. „Rekla mi je žena večkrat, da mi ne bo dala pokoja ne v življenji pa tudi po smerti ne Prečudna oporoka! * V Bajonu, mestu na Francozkem, je bila mlada gospá zlo bogata, pa vedno bolehna. Bolezen čedalje buja prihaja ; vidi, da umreti bo mogla. Ne bojim se že tako zlo umreti, ker vidim, da drugač ne more biti ; samo to me skerbí in se da bi me žive ne zakopali. Prosim vas, je rekla zato se ji hočem skriti v globočino morja" i » » prepričani 9 bojim svojim obiskovavcom, ne zakopajte me pred, da boste prav V7 ta namen je v svojo oporoko dala tako-le zapisati: Tisti človek, kteri me bo po moji smerti 24 ur neprenehoma po podplatih šegetal, dobi 600 frankov". Njena dekla je to natanko spolnila in v 24 urah 600 frankov zaslužila. # Neka žlahna zlo občutljiva gospá je v tovaršii več da sem gotovo mertva. zapisati: .Tisti imenitnih gospodov zabavljala čez tobakarje ter rekla: rTo-bakar je pać gerda reč, ker smerdi kakor kozel. tako. da v njegovi tovaršii ni biti. Pa kaj še to: Tobakar je sara nikoli dolgo ne zivi. svoj ubijavec. Kdor tobak zlo kadi, Smodke (cigare) posebno so škodljive; kdor bo cigare dosti Neki gospodiček s smodko v ne zamerite. če vam rečem žíral » 5 oral". ne bo dolgo ustih ji reče: „Zlahna gospá 9 da to ni res: Jez imam strica, kteri celi dan cigare kadi, gotovo že 80 let staru. pa je ze 70 let star". Gospa odgovori: „Ako bi cigar ne kadil, bi bil # Neki mazač pride h bogatemu gospodu, kteremu je putika (protin) grozne bolećine prizadevala, in mu tako govori: Gospod žlahni! jez si upam vas popolnoma ozdraviti, će se meni izročite. Bolriik mu prijazno reče: Preden se Zdravnik več pomeniva, mi povejte, od kod ste domá? reče: Tri ure od tod. Ali ste se pripeljali nalaš k meni, ali ste šli po druzih opravkih? Zdravuik pravi: Nalaš sem k vam prisel in pa pes. Bolnik mu smehljaie reče: Kaj? prijatel, peš ste prišli, peš pa spet pojdite, — o! tak mene ne boste zdravili. Ko bi vi res znali putiko ozdraviti, bi vam pač ne bilo treba peš hoditi; ne le s štirimi, ampak s šestimi konji bi se lahko vozili, toliko bi zaslužili! # Trije študentje so stavo naredili, kteri iz med njih bo pervo noč najvećega bogastva. najbolj bogat, to je ? komu se bo sanjalo od Drugi dan opoldne pridejo vkup in se vprašujejo, kaj se je kteremu sanjalo? Pervi pravi: Meni se je sanjalo, da sem vidil velik travnik debelih šivank; mož je stal pri njih in mi rekel: Lej ' te šivanke. vse boš Drugi je Hl porabil, ko si boš žaklje polne denarja šival. rekel: Meni se je pa sanjalo, da sem stal pri morji vse morje je postalo zlo černa tinta; mož mi je pripeljal 25 centov gosjih pereš in mi rekel: Vse te peresa boš porabil in vse morje za tinto obernil. preden boš popisal šte- vilo o* » oldinarjev, ktere bos dobil. Tretji je rekel: Meni se je pa sanjalo, da sta vidva umerla iu meni vse svoje Austr. Pars 4. lib. 1. cap. 1. 5) Cornelius a Lapide in Gen. cap. 10. premozenjc zapustila. 6 Ortelius geogr. tab. 112. 7 Boniinius Dec. 1. lib. 1., Schonleben Apparat. Carn. cap. 5 §. 7. etc., Plinius lib. 3. cap. 25. 3 Plinius lib. 3. cap o 9 Procopius de bell. Goth. lib. 1 10 bell. Goth. lib. 5. 11 j Biondus inclin. Imp. lib. 8. Procopius de * Simen in Marjeta sta bila revna kajžarja. Ker sta bila pa pridna, bi bila lahko živela, ko bi Sirnen ne bil preveč žejin in je zato le rad z dobrim vincom žejo gasil. Enega večera — bilo je ravno nedeljo večer —pride Simen s svojimi prijatli v kerčmo, kjer so bili dobre volje. Pri dobri volji pa čas hitro zgine. Zamudil se je Šimeu v kerčmi še cez polnoći. Marjeta ga domá caka do 10., do 11., do 12. 