NO. 149
Ameriška Domovina
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
e
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JULY 31, 1952
LETO UH — VOL. LIH
FAROUK BO LAHKO IZHAJAL...
^ralj ali ne kralj — za vsakdanji kruh si ne bo delal skrbi. - Z 287 milijoni bo že za silo shajal
NEAPELJ, Italija. — Odstavljeni egiptski kralj Farouk se je Razjokal, ko je stopil s svoje jahte na tuja, italijanska tla.
V soboto je Farouk izgubil svoj prestol, zdaj pa bo izgubil ®e svojo razkošno, 6,600-tonsko jahto Mahrousso, ki je stala šti-ri milijone dolarjev. Egiptska vlada je namreč ukazala kapitalu in moštvu jahte, naj se nemudoma vrne z jahto v Egipt, kakor hitro se kralj in njegovo sprem-stvo izkrca.
Kralj je dejal nekemu potniš-hemu agentu, da bo najbrž preživel prihodnje tri tedne na oto-hu Kapri, potem pa bo odletel v him in nato v Združene države.
Poročilo naznanja, da je bilo dkrenjeno vse potrebno za pre-h°s njegovih 200 kovčegov z jah-te Ua parnik Vulcania, ki odplo-3- avgusta iz Neaplja v New
York.
v S kraljem so njegova 18-letna 2ena, njun šestmesečni sinček in tri hčerke iz njegovega prvega 2akona, ki ga je kralj razveljavi. ker mu ni prva žena rodila sina.
Kralj je pripeljal s seboj sko-raj vso svojo imovino v vsoti milijonov dolarjev. Razto-Varjanje nekih kovinskih zabo-lev. ki vsekakor vsebujejo dračje in zlato, je kralj osebno vo-1 in nadzoroval.
^kritje rdeče zarote uničenje Zdr. držav
^thužene države so prva in Poglavitna tarča Sovjetiije, hi deluje za njih uničenje.
Y/ASHINGTON. — Senatni ^reiskovalci in uradniki FBI u-Jpa so izja'vili, da je Amerika avna tarča Sovjetije za dedukcijo.
p Y dokaz te trditve je senator ^at McCarran, predsednik senat-pododbora za notranjo var-pvfh objavil zaupno poročilo od , 1 urada, ki vsebuje tozadevne ^v°tacije Stalina, Lenina in Mar-^sa ter komunističnih voditeljev j, v,uruženih državah. Iz tega po-sti 3 razvlclno, da so komuni-Prepričani, da je mogoče j^doglaviti ameriško vlado sa-jo Z naslljem in oboroženo moč-
Novi grobovi
Rudolp’h Kern
V sredo ponoči je umrl na svojem domu, 734 E. 260 St., Rudolph Kern, star 86 let. Bolan je bil šest let. Rojen je bil v Avstriji, odkoder je prišel leta 1901. Po poklicu je bil mizar in zaposlen kot foreman pri NYC in drugih železnicah. V NYC je delal 35 let in pred 14 leti stopil v pokoj. Poprej je družina živela na 16210 Arcade Ave., kjer so imeli mnogo slovenskih prijateljev. Zapušča ženo Caroline in štiri otroke: Johna, Josepha, Edwarda in- Catherine Melville. Otroka Rudolph in Caroline sta zgorela pred leti ob požaru šole v Collinwoodu. Zapušča tudi tri sestre, dve v Nemčiji, Marie White pa tu v Clevelandu. Dalje zapušča sedem vnukov. Dva njegova brata sta .že poprej umrla. — Truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17002 Lalte Shore Blvd., odkoder bo prepeljano v soboto, 2. avgusta ob 10. zjutraj v cerkev sv. Jeronima in od tam na pokopališče sv. Pavla.
Vedno manj izgledov za premirje, pravi general Van Fleel
Kljub izredčenju svojih črt imajo komunisti še vedn)o do milijona mož na razpolago.
SEOUL, Koreja.—Gen. James Van Fleet, poveljnik amer. osme armade v Koreji, je izjavil, da je v Koreji “čedalje manj izgledov za premirje.”
Van Fleet je dejal, da imajo komunisti še vedno na razpolago okoli milijon mož, čeprav so bile njihove črte že znatno razredčene.
“Toda po mojem mnenju mi lahko porazimo vsako komunistično koncentracijo na fronti’, je dostavil.
Van Fleet je rekel, da so v juniju in novembru 1951 komunisti krvavo potrebovali premirje, ker so bili takrat v silno slabem položaju ter v skrbeh pred zimo. Zdaj pa je to prestane in komunisti so postali zopet trdi ob mirovni mizi, je rekel general.
TUDI
KANADA JE V SKRBEH
Sabotaža in druge nadloge delajo Kanadi velike skrbi.
OTTAWA. — Alarmirana poi zadnjih dejanjih sabotaže, tatvin in dobičkarstva, je Kanada v torek uveljavila nove, stroge postave v vseh treh vejah svojih oboroženih sil.
Armada, mornarica in letalska sila so ojačile svoje straže ter zaprle vrata vseh svojih vojaških naprav in ustanov, kamor bodo imele poslej dostop samo kvalificirane osebe s posebnimi legitimacijami.
Črnci z monokli
LONDON. — Anglija je pričela izvažati v Afriko — monokle (očalo za eno oko, ki jih običajno nosijo plemenitaši in gizdalini). Dne 28. julija je bil odposlan v Afriko zaboj z 200 monokli. Presenečeni uradniki so izjavili, da je to že tretja pošiljka v zadnjih dneh.
Del Turnpike ceste bo dograjen 29. nov. prihodnjega leta
Ta del ceste bo dolg 25 milj ter bo izpeljan od Pennsyl-vania-Ohio meje do Ohio Route 18.
COLUMBUS. — Dne 29. nov. 1953 bo že otvorjen promet na Ohio Turnpike cesti, ko bo dograjena 25 milj dolga sekcija te ceste od Pennsylvania-Ohio meje do Ohio Route 18, 9 milj za-padno od Youngstowna.
Ohio Turnpike komisija je dobila v torek v New Yorku $319,-v zračne cevi zatlačene cu-! 882,972 s prodajo tozadevnih
bondov, radi česar se bo lahko
Do teh mer so kanadsko vlado pripravili sledeči razvoji:
1. Definitivna sabotaža na devetih velikih bombnikih, kjer so bile nje.
2. Sabotaža na edini kanadski nemudoma začelo z gradnjo ce-
nosilki letal “Magnificent”. Ko so to ladjo nedavno pregledali v Halifaxu, so našli v njenih strojih cunje in kovinski zdrob.
3.	Mnogo požarov v daleč narazen ležečih vojaških postojankah, kateri požari so povzročili okoli sedem milijonov dolarjev škode.
4.	Tatvine na debelo na velikih vojaških postojankah po vsej Kanadi.
iste.
Človek ni nikoli prestar
MILWAUKEE. — Mrs. Margaret Kuenzli, stara 70 let, je vložila tožbo za ločitev zakona od svojega 80-letnega moža. — Kot vzrok je naved'a, da je ne vzame na nobeno z -bavo. . . . (Stara sem ratala, delat ne morem, godci zagode, plesat pa pojdem. . .)
Velike nedeljske slavnosti v Kulturnih vrtovih
CLEVELAND. — V nedeljo pina izvajala, oblečena v narod-
bodo velike slovesnosti v clevelandskih Kulturnih vrtovih v Rockefeller parku, s katerimi bodo proslavljali tako zvani —-“One World Day’.
Glavni govornik bo dr. John S. Milllis, predsednik Western Reserve univerze. Med odličnjaki, ki so bili povabljeni k tej slavnosti, so governor Lausche, župan Thomas A. Burke, kongresnika Michael A. Feighan in Mrs. Frances Bolton, kakor tudi konzuli raznih držav.
Program se bo pričel z obhodom skozi vrtove, ki predstavljajo kulturo sveta, V vsakem vrtu bo dotična narodnostna sku-
ne noše, svoje narodne plese.
Pri teh vrtovih so zastopani s svojimi kulturami sledeči narodi: Amerikanci, Angleži, Čehi, Nemci, Grki, Hebrejci, Madžari, Irci, Italijani, Jugoslovani, Lit-vinci, Romunci, Rusini, Skandinavci, Škoti, Slovaki, Sirijci in Ukrajinci.
Obhod bo zaključen v Jugoslovanskem vrtu ob 3:30 popoldne, kjer bo petje pesmi, ki opevajo ameriške tradicije.
V odboru teh vrtov sta poleg članov ostalih narodnosti tudi Slovenca Mr. Anton Grdina, ki je blagajnik ustanove, in Mrs. Frank J. Mervar.
KOMUNISTI FRANCIJE SO IZDAJALCI NA VSEJ ČRTI
Dnevnik komunista Duclosa vsebuje veleizdajniš-ke direktive francoskim komunistom. - So v jetija se boji tvegati tretjo svetovno vojno.-Pro-paganda o vojni z bacili se ni obnesla.
LONDON. — Francoska vlada je v posesti mnogih tajnosti francoske komunistične partije, iz katerih je razvidno, da se Kremelj boji tvegati tretjo svetovno vojno, pariški Politbiro pa je prišel do spoznanja, da je “bacilska’ propaganda izjalovitev in fiasko.
