/Prmmts^
r X f	jjk
/.X^"	^-ui. Rston 28-Tei. 0432/731190_
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
mKm
m
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA


/500 ur EE~E SOBOTA, 1. FEBRUARJA 1997
Skupno
novim
izzivom
naproti
Aleksander Sirk
Kraška gorska skupnost se nahaja brez dvoma pred novimi in pomembnimi izzivi, ki zadevajo njeno bodočnost in vlogo na teritoriju. Na obzorju je predvsem upravljanje Kraškega parka, ki so si ga v vseh teh letih skušale prevzeti ustanove ali posebna nova telesa, ki naj bi jih ustanovili prav v ta namen. Kraška gorska skupnost Pa je bila pred kratkim dokončno izbrana za izpolnjevanje te naloge: Kraška gorska skupnost je prejela to zadolžitev kot ustanova, ki je odraz pričakovanj in zahtev vsega prebivalstva, ki na tem teritoriju živi in dela.
rrav zato je zelo važ-n°, da sta v dosedanjo koalicijo, ki je vodila Ustanovo (DSL, nekdanji socialisti in Ljudska stranka), pristopili tudi Slovenska skupnost in Stranka komunistične Prenove. Nedvomno je to pozitiven znak v odnosih med političnimi silami, ki so bile v KGS Se do nedavnega na nasprotnih okopih, sedaj Pa bodo skupno odločale o vrsti tako pomembnih vprašanj. Pomenljivo pa je tudi, da so pri oblikovanju nove večine padli dosedanji predsodki, ter da se je izoblikovala taka večina, ki v tako široki meri zastopa krajevno prebivalstvo. SSk in SKP sta z vstopom v koalicijo opravili odgovorno dejanje; ponudbo sta sprejeli z veliko mero odgovornosti, pa Čeprav bo treba njun pristop Se točneje urediti.
Razširitev dosedanje večine bo prav gotovo pripomogla tudi k temu, da se bodo odnosi med ustanovo in prebivalstvom izboljšali, ker bodo sloneli na širšem soglasju. KGS bodo tako vodile sile, ki v zelo široki meri odražajo potrebe krajevnega prebivalstva; le-to pa bo preko svojih predstavnikov v Se večji meri in tvorno sodelovalo pri izbirah o teritoriju, na katerem živi.
SRBIJA / PROTEST SE ŠIRI IN STOPNJUJE
Študente podprti tudi beograjski odvetniki
Stavkali bodo, dokler ne bo režim priznal volilni poraz
BEOGRAD - Beograjski študentje so včeraj že tretji dan v povorki po ulicah srbskega glavnega mesta protestirali zaradi razveljavitve novembrskih lokalnih volitev, ne da bi policija posegla.
Pred tem so se z beograjskimi odvetniki zbrali na protestnem skodu pred Palačo pravice. Beograjski odvetniki so namreč včeraj zaceli stavkati v podporo študentom.
Stavkajo pa tudi srbski učitelji in profesorji, ker zahtevajo izplačilo zaostalih plaC in njihovo povečanje v tem letu, kot tudi spremembe zakona o stavki in zakona o delovnih razmerjih.
Na 9. strani
LJUBLJANA / PISMO JANEZA DRNOVSKA
Romano Prodi bo v marcu uradno obiskal Slovenijo
V pismu poudarjeno prepričanje, da bosta državi delovali v korist manjšin na obeh straneh meje
LJUBLJANA - Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Drnovšek je včeraj poslal pismo predsedniku vlade Republike Italije Romanu Prodiju, v katerem je poudaril, da zelo ceni njegovo pripravljenost, da v bližnji prihodnosti obišCe Slovenijo. Pomembni obisk italijanskega premiera v Sloveniji, ki je po predlogu slovenske strani načrtovan predvidoma marca letos, bi potrdil pripravljenost obeh držav, da poglabljata dobrososedske odnose in sodelovanje na političnem, ekonomskem in drugih področjih, je zapisal slovenski premier Drnovšek.
Ob tem je predsednik slovenske vlade izrazil svoje prepričanje, da se bo uspeSno sodelovanje z italijansko vlado nadaljevalo in da bosta Slovenija in Italija skupaj učinkovito razvijali dobrososedske odnose v vzajemno korist in predvsem v korist narodnih manjšin na obeh straneh meje.
MILAN
Žena
naročila
umor
Guccija
MILAN - Umor poslovneža Maurizia Guccija je naročila njegova bivša žena Patrizia Reggiam Mar-tinelli. O tem so prepričani milanski preiskovalci, ki so včeraj aretirali žensko in njene štiri domnevne pajdaše. Patrizia Reg-giani Marhnelh naj bi hotela zajamčiti hčerkam dediščino.
Na 2. strani
KOŠARKA / VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV
Slovenski reprezentant Alibegovič poslednja »rešitev« za Genertel
TRST - Tržaški košarkarski prvoligaš Genertel je včeraj uradno predstavil novo okrepitev, kapetana slovenske reprezentance Teomana Alibego-viča, ki ga je klub najel (skupno z bosanskim reprezentantom FiriCem), da bi v poslednjih sedmih kolih Al lige rešil moštvo pred izpadom. Genertel je trenutno predzadnji na lestvici. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Ali-begovic dejal, da je eden izmed razo-gov, da je izbral Trst, tudi ta, ker tu živi slovenska manjšina.
Na 12. strani
Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočila
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Vsi, ki ustvarjamo časopis, se ji najtopleje zahvaljujemo.
Danes v Primorskem dnevniku
Občni zbor KD Trinko
Na obenem zboru KD Ivan Trinko iz Čedada je bil Marino Vertovec potrjen za predsednika.
Stran 3
DSL za avtonomijo Trsta
Spadaro in Budin sta podprla predlog tržaškega Zupana Illyja za avtonomijo Trsta v okviru dežele F-Jk.
Stran 5
Dragocenosti so v Rimu
Dragocenosh, ki so jih nacisti na tukajšnjem območju naropah Zidom, so shranjene v Rimu.
Stran 6
Odkritosrčna Sosičeva izpoved
V knjigi Tisoč dni, dvesto noči Marko SosiC zelo odkrito govori o svoji izkušnji umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča.
Stran 8
Obisk iz Avstralije in Argentine
Na Goriškem so se včeraj mudili slušatelji seminarja za učitelje slovenščine.
Stran 10
KMEČKA BANKA
GRUPPO CAER
Sedaj tudi v Trstu
Ul. Milano 25, 1° nadstropje Tel. 040/369015-368979
ISTITUTO VENDITE GIUDIZIARIE
ATEC I.V.G.: Ulica Ananian 2 - TRST - Tel. 040/392701
DRAŽBA IMOVIN V LIKVIDACIJI OBVEŠČAMO,
DA BOMO PO NAROČILU KOMITENTOV OKLICALI DRAŽBO
DRAGULJEV, SREBRNINE in
PREPROG
S TAKOJŠNJIM IZKUPIČKOM
V	SOBOTO,	1. FEBRUARJA, ob 15.30
V	NEDELJO,	2. FEBRUARJA, ob 15.30
OGLED EKSPONATOV:
OD 30. JANUARJA DO NEDELJE 2. FEBRUARJA od 9.30-13.30 in 15.00-19.30
NOVICE
Pogajanja za delovno pogodbo kovinarjev
RIM - Medtem ko so delavci kovinarske stroke nadaljevali z razčlenjenimi stavkami po vsej Italiji, so se nadaljevala pogajanja med sindikati in delodajalci za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla pred veC kot devetimi meseci. Glavni tajnik Cisl Sergio D'Antoni je novinarjem povedal, da so pogovori Se v teku in da je pogajanje v zelo zahtevni fazi, izrazil pa je upanje, da jih bo mogoče zakljieiti kmalu. Manj optimist je bil glavni tajnik Cgil Sergio Cofferati, po katerem še ni zadostnih signalov, ki bi omogočili izhod iz slepe ulice.
Bolj optimist je bil podpredsednik vlade Valter VVeltroni, ki je pozitivno ocenil potek pogajanj in izrazil upanje, da bo kmalu dosežen sporazum.
Odvetnik Mills bo pričal na procesu AH Iberian
MILAN - Britanski odvetnik David Mills, ki je bil strateg in ustanovitelj vsem Fininvestovih družb na tujem, bo pričal na procesu Ali Iberian v Milanu, na katerem obravnavajo vsa protizakonita nakazila bivšemu tajniku PSI Bettinu Craxiju. Sodni senat je sprejel zahtevo državnega tožilstva, kateremu se je dolgo upirala obramba Silvia Berlusconija, ki je eden od obtožencev. Millsa bo sodišče zaslišalo kot pričo, kar pomeno, da bo obvezan, da pove resnico in da bo moral odgovorih na vsa vprašanja. Ko bi ga zaslišah kot preiskovano osebo, bi imel pravico, da ne odgovori na vprašanja sodnega senata, tožilcev in branilcev.
Interbanca kmalu last Antoniane
RIM - Prihodnji teden bodo v Rimu podpisali sporazum, s katerim bo Banca di Roma prodala zavodu Popolare Antoniana Veneta (pred nedavnim je postala lastnik Nove tržaške kreditne banke) Interbanco. Antoniana Veneta si je za okoli 600 milijard lir zagotovila večino delnic Interban-ce, ki ima 54 okenc v Italiji in deluje na področju merchant bankinga. Interbanka je imela lani za deset tisoč milijard lir zaupanih sredstev in prav toliko naložb. Antoniana Veneta pa je lani imela 12.500 milijard zaupanih sredstev in skoraj 10.000 milijard naložb.
Obisk v lagerju ni vzgojen
REGGIO EMILIA - Ravnatelj poklicnega zavoda »Jodi« iz Reggio Emilie je zavrnil predlog, da bi dijaki 4. in 5. razreda šli na šolski izlet na Dunaj in obiskali lager v Mauthausenu, Ceš da obisk »ni v skladu z didaktičnim delom«, ker se dijaki specializirajo v zavarovalništvu. Odločitev je izzvala ogorčene proteste.
RIM / PO ZAVRNITVI REFERENDUMOV
Pannella in Segni začela z ofenzivo
Po Bertinottijevi oceni so reakcije na razsodbo prekomerne in nesprejemljive
»Pogrebni« defile Pannellovih reformatorjev (Ap)
RIM - Dan po razsodbi ustavnega sodišča, ki je zavrnilo dve tretjini predlaganih referendumov, je Marco Pannella s svojimi reformatorji že zaCel svojo protiofenzivo. Včeraj je skupina pripadnikov Pan-nellovega gibanja pripravila »pogrebni« defile na stopnišču na Trgu Spagna v Rimu. Pripadniki gibanja so se improvizirali manekene in so organizirali svojevrsten defile, vsak od modelov pa je »poosebljal« enega od pedlaganih referendumov. Tisti, ki so poosebljali zavrnjene referendume so imeli žalni trak, ob koncu pa so na stopnišču še uprizorih rek-vijem za zavrnjene referen-dumske predloge.
Včerajšnja manifestacija je bila uvod v bolj množično, ki bo jutri v kinu Adriano v Rimu, kjer se bo tudi zaključil govorniški maraton, s katerim so reformatorji podprli svoje predloge in ki je trajal skoraj 3.000 ur. Nedeljska manifestacija, je pojasnil Marco Pannella, bo začetek mobilizacije za zbiranje podpisov za plaz starih in norih referendumov. Pannella je tudi pozval italijanske državljane k neoboroženemu odporu. »V Beogradu ljudje za veliko manj že tri mesece manifestirajo pred palaCmi oblasti.«
Prav tako oster je bil Mario Segni, ki se zavzema za izvolitev ustavodajne skupščine za reformo ustave. Segni je odločitev ustavnega sodišča bral kot bistven člen procesa protireformacije. Ostali členi verige so po njegovem zopetno finansiranje političnih strank in odobritev dvodomne parlamentarne komisije za reforme. Segni je dvodomno komisijo označil kot »partitokratsko kupolo«, ki naj bi se dogovorila za »lažno predsedniško republiko in naj bi
rešila stranke«. Zaradi tega morajo po Segnijevi oceni prevzeh pobudo državljani.
Te reakcije pa so po oceni tajnika SKP Fausta Ber-hnothja prekomerne in nepotrebne. Po njegovem mnenju je ustavno sodišče odločalo na osnovi uveljavljene judikature. Polemike je skušal gasiti tudi premier Romano Prodi, ki je dejal, da je razmislek o referendumih in pravilih, ki jih urejajo, koristen, to pa bo naloga dvodomne komisije.
MLEKO / PO VLADNEM ODLOKU
Rejci umaknili traktorje iz predmestja Milana
Organizacije kmetovalcev kritične do neodvisnih rejcev
MILAN - Po Četrtkovem vladnem odloku o problemu mleka, so spontani odbori lombardijskih rejcev, ki so veC kot dva tedna otežili delovanje milanskega letališča v Li-nateju, sklenili, da umaknejo traktorje in se vrnejo na delo. Njihov glasnik Giovanni Robusti je povedal, da sicer ni zadovoljen z ukrepi, ki jih je sprejela vlada, vendar demonstranti ne nameravajo veC nadaljevati s sedanjo obliko protesta, ki je oškodovala veliko ljudi. »Zapore pred Linatejem so nam jamčile vidljivost in dosegli smo, da je postalo vprašanje mleka državni problem. Sedaj bomo z bitko nadaljevali na drugačen naCin,« je povedal Robušti.
Kmalu po njegovi napovedi so rejci zaceli umikati traktorje, pospravili so zasilna šotorišča in počistili območja, kjer so prebih več kot dva tedna. Premaknili so tudi štab manifestantov, ki bo odslej baje zasedal pri Veroni. Med raznimi oblikami protesta, ki jih napovedujejo, je tudi blokada mlekarn, ki naj bi delale s tujim mlekom.
Medtem ko se je v okolici Milana situacija postopno umirila, je še vedno vroče v Venetu in v Emilu
Romagni. Rejci iz Veneta so vCeraj zaprli dohode na letališči v Veroni in pri Benetkah. Čakali so na prihod svojega glasnika Giovannija Robustija, da bi se dogovorili o drugačnih oblikah protesta. V Emilii pa so rejsci s traktorji spet zaprli cesto, ki vodi na raztavišCe. Poudarili so, da se ne bodo umaknili, dokler ne bo posebna komisija, ki jo je določila vlada, raziskala vprašanje proizvodnih količin mleka in njihove porazdelitve med rejci. Prav tako so sklenih, da ne bodo zaceli plačevati glob (rok je potekel vCeraj), ki jim jih je zasolila evropska komisija, dokler komisija ne bo končala z delom.
Medtem ko neodvisni rejci snujejo nove oblike protesta in obtožujejo vlado, da jih je opeharila, so pa organizacije kmetovalcev Confagricoltura, Coldiretti in Cia dokaj zadovoljne z vladnim odlokom, saj menijo, da je vlada sprejela dober del njihovih zahtev. Na
tiovinarclci Vrvnfprnnni fiO
predsedniki treh organizacij obtožili neodvisne rejce, da so s svojimi protesti upočasnili reševanje problema mleka in da so samo branili svoje privilegije.
PREDNAROONINE 1997
primorski dnsnik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
k prednaročnina lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
ib, na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika
MILAN / ARETIRALI SO JO SKUPAJ Z DOMNEVNIMI SOKRIVCI
Umor Maurizia Guccija je baje naročila bivša žena
MILAN - Umor Maurizia Guccija, enega od zadnjih predstavnikov florentinske dinastije modnih oblikovalcev, je baje naročila njegova bivša Zena Patri-zia Reggiani Martinelli (na sliki AP), ki naj bi hotela zaščititi dediščino. V to so prepričani milanski preiskovalci, ki skoraj dve leti raziskujejo umor poslovneža. Skupno z Patrizio Reggiani Martinelli so bili aretirani še Giuseppina Au-riemma in Ivano Savini, ki naj bi Zenski pomagala pri zasnovi zločina, in Orazio Cicala in Benedetto Cerau-lo, ki naj bi umor izvršila. Zaporne naloge proti peterici je podpisal milanski sodnik za predhodno preiskavo Maurizio Grigo na zahtevo javnega tožilca Carla Nocerina.
Maurizio Gucci je bil ubit 27. marca 1995 v Ul. Palestro v Milanu, ko se je z doma odpravljal v urad. V napadu je bil ranjen tudi vratar palače, ki je skušal poslovnežu priskočiti na pomoC. Milanski preiskovalci so v raziskovanju zločina upoštevah različne možnosti, od dejstva, da je Gucci le nekaj mesecev pred nasilno smrtjo prodal arabskim investitorjem družinsko podjetje in
zaščitni znak, do projekta za odprtje nove igralnice v Švici. V okviru preiskave je tožilec Nocerino zaslišal v Parizu tudi podjetnika Del-fa Zorzija, padovanskega neofašista, ki je osumljen sodelovanja v pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana, in ki je obogatel s trgovino na Japonskem ter je posodil Gucciju znatne vsote. Ob teh raziskovalnih hipotezah pa so upoštevah tudi možnost, da je bilo razlog umora znatno Guc-cijevo premoženje. Se zlasti jih je zanimal konflikt z bivšo Ženo Patrizio Reggiani Martinelli, ki je Gucciju očitala, da ji nakazuje prenizko preživnino za hčerki. Sum je postal gotovost, ko so odkrili, da je Reggianije-
va že nekaj let pred Guc-cijevo smrtjo skušala najeti killerja, ki naj bi umorila bivšega moža.
Po novicah, ki so doslej pronicnile iz krogov preiskovalcev, sta Patrizi Reggiani Martinelli pri organizaciji umora pomagala Ivano Savioni, receptor v nekem milanskem hotelu, in »vedeževalka« Giuseppina Auriemma. Slednja se je spoprijateljila s Patrizio Reggiani v osemdesetih letih, ko je v vasi Somma Ve-suviana imela trgovini z oblatih, ki sta nato propadli. Auriemmova je bila večkrat v Milanu kot gost Patrizie Regiani Martinelli, kateri naj bi pomagala tudi s svojim vedeževalskim darom.
Umor naj bi po nalogu omenjene trojice izvršila Orazio Cicala in Benedetto Ceraulo, ki sta v preteklosti imela že večkrat opravka s pravico. Ceraula so policisti aretirali doma, medtem ko so Cicali novico o novem zapornem nalogu spo-ročili v zaporu, kjer sedi zaradi prekupčevanja z mamilom.
Po pričevanju pohcistov, ki so vCeraj v zgodnjih jutranjih urah aretirah Patrizio Reggiani Martinelli na njenem domu na Korzu
Venezia v Milanu, ženska ni bila presenečena nad j sodnijskim ukrepom. »Mo- | ramo vas seznaniti z zapor- j nim nalogom,« naj bi ji po- j vedah, komaj so pozvonih. »Ah... tako,« naj bi rekla na videz zelo mirna. »Ah ve- j ste, zakaj vas aretiramo,« so vpraševali policisti. »Najbrž zaradi smrti mojega moža,« naj bi odgovorila.
Patrizia Reggiani Marti-nelk in Maurizio Gucci sta I se poročila 28. oktobra 1972. Njuni ljubezni je od- j ločno nasprotoval Guccijev oce Rodolfo, ki je skušal preprečiti poroko, medtem ko ji je bil naklonjen oce I Reggianijeve Ferdinande, ; ki je tudi omogočil Mauri- j ziu, da je diplomiral. Po nekaj letih je Rodolfo naposled privolil v poroko.
Zakon med Patrizio Reggiani in Mauriziom Guc-cijem je zdržal 12 let, dokler je bil Ferdinando Reggiani živ. Po ločitvi sta se hčerki Alessandra in Alle-gra z materjo odselili v Švico, Maurizo Gucci pa je zaCel razmerje v Paolo Franchi. In prav ta ženska je bila trn v peti Patrizii Reggiani Martinelli, ker je sumila, da se hoče polastiti vsega Guccijevega premoženja. Prav ta bojazen naj bi bila vzmet za mnor.
SLOVENIJA / NA IZREDNI SEJI DRŽAVNEGA ZBORA
GRADEC / SEJA PODODBORA DEŽELNEGA ZBORA
V četrtek odločitev o Drnovškovi vladi
Thaler, Pahor in Kocijančič prejeli podporo odborov
Zavlačevanje priznanja štajerskih Slovencev
Pododbor deželnega zbora je prepustil odločitev kolegiju deželne vlade
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) bo o predlogu mandatarja Janeza Drnovška za imenovanje 18 ministrov v novi slovenski vladi odločal na izrednem zasedanju, ki se bo začelo prihodnji teden v Četrtek, 6. februarja, je na podlagi dogovora med predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predsednikom DZ Janezom Podobnikom na včerajšnji seji sklenil kolegij predsednika DZ. Ker bo ob morebitni potrditvi nove vlade s tem prenehal poslanski mandat devetim ministrskim kandidatom, naj bi državni zbor takoj po zamenjavi novih ministrov z nadomestnimi poslanci prešel na naslednje izredno zasedanje, na katerem bo poleg okoli 20 predlogov za ratifikacije mednarodnih sporazumov ter volitev in imenovanj obravnaval še nekatere od prednostnih zadev iz prejšnjega mandata.
Kolegij predsednika DZ je poleg tega obravnaval tudi predlog terminskega plana dela DZ v letošnjem letu in pobudo poslanca Cirila Ribičiča (ZLSD), po kateri naj bi se prihodnja glasovanja v parlamentu organizirala tako, da bosta vsestransko varovani tajnost glasovanja, kadar je ta predpisana, in svobodna volilna pravica poslancev ter onemogočeni kakršnikoli priti-
ski na poslance in onemogočena možnost nadzora nad tem, kako je kdo glasoval.
V zvezi z izrednim zasedanjem in odločanjem o novi slovenski vladi v prihodnjem tednu pa bo predsednik DZ na pobudo Roberta Battellija (narodnosti) pozval Ustavno sodišče, naj preloži za isti Cas napovedano javno razpravo o pobudi državnega sveta za oceno ustavnosti nekaterih določb iz zakona o zastavi, grbu in himni Republike Slovenije, ki se nanašajo na simbole madžarske in italijanske narodne manjšine.
Včeraj se je medtem v parlamentarnih odborih in komisijah nadaljevala predstavitev kandidatov za mi-
nistre. Odbor DZ za infrastrukturo in okolje je z 12 glasovi "za" in devetimi "proti" podprl kandidaturo Janeza Kocijančiča za ministra za promet in zveze. Odbor je menil, da so bili pogledi in stališča kandidata glede vprašanj in politike v delokrogu ministrstva za promet in zveze ustrezni.
Komisija državnega zbora za evropske zadeve in odbor državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) pa sta z 9 glasovi "za" in 1 "proti", oziroma s 14 glasovi "za", in nobenim "proti", potrdila kandidaturo Boruta Pahorja za ministra brez resorja pristojnega za evropske zadeve. Borut Pahor, poslanec ZLSD, je bil ob začetku mandata iz-
voljen za enega od podpredsednikov Državnega zbora in je vodja delegacije DZ v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. V prejšnjem mandatu je bil podpredsednik OMO.
Odbor za mednarodne odnose pa je zvečer s 14 glasovi »za« in 10 »proti« podprl kandidaturo Zorana Thalerja za zunanjega ministra.
V četrtek zvečer je pristojni parlamentarni odbor zavrnil kandidaturo Leva Krefta za kandidata za ministra za znanost in tehnologijo. Za Krefta je glasovalo sedem predstavnikov vladnih strank, proti pa prav toliko pripadnikov strankam slovenske pomladi.
Januarja se je v Sloveniji inflacija zvišala za 1 odstotek
LJUBLJANA (STA) - Drobnoprodaj-ne cene v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim decembrom so bile po prvih začasnih podatkih državnega urada za statistiko v povprečju višje en odstotek, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 8, 9 odstotka. Inflacija v letošnjem januarju, ki je izračunana na podlagi drobnoprodajnih cen, je bila prav tako enoodstotna. Blago je bilo januarja v povprečju dražje za 0, 9 odstotka, storitve pa za 1,1 odstotka. Med blagom so se najbolj podražih kmetijski
pridelki, med storitvami pa osebne in prometne storitve, sporoča državni urad za statistiko. Cene življenjskih potrebščin pa so bile januarja letos v primerjavi z lanskim decembrom višje za 1, 3 odstotka, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 8, 9 odstotka. V letošnjem januarju so se najbolj podražih hrana ter izdelki in storitve v skupini gorivo in energija. Statistični urad bo dokončne podatke o indeksih cen na drobno in cen življenjskih potrebščin objavil Cez teden dni, 7. februarja.