101 Y ure, Simna pa fe ni bilo. Potem pravi sama pri sebi: Bodi je rotman bil prisežen mož ali 9 praša grajšaka > kdor ni znal dobro šakaj » t to? Grajsak odgovori: Čudno se zdi da tega ne uganeš. Vidiš prijatel, ta je taka Prijatel mi Jez grad sem star, vince rad pijem, točiti ga pa sam ne morem. To mora strežaj namesto mene storiti; al žvižgati mora prav takrat ne pije. dní iz našega majhnega terga obiskal bliznjo goro Rifnik, ki mu priimek daje, mi je Vila prerokinja iz starih skih podertin tako-le govorila: prijatel drag „Dobro došel, i list iz domaćega loga! glasno celi čas, ko toči, zato da vem da v Neki oče je lepo učil svojega sinka rekoč: Jožek, le priden bodi. rad ubogaj in rad moli. Vsaki dan moraš iti v cerkev, potem boš zmiraj vesel tukaj iu tarnkaj. Fantin posluša, potem pa mu reče: Oče! Vi greste gotovo vsaki dan v cerkev, ker vsaki večer tako veseli domu priđete. Vedi, kaj ti imam povedati: Pojdi in oznani mojim sinom in unukom, ki stanujejo ob štajarskih bregih slavne Slovenije in se kličejo domorodci po imenu, pa so tudi v res- nici » Vprašanje ki dajejo bližnjemu dobre svete, in mu segajo pod roke; treba bi vam bilo bolj ko starcu palice domače obćne hranilnice, če hoćete obertnijo na noge spraviti, in še većemu razkomadanju posestev v okom priti, — tudi tatov vas takrat ne bode toliko strah, in zamera in zavist med sosedi bo nehata! Iu ravno zdaj, ko so se narodi po vsi Evropi izbudili, naj si konćemar Slovenci v naših Av8trii Kaj so bili „rot m a u i?" krajih ustauovijo narodno hranilnico v občni bla in v posebni prid slovenskemu kmetijstvu, in naredila naj bi se v Marburgi, v Celji ali na Ptuju; čez kaj časa V ljubljanski cesarski knjižnici se nahaja dve poli bi se tudi bližnjim Slovanom, ki so pod ogersko krono obsegajoč slovensk natis pod imenom: „Besieda na rot- moćno ustreglo. Združena moc veljá! Z milim mane"; nikjer pa se ne vidi, kje je bila ta „besieda" na- se može » kad se serca bratski slože. Spomnite se ? Bogom vse kako » tisujena in kdaj. se je graška hranilnica pred 35 leti le z 3314 goldinarji Izperva smo mislili, da beseda rotman utegne biti in 44 krajc. začela, in kaj dandanašnji že premore! Iz ma lega to y kar so naši zraste veliko! Ne bilo bi to nam dobro djalo? Ali se sedanji prisežni možje (Gemeinde-Aus- bo dalje lačna vrana sito kermila? Ste le v stanu sv. Ci- po nemški „Rathsmann" popačena, in da „rotmani4* so bili schuss). AI prebiraje lastu os ti, ki jih je mogel po tej » besiediu imeti, in dolžnost i tr ove rotman rilu in Metudu krasnejsi spominek postaviti, kakor ce svo smo će- jemu narodu bi s t ven o pom o rete, in si se zraven dalje bolj dvonjli, da so utegnili kaj takega biti. svoje zagotovite ?ÍC Naj povemo, kakošne je imel 1 a st n of ti, kakor so v Oh! stara majka rifniskega grada, kaj si neki mislite, besiedi" zapisane: Pervo. Da pofhtuje ino boga, kar vka- da meni tako naroćilo dajete? Ako jaz tudi stotnjak na shejo predpoftavleni. Drugo. Da je triesen ino prav prid- oltar domovine položim, ec ne bo nihće změnil, nega sadershanja. Tretjo. Da je na vfe kraje saftopen, kar 79 Molči!" zagromi vsa zavzeta starka kar je itc^a nauci miatiia. i içiju. ua jç ua vio tv i a j c oanu u, nui iuuivi • v«»»» » ' ..««• jv ga sadene. ^hterto. Da fovrashi vfo prasno ino babjo vero. pravo, to je i Bogu drago, izišlo na svetio čez kogar rado. Peto. Da je svieft v flushbi, da je ojftre pravizhnofti 9 in Zdravstvuj in spolni nalogo ostarele slovenke 9 ne ti 9 da fe ne liker c prenágli v fvojeh opravilah. Ino fhefto. Da ko ampak jez sem, ki to od mojih sinovcov zahtevam; da vam mog ozhe, sna brati, pifati in da je vuzhen na pa dobro želim 9 tega mi je Bog rajtinshe. — Posebne dovshno ti Rotmanove te I. priča v svetih nebesih!" Slekovčev. Da vfej nevarnofti vbrani. II. Da gleda, kar je ljudém na Bz Lokve pri Terstu 1. dec. Ker je gosp. dopisnik sdravje. III. Da lenuham ino potepuham ftrah diela. 