Podrobnosti teh tajnosti, sej in zarot so zabeležene v zaupni beležnici, ki so jo dobile oblasti na osebi Jacquesa Duclosa, voditelja francoske komunistične partije. Duclos je bil, kakor znano, aretiran 28. maja, ko je vodil komunistične demonstracije in izgrede proti prihodu ameriškega generala Ridgwayja v Pariz. Duclosova “beležnica akcij” vsebuje 135 strani.
Direktive Maurice Thoreza
Ena izmed tajnih direktiv, ki so zabeležene v Duclosovi beležnici, je od Maurice Thoreza, voditelja francoskih komunistov, ki se že nad leto dni “zdravi” v Moskvi. V tej direktivi pravi Thorez: “Tretja svetovna vojna bi se končala z našo zmago, toda bi zahtevala ogromne žrtve. Pot k miru je torej pot proti socializmu (komunizmu)”.
Iz direktiv Thoreza, ki je blizu Kremlju, je razvidno, da se sovjetski voditelji boje tvegati tretjo svetovno vojno, ki bi jih predrago stala, čeprav -pravijo, da bi se končala ž njihovo zmago.
Drugi razvoji, ki so prišli s to beležnico na dnevno luč, so sledeči:
Veleizdaja prve vrste
ZAROTA franc, komun, partije, da se zagotovi ‘siguren poraz’ francoskih čet v Indokini.
KOMUN. TEŽAVE s pritega-njem francoskih delavcev v politične stavke.
IZJALOVITEV komunistične I propagande glede bakteriološke vojne v Koreji.
PREPRIČANJE komunistov, da so izgubili oprijem na francosko delavstvo, ki so mu bile zvišane plače.
ODKRITJE, da je demonstracije proti gen. Ridgwayju, v katerih je bila ena oseba ubita in mnogo ranjenih, ukazal Mau rice Thorez v Moskvi.
V beležnici je tudi drektiva, ki jo je prinesel meseca maja posebni kurir iz Moskve in ki jo je Duclos lastnoročno napisal v svojo beležnico. V tej direktivi je rečeno:
Akcije za zlom francoske armade
“Francoska armada, ki služi interesom francoske buržuazi- le dobro spočila!
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V stari kraj—
Mr. in Mrs. Matija Modic, — 1022 E. 70 St. odpotujeta 6. avgust s parnikom Queen Elizabeth v stari kraj. Obiskala bosta Modičevo 93 let staro mamo na Vel. Blokah. MrS. Modic pa bo šla pogledat tudi v svoj rojstni kraj Grobnik v Istri. Srečno pot!
Enajsta obletnica—
V petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Pekol v spomin 11. obletnice njegove smrti.
Na počitnice—
Mrs. Uršula Zdravje z E. 140. St., je odšla včeraj v Indiano za en mesec na počitnice. Naj bi se
je in ki je na razpolago strateškim interesom imperializma, ni ljudska armada. . .
“Ta armada se vojskuje v Indokini, Koreji in mori v Tuniziji. Ona je povezana z evropsko armado. Zato ni nobenega vprašanja, da bi branili armado — (francosko), ki služi imperialističnim načrtom.
“Mi delujemo za siguren poraz te armade v Indokini, Koreji in Tuniziji.”
Duclosova beležnica navaja nato sledeče mere, ki se morajo podvzeti:
“Posvarite vse vojaštvo, da se bo kaznovalo kriminalna dejanja armade.
Tajni operacijski načrt, zabeležen v tej beležnici, vsebuje:
“Množična ali masovna akcija proti okupatorjem (ameriškim četam v Franciji).
“Množična akcija proti razkladanju in tovorjenju orožja ter streliva.
“Akcija proti raztegnitvi vojaške službe do 21 mesecev ali dveh let.
“Ojačenje borbe proti vojni v Indokini, ki je vojna francoskega imperializma.
“Akcija proti vojni v Koreji.
“Učinkovita podpora koloni-jalni ljudski vojni v Tuniziji’. ---------------o-----
Kolizija podulične v New Yorku
NEW YORK.----------Tukaj sta
kolidirala pod zemljo dva vlaka podulične želeleznice, pri čemer je bilo ranjenih 8 oseb.
Po pismo naj pride—
Mr. Gudec Eduard naj pride v naš urad po pismo, ki mu ga je poslal O. Frankovic, L. Lombardi 8, Roma, Italia.
V stari kraj—
Potom Mihaljevich Bros., pot. pisarne potujejo v stari kraj: z letalom iz Clevelanda v Zagreb Emil Nekic in Mrs. Anna Cikach-Gertacker, s parnikom Queen Elizabeth pa: Mr. in Mrs. Andrew Bozich, Mr. in Mrs. Matt Modic, Mrs. Mary Sankovich in Mrs. Mary Nemet. Vsem želimo srečno potovanje!
Na počitnice—
Marian in Catherine Mihaljevich gresta v Kalifornijo k materi Mrs. Mihaljevich z avtomobilom in bosta odsotna tri tedne. Urad bo spet odprt 28. avgusta. Srečno pot in dober oddih!
dtl ^s in ponoči jasno in hla-
V ,
dnevi svetovne _ zgodovine
h ^ 31. julija praznik sv. Ig-l55g',a Loyole (roj. 1491, umrl r6cja ' Stanovnika jezuitskegr
Stalin meče žrtve zasledujočim ga volkovom
PRIHODNJA STOPNJA Sta- glavna žrtev je bil Rudolf Slan- je, da so bili vsi ti izčiščeni za litkie človeka, ki je pripravljen linovega načina čiščenja je bila sky, generalni tajnik češke ko-j večjo slavo in varnost Sovjetske !-rreči svoje najzvestejše pomoe-oz. je še, da je izbral in ločil one munistične partije, najbolj brez-komuniste, ki so bili njegovo obziren izmed moskovsko izšo-najuslužnejše orodje, od onih,1 lanih komunistov, o katerem je glede katerih je sumil, da imajo'j rečeno, da je bil resnični vladar še občutje lokalnega patriotizma j češkoslovaške in ki je v Stalino-ter da utegnejo nasprotovati! vem imenu manipuliral izza ku-strogim aplikacijam sovjetskih, lis predssednika Gottwalda in metod v svojih lastnih deželah, premierja Zapotockega. ž njim Istočasno pa je obstojala še ena vrsta nevarnih komunistov, — namreč nevarnih Stalinu — to je onih, ki so se osvedočili, da je gotove komunistične ideale Stalin že davno zavrgel.
Vse te je bilo treba odpraviti, likvidirati, uničiti. In tako je naneslo, da so možje, ki so malo prej denuncirali one svoje komunistične kolege, ki so jim pomagali na oblast, bili zdaj sami denuncirani in onečaščeni.
Gomulka v Poljski, Klementis v Češkoslovaški, Rajk v Madžarski, Kostov v Bolgariji — ti in še mnogi drugi so morali iti. . .
Nato pa je prišla nove vrste čistka v Češkoslovaški. Njena!
vred je bil žrtev čistke Gemin-der, druga moskovska sila v Češki.
Ko sta ju po naročilu Moskve odstranila vprav Gottwald in Zapotocki, se je zdelo, da si je Kremelj odsekal svojo lastno desno roko. Odstranitev Ane Paukerjeve, Georgescua in drugih Moskvi lojalnih komunistov, je samo ponovitev istega procesa. Kajti če je bil kdo lojalen Moskvi, ji je bila lojalna Ana Pauker.
Mi ne vemo resničnega vzroka odstranitve Slanskega in Gemin-derja v Pragi in Paukerjeve ter Georgescua v Bukarešti. Vse,
zveze.
Z drugimi besedami povedano: Ti zvesti služabniki Stalina so bili odstranjeni zato, ker bo
—	iz enega ali drugega vzroka
—	Stalinu zdaj laže zgnesti in izoblikovati Češkoslovaško in Romunijo po svoji volji- — Ker pa ne vemo, kakšna je Stalinova volja v tej smeri, je nemogoče dogmatizirati o tej zadevi. Toda najverjetnejša rešitev tega vprašanja je sledeča: Stalin in Politbiro, vznemirjena vsled naraščajočega protisovjetskega občutja pri svojih satelitih, in zaradi Vedno težjega ekonomskega položaja, kar je posledica ljudskega odpora, sta sklenila, da žrtvujeta v teh deželah one komunistične voditelje, ki so najbolj osovraženi med ljudstvom, ki vidi v njih najzvestejše agente Moskve.
Tu je na dlani nadaljni dokaz ekstremnega cinizma in oportu-
kar moremo sklepati iz izkušenj, nizma Stalinove politike, — po-
nike in oprode volkovom v žrelo, če miši, da bo to vsaj za hip odvrnilo njihovo furijo od njega samega — to je Sovjetske zveze! To je politika, ki zahteva za svoje žrtve najzvestejše Stalinove ljudi, ki so v preteklosti slepo in brez vprašanja izvajali vse njegove ukaze na škodo svojih držav. Dalje je to dokaz, da se hoče s takimi čistkami odvaditi pozornost in jezo mas v drugo smer. . .