CELOVEC - Slovencem na avstrjskem Štajerskem tako deželne kot zvezne oblasti še naprej odrekajo status avtohtone manjšine. Po škandaloznem poročilu avstrijske zvezne vlade Organizaciji združenih narodov (OZN) v zvezi z »zaščito narodnostnih skupnosti v Republiki Avstriji v letu 1996«, v katerem Slovenci v zvezni deželi Štajerski niso omenjenji niti z besedo (Čeprav so izrecno navedeni v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955! - op. ured.), tudi deželne politične oblasti na Štajerskem še niso pripravljene priznati Slovencev kot avtohtono narodnostno skupnost.
Pododbor deželne vlade je namreč na svoji zadnji seji dokončno odločitev, ah naj dežela priznava Slovencem status priznane manjšine, delegiral kolegiju deželne vlade, kateremu predseduje deželna poglavarka VValtraud Klasnic. Na potezi je torej deželna vlada, ki mora o tem ključnem vprašanju zavzeti sta-hšCe do najkasneje aprila letos.
Predsednik edinega društva štajerskih Slovencev »Člen 7« Branko Lenart je v pogovoru za naš list potek seje pododbora ocenil pozitivno, saj je hearing s strokovnjaki graške univerze na Čelu z rektorjem Konradom kot tudi s prebivalci z ozemlja, kjer živijo štajerski Slovenci, nedvoumno potrdil, da gre za avtohtono manjšino. Tudi številni pohticni zastopniki v pododboru da so se pridružili mnenju strokovnjakov in prebivalstva, izkazalo pa se je, da je najveCji odpor proti priznanju štajerskih Slovencev v vrstah Ljudske stranke (OVP), kateri predseduje deželna poglavarka VValtraud Klasnic.
Banko Lenart je zato dejal, da bo glavna naloga društva v naslednjih tednih v štajerski javnosh in še posebeje med politiki oblikovati pozitivno sliko o štajer-
skih Slovencih, hkrati pa da računa tudi na pomoC politikov v Sloveniji, ki naj bi posredovali na najvišjih političnih ravneh. Svojo podporo prizadevanjem štajerskih Slovencev pa sta zagotovila tudi predsednik Centra avstrijskih narodnostni na Dunaju Marjan Pipp in predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm.
Pipp je ob tem tudi opozoril, da sta CAN in društvo štajerskih Slovencev »Člen 7« že pozvala Republiko Slovenijo, naj le-ta aktivno posreduje pri avstrijskih oblasteh glede dokončnega uradnega priznanja, Sturm pa je napovedal, da bo sosvet za koroške Slovence, v katerem sta kooptirana tudi dva zastopnika društva »Člen 7« te narodnostne skupnosti, že na naslednji seji obravnaval celotno problematiko in sprejel tudi ustrezne sklepe.
Ivan Lukan
Pismo predsednika CAN novemu kanclerju Klimi
DUNAJ - Predsednik avstrijskega Centra za manjšine Marjan Pipp pričakuje od novega avstrijskega kanclerja Viktorja Klime “novo in odprto politično usmeritev na področju manjšinskih vpmSanj".
V pismu predsedniku vlade se je Pipp zavzel za spremembo političnega mišljenja na področju manjšinskih vprašanj ter priznanje pravic Slovencem na avstrijskem atajer-skem. Pipp se je tudi zavzel, da bi predlogi manjšinskih organizacij vladi služili kot temelj za izboljšanje zaščite manjšin. Novemu kanclerju pa je Center za manjšine še posredoval predlog Centra o temeljnem zakonu o manjšinah.
BENEŠKA SLOVENIJA / OBČNI ZBOR
DEŽELA / NAPISI TUDI V SLOVENŠČINI!
NOVICE
KD Trinko se krepi
ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko začenja novo leto z bogatim programom delovanja in z okrepljenimi silami. O tem so razpravljali na nedavnem obenem zboru prvega kulturnega društva v Benečiji.
Predsednik Marino Vertovec se je uvodoma poklonil spominu Izidorja Predana in Maria Conta, ustanoviteljev in bivših predsednikov kulturnega društva iz Čedada, nato se je dotaknil političnega in gospodarskega položaja v Benečiji in tudi sprememb, ki so se udejanile v zadnjem Času v zamejstvu. Vertovec je posebej poudaril delovanje kulturnega društva ter prizadevanje, da že vrsto let izdaja Trinkov koledar, ki je prav v zadnji izdaji še posebej bogat z prispevki različnih kulturnih in družbenopolitičnih delavcev iz Benečije in iz Zgornjega Posočja.
V programu za leto 1997 ima društvo tudi izdajo zvezka Beneške ljudske za klavir, namenjenega gojencem, ko se komaj lotijo študija klavirja in pri katerem bo sodelovala Paola Chiabudini. Na glasbenem področju ima Cedaj-sko društvo še en zani-
Marino Vertovec je bil potrjen za predsednika KD Ivan Trinko
niiv načrt, ki teži k ovrednotenju msgr. Ivana Trinka kot skladatelja
in je vezan na sodelovanje z glasbeno skupino Gallus Consort iz Trsta. Skladbe Ivana Trinka, ki so bile pred kratkim odkrite, jih bodo predstavili na treh koncertih v Vidmu, Čedadu in Nadiških dolinah, kasneje naj bi izšle tudi na CD-ju.
Na skupščini kulturnega duštva so za novega predsednika potrdili profesorja Marina Ver-tovca, s katerim bodo v odboru sodelovali še Vladimir Predan (podpredsednik), Marija Crainich (tajnica), Lucija Trusgnach (blagajničarka) ter Giacomo Ka-nalac, Paola Chiabudini, Peppino Crisetig, Jole Namor, Paolo PetriCiC in Mirko Sturma.
V Sežani se bo začela triletna šola za vrtnarje - cvetličarje
SEŽANA - Na Sežanskem se ho pričela triletna šola po programu vrtnar-cvetliCar, ki jo organizira sežanska Ljudska univerza v sodelovanju s Centrom za dopisno izobraževanje ljubljanskega Uni-verzuma. Vanjo se lahko vpišejo uCenci, ki so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšani program srednjega izobraževanja in jih ta poklic veseli. Teoretični pouk 3-letnega poklicnega izobraževanja, za katerega je predmetnik že znan, bo potekal v sežani, praktični pouk pa v Novi Gorici. Vse podrobnejše informacije zainteresirani dobijo na Ljudski univerzi v Sežani (tel. 067-73-428), kamor se tudi vpišejo, (o.k.)
Peticija Edinosti za varstvo jezikovnih manjšin v deželi
TRST - Družbeno politično društvo Edinost je vložilo v deželnem svetu peticijo, ki ga samo označuje kot »prvi korak na poti h globalnemu izdajanju ustreznih predpisov za varstvo jezikovnih manjšin.« Peticija zahteva, naj dežela izglasuje zakon, ki bi med drugim določal, naj bi postavili ob vhodih v osrednje deželne urade in ustanove poleg italijanskih tudi napise v slovenščini, fur-lanšCini in nemščini, na območjih, na katerih živi slovenska narodnostna skupnost (oziroma furlanska in nemška) pa naj bi izdali vsa uradna obvestila v slovenščini (oziroma furlanšCini in nemščini).
Edinost je vložilo svojo peticijo ob prvi obletnici objave razsodbe ustavnega sodišča, ki klice na odgovornost deželo, ker ni še izdala ustreznih predpisov za varstvo jezikovnih manjšin, kot to izrecno doloCa 3. Člen deželnega statuta. Ustavno sodišče je takrat zapisalo, da je od odobritve deželnega statuta minilo veC kot trideset let, v vsem tem Času pa ni dežela storila ničesar, da bi zadostila zahtevam po varstvu jezikovnih manjšin.
Predstavništvo Edino-
sti se je v dopoldanskih urah srečalo s predsednikom deželnega sveta Antonionejem in namestnikom glavnega tajnika, ki pa ni hotel sprejeti peticije, ker je bila napisana le v slovenščini, ter se pri tem skliceval na odločitev računskega sodišča. Predsednik in namestnik tajnika sta predlagala, naj se elani Edinosti vrnejo v popoldanskih urah, ker sta bila dopoldne zasedena, kar so predstavniki Edinosti sprejeli, a zahtevali so tudi prisotnost tolmača.
Popoldne je elane Edinosti sprejela funkcionarka, tolmača, ki naj bi potrdil, da gre prav za peticijo, pa ni bilo. Predstavništvo Edinosti je opozorilo na dopoldansko zahtevo po prisotnosti tolmača in predlagalo, naj med deželnim osebjem dobijo tolmača. Kot piše v tiskovne sporočilu Edinosti, je prišlo-zatem konCno do kompromisne rešitve in peticija je bila sprejeta. Po mnenju enega od deželni funkcionarjev naj bi bilo tokrat prvič, da so v deželnem svetu sprejeli vlogo v slovenskem jeziku, poudarja še tiskovno sporočilo Edinosti. Deželni svet mora sedaj odgovoriti na peticijo v roku šestdesetih dni.
Turizem v FJK lani brez večjih premikov
TRST - Iz turističnega vidika je bilo leto 1996 za Furlanijo-Julijsko krajino prehodno leto. Tako je dejal novi deželni odbornik za turizem Roberto Tanfani na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je orisal podatke Deželnega turističnega observatorija. Iz podatkov, ki se nanašajo na prvih devet mesecev lanskega leta, izhaja vsekakor pozitivna slika turizma v naši deželi: nočitev je bilo 9, 5 milijona, kar je precej veC kot v prejšnjih letih, pri Čemer pa je treba upoštevati tudi, da je bila menjava z liro v tem obdobju za tujega turista izredno ugodna.
Levji delež je vsekakor pripadel obmorskim leto-višCarskim krajem (v prvi vrsti Gradežu in Ligna-nu), ki so absorbirali kakih 60 odstotkov celotnega turističnega prometa, kjer pa so zabeležili 6-od-stotno znižanje števila nočitev. V hribih so zabeležili rahlo nazadovanje v poletnih mesecih (-2%) in dober vzpon pozimi (+6, 4%). V mestih je bil turistični promet razmeroma stabilen, saj so zabe-ležili nekaj veC obiskov (+1%), vendar manjše število nočitev (-4%).
Manj splavov v FJK
TRST - Leta 1996 se je število splavov v Furlaniji -Julijski krajini rahlo zmanjšalo. V prvih desetih mesecih - kot zvemo od informacijske agencije severovzhodnih škofij - so znašali 1865, kar naj bi do konca leta privedlo do številke 2240: to pa je že vsaj rahlo nazadovanje v primerjavi z letom 1995, ko so jih zabeležili 2275. Agencija komentira, da podatek - če ga primerjamo s stalnim padanjem števila rojstev - kaže na dejansko stabilnost števila splavov v deželi. V obdobju med januarjem in oktobrom 1996 so v Trstu zabeležili 485 splavov, v Gorici 216, v Vidmu 729 in v Pordenonu 435.
Strmoglavilo ultralahko letalo
ČEDAD - Sicer izkušeni pilot inž. VValter Mauri iz kraja San Canzian d’Isonzo je pognal svoje ultralahko letalo v strmem spustu do hitrosti 300 km/h, ko so krila popustila in se odtrgala od strukture. Na srečo je pilotu med strmoglavljenjem uspelo, da je sprožil padalo, in je tako pristal brez hujših poškodb na travniku blizu Čedada.
fej+eteAlosti*
Repnic, 1956
Pomemben zaslužek je za kmečko družino pomenila prodaja mleka. Gospodinja je zjutraj okrog 4. ure pomolzla b-ave, precedila mleko v 10 do 15-litrske vrče in se peš odpravila do strank v mesto. Po vojni
je bilo delo olajšano, saj je vasi z mestom povezovala avtobusna proga. Mlekarice iz Repnica so se s praznimi vrči vrnile domov (foto M. Magajna, last OZE) Pripravila Etnološka skupina pri NSK
PISMI UREDNIŠTVU
Res škoda
Spoštovano uredništvo.
Deželna turistična ustanova je te dni izdala res lepo turistično karto naše dežele. Karta je izdelana na Čudovitem papirju in obsega v bistvu vse turistične informacije od cest vseh vrst z razdaljami v kilometrih, do pomembnejših turističnih krajev, parkov, arheoloških mest, toplic ter celo obrtniških dejavnosti.
Naslovna stran kot tudi razlage posameznih znakov so večjezične in sicer v naslednjem vrstnem redu; italijansko, nemško, angleško, francosko, slovensko in hrvaško. Ne glede na vrstni red jezikov z žalostjo ugotavljam, da je od 55 raznih slovenskih napisov vsaj 23 napačnih.
Ta turistična karta je bila tiskana z deželnim (torej tudi našim) denarjem. Turistična ustanova je neposredno preverila razne prevode; Ce upoštevamo, da je na Deželi nekaj uslužbencev, ki so bili sprejeti v službo tudi zaradi znanja slovenščine in še Ce se ista Dežela poslužuje
prevajalcev za razne obiske v Sloveniji, bi si lahko pričakovali nekoliko veC pazljivosti pri prevajanju, vsaj v slovenščino, saj v Furlaniji-Julijski krajini res ni težko dobiti človeka, ki obvlada naš jezik.
Antek Terčon
Težave prebivalcev Rovt in Kolonkovca
Uredništvu Primorskega dnevnika.
Preko dnevnika se obračamo na odbor-ništvo za javna dela pri občini Trst in na tržaški urad državnega cestnega podjetja AN AS.
V imenu prebivalcev Rovt bi radi opozorili pritojne službe na težave, predvsem za starejše osebe, ki jih delo na ulici M. Sernio povzroča.
Strinjamo se sicer in se zahvaljujemo za pozornost občinske uprave, da postopoma, vsaj delno, posodobi ta predel tržaške občine, ko smo na pragu tretjega tisočletja; toda upoštevati bi morali, da imajo starejši ljudje težave tudi z lepim vreme-
nom, kaj šele pozimi.
Ta delček našega območja je prava muka za prebivalce, ki morajo vsak dan prekoračiti ulico oziroma cesto »dveh gospodarjev«; za državno cestno podjetje ANAS je označena kot 15 bis, ista, za občino, pa UL. Brigata Casale. Tako pešec kot voznik se poCuti, ko mora prečkati, kot prebivalec velemesta v »kositrovih lupah« v strahu, ali bo živ prispel na drugo stran. Nic ne zaleže oznaka obljudenega kraja za brezbrižne voznike! To ulico uporabljajo družine iz Rovtarskih Reber, Ul. Coglians, Ul. M. Sernio, Ul. La-naro, nižji del Ul. Risano (nekako vas v vasi, hiše dvojčice) in poslopja ljudskih hiš. Vsi, starejši in mladi, so vezani na mestne proge 34 in 33 s končnimi postajami pod zgoraj omenjeno ce-sto-ulico in to ne samo za službo, ampak tudi za vsakdanje potrebščine, ker tu ne obstaja nobena trgovina, od pekarne in mleka rne pa do lekarne.
Predlagamo, da bi se odgovorne službe tržaške občine in cestnega državnega
podjetja končno dogovorile in nastavile primerna cestna opozorila (vodoravna in navpična ter osvetljena) za voznike oziroma prehod za pešce (ožji kot navaden) delno zapreko - ograjo iz železnih cevi. Kot že večkrat podčrtano, so še vedno nekatere ulice in klanci zelo malo osvetljeni. Res je in smo za to hvaležni, da so delno v spodnjem delu nastavili nove luči, zelo primerne, skoraj bi rekli žaromete.
Se nekaj nas žuli, da bi se namreč pokrajinsko prevozno podjetje (ACT) in pristojna občinska služba dogovorili za nastavitev Čakalne lope pri konCni postaji mestne proge 37 (Stara mitni-ca-Rovte), ker je predvsem za starejše krajane z burjo in dežjem prav mučno.
Občinska smetarska služba, ali pristojni urad, morda v sodelovanju z zasebnim podjetjem, naj bi tudi namestili v bližini konCne mestne proge 34 posode-nabiralnike za steklo, morda papir, umetne mase (plastika) itd.
Člani odbora KD Rovte-Kolonkovec
Spazio informativo a cura della Camera di Commercio industria Artigianato e Agricoltura di Trieste
ZBOR/10
TRIESTE ECONOMICA
PRED KRATKIM JE TRŽAŠKO TRGOVINSKO ZBORNICO OBISKAL PODTAJNIK V ZUNANJEM MINISTRSTVU
Dejavnost Trgovinske zbornice v sklopu pobud, ki jih vlada pripravlja za prodor na Vzhod
Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino je bil pred dnevi na obisku pri Tržaški trgovinski zbornici. Sestal se je s predsednikom Donaggiom, ki je vladnemu predstavniku predstavil prizadevanja Zbornice za gospodarsko promocijo na podonavskem in balkanskem področju. Do srečanja je prišlo po pismu, ki ga je Tržaška trgovinska zbornica poslala zunanjemu ministrstvu in mu v njem predlagala svoje sodelovanje pri italijanskih pobudah v Srednji in Vzhodni Evropi.
»Tradicija, ki jo imamo v trgovinski menjavi z Vzhodom,« je poudaril Donaggio, »nas upravičuje, ko se čutimo poklicane, da tudi zaradi pristanišča odigramo pri tem ključno vlogo. In to ne samo v korist tržaške pokrajine temveč celotnega državnega ozemlja.«
Donaggio je nato spregovoril o najnovejših pobudah (misije, sodelovanja na sejmih, srečanja) v Jugoslaviji, Makedoniji, Bosni, Hrvaški, Sloveniji, Madžarski, Češki, Slovaški, Romuniji in Bolgariji ter za to leto najavil vrsto novih pobud, s katerimi naj bi utrdili že uspešno vzpostavljene institucionalne in gospodarske stike.
Podtajnik Fassino je pozitivno ocenil delo, ki ga je opravila Tržaška trgovinska zbornica in poudaril, da posveča vlada posebno pozornost tem novim trgom in vlogi, ki jo lahko odigra Trst pri njihovem nadaljnjem razvoju.
Predstavnik zunanjega ministrstva je tudi izrazil največjo možno pripravljenost za konkretno sodelovanje in je Trgovinsko zbornico pozval, naj se poveže s funkcionarji ministrstva, da bodo skupaj poiskali možne operativne sinergije.
POSKUSNA FAZA JE KONČANA IN NOVI SEZNAM PODJETIJ JE TUDI S POMOČJO NOVE INFORMATIZACIJSKE TEHNOLOGIJE POSTAL V CELOTI OPERATIVEN
Optični sistem arhiviranja že v polnem teku
V preteklih tednih so predstavnikom zbornice komercialistov in bančnih zavodov predstavili sistem arhiviranja dokumentov na optičnih disketah, ki je tako začel v celoti delovati. Pripravila ga je Trgovinska zbornica, od začetka njegovega delovanja pa je preteklo skoraj leto dni.
31. člen DPR 581/95 se glasi: »Trgovinske zbornice morajo do 26. januarja 1997 poskrbeti za arhiviranje dokumentov, ki so jih prejele od 24. februarja 1994 dalje, v skladu z informatizacij-sko tehniko...«.V resnici je torej Tržaška trgovinska zbornica, ki je med prvimi v Italiji začela s sistemom optičnega arhiviranja (kot poskusnim projektom), celotno delo končala tri mesece pred predvidenim rokom in pri tem uporabniki niso utrpeli posebnih zamud ali nevšečnosti.
Po zaslugi povsem informatizirane strukture je nastal razčlenjen informativni sistem, ki zajema skoraj vse gospodarske delavce, ne glede na pravno obliko podjetja ali področje dejavnosti. Zaradi tega so da-
nes informacije o podjetjih brez omejitev, ki jih povzroča papir, presegajo krajevne okvire in lahko dosegajo vsedržavno raven. Tako se tudi širi teritorialna učinkovitost tako imenovane zakonite reklame.
Poleg izdaje potrdil in vizure v zvezi z vpisi v Register daje informatizacijski sistem zbornice uporabnikom na razpolago potr-
dila o vloženih aktih, o lastninski sestavi na določen datum kot tudi kopije uradnih bilanc, ki so jih vložile kapitalske družbe, izvlečke dokumentov iz knjigovodskih zapisov in dokumente, ki vsebujejo celo vrsto pokazateljev, na podlagi katerih se da ugotoviti gospodarske, premoženjske in finančne možnosti podjetja, ki ga analiziramo.
Ta informativna storitev pa je koristna tudi zato, ker nam omogoča, da pridemo do podatkov, ki jih ne potrebujemo samo za ocenjevanje podjetij. Tu gre na primer za marketing in programiranje, za makroekonomsko in sektorsko analizo, za dejavnost samostojnih poklicev in specializiranega tiska, za raziskave znanstvenih centrov itd. Da pa bi s tem projektom, do katerega smo prišli s pravo revolucijo anagrafskega urada za gospodarske dejavnosti, dosegli dobre in za vse koristne rezultate, je nujna popolna pripravljenost in sodelovanje uporabnikov in še posebej predstavniških organov poklicnih združenj, pri čemer bo potrebno njihov informatizacijski nivo uskladiti z nivojem, na katerem je Register podjetij. Vse to je v splošnem javnem interesu in k temu naj pripomorejo poklicne kategorije, ki bodo tako dosegle neko splošno modernizacijo in kulturno rast svoje poklicne dejavnosti.
Pristojni zbornični urad je vsem na razpolago za dodatne informacije.
Na srečanju na Zbornici o perspektivah gospodarskega sodelovanja s Poljsko
Delegacija poljskega generalnega konzulata v Milanu - v njej bosta konzul Clesik in trgovinski konzul VVasilonek - bo v naslednjih dneh obiskala Trst, kjer bo imela vrsto srečanj, s katerimi naj bi vzpodbudili gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med našim področjem in Poljsko. Zato je Trgovinska zbornica za sredo, 5. februarja ob 16. uri organizirala srečanje v Rdeči dvorani zbornične palače. Na srečanju bodo predstavili spodbude in zakone v zvezi z investicijami na Poljskem, kot tudi že obstoječe možnosti za trgovinsko sodelovanje, ki še posebej zadevajo uvoz prehrambenih, tekstilnih in lesnih izdelkov ter živih živali, strojev in papirja.
Zainteresirani gospodarstveniki naj Promocijskemu uradu Trgovinske zbornice (tel. 040/6701323 ali 6701249) potrdijo svojo udeležbo najkasneje do 3. februarja.
Poljska je država z veliko gospodarsko rastjo (notranji bruto proizvod je v letu 1995 narasel za 9,4%, v letu 1996 pa za 8%), ki je v zadnjih šestih letih drastično preusmerila svoj izvoz proti Zahodu in še posebej proti Evropski uniji. Tako na izvoznem kot na uvoznem področju je Italija za Poljsko strateško pomembna država; pri tem je pred njo samo Nemčija.