1VT. Da iz Postojne letos enkrat o nekterih potrebah poatujnske jame je v shovnirfkih rezheh gofpofki na pornozh. V. Da per- ornenil, naj tudi jez zinem o naši jami „Vilenca" po do- Naša jama, kakili 20 minut od vasi porozhi, kar je luđem per hifhuvanju na dobro. VI. Da mače imenovani. 9 vkase previfhne daja na snanje Po tem 80 vse opravila je bila tuđi 9. septembra z lojenimi svecami osvetljena 9 ko na drobno popisane, po kterih se sčm ter tjè dá misliti, da jo je blizo 600 oseb obiska!o, ki so jo zavoljo lepih kap nikov in visočine zlo hvalili, kar pa lojeno svečavo zadeva, delo, ker brez dostojnih dogovorov ne bo lahko po- 80 z glavo majali, se bolj pa kar se tiče poti, ki je skor trebne edinosti. Kolikor bolj bi želeli, da bi «e s prezgod- popolnoma zanemarjena, in sèrntertjè celó nevarna. Se vé, nimi priporočili še čakalo, toliko bolj pa želimo, da bi da naša jama ima malo malo dohodkov, in da iz same mestni odbor in magistrat pospešila priprave za volitve. gold. znaša in bo vpri- Danes popoldne je zbor mestnega odbora ; al kaj je o tem letne štantnine, ki na leto le 30 hodnje morebiti še manj nesla, se ne more nič storiti. Kaj, sklenil, ne moremo povedati, ker so „Novice4' mogle ze ko bi se kaka družba našla, ki bi jo za več let v najem pred tiskane biti. — Kakor ne moremo in ne smemo ter-vzela, v dober stan postavila in nje zanimivost po svetu piti, da se obrekovanja in lazi o domaćih zadevah po svetu razglasila. Gotovo bi jo potem ptujci bolj obiskavali kakor prodajajo, ravno tako radi pa tudi hvalo damo, komur hvala do zdaj, ki se iz daljnih krajev po železnici in po morju gré, in zato z veseljem registriramo pošteni dopis „iz Ljub- časniku ^Wan- v Terst pripeljujejo. Gotovo bi bilo tudi za našo jamo velika ljane u » ki smo ga te dni brali v dunajském sreča, ako bi slavni nadvojvoda Janez še živeli, ki so jo derer", ki je med tako imenovanimi velikimi časniki edi ni, 11. travna 1847 obiskali in čez 3 ure po nji hodili. Tako jim ki je pravičeu vsem narodom avstrijanskirn. Žal nam je, da je dopadla, da so bili obljubili svojega lastnega inženirja nam danes ni več mogoče bilo ravnokar iz Dunaja prejetih poslati, da jo bode vso preiskal in prevdarek stroškov na- dopisov natisniti, med kterimi eden karakteristiko nekterih pravil. leta 1848 je bila kriva, da se ni Obljubili so jo v dober 8tan pripraviti, al vojska dunajskih časnikov verlo dobro pretresa; tedaj to drugi pot. to zgodilo. Naj omenim Pa pustimo zdaj politiko in recimo eno o vremenu, ob kratkem tudi senćnato sprehajališče okoli jame, ktero je ki je tako nenavadno in posebno kakor je nenavadno vreme tudi popolnoma zanemarjeno kakor je tudi pogojzdovanje v politični pratiki. Takega decembra ze stari ljudje Krasa na Krasu. Prostor, ki jamo obdaja, je dvojin: eden dolgo ne pomuijo; namesto da bi zmerzovalo, je topio je enmalo s hrastjem obraščen, ki pa od leta do leta red- tako, da v nekterih hišah že celi ta mesec ne kurijo; na kejši prihaja in bode v malo letih gol pust kras; drugi pro- mesto da bi sněžilo, dezuje ze vec dni tako, da nastajajo stor, v kterem se jama znajde, je podolgovat štirvogelnik, ki povodnje, tu čudo! vse to nam je v našem listu že v jeseni iz Železu i kov bilo prerokovano, kakor stoji zapisano v je bil leta 1828 in 1829 z velikim prizadevanjem ranjkega 46. listu „Novic". Na