Ako bo nesreča Ane Paukerjeve povzročila, da bo romunsko ljudstvo mislilo — čeprav samo za trenutek — da se je sovjetski oprijem na njihova življenja zrahljal, ali da prihajajo zdaj boljši časi, ali da je bila prav za prav vseh njihovih težav kriva Ana Pauker in ne Stalin, — tedaj je žrtvovanje Ane Paukerjeve, najzvestejše Stalinove dekle — upravičeno! — Tak je komunizem in tak mora ostati, če se hoče vzdržati na površju!
Smrt sovjetske pisateljice
MOSKVA. — Moskovsko časopisje poroča, da je umrla sovjetska pisateljica Tatjana Ščep-kina Kupernikova.
HAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO.—Tekom noči je 63 težkih bombnikov poletelo skozi roj sovražnih jet letal ter napadlo neko severnokorejsko vojno tovarno, ki leži samo štiri milje od kitajske meje.
WASHINGTON. — Adminis trator cen Ellis Arnall je podpisal včeraj naredbo, s katero se dovoljuje jeklarskim družbam zvišanje cen jeklu za $5.20 pri ioni.
CLEVELAND. — V Otis Works jeklarni od Jones & Laughlin korporacije je še vedno 1,800 delavcev, ki se niso vrnili na delo.
KAIRO. — Egiptska vlada je včeraj odpravila vse plemiške naslove v deželi, kjer poslej ne bo več paš, bejev, begov itd.
Zdaj je na vrsti madžarski diktator Rakosi
MUENCHEN, Nemčija. — Ma-tiasa Rakosi j a, rdečega diktatorja Mažarske, ki je z železno roko vladal madžarskemu ljudstvu onkraj železne zavese, je Moskva zavrgla.
Poročila iz madžarskih podtalnih virov naznanjajo, da vlada zdaj Madžarski triumvirat sovjetskih državljanov madžarskega porekla, ki so hkrati visoki funkcionarji v sovjetski tajni policiji. Ti so: Erno Getro, minister za ekonomsko planiranje; Josef Reval, minister prosvete, in Peter Gabor, šef madžarske tajne policije.
Čistka Rakosija še ni bila ofi-cielno naznanjena. Ker je bil v predvojnem Horthyjevem režimu 14 let zaprt, je še vedno popularen med madžarskimi komunisti, zato se ga ne more tako brutalno odžagati kot se je romunsko Ano Pauker ali Rudolfa Slanskega v češkoslovaški.
Toda Rakosi, nekdaj vsemogočni madžarski diktator, je danes samo še izložbeno okno V madžarski komunistični štacuni. Moskovski triumvirat izvaja že popolno kontrolo dežele. (Padla je torej nadaljna rdeča veličina. Vzroki teh “čiščenj so nazorno pojasnjeni v seriji časom odgovarjajočih člankov na naši prvi strani, kjer je med drugim rečeno, da so komunistični diktatorji rojeni za to, da so prej ali slej “izčiščeni” in “likvidirani”. Uredništvo).
Smrt carističnega generala
TORONTO. — Tukaj je umrl 83-letni Vladimir Sikevič, bivši caristični general in ambasador.
pilH Ameriška Domovina
MOIVIC
^srsssjffm.
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
NOVINE
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.__________________
No. 149 Thur., July 31, 1952
Ameriška Slovenija
Pred časom je AD prinesla vrsto članov, v katerih je p a. B. razpravljal o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti slovenstva v Ameriki. “Koklji z račkami je podobna slovenska mati v tej deželi, je zapisal. Kot pobegnejo račke, ko le malo odrastejo, koklji v vodo, tako pobegnejo otroci slovensko govoreči materi v angleško govorečo okolico.
Ali je to mogoče preprečiti ali zaustaviti, se je vprašal pisec omenjenih člankov. Zdi se mi, da bi bilo treba Pr®cj odgovorom na to vprašanje, skušati rešiti najprej tole; Ali se ima sploh smisel upirati temu razvoju?
Iz razgovorov v raznimi rojaki sem dobil vtis, da je precejšen del naših tukajšnjih rojakov mnenja, da je to nesmisel, da je to gospodarskemu napredku posameznega naseljenca naravnost škodljivo. Na to mnenje nisem naletel samo med onimi, ki so v tej deželi desetletja, ampak tudi med temi, ki se tu niti še dobro razgledali niso. Tudi nekateri naši šolani novonaseljenci so tega mnenja. Na smeh mi je šlo, ko sem jih gledal, kako so hoteli skriti svoj slovenski rod. Dobil sem vtis, da jim je žal, da so slovenske matere sinovi. Veliko teh in takih ni; nekaj jih je pa le in prav je, da to vemo. Torej celo po neki odrasel šolani slovenski človek se hoče odtrgati od svojega narodnega telesa in se čim-prej mogoče utopiti v ameriškem okolju.
Govoril sem z nekaterimi, ki so bili na obisku v domovini. Vrnili so se. Ko so odhajali iz rodne hiše, iz rojstne vasi, niso imeli več občutka, da gredo v tujino, zdelo se jim je, da se vračajo domov. “Kar nekam odleglo mi je, ko sem zagledal kip Svobode v nevjorškem pristanišču, in vesel sem bil, da sem zopet doma,” mi je nekdo pripovedoval. “Doma?” sem hotel več izvleči iz njega. “Saj si vendar rojen v starem kraju?” “Seveda sem tam rojen in tudi dober del svoje mladosti sem tam preživel, pa mi vendar ni bilo tam obstati.”
Iz vsega, kar mi je povedal, bi mogel zaključiti tole. V dveh desetletjih, ki jih je preživel v tej deželi, se je vanjo in v njene razmere tako vrasel, da mu je bližja od rojstne domovine. V njej ne bi ostal, tudi če tam ne bi bilo Tita in komunistov. Ni pozabil na njeno lepoto, še vedno jo ljubi, še mu je blizu in še jo bo obiskal, tam pa vendar noče ostati. Nekam tesno mu je bilo doma, — dolgčas po širokem belem svetu. Zdel se mi je podoben kmečkemu fantu, ki je šel v mesto za delom, pa nekaj mesecev zdihoval po domu in iskal čistega zraka, pa pri vsakdanjem delu kmalu pozabil na vonj sena, na polje, travnike, na gozd in živino ter postal del stroja, ki mu je v tovarni stregel. Tu in tam se je sicer vrnil pod domači krov, pogledal po vrtu in morda šel celo na polje, toda obstanka mu tam ni bilo več. Življenje v mestu se mu je zdelo prijetnejše — pozabil je na zatohli in umazani zrak — za dom je bil zgubljen, čeprav bi mu sedaj mogel nuditi i kruh i krov.
Tujina nas je prevzela, prevzela v marsičem. Tega velikokrat niti, ne opazimo ne. Ne opazimo pa ne, ker okolica ni prevzela samo nas, ampak tudi druge in tako razlike ni videti. Šele če naletimo, na koga, ki je pravkar prišel preko luže, začutimo, da se je z nami nekaj zgodilo, da smo se v nečem spremenili. In ni izključeno, da bomo imeli, ko bomo sto-pili v rojstno vas, podoben občutek, kot ga je imel omenjeni rojak.
Pa vendar. Ali je prav, kar mislijo oni naši rojaki, ki pravijo, da je najboljše, da se čimpreje vtopimo v ameriško govoreči okolici? Ali ima oni prav, ki noče naročiti in brati slovenskega časopisa samo zato, da bi se čimprej naučil angleščine? Pravi, da se je doma boril za slovenstvo, za narod, tu pa o vsem tem noče nič več slišati. Pretrgal je vse zveze z rojaki, samo da bi postal čimprej eno s svojo okolico. Je to prav? Če ni dolar edini bog, ki ga častimo, je temu težko pritrditi!
“Spoštuj očeta in mater ...” nas je učil Gospod. Če očeta in mater spoštujem, spoštujem tudi njun rod, njun jezik, njuno domovino. Če vse to spoštujem, vse to tudi ljubim. In kar ljubim, ne bom zametal!
S te strani tisti, ki hite pozabit na svoj dom, nimajo prav in se ne kažejo ravno v najlepši luči.
Kaj pa s strani koristnosti? “Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš,” je stara resnica. Slovenski jezik pripada skupini slovanskih jezikov. Če znaš tega, ti ne bo težko naučiti se ti še ostalih — tudi ruskega. Če je že nas Slovencev malo, je pa zato drugih narodov, ki govore našemu jeziku zelo soroden jezik, toliko, da je že s te strani koristno, da se jezika svojih staršev naučimo. Le povprašajmo naše vojake, ki so bili v pretekli vojni in te, ki so danes v Evropi, kaj nam povedo. “Če le znaš še kak drug jezik poleg angleščine, te hitro poiščejo in dobiš drugačen posel,” pripovedujejo. To je že danes, kaj bi bilo šele v slučaju vojne s Sovjetijo. Znanje tujih jezikov nam pride posebno prav pri trgovini, pa tudi v raznih državnih in privatnih službah. Kdorkoli želi torej svojim otrokom dobro, bo poskrbel, da se bodo svojega slovenskega jezika dobro naučili, to se pravi, naučili v besedi in pismu.