KGS / SEJA GLAVNE SKUPŠČINE
POLITIKA / TISKOVNA KONFERENCA SPADARA IN BUDINA
Širša večina za važna vprašanja
Formalni del razširitve na prihodnji seji
DSL podpira lllyjev predlog o avtonomiji
Ovrednotiti posebnost dežele Furlanije-Julijske krajine
Glavna skupSCina Kraške gorske skupnosti, ki se je v Četrtek sestala v Vižovljah, je soglasno odobrila proračun za leto 1997. Soglasna odobritev proračunskega dokumenta je vsekakor sad dogovora, na osnovi katerega sta v večinsko koalicijo KGS pristopili tudi SSk in SKR Novo zavezništvo v KGS tako sestavljajo Demokratična stranka levice, nekdanji socialisti, Ljudska stranka in, kot rečeno, Se Slovenska skupnost in Stranka komunistične prenova
Glavna skupščina KGS je, kot rečeno, soglasno
odobrila proračun za leto 1997. Ustanova, kot je poročal predsednik Ivo Sirca, bo na osnovi določil deželnega zakona št. 16/92 o sinhro-tronu imela na razpolago 5-letne prispevke (po 1,5 milijarde lir letno) za svoje dejavnosti. Prva njena naloga bo sedaj priprava pravilnika za razdeljevanje omenjenih prispevkov, ki ga bo KGS objavila že v roku enega meseca. V proračunu so predvideni prvi izdatki za Kraški park ter postavki za nova delovna mesta (pol milijarde lir
Izjavi Veniera (SKR) in Breclja (SSk)
Razširitev večine je Stranka komunistične prenove s pokrajinskim tajnikom Jacopom Ve-nierom pozitivno ocenila; za stranko je to pozitiven znak v odnosih med političnimi silami, ki so bile še pred nedavnim močno razdeljene; SKP vstopa v večino sicer nezadovoljna zaradi omejene reprezentativnosti, vendar pa s konstruktivnimi nameni. KGS je namreč pred važnimi odločitvami (glede parka in izvajanjadečel-nega zakona St, 16); Ce te propadejo, poudarja Ja-copo Venier, se bodo izjalovili tudi odnosi med ustanovo in prebivalstvom, izničila pa se bo tudi vloga Kraške gorske skupnosi; pozitivno pa je predvsem dejstvo, dodaja, da so v novi večini Kraške gor-
ske skupnosti prisotne najbolj reprezentativne sile na teritoriju.
Ponudbo za vstop v večinoKraške gorske skupnosti - poudarja deželni tajnik SSk Martin Brecelj - pa je stranka sprejela kot neko začasno obliko sodelovanja; le-to bo vezano, kako bo SSk lahko sodelovala pri ključnih vprašanjih, kot sta predvsem Kraški prark in izvajanje deželnega zakona št. 16/92. Ponudbo je vsekakor Slovenska skupnost sprejela odgovorno v provizorični in začasni obliki ter v upanju, dodaja deželni tajnik stranke, da bo to sodelovanje uspešno in da bo odnose z ostalimi komponentami te večine uredila na tvornejši naCin.
za eno leto) in za načrtovanje.
Predsednik Sirca je v uvodu poročal tudi o fazi reorganizacije krajevnih uprav v. luCi deželnega zakona št. 2, ki zadeva življenje Gorskih skupnosti, tako da so novosti v proračunu povezane z bodočim delom KGS, ki mora vsekakor ostati kot ustanova poleg nove vloge upravitelja parka. V predsednikovem posegu je prišlo tudi do izraza, kako je dozorevala faza političnega dogovarjanja; le-to je stremelo po tem, da bi tako važne trenutke za našo narodnostno skupnost v GS upravljala Cim širša večina. Zato je bil dosežen sporazum - je podčrtal Sirca - o razširitvi sedanje večine na SSk in SKP; formalni del te razširitve pa bo predvidoma opravljen na naslednji seji, ki bo verjetno že 20. t.m.
Avtonomija Trsta je tema dneva, od kar se je župan Illy javno zavzel za večjo upravno samostojnost Trsta oz. tržaške pokrajine. S tem je nekako »izmaknil« desnici temo, s katero je desnica nameravala voditi skorajšnjo kampanjo za obnovitev tržaškega občinskega sveta in župana. Desnica sicer »stopica« za Illyjevim stališčem s svojimi predlogi, ki pa postavljajo vprašanje večje avtonomije izven deželnega okvira, z vprašanjem statusa Trsta pa naj bi se neposredno ukvarjala dvodomna komisija, ki bo pripravila predloge za preustroj italijanske ustave, kar je zelo malo verjetno.
Polno podporo Illyje-vim stališčem sta izrazila na včerajšnji tiskovni konferenci tajnik DSL Stelio Spadaro in podpredsednik deželnega
sveta Miloš Budin. Na tiskovni konferenci sta zastopnika DSL orisala konkretne poti, ki jih odpira predlog reforme pristojnosti krajevnih uprav v širšem kontekstu regio-nalistiCne in federalne reforme države, po kateri naj dežele imajo večje pristojnosti od sedanjih. Pri tem je treba skrbno Čuvati posebni status naše dežele, ki sloni na ovrednotenju manjšinskih skupnosti in obmejne funkcije tega prostora. Na tej posebnosti, ki so jo začrtali vidni antifašisti kot Miani, Fo-schiatti in Giovanni Pala-din še pred koncem vojne, je treba graditi reformo, s katero naj Tržaška, tudi v sodelovanju z Goriško, ima večje pristojnosti za uveljavljanje svoje vloge v krajevnem in širšem medregionalnem in mednarodnem merilu.
SREČANJE V DOMU FRANCETA PREŠERNA
Gledanja slovenske konzulte Severne lige
Slovenska konzulta Severne lige, v bistvu pa dvojica Milan Koglot - Boris Gombač, je pred-sinoCnjim v domu Franceta Prešerna v Boljun-cu pojasnila svoja gledanja o položaju slovenske manjšine. Poudarjeno je bilo, da bo bodoCa federalistična republika Padanija dosledno spoštovala pravice vseh narodnih in jezikovnih manjšin.
Slovenci v Ligi podpirajo zamisel o demokratičnih volitvah v manjšini, pri katerih bi imel pasivno in aktivno
volilno pravico vsakdo, ki se priznava za Slovenca. Volitve pa bo mogoCe izpeljati le, Ce bo manjšina predhodno rešila nekatere probleme, začenši z vprašanjem imovine. Predlog za ustanovitve zadruge Primorskega dnevnika	je
sprejemljiv, pred tem pa bo treba rešiti problem dolgov, za katere nosijo po mnenju lige odgovornosti dosedanji upravitelji Časopisa. Liga se ne namerava odpovedati slovenski banki, ki jo ščitijo med-
narodni dogovori in se bo zaradi tega obrnila tudi na pristojna evropska telesa.
Srečanje v Boljuncu je zelo jasno dokazalo, da se stališča konzulte Severne lige popolnoma istovetijo s stališči slovenske gospodarske-prosvetne skupnosti GombaCa in Koglota, ki sta imela na srečanju glavno in edino besedo. Načelnik slovenske konzulte Bossijeve stranke Danilo Slokar je namreč le na kratko odprl in zaključil srečanje.
Budin o avtonomiji, občinah in manjšini
Kakšne so lahko posledice večje avtonomije Trsta za okoliške občine? Mar ne preti nevarnost, da naše občine izgubijo del svoje avtonomije v okviru širšega okraja z večjimi pristojnostmi? Kaj menite o tem, podpredsednik Budin?
Kaj misli in kaj predlaga desnica - to je njihova stvar. Mi smo ža avtonomijo zato, da gredo občinam dodatne pristojnosti upravnega značaja, ki so danes v pristojnosti deželne uprave. Bistvo našega predloga je prav to in s tega vidika je predlog o avtonomiji nedvomno priložnost tudi za okrepitev naših občin.
Vendar je govor tudi o poenostavljanju nekaterih krajevnih ustanov. Kaj to pravzaprav pomeni?
Ko govorimo o tem poenostavljanju ustanov, ki imajo na Tržaškem družbene in gospodarske pristojnosti, mislimo na nekaj povsem drugačnega: na Ustanovo za industrijsko cono Ezit, na Raziskovalno območje, na Pristaniško ustanovo ipd, nikakor pa ne na občinske uprave.
Katere bodo lahko posledice za slovensko manjšino?
Kar se neposredno tiče slovenske narodnostne skupnosti, se sploh ne postavlja problem negativnih posledic avtonomije, nasprotno, saj mi zagovarjamo še večjo krajevno avtonomijo v okviru naše dežele.
Spadaro in Budin
Kako ocenjujete in kakšne so perspektive predloga tržaške desnice?
Predlog Camberja in desnice za avtonomijo Trsta po zgledu bocenske pokrajine je nesprejemljiv, ker bi s tem tvegali razkroj dežele in torej izgubo prednosti, ki Izvirajo iz posebnega statuta naše dežele. Predlog desnice vsekakor ni realističen.
SWG o parkih
Na pobudo svetovalske skupine Zelenih v deželnem svetu je tržaška družbe za javnomnenjske raziskave SWG izvedla anketo glede mnenja prebivalcev F-Jk o naravnih parkih, ki jih
Izsledke raziskave bodo predstavili danes ob
10.30	na sedežu deželnega sveta.
predvideva lanski dežel ni zakon.
______TKB / STALIŽCE ODBORA____
Pred zborom varčevalcev
Vprašanje odnosov do Nove tržaške kreditne banke
Odbor za zaščito varčevalcev TKB nam je posredoval naslednje sporočilo:
»Varčevalci, ki so pristopili Odboru za zaščito varčevalcev Tržaške kreditne banke se bodo zbrali v sredo, 5. februarja, ob 18. uri, na Pomorski postaji na svojem zboru. Na dnevnem redu imajo nekaj tehtnih vprašanj. Najprej seveda, kako priti do blokiranih sredstev in kako zaščititi tiste, ki bodo oškodovani. Drugi, kakšno naj bo zadržanje do Nove Tržaške Kreditne Banke.
Ce se ustavimo pri prvem vprašanju, je menda že vsem jasno, da niso bančni depoziti v Italiji primerno zaščiteni. Ne samo, da je bila uvedena komisarska uprava pod pretvezo, da se zaščitijo hranilne vloge, da se Medbančni sklad otepa svojih obveznosti, celo uvedba Nove banke predstavlja toliko birokratskih problemov, da je že skoraj smešno.
Vse pa se trenutno odvija na ramenih varčevalcev, katerim niso pristojni bančni organi poslali niti vrstice. Baje, ker niso razčistili vseh pravnih dvomov. To pa še dodatno postavlja v čudno luc italijanski bančni sistem, za katerega je resnično presenetljivo, da ne reagira na
tako zadržanje osrednjih organov. Brez dvoma to ne koristi novemu Zavodu, ki se mora soočati s kopico problemov, saj verjetno še zdaj ne ve, kaj bo prevzel.
Z zanimanjem sledimo resnemu marketinškemu pristopu nove Banke, ki ima brez dvoma jasno začrtane cilje in ti v nekaterih pogledih odgovarjajo interesom tistih, ki so doslej zaupali svoja sredstva bivši TKB.
Vendar pričakujejo varčevalci tudi stvaren pristop do reševanja njihovih konkretnih problemov. Težko bo namreč prepričati tiste varčevalce, ki so izgubili del svojih prihrankov in bodo morali na sodišču iskati svoje pravice, da ostanejo pri Novi TKB. Res ni slednja za to kriva, a vendar prizadetost ostane. Pra tako bodo nejevoljni vsi varčevalci za izgubo obresti od 22. novembra dalje in za vse ostale nevšečnosti. Ne bodo navdušeni niti dobavitelji, ki so bili istočasno varčevalci, Ce jih bo steCaj stare TKB preveč stal, tudi s tem, da se ne bodo veC obnovile prej obstoječe poslovne vezi.
Ti in drugi problemi bodo pogojevali izbire varčevalcev, naj zaupajo ali ne Novi Tržaški Kreditni Banki«.
JUTRI POPOLDNE
Slovesnost ob prihodu novega tržaškega škofa
Trst se pripravlja na sprejem novega škofa, mons. Eugenia Ravigna-nija, ki bo svoje mesto zasedel jutri, 2. februarja. Na njegovi poti iz Vittoria Veneta ga bo ob 15.15 na meji tržaške škofije, ki je ob naravnem predoru na Obalni cesti, pričakala delegacija, v kateri bodo škofijski delegat, oba delegata »ad om-nia«, župan, predsednik Pokrajine in predsednik deželnega odbora. Iz varnostnih razlogov občinstvu ne bo dovoljen dostop.
Ob 15.50 bo škof dospel pred katedralo, kjer bodo zbrane državne in druge oblasti. Slovesna služba božja se bo pričela ob 16.uri. Mons. Ravignani bo škofijskemu upravitelju predstavil papežev dekret o imenovanju, ki ga bodo tudi javno prebrali. Sledila bosta pozdrava glavnega kanonika tržaške stolice in tržaškega župana, nakar se bo nadaljevala maša. Slovesnost v katedrali bodo
prenašali po Telechiari in Tele4.
Novemu škofu je ob njegovem prihodu v naše mesto naslovil pozdrav predsednik Pokrajine Renzo Codarin, ki izraža popolno pripravljenost za plodno sodelovanje med civilnimi in verskimi inštitucijami v skupno korist in bogatitev ljudi. Codarin je med drugim še poudaril, da je zelo cenil prve Ravignanijeve izjave, spomnil pa je obenem pa besede papeža Janeza Pavla H., ko je ob obisku pri nas med drugim dejal, da je Trst nekakšno stiCišCe med slovanskim in romanskim svetom, med Balkanom in Srednjo Evropo.
Omenimo še, da bo kon-zorcialno prevozno podjetje ACT ob jutrišnji slovesnosti v katedrali podvojilo avtobusne zveze na progi 24 (avtobusi bodo namesto vsakih 40 minut vozili vsakih 20 minut, in sicer od 9.00 do 19.00).
NOVICE
Predsednik Antonione na obisku v zaporu
Predsednik deželnega sveta Roberto Antonione je vCeraj obiskal koronejski zapor.
Antonione se je med drugim zavzel za regionalizacijo zaporniškega sistema, tako da bi obsojenci lahko odsedeli kazen blizu domačih krajev, in je pohvalil direktorja Enrica Sbriglio, ki kljub pomanjkanju osebja zgledno vodi tržaško jetnišnico, kjer je približno 100 zapornikov.
Pojska in Trgovinska zbornica
V kratkem bo predstavništvo poljskega konzulata v Milanu obiskalo naše mesto in se srečalo s tukajšnjimi gospodarstveniki. Trgovinska zbornica zato prireja srečanje, ki bo v torek, 5. februarja ob 16. v RdeCi dvorani zbornice, na katerem bodo ori-sali možnosti razvoja in gospodarskega sodelovanja s Poljsko, državo, ki je lani zabeležila 8-odstotni porast notranjega bruto dohodka. Za informacije in prijave je treba telefonirati do ponedeljka na telefonski številki 6701323 in 6701249.
Ezio Greggio danes v Trstu
Na Pomorski postaji bo danes popoldne ob 15.30 srečanje z znanim italijanskim komikom Eziom Greggiom, voditeljem satirične televizijske rubrike »Striscia la notizia«. Vstop na srečanje, na katerem bo Greggio predstavil svojo knjigo z zgovornim naslovom »Non me ne fut fut«, je prost.
Manifestacijo sta priredili združenji »Obzorja za Furlanijo - Julijsko krajino« in »Charta 2002« v sodelovanju s Promotrieste, banko Grup, knjigarno Italo Svevo in hotelom Al Benvenuto iz Tohneča v okviru vrste dobrodelnih pobud: izkupiček prodaje Greggiove knjige je namreč v celoti namenjen nakupu posebnih rešilnih avtomobilov za pediatrične namene.
ZLATO SO NAROPALI NACISTI
OBČNI ZBOR / PREGLED DELOVANJA
Domnevni »zaklad« je shranjen v Rimu
Tržaško prefektura je našla vse ustrezne dokumente
Številne dragocenosti, ki so jih nacisti naropali med vojno in ki naj bi pripadali tukajšnjim Zidom, so shranjene v Rimu, na sedežu osrednjega zaklada, in kdor ima do teh predmetov pravico, se lahko obme do glavne zakladne direkcije. Tako je vCeraj povedal tržaški prefekt Mi-chele De Feis, ki si je zadevo, ki že nekaj Časa odmeva v tukajšnji javnosti, očitno vzel k srcu. Sedaj bo tudi konec raznih domnev, češ da so se dragocenosti morda izgubile nekje v Avstriji, kot je menil bivši tržaški župan in bivši svetovalec Zvezne vojaške uprave Manlio Cecovini. Tej domnevi je oporekal avstrijski zgodovinar Au-gust VValzl, ki je vztrajal, da je njegova država dragocenosti leta 1952 neizpodbitno vrnila Zvezni vojaški upravi. Vse te hipoteze so nastale, potem ko so ugotovili, da je bil »zaklad« spravljen pri tukajšnji Cas-si di Risparmio, našli so tudi ustrezno dokumentacijo, vendar samo do leta 1961. Kaj se je zatem zgodilo-, ni vedel nihče, v banki pa ni bilo veC nobenega sledu o kakšnih dragocenostih.
Prefektura je sedaj zadevi prišla do dna, in sicer s pomočjo dokumentov, ki so v arhivu glavnega vladnega komisariata za tržaško ozemlje. Ugotovila je, da je vladni komisar svojcas ustanovil posebno »komisijo za vrnitev imo-vine, ki so jo zaplenili Zidom«, in sicer z namenom, da lastnikom vrnejo predmete, ki so jih zavezniki našli v Avstriji in so pripadali tukajšnji židovski skupnosti. Komisijo so sestavljali predsednik
tržaškega prizivnega so- pa so nameravali izročiti dišCa, predstavnik glavne- židovskim skupnostim, ki ga vladnega komisariata ter naj bi jih prodale in izku-predstavnik židovske sku- piCek namenile v podporo pnosti. Nekatere lastnike svojim elanom. Ta zahteva so našli, ostale predmete pa ni bila sprejeta tako je
komisija po nalogu zakladnega ministrstva pet bisag poslala v Rim (v njih so bili zlati in srebrni obeski, zlate proteze).
O prejemu je glavna zakladnica v Rimu izdala potrdilo, in sicer 10.12. 1962. Vsa ustrezna dokumentacija je pri državnem arhivu v Trstu, a pri zakladnem ministrstvu so potrdili, da so predmeti še pri njih. Po mednarodnem pravu je židovska skupnost zakoniti dedič umrlih, ki so pripadali tej skupnosti. Danes pa bo težko dokazati, Čigavi so predmeti, Ce tega niso mogli narediti takoj po vojni, kot bo tudi težko dokazati, da so prav vsi predmeti pripadali židovski skupnosti, saj Židje niso bili edine žrtve nacizma.
Fincantieri:
100 tisoč tonska potniška ladja
Družba Fincantieri si je zagotovila gradnjo nove ladje za križarjenje v vrednosti 650 milijard lir. Pogodbo so podpisali z družbo Carnival Corporation, naj-veejim ladjarjem, ki se ukvarja samo s križarjenji, in za katerega so že lanskega oktobra splovili v Tržiču velikanko Carnival Destiny, najveCjo potniško ladjo na svetu, do leta 1999 pa bodo dokončali še dvojčka Carnival Trimph.
Nova ladja pa bo še veCja, saj bo imela več kot 100 tisoč bruto registrskih ton in jo bodo dokončali do leta 2000.
Družba Fincantieri si je z novo pogodbo zagotovila vlogo najpomembnejšega svetovnega graditelja potniških ladij in si je zagotovila pet pogodb za gradnjo potniških ladij za Carnival Corporation, ter pet pogodb z drugimi brodarji, med katerimi sta dve potniški ladji za družbo Disney Cruise Lines.
Otroška dramska skupina iz Prebenega gostuje jutri pri društvu v Mačkoljah
Jutri, 2. t.m. bodo v maCkoljanski srenjski hiši gostovali mali člani otroške dramske skupine, ki je nastala in se prvič predstavila ob nedavni božičnici pod okriljem prebeneškega KD Jože Rapotec. Čepico sreCe izpod peresa Andreja Rozmana-Roze je režirala Suzi Bandi, z glasbo jo je opremila Tatjana Jercog, razposajeni mladi igralci pa prihajajo ne le iz Prebenega, temveč tudi iz Mackolj, od Domja in drugih vasi dolinske občine.
Po uspešnem krstu pred domačim občinstvom se skupina sedaj seli v sosednjo vas, v goste KD Primorsko. Poleg pravljične igre bo prireditev, ki se bo začela ob 18. uri, popestril še nastop dekliške pevske skupine Valentin Vodnik iz Doline.
(dam)
Številni načrti Sklada M. Čuka
Bogato predsedniško in tajniško poročilo
V	Četrtek zvečer je bil na Opčinah občni zbor Sklada Mitja Cuk. Na njem ni bilo veliko govorjenja in dolgih poročil, povedano pa je bilo vse, kar ta ustanova dela v pomoč prizadetim otrokom in njihovim staršem pa tudi o njenem vključevanju v vse dejavnosti, ki lahko služijo in so v pomoč naši slovenski stvarnosti.
Predsednica Stanka Cuk se je zaustavila predvsem pri vseh pobudah, ki so stekle od zadnjega občnega zbora dalje. Omenila je vrsto tečajev za jezikovno, likovno, fotografsko in gibalno vzgojo, pomen vzgojne posvetovalnice, logo-pedske službe ter predavanja za učitelje in starše. Posebej je omenila pomen poletnih središč, ki jih prireja Sklad od leta 1984 dalje in so lani potekala na Proseku in na Opčinah. Za to leto načrtuje Sklad poletno središče na jusarskem zemljišču na poti proti Repentabru, ki ga bodo do poletnih mesecev še do konca ogradili. Da je bil zid pravočasno zgrajen, je zasluga domačega zidarskega mojstra Severina Perica, kateremu so se želeli na zboru posebej zahvaliti.
V	tem letu načrtuje Sklad razne izpopolnjevalne tečaje za gojence in vzgojitelje, predvsem pa bo posvetil pozornost organizaciji bivanjske skupnosti, namenjene nekaterim gojencem, ki nimajo staršev in ta naCrt so že predložili tržaški občinski upravi kot tudi ostalim slovenskim ustanovam, ki skrbijo za socialna vprašanja.
Poročilo tajnice Cvelbar je vsebovalo predvsem podatke, ki kažejo, koliko poti in prizadevanj, osebnih in telefonskih stikov je potrebno, da se rešijo, večkrat pa tudi ne, razna denarna vprašanja, ki pa so za obstoj Sklada izredno pomembna. Predstavila je nato delovni program za leto 1997. Sklad bo nadaljeval z že ustaljenimi dejavnostmi v pomoč prizadetim otrokom in mladostnikom, pri odpravljanju ovir, ki jih bremenijo. Se naprej bo vodstvo usmerjalo svoje delovanje, da pride do sedeža na Opčinah, da pa postopoma okrepi tudi svojo dejavnost na Goriškem. Sklad bo še bolj sodeloval s šolami, nudil finančno pomoč ekonomsko najbolj šibkim, sodeloval pri organizaciji predavanj na šolah in društvih, organiziral tkalski tečaj v sodelovanju z Magdo Tavčar, likovni tečaj v sodelovanju z Jasno Merku, priredil dvodnevno srečanje z Vzgoj-nozaposlitvenim središčem na Colu na Opčinah, pod pokroviteljstvom SSO, oddaje za slovensko televizijo in radijske oddaje, pa še razne izlete, prijateljska srečanja, pobudo s krvodajalci iz Sovodenj, izid italijanske in angleške verzije filma »Pomagajmo otrokom« itd. Zadnja vesela ugotovitev je bila, da bo Pedagoški licej »A. Slomšek« vključil v svojo dejavnost branje in naročnino dijakov na glasilo »Škrat«.
Neva Lukeš
NA DRŽAVNIH CESTAH / V ZGONIŽKI OBČINI
SPDT / PRIJETNA PRIREDITEV
Končno dvojezični napisi
ANAS pa še ni poskrbelo za table na zgoniškem avtocestnem odseku
Dolgoletna prizade- kratkim postavilo na od- sliki	-	foto
vanja zgoniške občine, da	seku »trbiške« ceste 202,	Križmančic/KROMA).
bi postavili dvojezične	ki pelje mimo avtoceste	Doslej pa še ni ugodilo
napise na hitri cesti in na	in zraven nekdanje Coca	zahtevi, da bi postavilo
avtocesti, so vendarle do-	Cole, dvojezične sme-	dvojezične smerokaze tu-
segla prvi, Čeprav delen	' rokaze z domačimi imeni	di na avtocestnem od-
uspeh.	krajev, kot so DevinšCina,	seku, ki pelje skozi zgo-
Podjetje Anas je pred	Zgonik, Nabrežina (na	niško občino.
Ljudsko izročilo ob Prešernu
Ljudsko izročilo ilirsko-bistriškega področja z veselim poudarkom na pustu je tvorilo vsebino prireditve, ki jo je prejšnjo sredo Slovensko planinstvo društvo iz Trsta namenilo praznovanju Dneva slovenske kulture. Na večeru glasbe, besede in slike so nastopili Nino in Romeo Volk (na sliki, foto KROMA) in Franc Gombač iz Ilirske Bistrice in Andrej Vodopivec, avtor diapozitivov.
V imenu prirediteljev je Marinka Pertot predstavila ’ goste in program večera, s katerim se je tudi SPDT želelo vključiti v niz prireditev ob Prešernovem dnevu. Nina in Romeo Volk sta z igranjem na stare ljudske inštrumente in s petjem predstavila izbor ljudskih pesmi, ki so se na tistem območju ohranile do današnjih dni. Kot povsod drugod na slovenskem prostoru so se pele oz. igrale ob različnih, točno določenih priložnostih. VeC je ža-
lostnih kot veselih, Čeprav sodijo med najbolj priljubljene in tudi ohranjene običaje veselejši trenutki v posameznikovem in v življenju širše skupnosti, kot so poroka, veselice in seveda pust. Tega redno zelo radi praznujejo tudi na
ilirskobistriškem območju. Fotografski zapis o sodobnem pustu v Ilirski Bistrici in okoliških vaseh je pripravil Andrej Vodopivec, ki je na sredinem večeru v Gregorčičevi dvorani predvajal vrsto zanimivih in glede na temo tudi zelo
barvitih diapozitov. S pri-povedobvanjem znanih in manj znanih prigod in anekdot v narečju pa je dodatno razvedril zbrane Franc GombaC. V poklon Prešernu pa je ob koncu podal kompletno verzijo Zdravljice.
KRATKE VESTI
Sekcijski kongresi Slovenske skupnosti
Stranka Slovenske skupnosti prireja te dni vrsto sekcijskih kongresov pred deželno skupščino. Tako bo v sredo, 5. februarja, v SošCevi hiši na Proseku kongres sekcije za Zahodni Kras, vpetek, 7. februarja, pa bo v Marijinem domu v Ul. Corda-roli občni zbor sekcije SSk za Barkovlje, Greto in Rojan. Obe skupščini se bosta zaceli ob 20.30.
Včlanjevanje v sindikat upokojencev SPI-CGH.
Sindikat upokojencev SPI-CGIL je zadnje mesece lani zabeležil porast včanjenih, kar kaže na zanimanje za njegovo delovanje. Sindikat bo priredil danes in v prihodnjih dneh vrsto sreCanj, na katerih bodo starim elanom razdelili nove izkaznice ter tudi včlanili nove elane. Danes bo tak praznik včlanjevanja pri Sv. Ivanu, in sicer na sedežu v Ul. S. Cilino 44 ob 16. uri. V sredo, 5. februarja, bo ob enaki uri praznik na sedežu v Drevoredu Elizejskih poljan 38, v petek, 7. februarja, pa bo potekal praznik včlanjevanja pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 17.
Načrti za izboljšanje uslug ACT
Prevozni konzorcij ACT se zahvaljuje občanom, ki sodelujejo pri pobudi mobilne karte 1997, to je publikacije, v kateri so orisani načrti za izboljšanje kvalitete avtobusnih prevoznih služb. Publikacijo razdeljujejo v uradu za javne stike ACT v Ul. D’Al-viano 15 in uradu za stike tržaške občine, v okoliških občinah in na sedežih občinskih izpostav. ACT tudi obvešča, da bo zaradi velikega zanimanja podaljšala rok za prejem dopisov z mnenji o izboljšavah, in sicer do 28. februarja.
Nova didaktika italijanske književnosti
Fakulteta za vzgoje znanosti in deželni raziskovalni zavod IKRSAE bosta prihodnji teden priredila tridnevno zasedanje o novi didaktiki italijanske književnosti. Na zasedanju bo govor o novih programih in novih usmeritvah, o italijanski literaturi v tujini, o didaktičnih in knjižnih instrumentih in o delu na teritoriju. Zasedanja se bodo udeležili italijanisti, pedagogi, izvedenci za založniške dejavnosti. ZaCelo se bo v ponedeljek, 3. februarja, in bo trajalo do srede, 5. februarja.
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
1.	februarja 1997
BRIGITA
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04
- Dolžina dneva 9.32 -Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 11.52.
Jutri, NEDELJA,
2.	februarja 1997
SVEČNICA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,3 stopinje, zraCni tlak 1029,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Michele Škabar, Massimiliano Zo-ch, Carlotta in Giacomo Stefanucci, Martin Nait, Andrea Loperfido.
UMRLI SO: 79-letna Ne-rea Rigutti, 92-letna Antonia Hrast, 35-letni Luci o Orlando, 82-letni Giovanni Postogna, 81-letna Luigia Bortolini, 62-letni Giovanni Copolat, 48-letni Pieran-tonio Lovisato, 69-letna Li-dia Metton, 83-letna Roma Satti, 62-letna Edda Kranjc, 59-letni Giuseppe Gasetta, 65-letna Albina Valenta.
OKLICI: glasbenik Dodan Dionisi in delavka v svobodnem poklicu Cristi-na Longo, uradnik Giovanni Trodella in študentka Alessia Neri, uradnik Mas-
Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
Krstna uprizoritev
režija BORIS KOBAL
Jutri, 2. februarja, ob 16. uri
simo Lolato in frizerka Tamara Castro, pleskar Paolo Marin in prodajalka Tiziana Conti, trgovski agent David Zetko in univerzitetna študentka Maja Stocca.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 27. januarja, do SOBOTE, 1. februarja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje - tel. 274998).
OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE: Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 316155).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VIT A
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
______________KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Allen, i. Julia Roberts.
EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »II ci-clone« r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 16.15 »Microco-smos«, 17.55, 20.05. 22.15 »Coraggio della verita«. AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 ,0.15 »Killer per caso«, i. Ezio Greggio, ob 22.00 bo prisoten tudi Ezio Greggio.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15, 0.15 »Nirvana«, r. I. Lambert, D. Abatantuono.
NAZIONALE 2 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn. NAZIONALE 3 - 15.45,
17.50,	20.00, 22.15 »Ran-som 11 riscatto«, Mel Gibson.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15, 0.15 »Alaska«, i. C. Heston.
MIGNON -	16.00,
18.10, 20.20, 22.30 »Hansom il riscatto«, Mel Gibson.
CAPITOL -	17.00,
19.30,	22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna. ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Shine« r. Scott Hicks.
LUMIERE -	17.30,
19.50,	22.00 »Verso il sole«. r. Michael Cimino.
J PRIREDITVE
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 1. februarja, ob 18.30 na večer z naslovom »NOVE TEHNIKE ANIMIRANEGA FILMA«. Fabio Polojaz bo ob prikazu animiranega filma Wal-lace & Gromit (nagrajenega z Oscarjem) predstavil novo smer tridimenzionalnih risank.
IZTOK MLAKAR nas bo jutri, 2. februarja, obiskal v Dolini. Kdor želi doživeti prijeten veCer, naj se prijavi, saj je število vabil omejeno!
KD PRIMORSKO toplo vabi na kulturni večer z mladimi izvajalci, ki bo jutri, 2. februarja 1997, ob 18. uri v srenj skl hiši v MaCkoljah. Nastopata: dekliška pevska skupina V. Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog in otroška dramska skupina J. Rapo-tec s pravljično igrico Andreja Rozmana »Cepiča
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od J. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
sreCe« v režiji Suzi Bandi. Pesmi je uglasbila Tatjana Jercog.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi jutri,
2. februarja, ob 17. uri, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, gojenci pripravnice in šolski pihalni orkester. Gost večera: gojenci trobil Glasbene Sole iz Sežane. Vabljeni!
KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADJONA
vabita na prireditev ob dnevu slovenske kulture jutri, 2. februarja, ob 18. uri, v športni dvorani Stadjona 1. Maj. Z dramskim prikazom ...J’N SE SMUO LETE! bodo nastopili elani KD Rovte-Ko-lonkovec, prijetne harmonike pa bodo še popestrile vzdušje.
BORIS KOBAL in SERGIJ VERČ predstavljata: KO SATIRA OBMOLKNE. Ob 20-letnici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vam bomo bralno predstavili prepovedano gledališko besedilo »Pappen story« (1975). Sodelovali bodo Se Milica Kravos, Ivan VerC in Ravel Kodrič. Srečali se bomo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v torek, 4. februarja 1997 ob
20.30.	Vstop samo z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadjonu 1. maj, na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu in pri organizatorjih večera.
ODBOR ZA OHRANITEV STADJONA 1 MAJ prireja v torek, 11. februarja 1997, PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, sreColovom, nagrajevanjem najlepsih skupinskih mask in s tipičnimi pustnimi jedmi. Rezervacije na tel. St. 51377 od ponedeljka do petka od
17.	do 20. ure.
KD FRANCE PREŠEREN prireja PUSTNE PLESE v ogrevanem Šotoru pri gledališču F. Prešeren: v Četrtek, 6. februarja, od 20.30 do l.ure Juke box, od 20.30 do 21.30 Happy hour; v petek, 7. 2. veliki pustni-pivski žur, od 20.30 do 1. ure Sank rock; v soboto, 8. 2., pustni žur, od 20.30 do 4. ure Pop Design; v nedeljo, 9.
2.,	od 14.30 do 18. ure Otroško pustno rajanje -DJ Oskar, od 20.30 do 1. ure latinsko-ameriška glasba - DJ Enzo Zippo from Boavista; v ponedeljek,
10.2.,	od 20.30 do 1. ure tradicionalni boljunski pust z Veselimi godci; v torek, 11. 2. od 20.30 do 4. ure višek pustne zabave z ansamblom California.
□ OBVESTILA
ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od
18.	do 21. ure. Delavnica
se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so Se neodločeni ali bi radi na svoje oCi videli, kaj je in Čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Fran-cesco 20	- tel.
040/635262).
KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do
15.30,	v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
SINDIKAT SPI-CGIL
za krasko območje vabi upokojence Proseka-Kon-tovela na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v društveni gostilni na Kontovelu v sredo, 5. februarja, ob 17. uri. Udeležite se!
AEROBIKA na Kontovelu vsak torek in Četrtek v večernih urah. Interesente vabimo na sestanek 4. februarja, v malo telovadnico na Kontovel ob 20. uri. Za dodatne informacije poklici na tel. St. 226332 od 18. do 19. ure.
SK DEVIN prireja jutri, 2. februarja ob priliki POKALA PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL na Starem vrhu pri Škofji Loki avtobusni izlet. Odhod avtobusa iz Nabrežine ob 6. uri. Prijave v gostilni ex Silvester - pri Darji v Nabrežini, tel. St. 200228 ali 200782 - Francko.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne Sole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure.
SK BRDINA priredi v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri, PLES ZA OTROKE z animacijo, v ogrevanem šotoru na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
KD SKALA iz Gropade organizira lekcije diatonične harmonike. TeCaj bo vodila mladinska svetovna prvakinja Alessandra Mignacca. Tečaja se lahko udeležijo vsi ljubitelji frajtonarice, tako otroci kot odrasli. Vse potrebne informacije dobite telefonsko na St. 226631 (Sonja Milkovič) in 226843 (Darko Križmančic). Vpisovanje bo v prostorih društva Skala v Gropadi danes, 1. februarja 1997 od 17. do 19. ure. Ce si ljubitelj domače glasbe, ne zamudi priložnosti!
KD S. ŠKAMPERLE prireja v društvenih prostorih na Stadjonu 1. Maj tečaj sledečih latinskoameriških 'plesov: boogy woogy, tržaški mambo in cha cha cha. Vpisovanja in informacije na tel. st. 53420 (Sabrina). Vabljeni, vabljeni, vabljeni!
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in uCnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča elane, da zapade 5. februarja 1997 rok za vložitev prošenj za premestitve za vodilno osebje, učno osebje Sol vseh vrst in stopenj ter upravno, tehnično in pomožno osebje. Urad Sindikata slovenske Sole, Ul. Car-ducci 8, tel. 370301, nudi informacije, obrazce in priloge ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do
17.30.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak iz Brisck.
PRISPEVKI
s,____________IZLETI
SK DEVIN priredi 16. in 23. februarja smučarske izlete in tečaje. Informacije daje tajništvo na tel. št. 2916004.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
MLAJŠA UPOKOJENKA - Slovenka, z elementarnim znanjem italijanščine, nudi gospodinjsko delo in nego onemogle ali bolne osebe. Tel. St. 040/214385 v opoldanskih urah.
RESTAVRACIJA PALAČE HOTELA v Gorici sprejme takoj v službo »maitre« ali »chef de rang« z znanjem jezikov, predvsem slovenščine ali hrvaščine. Zahtevamo strokovnost!	Tel.
0481/82166.
KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. St. 229191 ob uri kosila.
PRODAM fiat ducato 9 sedežev, letnik 1988,
86.000	prevoženih km, 2000 kub., bele barve, za
10.000.000 lir. Tel. St. 040/228547.
PRODAM dve peci na drva in industrijski pralni stroj zanussi 10 kg, 220-380 V. Tel. St. 040/228547.
PRODAM iz zdravstvenih razlogov dobro upelja-no Čistilnico v predmestju Trsta s prostornim am-bientom, čistilnimi stroji v odličnem stanju ter z električno napeljavo v skladu, s predpisi EU. Tel. St. 040/414688, od 9. do 14. ure.
V CENTRU NABREŽINE dajemo v najem prostore za urade, 45 kv.m. v zelo dobrem stanju (prenovljene). Tel. St. 201332.
BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro.
TRGOVINA JESTVIN isce prodajalca-prodajalko delikates (salumiere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«.
BAR BORIS SPORTS CLUB - Športni center »Ervatti - BriSCiki, vpisuje tekmovalce na veliki zamejski turnir v igri »frec-cette«. Za informacije tel. St. 040/225028.
ZAPOSLIMO VAJENCA ali osebo vpisano na t.i. seznamu mobilnosti z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kategorije ali po poklicu elektromeha-nika. Tel. St. 040/228530 ali 228341.
STAR KLAVIR (pianino) ugodno prodamo. Tel. St. 040/200443 v večernih urah.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151	ali
0330/674112.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto.
AGROTURIZEM je odprl Ostrouska, Zagradec st. 1.
OSMICO odpre jutri, 2. februarja, Boris Pernarčič -Medja vas 7. Toti Črno in belo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO je odprl v Nabrežini St. 8 Ušaj. Toči belo in Cmo vino.
OSMICO je odprl v Ric-manjih Berto Pregare. Toti belo in Cmo vino.
OSMICO sta v Dolini odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno vino.
Ob 3. mesecu smrti Marjana Dolgana se ga spominja zena Neva in daruje 10.000 lir za Primorski dnevnik ter 100.000 lir za Sklad za obnovo stadiona »1. maj«.
V	spomin na Josipa (Pe-pija) Cibica daruje družina 50.000 lir za godbeno društvo V. Parma -Trebče.
Kocijančič Pini daruje
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Stojana Lisjaka darujeta Anica in Drago Stoka 30.000 lir za SD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Darka Smotlaka darujeta Ida in Dušan Grgič 30.000 lir za SD Zarja.
V	spomin na Petra Kureta daruje družina Ruz-zier-GombaC 30.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na prijatelja Ferdota Daneu in Stojana Lisjak daruje Pepi Cilen s Kontovela 50.000 lir za naS Primorski dnevnik.
V	spomin Ivanke SulčiC darujejo Marija, Viktorija, Marta, Eda in Adelina
30.000	lir za MPZ Vesna .in 35.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Marijo Strajn vd. Lepore darujeta Ici in Sergio 50.000 lir za KD Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič roj. Kalc darujeta Milko in Irma Škabar 30.000 lir za SKD Ska-
Namesto cvetja na grob Marije Grgič roj. Kalc darujeta Milka in Rozina
30.000	lir za SKD Skala.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič roj. Kalc darujeta Ladi in Karlo Kalc
30.000	lir za SKD Skala. Namesto cvetja na grob
Marije GrgiC roj. Kalc darujeta Svetko in Dario Cal-zi 25.000 lir za SKD Skala in 25.000 lir za SZ Gaja.
Namesto cvetja na grob Marije GrgiC roj. Kalc darujeta Marjan in Adelma GrgiC 30.000 lir za SKD Skala.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič roj. Kalc daruje gospa z Opčin
100.000	lir SKD Skala.
Namesto cvetja na grob Marije GrgiC roj. Kalc daruje Milka Kalc (Gropada 99) 50.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na Brunota Pirc darujejo sorodniki
200.000	lir za MoPZ »Vasilij Mirk« Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Petra Kureta daruje Angela Cok
20.000	lir za gradnjo sportno-kulturnega centra v Lonjerju.
Vittorio Scocchi daruje
20.000	lir za TPPZ.
V	spomin na pok. Rudija Mikescha daruje Nataša Kalc 100.000 lir in Zilko Hrvatic 30.000 lir za
TPPZ.
V počastitev spomina Angele Budin vd. Colja daruje Zora Kocman
50.000	lir za MoPZ RdeCa zvezda.
Ob priliki obletnice smrti drage matere daruje Karla Tence vd. KoSuta
15.000	lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob
tete Ljudmile Slapnik daruje Severino z družino
100.000	lir za sekcijo VZ-PI-ANPI Boljunec in
100.000	lir za Partizanski pevski zbor.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
MARKO SOSIČ - TISOČ DNI, DVESTO NOČI
Odkritosrčno o sebi in o gledališču
Zelo berljiva knjiga je izšla pri založbi Branko
_____MUZIKAL / WEST SIPE STORY PO ČEŠKO_
Sveže, preprosto, nadvse učinkovito
Mestno gledališče iz Brna navdušilo tudi v Trstu
Pri založbi Branko Novi Gorici je izšla knjiga Marka SosiCa Tisoč dni, dvesto noči s podnaslovom Moj čas v Primorsem dramskem gledališču. V knjigi Sosič izpove svoje delo in življenje, ko je bil od marca 1991 do junija 1994 umetniški vodja v PDG.
Avtor je v pisanju povsem odkritosrčen, ne skriva se za pisavo in brez ovinkov izpove probleme, Čustva, uspehe in razočaranja. Kritično opazuje doagajanje, predvsem pa izpostavi samospraše-vanje, diskutira o drugih, a najprej o sebi, skratka, »odpre se« z vsemi svojimi strahovi, sanjami, iluzijami, napakami in željami. V prsih se mu je naredil velik vozel in ga je izpovedal. Zato je kritiški pristop do knjige nekoliko zapleten, ker te branje vabi v diskusijo z avtorjem ter k opozorilom in nasvetom, ki niso literarni, ampak osebni. Branje prevzame, vendar si po njem ne želiš biti umetniški vodja kakega slovenskega gledališča. Dokončno te v to prepriča spremna beseda Dušana Jovanoviča. Sosič globoko ljubi gledališče, vanj veruje, ker pa se na poti vere sreča z razočaranji, jih zabeleži z grenkobo in brez mask. Ker je pri delu avtokritiCen in prizna lastne napake, so ostrine učinkovite. Naglasiti velja še to: vse protagoniste omenja z lastnim imenom in začetnico priimka. Ljubitelji gledališča bodo tako vedeli, za koga gre.
Sosič je sprejel vlogo umetniškega vodje PDG s strahom in upanjem, vendar se je povsem predal delu. Morda preveC... Zanj je gledališče izjemna dogodivščina, najplemenitejši prostor človekove duhovnosti in ustvarjalnosti. V podmeni je misel, da morajo biti tudi nje-
govi protagonisti, predvsem igralke in igralci, izjemni ljudje. Sosič ne sprejema dejstva, da je igralstvo poklic, kot so to novinarski, odvetniški, profesorski idr. Muzam se moraš posvetiti s človeško plemenitostjo. V praksi ni tako. Spozna in mi z njim, da so gledališčniki ljudje kot vsi ostali, včasih celo nekoliko slabši, ker je gledališče tudi kruta arena. V vsakodnevnem življenju pride do hudega tekmovanja, frustracij in nizkih udarcev. Sosič postane s Časom žrtev lastne zaverovanosti. Odkrito prizna svojo premajhno organizacijsko izkušnjo in sposobnost ter premajhno odločnost pri izbirah. Repertoar nastavi ambiciozno, vabi v Novo Gorico najzemimi-vejše slovenske režiserje, vseskozi zasleduje evropsko raven in skuša vzpostaviti stik s slovitimi tujimi režiserji. Nekaj predstav doživi izjemen uspeh, z njim pa se prične tudi križev pot. Sosič dela namreč v sistemu, kjer je gledališki ansambel stalen in kjer so stalni tudi ostali uslužbenci. Organizem, ki je z novogoriško gledališko ustanovo v rednem delovnem razmerju, se s težavo prilagaja ambiciji umetniškega vodje, da bi gledališče v Solkanu postalo osrednje slovensko gledališče. Imenitni režiserji pristopajo selektivno in zahtevajo za glavne vloge le nekatere igralce ali goste. Marsikdo v ansamblu je zato nezadovoljen in razočaran. SosiC je dovzeten do bolečine izključenih, hkrati pa želi najboljše možne predstave, zato marsikateri igralec ostane brez zaželjene vloge. Vzdušje se nepopravljivo kvari. Vodja naredi veC organizacijskih in drugih napak, bori pa se tudi z ohlapnimi delovnimi navadami,
z osebnimi »muhami« in intrigami. Spremno besedo h knjigi je Jovanovič takole naslovil: »Vodja samoupravnega krdela«, kar nam plastično ponazori okolje in vzdušje. Krdelo je tisto, ki mu je služba zajamčena, jamstvo pa mu daje moč, da vsiljuje pogoje, ki niso vedno podkrepljeni z umetniško potenco. Gledališče je kruto, saj neusmiljeno ustvarja hierarhije. Igralec kmalu izve, če sodi v A skupino, ali v B in C razred. To se dogaja predvsem, če se gledališče loti ambicioznega dela. So-sičeva vizija ne spravi v zadrego le igralcev, ampak tudi administracijo in blagajno.
Ob knjigi se nam zastavi vprašanje o ravnotežju med ambicijami in resničnimi možnostmi, med človeško odprtostjo in odločitvami, ki ne morejo vedno vsem ustreči. Kakšne lastnosti mora imeti vodja? Nadalje, kakšen naj bo Človek, ki je tudi vodja? Bistvo knjige je vendarle v človeški stiski in v globinski razdvojenosti Marka Sosiča in ne drugih. V tem je srž izpovedi. Sosič je človeško in umetniško utesnjen od okolja, kjer živi, vendar se ne odloči, da bi odšel. Zeli, da bi v Novi Gorici režirali evropsko znani režiserji, a se zmede, ko bi moral domačim sodelovalnem vsiliti kako odločitev, ki bi bila za tekoče delo nujna. Uresničitev dejanj zahteva, da zožimo prostor med sanjami in resničnostjo.
V tem smislu je knjiga napet scenarij neke (nemajhne) življenske izkušnje, ki tudi ko je napisana še vedno išče odgovore na zastavljena vprašanja. Branje teče in privlači, čeprav je pisateljev slog pogostokrat skop, odsekan in nabit s kratkimi povedmi in fragmenti.
Ace Mermolja
2e po začetnem prizoru je bilo razvidno, da so fantje in dekleta iz Brna - elani Mestnega gledališča z gosti - kot doma na ulicah New Yorka. V zgodbi muzikala West Side Story, ki je v glasbi Leonarda Bersteina in songih Stephena Sondheima zaživel leta ’57, so se počutili izredno lagodno, zaradi Cesar so nastopali s potrebno energično prepričljivostjo, pri tem jim je seveda bila v veliko oporo odlična plesno-pevsko-igralska priprava. Zasluga za zelo dobro postavitev slavnega muzikala gre seveda v prvi vrsti avtorjem priredbe, ki so kot osnovo vzeli režijsko-koreografski prijem Jerama Robbinsa (njemu gre pravzaprav zasluga za svetovno uveljavitev dela, ne da bi zametovali izjemnost glasbe in všečnost besedil, vendar pa je bil potreben drugačen, neoperni pristop, zato da je delo »vžgalo« pri občinstvu). Na dolg seznam
odlik muzikala gre uvrstiti tudi dejstvo, da Bernstein ni štedil z glasbenimi motivi po vzorcu današnjih uspešnic, v katerih je navadno ob glavnem motivu Se napev ali dva, medtem ko je Berstein v težnji, da napiše »sodobno opero« ustvaril vrsto lepih melodij, ki jih prištevamo med »evergreene« (kot so Marija, Amerika in Somevvhere).
Robbinsova zasluga je v tem, da je z dopadljivo in za izvajalce zahtevno koreografijo razgibal muzikal, ki sodi med najbolj pogosto izvajana tovrstna dela. Na njegovi postavitvi sta predstavo mestnega gledališča iz Brna gradila tudi režiser Stanislav Moša in koreograf Vladimir Kloubek s številnimi sodelavci. Za prevod besedila in songov v Češčino so že pred leti za Hudebni Divadlo Karline iz Prage poskrbeli Jana VVeri-chova’, Jiri Josek in Pavel Kopta. To med drugim priča o dej-
stvu, da je slavni muzikal zaživel veliko prej v Češki inaCici kot v italijanski, saj je skupina Della Rancia šele pred slabima dvema letoma poskrbela za italijansko verzijo, ki jo je prikazala na tržaškem operetnem festivalu. Sicer pa o večji zasidranosti žanra priča tudi izvedba, saj so bili češki »fantje in dekleta« veliko verodostojnejši od italijanskih izvajalcev, čeprav je bila morda italijanska postavitev elegantnejša.
Na občutek svežine je nedvomno vplival tudi režijski pristop, ki je dal poudarka bistvenim elementom zgodbe. Tudi preprosta scena, ki jo je poživljala odločilna igra luči, je bila podrejena funkcionalnosti. Ansambel s solisti je nalogo odlično opravil in požel navdušen aplavz tudi v tržaškem Kulturnem domu, kot v vseh gledališčih, ki jih je obiskal na svoji prvi turnejei v tujini, (bip)
BENETKE / CONTINI
TRST / LETOS ZE ŠESTIČ
Obraz in telo v umetninah različnih znanih ustvarjalcev
Obraz in telo v stvaritvah raznih znanih umetnikov: od včeraj je v beneški galeriji Contini (Čampo Santo Stefano) odprta skupinska razstava na točno zastavljeno temo.
Med devetnajstimi priznanimi umetniki je tudi Zoran Mušič, razstava pa bo odprta vse do 15. maja.

Ul,
Dll
D
(4C9j

mi
Ji,
#i
IZ
I
V Italiji boleha za hepatitisom C nad 3% prebivalstva. Jetrnih obolenj je veliko (v celoti 10% prebivalstva), za razumevanje teh in za pridobitev znanja o nastanku in poteku jetrnih bolezni pa je potrebno veliko finančnega truda, ki je ponavadi raje namenjen raziskavam drugih bolezni. To je med drugim poudaril prof. Claudio Tiribelli, predsednik Sklada za raziskave jetrnih obolenj in se obenem zahvalil glasbenikom in občinstvu za prisotnost na dobrodelni glasbeni reviji. Izkupiček manifestacije »VVelcome blues & Rock’n’roll« je namreč v celoti namenjen raziskavam jetrnih obolenj zgoraj omenjenega Fun-dusa, sodelovanje, ki se ponavlja že tretje leto. Revija je potekala v tržaškem gledališu Mlela v petek, 24. in soboto, 25. januarja in ponesla v teh dveh veCerih v natrpano dvorano 16 skupin, ki so izvajali blues, rock in country glasbo. Skupine so bile izbrane med najboljšimi iz naše dežele kot iz sosednjega Veneta. Na žalost se pričakovana koprska skupina Bakala Blues Band zaradi bolezni ni
mogla prestaviti. Kljub temu pa se je na odru že prvi dan zvrstilo kar devet skupin. Na tem večeru lahko poudarimo zelo dober nastop skupin Jimmy Joe’s band in Midnight Express Blues Band. Med drugimi so uspešno nastopili tudi naši fantje »Dirty fingers«, skupina ki jo sestavljajo Ivo Tul, Samo
Ferluga pa Jordan in Ilija Kalc. Na koncu tega večera pa se je predstavil najvidnejši gost celotne revije: to je bil pistojski glasbenik Nick Becattini s skupino Serious fun (na sliki). Pred koncertom je Becattini predaval na seminarju o tehniki in zgodovini blues kitare na glasbeni šoli »Scuola di mušica 55«. Becatti-
ni je igral skladbe v izvirnem aranžmaju imenovan acid blues, ki je razvnel publiko. Večer je zaključil že tradicionalni skupni nastop vseh glasbenikov. Naslednji dan je bil koncert mogoče nekoliko bolj kvaliteten kot prejšnji. Valerija Nikolovska, makedonska pevka, ki poje blues s Črno dušo, v spremstvu Franca »Tora« Trisciuz-zija in skupine, pa je doživela kar aplavze med izvajanjem pesmi. Publiko so tudi zelo navdušili tudi Franco Ghietti & The East Tornado, Tri-baltone (z gosti Alessan-drom in Enzom Vodopivcem ter Paolom Amo-diom), Mario Bocchi Band (z gostoma Fulviom Zafretom in Ginom D’Elisom), Monica Guare-schi Group in Bobby Tee & Com-pany. Publika je vse skupine bogato nagradila z bučnim ploskanjem, na koncu pa se je, kot se spodobi, zvrstil še zaključni nastop z vsemi skupinami.
PAN
ALBANIJA / Z ZAKONOSKIMI UKREPI IN POLICIJSKO REPRESIJO
Mriični poskus zajezitve pravega ljudskega obupa
Nezadovoljstvo nod vlado se stopnjuje
- Vrnili bodo le drobtinice
TIRANA - Albanski parlament je predsinoCi soglasno sprejel zakon o »pravični« odškodnini za prevarane varčevalce, ki so svoje prihranke naložili v propadli pa-rafinanCni podjetji Xhaferi in Populli. Podjetji sta obljubljali od 35 do 100-odstotne mesečne obresti, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je prevaranih varčevalcev teh dveh podjetij med 200.000 in 300.000.
Denar naj bi varčevalcem vrnili iz blokiranih sredstev omenjenih podjetij ter iz vrednosti nepremičnin in premičnin v lasti propadlih podjetij. Že iz približnih izračunov pa je jasno, da bo to le delna poravnava, ker je zaradi piramidnega sistema večina sredstev že izpuhtela. NiC Čudnega torej, da se v Albaniji napetost stopnjuje. Vlada je navsezadnje obljubila, da bo 5. februarja zaCela vračati le zaplenjeni kapital dveh družb, v resnici pa so bankrotirale Se tri druge, medtem ko se bo nekaj podobnega zgodilo še ostalim petim.
Policiji je v zadnjih dveh dneh z aretacijami in hitrimi posegi uspelo preprečiti nove nasilne proteste, do kdaj, pa ni jasno. Parafinancne družbe so namreč preverile veC kot 800 tisoC Albancev, ki so sedaj ostali brez prihrankov, tako da je vedno veC primerov samomorov. Po združitvi vseh opozicijskih strank v Forum za demokracijo pa se je v težavah znašla tudi Berisheva vladajoča Demokratska stranka, ker doživlja osip v svojih vrstah.
Na sliki (telefoto AP): sedež ene od propadlih parafi-nanCnih družb.
SRBIJA / PROTIRE2IMSKI PROTEST SE NEUSTAVLJIVO ŽIRI
Študentom so se pridružili beograjski odvetniki
Zaradi plač in delovnih razmer stavkajo učitelji in profesorji - Vlada zamrznila sredstva upornim fakultetam
BEOGRAD - Beograjski študentje so včeraj že tretji dan v povorki po ulicah srbskega glavnega mesta protestirali zaradi razveljavitve novembrskih lokalnih volitev. Pred tem so se z beograjskimi odvetniki zbrali na protestnem skodu pred Palačo pravice. Beograjski odvetniki so namreč včeraj zaceli stavkati v podporo študentom. Odvetniki so napovedali, da bodo stavkali vse dotlej, dokler ne bodo priznani izidi lokalnih vohtev v mestih, navedenih v poročilu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Srbski republiški sindikat prosvetnih delavcev pa je včeraj sporočil, da v Beogradu stavka že 90 odstotkov osnovnih in srednjih Sol. Tisk, ki ni pod državnim nad-
zorom, trdi, da v Vojvodini stavka 75 odstotkov šol in da se stavka prosvetnih delavcev širi tudi po drugih delih Srbije. Včeraj je bila zaprta polovica od približno 2.000 osnovnih in srednjih šol v Srbiji. Učitelji in profesorji zahtevajo izplačilo zaostalih plaC in njihovo povečanje v tem letu, kot tudi spremembe zakona o stavki in zakona o delovnih razmerjih.
Srbska vlada pa je ob vseh teh protestih predsinoCnjim sklenila prekinitev financiranja tistih fakultet, ki se udeležujejo protivladnih protestov. Denar jim bodo spet nakazali, ko bodo fakultete predložile podroben naCrt dopolnilnih predavanj, s katerimi bodo nadoknadili zaradi protestov izgubljena predavanja.
PERU / ZASTOJ V POGAJANJIH
Predsednik Fujimori bo v Kanadi in ZDA iskal rešitev za težko krizo s talci v Limi
LIMA - Perujski predsednik Alberto Fujimori je včeraj odpotoval v Toronto, kjer se bo danes srečal z japonskim premieram Rjutarom Hašimotom. Osrednja tema pogovora bo kriza s talci na japonskem veleposlaništvu v Limi. Ugrabitelji še vedno zadržujejo 72 talcev ter zahtevajo osvoboditev veC kot 400 svojih tovarišev, ki so v perujskih zaporih.
Pred odhodom pa je Fujimori prvič sprejel sorodnike talcev, ki so jih na japonskem veleposlaništvu. Predsednik je med srečanjem za zaprtimi vrati obljubil, da si bo prizadeval za »najboljšo rešitev« za talce in njihove družine. V zvezi z današnjim srečanjem z japonskim premieram Hašimotom v Torontu pa je dejal, da je cilj tega srečanja predvsem boljša uskladitev obeh držav pri reševanju krize s talci. Resnici na ljubo so Japonci skrajno zaskrbljeni, ker je Peru pričel pravo psihološko vojno proti gverilcem z bučnim predvajanjem vojaških koračnic in z drugimi provokacijami, tako da bi se lahko položaj izrodil.
V ponedeljek bo perujski predsednik iz Toronta odpotoval v VVashington, kjer bo poskušal vvashington-sko administracijo prepričati, naj ga pri krizi s talci podpre, toliko bolj, ker je ameriški State Department v letnem poročilu o stanju človekovih pravic v svetu med drugim zapisal, da je položaj v perujskih zaporih izjemno slab in da »z zaporniki, ki so obsojeni zaradi teroristične dejavnosti, ravnajo še posebej nehumano«.
BRUSELJ / ZAHTEVA FLAMSKE VLADE
Nizozemci naj v EU uveljavijo svoj jezik
Flamska vlada v Belgiji spodbuja nizozemsko predsedstvo EU k večji rabi nizozemščine
BRUSELJ - Flamski del Belgije od nizozemskega predsedstva Evropske unije pričakuje, da bo pri vodenju petnajsterice veC uporabljajo nizozemski jezik, ki ga govori tudi flamska večina v Belgiji. Predsednik flamske vlade Luc van den Brande je predsedniku nizozemske vlade Wimu Koku dejal, da je njegovo predsedovanje idealna priložnost za uveljavitev pravil o enakopravni uporabi nizozemskega jezika na uradnih sestankih EU. Jezikovna raznolikost v Evropski uniji, ki šteje 15 držav Članic in 11 uradnih jezikov, je pravno zaščitena, vendar se pri vsakdanjem delu unije največ uporabljata francoščina in angleščina. Po razširjenosti ji sledijo nemščina, italijanščina in španščina, nizozemščina, ki jo v Evropi govori 20 milijonov ljudi, pa je na šestem mestu.
Flamska večina v Belgiji se zato pogosto Čuti ogrožena zaradi prev-
lade francoščine, Čeprav je francosko govoreči del Belgije (Valonija) po številu prebivalstva šibkejši. NaCeloma ima na sestankih EU vsakdo pravico govoriti v materinem jeziku in pravico do prevoda, vendar-nizozemsko predsedstvo večinoma uporablja angleščino. Flamska vlada je zato objavila memorandum, v katerem zahteva, da bi morali nizozemsko govoreči uradniki govoriti nizozemsko na vseh ministrskih sestankih EU in na vseh sestankih Evropske komisije, kjer sodelujejo vse države Članice. Ce bi jim na takih sestankih ne zagotovili prevajalcev, naj bi se nizozemsko govoreči uradniki omejili samo na razprave, ki se jih neposredno tičejo, in za naslednji sestanek izrecno zahtevali prevajalca. Nizozemsko govoreči naj bi vztrajali tudi pri prevodu vseh delovnih dokumentov v nizozemščino, zahteva flamski memorandum.
Francoskonemško-poljski sporazum o obrambi
PARIZ - Obrambni ministri Francije, Nemčije in Poljske bodo v ponedeljek v Varšavi podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju. Iz diplomatskih virov v Parizu se je včeraj še izvedelo, da bodo poljski predsednik Aleksander Kvvasnievvski, premier VVlodzimierz Comiszevvic in zunanji minister Dariusz Rosah ob tej priložnosh sprejeli francoskega obrambnega ministra Charlesa Millona.
Manj tujcev v Avstrijo
DUNAJ - Novi avstrijski notranji minister Karl Schlogl je v pogovoru za včerajšnji avstrijski dnevnik Der Standard napovedal še nadaljnje zmanjševanje letne kvote za vstop tujcev, ki bi želeli delah v Avstriji. »Položaj na hgu delovne sile je tak, da ne potrebujemo novih ljudi iz tujine,« je dejal Schlogl. Prihod novih tujcev v Avstriji je določen z letno kvoto, ki trenutno znaša nekaj manj kot 10.000 ljudi.
Izgradnja globalne povezanosti
ŽENEVA - Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan bo na letnem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma, ki se je pričel v švicarskem Davosu, spregovoril svetovnim državnikom o procesu demokratizacije, posebno v državah v prehodu, o povezanosh demokratizacije in procesa pri-vatizacije ter o prihodnji vlogi OZN pri globalnem povezovanju sveta. Naslov letošnjega srečanja je namreč Izgradnja globalne povezanosh sveta, namenjeno pa je predvsem vplivu informacijske revolucije v poshindustrijskem odbobju.
Svet Evrope in Estonija
STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je predsinoCi od Estonije zahtevala, naj si prizadeva za izboljšanje položaja v državi, kar zadeva odnos do rusko govoreče manjšine, ravnanje z begunci in razmer v zaporih, ter poskrbi za odpravo smrtne kazni. V resoluciji, ki so jo sprejeli parlamentarci, piše, da je Estonija dosegla že precejšen napredek, vendar nekateri problemi ostajajo.
Litovskemu vojnemu zločincu odvzeli državljanstvo ZDA
CLEVELAND - Neki sodnik v ameriškem Clevelandu je odvzel ameriško državljanstvo, ki ga je sedaj 75-letni Algimanris Dailide prejel pred štiridesetimi leh. Litovec je bil od leta 1941 do leta 1944 pripadnik zloglasne Utovske policije Sauga-mas, ki je za naciste lovila litovske Žide.
Sestanek kontaktne skupine
VVASHINGTON - John Kornblum, pomočnik ameriškega državnega sekretarja za evropska vprašanja, se je včeraj v Rimu udeležil sestanka kontaktne skupine za Bosno in Hercegovino, ki bo proučila položaj na območju nekdanje Jugoslavije, nato pa bo odpotoval še v Bukarešto in Sarajevo, je sporočil State Department.
Asaharove sekte niso prepovedali
TOKIO - Sekte najvišje resnice (Aum Sinrikio) japonskega guruja Soka Asahare, ki je pred japonskimi sodišči obtožen umora in veC drugih kriminalnih dejanj, ne bodo povsem prepovedali. Neodvisna komisija za javno varnost se je včeraj v Tokiu odločila, da v primeru sekte Aum Sinrikio ne bo uveljavila ukrepov, ki jih predvideva zakon o subverzivni dejavnosh. Komisija meni, da sekta, ki so ji zaplenili njeno premoženje, katere vodilni elani so v zaporu, med njimi nekateri tudi že obsojeni, za javnost ne predstavlja veC nevamosh-Odločitev komisije je dokončna.
Južnokorejski finančni škandal
SEUL - V finančnem škandalu zaradi bankrota južnokorejskega jeklarskega koncema Hanbo Steel je južnokorejsko državno tožilstvo izdalo zaporni nalog zoper sefa koncema zaradi prevare in poneverb. Ustanovitelj koncema Chung Tae Soo naj bi po navedbah tožilstva izdajal Čeke brez kritja in kredite, namenjene za gradnjo novega jeklarskega obrata, uporabil v drage namene. V škandal so vpleteni tudi vidni južnokorejski politiki.
Bombni atentat v Budimpešti
BUDIMPEŠTA - V Budimpešti je tik po polnoči v stranišču kitajske restavracije Kitajski zid eksplodirala ročna granata. Granata, za katero domnevajo, da je bila izdelana v Jugoslaviji, je ubila dve Kitajki. Po podatkih madžarske policije naj bi bili v incident vpleteni le kitajski državljani, tako da preiskovalci odkrito govorijo o kitajski mafiji. To pa je le zadnji v nizu podobnih atentatov, ki pretresajo madžarsko prestolnico. Budimpešta je namreč postala pravi poligon za obračunavanje med raznimi tolpami organiziranega kriminala, tako da je moralo v zadnjih tednih odstopih več policijskih funkcionarjev.
OBISK UČITELJEV IZ ARGENTINE IN AVSTRALIJE
Poleg učenja jezika spoznavajo tudi stvarnost Slovencev v zamejstvu
Sprejem na županstvu v Števerjanu
PRISTANIŠČE
Trinajst
odstotkov
manj
prometa
V tržiskem pristanišču Portorosega so lani pretovorili za približno 13 odstotkov manj blaga kakor leto poprej. Manjši promet sozabe-ležili tako glede prispelih pošiljk, kakor glede odpremljenih količin blaga. Celotna količina tovorov v lanskem letu znaša 2.583.161 ton. Odpremili so 487.671 ton različnega blaga (leto poprej 558.926 ton), raztovorili pa 2.095.490 ton (2.402.616 ton). V upravi pristanišča opozarjajo, da je bilo leto 1995 rekordno leto, ko so zabeležili za četrtino več prometa kakor leto •poprej. Ob ocenjevanju rezultatov lanskega poslovanja velja torej upoštevati tudi ta podatek.
NOVICE
Harfistka Nicoletta Sanzin in pianistka Barbara Popazzi
V dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bo danes ob 18. uri drugi koncert pomladnega ciklusa glasbenih prireditev združenja AGIMUS. Nastopih bosta harfistka Nicoletta Sanzin in pianistka Barbara Popazzi. Sanzinova stalno nastopa v ljubljanskem simfoničnem orkestru, sodeluje nadalje v simfoničnem orkestru milanske Scale in poučuje na glasbeni soli R. Lipizer. Bogato koncertno dejavnost ima tudi pianistka Popazzijeva, ki zelo pogosto nastopa skupaj s klarinetistom Robertom Noninijem. Za današnji koncert sta pripravili zanimiv spored znanih skladb.
Se želite odvaditi kajenja?
Obvestilo je namenjeno predvsem kadilcem, ki bi se radi odpovedali kajenju. Možnost se jim ponuja prihodnji teden, ko bo od 3. do 7. februarja poseben tečaj, na pobudo službe SERT, ki deluje v okviru Zdravstvene ustanove. Tečaj bo vsak dan od 20. do 21.30 in bo potekal v obliki skupinskih srečanj v prostorih nekdanje bolnišnice v Kr-minu. Vodila ga bosta dr. Andrea Fiore in Corra-do Cicciarella. Podrobnejša pojasnila in prijave po tel. 592782 in 592729.
Dvanajsti netekmovalni pohod ”Bismarcia”
Na pobudo in v organizaciji skupine Gruppo marciatori Gorizia se bo jutri odvijal 12. pohod "Bismarcia”. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela tvrdka F.lli Mattioni. Udeleženci bodo šli na pot ob 9.30 izpred občinske telovadnice v Brassovi ulici, izbirali pa bodo lahko med dvema progama. Tisti, ki se bodo odločili za 12 kilometrov dolgo pot bodo prehodili nekatere ulice v severnem delu mesta in na Solkanskem polju ter se nato odpravili proti Pevmi, Oslavju in Stmavru ter spet nazaj. Cilj prireditve bo pred sedežem skupine GMG, kjer bo ob 12. uri tudi nagrajevanje. Posebne nagrade so predvidene za skupine (najmanj 15 oseb), za najstarejšega in najmlajsega udeleženca itd. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Novosti v predpisih glede prijave hotelskih gostov
Sekcija hotelirjev, ki deluje v sklopu združenja ASCOM, prireja v torek, 4. t.m. ob 16. uri srečanje o novostih glede prijavljanja gostov, oziroma nočitev. Srečanje bo na sedežu združenja ASCOM v ulici 9. avgusta 4, udeležil pa se ga bo tudi namestnik kvestorja, dr. Oreste Vicinanza, ki bo na razpolago za pojasnila.
POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SLOVENSKE SKUPNOSTI
GORICA
vabi na
POKRAJINSKI KONGRES
Danes, 1. februarja 1997, ob 17. uri.
Mala dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica.
Udeleženci pedagoške- ganizacij - peljali na krajši ga in jezikovnega šemi- obisk v Steverjan. Na Zu-narja za učitelje slo- panstvu jih je pozdravil venščine iz Argentine in Zupan Corsi s sodelavci Avstralije, ki se te dni od- ter jih seznanil s stvarno-vija v Ljubljani, so bili stjo v tem kraju. Srečanja včeraj ves dan na obisku se je udeležil tudi dr. Pena Goriškem, kjer so spoz- ter Vencelj. Za lep nali nekaj segmentov iz sprejem sta se zahvalila življenja slovenske narod- Marjan Loboda v imenu nostne skupnosti. Na učiteljev iz Argentine in Travniku so bili gostje Ka- Saša Čeferinova v imenu toliške knjigarne, z delom učiteljev iz Avstralije, na področju publicistike Skupaj so seveda nazdra-so se seznanili v urednist- vili, tako kakor se na Slo-vu Novega glasa na Plaču- venskem, posebej pa v Br-ti, posebno zanimanje pa dih, spodobi. Gostje med je veljalo za obisk v katerimi so prevladovali osnovni šoli in vrtcu v mladi obrazi, so se poslo-Standrežu. Gostje so se vili s pesmijo, namreč znašli v svojem Ekskurzijo so učitelji, okolju, saj se v glavnem ki skrbijo zato, da sloven-vsi ukvarjajo s pouče- ska beseda med rojaki ne vanjem slovenščine.	bo izginila, sklenili z
Zgodaj popoldne so se ogledom dveh goriških v spremstvu gostiteljev - kulturnih domov. (Na ekskurzijo je poleg Urada sliki - foto Bumbaca -za Slovence po svetu pri- sprejem na županstvu v redil Svet slovenskih or- Števerjanu).
Danes pokrajinski kongres Slovenske skupnosti
Z današnjim pokrajinskim kongresom Slovenske skupnosti se na Goriškem zaključujejo priprave na deželni kongres stranke, ki bo konec meseca. Kongres se bo odvijal v mali dvorani kulturnega centra "Lojze Bratuž” s pričetkom ob 17. uri. Izhodišče za razpravo bo poročilo dosedanjega pokrajinskega tajnika stranke Aleša Figlja; zasedanje pa se bo zaključilo z izvolitvijo članov statutarnih organov in izvolitvijo delegatov za deželni kongres. Glede mesta pokrajinskega tajnika prevladuje mnenje, da bo to nalogo tudi v prihodnjem triletnem mandatu opravljal Aleš Figelj. Slišati pa je tudi vesti o določenih spremembah, ki naj bi nastopile v stranki, tudi ob upoštevanju dogajanj znotraj manjšine in političnega okvira v Italiji. Večjo vlogo naj bi v stranki pridobili zlasti mlajši ljudje.
Prejšnji teden (23. januarja) je v okviru priprav na današnji pokrajinski kongres, potekal kongres mladinske sekcije stranke.
V PONEDELJEK SPET OTROŠKA DELAVNICA
Vesel otroški živžav na urici pravljic v Feiglovi knjižnici Barbara Rustja pripovedovala o Zvezdici zaspanki
Zares neobičajen otroški živžav je bil v ponedeljek v knjižnici Damir Feigel v Križni ulici. Otroci (in kar precej mamic) so prisluhnili pravljici o Zvezdici zaspanki, ki jo je pripovedovala Barbara Rustja. Zgodba o zvezdici zaspanki, ki uspe kamnito srce razbojnika Ceferina pretopiti v pravo človeško srce je otroke tako pritegnila, da so še sami "vstopili” v zgodbo in vsi že komaj čakajo kdaj bo v Križni ulici spet ura pravljic.
No pred naslednjim srečanjem bo v ponedeljek popoldne spet na vrsti otroška delavnica. Na prejšnji so mladi obiskovalci pod skrbnim vodstvom Brede Bertalanič izdelali zvezdice za ponedeljkovo uro pravljic, na prihodnji, ponedeljkovi, pa bodo kajpak imeli opravka s pu-
stom. Saj je praznik, ki se ga vesele mladi in manj mladi pravzaprav že tu in se je treba seveda primerno pripraviti. Ponedeljkova
otroška delavnica bo zato izrazito "pustna”, kaj več pa žal nismo uspeli izvedeti.
In če se povrnemo na povrnemo na uro
pravljic, moramo povedati, da je bilo otrok toliko, da jih je Fotograf Pierluigi Bumbaca komajda spravil v objektiv.
Možnosti
takojšnje
zaposlitve
Urad za zaposlovanje sporoča, da bodo v torek, 4. februarja od 9. do 11. ure opravili selekcijo za sledeča delovna mesta pri krajevnih upravah:
-dve mesti postrez-nika (3. stopnja kv. lestvice) za nedoločen čas; namestitev v tehničnem zavodu Einau-di v Starancanu -eno mesto delavca (4. stopnja kv. lestvice) za šestmesečno zaposlitev v domu A. Culot v Lečniku
-dve mesti kuharja (4. stopnja kv. lestvice) za trimesečno zaposlitev
-eno mesto strojepisca (4. stopnja kv. lestvice) za trimesečno zaposlitev
Interesenti morajo biti vpisani v seznam brezposelnih in izpolnjevati pogoje za zaposlitev v javni upravi.
gg ČRPALKE
Danes popoldne in jutri so dežurne naslednje bencinske črpalke
GORICA
AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP
Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR2IC
ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL Ul. Boito AGIP
Ul. Duca d'Aosta RONKE MONTESHELL Ul. Redipuglia
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
ŠKOCJAN
AGIP
pokrajinska cesta za GradeZ
SLOVRENC
AGIP - državna cesta 56
TURJAK
IP - državna cesta
VILES
ERG - Ul. Aquileia 40
KRMIN
API
Drevored Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče
\M PRIREDITVE
SKPD F.B. SEDEJ iz Ste-verjana vabi, ob dnevu slovenske kulture, na predstavitev knjižnice Steverjan, ti biser naših Brd... Knjižico bo jutri, 2. februarja, ob 16. uri v Sedejevem domu v Števerjanu predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič-Zorn. Sodelujejo: mešani pevski zbor F.B. Sedej in recitatorja.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse na Pustni večer v soboto, 8. februarja, ob 20.30 v gostilni Turri na trgu sv. Andreja v Standrežu. Večer predvideva večerjo, glasbo, ples, nagrajevanje najbolj originalne maske in zahava. Vpisovanje vsak večer v Kulturnem domu A. Budal v StandreZu ali pa neposredno v gostilni Turri.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vabi jutri ob 17. uri na koncert kvarteta 7 Plus. Na programu bodo slovenske in črnske duhovne pesmi.
KD OTON ZUPANČIČ
vabi otroke na veselo pustovanje, v torek, 11. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu.
H] OBVESTILA
SPD - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se jutri začenja tečaj smučanja v Podkloštru. Avtobus bo odpeljal ob 6.45 s parkirišča pred Espomegom. Člane, ki se bodo v Podklošter pri-peljali z avtomobili obveščamo, da morajo imeti, za vožnjo po avstrijskih avtocestah, posebno nalepko. Sicer pa svetujemo, da v Trbižu, še pred mejo, zapeljejo na državno cesto in po tej do cilja. Vozovnice za vlečnice bodo na razpolagona že na avtobusu, oziroma do 10. ure pri avtobusu, na parkirišču.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje 9. februarja, odpeljal po sledečem redu: ob 15. uri iz Standreža, nato mimo gostilne Primožič v Podgoro in skozi Ločnik.
NA ŽUPANSTVU v Doberdobu je razgrnjen regulacijski načrt občine. Na vpogled je občanom in vsem interesentom. Rok za pripombe in ugovore je do 21. februarja.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10»Ransom«. M. Gibson.
VITTORIA 3 17.00-19.30-22.00»Evita«. Madonna in Antonio Banderas.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Dal tramonto alVal-ba«. Quen tin Tarantino. Prep. mlad. pod 18. letom.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Tutti dicono 1 love you«. Woody Allen in Julia Roberts.
I ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S.ANTONIO (Vittori), Ul.
Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes: 9.30, Giacomo Bergozza iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče.
^ŠVICARSKEM DAVOSU / GRAJENJE DRU2BE MRE2
Na najvišji ravni o novih tehnologijah
Tradicionalno srečanje tokrat namenjeno burnim spremembam s svetu komunikacij
Konferenco v Davosu spremljajo najstrožji varnostni ukrepi (telefoto AP)
______KMETIJSTVO______
Glavni svet KZ o krizi živinoreje Aprila na Opčinah redni občni zbor
DAVOS- V Davosu se nadaljuje svetovni gospodarski forum, ki ga je v četrtek zvečer odprl Svicar-ski predsednik Arnold Keller, za njim pa je o razmerah v Rusiji spregovoril ruski premier Viktor Cer-Uomirdin. Foruma, ki se bo zaključilo jutri, se udeležuje približno 2000 psebnosti iz sveta politike m gospodarstva. Letošnje srečanje, ki bo potekalo pod geslom "Grajenje družbe mrež", je namenjeno proučevanju sprememb v svetu, ki so nasta-
le zaradi mednarodnih povezovalnih procesov in razvoja modeme tehnologije v zadnjih nekaj letih.
Eden glavnih govornikov je bil včeraj ameriški ekonomist Fred Bergsten, direktor Instituta za mednarodno gospodarstvo, ki je finančne ministre držav Članic G7 pozval, naj na bližnjem srečanju v Berlinu pripravijo program za stabilizacijo jena, s Čimer naj bi se izognili "prostemu padu" japonske valute in posledično veliki finančni krizi. Po Bergsteno-
vem mnenju bi prevelika oslabitev jena lahko povzročila finančno krizo na Japonskem in v svetu.
Foruma se bo danes udeležil tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, ki bo na konferenci predstavil gospodarske in politične rezultate, ki jih je Slovenija dosegla od razglasitve svoje samo-stojosti. Ob tej priložnosti se bo slovenski premier sreCal tudi s Številnimi uglednimi državniki in voditelji mednarodnih organizacij.
V Četrtek se je na se-deZu na Ul. Cicerone prvič v letošnjem letu sestal Glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu je imel pregled delovanja KZ in pa stanja kmetijstva na Tržaškem. Predsednik Alojz Debeliš je tako v uvodu razčlenil zunanje delovanje in se najprej zadržal pri srečanjih s krajevnimi javnimi upravami: z novim prefektom De Feisom, s predsednikom trž. pokrajine Codarinom, z občinskim odbornikom Fabiom Nerijem, s pod-presednikom deželnega sveta in predsednikom Sklada za Trst Milošem Budinom in s predsednikom Trgovinske zbornice Donaggiom. Vsem je organizacija tolmačila potrebo po določeni podpori načrtu za razvoj tržaškega kmetijstva, ki predvideva veC kot 36 milijard lir investicij v kmetijstvu v petih letih in ki ga mora Dežela uresničiti z deželnim zakonom, katerega naj bi sofinancirala Evropska unija.
Predsednik Debeliš se je zaustavil posebej pri skorajšnji odobritvi načrta o sodelovanju med strokovnimi institucijami Slovenije in Italije na vinarskem in vinogradniškem področju. Poudaril je tudi zadovoljstvo zaradi velikega števila prošenj na Sklad za Trst, ki priča, da je kmetijski sektor aktiven, saj znaša skupna vsota zaprošenih investicij veC kot 6 milijard lir.
Glavni svet je nato s pozornostjo obravnaval krizo zlasti živinoreje v vseh sektorjih reje, Se posebej pa se je zaustavil pri hudi krizi kmetijskih zadrug, predvsem živinorejskih, za rešitev katerih se Kmečka zveza vztrajno prizadeva že vrsto let in kar je bilo zno-
va izpostavljeno na zadnjih sestankih s pristojnimi oblastmi in tudi v matični Sloveniji, žal pa iz krize ni videti izhoda.
Glavni svet je tudi izrazil zadovoljstvo zaradi obnovljenega delovanja urada KZ v Gorici, kjer je bil kot strokovna pomoč nameščen izvedenec Marino Feaglia, ob knjigo-vodkinji Lučki Komjanc.
V	nadaljevanju dnevnega reda je Glavni svet razpravljal Se o deželnem proračunu, o novostih finančnega zakona in o novih deželnih zakonih (pravilnik o izvajanju novega zakona o agroturizmu, deželni zakon o kvotah mleka, register o reji živali). O vsem tem je podrobneje poročal tajnik Edi Buka-vec, o finančnem zakonu pa bo Se govor.
V	4. točki dnevnega reda je Glavni svet sklenil, da bo redni letni občni zbor Kmečke zveze v nedeljo, 13. aprila Prosvetnem domu na Opčinah.
Pri organizacijskih vprašanjih je Glavni svet imenoval predstavnika v Zdravstveno komisijo za preventivo proti tuberkulozi in brucelozi; na zadnje je vzel končni zaključek, po 15 letih, postopka za razlastitev vrtov na Kolonkovcu za ljudske gradnje; skorajšnji zaključek izplačevanja odškodnine ACE-GA (v marcu in aprilu) za postavitev plinovoda proti Padricam. Razpravljal je Se o konvenciji med CIA in zavarovalnico UNIPOL v korist upokojencev. Konvencija predvideva tudi ugodno zavarovanje uslug, ki jih KZ nudi skupaj s Patronatom.
Na koncu je predsednik Debeliš poročal Se o srečanju s predstavniki Nove Tržaške kreditne banke.	j.k.
Študijski izlet SDGZ v Kalifomijo
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu prireja od 7. do 15. marca studijsko potovanje v Kalifornijo z namenom, da si včlanjeni gostinci in drugi podjetniki, ki se z vinom poklicno ali drugače ukvarjajo, lahko ogledajo najboljše tamkajšnje kleti. Na sporedu so večdnevni obiski kmetij in vinogradnikov v sloviti Napa Valley in v vinorodnem področju Li-vermore, turistični postanki v S. Franciscu in Los Angelesu ter v ostalih znamenitih krajih sončne ameriške države ob Tihem oceanu. Predvidena so srečanja z uspešnimi vinogradniki in gostinci.
Obeta se bogat, strokoven in tudi vsestransko, turistično zanimiv pro-
gram, ki je namenjen v prvi vrsti zainteresiranim operaterjem, npr. tistim, ki so si že ogledali kakovostna vinska področja v Franciji, Bordeaux in Cham-pagne. Pogojno se sprejemajo seveda vpisi tudi drugih navdušencev eno-ga-stronomskega turizma. V res zanimivi kombinaciji so v razmeroma nizko prijavno ceno všteti s troski za letalo, premike v ZDA, prenočišča z zajtrki, za obiske kleti in nekaj obedov v značilnih gostinskih obratih.
Vabimo vse interesente, da kličejo za podrobnejše informacije in za prijavo organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu na tel. 040-362949 in da to opravijo Cimprej, sej je število razpoložljivih mest omejeno.
I
Vaš
bančni
partner
največja
slovenska banka
kompletne bančne storitve doma in v tujini
naj večji delež v mednarodnih poslih Slovenije
korespondentni odnosi s 103 italijanskimi bankami in 1200 drugimi bankami po svetu
Sedež:
Nova Ljubljanska banka d.d.
Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: 00386-61/125 0155 Faks: 00386-61/125 0331 E-mail: info@n-lb.si internet: http/www.n-lb.si
Nova Ljubljanska banka d.d.
Filiale di Milano
Piazza A. Diaz 2 20123 Milano, Italija Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Nova Ljubljanska banka d.d.
Predstavništvo Trst
Via Valdirivo 26 34132 Trst, Italija Tel.: 040/639 033 Faks: 040/362 093
Nova Ljubljanska banka d.d.
Podružnica Nova Gorica
Ul. Tolminskih puntarjev 4 5000 Nova Gorica, Slovenija Tel.: 00386 - 65/29 558 Faks: 00386 - 65/29 731
Nova Ljubljanska banka d.d.
Poružnica Koper Ferrarska 10/11 - 1A 6000 Koper, Slovenija Tel.: 00386-66/38 116 Faks: 00386-66/33 140
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
<f	31. JANUAR 1997	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
55	ameriški dolar	1590,00	1635,00
m n	nemška marka	971,00	991,00
	funt Sterling	2588,00	2643,00
5 o	švicarski frank	1115,00	1145,00
	belgijski frank	46,59	48,59
	francoski frank	285,00	295h0
	danska krona	252,00	262,00
S E1	norveška krona	241,00	251,00
	švedska krona	216,00	226,00
	kanadski dolar	1176,00	1216,00
mm U «M (0	portugalski eskudo	9,25	10,16
|\g	nizozemski gulden	858,00	883,00
oc	avstrjski šiling	136,11	141,40
o	španska pezeta	11,11	12,21
<	grška drahma	5,95	• 6,75
N	irski Sterling	2537,00	2617,00
j zir\	japonski jen	12,76	13,66
M 11^.	avstralski dolar	1184,00	1256,00
	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,10
....	i	—	|					
					
1 31. JANUAR 1997		INDEKS MIB-30: +1,61 %			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.083	-0,76	Mediolanum	15.015	-4,12
Bca di Roma	1.312	-0,45	Montedison	1.301	+0,23
Bca Fideuram	4.497	-1,79	Olivetti	626	-0,53
Benetton	20.941	-0,26	Parmalat	2.715	+1,57
Comit	3.220	-	Pirelli Spa	3.571	+0,25
Credit	2.194	-1,65	Ras	15.497	-1,34
Edison	10.084	-1,78	Rolo	17.852	+0,32
Fiat	5.057	-2,58	Saipem	8.009	+0,26
Gemina	964	-0,94	San Paolo To	10.990	+0,01
Generali	32.839	-0,20	Sirti	11.311	+0,64
Imi	15.654	-0,24	Štet	7.834	+1,10
Ina	2.196	+0,68	TIM	4.690	-1,28
Italgas	6.727	-1,75	Telecom Ita	4.558	+0,68
La Fondiaria	6.888	-1,21			
Mediaset	7.245	-0,38			
Mediobanca	10.648	-0,18			
I	
	
31. JANUAR 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1612,060
EKU	1907,070
nemška marka	986,880
francoski frank	292,280
funt Sterling	2585,910
nizozemski gulden	878,550
belgijski frank	47,836
španska pezeta	11,655
danska krona	258,700
irski funt	2568,010
grška drahma	6,266
portugalski eskudo	9,839
kanadski dolar	1195,270
japonski jen	13,278
švicarski frank	1136,290
avstrijski Šiling	140,230
norveška krona	249,260
švedska krona	223,090
finska marka	330,880
		
		
31. JANUAR 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1597,00	1627,00
nemška marka	975,00	993,00
francoski frank	286,00	296,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
belgijski frank	46,86	48,66
funt Sterling	2548,00	2628,00
irski Sterling	2524,00	2619,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,07	6,67
kanadski dolar	1176,00	1211,00
švicarski frank	1116,00	1141,00
avstrijski šiling	137,38	141,88
slovenski tolar	10,60	11,00
KOŠARKA / NOVI OKREPITVI TRŽAŠKEGA GENERTELA
Teo Alibecjovič: Trst sem izbral tudi zaradi slovenske manjšine
»Bila bi prava tragedija, če bi mesto izgubilo A1 ligo« - »Sem sem prišel, čeprav so mi v Resoru ponujali veliko več denarja« - Tudi Firič že treniral
Ne vemo, kako se bo Teoman Alibegovič obnesel v Trstu. Ali bo njemu in Gordanu Firiču uspelo rešiti tržaškega košarkarskega prvoligaša pred izpadom iz lige? Gotovo pa je Teo, tako so ga že vsi včeraj imenovali, zapustil pri prisotnih Časnikarjih globok vtis. Po tolikih letih, ko so se v Trstu zvršcali ameriški igralci vseh vrst, z večjim ali z manjšim košarkarskim znanjem, je tržaški klub končno dobil ne samo odličnega košarkarja, temveč tudi zrelega moškega, z jasnimi idejami in z veliko odgovornostjo, da ga Čaka v Trstu izredno težka naloga, rešitev ekipe pred izpadom.
»Prišel sem v Trst, Čeprav so mi v Pešam ponujati veliko vec denarja. Izbral sem Trst, ker sem blizu doma, ker ima tržaški klub bogato košarkarsko tradicijo in tudi ker tu živi slovenska manjšina. Za Gordana in zame je vsekakor velik izziv igrati v tem klubu in mu pomagati, da ostane v najvišji
Teoman Alibegovič (desno) in Gordan Firič na predstavitvi (Foto Balbi/Kroma)
ligi, kajti skoraj tragično bi bilo, Ce bi Trst izgubil Al ligo,« je v zaCel Alibegovič.
Vaša naloga bo vse prej kot lahka. Do konca prvenstva manjka še sedem kol, ekipa je predzadnja na lest-
NOVICE
Tekma Vicenza - Bologna bo na sporedu 6. februarja
MILAN - Vodstvo Italijanske profesionalne lige je včeraj sporočilo, da bodo odloženo prvo polfinalno tekmo za italijanski nogometni pokal oidigrali 6. februarja v Vicenzi, z začetkom ob 20.45. Kot je znano, bi moralo biti to srečanje odigrano 30. januarja, vendar pa se je sodnik Pairetto odločil, da zaradi pregoste megle tekme sploh ne začne.
Danes smuk za SP v Laaxu Na treningu prva Kostnerjeva
LAAX - Danes bo v Laaxu v Švici na sporedu ženski smuk za svetovni pokal. Tudi na včerajšnjem treningu je bila najhitrejša Isolde Kostner pred Katjo Sizinger
Rezultati treninga: 1. Isolde Kostner (Ita) 1:25.72; 2. Katja Seizinger (Nem) 1:25.87; 3. VVarvvara Zelen-skaja (Rus) 1:25.91; 4. Regine Cavagnoud (Fra) 1:26.02; 5. Heidi Zurbriggen (Svi) 1:26.22; 6. Regina Haeusl (Nem) 1:26.45; 7. Stefanie Schuster (Avt) 1:26.97; 8. Hilary Lindh (ZDA) 1:27.03; 9. Hilde Gerg (Nem) 1:27.33; 10. Pernilla VViberg (Sve) 1:27.35.
Angleški klubi se zanimajo za Signorija in Mancinija
LONDON - V Angliji se nadaljuje »lov« na znane italijanske nogometaše. Tako kaže Everton precejšnje zanimanje za Giuseppa Signorija, medtem ko je Roberto Mancini na seznamu želja Blackbur-na. Everton je komaj prodal Rusa Andreja KanCel-skisa Fiorentini in po pisanju »Suna« žeti z denarjem, ki ga je dobil zanj, kupiti Signorija, da bi tako okrepil ekipo, ki je v zadnjih šestih tekmah doživela šest porazov.
O Manciniju pa piše »Daily Star«, ki trdi, da je Blackburn ponudil približno 18 milijard lir za nakup Mancinija, za katerega pa naj bi se zanimal tudi Arsenal.
Eriksson julija k Blackbumu?
LONDON - Predsednik angleškega nogometnega prvoligaša Blackbuma Robert Coar je včeraj najavil, da naj bi julija trenersko mesto prevzel Šved Sven Goran Eriksson, ki v Italiji vodi ekipo Sampdorie. »Z Erikssonom imamo že podpisan dogovor, v katerem je jasno zapisano, da se bo julija letos preselil k nam,« je poudaril Coar.
Švedski trener je ta dogovor podpisal decembra lani. Gre za triletno pogodbo, za katero naj bi dobil sedem milijard lir in pol. Toda po nekaterih trditvah naj bi si zdaj Eriksson premislil in bi se bolj nagibal k selitvi v Rim, kjer naj bi v naslednji sezoni prevzel Lazio. Toda s selitvijo k Laziu ne bo niC, Ce Blackburn ne bo odstopil od dogovora. 48-letni Eriksson je doslej treniral Go-teborg, Romo, Fiorentino in Benfico, zadnjih pet let pa trenira Sampdorio.
vid, tudi preostati spored ni najlažji. Ze jutri boste igrali v Milanu proti Stefenelu.
»Ze s tekmo v Milanu moramo vsi skupaj misliti le na eno: kako se rešiti pred izpadom. Z Gordanom sva košarkarja nekdanje jugoslovanske šole, ki igrata predvsem za ekipo, in ne kot Američani, ki v glavnem igrajo za statistiko. Precej dobro poznam svoje nove soigralce. Guena, Pol Bodet-to, Vianini so moji stari znanci. Mislim, da jim ta Cas manjka samozavesti. Igrajo kot zakrCeni, ker igrajo pod stalnim pritiskom. Ce je Guerra dal več kot 30 točk proti Veroni, to pomeni, da je dober igralec za to ligo. In tako velja tudi za druge. Le Ce bomo igrati kot ekipa, bomo uspeti.«
Kako to, da ste zapustiti turški Ulker iz Istanbula?
»Ni v moji navadi govoriti o ljudeh, ki niso prisotni. Vsekakor pa naj povem le to, da bi o svoji turški
izkušnji lahko napisal debelo knjigo z naslovom "Moje dogodivščine v Istanbulu.” V Turčiji mislijo, da se da z denarjem kupiti vse. Nimajo pa nobene košarkarske kulture. Moja košarkarska filozofija je ta, da je košarka predvsem igra, pri kateri se moraš zabavati in denar je le rezultat te igre. Zato sem tudi izbral tržaški Genertel, ker vem, da bom tu igral v svoji vlogi, medtem ko v Pešam ni bilo jasno, v kateri vlogi bi igral.«
Kaj menite o slovenski reprezentanci, katere ste tudi kapetan. Kako se bo obnesla na EP?
»Uvrstiti smo se na finalni del evropskega prvenstva, in to zasluženo. Sovražim napovedi, saj sem bil doslej vedno zelo slab napovedovalec. Lahko rečem le to, da ima slovenska reprezentanca vrsto zelo mladih in nadarjenih košarkarjev, ki bo z izkušenima igralcema, kot sva Jure
Zdovc in jaz, opravila svoje. Vzdušje v reprezentanci je zelo dobro; mladi, kot so Milic, Nesterovic in drugi, pa so lačni košarke in uspehov. To je vsekakor dobro za vsako ekipo.«
Ste s tržaškim klubom govoriti tudi o možnosti, da bi podaljšati pogodbo za naslednjo sezono?
»Pogodba velja izključno za to sezono, za teh nekaj tekem. Naša prva skrb je, da ne izpademo, potem pa se bomo lahko naprej pogovarjati.«
Ce je bil na včerajšnji predstavitvi Alibegovič upravičeno deležen naj-večje pozornosti, pa bi lahko tudi Gordan FiriC, letnik 1970, bosanski reprezentant, ki je pred leti dve sezoni že odigral v .Italiji, imel pomembno vlogo v boju za rešitev tržaške ekipe pred najhujšim.
»Včeraj sem v Trst dopotoval direktno iz Berlina, kjer sem igral kvalifikacije z reprezentanco, tako da mi je tu Cisto vse novo. Se ne vem, v kateri vlogi bom tu igral. Res je, položaj tržaške ekipe ni najboljši. Upam, da ni prepozno in da se bomo rešili pred izpadom. Sicer pa bom Cez dva ati tri mesece lahko igral kot italijanski državljan, saj sem se poročil z dekletom, ki je iz Modene, kjer sem tudi igral eno sezo-. no. Imava punčko, šest mesecev staro,« nam je povedal FiriC.