vadne vremenske prerokovanja v pra c. k. kantonskoga poglavarja v S. g. dr. Matevža Tominc-a ki je bil za pogojzdenje Krasa, za napravo sadnih vertov, tikah so sicer, kar vsak pameten človek vé, jalove domiš vodnjakov in novih soseskinih cest včs unet gospod, s lije in fabule; al stare skušnje iz o pa zova nj a rast lín, ■■ |M|ÉtfHHH^HHHM ■■■■■■H Bog Njih eksc. zidom okoli in okoli obdan, in z blizo 300 drevesci, večidel žival itd. niso čisto prazna slama za vremenost. z orehi, češnja mi iu akacijami nasajen oh! sedaj pa ni da bi le preobila moča ne bila polju v škodo! drevesca, pod ktero bi človek o poletni vročini glavo po ložil ar 9 rof Chorinsky, deželni poglavar moravski in sležki 9 80 9 zid čez seženj visok se na več krajih podira, kamni prišli predvćeranjim iz Berna v Ljubljano, odkodar se boj } vrat v vhod da ni pervega prostora ze vec bi se jih usmilil. Še eno veliko napako naj let na tleh ležijo, iu pa nek spet v četertek v Berno podali, da nastopijo ondi deželno poglavarstvo. omenim, kar našo vas zadeva, in to je: ljuba voda za piti. Temu bi se lahko pomagalo; al pri vsem tem moramo, razun kakih 20 hišnih gospodarjev, ki svoje štirne imajo, ob času suše smerdijivo mlačugo piti, ker ti, kteri v svojih šternah Novičar iz domaćih in ptujih dežel Xz Dunaja. Dolgo se je že govorilo, da bode der njegovo mesto vodo imajo, jo tako varu j ej o, kakor zlato, da le z veliko zavni minister iz ministerstva stopil in na silo si zamore človek kozarec od njih sprositi. Res čudo přišel vitez 8c h mer ling, ki je bil minister ob času, ko je, da so pri nas ljudje in živina večji del zdravi, ker o smo ústavo (konstitucijo) imeli, poletji tako mlačugo pij ej o ; pa tudi se ni čuditi, da ob c. kr. najvišje sodnije na Dunaji. in je sedaj predsednik Čeravno do 9. t. m. še času suše skorej nobenega tica zunaj vrabca pri nas viditi „Wien. Zeit.u ni oklical željno pričakovane novice da je ni ? pa Hfej ! ako bi a • v • tici tudi zadosti vode imeli, ne morejo gosp Schmerling ze izvoljeti deržavni minister, je vendar pri nas ostati, ker hudobni otročaji spomladi njih gnjezdica gotovo, da bo. pokončujejo, tako, da svarjenje, opominovanje pastirja , in kazni šolskega učenika nič ne izdajo; še duhovnega veči- Druga rec 9 ki je přetekli teden ne le samo na Dunaji, temuc tudi povsod drugod zvonec nosila, je pravda del pride učitel pri starših, ki njih otroke v šoli zavoljo Richterjeva, ktere konec seje približal. Ni bilo tedaj takih napak kaznuje, v veliko zamero in sovražtvo. — Kako čuda, da v cetertek in petek je bila sodivnica polna, da se bi se pa dalo pri nas pomanjkanju vode pomagati? Prav je vse terlo. Po zaslišanih vseh pričah in zvedencih je v lahko. Stvarnik je na južni strani hribčec stvaril, (prav četertek c. kr. deržavni pravd nik besedo poprijel in pred nosom), iz kterega na vse štiri strani živa in zdrava blizo 6 ur govoril ter si dokazati prizadeval, da je Richter voda izvira, le okoli 1200 sežnjev od vasi deleč ; z maiimi vseh treh hudodelstev kriv, zavoljo kterih ga je cesarska stroški bi se zamogla doli pripeljati; al nemarnost je ve- deržavna pravdnija zatožila, namreč da je golju fa I, krivične lika, pa čitava? To lahko vsak besede Vodnikove: ugaue; Glej! stvarnica vse ti ponudi, jez ponavljam le vpise délai in ljudi podkupoval, da so njemu v dobiček prestopili službeno oblast. V petek pa je govoril Richterjev Pet Le jemat od nje ne zauiudi. y ak Bo cr daj * Isee te sreća, Najđel jo boš Nisi zaspaní da bi se vsi tisti, ki imajo za splošno zagovornik dr. Berger, eden najslavniših advokatov. ur je govoril in sicer tako, da je vse