Malo po čikagi
(Nadele)
Prekmurski Lemont
Prle kak sam odišeo iz Le-monta, sam se šteo pogučati s komisarom Aleksandrom. Župnik Klopic, šteri opravlja duhovniško službe v sosiednom samostani šolskij sester i šteri je te den bio (kak navadno) v frančiškanskem samostani, mi je pravo, ka je komisar tam blizu Marijine grote. “Tam zida križno pot.” Mislo sam si, ka je tam zato, ka lehko sproti davlje zidarom potrebna navodila. Kda prideva z g; Klopčičom do primerne bližine( sam pravo, ka komisara nega. Samo štiri zi-dare sam vido. “Je, je. Tam je. Tisti, ka telige vozi . . .” Nala-gao je opeko v telige i opet pe-lao zidari, šten je delao ravno pri šestoj križnoj poti. “No, deleč so prišli frančiškanski komi-sari v Ameriki . . Ti bi bio dober za kakšno komunistično državo, ka bi te poslali na cesto delat.”	--To je jako zdra-
vo za mene. Nikši sport ne bi pomagao mojemi zdravji tak kak te telige. Eli si že čuo to, ka to križno pot plačajo prekmurski Slovenci? Nekdanji prekmurski spomenek v Le-monti, križ, kak je bio tam doli, smo prenesli sem gor kak začetek križne poti. Odi i po-glednimo si.”	^
Prekmurski Slovenci, zvekše-ga kakpa čikaški, so v prvij le taj slovenskoga Lemonta, kda je bila ešče prva cerkvica doli bluzi ceste, postavili svoj posebni spomenek—leseni križ, tak-šega, kak ga vidiš, če hodiš po čerensovskoj, tprjanskoj eli bel-tinskoj fari. Kda sam ga obpr-vim vido, mi je na miseo prišlo, ka idem mimo čuričovoga križa cb velkoj cesti od Hotize v Čerensovce. Z leti se je zveza med prekmurskimi Slovenci i Lemontom nekelko zrahljala. To se je videlo na križi.
Ne bilo skrbne roke, štera bi malo bole skrbela za to križno drevo i je začalo razpadati . . Spremembo smo opazili nakak pred dvemi leti, kda je Mr. Žer-din, šteri je zdaj ne dugo pri-šeo iz starega krajo i je nekaj časa bivao v Lemonti. On je te prekmurski spomenek opet malo popravo. Letos je pa te prekmurski križ doživo najvek-še i naj lepše povišanje. Letos so prekmurski Slovenci zbrali $2800 i s tem plačali novo križno pot okoli, Blejskoga jezera v Lemonti. Pred prvov posta-
umetniško delo italjanskoga ki-para. Tak so dobili ameriški prekmurski Slovenci s tov kri-žnov potjov jako viden i zai-stino lepi spomenik svoje katoliške vere. Na njega so lehko po pravici ponosni. Znabiti de što malo zavida o našemi narodi. Če de to zavidanje rodilo takši sad, kak je že rodilo pri Madjimurcaj, ka so si oni šteli postaviti spomenek v to formo, k.a so plačali stroške za Frančiškov spomenik i asfaltirano pot pred samostanom, te slovenski frančiškani nedo čemerni. Pa ka ne bi Medjimurci hodili v Lemonti samo po svo-joj asfaltirane j cesti, so prekmurski Slovenci plačali tudi asfaltirano pot mimo križne poti.
(Drgoč dele)
—-----o-----
Dr. sv. Marije Magdalene šf. 162 KSKJ
Cleveland, O. — V nedeljo dne 3. avgusta bo pomemben dan za OHIJSKO jednotino članstvo — vršil se bo namreč “OHIO K. S. K. J. DAY.” Pričeli bomo s slovesno sv. mašo ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Mašo bodo opravili jednotin duhovni vodja msgr. M. J. Butala, ki pridejo k nam iz Jolieta, pridigali bodo pa prevz. škof Gregorij Rožman.
Zbirali se bomo na igrišču na E. 61. cesti in se od tam skupno z godbo na čelu podali v cerkev. Najvljudneje vabimo naše članstvo, da se udeleži te manifestacije v čimvečjem številu. Matere našega mladinskega članstva prosimo, da pripeljejo otroke s seboj ali pa jih pošljejo na zbirališče ob 9:30, da se tako z drugimi vred udeležijo te pomembne slavnosti. VSE tiste, ki imate NARODNE NOŠE, ste lepo prošene, da pridete v njih in ta-
ko povečate slavje. Razni gostje iz drugih krajev pridejo k nam ta dan — zato pa le glejmo, da bomo tudi mi domačini storili svojo dolžnost in s svojo navzočnostjo pokazali, da se zavedamo kot člani in članice K. S. K. J. — pravega bratstva in sestrstva. Naj nas bo dovolj, da bomo napolnili cerkev sv. Vida do zadnjega kotička.
Popoldne se nadaljuje ohijski K. S. K. J. dan na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ (ppej Močilnikarjevi farmi.)
Vabimo članstvo našega društva za udeležbo tudi popoldne. Za VSE, to je za starejše in za mladino bo razvedrila dovolj. Za otroke bodo pa še posebne zanimivosti in nagrade za razne tekme itd. Zato le pridite VSI, katerim je le količkaj mogoče — da se v veseli družbi kaj lepega pogovorimo in z našimi brati in se strami od daleč in blizu še bolj tesno povežemo v eno veliko K. S. K. J. družino.
Da se torej vidimo za gotovo v nedeljo 3. avgusta — najprej zjutraj pri sv. maši in pa tudi popoldne na pikniku — srčno želimo.
Za Odbor Društva sv. Marije Magdalene, št. 162, KSKJ.
Marjanca Kuhar, predsednica,
Marija Hochevar, tajnica,
Frances Macerol, blagajnica.
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti
Cleveland, O. — V avgustu mesecu bomo, v mesecu naše farne patrone Marije Vnebovzete. Članice Oltarnega društva ste vabljene, da se udeležite v nedeljo pri osmi sv. maši skupnega sv. obhajila, popoldan pa ure molitve. Poklonimo se Mariji za njen god in jo prosimo pomoči za naše bolne članice in za zapuščene vdove. Po cerkveni pobožnosti bo seja. One,'ki se nameravate udeležiti romanja v Lemont, prinesite s seboj denar za vožnjo ($18.00). Če bi katera, ki se doslej še ni priglasila, rada šla, se še vedno lahko prijavi.
Mary Ižanc, taj.
V "modrem vlaku" iz Prelorije v Capetown
Le redka pota na svetu tih rudnikov v bližini tega me-
nudijo potniku tako obsežen in lep pregled razmer v zadevni deželi kot pot med obema prestolnicama Južnoafriške zveze. Človek dobi vtis, kot da bi ležala vsa zgodovina Južne Afrike v prostoru med Pretorijo, sedežem državne uprave in Capetownom, kjer zaseda državna zakonodaja.
To je zgodovina čudovitega vzpona in tragičnega propada hrabrega naroda, zgodovina trdega dela in prilagojevanja načinu življenja.
Dvakrat v tednu, obakrat točno opoldne se spusti “modri
jov križne poti je postavljeni vlak,” ponos državnih železnic v oltar v to forme kak so posatje deželi na 27-urno pot, dolgo nad križnega pota, takši oltar, ka de 1000 milj, ki vodi iz Tretorije se na njem lehko služila sv. me-1skozi z grmovjem porasle pokra-ša. Na te oltar je postavljeni ^ine, skozi puščave in stepe ter prekmurski križ. Na oltari je ; skozi gorovje v na skrajnem plošča z etim napisom:	j koncu črnega kontinenta ležeči
Capetown.
Bogu v slavo Rodu v spomin
(Prekmurski Slovenci) Podstavek toga oltara i podstavki križne poti so zidani z rdečkastega kremenjaka šte-roga so pripel ali iz ameriške države Missouri. Table križne poti so iz italjanskoga karar-i ski marmor). Reliefne slike Jezušcvoga trpljenja so lepo
Z udobnih sedežev tega vlaka, v katerem se vozi navadno tudi veliko število ameriških in evropskih izletnikov in popotnikov, je krasen razgled preko raznovrstnih pokrajin države. Vlak drvi skozi umazana predmestja Johannesburga, gos podarskega (središča države, kjer se v bornih kolibah stiskajo tisoči revnih domačinov, popelje vas mimo zla-
sta, skozi okna lahko opazujete največja diamantna polja sveta pri Kimberley in čutite vse grozote peščenih puščav velike in male Karroo. Na tem področju spremljajo vlak celi oblaki drobnega rdečega prahu, ki pa ne povzročajo potniku nobene nadlege, ker je vlak proti njim dobro zavarovan. “Modri vlak” je prav gotovo naj udobnejši vlak Južne Afrike, — vsi vozovi so opremljeni s hladilnimi napravam in skrbno zavarovani proti prahu in vročini, — vožnja v njem pa je v primeri z ameriškimi ali evropskimi vlaki na take daljave vse eno malo počasna.
Vzrok tej počasnosti tiči v pomanjkanju železniških strojev in voz.
V veliki večini južnoafriških pristanišč morajo skladati blago enostavno na pomole, ker ni železniških voz, ki bi blago sprejeli in ga naglo odpeljali v notranjost dežele. Često morajo ladje v pristaniščih čakati dolge dneve, preden se znebe svojega bremena. Te težave ovirajo v precejšnji meri gospodarsko življenje dežele.
Velika oddaljenost obeh glavnih mest dežele, ki pride zaradi počasnosti prometnih sredstev še prav posebno do izraza, vpliva neugodno tudi na upravo in razvoj dežele, katere življensko silo in podjetnost že tako vedno ogroža prehuda vročina.