Vaše igralske značilnosti?
»Navdušen sem nad hitro igro. Ko sem pri metu, se lahko uveljavim tudi kot dober strelec. Zaradi operacije kolena sem moral dlje Časa mirovati. No, sedaj je že bolje in že na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo sem s svojo reprezentanco kar dobro igral.« (bi)
- KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP
Iz nekdanje SZ in Jugoslavije na EP že uvrščene po štiri reprezentance
V Španijo brez težav tudi Italija
Krog pred koncem kvalifikacij za 30. evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo od 24. junija do 6. julija v treh katalonskih mestih (Barcelona, Badalona, Gerona), so že znani skoraj vsi udeleženci. Kot kaže, bodo gledalci v Španiji videli kar štiri ekipe iz bivše Jugoslavije in prav toliko iz nekdanje Sovjetske zveze. Poleg Slovenije, ki je vozovnico dokončno potrdila v Helsinkih, so si mesto že zagotovili Hrvati ter igralci Bosne in Hercegovine, kakor tudi reprezentanca ZR Jugoslavije, branilka naslova iz Aten. Nekaj teoretičnih možnosti imajo sicer še Makedonci, ki bi se lahko uvrstili na EP kot ena od štirih tretjeuvrščenih ekip, Ce v zadnjem krogu doma visoko premagajo Italijo, ob tem, da Poljska visoko izgubi s Francijo. Toda kot kaže, bodo Makedonci vendarle ostali doma, saj bi morale biti razlike res neverjetno visoke.
Enako je tudi pri ekipah iz bivše Sovjetske zveze. Mesto že imajo rezervirano Rusi, ki so poleg Francozov še edini nepremagani, Latvijci v isti skupini (B), Ukrajinci, ki so v 9. krogu izgubili s Hrvaško, vendar še naprej ostajajo na vrhu skupine D, in Litovci. Poleg že omenjenih bodo gotovo nastopili tudi Grki, Italijani in seveda Spanci kot gostitelji. Nekaj odprtih vprašanj je ostalo le še pri tretjeuvršCenih ekipah. Ce bo zadnji krog minil brez velikih presenečenj, bodo EP za las ujeli Izraelci, Nemci, Turki in Poljaki.
Skupina A
Izidi 9. kroga: BiH - Izrael 72:67, Grčija - Slovaška 80:56, Gruzija - Belorusija 80:78; vrstni red: 1. Grčija 16, 2. BiH 12; 3. Izrael 10; 4. Belorusija 8; 5. Gruzija 6; 6. Slovaška 2
Skupina B
Izidi 9. kroga: Estonija - Nemčija 80:86, Rusija
-	Latvija 86:82, Anglija - Portugalska 78:80; vrstni red: 1. Rusija 18; 2. Latvija 12; 3. Nemčija 12; 4. Estonija 8; 5."Portugalska 2; 6. Anglija 2;
Skupina C
Izidi 9. kroga: Finska - Slovenija 77:90; Makedonija - Madžarska 80:61, Italija - Češka 65:53; vrstni red: 1. Italija 16; 2. Slovenija 12; 3. Makedonija 8; 4. Madžarska 8; 5. Finska 6; 6. Češka 4
Skupina D
Izidi 9. kroga: Bolgarija - Turčija 67:54, Hrvaška - Ukrajina 85:66, Romunija - Nizozemska 56:68; vrstni red: 1. Ukrajina 14; 2. Hrvaška 12; 3. Turčija 12; 4. Bolgarija 10; 5. Nizozemska 6; 6. Romunija 0
Skupina E
Izidi 9. kroga: Švedska - Francija 71:78, Litva
-	Belgija 75:52, Švica - Poljska 80:98; vrstni red: 1. Francija 18; 2. Litva 10; 3. Poljska 10; 4. Belgija 8; 5. Švedska 6; 6. Švica 2.
KOŠARKA / V GOSTEH V B LIGI
Jadranovci drevi favoriti proti Monzi
Jadranovi tekmed zadnji na lestvici
Jadranovi košarkarji bodo drevi gostovati v Monzi, kjer se bodo spoprijeli z ekipo Liberi e Forti, ki je zadnja na lestvici in tudi obsojena na izpad iz lige. Zadnjic je Monza poslala na igrišče konkurenčno postavo prav v Trstu proti Jadranu. Ze tedaj pa je bilo društvo v takih ekonomskih težavah, da ni moglo nuditi igralcem nikakršnih ekonomskih zagotovil. Najboljša košarkarkaja Sala in Bechini, ki sta pa na prvi tekmi z Jadranom dala le po 11 točk, sta z »novembrsko borzo« zapustila klub. Odtlej pa je ekipa doživela same poraze in je seveda na dnu razpredelnice.
Na prvem srečanju v Trstu, ko je Jadran zanesljivo zmagal s 85:65, sta se pri Monzi predvsem izkazala »play-maker« Bianchi, la je dal tudi 15 točk, in D’Ayala, ki je bil pri gostih z 19 točkami najboljši strelec. V Jadranovi ekipi sta bila takrat naj-supešnejša Pregare (29 točk) in
Arena (21), prvi toda je dal mladi Jan Umek, krstni nastop je opravil tudi mladi Boštjan Starc.
Jadran bo drevi v Monzi konCno igral s popolno postavo. Okreval je tudi Stefan Samec, ki je bil dlje Časa odsoten zaradi poškodbe gležnja, Pavel Rustja pa je s polno močjo ves teden nadaljeval s treningi.
Ne glede na to, da bodo igrati v gosteh, so jadranovci v tem srečanju favoriti, seveda Ce nasprotnika ne bodo podcenjevali. Sicer pa zmaga v tem delu niti ni tako pomembna, važnejša je igra. ki jo bodo prikazali naši košarkarji na tem srečanju. Z dobro igro bo seveda prišla tudi zmaga.
Do konca regularnega dela nas ločijo še tri kola. Nato pa bošlo zares. Na tekmah v »play-outu« bo potrebno ohraniti dobro formo in se izboljšati igro. Drevišnja zmaga v Monzi pa bi vsekakor bila dobrodošla, predvsem za vzdušje v ekipi.
NAMIZNI TENIS
Šest krasovk v Cocagliu v boju za nastop na turnirju »top 12«
Krasove drugokategornice Ana Bersan, Vanja Milic, Katja Milic, Ivana Stubelj, Daša Bresciani in Martina Milic se bodo konec tedna potegovale za uvrstitev na turnir najboljših dvanajstih igralk, ki bo Cez mesec dni v Bergamu. Tovrstno tretjo preizkušnjo bodo opravile blizu Co-caglia. Na tem kvalifikacijskem tur-niju bo natopila tudi tretjekategomi-ca Martina Milic, ki si je pravico pridobila z dobro uvrstitvijo na turnirju za tretjo kategorijo v Bergamu. Program predvideva tudi nastop dvojic. Nastopila bosta dva Krasova para v postavi Bersan-Katja Milic in Stu-belj-Bresciani. Sestri Milic sta si poiskati partnerice zunaj: Vanja bo igrala v paru s Karin Cagliari (Tramin Bolazno), Martina z Mario Rito Pillo-ni (Villaspeciosa CA).
Na obeh top 12 so bile prisotne zgoniške igralke: v Ospedalettiju pri San Remu je bila Vanja Milic sedma, Ana Bersan dvanajsta; v Novari pa je Klasova Kitajka Wang pometla z vso državno elito, Ana Bersan pa je zasedla solidno sedmo mesto. J.J.
FORMULA 1
Z novim vvilliamsom Villeneuve na naslov
DIDCROT - Včeraj so v Diderotu v Angliji uradno predstavili novi Wil-liamsov dirkalnik FW19, s katerim bo VVilliams Renault skušal ubraniti slavo, ki jo je dosegel v lanskem prvenstvu formule 1. Pri tem se je predsednik te avtomobilske hiše Frank VVilliams dotaknil tudi sodnega procesa v zvezi s tragično smrtjo Ayrtona Senne leta 1994 in poudaril, da ta proces nikakor ne bo vplival na potek sezone.
VVilliamsove barve bosta letos branila Kanadčan Jacques Villeneuve, za katerega predstavlja nova sezona izredno priložnost, in Nemec Heinz Harald Frent-zen. Villeneuve je odkrito priznal, da po štirih lanskih zmagah letos računa na osvojitev naslova svetovnega prvaka.
ŠPORT, ODBOJKA
Sobota, 1. febraarja 1997
_MOSKA B2 LIGA / V REPNU
Ena ključnih tekem za Koimpex
Koimpexovi odbojkarji s° pretekli teden v Veroni Popstavili temeljni kamen Za obstanek v ligi, toda Vgradnja« se je Sele zaCela in že drevi jih v Repnu Čaka nic manj zahtevna na-inga, pravzaprav ena ključnih tekem, saj ima dre višnji gost Lagunalight iz Paeseja Pri Trevisu na lestvici dve točki veC od slogaSev in je torej eden neposrednih tek-toecev v boju za direkten obstanek, po mnenju trenerja De VValdersteina pa je od teh tekmecev tudi najboljši. Njegove besede po-hjuje tudi trener drugou-toščenega San Miguela (drevišnjega Valovega nasprotnika) Ballista, ki pravi, da ima Lagunahght na lest-yici manj točk, kot bi moral in da lahko vsaj na do-toacem igrišču preseneti tudi boljše nasprotnike v ligi.
Sesterka iz Paeseja, v kateri igrajo v bistvu bivši Si-sleyjevi mladinci, ki jim ne nspe priti v člansko ekipo v Al ligi, si je boljši položaj na lestvici zapravila zlasti zaradi dveh porazov s 3:2 Proti Mec & Gregory’s in Argentariu, pretekli teden Pa je gladko premagala solidno Riviero del Brenta.
Zanjo igra tudi Andrea Ci-sol]a, ki je kot študent v Trstu nekaj sezon branil tudi Slogine barve (njegov brat Pa igra v Al ligi).
»Lagunalight je letos zapustil močan tolkac De Pe-Pb okrepil pa se je z izvrstnim podajačem, ki zna zelo dobro organizirati igro.
Naši orožji sta lahko servis *n blok, predvsem pa ne smemo ponavljati tistih dveh, treh napak, ki jih naredimo v vsakem setu in zaradi katerih smb izgubih Ze nekaj tekem,« pred tek-nio meni trener slogašev De bValderstein, ki bo lahko
De Cecco
danes računal na vse igralce, razen Strajna, Cigar nastop je še pod vprašajem. Seveda v Sloginem taboru računajo tudi na doprinos gledalcev.
r MOŠKA B2 LIGA / V BOJU ZA NAPREDOVANJE h
Vdovci vnovič brez alternative
Tudi proti San Miguelu je zmaga nujna Gostitelji se bojijo servisov Goričanov
»Moramo zmagati. Ne smemo dovoliti, da nam spet pobegnejo na plus štiri točke.« Trditev hrvaškega tolkaCa Imse Kmečke banke Davorja Suline pove vse. Drevišnje gostovanje v Borgu Valsugani proti Birri San Miguel ni za valovce nic manj pomembno kot tekma preteklega kola proti vodilni Isoli. Valovci so vnovič v položaju, ko si poraza v bistvu ne morejo privoščiti. V goriški športni palači so pokazali dovolj trdne živce. Bo tako tudi drevi? »Pritisk je velik, toda trenirali smo dobro. Smo malce utrujeni, a smo vsi zdravi,« je optimist Sulina, športni vodja Ivan Plesničar pa nima dvomov, kdo je močnejši, a se je letos že dvakrat opekel, zato je zelo previden, vendar na vprašanje, kakšen bo konCni rezultat brez zadržkov reče: »Zmagali bomo s 3:1!«
Pa vendar ne bo lahko. Če je res, da so v Valovem tabom naredih vse, kar je pre-draCuin omogočal, da bi sestavili kompetitivno moštvo, isto velja tudi za San Miguel, ki je odhod Suline v Gorico kompenziral z vrsto težkih nakupov. Prišli so odlični tolkac Casarin (prej Volley Pordenone), Carisi (Mezzolombardo, BI liga) in Caumo (Bussolengo), vendar kljuCni igra-
lec moštva ostaja 33-letni krilni tolkac in sprejemalec Poppi, ki je že igral v A2 ligi s Schiom in je skupaj s podajačem Sitto-nijem edini »preživeli« elan lanske standardne postave. Šibka točka moštva je pomanjkanje enakovrednih menjav.
»Vemo, da nas Čaka težka tekma. Goričani odlično servirajo v skoku in imajo verjetno najboljši napad v ligi, toda menimo, da smo individuirali tudi nekaj njihovih šibkih točk, ki pa vam jih kajpak ne morem razkriti,« nam je povedal trener tridentinskega moštva Paolo Ballista, ki je optimist, saj meni, da je zdaj njegova ekipa v bistveno boljši formi kot po praznikih, ko je doma proti Isoli doživela doslej edini poraz.
»Današnja tekma je izredno važna, ni pa Se odločilna ne za nas ne za Goričane. Predvidevam namreč, da bo povratni del bolj izenačen in da bodo vodilnim moštvom štrene lahko zamešale tudi do zdaj šibkejše šesterke,« pravi Ballista. Vendar pa v Valovem taboru gledajo na tekmo drugače in bodo skušah drevi obračunati z obema svojima nasprotnikoma: s San Miguelom in strahom pred gostovanji.
(ak)
ŽENSKA B2 LIGA / PROTI MOGLIANU PO TREH PORAZIH n
Koimpex za zmago
Za žensko združeno ekipo Koimpex se drevi začenja dolg niz odločilnih srečanj za obstanek v ligi. Vse do srede aprila se bo namreč šesterka Bora in Sloge pomerila z vsemi slabšimi in enakovrednimi moštvi v ligi. Izjemo predstavlja videmski Camst, ki bo v Trstu gostoval 8. marca. Če bo slo vse po načrtih, naj bi se Sainove igralke pred izpadom rešile dober mesec pred iztekom sezone. Obstanek pa je tudi njihov letošnji edini cilj in, glede na konkurenco v ligi, bi bil to tudi-vsega spoštovanja vreden dosežek.
Danes bodo Fabrizijeva in tovarišice na 1. maju gostile Mogliano, ki ima na lestvici sest točk, saj je doslej - poleg pe-pelke Alloysa - premagal samo še Godi-gese in Porcio. Moglianu torej resno preti direkten izpad iz lige in krvavo potrebuje točke. Zelo pomembni sta točki kajpak tudi za Koimpex, ki se je po treh si-
cer predvidenih porazih znašel v precej neugodnem položaju. Sainovih igralk ni treba posebej podučiti, da je vsakršno podcenjevanje odveč, saj je letošnja liga podobna sprehajanju po vrvici nad
neš
Jasno pa je, da ima združena ekipa v sebi dovolj adutov, da se ji nasprotnika nikakor ni treba bati. Trener Sain prav, da ima Mogliano visoka centra, da pa kljub temu pretežno napada po krilnih pozicijah. »Servis bomo morali usmeriti na enega od centrov, ki slabše sprejema oziroma ga ostale igralke ščitijo, mislim pa, da bo za nas predvsem važno, da z dobrim sprejemom onemogočimo nasprotnicam, da prelahko pridejo do točke,« pravi Sain. Pertotova in Cioc-chijeva med tednom nista mogli trenirati, a bosta danes na svojem mestu.
Na sliki: podajačica Tjaša Gruden
ŽENSKA C1 LIGA / PRILOŽNOST ZA NOVI TOČKI
Naši šesterici bosta doma skušali premagati enakovredna tekmeca
Soča Sobema proti Soaveju - Espego v Artegni, Sloga proti Rivignanu
Sočani doslej krepko pod pričakovanji (F. Balbi/KROMA)
Oba naša goriška ženska toetjeligaša imata drevi odlično priložnost, da prvi del prvenstva skleneta z zmago. Na domačem igrišču se bosta namreč pomerila z ekipama s spodnjega dela lestvice, proti katerim dozdaj naši šesterki nikoli nista razočarali. Vendar pa sta oba tekmeca Goričank »najboljša med slabšimi«, tako da zmaga vnaprej še ni zagotovljena in se bo treba zanjo bržkone pošteno potruditi.
La Goriziana Zadružna kreditna banka bo ob 19. uri v Kulturnem domu igrala proti Colombu iz Verone, ki tora na lestvici enako število točk. »Oni niso tako slabi. Vodilnemu Sartoriju so odvzeli set, Martignacco so premagati sredi Vidma, proti tržaškem Volleyu in Bme-tersu pa so doma izgubili Sele s 3:2,« opozarja trener Jerončič. Valovke seveda v
tem srečanju računajo na zmago, čeprav nekatere igralke niso najbolj zdrave. Tako si je Tanja Humar zvila gleženj, Barbara Uršič pa zaradi bolečin v ramenu ni trenirala napadalnega udarca.
Kmečka banka K2 spori se bo pomerila z Libertasom iz Martignacca, ki ima na lestvici dve točki manj, se pravi osem. Goričanke so se dobro pripravile, z ekipo je prvič ves teden trenirala tudi Pitaccova, ki sicer študira v Ljubljani, tako da obeti pred tekmo niso slabi. »Martignacco je soliden nasprotnik, z nekaj izkušenimi igralkami, vendar ga lahko premagamo, če bomo igrali z istim zanosom kot pretekli teden proti Sartoriju,« meni trener Kalc, ki raCuna, da bo ekipa v povratnem delu dosegla še boljše rezultate kot v prvem.
Na domačih tleh bo v
moški Gl ligi igrala tudi Soča Sobema. Pomerila se bo z novincem Soavejem, ki ima na lestvici štirinajst točk.
.Trener Jakopič tudi drevi ne bo mogel računati na MuCiCa in Ferija, ki se že dolgo spoprijemata z bolečinami v hrbtu. Čeprav dosedanji rezultati ne obetajo nič dobrega, soCani vendarle niso brez možnosti za uspeh.
Prvenstvo C2 lige se bo nadaljevalo 15. februarja, Cetrtoligaše pa čaka zadnja tekma prvega dela. Espego bi lahko v Artegni proti moštvi La Grotta (samo šest točk) spet prišel do zmage, nekoliko bolj zahtevan pa je naloga slogašic v domačem dvoboju proti bivšemu tretjeligašu Rivignanu (12 točk), ki pa ga bodo vseeno skušale presenetiti.
MLADINKE
V	prvem polfinalu Bor tesno
Sant’ Andrea - Bor 2:3 (15:13, 15:11, 3:15, 9:15, 6:15)
BOR: Flego, Bogateč, Sternad, Macho, Sadlovv-ski, Rogelja, J. in Z. Miličevič, Virgiglio
V	prvi polfinalni tekmi prvenstva mladink so borovke premagale solidni Sant’ Andrea, vendar so se morale za zmago pošteno potruditi. Plave so začele nezbrano in zmedeno, tako da so nasprotnice osvojile prva dva seta. Takrat pa so Borove mladinke zaigrale kot prerojene in z agresivno in izredno borbeno igro nadigrale svoje nasprotnice. V zadnjih treh setih so borovke pokazale zelo dobro skupinsko igro in si stem zaslužile trenerjevo pohvalo.
Povratno srečanje so borovke odigrale sinoči. (T. G.)
domači šport
Danes
Sobota, 1. februarja 1997 ODBOJKA
MOŠKA B2UGA
20.30 v Repnu: Koimpex - Laguna Light Treviso;
20.45	v Borgu Valsugani: Birra San Miguel TN -bnsa Kmečka banka
ZENSKA B2UGA
18.00	v Trstu, »1. maj«: Koimpex - Mogliano MOŠKA C1 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Soave Volley VR
ŽENSKA Gl LIGA
19.00	v Gorici, Kulturni dom: La Goriziana Zadružna kreditna banka Sovodnje - Colombo Verona; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka K2 Šport - Libertas Delser Martignacco MOSKADUGA
20.00	v Artegni: La Grotta - Espego ZENSKA D LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga - Danone Rivignano 1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Krminu: Cormonš - Soča Gostilna Devetak
1.	ZENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, »1. maj«: Bor - Breg; 20.30 v Trstu, šola Caprin: Killjoy - Kontovel; 20.30 v Pierisu: Pie-ris - Val
2.	ZENSKA DIVIZIJA
17.00	v Vermjanu: Acii Ronchi - Multiservice DEKLICE
17.30	na Proseku: Kontovel - SGT
KOŠARKA
B LIGA
21.00	v Monzi: Liberi e Forti - Jadran DUGA
20.30	v Trstu, »l.maj«: Bor Radenska - Arte Bittesi-ni; 19.30 v Tržiču: L. Isonzo -Dom Agorest Rob Roy PROMOajSKA LIGA
19.00	v Dolini: Breg - Petrolchimica Adriatica KADETI
18.00	v Trstu, Ul. Locchi: Pati. Trieste - Jadran NARAŠČAJNIKI
20.00	v Trstu, Ul. Gretta: Ferroviario - Bor Autocar-rozzeria Boris B
DEČKI
18.00	v Trstu, Ul. Gretta: Barcolana - Kontovel NOGOMET
MLADINCI
DEŽELNO PRVENSTVO
16.00	v Repnu: Primorje - San Luigi; 14.30 v Stan-drežu: Juventina - Capriva
POKRAJINSKO PRVENSTVO
17.00	v S. Giovarmiju al Natisone: Natisone - Sovodnje
Jutri
Nedelja, 2. februarja 1997 NOGOMET
»ELITNA LIGA«
14.30	v Seveglianu: Sevegliano - Juventina PROMOCIJSKA LIGA
14.30 v Sovodnjah: Sovodnje Zadružna kreditna banka - Mossa; 14.30 na Proseku: Primorje Adriaker - San Luigi; 14.30 v Aiellu: Aiello - Zarja
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu: Vesna - Tarcentina
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Repnu: Kras - Moraro; 14.30 v Vilešah: Vil-lesse - Primorec; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Breg
3.	AMATERSKA UGA
14.30	v Doberdobu: Mladost - Fogliano; 10.30 na Proseku: Gaja - Latte Carso B; 14.30 v Trstu, Vrdel-ska cesta: Union - Breg B
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Tržiču: Aris S. Polo - Mladost; 10.30 v Bazovici: Zarja - Montebello Don Bosco NAJMLAJSI
8.45	v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi - Gaja
KOŠARKA D LIGA
10.30	v Trstu, Monte Cengio: hiter 1904 - Kontovel NARAŠČAJNIKI
11.30	v Miljah: Intermuggia - Bor Ediauto A DEČKI
11.30	v Trstu, »1. maj»: Bor Dentalex - Ferroviario;
10.00	v Trstu, Ul. Zugnano: Autosandra - Polet | »PROPAGANDA«
17.20 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Ferroviario
ODBOJKA
MLADINKE
10.00 v Gorici, Ul. S. Michele: Azzmra - 01ympia
Adria Auto
DEKLICE
9.15 na Opčinah: Sloga B - Virtus TS B; 11.00 na Opčinah: Sloga A - Computer Discount; 11.00 v Dolini: Breg - Area hnmobiliare C NARASCAJNICE
9.30	v Tržiču: Fincantieri - Val; 10.30 v Comu di Rosazzo: Cormons - Adria Auto
Obvestila
SK DEVIN prireja jutri, 2. februarja ob priliki POKALA PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL na Starem vrhu pri Škofji Loki avtobusni izlet. Odhod avtobusa iz Nabrežine ob 6. uri. Prijave v gostilni ex Silvester - pri Darji v Nabrežini, tel. št. 200228 ati 200782 - Francko.
PKBOR
obvešča, da poteka redno rekreativno plavanje za odrasle v bazenu na Alturi ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20.4: Radostno boste ugotovili, da vam za nakonjenost simpatije ni treba igrati vloge, M vam je tuja. Taki kot ste, ste namreč najboljši in take vas bo simpatija tudi vzljubila.
BIK 21.4 • 20.5.: Ce želite ohraniti zdravje, se ta vikend ne prenaprezajte. Kvečjemu kak kratek sprehod, nikakor pa dolge in naporne ture, poganjane z željo po dokazovanju o premoči nad telesom.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Življenjski sopotnik vam bo odtal, da z njim grdo ravnate. Da bi mu dokazali nasprotno, ga boste povabdi na drago večerjo. Jutri zjutraj boste očitek slišali Se enkrat.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Zanemarili boste življenjska bremena ter se ubadali zgolj s tistim, kar vam bo prineslo takojšnje zadovoljstvo. Ampak zadovoljstvo brez bremen bi bilo Se večje.
LEV 23.7. - 23.8.: V okrilju smozadostnosti se boste obnašali kot najponosnejSi pav. Nekomu teste taki zelo všeč, vse dokler se vam ne bo približal in vam pokukal pod peruti. To bo presenečen!
DEVICA 24 8. - 22.9.: Omahovali boste glede čudovite priložnosti. Ce jo boste sprejeli, boste pridobili vec kot boste izgubili, vendar samo količinsko. Sreča pa se meri s kakovostjo; pa ne predmetov.
1EH1NICA 23.9, - 22.10.: Zagreli se boste za nekaj povsem novega. Zanemarib boste stare obveznosti, znance in poti ter se zagnali k cilju kot ponoreti konj. Spreglejte, preden naletite na prvi zid.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ker bo vase vztrajanje postalo prenaporno, si boste omisliti pomoč. Ne računajte na druge, kajti vas projekt jim prav nič ne diši. Spočijte se in raje nadaljujte sami.
	STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Dovolj vam bo osa-		
	mljenosti, zato boste na svoje tire privabili sopotnika. Nic hudega, Ce vas bo nekoliko zaviral, kajti pri tej		KOROŠKA
hitrosti vam v naslednjem ovuiku preti iztirjenje.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekdo se bo po hvalil, da je odkril bližnjico v nebesa, vi pa mu boste za skrivnost ponuditi mastno plačilo. Vstopnice za nebesa so zastonj, pot pa poznajo samo tisti, ki so že tam.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Končno kiste dognali rešitev za trdovraten problem, ki se mu že predolgo izogibate. Naj vam ne bo škoda vloženega napora, kajti trenutek zmage bo zelo sproSCujoC.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Iz najnovejse izkušnje se boste naučili vsaj to, da je nima smisla ponavljati. Ne zaradi tega, ker vas je pustila na cedilu, ampak zlasti zato, ker nimate deset življenj.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - Jutri, 2. februarja, ob 16. uri ponovitev Kobalo-ve komedije »Afrika ali na svoji zemlji« (na sliki -Foto KROMA).
SSG gostuje s predstavo »Mein Kampf« danes, 1. februarja, ob 20. uri v Novi Gorici.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 1. februarja., ob 20. uri (red L) uprizoritev Mozartove opere »Čudežna piSCal« (II flauto magico). Zadnja ponovitev jutri 2. februarja, ob 16. uri (red D). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - umik: 9-12,16-19.
Auditorioum Muzeja Revoltella
Ura z... - V sredo, 3. februarja, ob 18. uri recital Cin-
zie Forte.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Od 6. do 16. februarja bo Stalno gledališče F-Jk predstavilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calende. Nastopata Roberto Herlitzka in Pie-ra Degli Espositi. V abonmaju: odrezek St. 3
Gledališče Grist allo
Danes, 1. februarja., ob 20.30 »Master class con Maria Callas« Terenceja McNallyja v postavitvi Gledališča Eliseo. Režija Patrick Guinand. Nastopa Rossella Falk.
V	sredo, 5. februarja, ob 20.30 »Siddharta. II giovane falco« v režiji Gabbrisa Ferrarija. Glasba Carlo Moser. Povem ti pravljico: Jutri, 2. februarja, ob 11.00: »Un viaggio illustrato« - Predstavila se bo skupina »Teatro di Piazza e d’Occasione« iz Prata.
OPČINE
Prosvetni dom
V	torek, 4. februarja, ob 20.30 Boris Kobal in Sergej VerC »Ko satira obmolkne«. Ob 20-letnici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu bo predstavljeno prepovedano gledališko besedilo »Pappen story« (1975). Sodelujejo Milica Kravos, Ivan Vere in Ravel Kodrič. Vstop z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu, na Stadionu 1. maj, na ZSKD in pri organizatorjih večera.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
Danes, 1. februarja, ob 20.45 bo na sporedu predstava »L’ultimo Lion« Giovannija Marchesana. Nastopajo: Giglio Boemo, Mari Delconte, Mimmo Lo Vecchio, Sara Polo.
GLOBASNICA
V	Farni dvorani - Danes, 1. februarja, ob 14.30 veseloigra »Lažnivka«, nastopa gledališka skupina iz Kotmare vasi.
BILČOVS
V	Avli ljudske sole - Danes, 1. februarja, ob 19.30 Janez Menart: Balade. Nastopa gledališka skupina z Radis.
ŽENTPRIMOŽ
V	Kulturnem domu - Danes, 1. februarja, ob 20. uri ples Danice, igra ansambel »Alpe Adria Sek-stet.«
SVEČE
Pri Adamu - SPD »KoCna«: danes 1. februarja, ob 20. uri Ples s KoCno. Igrajo® Briefelsdorfer Mu-sikanten« in družina Goritsching. Maske zaželjene.
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. februarja, ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 3. februarja, koncert dua Baldini (violina in klavir). Na sporedu sonati Carla Augu-sta Nielsena in Edvarda Griega.
Gledališča Rossetti
V	soboto, 15. marca, ob 21. uri koncert Lucia Dal-le. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, bo nastopil kantavtor France-sco De Gregori..
MIUE
Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997
V	nedeljo, 16. februarja, ob 16.30 koncert Pihalu6' ga orkestra F-JK.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. februarja, ob 20.30 koncert bat' monikarja Corrada Rojaca.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 16. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 17-februarja, ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani.
RAZSTAVE
TRST
Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«,, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trz. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkrovitelj-stvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti: do 16. februarja je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisa. Danes, 26. t. m., ob 11. uri voden obisk z dr. Susanno Gregorat.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. februarja razstavljajo Tristano di Robilant, Tullio De Gennaro in Marzia Gandini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: do 16. februarja je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla. Turistična ustanova (Ul. San Nicold, 20): do 11. februarja na ogled je razstava ikon Annamarie De Pra Temperini. Urnik: vsak dan od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Se jutri, 2. februarja, je na ogled razstava najnovejsih del koroškega slikarja Petra Kravvagna.
Mestna galerija: do 9. februarja je na ogled razstava Giorgia Morandija.
Galerija Carinthia: do februarja je na ogled razstava Oliver Debrb.
Galerija Freund: Se danes, 1. februarja, je na ogled razstava Slikarstvo in grafika.
Bauholding Kunstofrum: do 5. februarja razstava Anatole Ak.
LIBUČE
Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: do 22. februarja, razstava del Draga DruškoviCa.
GORICA
Katoliška knjigarna - Ars Galerija (Travnik 25):
do 12. februarja je na ogled je razstava Jasne Merku.
DUNAJ
Klub Slovenskih Študentk in študentov
Na ogled je razstava Kristijana Schellandra »Slik6 vmes«.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
REPUBUKA	NEKD.P0UT. SMER V TURČUI	NASPROTJE PRISTNEGA (PRI ČLOVEKU)	MAJHEN OTOK	OOREZAilA DLAKA E KONJSKE GRIVE	SUMER. BOGINJA PLODNOSTI	SLOV. SUKAR (MIRE)	VOJVOD. MADŽ. PESNIK (KAROLV)	avtor: SIMON LENARČIČ	SOL OLJNE KISUNE	TIPKA	MADŽ. POVRŠIN. MERA	REKAV GRUZUI	REPUBUKA	POZmVEN ČUSTVENI ODNOS	RANOCELNIK	STARORIM. POZDRAV	TELUR	INKOVSKI VLADAR	MESTO V NOTRANJI DALMACUI	PRITOK RENA V ŠVICI
VELIKA STRNJENA SKUPINA UUDI								REŽISER JOSELIANI					ILUSTRIRAN KMEČKI KOLEDAR							
PREBIVALEC ANTIČ. LACIJA								RIM. HIŠNI BOGOVI					MESTO NA S. ITALIJE							
								ŠVIC. SLIKAR (PAUL)					RISAR STRIPA GARFIELD							
ORGAN. SPOJINE, IZVEDENE IZ BENZENA												•					PERZU. KRALJ			
SAMOSTAN V METOHIJI							JUŽNOKITAJ. PALMA									NEKO. AVSTRIJ. SMUČAR (HANS)	DALMATIN. ŽIME			
							KLOPO- TANJE										KDOR RAVNA PREMIŠLJENO			
DEL VOZA				ZBIRANJE MNENJ							MUSUM. DOBRO- DELNA USTANOVA							MESTO V MEŽIŠKI DOUNI	REKA SKOZI GRENOBLE	RISANA ZABAVNA ZGODBA
APETIT				IGRALKA FONDA	REKA V MONGOLIJI	ZGOLJ ŠOP NITI ZA OKRAS NA KAPI			IGRALEC ŠEST	REKA NA PORTUGALSKEM	REPUBUKA	DRŽAVNI ZBOR			ENA OD PROJEKCU MESTO NA S. NORVEŠKE					
UNITED NARONS			IGRALEC DANILO TURK LUČAJ					OLIVER TVVIST LJUDSTVO V NIGERUI			NEKO. POPEVKAR STEVENS	PRISILNI NEVROTIK								
LITERAT												VPREŽNA ŽIVAL				MESTO OB VOLGI VRUSUI				
STRAH PRED TUJCI												JADRAN. OTOK				NAPIS NA JEZUSOVEM KRIŽU				
ŠVIC. SLIKAR (JOHANNES)						UDARJANJE Z NOGAMI OB TLA						SLOV. TISKOVNA AGENCIJA				OSREDNJI STOLP PRI ANGL. GRADOVIH				
•VOlVT
‘N3N
‘VHVS0
‘HVSI
‘SVTOO
‘VT0
‘avHtiv
‘V03N
‘nps
‘NOVONOtnOV
‘HU.91M.LIHV
‘zaivo
‘VVH8
‘VNN3
‘OZN3
‘JIN
‘18
‘XL
‘3Al
"VHT1
‘V00
‘OH3
‘INSDONDfTTVH
‘NHO
‘DlNnVPl
‘NHH
‘micHoaN
‘isonvJhnsvn
‘vninIoao
‘HOaCMVSHOOI
‘HVd
‘ON37
:ouABjopoA
:A31IS3H
■


TV SPORED
Sobota, 1. februarja 1997
15
RAI 3
slovenski
program
RAI 1
7.00
7.30
9.30
10.00
10.30
12.25
12.35
13.25
13.30
14.10
15.20
15.50
17.55
18.00
18.10
18.30
19.35 20.00
20.35
20.50
23.15
23.20
0.00
0.20
2.00
Dok.: Kvarkov svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: Taras il magnifico (pust., ZDA ’62, i. Tonv Curtis)
Vreme in dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Check-up (vodi Annalisa Manduca)
Izžrebanje lota Dnevnik
Film: Toto le Moko (kom., It. ’49, i. Totb, G. Maria Canale, C. Ninchi) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disnev Club, vmes risanke Gargoyles, Classic Cartoon Izžrebanje lota Dnevnik
Nabožna oddaja Sedmi dan
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
I Variete: I cervelloni (vodijo Nino Frassica, Gian-I earl o Magalli, Wendy VVindham)
Dnevnik Posebnosti Tgl Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop in vremenska napoved
Film: Tutti gli anni, una volta 1’ anno (kom., It. ’93, i. Giorgio Albertazzi, Vittorio Gassman) Variete: Finalmente do-menica
I RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1
Slovenija 2
	Variete: V družini (vodi-		Nan.: Časa dolce časa		Otroški variete, vmes ri-
	ta T. Timperi, B. D’ Ur-		TV film: Spenser		sanke, Ciao ciao mattina,
	so), vmes (7.30, 8, 8.30,		Pregled tiska		Ancora insieme con...
	9, 9.30,10) dnevnik		Stelle della moda		Aktualno: Planet
	Tgr - V Evropi		Aktualno: Časa per časa -		Nan.: Magnum P.L, 11.30
	Nan.: Družina Drombush		Nasveti za lepši dom		Mc Gyver
	Variete: V družini (vodi-		Dnevnik		Odprti studio, 12.45 Fatti
	ta T. Timperi, B. D’ Uršo)		Nad.: Ali del destino.		e misfatti, 12.50 Šport
	Dnevnik, 13.20 Dribbling		12.15 Milagros		studio
	Film:-La gnida indiana		Nan.: Hiša v preriji		Nan.: Helen in njeni
	(vestern, ZDA ’59, i. C.		Dnevnik		prijatelji
	VValker, E. B vrneš)		Aktualn e odd.: Apache,		Variete za najmlajše: Le
	Izžrebanje lota		14.30 S.O.S. Solange,		inchieste di Ciao Ciao in
	Tvoj bližnji		15.30 Amori perduti		risanke
	Aktualna odd.: Perche? -		Varieteji: Chi c’e.. c’6,		Variete: Gli occhi del
	Zakaj?		17.00 Chi mi ha visto?,		panda
	Rubrika o izletih in poto-		18.00 Iva show (vodi Iva		Variete: Ponedeljkov Mai
	vanjih Sereno variabile		Zanicchi)		dire gol
	Vremenska napoved		Dnevnik in vreme		Glasba: Jammin’
	Variete: Go-Cart		Variete: Game Boat		Aktualno: Planet
	Dnevnik		Film: La legge di Murphy (krim., ZDA ’86, i. C.		Nan.: Bayside School,
	TV film: Visioni dal de-				17.00 I ragazzi della 3.a
	litto (krim., ZDA ’93, i. J.		Bronson, K. VVilhoite)		C, 18.00 Primi baci
	Brolin, B. Eden)		Film: Cowboy (vestern,	GS	Odprti studio, vreme.
	Proza: Uomini sull’ orlo		ZDA ’58, i. G. Ford), 0.35		18.45 Šport studio
	di una orisi di nervi (i. L.		Pregled tiska	CE3	Nan.: Beverly Hills
	Caizzi, P., Gasparini, M.				Nan.: Happy Days
	Modeo), vmes (23.35)				Film: Hercules (i. Kevin
	dnevnik in vreme Napoved televizijskih	S CANALE 5			Sorbo, Teresa Hill, M. Hurst, M. Kove)
	progr. LaRaichevedRai				Film: Codice marziale 2 (krim., ZDA ’91, i. Jeff
	Variete: In principio era				
	il teatro		Na prvi strani		VVincff, C. Rothrock),
			Nan.: Pappa e ciccia		vmes (0.30) Fatti e mi-
			Aktualno: Nonsolomoda,		sfatti, 0.40 Italija 1 šport
A RAI 3			10.00 Oddaja o otroški problematiki Pianeta		
			bambino	# TELE 4	
			Teleprodaja		
	Film: La principessa di		Nan.: Dieci sono pochi		
	Mohawk (kom., ZDA ’58,		Aktualno: Anteprima		
	i. Scott Brady)		Aktualno: Forum - So-		19.30, 23.00 Dogodki in
	Napoved televizijskih		diSCe (vodita Rita Dalla		odmevi
	progr.: La RaichevedRai		Chiesa, Santi Licheri)		Nadj La ribelle
	Film: Galileo (dram., *74,		Dnevnik TG 5		Dokumentarec
	r. J. Losey, i. C. Topol)		Sgarbi quotidiani		Aktualna oddaja
	Nan.: ENG - V živo		Aktualna odd.: Amici -		Športna oddaja
	Dnevnik		Prijatelji (vodi Maria De	gjfflBj	Film: Operazione pirati
	SP v smučanju: ženski		Filippi)		Nan.: Štirinožni policaj
	smuk		Nan.: La tata	KM	Športna oddaja
	Dok.: Princesa Grace		Otroški variete Bim Bum		
	Deželne vesti, dnevnik,		Bam in risanke		
	14.50 Okolje Italija Sobotni šport		Nan.: V osmih pod isto streho	(•) MONTECARLO	
	Dnevnik, deželne vesti		Nan.: Quei due sopra il		
	Variete: Blob		varano		
	Dok.: V kraljestvu živali		Variete: Tira & Molla (vo-		19.30, 22.30, 1.15 Dnev-
	(vodi Giorgio Celli)		di Paolo Bonolis)		nik, 19.50 TMC Šport
	Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik TG 5		Nan.: Ironside
	Aktualno: Harem (vodi		Variete: Striscia la noti-		SP v smučanju
	Catherine Spaak)		zia		Film: La foruna si diverte
	Dnevnik		Variete: Oggi sposi (vodi-	H	(kom., ZDA ’50)
	Nočni šport: golf, 0.25		ta Claudio Lippi in Simo-	Imm	Varieteja: Tappeto volan-
	biljard		na Ventura)	H	te, 17.50 Zap Zap
	Variete: Fuori orario,		Dnevnik	Km	Film: delitto sotto il sole
	vmes filmi II ragazzo dai		Film: I pavoni (dram., It.		(krim., VB ’81, i. J. Ma-
	capelli verdi (’48), Il la-		’94, i. N. Russo, R. Ro c-		son, P. Ustinov)
	dro di bambini (’92),		co), vmes (0.30) dnevnik		Film: Cielo di fuoco (voj-
	Marcellino pane e vino		Striscia la notizia		ni, ZDA ’49, i. G. Pečk)
	Vremenska panorama	
	Včeraj, danes, jutri	
	Otroški program: Radovedni Taček: Kraljica, 8.05 Pod klobukom, 8.50 Zgodbe iz školjke	
	Zborovska oddaja	
	Tedenski izbor: nan. Ita-	
	lijanska restavracija (i.	
	Gigi Proietti, 4. epizoda)	
	TV igrica: Hugo (pon.)	
	Tednik	
	Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend	
	Poročila	
	Razvedrilna oddaja TV	
	Koper-Capodistria: Karaoke	
	Nanizanka: Policisti s sr-	
	cem (Avstralija, 12. del)	
	Videostrani	
	Otroški program: Taborniki in skavti (4. odd.)	
	Film: Zgodba o psu in dečku (Japonska 1984)	
	Videostrani	
	Obzornik	
	Poljudnoznanstvena se-	
	rij a: V divjini (VB, 5. del)	
IET!!i	Oddaja o ljudeh in živa-	
m	lih: 4x4	
gT|E	Ozare	
	Prodaja	
	TV igrica: Hugo	
	Včeraj, danes, jutri	
	Risanka	
	TV dnevnik 2, vreme	
	Šport, 19.50 Utrip	
	Zidar dobre volje	
	Za TV kamero	
	Novice iz sveta razvedri-	
	la	
	Napovednik	
	Pročila, vreme, šport	
	Včeraj, danes, jutri	
	Mali oglasi - Morilci so	
	med nami (A. Marodič)	
	TV jutri, videostrani	
2.10 Teletekst Euronevvs
Tedenski izbor: film Vojakinja Benjamin (ZDA 1980, r. Hovvard Zieff, i. Goldie Hawn, Ei-leen Brennan, Armand Assante, S. VVanamaker) Roka rocka
Avstralska nanizanka: V slogi je moč (43. epizoda)
Življenje v računalniški dobi (ameriška dokumen-rana serija, 9. del) Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski smuk (prenos iz Laaxa) Podarim - Dobim SP v smučarskih skokih Svetovni pokal v biatlonu: moški in ženski sprint
Košarka NBA: Houston -Indiana
Rokomet: Slovenija - Ukrajina (kvalifikacije za SP, ženske)
V	slogi je moC (avstralska
nanizanka, 44. epizoda) Včeraj, danes,jutri Film:	Ameriška noč
(Francija 19973, r.-i. Francois Truffault, i. Jac-queline Bisset, Valentina Cortese, J.-P. Aumont, Alexandra Stevvart) Francoska dokumentarna serija: Cousteau ponovno odkriva svet - Zadnja pregrada (9. del)
Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji, Jernej Jung, Jani Golob, Aleš Kresnik in Deliali (8. oddaja)
V	vrtincu Sobotna noč
Ul Koper
15.00 17.10 17.30
18.00 18.45 19.00 19.25 19.35
Euronevvs, 16.10 Dokumentarna oddaja: Potovanje po Nemčiji TVD Mladi
T 17.30 Huckleberry Firm - risanke TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika
Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: Nočni sodnik
20.00
20.30
21.55
22.10
Dokumentarna oddaja
Film: Rop v treh dejanjih (It. 1976, r. Vincenzo Rigo. i. Car-men Villani, VValter Chiari)
Vsedanes - TV dnevnik, vreme
Košarka NBA: Indiana Pacers - Houston Rockets
5 Vsedanes - TV dnevnik
r
'A
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.20 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 10.00 strokovnjak svetuje; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 13.45 Gost izbira glasbo; 16.00 Popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Jambalaya.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi;
17.00	Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 V podvečer; 20.05 Evroradio (iz Dunaja); 22.15 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna, koledar; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45, 11.50 do 12.15 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 19.15 Šport; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8,15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10,00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' 1taly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye;
14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18,15 iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7,00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) Kramljanja; 10.10 Koncert: APZ Tone Tomšič; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasb, predah; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Duh časa in čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Prvona-grajenka 15. medn. violiskega tekmovanja R. Lipizer; 18.00 Komedija: Novo življenje P. Lužan, (r. M. Uršič); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fermato. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član indijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |p|
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
TOPLA HLADNA
SREDIŠČE
SREDISCE ANTI- „

6 66
666
VREMENSKA SLIKA
je prešla nase kraje oslabljena hladna fronta, za njo pa bo pritekal nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi hladnejši zrak.
1020
mo
SKHOLM
L o
HELSINKI -/-2 o/”-.
1020
K0BENHAViH ,1/a
A
MOSKVA -9/-4	°
',,<d - -
VARŠAVA'/3
o
oKIJEV
-O/l
LIZBONA ./. o
DUBLIN
""	INDONoi.”®«01"-''
'j •	oBRUSEU
UoBU*MA‘*M BEOORAD1/S /
°-2/7 "V
"V SELITI/-	OSOFIJA -/-
——SKOPJE o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri
DOLŽINA DNEVA
6\
^ATENE_2/tS
1020-
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04
Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 11.52


MORJE
Morje mirno
Temperatura morja 9,7 stopinje
BIOPROGNOZA
Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo zjutraj prehodno pojavile manjše težave, sicer pa bo vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ugoden.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.15 najvisje 29 cm, ob 11.23 najnižje -23 cm, ob 17.58 najvisje -1 cm, ob 21.31 najnizje -5 cm.
Jutri: ob 4.45 najvisje 30 cm, ob 12.29 najnižje -33 cm, ob 19.14 najvisje 10 cm, ob 23.43 najnižje -5 cm.
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............-1
1000 m.............-3
1500 m.............-6
°C
2000 m.............-7
2500 m ............-8
2864 m.............-9
DANES
X
TRBIŽ	O +'-1	Q C—
O	S. GRADEC
' , . ji .	KRANJSKA GORA _	<4^	^	O PTUJ
O
GRADEC
-4/3
c5>
ČEDAD;-^
O
OVIDEM 0/10 1
O
KRANJSKA GORA A -9/0	O
TRŽIČ -8/1
MARIBOR
0-6/4
CELJE
O -4/3
O
KRANJ
—■»N. GORICA GORlCAo o -2'’°

ČRNOMELJ,
UMAG / < . .. 'r*~ ’ ^
OPATIJA
POREČ PAZIH
REKA
2/10
Slovenija: Danes bo na Primorskem precej jasno, pihala bo zmerna burja, drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, najvišje dnevne od -2 do 3 stopinj Celzija.
Sosednje pokrajine: V severni Italiji in ob Jadranu bo precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno.
JUTRI
CELOVEC O -6/-1
O
KRANJSKA GORA ,
GRADEC
-5/3
9 GRADEC -8/1
MARIBOR O -7/4
M. SOBOTA O -5/3
PTUJ
11/1 TRŽIČ -7/2
OVIDEM
"m0	■^N. GORICA
GORICA -3/10
O v
CELJE o -5/3
O
KRANJ
"UUBUANA
-S/3 N. MESTO -5/3
POSTOJNA	o
n -4/4
ZAGREB ^/3
O
Slovenija: V nedeljo in ponedeljek bo pretežno jasno. V ponedeljek se bo po nekaterih kotlinah in nižinah pojavila megla ali nizka oblačnost.


—jasa
DEZELMMJ UM. UZNIMI
JjANMMJ Gr
HMti ZA

I