zamaknjeno bilo v njega in nazadnje je donel tako očiten glas zadovoljnosti po sobi, da je gosp. predsednik mogel opomnili poslušavce dobroto naše soseske skerbeti, iz spanja prebudili iu bi moje besede ne bile glas upijočega v puščavi! Z Bogom! ženec obdolžen Drugikrat kaj druzega. Domoljub. naj bojo mirni. Zagovornik je najpred si prizadjal dokazati, da tožno pismo prezlo meri v politično pravdo; v drugem delu pa je od konca do kraja overgel vse, česar je zato- , in si je njegovo čisto nedolžnost dokazati prizadjal. Ker je zoper to ar 9 deržavni pravd nik še enkrat Iz Ljubljane 11. dec. Že se čuti nekako živejšo gi- govoril v pondeljek popoldne, ui danes še znana sodba. banje v našem sicer dosti zaspaném mestu, in že se nek Kakošna bo, vsak radovedno prićakuje. YTeliko manj je podajajo listi okoli, na kterih zapisane stojé imena nekterih pa ljudem mar za tistih 7 judov, ki so založeni, da so tudi mož, ki naj se ob svojem casu volijo v mestni zbor. v lanski vojski pri volovski kupči i velike goljufije Prav je, da se pomenkovajo volivci že o volitvah; al da uganjali, in kterih pravda se je 4. dan t. m. začela. se žc zdaj imenik i razpošiljajo, se nam zdí še prezgodno Tudi vladui časnik „Wien. Z tg/* je te dní določne -I i I rekel, da vse je prazna govorica, kar ee govori o tem prodati, et a je po d neka vlada misli EJ en es ko Lahom Njih veličanstvo cesarica Eliz b grafnem naznanilu od 4. t. m. iz Lizbone, 29. dan srečno in popolnoma zdrava prišla v Madeiro cez zimo ostala. Na Dunaji bivajoci Slovani bojo prihodnji napravili «opet slovanski ples, in sicer 5. svečana. tele inbr š k e tu so naše terdnjave gotove, ie pri Borgofortu in Ostigli se še sèm ter tjè kaj popravlja; toliko bolj pa se deiajo tabori v južnih Tirol i h proti meji lombardski. Laško 5. dec. bo Sardinci noć in dan deiajo priprave * da bojo 8. ali 10. dan t. m. začeli bombe metati v Ga et o: v 14 dneh potem bo cela terd- generai Menabera misli, da pust njava razvalina. Ce je res, kar se „Moru. Post" piše 4. t. m. iz Pariza, je cesar Napoleon dal kralju neapolitan-Iz Stajarskega. V Stajncu so bile 4. dan t. m. skemu vediti, da je včs upor zastonj. S to novico se pa žalostné hornatiie. Kakor graški časnik „Gr. rp u • 9 pise * 80 ujema tudi govorica, da je sa rdi ns kim vojnim ladijam vinorejci iz okolice štajarske že več časa mermrali zavolj ukazano se podati v Ga eto in jo od morske strani obsesti. novega vinskega daća. Ko 4. dan t. m. cesarski davkar, V Genovi se nabira pod generalom Klapkom magjarsko da bi s eksekucijo sterjal vinski davek. pride s 4 žandarji kerdtlo, ua jonskih otokih pa gcrška četa pod poikovnikom najpoprej v sosesko Trog, so se jim zoperstavili prebivavci Karatasom ; ludi poljski general Mieroslavski se je ponudit iz soseske Trog in Greisdorf poleg Stajnca s cepci, vilami poljsko četo uapraviti, pa Kavour je rekel, da je noće. — in kosami; žandarji so hitro poklicali še drugih 8 žandarjev Milanežki časnik nazuauja razglas Garibaldov iz Kaprere iz bližnje okolice na pomoč. Tak hud boj e bil, da je en od 27. nov., v kterem pravi: „Viktor Ëmnnuel je za Italijo kmet pri tej priči smert storil, trije drugi so přejeli zlo neobhodno potreben; kdor hoče Italijo, se mora na njegovo nevarne rane, 8 do 10 pa jih je več ali manj ranjenih; tudi stran ustopiti. Ali je Kavour ali Kataneo minister enega hudo ranjenega žandarja so v Stajnc nesli, 4 drugi vse eno čeravno mi je ta Ijubši kakor uni , mi je le to pa so tudi veliko skupili. Drugi dan ob eni popoldne je želim in vsi Iíalijani morajo z meuoj vred terjati. da Viktor kompanija greriadirjev regimenta