Vse od odhoda iz Pretorije pa do prihoda v Captown opaža
Račke naj le gredo v vodo in naj se vode naglo privadijo, nikakor pa naj pri tem ne pozabijo hoditi po kopnem.
Prav in potrebno je, da se vsakdo izmed nas nauči angleščine in to nauči dobro, prav posebno velja to za one izmed novih, ki so doma dolga leta presedeli v šolskih klopeh.
Brez polnega obvladanja angleškega jezika v besedi in pismu ne bodo mogli pomagati niti sebi niti narodu doma. Tu- potnik.silne težave, ki jih ima di tistim, ki mislijo, da pojdejo čez kako leto domov v Stari dežela zaradi pomanjkanja vode. kraj in da bodo tam ostali, bo znanje angleščine zelo koristno. Prav tako potrebno in koristno je pa za vse izmed nas, da znanje svojega materinega jezika ohranimo in izpopolnimo ter da poskrbimo, da se ga bodo naučili tudi naši otroci.
Kako bi bilo pa to doseči, pa drugič.	Vili.
Vsepovsod je to najtežje breme in največja ovra napredku dežele, morda celo večja od velikega nasprotja med belimi in črnimi prebivalci dežele ter spora med
Anton Aškerc
Letos, 1. junija, je preteklo štirideset let, dkar je umrl pesnik Anton Aškerc. Njegova smrt je bila odraz tedanjega prekipevajčega časa: osamljen je umrl kot človek in pesnik v dobi, ko si je moderna s Cankarjem in Župančičem utirala zmagoslavno pot. Aškerc, ki je v svoji zagrenjenosti hotel to pot ustaviti, ki je hotel s svojo, tedaj že šibko epično silo, znova vstati, je legel v grob in zanosna moderna je šla preko njega. Cankar je dobojeval svoj boj z njim in užaljen' Aškerc se je za vedno umaknil.
Osebnost Aškerca je zanimiva. Rojen 9. junija 1856'v Globokem pri Rimskih toplicah, je študiral v Celju. Po končani gimnaziji je stpil v mariborsko bogoslovje. To je bil korak, ki je bil za Aškerca odločilen za celo življenje. Zaprta narava Aškerčeva je bila nagnjena v upotnost. Slovstvena kritika očita Mahniču da je bil on kriv, da je Aškerc kot duhovnik in pesnik padel. Ta očitek je gotovo veliko pretiran. Mahnič, ki je hotel ločiti duhove, ni odobraval Aškerčevega početja. Aškerčeva upornost, ki je bila zagrizena in trmasta, pa se v ničemer ni hotela upogniti. To je bil glavni vzrok, da je pozneje Aškerc tudi kot pesnik padel. V svoji trmi se je postavil tudi
samimi belimi, ki se je razvnel v zadnjih mesecih in ki bi utegnil celo povzročiti domačo vojno.
Namesto zelenih pašnikov se vlečejo na obeh straneh železniške proge nepregledne puste rumene ravni in planjave. Rečna korita so prazna, na njih dnu so tu in tam z vlažnim blatom napolnjene kotanje; z vodo se napolnijo samo ob dežju.
Pod žgočim soncem je pogled na rdeče in rumene peščene oblake v Karroo naravnost brezupen. Brez vode je ta dežela zapisana smrti.
------o------
Koliko je katoličanov v Združenih državah?
Po naj novejšem štetju je v Združenih državah, Alaski in na Havajskih otokih letos 29 milijonov, 407 tisoč in 520 katoličanov, torej za skoro 800 tisoč več od lanskega leta. Vodijo to čredo Gospodovo 3 kardinali, 27 nadškofov, 158 škofov in v dušnem pastirstvu je med njimi 44 tisoč 459 duhovnikov.
Pa tudi redovnikov imamo precej', in sicer živi in deluje po samostanih 7,975 samostanskih bratov-laikov in 156,-696 redovnic - sester. Med njimi je 75,422 učiteljic in vzgojiteljev po farnih šolah, ki jih katoličani lahko svobodno ustanavljajo in vodijo, dasi je država ločena od Cerkve. Naši jugoslovanski komunisti bi se prišli lahko semkaj učit, da je ločitev nekaj drugega kot zatiranje, ki ga oni pod imenom ločitve kruto izvajajo nad katoliško Cer-vijo v svoji državi.
-------o------
Stoletnica
Katoliški redovniki “Šolski bratje” so praznovali te dni stoletnico, odkar so prišli na jugovzhodni azijski polotok Malacca in ustanovili tam svoje prve šole, ki so že neizmerno dobrega storile za kulturno in versko vzgojo tamkajšnje mladine. Danes imajo v Maleziji že 50 šol z nad 50 tisoč katoliških in tudi nekatoliških učencev. Zlasti velik ugled imajo njih šole v svetovno znani luki Singapore, ki jo upravljajo Angleži.
proti moderni, ki ga je pogazila. Kritični Cankar je šel preko njega in če danes v slovstveni zgodovini premišljujemo Aškerca, si moramo priznati, da je v njej Aškerc kot velika okame-nina. Ni zapustil tistega vpliva m imena kakor n. pr Cankar ali kdo drugi izmed klasikov, čeprav je gotovo, da spada Aškerc s svo jimi prvimi zbirkami med slovenske klasike.
Pojavil se je Aškerc s svojimi pesmimi v Stritarjevem Zvonu leta 1880. Koj naslednje leto pa v Ljubljanskem Zvonu, ki mu je bil pozneje tudi urednik. Začetek ni kazal posebnega pesnika. Trd in prozaičen jezik je odbijal. Levec pa je vzdignil v Aškercu talent in Aškerc je zrasel v samoniklega epika. Lirik. Aškerc nikoli ni bil, čeprav se je poskusil tudi v liriki.
Leta 1890 je Aškerc izdal Balade in romance. To je vrh Aškerčevega ustvarjanja. Poslej se preko te zbirke ni dvignil. Brodnik, Anka, Mutec osoj ski, Kralj Matjaž. Čaša nesmrtnosti in druge so pač vsakomur pozna-nie. V njih je Aškerc pokazal vso svojo epično silo. Mahničev napad na to zbirko je bil preoster, prav tako oster pa je bil potlej Aškerc, ki se je dal voditi pri kritiki slovenskemu liberalizmu, ki je hotel iz Aškerca skovati kapitai proti klerikalizmu. Vse to je potlej Aškerca pokopalo. Hotel se je proglasiti za mučenika in je nazadnje v naravnost patološki trmi segel po snovi iz protestantske dobe in skušal v protestantih odkriti podobnost s seboj, njih borbo s svojo borbo. Takoj je bilo jasno, da je Aškerc na poti, ki bo prinesla smrt njegvi pesniški moči. In to se je zgodilo. S tistim momentom, ko je Aškerc zavrgel svoje svečeništvo, je hotel uravnovesiti svoj novi položaj, prišel pa je v tako duševno stisnjenost, da je sam zapisal:
Vsemu svetu pač ušel lehko si,
sebe nesel samega s sebo si! Hlastanje za novimi, močnimi in tujimi motivi so samo izraz večje Aškerčeve šibkosti, obenem pa izraz pesnikove notranjosti, neuravnovešenosti. Nosil je samega sebe s seboj. Velika tragika jie v Aškercu ravno V tem. Bil je kot človek prešibak.
Smrtni udarec za umetnika Aškerca je bil boj z moderno. Kakor ga je moderna spočetka slavila, tako ga je kasneje pogazila. Z obupom je Aškerc bil ta poslednji boj. Zgubil ga je. Leta 1902 je odložil uredništvo Ljubljanskega Zvona. Moderna ga je prerasla.
Balade in romance, Lirske ih epske poeznije to dvoje bo od Aškerca ostalo. V njih se kaža Aškerčeva elementarna sila. Od ostalih zbirk pa bodo ostali p0' samezni biseri, ki so se pesnika porodili v gotovih hipih. Veliko drugega bo šlo v pozabo.
Štirideset let je od Aškerčeve smrti. Dovoij je odmaknjen čas, da lahko pravično presodi' mo pesnika in njegov čas. ČaS sam mu je bil nenaklonjen. Ustvarjal je namreč Aškerc v do' bi, ko se je spočel boj za načelnost. Zato ostre kritike od strani. esteta Mahniča. Tragika pa je bila v pesniku samem, kef je hotel prerasti vse, kar mu je bilo na poti. Manjkalo pa m11 je moči. Hujskanje od strani li' beralizma je njegov položaj Še poslabšalo.
Leta 1912. ja legel v grob. P°' slednji Celjan je bila ena nje' govih zadnjih pesmi. Na njegovi pesniški zapuščini, kakor zapuščini vseh slovenskih 0-metnikov, pa je raslo novo ži^' Ijenje, ki je sicer staro preraščalo, v bistvu pa vendar imel0 korenine v starem.
Karel Mauser.