Wimpffen-ovega primarši- Emanuel i. sušca stojí na čelu 500.000 vojakov". rala v Štajnc. Od vseh bližnjih krajev je přivřelo ta dan veliko ljudstva skupaj, pa zgodilo se ni nič. Kmetje so Francozko. Iz Pariza. Čedalje bolj spoznavamo, da prenaredbe, ki nam jih je cesar unidan oklical, celó nič ne rekli, da se ne uperajo zoper davek, ki ga imajo po novi bojo spremenile vladnih pravil. Napoleon hoče biti, kar je postavi plaćati, ampak le zoper to, kako se ta davek po- bil, s a m o o b 1 a s t n i k , in da bi se v deržavni zbor drugi bira; zlasti ne morejo zapopasti, zakaj tudi taki, ki le vodo možje volili, ni misliti. — Za gotovo se pripoveduje, da je ali k većemu v gostivnici kozarec vina ali mošta pijejo, višjim oficirjem že napovedano, naj bojo pripravljeni pri- virtski dac plaćati morajo; tudi se bojé, da bi utegnilo po hodnjo spomlad; tudi vojaškim šolam je zapovedano, naj beranje tega davka čedalje sitniši biti, in zatega voljo se pospešijo svoje nauke in naj kar morejo skerbé, da se mla župani branijo davek razpartevati, ker se bojé sovraztva. diua nauci nemški jezik fali zavoljo Rajna?). Tako pišejo graški časniki. Horvaško. Iz Zagreba se piše v „Času4, Poljsko. Iz Varšavě 1. dec. Včeraj — ko oblet-da je škof nici velike ustaje v letu 1830 — so bile po nekterih ulicah Sírosmajer daroval 50.000 gold, za napravo j u g o s 1 a v e n skega vseućelišča. Cesko. Iz Praga naznanjajo ocitnev demonstracije, ktere je pa policija hitro zaterla. Cerna gora. S Ce tinja 6. dec. Knez černogorski 9. dec. Današnje „Praž. Nov." je unidan svoji straži rekel, da bo kmali priložnost imela skazati junaštvo svoje, ki bo določilo prihodnjo srećo Cer- razglas novoizvoljeuega českega deželnega m © po or « lavarja grofa A. For ga ča po dohodu svojem v Prago, nogorcov. Govori se, da je knez Franco z om přepustil v kterem med drugim pravi: Správu oživiti, orgány jej i uaržeti v čilé a rázné činnosti, všelikou snahu k obecnému 5? G od i nje ( selo v Černici) za naselstvo. Turško. Iz Carigrada 7. dec. Turška vlada je dobrému podporovati a touž inerou napomáhali, aby se bo- podala vsem namestnikom velikih vlad pisma, v kterih haté síly země vyvinovaly, jim každému stavu i každému zagotovlja, da je veliki vezir obhodil turške dežele in jazyku pojisti ti rovné právo a stejnou ochranu 9 vseli po odpravi mnogih napak v vladařstvu potolažil nezadovolj kému volnému hnutí zjeduati průchod , pokud z mezí zá- nost podložnikov. kona a řádu nevykračuje, a však obojí bez výmínky a pevnou rukou zachovati v platnosti, — totot jsou hlavuí myšlénky, ježto mi budou pravidlem mého působení Ogersko. Iz Pesta 8. dec. Ustaviti nepokojstvo u 9 Pogovori vredništva. Gosp. kmetovavcu bolezni zraven terdih nog, bo pomagalo, ako jih nekoliko d v G: Ako ni drug s terpen noge dobro derg em kaf. (vsakega po d s slamo in nazadnie iih ovežete s ta) so sklenili veljavni mestjani sami cuti nad obcnim divom); ako stoji konj pri vratih, pre redom; za to pa so terjali, naj se odpravi policija in na- na-nJ ne vleće; malo po malo ga ga drugam. da potem (pre- sapa dan prepe mesto nje se spet ustanovi mestno kapitanstvo. Sedaj še V 'i 9 gold, přejeli odrajtali. Gosp B v B V Gosp. J. K misel ža- le zvemo 9 zakaj na Ogerskem nočejo u cesarskih orlov stran „podpore uó.u je blaga; al rec je zelo tenka, in premisliti je, vec: vládni časnik „Pest. Ofn. Zeit." sam pravi, da zdaj, ko so županije (komitati) spet svojo moć zadobile, naj se cesarski orli na županijskih, mestnih in občinskih hišah nadomestijo s poprejšnirni gerbi, le na vojaških in cesar- ali ne bo zamćrljiva. Dobro prevdarite! V skih hišah morajo tudi vprihodnje ostati. Žitna cena v Ljubljani 10. novembra 1860. Vagan (Metzcn) v novem dnarji: pšenice domaće G fl. 53. dan t. Konferencija v Ostrogonu se bode začela 17. banaske 6 fl. 53. — tursice 3 fl. 815/, 0 sorsice 5 fl. 25/, 0 m. - 98 mož je v ta zbor povabljenih. med kterimi reži 4 fl. 565/l0. jećmena 4 fl. 15. prosa 3 fl. C25/, 0 ajde se nahajajo veljavni Deak, Eôtvôs itd. Vsem ogerskim sodnijam je ukazano, v službenih 3 fl. 925/, o* ovsa 3 fl. 68. v Njih pismih namesto dozdaj navadnih zaćetnih besed pisati: veličanstvo naš apostoljski kralj". Iz Verone. „Mil. Zeit." piše: Vidi ee, da smo se v poslednji vojski veliko naučili od Francozov. Unidan je V Žitna cena v Kranji 10. decembra 1860. Vagán p domaće 6 fl. 60 banaske 6fl. 65. fzm. Benedek vojakih ne ogledaval rezi fl armado; vidilo se je, da se pri 3 fl. 85 d jećmena 4 fl. fl ovsa 2 fl. 20. k 4 fl. 30. pro so sorsice £leda već toliko na parado kakor na izurje-nost vojaško; tudi pametna naprava je, da zjutraj 0 megli Kui'si na Dunaji 11. decembra. in mrazu ne gré vojak več tešč na svoje delo. ampak da si pred odhodom želodec ogreje s če;no kavo. Na Bene- 5% metaliki 65 fl. Naroduo posojilo 77 fl. kr. A srebra 39 fl. 15 kr kr. Cekini 6 fl. 57 kr 404 Vabilo na naročbo 99 Novic (( za Kmali bo leto nastopile nov tečaj pri m k raj i de vet naj s ti, Novice" bojo prihodnje leto ■ vencu ponos". Tudi na Angležkem iinajo t e d e n s k i vazen tečaj, zakaj cesarsko pismo od 20. okt. je odperlo novo, imenitno dobo gotovo časniki veliko veljavo in velik upliv; politične no vice i 5 V kteri se ima pre dosti godijo. stvariti cesarstvo naše tako, da bode sopet tudi ljudstvo imelo besedo v srenjskih, deželnih in deržavnih zborih. Jasno je tedaj kot beli dan, da časi so sopet drugačni in da živimo sopet v pre- živa potreba ob kratkem pa jedreno sostavljene, so jim za se po svetu da vse imenitne reci vejo 5 To iz našega stajališča. Iz druzega ob žira pa tudi važni novi dobi. ,aNovicam44., mislimo da 5 se da za druge kjer koli osnoval tičen list slovensk vsaki dan ali namene je poli več saj náročnému listu, bo dohajala tedaj krat izhajal v tednu. Prevdarka vredna je ta misel; tudi imenitna naloga na mnogih potih národnega časi so važni in treba je, da več rodoljubov stopi življenja. Slo bo za in duševnih pravíc iu uuoiuiiii piuTiv i| rvi jiuui jut i u j aj u in in co i i u ^L^uvitc uuju iou «I uisiaiu naivui ou uuu ji želni in deržavni zbori. Tù bo treba podučevati, za zdaj izhajale enkrat na teden; utegne pa biti dosego materialnega prida na oder očitni! nam jih imajo prinesti de Vovice44 bojo tedaj ostale kakor so bile in 9 razjasnjevati, spodbujati, potegovati se za pravo tu in tam 5 5 ne ako samo za pravice jezika, temuč pokazala potreba dvakratnega izhajanja na priliko, se ob prihodnjih deželnih zborih , da bojo tudi za pravice celega života , zakaj veliko je ta- berž med letom izhajati začele dvakrat v tednu. kega, kar potřebuje prenaredb skozi in skozi pri nas na Slovenskem. Ravno za prihodnji da imajo tako obširno polje 5 zlasti bi I cas so Obsežek „Novic44 bode obširen kakor je dosihmal v gospodarskih, obertnijskih, natoroznanskih , lepo od nekdaj; Novice44 vesele, zdravniških, narodnih, jezikoslovnih, solskih ga obdeljujejo že znanskih in druzih rečéh, * • V * • mi « 5 se vezejo z namenom delà bo dosti, pa ne ustrašimo se našega lista. Nobena nova postava, ima na ga moč neizmerna je terdna volja pa podpora ktero stran koli kakošno važnost se tudi vpn domoljubnih moz tudi preganjanja bo dosti hodnje ne bo pogrešala v našem listu. Nadjaje se ko se bo treba potegovati