Ur. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Vojvoda Friderik je med tem dosegel izredno čast. Leta 1440. je bil izvoljen za rimsko-nem-škega cesarja in dve leti pozneje je bil slovesno kronan v A-henu. V vrsti nemških vladarjev je bil Friderik tretji tega imena; nekateri, ki prištevajo tudi Friderika Lepega pravim cesarjem, ga imenujejo Frideriku IV. Kot cesar je sklenil leta 1443. s celjskimi grofi že omenjeni mir in dedinsko pogodbo, ki mu je imela mirnim potom •Ugotoviti v slovenskih deželah °no oblast, ki je z mečem ni niogel izvojevati.
Še le po tem miru je čutil ce-sar Friderik svoje gospodstvo v južnih deželah toliko zavarova-da je tu nastopil kot vladar In sprejel slovesno poklonitev deželmh stanov (plemstva in duhovščine).
Na Koroškem se je to zgodilo leta 1443. Dvajsetega decembra je prišel cesar z mnogobrojnim sPremstvom v Sent Vid, glavno ^esto dežele, kamor je pozval Vse vojvodske vazale in druge Poslance. Tu je praznoval bo-^tčne praznike. Devetindvajse-loga decembra je bil slovesen 2bor koroških stanov, ki so se cesarju poklonili. Friderik se je °b tej priliki -izjavil, da mu je 2nano, kako so se njegovi predelki na Knežjem kamnu dali umestiti; na prestolu na Gospo-svetskem polju podeljevati fev-de in prisegali stanovom, 'da jim °čejo varovati pravice in svo-°ščine, meni pa, da se njemu 2uradi cesarske časti, h kateri je Bog poklical, lahko opu-Sll obred umeščenja in prisega.
Zadostuje naj, da se fevdi ra-2dele y gent Vidu in da kralje-beseda namestuje prisego, lanovi so se pokorno vdali Fri-eri'kovi zahtevi in prosili le za Pismeno potrditev svojih pra-Vlc- Kmet-knez (Herzogbauer all Edlinger), ki je umeščeval v°jvodo in zato dobival razne Pcavice, si je pozneje 1. 1457. al od Friderika potrditi svoje Sv°boščine.
Tako je prej en j al starodavni red slovesnega umeščevanja °roških vojvodov. Friderikov ^slednik Maksimilian, ki je bil .ovencem zelo naklonjen, je ^Cer obljubil, da se da umesti-v! P° stari šisgi. Toda do izvr-Sitve ni prišlo, ker je imel Mak-v^ilijan posla drugod. “Kne-j karaen” ob Krnskem gradu v°jvodski prestol na Gospo-SVetskem polju sta osirotela, v, .T' začetku 1. 1444. je prišel ^riderik na Kranjsko in bival 6c mesecev v Ljubljani. Spredi je poklonitev deželnih sta-°v> potrdil razne privilgije emstvu, mestom in samosta-^0tl1 in obiskal znamenite kraje s deželi. Med mnogobrojnim c?rerilstvom, Ki je takrat s Fri-^Nko.m prišlo v deželo, je bil p11^ njegov tajnik Enej Silvij v^ulemini, ki je bil pozneje ifi v Trstu in slednjič z ime-om pjj jj zasedel papeški pre-P° ' Ta odlični mož se je ta-^ a'; do dobra seznanil z raz-2 rarrii naše domovine in je po-neje s
deželo rešilo drznih roparjev.
Leta 1450. je šel Friderik h kronanju v Rim. Na poti se je poročil z Lenoro, pricesinjo portugalsko, plemenito in pobožno ženo, ki mu je postala zvesta družica v življenju. — Dočim je cesar na tujem praznoval svoje slavij e, se mu je pa doma pripravljal upor. Bavarski grof Einzinger je ščuval nižjeavstrij-ske stanove, in stari njegovi nasprotniki, grofi celjski, so se iz-nova dvignili proti Frideriku. Komaj se je povrnil domov, že je imel proti sebi močno uporno vojsko pod vodstvom grofa Einzinger j a in Ulrika, ki sta ga oblegala v Dunajskem novem mestu. Friderik se je moral vdati in Ladislava prepustiti Ulriku.
Navzlic važnim vladarskim poslom, ki jih je imel kot rimsko nemški cesar, vendar Friderik ni zanemarjal svojih dednih notranje-avstrijskih dežel. Nasprotno opažamo, da je na te obračal posebno skrb. Leta 1453 je s posebnim odlokom potrdil stare pravice habsburške hiše in določil, naj imajo tisti člani rodbine ki bodo vladali na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, naslov nadvojvoda. Ne^ kaj let pozneje pa je napočil tisti važni trenotek, ko je imel svojo posest na jugu pomnožiti z bogato celjsko dediščino.
3Np
svojo odločilno besedo
. *’0mogel, da se je ustanovila ganska škofija.
Nderik je bil sam zase mi-3Uben mož jn mal0 vnet za °jsk°, vendar njegova vlada ^ lc temu ni bila mirna. Ko so fdomače razmere po avstrij-Q1^ dsželah nekoliko uredile, Prišle pa tem večje zunanje ^ etke kj so onemogočile mir. ^°a-Za Varuštvo nad mladim lsktvom Posmrtnikom napo-
;ejUie riaslediija leta. Naše* de-
e e so takrat zopet hudo trpe-,0 ■Petindvajset tisoč Madja-er i 6 'e*a 1446. pridrlo na Šta-1:.S.'0 Plenilo in požigalo po 0Pust°šilo tudi sosednjo ir b°SKo Kranjsko. Premirje
1/1y1r7 \ T ~ ni /-\ 1-3 va -i i r»
^g°ni (1. 1447.) je slednjič J Katarina.
Ko je leta 1456. padel pod mečem zarotnikov zadnji Celjan, je zapustil toliko posestev, da jih v sličnem obsegu le redkokdaj nahajamo v oblasti kakega kneza ali vojvoda. “Celjska kronika” natančno našteva vsa mesta, trge in gradove, ki so bili lastnina celjskih grofov. Naštejmo le tiste, ki so jih imeli na slovenski in hrvaški zemlji-
Na Štajerskem so bili v njihovi posesti:	Celje, Ostrovec,
Podgrad, Hekenberg, Sovnek, Braslovče, Paka, Mozirje, Vrbovec, Rudnik, Gornji Grad, Forh-tenek, Kacenštajn, Šoštanj, Ša-lek, Gorica, Soteski grad, Novi grad, Rabensberg, Lemberg, Vitanje, Konjice, Vuzenica, Muta, Ivnica, Hohenburg, Waldstein, Pfanberg, Mu rek, Frusenau, Freistein, Rogatec, Kraljev grad, Posreda, Planina, Žusem, Rif-nik, Prežim
Na Koroškem:	Ortenburg,
Šternberg, Spital, Paternion, Gornji Dravograd, Spodnji Dravograd. Somerek, Kellerberg, Steierberg, Pregrad, Gornji Kamen, Spodnji Kamen, Weisse-nek, Hartneidstein, Mauten-berg, Breznik, Falkenstein, Greifenburg, Trebnje.
Na Kranjskem: Svibno, Krško, Radovljica, Kranjski gradič, Lož, Ribnica Kočevje, Frid-rihštajn, Poljane, Bela peč, Kostel, Ig, Smlednik, Kropa, Polhov gradeč, Lipniški grad, Goričane. Ortnek Čušperk, Vinica, Mirna, Naklo.
Na Hrvaškem: Zagreb, Samobor, Steničnik, Medvedgrad, Jurjevo, Koprivnica, Varaždin, Čakovec, Štngova, Krapina, Carvar, Bistrica, Neodelec, Kamenice, Vrana, Kostanjevica, itd.
Razun tega so imeli celjski grofi še v zastavo:	Slovensko
Bistrico, Laško, Žalec, Vojnik, Strahovo, Marenberg, Radeče, Stettenberg, Metliko, Kostanjevico, Novomesto, Čibnik, Višnjo goro.
Umevno je, da je bogata dediščina marsikoga mikala. Nič manj kot 24 se jih je oglasilo, ki so si lastili pravice do nje. Najimenitnejši med njimi so bili: Cesar Friderik, ogrski kralj Ladislav, vojvoda Albreht VI, goriški grof Ivan in Frankopani, grof modruško-kr-krčki. Zahtevala pa je dediščino tudi Ulrikova vdova, grofica
Obzor
Alice in Dairyland Exhibits at Wisconsin State Fair
Milwaukee, Wis. — Walking into the Alice in Dairyland building at the 1952 Wisconsin, State Fair in Milwaukee, Aug. 16-24, will be like stepping into a completely new wonderland of dairy products. Everything's new, announced W. M. Master-, son, fair manager, from the crown on the top of the 10-foot animated Alice to the demonstrations in the dairy kitchen.
This year, Alice, Beverly Ann Steffen, 23, Appleton, has a lively little sister helping her tell the tale of dairy products. She is a life-sized girl who performs a different action before each of the exhibits. These include milk, butter, evaporated milk, dried milk and ice cream. Chetese is the subject of the kitchen demonstrations.
This animated little character is as loveable as she is versatile. In the first exhibit, clad in a football helmet, she scores a touchdown with a quart of milk. From a. rugged outdoors girl she turns domestic and flips flapjacks in an exhibit featuring butter. She shows further ability and the value of evaporated milk for babies as she piays the role of a nurse. In a starched white uniform she prepares to give a baby his bottle.
In the dried milk exhibit, Alice’s little sister twirls a baton at the head of the economy parade. Dressed in a smart plaid outfit she leads a group of lively youngsters beating drums for non-fat dried milk. Then once again as a happy healthy child at play she has a good time feeding her rag doll some delicious ice cream.
Always a favorite-is the 10-foot animated Alice. As in the past she will talk to the visitors in the Alice in Dairyland Bldg. This talking doll will add further to the thrill of youngsters as she stands, sits, and gestures with her arms. A new gown is being designed for the real Alice, Miss Stefien. It will also be sported by her giant likeness along with an exact duplicate of her crown.
Another brand new feature of the dairy exhibit, according to Donald Wilkinson, superintendent, is the sale of lunchsized portions of Wisconsin cheese and crackers. These will be wrapped in individual cellophane packets and will sell for 10 cents.
Five types of Wisconsin cheese will be sold over the cheesie counter m the building. To make room for these varieties the cheese counter has been made twice as long as it has beien in the past. The five types the public can buy are Wisconsin aged cheddar, medium aged cheddar, Swiss, brick and Italian.
Odda se
Ena opremljena soba se odda poštenemu fantu, z garažo, na 920 E. 73 St.	(149)
Naprodaj
Apartment za 4 družine — 5 garaž, dobri dohodki $1800 na leto. Nanovo dekorirano. Nahaja se na 5416 Homer Ave. Vpraša se zdolej na gornjem naslovu ali pa pokličite za sestanek WIckliffe 3-0921. (Th)
Gostilniška kuhinja
se odda zmožni osebi. Pokličite po 10. uri zjutraj EN 1-4423.	(150)
FRANK KLEMENC
BARVAH in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka Ave. IV 1-6546

Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
XXXXTxXXXXXX
x*« X g XXXXXZT}
Čistilna razprodaja
PRI
A. BROFMAN'S DEPT. STORE
6806 Sl. Clair Avenue	EN 1-0150
ŽENSKE OBLEKE........................  $j-00
vrednosti do $8.98
ŽENSKE OBLEKE (vsakdanje) ..............i^00
vrednosti do $3.98
ŽENSKE SVILENE OBLEKE po zelo znižanih cenah
ŽENSKA KRILA (se perejo) ..............$2*98
vrednosti $3.98 in $4.98
MOŠKE TEE SRAJCE....................2 za SJ.OO
vrednosti $1.98
MOŠKE TEE SRAJCE...................^gc in gjc
asortirane barve
OTROŠKE OBLEKE ....................... $|-00
MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE.............$|.98 in $2-98
Imamo tudi popolno zalogo vsakovrstnih drugih potrebščin in oprave za moške, ženske in otroke
VSAK TOREK DOBITE DVOJNE ZNAMKE
L BROFMAN’S DEPT. STORE
6806 ST. CLAIR AVENUE	EN 1-0150
Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina'
MAX’S AUTO BODY SHOP
•
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 E. 152nd Street
16201 Waterloo Rd.	712 - 714 E. 200 St.
GROCERIJA in MESNICA
PIVO IN VINO
samo na 667 E. 152 Št., kjer lahko kupite za vzeti iz prostora, ali vam dostavimo v zabojih na dom.
BEER and WINE TO TAKE OUT
Pokličite GL 1-6316
Se priporočamo za naročila
* L
j
Silen
nov pogon!
ZDAJ
"HIGH
TEST"...
Sohio X-tane gasolin so ravnokar izboljšali kot menda še nikdar v zgodovini Sohio gasolina! X-tane prekaša zdaj ravan premium gasolina— vendar ne stane več kot navadni gasolin !
Če uporabljaš gasolin navadne cene, boš čutil veliko razliko s tem novim X-tane.
če uporabljaš premium gasolin, je več kot verjetno, da boš s tem novim silnejšim gasolinom dosegel ravno isti učinek—to pa za ceno navadnega gasolina ! Naj tvoj “Engine” razsodi!
y....*
SE ZMERAJ PO REDNI CENI!
Ženske dobijo delo
Dekleta
17 let stare- in več potrebujemo za sortirat in zavijat. Delo v pi'alnici.
Menk Bros. Laundry
643 E. 103 St. (151)
Dekleta dobijo delo
Splošno delo v tovarni, skupaj spraviti in zavijati. Samo podnevi. Plača od ure. Morajo razumeti in govoriti angleško.
Kromex Corporation
880 E. 72nd St.
Severno od St. Clairja
(149)
Išče se ženska
Ženska dobi delo za en dan in pol za čiščenje in nekaj likanja. Pokličite po 6. uri HE 2-1276 ali se oglasite na 5436 Stanard Ave.	(150)
Molki dobijo delo
DELAVCI
Dnevni šift, 5 dni v tednu, plača od ure in plačana zavarovalnina.
W. J. SCHOENBERGER 8810 Harvard Ave.
(150)
MALI OGLASI
Stanovanje iščeta
Mlad par brez otrok išče trisobno stanovanje s kopalnico med E. 55 St. in E. 92 St. Kličite HE 1-7527.	—(150)
Dom in dohodki
Zidana hiša za 4 družine. Najboljši kup na Ansel Road okolici. Dva stanovanja po 5 sob vsako. Dva stanovanja po 6 sob vsako. Posamezna kurjava. Se ne boste kesali. Do-ora investicija. Cena $23,000. Vprašajte za Mr. Shemkunas.
Porath Realty
2828 Euclid Ave. SU 1-6600
(jul.23,25,29,31)
Iščejo stanovanje
Mlad zakonski par išče 4 do sob. Kdor ima kaj naj pusti naslov ali telefon v našem uredništvu.	—(150)
Iščejo stanovanje Ker je hiša prodana, se moramo seliti. Iščemo 5 do 6 sob za moža, ženo in 3 otroke v St. Clairski okolici. Reference. Pokličite UT 1-5861 ali oglasite se na 1221 E. 61 St. zdolej. —(150)
V blag spomin
seidme obletnice smrti našega LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
John Petrincic, FCM
ki je dal svoje mlado življenje za domovino 30. julija 1945 na križarki Indianapolis
Ti pa, blagi sin in brat, počivaj mirno v hladnem grobu in večna luč naj Ti sveti in prosi Ti Boga za nas.
Žalujoči:
STARŠI in SESTRE
Cleveland, Ohio, 31. julija 1952.


——————
Prosi, česar hočeš, samo da ne pobegneš od mene — samo da ostaneš z menoj, golobica, in me vzljubiš!”
Knežnja se je zelo bleda dvignila na blazinah — a njeno sladko, prekrasno obličje je izražalo tako neupogljivo voljo, ponos in silo, da je ta golobica bila v tem trenutku podobnej-ša orlica.
“Gospod, akc čakaš mojega odgovora,” je rekla, “tedaj vedi, da te nikdar, akoravno bi imela preječati celo svoje življenje v tvojem robstvu, nikdar ne vzljubim, kakor mi Bog pomagaj!”
Bohun se je nekaj trenutkov boril sam s seboj.
“Ne govori mi takih besedi!”
je rekel s hripavim glasom.
“Ti mi pa ne govori o svoji ljubezni, ker se je sramujem, radi nje me tare jeza in mr-žnja. Jaz nisem zate.”
“Za koga pa, knežnja Kurče-vičevna? In čigava bi bila v Baru, če bi ne bilo mene?” “Kdor mi otme življenje, da bi mi dal sramoto in robstvo, ta je moj sovražnik, ne prijatelj.” “In ti misliš, da bi te bili
kmetje pobili: Strah je misliti »
“Nož bi me bil umoril, ti si mi ga izdrl.”
“In ne dam ti ga več, ker ti moraš biti mo.ia,” je izbruhnil Kozak
“Nikdar! Raje smrt!”
“Moraš in boš!” 1
“Nikdar!”
“No, če ne bi bila ranjena, bi po tem, kar si mi rekla, še danes poslal moiojce v Raškov in ukazal privesti meniha za vrat in jutri bi bil tvoj mož. In kaj! Moža ne ljubiti in se k njemu ne privaditi — to je greh. Hej, ti, velemožna gospodična, tebi je kozaka ljubezen v sramoto in srd. Kdo pa si ti, da sem jaz za tebe kmet? Kje so tvoji gradovi in boj ari in vojska? Čemu je tebi srd, čemu sramota? Jaz sem te osvojil v vojni, osvojen-ka si! Oj, če bi bil jaz kmet, bi te naučil razuma z bičem po belih rdečih in bi se brez duhovnika nasitil tvoje krasote — če bi bil jaz kmet, a ne vitez!”
“Angeli nebeški, rešite me!” je šepnila knežnja.
In vtem se je na Kozakovem obrazu zbirala čim dalje večja steklost in gnev se ga je pola-ščal.
“Jaz vem,” je govoril, “zakaj me sovražiš, zakaj si mi uporna? Za drugega hraniš svojo deviško čistost — toda iz tega ne bo nič, kakor sem živ, kakor sem Kozak! Slahčič, lopov, ni-čemnik, Lah neodkritosrčni! Na pogibel njemu: Jedva jo je ugledal, komaj zavrtil v plesu, in že te je vzel vso, ti, Kozače, pa trpi in razbijaj z glavo. Toda jaz ga dobim in ga ukažem deti iz kože, pribiti z žeblji. Vedi, da gre Hmielnictki nad Lahe in jaz grem z njim — in najdem tvo-jegajega golobiča, če treba pod zemljo, in ko se povrnem, ti zarinem njiegovp vražjo glavo na pot pod noge.”
Helena rli slišala zadnjih ata-manovih besedi, Bol, srd, rane, razburjenost, strah, so ji vzeli moč — in neizmerna slabost se ji je razlila po vseh udih, oči in misli so ji ugasnile — in o-maihnila je in omedlela.
Četnik je stal nekaj časa bled od srda, s peno na ustih. Vtem pa je zagledal to mrtvo glavo nepremično, nazaj povešeno, in
iz ust se mu je iztrgal nečloveški vik.
“Je že po nji! Horpina! Hor-pina! Horpina!”
In telebnil, je na tla. Velikanka je planila hipoma v sobo.
“Kaj je se teboj?”
“Reši! Reši!” je vpil Bohun. “Umoril sem jo — dušo mojo, luč mojo.”
‘Kaj si storil?”
“Umoril, umoril,” je ječal četnik in lomil nad glavo roke.
Toda Horpina se je približala knežnji in je takoj spoznala, da to ni smrt, temveč omedlevica; odpravila je torej Bohuna za duri in jo začela oživljati. Knežnja je kmalu odprla oči. “No, gospodična, nič ti ni,” je govorila čarovnica. “Ti si se ga najbrž ustrašila in omedlevica te je ogrnila— toda omedlevica preide in zdravje se ti vrne. Ti si kakor oreh, dekle; tebi je u-sojeno še dolgo živeti na. svetu in uživati srečo.”
“Kdo si ti?” je vprašala s slabim glasom knežnja.
“Jaz? Tvoja strežnica — ker je on tako ukazal.”
“Kje sem?”
“V Črtovem jarku. Tu je gola pustinja, tu ne uzreš nikogar razen njega.”
“Bivaš ti tukaj?”
“Tu je naš hutor. Jaz sem Doncuvna, bral moj pod Bohu-nom polkovniku j e, dobre moiojce vodi, a jaz stanujem tukaj — in bom tebi stregla v tej zlati sobi. Iz koče krasota — da kar žar odbija. To je vse on prinesel zate.”
Helena je pogledala dekletu v veseli obraz in ta obraz se ji je zdel poln odkritosrčnosti.
“In mi boš dobra?”
Beli zobje mlade čarovnice so se v smehu zablisnili.
“Bom. Čemu bi ne bila!” je rekla, “a tudi ti bodi dobra ata-manu. On je sokol, on je slaven molojec, on ti . . .”
Tu se je čarovnica nagnila
Heleni do ušes in ji začela nekaj šepetati; naposled pa je prasnila v smeh.
“Proč!” je kriknila knežnja.
III.
Za rana, dva dni pozneje, sta sedela Duncuvna in Bohun pod vrbo poleg mlinskega kolesa in gledala penečo se vodo na njem.
“Zdravila jo boš, stregla ji boš, očesa ne spustiš z nje; da ti nikdar ne gre iz jarka,” je govoril Bohun.
“V jarku vodi k reki ozka steza in tu je dovolj prostora. Stezo ukaži zasuti s kamenjem in potem bova tu kakor na dnu lonca; če mi bo treba, si že najdem izhod.”
“S čim se tu živita?” “Čeremis pod skalami sadi koruzo, sadi vinsko trto in lovi ptiče v zadrge. S tem, kar si ti prinesel, ji ne bo manjkalo ničesar, kakor morda ptičjega mleka. Ne boj se; iz jarka ti že ne uide in nihče ne izve o njej, da le tvoji ljudje ne raz-neso, da je ona tu.”
“Jaz sem jim ukazal priseči. Oni so zvesti molojci in ne izpovedo, četudi bi z njih rezali jermene. Toaa ti si sama pravila, da prihajajo tu sem ljudje k tebi, da jim vedežuješ.
“Včasih prihajajo iz Raškova, včasih pa, kakor izvedo, Bog ve odkod. Toda vsi ostanejo pri rekki, v jarek pa nihče ne pride, ker se boje. Ti si videl kosti.
Bili so taki, ki so hoteli priti, a to so njihove kosti.”
“Ali si jih ti pomorila?” “Kdor jih je, jih je! Če hoče kdo, da mu vražim, čaka v jarku, a jaz pridem h kolesu. Kar zagledam v vodi, grem in povem. Takoj bom tudi zate pogledala, samo ne vem, če se kaj pokaže, ker ni vselej videti.” “Da bi le kaj zlega ne zapazila!”
“Če bo kaj. zlega, ne pojdeš. I tako bi bilo bolje, da ostaneš.” “Moram. Hmielnioki mi je pisal v Bar, da bi se vrnil, in Kr-zivonos mi je zabičeval. Sedaj gre Lah n.a nas z veliko silo, zatorej se moramo tudi mi zbra- -ti.”
(Dalje prihodnjič)



Ej
Tretji letni svetovidski
BAZAR in KARNIVAL
Priredijo Katoliški Vojni Veterani, Post 1655
NOCOJ JUTRI SOBOTO NEDELJO 31. JUL. 1. AVG. 2. AVG. 3. AVG.
ni soiskih mmoeiH sv. vida
En blok južno od 62. ceste in St. Clair Ave.
OTROŠKE VOŽNJE! ZUNAJ POD ZA PLES!
IGRE!	OKREPČILA!
ZABAVA ZA VSO DRUŽINO!
'ta


iSESKD.
Naznanilo in Zah-Oala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni, soprog, dragi oče, stari oče, brat in tast
1 James * Jim * Sepic m
Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje dobre oči dne 25. junija 1952. leta. Pokojnik se je rodil leta 1886 v vasi Hudeje pri Trebnjem na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1 903. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ, društva Kras št. 8 SDZ in podružnice št. 3 SMZ. Svoječasno je bil predsednik Eu did Rifle Club in predsednik Slov. nar. doma na Holmes Ave.

Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi, dne 30. junija 1952 v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za mir in pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je bilo njegovo truplo prepeljano na pokopališče sv. Pavla in tam položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo č. g. Rev. Jager za česte obiske pokojnika med njegovo boleznijo, za podelitev sv. zakramentov in za spremstvo na pokopališče; Rev. Cimpermanu se toplo zahvalimo za molitve za umirajoče, ki jih je opravil ob smrtni postelji pokojnika; čč. gg. Jagru, Cimpermanu in Kopaču pa za opravljeno sv. mašo zadušnico, cerkvene in verske obrede.
Naša najlepša zahvala vsem, ki so ob krsto našega dragega
umrlega položili tako krasne vence cvetja ter mu s tem izkazali svojo zadnjo čast, ljubezen in spoštovanje. Še posebna zahvala za vence iz drugih mest in držav, kakor: Texas, Tampa, Fla., Pittsburgh, Pa., in Lorain, Ohio.
Ravno tako se toplo zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Naša srčna zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, molit ob njegovi krsti, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebna zahvala vsem članom društev, ki. jim je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega sobrata.
Toplo se zahvalimo pogrebcem, članom direktorija Slov. nar. doma na Holmes Ave., ki so nosili krsto pokojnika.
Iskrena zahvala Mr. Rakarju in njegovemu pevskemu zboru za divne žalostinke ob krsti našega dragega in pri sv. maši.
Prav prisrčna zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže.
Naša zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, ter vsem, ki so nam bili v pomoč v tej za nas tako težki uri. P osebe j se zahvalimo za vso pomoč in naklonjenost med boleznijo umrlega in v dneh žalosti Mr. in Mrs. Frank Sepic, Mr. in Mrs. Steve Torkar, Mr. in Mrs. John Janc, ter Mr. in Mrs. Frank Walter.
Našo zahvalo naj sprejmejo tudi vsi oni, ki so prišli na pogreb iz mest izven Clevelanda.
Naša topla zahvala pogrebnemu zavodu' Anton Grdina in Sinovi za vzorno voden pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Dragi soprog, skrbni oče, stari oče, brat in tast, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine, Tvoji duši pa daj Bog večni mir! Za vso Tvojo ljubezen, ki smo je bili. deležni, za vse delo, trud in skrbi, ki si jih imel na tem svetu, ter za vse trpljenje, ki si ga prestal v življenju, naj Ti bo dragi. Bog obilni plačnik! Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših molitvah vse, dokler ne pride tudi naša ura. Takrat pa nas pričakaj na pragu nebeškem in nas sprejmi, zopet v svoj objemi
Žalujoči ostali:
URŠULA, soproga JAMES in CHARLES, sinova ROSE por. HOMOVEC, hči ROSE in BEVERLY, snahe BILL, zet FRANK, brat
V stari domovini zapušča brata ANTONA in LOJZETA ter sestri FRANCO in MALKO Ostalo sorodstvo tukaj in v stari domovini
Cleveland, Ohio, 31. julija 1952.
Tolažbe najti ni mogoče, odkar Te več med nami ni, solze zalivajo nas vroče, zaman Te iščejo oči.
Kam se skrilo zlato srce, kje je dobri Tvoj smehljaj ? To umeti ni mogoče, da ne prideš več nazaj!
Srčno smo Te vsi ljubili, dragi, ljubljeni naš Ti, v spominu lepem ohranili bomo Te do konca dni.
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi naš, sladko, Luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Oj, zbogom, drago srce Ti!