za pravice naroda na- kakor dosihmal dopisov iz vseh slovenskih sega, tudi to nas zbegalo ne bode saj smo kraj e v 5 mislimo ? da bojo Novice44 o tem vedno tega že vajeni 18 let. Kobenemu drugemu narodu ostale pozorišče na milo našo slovensko domovino sovrazni, bomo terjali dosihmal le ka i nam pa tudi na druge dežele, v kterih bivajo nam dragi po pravici gré, ter se vseskozi deržali pravila: sorodni bratje. „Novičar44 pa bo iz celega sveta „kar tebi, to meni; kar meni, to tebi44. Zato pa donašal vsak teden polno torbico vseh imenitniših tudi terjamo, naj noben pošten človek ne zahteva prigodb v taki sostavi, kakor se je dosihmal pri Ě #1 1 W (1 V 0 I •• 1 flft i Al 1/ •• 1 V« od nas zvěstili brambovcov domačih svetinj i da d r u g i m V v I • scali; 11* prOSO uiamii , o » u j u pa» » lauuuui j;u" u tu u pu » ranjivu * uumu uuuujwu vé naj vsak : ker slovenski národ tudi nosi doklado brez plačila prihodnje leto tako dolgo branili, svoje pa vrabcom pu kupila častitim bravcom našim. O b č n o ----- ^ - - ^ povestnic o% bomo dodajali kot da bremena deržavne, da mu tudi grejo pravice njegove! bo cela gotova, ker slavni nje pisatelj so že blizo Nekteri prijatli so nam želje razodeli naj n Novice44 izliajaie večkrat v tednu pn skoz m skoz prestvarile v političen naj se koncu Cena z njo Novicam" ostane kakor j ui ^r, vilici, ^i^uvaui je M..«. » ^ gospo- pošti kamor koli pošiljane bojo veljale za celo bila. Po list darske in obertnijske reci djale na konec itd. Na to odgovorimo, da po takém prestroji se odpove gold. leto za č e t e r t leta 20 kr., za pol leta 2 gold. 10 kr. gold. kr. nov. dn ar. 5 V ne bile več tis kam i ci prejemane veljajo za celo leto 3 gld. dale svojemu pravému namenu in list za veliko v e č in o naroda slovenskega. Tako 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert imenovane Y) \ u > iř v mi v nui uvju on; > ^u^rvi j" a. j. aivu uu i\i., iao> j;ui it-iw i ^uuu wv ni. , ^ v v.- « u vélike politike44 delati ni cilj in konec leta pa 90 kr. nov. dn. Kornur se v Ljubljani našega lista; nas poglavitni namen - gledé na razmere slovenskih dežel — je višji, namreč za pol leta pa 18 kr. na dom pošiljajo, plača nošníne za celo leto 35 kr. ta 5 veliki većini ljudstva našega pomagati na Naročnina naj se pošiija v ranki ran i h višjo s top njo omike v vseh rečéh in buditi v pismih samo v tiskarnico Blaznikovo v Ljub njem zavednost 5 da se čuti ko narod brez ijano i ker vredništvo noče nič z dnarjem opraviti ktere zavesti ni mogoča ne povzdiga na višjo stopnjo imeti ;v nefrankirane pisma se ne morejo jemati izobraženosti ne narodna velja va 5 gre slo ven skem u narodu kakor vsakemu druzemu v ^ JBBfHBM [ X '' rBBI HH!* !f nH^^Bv^JÍl^B^^^K/ 'J M J * J^E»!-- JV- " Wf LÀ9 G Avstrii. Dvi&nile so „Novice44 — to jim bo menda « I ] i, I IA II II 11. Lt 11 V JJ JL K-J IX M VV V/ m M v s ví » pj J ^ w w Castitim naročnikom pa naročevanje polajšati jim podamo naročilno pismo po stari navadi. 5 In tako sklenerno vabilo to prijatel in sovražnik přiznal ze lepe zaklade odmév naj pnjazen našlo po vseh slovenskih okrajnah s slovenskega uma in dlana; ai iimugu leume je se, pri« ere u u pru »uju uu vacu uumuijuuuv , jo je obdelati treba, da bode spozna! vsakdo nas prijazno podpirajo z dopisi kakoršnimi koli v • i i « « i « « • • i « i r i i • i i 1 • i v • v I ♦ i I mnogo ledine je se priser eno prošnjo do vseh domoljubov naših ? naj da ljudi, da v biti slovenske kervi* bodi Slo 5 spadajo v okrožje našega lista! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník: Jozef BlàZûik. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana