Bakhantke v Sankt Peterburgu V Boljuncu prve letošnje podelitve Bralnih značk Matej Černic, slovenski zamejski odbojkar, ki nastopa v Rusiji, govori o odbojki in o svojih načrtih /^14 Primorski SREDA, 23. MAJA 2007 št. 121 (18.904) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) Časten odhod goriške uprave Dušan Udovič Brancatijevi upravi v Gorici se iztekajo zadnji dnevi, lahko rečemo celo ure. Značilno je, da so tudi njene zadnje poteze dosledne s politiko spoštovanja do Slovencev, ki jo je vseskozi želela izvajati in je bila pri tem konkretna, kot nobena druga uprava pred njo. To velja tudi za dokumentacijo, obrazce in strokovno pomoč za izdajanje dvojezičnih matičnih certifikatov, ki jo je goriška občinska uprava zagotovila tudi trem slovenskim občinam, Sovodnjam, Števerjanu in Doberdobu. Poteza, ki jo je v odnosu do treh slovenskih županov včeraj opravil odbornik Silvan Primosig, udejanja že sprejet dogovor o sodelovanju glede uvajanja slovenskega jezika v uradne akte. Zakaj bi vsak zase odkrival toplo vodo, če je goriški občini to uspelo najprej in je za to imela dovolj sredstev in strokovnega osebja. Vsekakor bo to sodelovanje s tremi občinami glede dvojezičnih obrazcev pospešilo tudi izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic v Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu. Pišemo »bo«, ker želimo verjeti, da bo Gorica tudi po volitvah sposobna ohraniti usmeritev normalizacije odnosov med ljudmi različnih kultur v mestu, kar je za vsakršno zdravo pamet predpogoj za načrtovanje uspešne prihodnosti. No, takšna zdrava pamet ni ravno doma na desnici, ki je že napovedala, da nas priznava le v nekaterih primestnih obrobjih. Za to bo moral v nedeljo vsak Goričan zdrave pameti prispevati, da ne pridejo v mestni hiši na oblast ljudje, s katerimi bomo o kakšnih dvojezičnih dokumentih le sanjali. OPČINE - Sinoči v dvorani ZKB podelitev priznanj dijakom Nagrade za jezik v znamenju Cankarja Častni gost slovesnosti je bil pisatelj Boris Pahor Haider prodal Nemcem banko Hypo, koroški »zaklad« Na 4. strani Na podudo SKGZ večja pozornost za Slovence v Laškem Na 17. strani Leošnjih dijakov -nagrajencev na tekmovanju za Cankarjevo priznanje je bilo kar triintrideset, njihovo število pa se veča iz leta v leto kroma OPČINE - Iz sinočnjega nagrajevanja slovenskih dijakov, ki so se udeležili vsedržavnega slovenskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, je izšla spodbudna ugotovitev, da se iz leta v leto vse več dijakov zanima za slovenski jezik in se prijavlja k temu tekmovanju. Sinoči so bili v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah nagrajeni tisti slovenski dijaki, ki so zbrali dovolj točk za bronasto priznanje. Prejemnikov letošnjega Cankarjevega priznanja na višjih in nižjih srednjih šolah na Tržaškem je kar triintrideset, v dar pa so prejeli najnovejšo knjigo pisatelja Borisa Pahorja Trg Oberdan. Častni gost podeljevanja je bil prav pisatelj Boris Pahor, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen maternega jezika kot temelja človeške identitete. Dijake sta nagovorili tudi Andreja Duhovnik, pedagoška svetovalka RS za slovenske šole v Italiji in Lojzka Bratuž v imenu Slavističnega društva. Na 7. strani Odpravili bodo fotokamere s semaforjev Na 16. strani Malčkom vrtcev Kekec in Miškolin prva nagrada natečaja jeklarne Bertoli Na 8. strani Na sedežu SEP predstavili projekt za omejevanje izpustov toplogrednih plinov Na 9. strani EVROPSKA UNIJA - Podatki Eurobarometrove raziskave Evropejci kadijo zaradi stresa, a podpirajo boj proti cigareti BRUSELJ - Velika večina Evropejcev podpira prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih, tudi v restavracijah in barih, kaže Eurobarometrova raziskava o tobaku, opravljena lani jeseni in objavljena danes v Bruslju. Kljub podpori boju proti kajenju v pisarni in baru pa se tretjina Evropejcev še vedno ni pripravljena odreči cigareti, ki jo tretjina kadilcev najpogosteje prižge zaradi vsakodnevnega stresa. Prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih je naklonjenih 88 odstotkov Evropejcev, 77 odstotkov jih je tudi proti kajenju v restavracijah, najmanj - a še vedno večinskih 62 odstotkov - pa celo nasprotuje cigareti v baru. Prepovedi kajenja v pisarnah, na metroju ali letališču ter v trgovinah so najbolj naklonjeni na Irskem, Malti in Švedskem, in sicer 96-odstotno, najmanj pa v Avstriji, kjer je podpora 80-odstotna. Ukrep podpira tudi 93 odstotkov Slovencev. Nekoliko manjša je naklonjenost prepovedi v restavracijah: v celotni EU 77-odstotna. Še manj Evropejcev - čeprav še vedno 62 odstotkov - pa nasprotuje tudi kajenju v barih. Eurobarometer sicer kaže, da kadi 32 odstotkov Evropejcev, največ v Grčiji in na Cipru, in sicer 42 in 39 odstotkov. Kajenje je v preteklem letu pred iz- vedbo raziskave poskusil opustiti tudi vsak tretji kadilec v EU, vendar se jih je več kot 70 odstotkov po manj kot dveh mesecih vnovič vdalo razvadi. Približno polovica, 47 odstotkov, državljanov unije pa neposredne izkušnje s cigareto še nima, kaže raziskava. Največ nekadilcev, 64 odstotkov, je na Portugalskem, Slovenija pa je s 54 odstotki na šestem mes tu v EU. Med nekadilci s 55 odstotki prevladujejo ženske, medtem ko se pri moških ta delež zniža na 37 odstotkov. Cigareta je sicer razvada za 37 odstotkov moških in 27 odstotkov žensk. Kadilci so večinoma stari od 25 do 39 let. Večina Evropejcev, ki kadijo, je brezposelnih, in sicer 55 odstotkov. Med tistimi, ki delajo in kadijo, pa prevladujejo moški, ki opravljajo težka fizična dela; teh je po podatkih v raziskavi 47 odstotkov. Za tretjino kadilcev je cigareta sprostitev, saj kot razlog za prvi dim navajajo »preveč stresno življenje«. Za Slovence je to šele drugi najpogostejši razlog, prvi je namreč, da je to običaj, brez katerega »ne bi vedeli, kaj početi z rokami«. Sicer pa se štirje od petih Evropejcev zavedajo nevarnosti pasivnega kajenja, zaradi katerega na leto umre 80.000 ljudi. I^TIlirika Viaggi srl Trst, Ul. San Lazzaro 13, IST 040/637025 Videm, Ul. Vittorio Veneta 38/B, lS°0432/229270 Prt nas dobite, karkoli si zaželite! FPRAZNIČNETERME MEDÏÏERANIASTMI/IUH KRETA-HERSONISSOS Terme Olimia, Bled, Rogaška, Krka, Dobrna, Zreče, Maribor... Hotel MaragakiscaLB,HB 9., 16.6. iz UU i od € 119 osebo od €299osebo MEDfTERAN LASTMINUTE KEFALONIJA-SAMI/POROS 1 MEDmANLAsmiNim IBIZA-SAN ANTONIO Hotel Perides 3*, BB 24.6. iz UU Hotel Playasol Marco Polo 3*, HB 15., 22.6. iz UU vod €396osebo Od €460"osebo llirika LastMinuteCenter www.lastmi n utecenter.it info@lastminutecenter.it 2 Sreda, 23. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Pesem najprodorneje razume čas in prostor, kateremu pripada Ace Mermolja 55 Knjiga Besedolomnice, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, je doživela določen odmev tudi v Ljubljani. Ne mislim na kaj masovnega, vendar knjiga le ni utonila v brezimnosti. Precej odločno pa je opozorila na določen aspekt slovenske novejše književnosti na avstrijskem Koroškem, ki ga kritika še ni dovolj zaznala. Gre za mutacijo, ki po vsej verjetnosti ni le posebnost književ-nos ti. Na splet ni stra ni Be let ri ne je Tjaša Razdevšek objavila daljši članek in dovolj natančno opazila, da se na severnem robu naroda dogaja nekaj nenavadnega. Podobno so ugotovi li dru gi pis ci. Nenavadnost sodobne koroške književnosti je v individualnosti piscev v vseh ozirih. Zanje ne velja več pojem »koroške literature«, ki ga je v šestdesetih in sedemdesetih letih uveljavila tedanja literarna zgodovina (Kmecl, Paternu, Pogačnik itd). umetnik. Od kod prihaja? čisto enostavno ni bil vključen in se ni vključil (zakaj in kako, ne bi razglabljal) v koroško umetniško srenjo. Ljubljana je bila zanj daleč, do Avstrije je v sebi koval določen odpor. Pesniške zbirke je izdajal v samozaložbi. Hodil je torej sam, čeprav bi lahko le našel določen prostor v slovenski umet-nos ti. Ne vem, če ga je sploh is kal. Rezka Kancijan je pred več kot desetimi leti ustanovila v Gradcu svoje gledališče. Cvetka Lipuš živi v Ameriki. Za Mladega Martina Ku-chlinga je Ljubljana eno izmed ne prav oddaljenih mest, Tanja Senica je mla da in je priš la z dru ži no v Avstrijo iz bližnjega Slovenj Gradca. Tako različni profili in različne življenjske usode nimajo skupnega pojmovanja literature ali celo jasnega čutenja neke skupnosti. Pišejo povsem sodobno književnost. Imajo različne vzornike in vzore, ki pa nimajo več središča v Ljubljani. Bese- Medtem ko so v Ljubljani pesniki in pisatelji... razgrajevali slovenski jezik, verz in povest, z njimi pa tako narodno kot razredno ideologijo, so zamejski (druga oznaka za odmaknjena prostora) pesniki in pisatelji čuvali integriteto slovenske besede. To pa zato, kerjo je (besedo) ogrožal vsakdan zamejca, kije živel med najrazličnejšimi tujimi (večinskimi) pritiski. Ko roš ka li te ra tu ra je ime la te daj trdna tla. Pisatelji in pesniki, kot so bili Lipuš, Messner, Kokot, Polanšek, Januš in še kdo, so bili dokaj trdno zasidrani v slovenski književnosti. Vsak je imel svoje posebnosti, vendar je bilo osišče pojma "koroške literature" v pesniku, ki s svojo besedo brani ogroženo slovenstvo. Podobno podmeno je nosil v sebi vzporeden pojem »Tržaška literatura«, ki so jo sestavljali Boris Pahor, Alojz Rebula, Miroslav Košuta in nekje do Marka Kravosa (omenjam najodmevnejša imena). Prav v uvodu k prvi Kravosovi zbirki Pesem je Marijan Kram ber ger po vzel smi sel obeh omenjenih oznak. Strnjeno povedano, je šlo za naslednjo misel: medtem ko so v Ljubljani pesniki in pisatelji, kot so bili Grafenauer, Šalamun, Šeligo, Zagoričnik in drugi razgrajevali slovenski jezik, verz in povest, z njimi pa tako narodno kot razredno ideologijo, so zamejski (druga oznaka za od mak nje na pro sto ra) pes ni ki in pisatelji čuvali integriteto slovenske be se de. To pa za to, ker jo je (be -se do) ogro žal vsa kdan za mej ca, ki je živel med najrazličnejšimi tujimi (ve čin ski mi) pri tis ki. Ta narod čuvajoča beseda je imela v Sloveniji svoje dostojno mesto z objavami, literarnimi večeri, srečanji in nagradami. Razlogi za pozornost so bili umetniški in obenem narodno- politični. Kaj se je potem zgodilo s koroško (in tržaško) literaturo? Je morda res, kot je izjavil za tisk Florijan Lipuš (ob svoji sedem de set let ni ci), da na Ko roš kem mladi, ki živijo v izobilju, nimajo več vzgibov za pisanje? Besedolomnice in nekateri manjkajoči avtorji v knjigi dokazujejo, da ima Koroška več mlajših in srednje mladih ustvarjalcev, ki pišejo, so zanimivi, vendar se ne morejo več prepoznavati v nekih oznakah, ki združujejo pisatelje v trdno narodno občestvo in uživajo podporo Slovenije. Ni mar prof. Kmecl govoril celo o "topli gredi?" Franc Merkač, po let ih sodi v srednjo generacijo, ki mu knjiga dolguje naslov Besedolomnice, je npr. kipar, slikar in pesnik. Ukvarjal se je tudi kot raziskovalec s psihologijo in pedagogiko. Potem je imel samostojno podjetje, sedaj je svoboden dolomnice združujejo skupino pesnikov in pisateljev, ki jim je bilo po svoje celo čudno priti skupaj v knjigo. Na predstavitvi v Celovcu sem se mal ce za ču dil, ko je na njej so de lo -val en sam avtor knjige. Med poslušalci pa ni bilo koroških književnikov. Zdi se mi, da sem za pa zil v to čil ni -ci blizu knjigarne, kjer je bila predstavitev, Januša, ki pa da se je zmotil za uro predstavitve in odšel. Z dogodki podajam podobo ne ke stvar nos ti, kjer se skup nost spreminja v individualce. Gre za planetaren pojav, slovenski manjšini pa ne pri na ša lah kih ča sov. Ko Marijan Šturm politično »ponuja« slovenske organizacije »pol-Sloven- kem) izdava vsak svojo pesniško zbirko. Naj mi bo oproščeno malce sa mo re kla me, ni sem pa edi ni, ki to počnem. Ob tem si upam ugotoviti dvoje: z Marijem piševa različno, sva pa na meji, ali pa že odločno izven tistega pojma, ki ga zaobjema pojem "Tržaška literatura". Zase to lahko napišem brez posebnih zadržkov. Tako čuk kot jaz seveda nisva tako oddaljena od manjšinske skupnosti, kot so to ne ka te ri naj ini ko roš ki ko -le gi. Na sprot no, oba sva ce lo po klic -na Slovenca. Menim pa, da bosta dve različnji knjigi pokazali na krizo človekove identitete in to ne glede na in ten ziv nost ob čut ka na rod ne pri -pad nos ti. V bi stvu gre prav za to. Pišem zase. človeku, ki doživlja se da njo stop njo mo der nos ti, pos ta -ja identiteta vedno bolj gibljiva opcija. Pri pripadnikih manjšin in sorodnih skupin igrajo močno vlogo "korenine". Identiteta še ni nekaj, kar kupiš v veleblagovnici, ko zamenjaš svoj način oblačenja in ga potrdiš s tem, da pri frizerju spremeniš barvo las. Vendar tudi mi preprosto ne moremo mimo tako masovne problematike, kot je potrošniška identiteta, ki je mozaična in sestavljena iz televizijskih modelov, iz reklamne ponudbe in iz tistega nikogaršnjega prostora, ki ga predstavljajo veleblagovnice. Skrajna individualnost leze v nas. Potreba po skupnosti in koreninah se v intimi ponuja kot odmev pravljičnega časa. Rezka Kanzian je v Ljubljani zelo nazorno prikazala vzroke za svojo prvo samostojno pes niš ko zbir ko. Med gle da liš ki mi delavnicami v Gradcu jo je prevzel občutek, da bi bilo dobro, ko bi se (začasno?) vrnila k lastnemu slovenskemu jeziku. Pričela je pisati slovenske pesmi, skratka, peti po slovensko. Nam vsem po mal em ta pesem nekako uhaja, tudi meni, čeprav sem manjšinski aktivist. Pojem poklicnega Slovenca pa že sam po sebi nakazuje nevaren rob: si Slovenec, ker je to zate poklic. V resnici je moja, to je srednja, generacija še vedno zasidrana v skupinskem pristanu. Poznam pa mlade, ki pišejo, rišejo, pojejo, sicer po slovensko, a bi se ob branju pričujočega Ogledala vprašali: »O čem pravzaprav piše ta Mermolja?«. V resnici je tudi v članku novinarke Identiteta še ni nekaj, kar kupiš v veleblagovnici, ko zamenjaš svoj način oblačenja in ga potrdiš s tem, da pri frizerju spremeniš barvo las. Vendar tudi mi preprosto ne moremo mimo tako masovne problematike, kot je potrošniška identiteta, kije mozaična in sestavljena iz televizijskih modelov, iz reklamne ponudbe in iz tistega nikogaršnjega prostora, ki ga predstavljajo veleblagovnice. Skrajna individualnost leze v nas. Potreba po skupnosti in koreninah se v intimi ponuja kot odmev pravljičnega časa. cem« in avstrijskim državljanom, ki jih za ni ma do lo če na stvar nost, sa mo re a gi ra na stvar nost, ki jo mlaj ša ko -roška literatura nazorno ponazarja in uprizarja. Vprašanje je, kako sploh ohra ni ti to, kar se je ne koč ime no -valo kot skupni slovenski kulturni pro stor. O koroški problematiki pišem bolj spro šče no kot o last ni. Ko ne bi tržaška založba izdala zbornika, bi ga na Koroškem verjetno ne, vsaj takšen je bil moj vtis. Tudi urednica Irena Destovnik sicer dobro pozna koroško stvarnost, vendar prihaja iz Slovenije in lažje sega v neke odnose ali pa ne-odnose. Težje mi je pisa ti o Tr žaš ki li te ra tu ri. Več po men sko je, da sva se z Marijem Čukom (tudi slučajno) ponovno odločila, da sočasno (v krat- splet ne stra ni Be let ri ne ču ti ti to vprašanje. Novinarka od daleč pozna razpoko,ki se je ustvarila med sodobno in starejšo »zamejsko« literaturo. Težko pa bi v Ljubljani »občutila« kako propulzivno moč oznak, kot sta Koroška in Tržaška literatura. Raz-vo de ne li ma poj mo ma pa je sle di la, kar omenjena novinarka prizna, daljava med Ljubljano in odmaknjeno periferijo takoimenovanega »slovenstva« za mejo, ki pada. Menim, da se ome nje ne mis li ne ka ko pre ta -kajo skozi verze in besedila tistih, ki pi še mo v spre me nje nih ča sih in sta nas večkrat citirana pojma koroškos-ti in tržaškosti zaznamovala le do dolo če ne me re. Pa zi mo, pe sem vča sih najprodorneje (morda celo neza-ved no) raz ume čas in pro stor, v ka -terem nastaja... KNJIGE - Partija in Tigrovci Tatjana Rejec odkriva ozadje povojnih likvidacij Poosamosvojitveno postopno odpravljanje mnogih desetletja nedotakljivih dogm je v Sloveniji na novo osvetlilo tudi vlogo in pomen Tigra in tigrovcev. Ali natančneje: stališča zgodovinarjev in še bolj politikov v matični državi je približalo tistim, ki že ves čas veljajo med Slovenci v Italiji: da so bili tigrovci prvi organizirani borci proti fašizmu na evropskih tleh in da so bili po okupaciji Jugoslavije tudi prvi gverilci v slovenskih gozdovih. Prav 13. maja je minilo 66 let od spopada treh ti-grovskih voditeljev z Italijani na Mali gori nad Ribnico, kar pomeni, da so za dobrih pet tednov prehiteli »uradni« dan vstaje, ki je za vodstvo OF oziroma v njej prevladujoče KPS 22. junij. To neskladje v dataciji začetka oboroženega odpora na Slovenskem je bilo, čeprav bolj simbolnega pomena, nesprejemljivo za Partijo, ki si je sodelovanje predstavljala zgolj kot popolno podreditev zaveznikov. Kar je tudi dosegla in je za tigrov-ce, ki so se zavzemali za avtonomijo in demokratične postopke pri odločanju, pomenilo, da so kot organizacija ostali zunaj OF, kot posamezniki so se partizanom pridruževali le kot primorski rodoljubi. Še več: nekaterim voditeljem je partijsko partizansko vodstvo celo streglo po življenju. Avtorica pričujoče knjige, kije izšla pri Slovenski matici, sicer ugledna anglist-ka prof. Tatjana Rejec, se je osredotočila prav na najbolj drastične primere partijskega obračunavanja z (morebitnimi) tek- meci na Primorskem. Njena motivacija, kot že v nekaterih prejšnjih zapisih, je bila osebne narave: kot soproga Alberta Rejca, enega vidnejših ustanoviteljev in voditeljev Tigra, ter svakinja njegovega mlajšega brata, dr. Maksa Rejca, ki je središčna oseba v knjigi, je bila priča ali celo osebno vpletena v mnoge dogodke, predvsem pa »iz prve roke« seznanjena z njihovim ozadjem. Kljub neizogibni lastni vpetosti je osebno-spominska raven v knjigi vseskozi utemeljena z ustreznimi dokumenti, z besedilom in dokumentarnimi slikami pa posreduje tudi »duha dobe, ki je vladal med Primorci v času fašizma«. Žal je avtorici neposredno dokumentiranih dokazov zmanjkalo prav pri razčlenjevanju ključnega dogodka v knjigi: likvidacije komaj šestintridesetletnega Maksa Rejca julija1943 - domnevno zaradi krivde za množične aretacije aktivistov v Baški grapi. Tako ni mogla z vso gotovostjo razkriti imena človeka, ki je ukazal likvidacijo, ne likvidatorja pa tudi ne natančnega datuma in kraja tega političnega umora. Bralec si lahko ob zapisanem sam ustvari sodbo, predvsem pa se prepriča o osupljivi sprevrženosti večine poznejših »raziskovalcev« tega dogodka, ki za to, da bi spreobrnili dejstva in zabrisali sledove, niso izbirali sredstev. Zgovorni so tudi dodani opisi medvojnih in povojnih usod več drugih pomembnih tigrovcev. I. Ilich PISMA UREDNIŠTVU Kaj razumemo kot Family day? Zelo hvaležna sem gospodu Ju-lijanu Čaudeku, avtorju razmišljanja »Kaj razumemo kot Family day?«, ki je bilo objavljeno v »Primorskem dnevniku« v petek, 18. maja 2007, in sicer v rubriki »Žarišče«, ker mi je nudil možnost, da sem sama nekoliko razmislila v zvezi s temami, ki jih je v članku obravnaval. Družina se lahko od zunaj zdi idealna, zdi se, da družinski člani, mož in žena z otroki, živijo v popolni harmoniji. Znotraj družine pa so dinamike v medsebojnih odnosih lahko tako kompleksne in problematične, da postane družina sama, potencialna celica za negativen razvoj otrok. Seveda vsaka družina lahko postane potencialna celica za razvoj otrok v negativnem smislu, saj na osebnost otrok prav gotovo ne vpliva samo družina, temveč vplivajo, v veliki meri, tudi dinamični odnosi, ki jih otroci vzpostavljajo z zunanjim svetom, s svojimi sovrstniki, torej v širši družbi. Otroci, ki živijo v družinah, v katerih so notranji medsebojni odnosi problematični, imajo, po mojem mnenju, več možnosti, da se znajdejo osamljeni. Osamljenost jih lahko privede do tega, da nekako samomorilsko uničijo svoj kognitivni in intelektualni razvojni potencial in se morda nekega dne odločijo tudi za brutalno dejanje, kot je primer spolnega nasilja. In oseba, ki doživi spolno nasilje? Imela bo hude posledice, fizične in psihične. Tudi ženska, ki je v otroštvu doživela infibulacijo, obrezovanje kli-torisa, ima hude fizične in psihične posledice. Toda nič ne ostane nespremenljivo. Če bosta osebi, v obeh primerih, našli dovolj moči v sebi in seveda okrog sebe, če jima bo kdo nudil ljubezni, moči, in torej pomoči, se bosta skoraj gotovo znebili trpljenja. Zakaj ne? Zakaj ne verjeti, da se težke situacije, ki jih doživlja človek, lahko spremenijo? Zakaj ne verjeti, da, v nekaterih primerih, težke situacije, ki jih je človek doživel v svoji preteklosti, ce- lo ojačijo, okrepijo njegov značaj? Spolno nasilje? Kje so osnovne etične vrednote? Ali obstajajo? Prav gotovo ne obstaja samo realnost spolnega nasilja. Obstaja, na primer, realnost moža, ki se vsak dan pošteno trudi, da bi njegova družina imela vsakdanji kruh in je vesel, kadar se vrne domov in vidi ter lahko objame svojo ženo ali otroke. Ali ne obstaja tudi ta realnost? Po mojem mnenju so se osnovne etične vrednote ohranile in se bodo ohranile, kljub stremljenju po užitkih, ki je prisotno v tako veliki meri v naši potrošniški družbi. Menim, da je važno podčrtati, da odigravata za ohranitev osnovnih etičnih vrednot bistveno vlogo določena politična volja ter formativna šola in druge formativno-vzgojne ustanove. Ali se bodo osnovne etične vrednote ohranile tudi v prihodnosti? To odvisi od volje in moči, ki ju imajo posamezniki v naši družbi, da ne samo verbalno, temveč predvsem s konkretnimi dejstvi in dejanji usmerjajo lastno pozornost na to kar je etično, etično v smislu, da počenjajo to kar ne škodi ne sebi, ne sočloveku. Toda ... Ali ni včasih težko priti preko besed do dejstev? Preveč besed privede posameznika do zmede, ki mu uniči operativno in kreativno energijo. Vendar samo za nekaj časa. Ali niso trenutki zmede potrebni, ali niso predvsem človeški in življenjski? Ko so trenutki zmede mimo, se ponovno prikaže znotraj človeka, ki želi usmeriti svoje življenje v etičnost, njegova naravna operativna, konstruktivna volja. Saj človek, ki usmeri svoje življenje v etičnost, je kreativen. Kajne? Elena Cerkvenič / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 23. maja 2007 3 KOROŠKA - Dvojezični napisi Gusenbauer se danes sreča z glavarjem Haiderjem Kancler je večkrat zagotovilda bo vlada to vprašanje rešila do poletja CELOVEC - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer se bo danes na Dunaju sešel z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Joergom Haiderjem na pogovoru o ureditvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Srečanje sodi v krog Gusenbauer-jevih posvetovanj o vprašanju, ki ga želi avstrijska vlada v skladu s svojim programom rešiti do poletja. Medtem ko je Haider nazadnje določil tri pogoje za soglasje pri rešitvi, je avstrijski kancler na nedavnem obisku v Ljubljani zatrdil, da nihče ne bo imel pravice veta.Gusenbau-er se je v preteklih tednih že sestal s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem - z Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS), Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnostjo koroških Slovencev (SKS). Med drugim se je posvetoval tudi s koroškim Hei-matdienstom (KHD), ki je v zadnjih letih s sodelovanjem v t.i. Karnerjevi skupini pokazal pripravljenost za dvojezične krajevne table v 158 krajih, ter z Zvezo koroških bram-bovcev, ki pa dodatnim dvojezičnim krajevnim tablam nasprotuje. Potreba pa ureditvi področja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem je nenazadnje povezana z odločbo avstrijskega ustavnega sodišča s 13. decembra 2001 za kraj Škocjan, v skladu s katero bi bilo treba dvojezične topografske oznake zagotoviti v vseh naseljih z vsaj 10 odstotki manjšinskega prebivalstva. Kljub dosedanjim petim zasedanjem t.i. konference o konsenzu, za katero je leta 2002 dal pobudo tedanji avstrijski kancler Wolfgang Schuessel, in več okroglim mizam na ravni dežele Koroške doslej še ni bilo mogoče izpolniti odločbe ustavnega sodišča iz leta 2001. Njej je medtem sledila vrsta odločb za druge kraje. To pomeni, da bi ob upoštevanju predlogov Karnerjeve skupine in kasnejših odločb ustavnega sodišča morali dvojezične napise postaviti v 173 krajih, predstavniki slovenske manjšine pa zaenkrat vztrajajo tudi pri razširitveni klavzuli, ki bi omogočala postavitev dodatnih dvojezičnih napisov. Izpolnitev odločb ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah je najbolj oviral deželni glavar avstrijske Koroške Haider, ki je v preteklosti večkrat zatrdil, da ne bo dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, dokler bo on deželni glavar, odločbe pa je označil za »nične« ali pa »prezgodnjo pustno šalo«. Haider za ureditev tega področja sedaj določa tri pogoje: zagotoviti je treba »statistično utemeljeno rešitev«, za kar bi bila potrebna ugotovitev »dejanskega števila« slovensko govorečega prebivalstva v posameznih krajih. Poleg tega Haider nasprotuje kakršnikoli razširitveni klavzuli, ureditev pa bi tudi morala po njegovem tudi temeljiti na ustavnem zakonu. Prihodnjo ureditev topografske tematike na ravni ustavnega zakona je na svojem nedavnem obisku v Sloveniji napovedal tudi kancler Gusenbauer. Podrobnosti ni želel razkriti, dodal pa je, da naj bi bila ureditev za dvojezične krajevne table del obsežnejšega svežnja ukrepov. Glede napovedanega srečanja s Haiderjem je Gusenbauer dejal, da se s koroškim deželnim glavarjem »pogovarja kot z vsemi drugimi«, pojasnil pa je, da nihče nima pravice veta. O vsebini pogovorov med Gusen-bauerjem in deželnim glavarjem avstrijske Koroške bo slovensko stran morda v petek seznanil avstrijski finančni minister in podkancler Wilhelm Molterer, ki v Slovenijo prihaja na povabilo finančnega ministra Andreja Bajuka. Kot vodja poslanske skupine avstrijske ljudske stranke (OeVP) pod tedanjim kanclerjem Wolfgangom Schuesslom je bil Moltere-r vseskozi vključen v prizadevanja za ureditev odprtih manjšinskih vprašanj. Tudi sedaj ga politični opazovalci prištevajo med ključne osebnosti pri reševanju topografskega vprašanja. (STA) Kancler Gusenbauer se je med svojim nedavnim uradnim obiskom sprehodil po Ljubljani s premierom Janšo bobo PIRANSKI ZALIV - Zemljevid školjčišča Hrvaška bo odgovorila na noto slovenskega ministrstva ZAGREB - Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je včeraj popoldne potrdilo, da so sprejeli diplomatsko noto iz Ljubljane glede objave zemljevida školjčišča v hrvaškem uradnem listu. S sedeža hrvaške diplomacije so kratko sporočili, da bodo pozorno preučili slovensko noto in potem nanjo odgovorili »tako kot vedno doslej v skladu z diplomatsko prakso in medsebojnimi odnosi dveh držav«. Zemljevid školjčišča, na katerem meja med državama v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti, je prejšnji teden v uradnem listu objavilo hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodar stvo. Zemljevid predvideva hrvaško ju-risdikcijo nad polovico Piranskega zaliva, kopenska meja pa se konča v ustju Dragonje. Zemljevid je v Sloveniji sprožil ostre odzive. Zunanji minister Dimitrij Rupel ga je tako v ponedeljek označil za »še eno provokacijo« in povedal, da ministrstvo Zagrebu zato pošilja diplomatsko noto. Hrvaška stran je sicer navedla, da zemljevid ne prejudicira meje med državama. Da je hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo v hrvaškem uradnem listu objavilo zemljevid školjčišča, na katerem meddržavna meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti, je za STA v ponedeljek potrdil tiskovni predstavnik kmetijskega ministrstva Mladen Pavič, potem ko je zemljevid v nedeljo objavil reški časnik Novi list. Pavič je ob tem poudaril, da zemljevid nikakor ne prejudicira hrvaško-slo-venske meje, ampak izhaja iz veljavnih meddržavnih sporazumov in kaže na trenutno stanje, dokler ne bo končnega dogovora o meji. Zemljevid hrvaškega ministrstva predvideva hrvaško jurisdikcijo nad polovico Piranskega zaliva, kopenska me- ja pa se konča v ustju Dragonje. Kot je dejal Pavič, so bili objavljeni natančni zemljevidi vseh jadranskih zalivov, v katerih gojijo školjke na Hrvaškem, predstavljajo pa del rednega letnega tehničnega dokumenta, ki določa obvezno analizo kakovosti morja in gojišča školjk. Zanikal pa je, da je zemljevid ministrstva odgovor na zemljevid o problematiki slovensko-hrvaške meje, ki ga je pred tednom dni predstavil novoustanovljeni Zavod 25. junij. Ta je razburil hrvaške politike in javnost, ker je slovensko mejo premaknil na reko Mirno. Zunanji minister Rupel je objavo hrvaškega zemljevida v ponedeljek označil za »še eno provokacijo v zvezi z mejnimi vprašanji«. Zunanje ministrstvo po njegovih besedah oporeka tovrstnemu ravnanju in zavrača takšne in podobne zemljevide. Na provokacijo pa se odziva tako, da hrvaški strani pošilja diplomatsko noto, je povedal Rupel. (STA) FJK - Cementarna Izredna seja in napetosti v levi sredini TRST - Deželni svet se bo na današnji izredni seji ukvarjal s kočljivim vprašanjem načrtovane cementarne pri Torviscosi v Južni Furlaniji. Projekt razdvaja ne samo levo in desno sredino, temveč tudi Demokratično za ve zo, ki do si no či ni us pe la naj ti skup ne ga je zi ka o tem. Vodje deželnih svetnikov le ve sre di ne so se na čel no spo -razumeli za stališče, ki obvezuje Illyjevo upravo, da dodatno poglobi vsoo zadevo in da do začetka junija poroča deželnemu par la men tu. Ve li ke po mis le ke nad takš nim sta liš čem ima zlas -ti Ales san dro Metz (Ze le na li -sta), pri pom be pa je iz ra zi la tu -di Stranka italijanskih komunistov, ki - po dob no kot Ze le ni -zahteva jasno odklonilno stališče do ce men tar ne. V na sprot -nem primeru Metz grozi z izstopom iz Demokratične zaveze. Ne Zeleni in ne SIK vsekakor niso direktno zastopani v deželni vla di. Na včerajšnjem srečanju leve sredine je Illyjevo upravo za-sto pal od bor nik Gi an ni Pe col Cominotto, ki je izjavil, da je za zadevo sicer v prvi osebi pristojen Gianfranco Moretton, odbornik za zaščito okolja in vidni deželni predstavnik Marjetice. Moretton je bil dolgo časa velik za go vor nik grad nje ce men tar ne pri Torviscosi, svoje stališče pa je s ča som ne ko li ko omi lil. Mauro Travanut, vodja deželnih svetnikov Levih demokratov in ve lik na sprot nik ce men -tar ne, je še ved no pre pri čan, da je mogoče o tem vprašanju najti politični dogovor znotraj Illy-jevega zavezništva. Tako razmišljajo tudi pri Marjetici, po kateri bi morala Dežela odločati šele po tem, ko bi se pris toj ne zdravstvene oblasti formalno opre de li le o ce men tar ni. Vsa mnenja zdravstvenih oblasti so bila doslej negativna. Ce men tar no v in du strij ski coni pri Torviscosi načrtuje italijanska grupa Grigolin, ki sodi med največje proizvajalce cementa v državi. Grigolin bi želel odkupiti tudi nekatere velike kamnolome v Furlaniji in Karni-ji. Med redkimi podporniki cementarne je župan Torviscose Ro ber tu Duz, nje go vi ko le gi iz sosednjih občin (skoraj vsi pripadajo levi sredini) pa projektu odločno nasprotujejo. BENEŠKA SLOVENIJA - Po načrtu arhitektov Renza Ruclija in Giovannija Vragnaza V občini Grmek svečano odprli prenovljeno mlekarno in kulturni center Deželni odbornik Jacop odpira prenovljeno mlekarno ČEDAD - Starejša občana iz Benečije Luigi Vogrig in Aldo Cana-laz se dobro spominjata na dogodke iz svojega življenja. Med drugim se spominjata, da so ob koncu leta 1948 odprli v Platacu (občina Grmek) mlekarno. Vanjo so dnevno nosili iz Klodiča, Topolovega in Čep-lešišča od sedem do osem kvintalov mleka. Mlekarna je nastala, ko se je zbralo kakih trideset članov v prepričanju, da bo morda pobuda uspela. Mlekarna je redno delovala do leta 1985. Prejšnji petek so mlekarno ponovno odprli, vendar je danes drugačna in seveda sodobnejša. Stavbo so obnovili po načrtu arhitektov Renza Ruclija in Giovannija Vragnaza. V spodnjem delu je dvorana s starim orodjem, ki je služilo za izdelavo sira. Prvo nadstropje bo namenjeno kulturnim prireditvam. Ob odprtju obnovljene lekarne je župan Grmeka Lucio Paolo Canalaz naglasil, kako »so staro mlekarno zgradili z velikim naporom živinorejcev, ko ni bilo še asfaltiranih cest«. Canalaz je ob zadovoljstvu za novo pobudo izrazil tudi skrb za bodočnost Nadiških dolin in se zavzel za globalni načrt, ki bi zaobjel gorata področja. Videmski pokrajinski odbornik Mario Strazzolini je naglasil »posrečeno združevanje kmetijstva in kulture«. Deželni odbornik Franco Jacop pa je opozoril na to, da deželna uprava načrtuje novo strategijo za razvoj goratih območij. O samem načrtu mlekarne je spregovoril arhitekt Vra-gnaz. Otvoritveni večer se je nadaljeval s projekcijo video posnetka Pao-la Camuzzija »Verso le cinque della sera« (Nekaj pred peto uro zvečer), ki ga je avtor posnel lani med prireditvijo Postaja Topolove. Večerje zaključila točka »T(opolo)J set« v priredbi Antonia Della Marina in Ales-sandre Zucchi. 4 Sreda, 23. maja 2007 GOSPODARSTVO / BANKE - Z odločitvijo deležne vlade o prodaji 25 odstotkov Nemška banka Bayern LB kupila večinski delež Hypo Nastala bo pomembna evropska bančna skupina - Sedež in ime nespremenjena CELOVEC - Koroški deželni finančni holding je v ponedeljek zvečer potrdil prodajo večinskega deleža avstrijske banke Hypo Alpe Adria nemški banki Bayrische Landesbank (Bayern LB). Ta je za 50-odstotni lastniški delež plus eno delnico ponudila 1,63 milijarde evrov, poleg tega pa bo delničarjem plačala še posebno premijo v višini 50 milijonov evrov. Projekt vstopa Bayern LB v skupino Hypo so uradno predstavili včeraj v Celovcu, kjer so poudarili, da so bili postavljeni temelji za rojstvo močne in dinamične evropske bančne skupine. Nemški partner bo prevzel kontrolni delež v Hypo s 50 odstotki plus eno delnico, medtem ko bo dežela Koroška s svojo finančno družbo Kae-rntner Landesholding od dosedanjega 44,91-odstotnega deleža obdržala 20 odstotkov. Od ostalih delničarjev ostajajo gra-ška zavarovalna skupina Grawe Group s 16-odstotnim deležem (doslej je imela z 41,45-odstotnega) in sklad bančnih uslužbencev Hypo Alpe Adria Mitarbeiter Privatstiftung s 3-odstotnim od dosedanjega 4,55-odstotnega deleža. Preostali odstotek delnic ostaja v rokah nemške investicijske družbe Tilo Berlin & Co Capital, kije imela doslej 9,09 odstotka. Vrednost skupine Hypo je bila ocenjena na 3,25 milijarde ev-rov. Kot je bilo povedano na včerajšnji predstavitvi posla, bo ostala strategija koroške bančne skupine nespremenjena, saj sta komercialni mreži Hypo in Bayern LB med seboj komplementarni. Celovška banka bo še naprej razvijala svoje posle v jugovzhodni Evropi, zraven pa bo odslej lahko računala na podporo solidne bančne skupine, ki ni razširjena samo po vsej ostali Evropi, ampak tudi po svetu. Tako sedež Hypo v Celovcu kot njena blagovna znamka se zaradi nove lastniške strukture ne bosta spremenili, saj so v Bayern LB prepričani, da sta znanje in vidnost, ki jo je koroška banka pridobila v več kot petnajstih letih širjenja v alpsko-jadranski regiji, strateški element tudi za novo bančno skupino. Koroška banka, ki je matična družba mednarodnega finančnega koncerna Hypo Alpe Adria Bank International AG, ima več kot 350 lokacij v dvanajstih državah Evrope, 6138 zaposlenih in več kot milijon strank v Avstriji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Liechtensteins Nemčiji, na Madžarskem, v Bolgariji in Makedoniji. Na italijanski in slovenski trg je Hypo Alpe Adria Bank prišla konec devetdesetih let in od takrat beleži nenehen hiter razvoj in še posebno razmah lizinških dejavnosti. (vb) Osrednji sedež mednarodne bančne skupine Hypo Alpe Adria Bank v Celovcu lukan BANKE - Zeleni in socialdemokrati proti, ljudska stranka za Prodaja banke razgrela koroško politično ozračje CELOVEC - Po slabem tednu pogajanj so v ponedeljek zvečer v Celovcu podpisali pogodbo, s katero je dežela Koroška prodala bavarski banki Bayrische Landesbank 24,9 odstotka svojih delnic v deželni bančni skupini Hypo Group Alpe Adria sedežem v Celovcu. Prodaja je dvignila veliko političnega prahu, saj je bila sklenjena z glasovi Haiderjeve stranke BZÖ in ljudske stranke (ÖVP), poslu pa so odločno nasprotovali socialdemokrati (-SPÖ). Od 1,63 milijarde evrov, kolikor so za posel plačali Bavarci, bo dežela Koroška dobila blizu 830 milijonov ev-rov. Socialdemokrati so v nadzornem svetu banke v ponedeljek zvečer in včeraj na seji koroške deželne vlade do zadnjega ostro nasprotovali prodaji, saj dežela ni obdržala niti pomembnih 25 odstotkov in en delež, s katerim bi tudi v prihodnje bistveno vplivala na odločitve banke. Kot je znano, je celovška banka pred dobrim letom prišla v medije, ko je bilo odkrito, da je leta 2004 izgubila pri špekulacijah z vrednostnimi papirji več kot 300 milijonov evrov. Socialdemokrati, a tudi zeleni in svobodnjaki, so Haiderjevo najnovejšo potezo označili za »prodajo v stiski« in »prodajo zadnjega družinskega srebra«. SPO je pri tem celo napovedala, da bo preverila morebiten pravni postopek in zahtevala zamrznitev denarja iz prodaje. Haider pa je prodajo slavil kot velik met za Koroško in njeno prebivalstvo, saj je dežela postala čez noč »bogata«. Glede svojih napovedi, da deželno banko nikdar ne bo prodal tujcem, pa je na tiskovni konferenci razlagal, da Bavarcev ni mogoče šteti za tujce, saj so Korošcem »zelo blizu« in so jim v preteklosti že večkrat priskočili na pomoč, npr. pred stoletij, ko so v deželo prodirali Avari... Kot nadaljnji uspeh je Haider navedel, da je novi lastnik pogodbeno zagotovil, da bo glavni sedež banke ostal v Celovcu in da bo koroška prestolnica centrala za vse posle v jugovzhodni Evropi. V pogodbi, tako Haider, je tudi zagotovljeno, da ne bo prišlo do zmanjšanja delovnih mest, temveč v srednjeročni perspektivi celo do povečanja. Socialdemokrati in zeleni Haider-ja obtožujejo, da je banko prodal zato, ker v deželnem proračunu za prihodnja leta nima več denarja in ker je popolnoma odpovedal kot odgovorni referent za finance v koroški deželni vladi. Tako mora dežela že v prihodnjem letu vrniti čez 500 milijonov evrov za posojilo, ki je bilo najeto leta 2005, letni proračunski primanjkljaji pa so tako veliki, da bo denar iz prodaje v najkrajšem času porabljen. »Tedaj bo Koroška brez lastne banke in tudi brez denarja, je predsednica koroških socialdemokratov Gaby Schaunig kritizirala Haiderjevo najnovejšo potezo in jo označila za »zgodovinski gospodarski polom«, ki bo še usoden za deželo. Ivan Lukan PRIVATIZACIJA - Na trgu 49% družbe Izbrane štiri družbe za nakup deleža v Insielu TRST - V ožji izbor za nakup 49-odstotnega deleža v deželni informat-ski družbi Insie- l so bile včeraj uvrščene štiri od osmih družb, ki so izrazile interes za ta posel. Kot je sporočil pooblaščeni upravitelj informatske družbe Stefano De Capita-ni, gre za družbe Engineering Spa, IBM Italia, Eds Italia in TSystems Gmbh, medtem ko so bile zaradi neizpolnjevanja pogojev in pomanjkljive dokumentacije izločene iz igre Almaviva Spa, ItalTbs, Italtel Spa in Replay Spa. Prodaja 49-odstotnega deleža družbe Insiel, ki ji predseduje Piero Del-la Valentina, bo izvedena z dokapitali-zacijo, ki jo je že odobrila skupščina delničarjev, in sicer v minimalni vrednosti približno 87 milijonov evrov. Na vsako od 7.450.833 delnic nominalne vrednosti 1 evro bo dodana cena 10,68 ev- Sedanja kapitalska glavnica deželne informatske družbe znaša 7.755.000 evrov. Vrednost najnižje ponudbe je bila izračunana na osnovi ocene vrednos- ti Insiela v sedanji obliki, ki po cenitvi družbe Ernst & Young znaša 90,6 milijona evrov. Insiel, ki ima 665 zaposlenih, je lanski poslovni obračun sklenil s prometom v vrednosti 100,6 milijona evrov in s čistim dobičkom šest milijonov evrov. V zvezi s postopki in roki prodaje 49-odstotnega deleža je De Capitani povedal, da bodo družbe, ki so bile izbrane v drugi krog privatizacijskega postopka, v teh urah prejele proceduralna pisma z vabilom, naj prijavijo ponudbo oziroma zavezujoč tehnično-eko nom ski pred log. Od 25. maj a do 9. julija, ko se bo iztekel rok za prijavo ponudb, bodo imela štiri izbrana podjetja dostop do tako imenovane virtualne sobe posebnega spletnega mesta, ki ga upravlja nek tretji osebek, in kjer se bodo lahko seznanila z vsemi podatki o Insielu in njegovem poslovanju. Ta postopek bo v bistvu alternativa za običajni skrbni pregled poslovanja pred nakupom. ŠTUDIJSKI OBISK O izkušnjah s programi Interreg in CBS TRST - Danes se bo v Trstu na študijskem obisku mudila mešana delegacija trgovinskih zbornic iz Grčije, Bolgarije in Turčije, ki se bo jutri odpravila še na obisk v Slovenijo, točneje v Novo Gorico. Namen obiska je spoznati oblike čez-mejnega sodelovanja v okviru evropskih programov Interreg in CBS med Italijo in Slovenijo. Prvo delovno zasedanje bo 20-članska delegacija imela danes na tržaški Trgovinski zbornici, med udeleženci pa bodo tudi predstavniki stanovskih organizacij in deželna direkcija za mednarodne odnose, ki je odgovorna za izvajanje programa Interreg II in IIIA Ita-lija-Slovenija. Drugi del obiska se bo nadaljeval v Sloveniji, kjer se bodo gostje na srečanju na novogo-riškem županstvu seznanili s projekti po programu CBS (Cross Border Cooperation) vzdolž itali-jansko-slovenske meje. SODELOVANJE Emma Bonino na posvetu v Osjeku PORDENON - Italijansko veleposlaništvo na Hrvaškem prireja 4. in 5. junija v Osjeku posvet z naslovom Italija in Hrvaška -vlagati v Slavoniji za skupno rast. Med udeleženci bosta tudi italijanska ministrica za mednarodno trgovino Emma Bonino in predsednik Dežele FJK Riccardo Illy. Namen delavnice je olajšati trgovinske in industrijske odnose med italijanskimi in hrvaškimi podjetniki v Slavoniji, še posebno na območju Vukovarja, kjer so za vlaganja v gospodarski razvoj na voljo posebne ugodnosti in davčne olajšave. Med primeri uspešnih naložb italijanskih podjetij bodo na posvetu predstavili primer Snaidero, sicer pa bo priložnost tudi za stike in individualne poslovne pogovore med podjetniki obeh strani. Posvet v Osjeku sledi prvima dvema, ki sta bila v Por-denonu in Zagrebu. Evropska centralna banka 22. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 22.5 21.5 ameriški dolar 1,3454 1,3444 japonski jen 163,47 163,32 kitajski yua 10,2986 10,3079 ruski rubel 34,8500 34,8440 danska krona 7,4532 7,4534 britanski funt 0,68175 0,68265 švedska krona 9,1920 9,2187 norveška krona 8,1325 8,1670 češka krona 28,186 28,164 švicarski frank 1,6561 1,6562 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 247,84 248,89 poljski zlot 3,7806 3,7695 kanadski dolar 1,4579 1,4611 avstralski dolar 1,6363 1,6408 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2735 3,2573 slovaška krona 33,697 33,694 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6962 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 83,92 85,23 turška lira 1,7755 1,7780 hrvaška kuna 7,3165 7,3225 Zadružna Kraška banka 22. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36188 1,33391 britanski funt 0,69052 0,67463 švicarski frank 1,67939 1,63848 japonski jen 169,004 158,763 švedska krona 9,44456 8,99284 avstralski dolar 1,67834 1,60753 kanadski dolar 1,48803 1,43138 danska krona 7,59615 7,31029 norveška krona 8,35402 7,97998 madžarski florint 298,668 233,957 češka krona 32,3886 25,3476 slovaška krona 38,7481 30,3246 hrvaška kuna 7,8424 6,99299 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 22. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3670 1,3333 britanski funt 0,6931 0,6761 danska krona 7,565 7,379 kanadski dolar 1,4816 1,4451 japonski jen 165,87 161,79 švicarski frank 1,6814 1,6400 norveška krona 8,281 8,077 švedska krona 9,360 9,130 avstralski dolar 1,6637 1,6227 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 22. maja 2007 Indeks MIB 30: -0,43 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,13 -1,01 ATLANTIA 25,5 -0,97 BANCA ITALEASE 40,5 +0,00 BMPS 5,18 -0,65 BPI 12,08 +0,37 BPM 11,6 -2,41 BPVN 23,2 +0,22 CAPITALIA 7,8 -0,47 ENEL 8,4 -0,41 ENI 26,38 +0,04 FIAT 20,98 -1,73 FINMECCANICA 22,81 +0,04 GENERALI 34,13 -2,04 IFIL 8,225 -1,11 INTESA 5,74 +0,02 LOTTOMATICA 31,94 -0,22 LUXOTTICA 25,24 -0,59 MEDIASET 7,99 -1,10 MEDIOBANCA 17,75 -0,52 MEDIOLANUM 6,39 -0,36 PARMALAT 3,34 +0,30 PIRELLI 0,8955 -0,83 SAIPEM 23,13 -0,98 SNAM 4,6275 -0,23 STMICROELEC 15 +0,89 TELECOM ITA 2,1725 +0,35 TENARIS 17,25 -1,23 TERNA 2,77 +0,14 UBI BANCA 21,6 +0,09 UNICREDITO 7,085 -2,54 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana ra. / SLOVENIJA Sreda, 23. maja 2007 5 POLITIKA - Po odstopu predsednika stranke Jelka Kacina LDS stavi na novinko, pravnico Katarino Kresal Kresalova se je včeraj predstavila poslanskemu klubu, jutri pa bo na svetu stranke LJUBLJANA - Svet LDS se bo v četrtek popoldne v Ljubljani sestal na seji, na kateri bodo po odstopu prvaka stranke Jelka Kacina s predsedniškega mesta govorili o sklicu volilnega kongresa. Kot je za STA napovedal predsednik sveta in poslanec Aleš Gulič, bodo v četrtek skušali sprejeti sklep o sklicu kongresa, ki naj bi bil 30. junija. Čeprav uradni postopki še niso stekli, se kot možna kandidata za Kacinovega naslednika omenjata podpredsednik stranke Dušan Keber in pravnica Katarina Kresal. Gulič ni želel ne »potrditi ne zanikati« neuradnih ugibanj o imenih možnih kandidatov. »V stranki so se dogovorili, da do četrtka z imenom ne bodo šli v javnost,« je v zvezi z sporočanjem medijev, ki kot morebitno Kacinovo naslednico omenjajo Kresalovo, dejal Gulič. Ob tem je za STA napovedal, da bodo v četrtek »zadeve dokončne«, potrdil pa je, da trenutno v stranki tečejo pogovori s potencialnimi kandidati, ki bi prevzeli krmilo stranke po Kacinovem odstopu. Pred sejo sveta se bo v četrtek sestal še strankin izvršni odbor. Generalni sekretar Sivih panterjev, seniorske organizacije v LDS, Ivan Kuhar je potrdil, da so se na ponedeljkovi razširjeni seja kolegija predsednika Sivih panterjev Jožeta Kastelica seznanili z informacijo o možnih kandidatih za predsednika stranke. Kuhar pričakuje, da bo v četrtek svet stranke sklical volilni kongres in sprejel rokovnik opravil v zvezi s kongresom. V skladu s statutom svet stranke najkasneje 14 dni pred kongresom s tajnim glasovanjem določi kandidate za predsedniško funkcijo. Za zdaj se v neformalnih pogovorih, ki potekajo s posameznimi člani izvršnega odbora in drugimi strankinimi funkcionarji, kot možna kandidata za Kacinovega naslednika omenjata nekdanji minister za zdravje Dušan Keber in v politiki neznana Katarina Kresal, odvetnica v odvetniški pisarni Mira Senice, je potrdil. Poslanski skupini LDS se je včeraj predstavila morebitna kandidatka za novo predsednico LDS Katarina Kresal. Po besedah vodje poslanske skupine Jožefa Školča jih je Kresalova prepričala, saj stranka potrebuje nov obraz in svežino. Kresalova, ki je javnosti manj znana, vprašanj o vsebini programa, pogledu na politiko in prihodnosti stranke ni želela komentirati, dokler kandidatura za mesto predsednice ne bo uradna. V četrtek se bo predstavila tudi svetu stranke.Po Školčevih besedah je Kresalova »nov obraz, Katarina Kresal, pravnica, ki se doslej s politiko ni ukvarjala, zelo verjetna kandidatka za predsednico LDS sta v njem je neka energija in volja, da se dela stvari v dobro Slovenije.« Poudaril je, da je Kresalova še vedno morebitna kandidatka in da je še prezgodaj za razkrivanje vseh podrobnosti. Pred četrtkovim svetom stranke ne bodo govorili tudi o ostalih morebitnih kandidatih. Dodal je še, da se nobena pametna odločitev ne sprejme čez noč. Predsednik sveta stranke in poslanec Aleš Gulič pa je dejal, da so se v javnosti pojavljale zahteve po novi, mladi in pametni kandidatki, zato meni, »da smo z gospo Kresal temu ustregli.« 34-letna Katarina Kresal je sicer odvetnica, zaposlena v odvetniški pisarni Mira Senice, v politiki pa nima veliko izkušenj. Je tudi članica nadzornih svetov GV Založbe in Ius Software. Po odstopu Jelka Kacina z mesta predsednika LDS v stranki potekajo pogovori o njegovem možnem nasledniku, ki so te dni še intenzivnejši. Drugi kandidat, čigar ime se omenja kot mogočega kandidata za predsednika, je sedanji podpredsednik stranke in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Školč je v zvezi s tem dejal, da »Kebra in nje ne bi primerjal«. Dodal je, da stranka morebitnega novega vodstva ne bi iskala zunaj skupine, ki zdaj vodi stranko, če bi menili, da je primeren kandidat že med njimi. Zanikal je tudi svojo kandidaturo. Kresalova se bo v četrtek predstavila tudi na svetu stranke. (STA) V Hrvatinih presežena opozorilna vrednost koncentracije ozona LJUBLJANA - Na merilnem mestu Hrvatini pri Kopru je koncentracija ozona včeraj presegla opozorilno vrednost 180 mikro-gramov na kubični meter. Koncentracija v Kopru in Novi Gorici je bila ob tem času nekoliko nižja, zato se ocenjuje, da se je previsoka koncentracija pojavila na bližnjem območju merilnega mesta, so sporočili iz Agencije RS za okolje.Glede na vremensko napoved v agenciji pričakujejo tako visoko koncentracijo ozona najdlje do 19. ure, v sredo pa je možno preseganje opozorilne vrednosti. Koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Agencija RS za okolje priporoča, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem agencija priporoča, da se izogibajo naporov v času trajanja previsoke koncentracije. (STA) IEDC ustanovila slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj BLED - IEDC - Poslovna šola Bled je ustanovila Slovensko društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj. Za to se je odločila ob 20-letnici oktobra lani, s tem pa si bo lahko še bolj prizadevala za razvoj družbeno odgovornih voditeljev, ki poleg poslovne uspešnosti svojih organizacij spodbujajo tudi uravnotežen razvoj celotne družbe, so danes sporočili iz IEDC.V društvo se lahko včlanijo vsa slovenska družbeno odgovorna podjetja in druge organizacije, vsi njegovi člani pa se bodo prvič srečali 7. junija. Ustanovni člani so Adria Mobil, Elektronček, Esotech, Gorenje, Hermes Soflab, IEDC, MIP, Petrol, Perutnina Ptuj, Riko, skupina Sava, Salonit, Trimo, Viba-com in Vinska klet Goriška Brda. Društvo predstavlja slovenski del mednarodne mreže za družbeno odgovornost UN Global Compact, ki je nastala leta 2000 na pobudo Združenih narodov. Trenutno vključuje več kot 2500 podjetij, nevladnih organizacij in univerz iz 90 držav, ki se v svojem delovanju zavezujejo k spoštovanju načel o človekovih pravicah, delavskih standardih in odgovornosti do okolja, so navedli v IEDC. (STA) LJUBLJANA - Minister Dimitrij Rupel ob 22. maju, dnevu slovenske diplomacije V 15 letih od vstopa v ZN je Slovenija postala prepoznavna in verodostojna država LJUBLJANA - Slovenija je od sprejetja v Združene narode v kratkem času prehodila dolgo pot, tudi po zaslugi učinkovite zunanje politike, je ob dnevu slovenske diplomacije poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot glavne etape v razvoju, ki dajejo sliko »neverjetno prodorne in uspešne države«, je poleg vstopa v EU, zvezo NATO, evroobmočje in še nekaterih dosežkov omenil še prihodnje članstvo Slovenije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Svetu za človekove pravice in predsedovanje EU. Kot je spomnil, je bila Slovenija leta 1992 v ZN sprejeta z »landslide« rezultatom, saj je za njen vstop glasovalo kar 168 od takratnih 190 članic te organizacije. Tudi takrat je slovensko diplomacijo vodil Rupel, v imenu Slovenije pa j e v New Yorku posredoval Ignac Golob. Sledili so članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 1998/1999, vstop v EU in zvezo NATO leta 2004, predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v letu 2005 ter letošnji prevzem skupne evropske valute. V minulem tednu je Slovenija dočakala še po- Zunanji minister Dimitrij Rupel vabilo na pogajanja o članstvu v OECD in izvolitev v Svet ZN za človekove pravice, katerega članica bo uradno postala 20. junija. Rupel je obenem poudaril, da smo si v minulih letih ustvarili sloves »prepoznavne in verodostojne« države, predvsem zaradi svoje politike v Jugovzhodni Evropi, na področju človekovih pravic in še posebej pravic otrok, pri humanitarnih vprašanjih ter skrbi za trajnostni razvoj in varovanje okolja. K temu je pripomoglo tudi članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN, ko smo pomembno prispevali k zagotavljanju mi- ru in varnosti v svetu, je dejal. »Danes lahko rečemo, da smo dozoreli, in ko neka država zunanjepolitično dozori, se ne ukvarja več le sama s seboj, ampak tudi s problemi drugih,« je še ocenil vodja slovenske diplomacije. Dokaz slednjega vidi predvsem v sodelovanju v mirovnih misijah po svetu, razvojni pomoč ter udeležbi pri človekoljubnih in donator-skih aktivnostih, pa tudi v prizadevanjih Slovenije za »učinkoviti multilateralizem« oziroma »da bi se v mednarodni skupnosti tako kot glas Slovenije slišal tudi glas drugih manjših držav«. Letos se sicer slovenska diplomacija pripravlja predvsem na predsedovanje EU, ki jo bo Slovenija vodila kot prva nova članica povezave in prva slovanska država. »Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev bo na čelu polmilijardne skupnosti, kar zagotovo ni majhna stvar,« je dejal Rupel. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bodo rešitve vprašanja evropske ustavne pogodbe našle še v času predsedovanja sedanjega tria (Nemčije, Portugalske in Slovenije). Kot je v včerajšnji izjavi ob 15. obletnici vstopa v ZN poudarila vlada, se je delovanje Slovenije v okviru ZN z njenim članstvom v EU okrepilo, predsedovanje uniji pa bo prav poseben izziv tudi zato, ker bomo takrat v ZN predstavljali ne le sebe in svoje interese, ampak vseh 27 držav članic unije, ki imajo v ZN pomembno vlogo. Uspeh na zunanjepolitičnem področju je seveda »kolektiven dosežek«, pa je danes še poudaril Rupel in spomnil na slovensko diplomacijo, ki se je v minulih letih tako izurila, da se je danes sposobna soočati z najzahtevnejšimi izzivi. »Tudi vnaprej bo naša diplomacija predstavljala in branila državni interes ter profesionalno delovala pri prihodnjih nalogah in izzivih na področju zunanje politike in mednarodnih odnosov,« je zaključil minister. Z leti se je slovenska diplomatska mreža širila. Prva slovenska veleposlaništva so bila odprta 14. februarja 1992 na Dunaju, v Rimu in Bonnu, danes pa ima Slovenija po podatkih MZZ 727 diplomatov, od tega jih 354 dela na diplomatsko-kon-zularnih predstavništvih v tujini, 373 pa v notranji službi ministrstva. Ob današnjih obletnici članstva v ZN in dnevu slovenske diplomacije je Sloveniji med drugim čestital tudi avstrijski veleposlanik v Ljubljani Valentin Inzko, ki je spomnil, da je VS ZN pred 15 leti predsedovala ravno Avstrija oziroma njen takratni veleposlanik pri ZN Peter Hohenfellner. Slovenija je bila po njegovih besedah po zaslugi svojih izrednih dosežkov sprejeta v številne mednarodne organizacije in povezave, prihajajoča vključitev v schengenski prostor in predsedovanje EU pa bosta zanjo »galaktična priložnost in mega promocija«. Dan diplomacije je slovenska vlada določila leta 2004, za 22. maj pa se je odločila, ker je bila na ta dan leta 1992 Slovenija sprejeta v ZN, saj je bil s članstvom v tej svetovni organizaciji zaokrožen proces mednarodnega priznanja Slovenije. Danes so na MZZ pripravili tudi dan odprtih vrat z dvema ogledoma prostorov ministrstva. (STA) 6 Sreda, 23. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / REPLIKA BUSHU D'Alema: Odgovarjamo italijanskemu parlamentu Massimo D'Alema ansa ISLAMABAD - Če ameriški predsednik George Bush želi kaj od Italije, bo to lahko osebno povedal italijanskim voditeljem med svojim obiskom 9. junija v Rimu. Tako je italijanski zunanji minister Massimo D'Alema odgovoril novinarjem, ki so ga vpraševali, kako komentira ponedeljkov Bushev poziv zaveznikom, ki so angažirani v Afganistanu, naj tudi glede vojaških operacij prevzamejo večje breme. Poziv je bil namenjen tistim državam, kot je Italija, ki so poslale svoj kontingent v Afganistan vendar s prepovedjo, da se udeležuje v vojnih operacijah proti talibanom. Tudi v tem pogledu je bil D'Alema odločen. »Mi uresničujemo sklepe italijanskega parlamenta, naše oborožene sile delujejo na osnovi sklepov italijanskega parlament in ne na osnovi sklepov drugih. Mi odgovarjamo parlamentu in nikomur drugemu,« je bil odločen »D'Alema. Pri tem j e dodal, da bo Bush prišel na uradni obisk v Rim 9. junij a. To bo priložnost za izmenjavo mnenj in pogledov tudi o Afganistanu. Mirovniška gibanja se že pripravljajo na velik protestni shod. »Bush je ubral pot preventivne vojne, zato je prav, da naša država z velikim protestnih shodom obsodi njegovo politiko,« je včeraj dejal evropski poslanec SIK Marco Riz-zo. Sicer pa mirovniške organizacije niso še uskladile stališč. D'Alema je v pogovoru z novinarji tudi poudaril, da je nesprejemljivo, da povzročajo vojaške akcije toliko civilnih žrtev. »To nam med drugim onemogoča, da bi si pridobili zaupanje ljudi,« je menil italijanski zunanji minister. Dodal je, da mu je v ponedeljek tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj dejal, da je v vojaških akcijah potrebna velika previdnost, saj bo mednarodna stabilizacijska akcija uspešna samo, če bo imela podporo ljudi. D'Alema je tudi podprl Karzajevo zamisel o pogajanjih s tistimi uporniškimi silami, ki so pripravljene odpovedati se orožju. LETALSKI PROMET - Stavkali kontrolorji letenja in osebje Alitalie »Črn« dan na letališčih, odpovedali blizu 500 letov Precej letov odpovedanih tudi v Ronkah - Objavljena pravila za prevzem Alitalie RIM - Za letalski promet je bil, kot je bilo napovedano, včerajšnji res črn dan. Zaradi sočasne stavke kontrolorjev letenja in stevardov in stevardes letalskega prevoznika Alitalia, so bile letalske družbe prisiljene odpovedati blizu 500 poletov. Alitalia jih je črtala skoraj 400, ostale lete so črtale druge letalske družbe. Protest pa je vplival še na dodatnih 1000 letov, ki so imeli zamude. Precej letov je bilo črtanih tudi na letališču FJK v Ronkah. Alitalia je ohranila samo štiri lete (jutranja za Rim in za Milan in večerna iz teh dveh mest), Lufthansa je črtala let za München ob 11.15 in povratni let iz bavarske prestolnice, ki pristane ob 14.35. Let, ki pristane ob 18. uri pa j e pristal ob 21.15, v München pa odjetel ob 21.45. Tudi Ryanair je črtal let za London. Kot pri vsaki stavki se je takoj po zaključku vnel spor o številu stavkajočih. Sindikati kontrolorjev letenja so objavili, da je v državnem poprečju stavkalo 70 odstotkov kontrolorjev, v nekaterim območjih pa naj bi prekrižalo roke kar 100 odstotkov kontrolorjev. Ustanova na kontrolo letenja ENAV pa trdi, da je bilo število stavkajočih nizko in ni preseglo 15 odstotkov. Podobne so razlike tudi v ocenjevanju, koliko stevardov in stevardes Alitalie je prekrižalo roke. Sindikalni predstavniki pravijo, da so dejansko stavkali vsi uslužbenci, podjetje govori pa o znatno nižji udeležbi. Zaradi stavke osebje naj bi Alitalia črtala samo 30 letov, vse ostale je odpovedala zaradi stavke kontrolorjev letenja. Alitalia je črtala 394 letov, v Fiu-micinu pa so drugi prevozniki odpovedali 40 odhodov in 35 prihodov. Veliko nevšečnosti je stavka povzročila tudi na letališčih v Milanu in v Bologni. Prav na dan stavke je ministrstvo za gospodarstvo včeraj objavilo drugo pismo z dokončnimi pravili za kupce, ki se potegujejo za odkup Alitalie. Ministrstvo je pripravljeno prodati do 49,9 odstotkov delnic, naveze, ki se potegujejo za odkup bodo morale izročiti svoje ponudbe 2. julija med 13. in 17. uro. Do takrat lahko k navezam pristopijo novi partnerji. V ponudbi pa morajo biti zavezujoča ponudba za odkup podjetja, vsota, ki jo naveza ponuja in obveza, da odkupi tudi delnice, ki niso v lasti ministrstva. Borza je reagirala pozitivno in delnica Alitalie se je ovrednotila za 0,91 odstotka. Zaradi stavke kontrolorjev leta in osebja Alitalie je bila na italijanskih letališčih včeraj velika gneča ansa NEAPELJ - Kriza odpadkov Napolitano zahteva ukrepanje za rešitev problema odpadkov NEAPELJ - Problem odpadkov v Neaplju postaja naravnost dramatičen, saj je včeraj čutil dolžnost, da javno zavzame stališče tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. »Udejanjiti je treba brez odlašanja uredbo, ki mi je bila poslana v podpis 11. maja,« je dejal Napolitano. Izredni komisar za odpadke v Neaplju Guido Bertolaso, katerega odstop je premier Romano Prodi včeraj zavrnil, pa je napovedal odločno akcijo. Na neapeljskih ulicah je po oceni izvedencev okoli 1400 ton neodvoženih odpadkov, razmere pa so še dodatno zaostrili neznanci, ki so zažgali okoli 130 zabojnikov za smeti. Gasilci in strokovnjaki so še v teh dneh večkrat opozorili na nevarnost zažiganja grmad smeti na prostem, ker se pri tem sprošča veliko dioksina, ki ne onesnaži samo zraka, ampak se nabira v vodi in lahko tudi onesnaži polja. Po mnenju strokovnjakov CNR je celo nevarno, da z neodgovornim zažiga-njem dioksin pride v prehrambeno verigo. Bertolaso je včeraj dejal, da bodo odpadke, primerno zavite, začasno skladiščili na odlagališčih, ki niso še povsem polna, seznam teh odlagališč pa je tajen, ker se oblasti bojijo, da bi objava teh lokacij izzvala proteste krajanov. Komisar upa, da bo lahko smeti, ki preplavljajo Neapelj odstranil že do prvih junijskih dni, da ne bo posledic za turistično sezono. RIM - Napad na podministra Visco zavrnil kot laž poročilo lista Il Giornale Opozicija: Mora odstopiti RIM - Cappon odobril predlog Santora Raj je sklenila, da odkupi film britanske BBC o pedofiliji v Cerkvi Voditel oddaje Annozero na RAI 2 Michele Santoro ansa RIM - RAI je sklenila, da od britanske BBC odkupi dokumentarni film o pedofiliji med katoliškimi duhovniki. Predlog voditelja oddaje Annozero Micheleja Santora je namreč dvignila precej prahu. Film vsekakor ne bo v oddaji že ta teden, ker je generalni direktor RAI Claudio Cappon prosil voditelja, naj poglobi vse plati filma, predvsem pa naj bodo v oddaji zastopane vse stranke. Odkup filma je skušal preprečiti vodja parlamentarne komisije za nadzor nad RAI, Mario Landolfi. Dokumentarec BBC namreč nekdanjega kardinala Josepha Rat-zingerja, sedanjega papeža Benedikta XVI., dolži, da je branil duhovnike, ki so spolno zlorabljali otroke. Film z naslovom Spolni zločini in Vatikan govori o več deset primerih, ko so bili duhovniki obtoženi spolnih zlorab otrok, cerkvene oblasti pa so zlorabe prikrile in duhovnike zaščitile. "Državna televizija ne sme postati navaden vod smrti, ki strelja na cerkev in papeža," je v sporočilu za javnost zapisal Landolfi, katoliški dnevnik LAvvenire, glasnik italijanske škofovske konference, pa je pos- netek označil kot "sramotno klevetanje". Leve stranke v Italiji pa so poskus, da bi preprečili objavo dokumentarnega filma označile kot škandalozno cenzuro s strani parlamentarne komisije. Generalni sekretar škofovske konference monsinjor Giuseppe Bettori je nekoliko omilil stališče dnevnika LAvvenire. V izjavi za javnost je dejal, da »ne želimo nobene cenzure, vendar če bo film predvajan v Italiji, bi želeli, da bi se vsi javno ogradili od od vseh laži, ki naj bi jih v seboval film«. Podlaga za film BBC je bil tajni dokument z naslovom Crimen Sollicitationis, ki ga je leta 1962 izdal sveti oficij, predhodnik današnje vatikanske kongregacije za nauk vere. V dokumentu so zapisana navodila škofom, kako naj ravnajo v primerih, ko duhovniki spovednice uporabijo za spolne namige ali so obtoženi spolnih stikov z živalmi, otroki ali moškimi. V skladu s temi navodili je cerkev številne škandale prikrila in celo skrivala duhovnike, ki so jih iskale sodne oblasti. Za temi navodili pa naj bi po navedbah BBC stal prav Ratzinger. (CR, STA) Pod minister Vincenzo Visco RIM - Vincenzo Visco ga je ožigosal kot »laž«, Piero Fas-sino pa kot »sramoten poskus medijskega linčanja«. Toda predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi je prepričan, da »levica zlorablja finančne stražnike za napade na politične nasprotnike«. Tokratni kamen spotike, ki bo zelo verjetno kar nekaj dni buril duhove na italijanski politični sceni, je članek, ki ga je objavil dnevnik Il Giornale, ki je last Berlusconijevega brata Pa-ola. List objavlja domnevni zapisnik zaslišanja poveljnika finančnih stražnikov Roberta Specialeja v zvezi z napovedano premestitvijo štirih oficirjev finančne straže. Zaslišanje zadeva dogodke lanskega leta, ko je gen. Speciale odredil premestitev štirih častnikov finančne straže, ki so delovali v Milanu, nato pa na zahtevo milanskega tožilstva premestitev preklical. Po poročanju milanskega dnevnika, ki je potrdil verodostojnost poročila, naj bi gen. Speciale namignil, da je premstitev zahteval podminister Visco, ker so omenjeni častniki med drugim preiskovali poskus zavarovalnice Unipol, da bi prevzela rimsko banko BNL. Speciale naj bi med drugim tudi izjavil, da »če ne bi izvršil teh navodil, je bilo jasno, kakšne bi bile zame lahko posledice«. Visco je poročilo označil za grobo laž. Že takoj po novici o zamenjavi so se pojavile domneve, da so rotacije vezane na primer Unipol-BNL. Toda Visco je takrat govorice odločno demantiral. Včeraj je v odgovor na poročanje milanskega desničarskega dnevnika dejal, da gre za »namerno izkrivljanje dejstevin za poskus, da bi z dviganjem prahu prikrili resnične dogodke«. Dodal je, daje že naročil odvetnikom, naj postopajo proti dnevniku. Pojasnilo pa očitno ni prepričalo opozicije. Predstavnik NZ Maurizio Gasperri je ocenil, da je »Viscovo ravnanje nezaslišano in nujno je, da odstopi«. Njegov strankarski kolega Alfredo Mantovano pa je menil, da mora posredovati predsednik republike. »Utemeljena zaskrbljenost predsednika republike Napolitana glede kredibilnosti državnih ustanov bi bila povsem prezrta, če v tem primeru odgovorni ne bi bil odstranjen«. Toda Visca odločno brani gospodarski minister Tomma-so Padoa Schioppa, po katerem je »Visco sposoben politik in upravitelj, predvsem pa poštenjak«. Še odločnejši je bil Fassi-no. »Gre za nesprejemljiv poskus medijskega linčanja Vincen-za Visca, katerega strokovnost, poštenost in institucionalna pokončnost nista v dvomu. Sicer pa je Il Giornale tisti časopis, ki je že večkrat napadel predstavnike leve sredine z lažnimi škandali srbskega Tekoma, primerov Mitrohin, SME in Italtel. Vsakič se je ta konstrukcija laži zrušila, ne da bi Il Giornale in njegov odgovorni urednik čutila moralno dolžnost, da bi se opravičila tistim, ki sta jih po krivem klevetala,« je poudaril sekretar levih demokratov. Sreda, 23. maja 2007 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik 7 Tekmovanja za Cankarejvo • • I I V • V I priznanje se udeležuje vse vec dijakov Boris Pahor: Moja generacija ni imela možnosti, da se uči materinščine V sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah so včeraj podelili priznanja dijakom nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, ki so se letos udeležili Cankarjevega tekmovanja. Zlata in srebrna odličja so najboljšim dijakom pred kratkim podelili na Vrhniki, sinoči pa so jih izročili tistim, ki so zbrali dovolj točk za bronasto priznanje. Tekmovanje v znanju materinščine sta tudi letos priredila Slavistično društvo Slovenije in Zavod za šolstvo RS. Častni gost podelitve Cankarjevih priznanj bil pisatelj Boris Pahor, nedavni odliko vanec francoske Legije časti. V svojem krajšem nagovoru je zbranim dijakom in dijakinjam dejal, da ga preveva nekakšen občutek zavisti. Njegova generacija še zdaleč ni imela možnosti, da se uči materinščine, kaj še da bi v njej tekmovala. Pahor je nato nanizal nekaj spominov iz časa fašizma, ko se je pouk slovenščine iz šolskih poslopij preselil med domače stene. Pisatelj je poudaril pomen gojenja jezika v današnjem času, ko veliki jeziki počasi požirajo majhne. Bistvo človekove identitete prav gotovo temelji tudi na jeziku, saj le-ta ni in tudi ne sme postati navadno sporazumevalno sredstvo. Pahor je ob čestitkah nagrajenim dijakom izrazil željo, da bi kdo od njih v prihodnje postal tudi učitelj, profesor ali celo pisec. Profesorica Lojzka Bratuž je v imenu Slavističnega društva Trst - Gorica -Videm poleg čestitk dijakom izrekla tudi občuteno zahvalo mentorjem, ki ob svojem poklicu še posebno skrbijo za slovenski jezik. Andreja Duhovnik iz Zavoda za šolstvo RS pa je poudarila predvsem dejstvo, da se v zadnjem času tekmovanja udeležuje vse več dijakov. Prejemnikov bronastega Cankarjevega priznanja, ki so sinoči v dar dobili najnovejšo Pahorjevo knjigo Trg Oberdan, je letos na Tržaškem kar triintrideset. Razdeljeni so v tri stopnje. 1. stopnja: Samantha Gruden, Nižja srednja šola Srečka Kosovela, Opčine; Lucija Tavčar, Klasični licej Franceta Prešerna, Trst; Giulia Leghissa, Nižja srednja šola Ivana Cankarja, Trst; Ivana Milic, Nižja srednja šola Ivana Cankarja, Trst; Igor Zerjal, Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda, Katinara; Mateja Počkaj, Nižja srednja šola Srečka Kosovela, Opčine; Barbara Ferluga, Nižja srednja šola Srečka Kosovela, Prosek; Tjaša Oblak, Klasični licej Franceta Prešerna, Trst. 3. stopnja: Neža Kravos, Klasični licej Franceta Prešerna; Julija Berdon, Klasični licej Franceta Prešerna; Alenka Cergol, Klasična gimnazija Franceta Prešerna; Patrizia Jurincic, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Nadja Cibic, Klasični licej Franceta Prešerna; Valentina Oblak, Klasični licej Franceta Prešerna, David Pozar, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Taja Luxa, Klasični licej Franceta Prešerna; Tina Kralj, Klasični licej Franceta Prešerna; Laura Sarasini, Klasična gimnazija Franceta Prešerna; Tina Krizman-cic, Trgovski zavod Zige Zoisa; Poljanka Doljak, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Ilija Ota, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Milena Milič, Trgovski zavod Zige Zoisa. 4. stopnja: Metka Pucer, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Veronika Milic, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Tjaša Bajc, Klasični licej Franceta Prešerna; Lara Devetak, Klasični licej Franceta Prešerna; Matija Rupel, Klasični licej Franceta Prešerna; Jaruška Majovski, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Ma-ruška Guštin, Klasični licej Franceta Prešerna; Helena Pertot, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Jasna Pangerc, Znanstveni licej Franceta Prešerna; Gregor Znidarcic, Klasični licej Franceta Prešerna; Anja Colja, Trgovski zavod Zige Zoisa. (ps) Pistatelj Boris Pahor je dijake nagovoril z nekakšnim občutkom zavisti, da lahko v slovenščini celo tekmujejo, njegovi generaciji pa je bila pravica do učenja v lastnem jeziku onemogočena kroma ŠOLSTVO - V Boljuncu včeraj prva od tržaških zaključnih prireditev projekta Bralna značka Pika Nogavička dodobra pozabavala otroke Didaktičnega ravnateljstva Dolina Pika Nogavička je kraljevala na včerajšnji dopoldanski prireditvi v okviru pobude Bralne značke za malčke in učence otroških vrtcev in osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ki je potekalo v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Boljunska prireditev je predstavljala prvo od podelitev bralnih značk oz. knjižnega daru tistim učencem, ki so se v šolskem letu 2006-2007 v slovenskih vrtcih ter osnovnih in nižjih srednjih šolah na Tržaškem še posebej izkazali pri branju v okviru projekta, ki ga je na ravnateljstvu vodila učiteljica Anamarija Batič (naj omenimo, da pobuda uspeva v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in društvom Bralna značka Slovenije). Na včerajšnjem prazniku malih knjižnih moljev dolinskega didaktičnega ravnateljstva, kjer so »zlati bralci« prejeli v dar knjižne pakete, je bilo res živahno. Otroke in odrasle je najprej pošteno zabavala skupina osnovnošolcev in nižješolcev iz Brega, ki so v režiji Bože Hrvatič odigrali glasbeno veseloigro Pika Nogavička, s katero so že večkrat nastopili. Gost dneva pa je bil slovenski mladinski pisatelj Marjan Marinšek, ki drugače velja za enega največjih poznavalcev Pike Nogavičke, literarne junakinje del švedske pisateljice Astrid Lindgren, ki je na dolinskem koncu kar čislana, če pomislimo, da so ravno pred kratkim enega od vrtcev tamkajšnjega ravnateljstva poimenovali po Piki. Marinšek je skupaj s sodelavko Tanjo Postružnik tudi uprizoril prizor, pri katerem so se otroci zopet srečali z likom svoje priljubljene literarne junakinje in njenega očeta kapitana. Prisotni sta bili tudi pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni in dolinska didaktična ravnateljica Majda Mihačič, ki je v svojem posegu med drugim poudarila, kako je knjiga zares naša najboljša prijateljica, saj nam ponuja znanje: »Berite veliko še naprej,« je za konec ravnateljica pozvala otroke. Prireditve v okviru Bralne značke se bodo nadaljevale v teh dneh. Ze danes bodo priznanja prejeli otroci iz vrtcev in prvega razreda osnovnih šol openskega, nabrežin-skega, šentjakobskega in svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva na prireditvah, ki bosta ob 9. oz. 11. uri v Prosvetnem domu na Opčinah oz. v Dijaškem domu v Trstu (gostja bo Jelena Sitar). Jutri in v petek bo v Kulturnem domu v Trstu (obakrat ob 10. uri) velika prireditev za učence od drugega do petega razreda osnovnih šol omenjenih ravnateljstev (gost bo Primož Suhadolčan), 31. maja pa bodo potekale prireditve na posameznih nižjih srednjih šolah oz. v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini (gostje bodo Marko Kravos, Ljoba Jenče, Tone Pavček, Tone Partljič in Nejka Omahen). Male bralce iz otroških vrtcev in osnovnih šol dolinskega ravnateljstva je pričakal knjižni dar kroma 8 Četrtek, 24. maja 2007 TRST BOLJUNEC, BORŠT - Velik uspeh otroških vrtcev Kekec in Miškolin Malčkom prva nagrada natečaja jeklarne Bertoli O izkušnjah šol v delovnem okolju - Podelitev je bila v soboto v Cargnaccu Otroci in vzgojiteljice vrtcev Kekec in Miškolin iz Boljunca in Boršta so na najboljši način proslavili petkovo poimenovanje, saj so se že naslednji dan, v soboto, 19. maj a, v spremstvu svoj ih staršev in vzgojiteljic z avtobusom odpravili v Cargnacco, ki se nahaja v industrijski coni v predmestju Vidma. Vrtca sta namreč sodelovala na natečaju, ki ga jeklarna Bertoli, spada v grupo Da-nieli, razpisuje za šole vseh stopenj v deželi in ki nosi naslov Šole in delovno okolje: dokumentacija izkušenj. Vrtca sta, tako kot vsi drugi vrtci dolinskega didaktičnega ravnateljstva, opravila veliko izhodov in ogledov bližnje dolinske obrtne cone.Tako so si otroci z velikim navdušenjem v predvelikonočnem času ogledali prostore pekarne in slaščičarne Ota, kjer so si pobliže ogledali in seveda okušali, kako nastajajo čokoladna jajca in druge sladke dobrote. Zelo prijazno so vrtce tudi sprejeli v tiskarni Graphart, kjer so si otroci, ob spremstvu gospe urednice Majde Že-leznik, ogledali, kako nastajajo otroška revija Galeb, druge revije, knjige in publikacije. Vrtci so stalni gostje tudi v oljkar-ni družine Parovel, kjer otrokom radi pokažejo postopek stiskanja oljk in pridobivanja ekstra deviškega olja, kije za prehrano najbolj zdravo. V barvni, kartonasti knjigi so otroci dokumentirali tudi obisk v Slovenskem stalnem gledališču in ogled vseh predstav, kijih je gledališče nudilo v okviru projekta Zlata ribica, pa tudi zakulisja in ostalih prostorov v gledališču, ki so sijih otroci ogledali že lani v spremstvu ravnatelja Tomaža Bana. Nadalje so malčki obiskali knjižnico Pinka Tomažiča na Opčinah, kjer so poslušali pravljico, ki jo je pripovedovala knjižničarka gospa Stanka. Vse te in druge izkušnje je obsegalo dokumentacijsko delo, sestavljeno iz likovnih izdelkov, obogateno s fotografijami in teksti, ki so jih narekovali otroci. Priložena je bila tudi zgoščenka z dokumentacijo najvažnejših izkušenj. Škatla z lučkami, s štirimi prizori letoš- njih izkušenj je komisijo dokončno prepričala, da si vrtca zaslužita najvišjo nagrado. Komisijo so sestavljali Etto-re Tamos, Gian Mario Di Gianantnio, Fabio Valerio Carniello, Gianpietro Be-nedetti, Carla De Colle in Bruno Forte. Slednji je prebral tudi utemeljitev nagrade in se je zelo pohvalno izrazil o sloven ski šo li na sploh. Otro kom in vzgo -jiteljicam sta, poleg komisije, čestitala tudi rektor videmske univerze Furio Honsell in predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini. Pomembnost dogodka sta s svojo prisotnostjo podčrtala podžupan dolinske občine, gospod Maurizio Sigoni, in občinska svetnica gospa Elisabetta Sor-ma ni. Odgovorni so otroke obdarili s plaketo in materialom za računalniški kotiček ter s kuponom za prevoz in brezplačni vstop v Znanstveni imagina-rij, ki se nahaja v Grljanu. Tja se bodo otroci že v zgodnjih jutranjih odpeljali 7. junija in s pomočjo animatorjev ves dopoldan spoznavali nekatere, otrokom Malčki boljunskega in borštanskega vrtca v imenitni družbi najbližje naravoslovne zakonitosti. Gostitelji v Vidmu so udeležence nagrajevanja najprej pospremili v park. Tu so se otroci sprostili ob ribniku, kjer so plavale račke. Otrokom in staršem so najprej nudili ogled obrata, kjer so lahko otroci poslušali pripovedovanje o postopku pridobivanja jekla in si kovino tudi ogledali pod mikroskopom, nato pa so otroke in odrasle povabili pred bogato obložene mize. Po razburljivem srečelovu so je avtobus s srečno druščino odpravil proti Boljuncu, kjer se je praznovanje nadaljevalo v hladni senci boljunske Jame. Otroci in vzgojiteljice se ob prejeti nagradi torej z zahvalo obračajo na vse tiste, ki so pripomogli, da je bilo dokumentacijsko delo tako bogato in pestro. Posebna zahvala pa gre, ob skorajšnjem zaključku šolskega leta, tudi ravnateljstvu in tajništvu didaktičnega ravnateljstva Dolina, ki je z zakulisnim delom omogočalo izhode ter nenazadnje dolinski občini, ki je nudila šolabus, brez katerega izhodi ne bi bili izvedljivi. / V Gročani jutri ne bo vode od 9. do 12. ure Tehnični urad občine Dolina obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju, v četrtek, 24. maja 2007 od 9. ure do približno 12. ure, prekinjena dobava vode v Gročani. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila Svetnik Špacapan čestital novi predsednici Tartinija Deželni svetnik Mirko Špacapan je v svojem imenu in v imanu stranke SSk čestital Anni Illy ob imenovanju za predsednico tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini. Ob tej priložnosti je svetnik spomnil novo predsednico, da slovenska manjšina od leta 2001 čaka na odprtje slovenske sekcije pri Tarti-niju, kot to določa zaščitni zakon št. 38 iz februarja 2001. Sumljivo zadržanje moškega, matere poklicale policijo Agenti letečega oddelka so na Opčinah ustavili 57-letnega moškega, ki ga je skupina mater opazila v trenutku, ko je v parku fotografiral otroke. Policija je kmalu ugotovila, da so že preiskovali na njegov račun v zvezi z dogodki, povezanimi z otroško pornografijo. Kve-stura znova vabi vsakogar, ki bi opazil osebe v sumljivem zadržanju na krajih, ki jih obiskujejo ali na katerih se zadržujejo mladoletniki, naj se takoj obrne do sil javnega reda. Žrtev pretepa med G8 v Genovi: odškodnina Tržačanki Italijanska država bo morala plačati odškodnino Tržačanki Marini Spacci-ni, ker so jo policisti brez vsakega razloga pretepli med manifestacijo G8 leta 2001 v Genovi. To je prva tovrstna razsodba, ki jo je izgalo genovško civilno sodišče. Spaccinijeva, ki je po poklicu pediater, se je na dan manifestacije mirovnikov proti srečanju G8 nahajala skupno z drugimi člani Mreže Liliput v Ul. As-sarotti v Genovi, ko so jo napadli policisti. Na podlagi televizijskih posnetkov je lahko sodišče3 ugotovilo, da je bil policijski napad na mirovnike brez vsakega razloga, medtem ko so pripadniki huliganske tolpe black block istočasno zapustili ulico, ne da bi jih kdo ustavil. Tržačanko so policisti večkrat udarili s pendrekom. »Ko so me prvič udarili, je bilo tako, kot da bi mi vsa država padla na glavo,« je povedala Marina Spaccini, ki je vložila tožbo proti policij z namenom, da bi prišla na dan resnica o dogodkih v Genovi. PONČANA - Na javni skupščini Problem izgonov ter kritika tržaške občine in Aterja Del udeležencev sinočnje skupščine na Pončani kroma Na včerajšnji javni skupščini v Domu kultur na Pončani so še odmevali dogodki iz prejšnjega tedna, ko so sile javnega reda po nalogu sodstva izgnale nekaj družin iz stanovanj Aterja v Ul. Capofonte. Prav tako so znova obsodili sobotni napad skupine fašistov na nekatere člane družin in tistih, ki so iz solidarnosti bili z njimi na Velikem trgu. Sinočnje javne skupščine so se med drugimi udeležili tudi tržaški občinski svetovalci Alfredo Racovelli (Zeleni), Iztok Furlanič (Skp), Maria Grazia Cogliati Dez-za (LD), Emiliano Edera (lista Primo Ro-vis) in Alessandro Minisini (Marjetica). Med drugim je bilo naglašeno, da je občina tista, ki je zadolžena za stanovanjsko politiko. Odločitev, da jo poveri Aterju, se je izkazala kot polom: zgovoren je podatek, so poudarili, da so razpis iz leta 1999 zaključili letos, torej je bilo potrebnih 8 let za dodelitev strehe nad glavo. Na skupščini so tudi spomnili na resolucijo, ki jo je občinski svet lani novembra soglasno odobril in ki bi omogočala drugačen pristop do tega vprašanja, a je ostala mrtva črka. JUTRI - V DSI v Ul. Donizetti V gosteh evropski poslanec Peterle Slovenski evroposlanec Lojze Peterle bo jutri, 24. t.m., gost izrednega večera Društva slovenskih izobražencev. Obisk spada v okvir evroprojekta »Od Bruslja do skupne Evrope vseh občanov in občank«, ki je z raznimi pobudami potekal v Tinjah na Koroškem, v Celju in Trstu. Lojze Peterle bo govoril o svojih bogatih izkušnjah v evropskem parlamentu, v katerem je član šte vil nih ko mi sij, pred -vsem pa je podpredsednik Evropske Ljudske stranke. Nekaj mesecev pred odpravo Schengenske meje bo govoril o tem, kaj pomeni polnopravno članstvo v Evropski zvezi za slovensko državo, ki ima za sabo kratko zgodovino, in za slovenski narod, ki je od vedno živel na prehodnem teritoriju ob severnem Jadranu. Odprava Schengenske meje pa bo koristila tudi manjšini, ki živi zunaj matičnega teritorija. Srečanje z Lojzetom Peterletom bo ob 20.45 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Pobudo so materialno podprli Zadružna kraška banka, Graphart s.r.l. in finančna delniška družba KB 1909. / TRST Sreda, 23. maja 2007 9 TRST - Včeraj predstavitev na sedežu SEP Evropski projekt proti toplogrednim plinom Dežela FJK, Slovenija in Hrvaška skupaj za skladiščenje ogljikovega dioksida Električna centrala Na srečanju so prikazali tudi shemo procesa skladiščenja ogljikovega dioksida v podzemlje Severni Jadran bi lahko v prihodnosti uporabljali za skladiščenje ogljikovega dioksida (CO2), ki ga povzroča proizvajanje energije in ki je med najhujšimi toplogrednimi plini na svetovni ravni. Ustrezno območje so ugotovili v sklopu čez-mejnega projekta in se nahaja nekje v italijanskih vodah na meji s Hrvaško. Ogljikov dvokis bi lahko hranili okrog tisoč metrov pod zemeljsko površino in tako bistveno prispevali k varstvu okolja. To je izšlo iz srečanja na sedežu Srednjeevropske pobude, kjer so včeraj predstavili projekt Geocapacity, pri katerem sodelujejo Državni inštitut za ocea-nografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Trsta, podjetje Geoinženiring iz Slovenije in Univerza v Zagrebu. Območje v severnem Jadranu, je povedala raziskovalka pri inštitutu OGS Federica Don-da, je po značilnosti »odlično«. Po začetni geo-fizični oceni in po analizi vzorcev v globini so namreč ugotovili, da odgovarja vsem zahtevanim parametrom: bazen za skladiščenje plina je v tem primeru 1.200 metrov pod zemeljsko površino in je dovolj nepropusten. Druge možne bazene v Italiji so ugotovili v Padski nižini, pri Brindisiju tako na kopnem kot pod morjem in na zahodni Siciliji, prav tako na kopnem in pod morjem. Cilj projekta Geocapacityje ugotoviti na območju dežele FJK, Slovenije in Hrvaške možne bazene za skladiščenje CO2. Projekt sodi v sklop prizadevanj Evropske unije za zajezitev emisij strupenih plinov in specifično izpustov CO2, ki so se po svetu zaskrbljujoče povečali za trikrat v obdobju od leta 2000 do 2004 v primerjavi z 90. leti minulega stoletja. V ta namen je v okviru EU steklo več projektov za ločenje ogljikovega dioksida od drugih emisij industrije in za njegovo skladiščenje v posebnih podzemnih bazenih. Projekt, ki so ga predstavili včeraj, se je začel v začetku leta 2006 in se bo zaključil čez dve le ti, pri njem pa so, kot re če no, udeležene FJK, Slovenija in Hrvaška. Sorodne projekte so sprožile tudi druge evropske države. Končni cilj je na območju EU ugotoviti od 12 do 20 podzemskih bazenov, kjer hraniti od industrije in sploh od proizvajalcev energije izpuščen CO2. Geocapacity so ob udeležbi namestnika generalnega direktorja SEP Eugenia Campa predstavili v imenu OGS njegov predsednik Iginio Marson, Franco Coren, Sergio Persoglia in Federica Donda, medtem ko sta stanje v Sloveniji in na Hrvaškem predočila Marjeta Car oz. Bruno Saf-tic. Na dlani je, da je povečanje globalnih emisij v prvih letih novega stoletja hitrejša. Vedno večja stopnja izpustov CO2 je posledica povečane rabe energije in uporabe ogljika za njeno proizvodnjo skupaj s povečanjem svetovnega prebivalstva, povečanje emisij CO2 pa je največje v državah v razvoju s hitro rastočim prebivalstvom. Nujno je torej nekaj storiti glede emisij ogljikovega dioksida, ki vplivajo na svetovno podnebje, kot je na to opozoril Persoglia. Skladišča predstavljajo v tem smislu učinkovito rešitev, vanje pa bo končal CO2, ki ga bodo v dimnikih industrijskih obratov zajeli prek posebnih filtrov. Nekaj bazenov so že ugotovili v nekaterih evropskih državah, ki so kot Italija podpisale Kjotski sporazum, in sicer v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji, Angliji, Španiji in na Norveškem ter Nizozemskem. Na dobri poti smo tudi pri nas, so povedali. To je nenazadnje problem, ki pesti tudi Slovenijo, nam je ob robu povedala Marjetica Car. V sosedni državi je pač kar nekaj obratov, iz katerih uhaja CO2. Med njimi je termoelektrarna Šoštanj, iz katere se letno spušča kar 4,6 milijona ton ogljikovega dioksida. Poglaviten je torej pregled potenciala oz. popis bazenov, ki naj bi jih v Sloveniji bilo kar nekaj: ta možna skladišča, je povedala Carova, je treba zato podrobno preučiti in preiskati. Aljoša Gašperlin Srečanja so se udeležili izvedenci iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške kroma ROJAN Igrala je godba s Proseka V nedeljo, 13. maja, je Godbeno društvo Prosek prav z Majsko koračnico uvedlo svoj sa mo stoj ni kon cert v Ma ri ji -nem domu v Rojanu in že z njo ustvarilo prijetno vzdušje, ki se je med kon cer tom še stop nje -valo. Godbeno društvo Prosek, ki se po na ša z več kot sto let no zgodovino in ima v svojem grbu letnico ustanovitve 1904, nadaljuje svojo godbeno tradicijo z nezmanjšanim zanosom. Pro seš ka god ba na mreč skrbi za svo jo kon ti nu i te to, saj v njej igrajo že starejši, preizkušeni godbeniki, ob njih pa veli ko mla dih in ze lo mla dih fan -tov i n deklet, zato se j i res ni tre ba ba ti za pri hod nost. Ansambel se je predstavil z zahtevnim programom, ki je vključeval tako skladbe slovenskih avtorjev kot uspešnice iz tuje literature, nekatere starejše, že znane melodije kot tudi mo der ne sklad be so dob nih avtorjev. Mlada dirigentka Eva Jelenc, ki je prevzela godbo v za čet ku le toš nje se zo ne, je vo -dila ansambel zanesljivo in pazi la na zli tost, di na mič no raz -gi ba nost in učin ko vi tost iz -ved be skladb. Prav nič ne pre -seneča, da je na nedavnem tekmovanju v Riva del Garda, kjer je godbeno društvo zasedlo 4. mesto, komisija posebno poh va lo do de li la prav tej mla -di di ri gent ki. Po sa mez ne sklad -be in de lo va nje god be je v vez -ni besedi lepo predstavil Matija Kralj. Ob koncu se je Dorica Žagar, predsednica društva Rojanski Marijin dom, ki je kon cert or ga ni zi ra lo, to plo za -hvalila za prijeten in kvaliteten večer, predsednik Godbenega društva Prosek Martin Rustja pa je ro jan ske mu druš tvu v spomin poklonil zanimivo brošuro »Godbeno društvo Prosek 1904-2004«, ki je izšla ob sto-let ni ci, zgo ščen ko in ka se te, ki jih je godba posnela, ter godbe-ni grb. Skladba S pesmijo našo, s katero so se godbeniki poslovili (in delček tudi zapeli), je lepo zaključila koncertni del večera, ki se je nadaljeval s prijetno družabnostjo. TRST - v petek in soboto na Pomorski postaji Visok vojaški vrh rezervistov iz vse Italije na dvodnevnem zasedanju Včerajšnjega srečanja z novinarji se je udeležil tudi general Andrea Caso kroma V petek in soboto bo Pomorska postaja gostila srečanje, ki ga bodo oblikovali visoki predstavniki italijanske vojske in prostovoljni specializirani rezervisti, ki sicer dopolnjujejo obstoječe vojaške enote. Podrobnosti dvodnevne konference, ta se bo zgodila pod pokroviteljstvom tržaške Občine, je na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavil general Andrea Caso v družbi nekaterih drugih vojaških predstavnikov. General je uvodoma pojasnil, kdo sploh sestavlja "izbrano italijansko rezervo', katere člani se bodo v teh dneh mudili v našem mestu. Kot je razložil, gre za rezerviste, ki niso v aktivni vojaški službi, za delo v tej skupini pa je potrebna jasno določena raven znanja. V italijanski vojski je tako okrog 250 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave, ki pokriva področje prava, strojništva, arhitekture, medicine, agronomije, psihologije, novinarstva ...Gre torej za visoko specializiran kader, ki na raznih vojaških misijah dopolnjuje obstoječe profesionalne vojaške enote. Na včerajšnji novinarski konferenci so povedali, da bo v Trst prišlo približno 200 rezervistov z vseh koncev Italije. Na konferenci, ki bo potekala v petek, 25. maja, in sicer v popoldanskih urah, in v soboto, 26. maja, v dopoldanskih urah, si bodo izmenjali izkušnje in znanja, pod drobnogled pa bodo vzeli tudi stabilizacijske in rekonstrukcijske procese ter odnose z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Prisotna publika bo med drugim izvedela zanimive in predvsem koristne podatke o izbrani rezervi, predstavljen pa bo tudi sprejemni postopek, ki ni pretirano zahteven, saj lahko vloge oz. prošnje oddajo vsi tisti, ki bi jih to delo zanimalo, izpostava pa na podlagi vlog preverja izpolnjevanje splošnih in drugih pogojev. Visoko specializirani rezervisti so neprecenljiv in nepogrešljiv člen v italijanski vojaški organizaciji, je včeraj dejal general Caso in ob tem dodal, da te figure v Italiji obstajajo od leta 2001. Italija se je namreč v skladu z obrambno strategijo odločila za vojaško organizacijo s poklicno vojsko in pogodbeno izbrano rezervo, člani katere se srečujejo vsaki dve leti. Srečanje v Trstu bo tako priložnost, da se poklicni rezervisti zopet sestanejo, spregovorijo o novih izzivih in potrebah na bojnem polju, hkrati pa konferenca pomeni tudi priložnost za širšo javnost, da preko medijev pobliže spozna vlogo posameznikov z rezervnimi vojaškimi čini, ki so postali dopolnilni člen italijanskih oboroženih enot. Naj ob tem še povemo, da bo kongres potekal za zaprtimi vrati, to pa ne velja za tiste, ki so prejeli vabila na dvodnevno vojaško srečanje. (sč) 10 Sreda, 23. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Po srečanju z ljubljanskim županom Jankovičem Dipiazza: v kratkem »uradni obisk« v Ljubljani V delegaciji predstavniki uprave, industrijcev, trgovinske zbornice in kulture Obisk tržaškega župana Roberta Dipiazze prejšnji teden v Ljubljani s srečanjem z ljubljanskim kolegom, županom Zoranom Jankovičem, ni bila muha enodnevnica. Obe mestni upravi snujeta konkretnejše sodelovanje: že čez mesec ali dva bo obiskala Ljubljano kvalificirana tržaška delegacija, sledil bo obisk ljubljanske občinske uprave v Trstu, eden od ciljev tega novega sodelovanja med obema mestoma pa bo slovesnost ob dokončnem padcu schengenske meje na Fer-netičih in vstop Slovenije v schengen-sko območje. Ta ko je na po ve dal tr žaš ki žu pan Dipiazza med ponedeljkovo občinsko sejo. Prvega občana je spodbudilo aktualno vprašanje, ki mu ga je zastavil svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar. Izhodišče mu je bil prav nedavni Dipiazzov obisk v Ljubljani. Že med proračunsko razpravo je bil govor o sodelovanju med obema občinama: tržaško in ljubljansko. Korist bi bila obojestranska: Trst bi imel v Ljubljani veliko promocijo, isto naj bi veljalo za Ljubljano v Trstu. Ob taki premi si in ob na po ve da ni slo ves nos ti ob dokončnem padcu meje s Slovenijo je Ukmar želel izvedeti, kako namerava tržaška občinska uprava graditi napovedano sodelovanje s slovenskim glavnim mestom. Dipiazza je pojasnil, da slovesnost ob vstopu Slovenije v schengen-sko območje bo le ena od vidnih posledic obnovljenega sodelovanja Trsta z Ljubljano in Slovenijo. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je osrednja slovesnost potekala v Gorici in Novi Gorici, medtem ko je bila na Tržaškem zdravica na mejnem prehodu pri Rabujezu. Padec meje je že spodbudil dialog med obema območjema in pre se ga nje de li tev, ki jih je zgo do vi na zasejala v 20. stoletju. Sedaj je treba izkoristiti ponujeno priložnost, je podčrtal Dipiazza. Srečanje z ljubljanskim žu pa nom Zo ra nom Jan ko vi čem sodi v ta okvir. Priprave nanj so traja le ne kaj me se cev, sre ča nje pa je že obrodilo nekaj konkretnih načrtov. Ta ko bo naj brž že v ro ku dveh mesecev obiskala Ljubljano »uradna tržaška delegacija«, ki jo bodo - poleg predstavnikov mestne uprave - sestavljali tudi predstavniki tržaškega gospodarstva, industrijcev, tržaške trgovinske zbornice in tukajšnjega kulturnega življenja. Namen obiska je na dlani: zbližati upravne, gospodarske, trgovske in kulturne danosti obeh mest ter spodbuditi sodelovanje teh dejavnikov za obojestransko promocijo. » Z žu pa nom Jan ko vi čem sva se takoj dobro razumela, saj oba izhajava iz istega, trgovskega sveta in sva navajena predvsem na konkretnost,« je ob prekinitvi seje poudaril Dipiazza. Na po ve dal je, da bo tr žaš ke mu obis -ku v Ljubljani sledil ljubljanski obisk v Trstu. Manifestacija ob dokončnem padcu meje naj bi le potrdila novo, okrepljeno sodelovanje med mestoma, ki jo je - ta ko je dal raz ume ti tr -žaš ki žu pan - »po že gna la tu di de žel -na uprava«. Kajti: tudi dežela Furlani-ja-Julijska krajina gleda dobrohotno na razvoj stikov med glavnim mestom dežele in glavnim mestom sosednje re pub li ke. Na spro to va nje tr žaš kih des ni -čar skih kro gov slo ves nos ti ob vsto pu Slovenije v schengensko območje župana Dipiazzo ne skrbi. Politika je pač po li ti ka, bolj kot po li ti ka pa je v tem pri me ru po memb no go spo dar sko so -delovanje z naravnim zalednjem in priložnosti, kijih le-to ponuja, je pribil župan. Svetnik Ukmar je bil zadovoljen z županovimi izjavami, sodelovanje z Ljubljano je ocenil kot pomembno pobudo, saj predstavlja glavno mesto Slovenije pomemben gospodarski, kul tur ni in po li tič ni pol. Župana Ljubljane in Trsta, Zoran Jankovič in Roberto Dipiazza, sta si segla v roko. VZHODNI KRAS - Ob openskem krožišču Trgovina tik tračnic Občinski svetnik Igor Švab (SSk) v mestni skupščini opozoril na nevarnost Tračnice openskega tramvaja tik ob vhodu v trgovino DOLINA Šolski plesni projekt Slovenska srednja šola »Simon Gregorčič« iz Doline in italijanska srednja šola »Fulvio Tomizza« od Domja sta v okviru letošnjega šolskega leta izpeljali skupni projekt pod naslovom »Danzare il mondo - Zaplešimo s svetom«. Projekt je nastal na pobudo nekaterih kolegov srednje šole od Domja v šolskem letu 2006/2007; ker so v projektu namenili nekaj prostora tudi slovenskim in slovanskim plesom, so k sodelovanju povabili tudi dolinsko srednjo šolo. Zamisel so mentorji izpopolnili še s petjem v obeh jezikih in oba tretja razreda sta tudi v letošnjem šolskem letu intenzivno sodelovala na skupnih vajah, ki so potekale izmenično na obeh šolah. Dijaki so v okviru projekta »Danzare il mondo - Zaplešimo s svetom« spoznavali sporočilnost plesne govorice in se poglabljali v izraznost gibov, ritmov in plesnih veščin povezanih z ljudskimi plesi z vseh petih celin sveta. Tako so naštudirali kar devet ljudskih plesov, katerim so pridoda-li še priljubljene svetovne uspešnice o miru, ki jih pojejo v italijanščini, slovenščini in angleščini. Pri uresničevanju projekta gre tudi za zgledno sodelovanje srednjih šol obeh narodnosti na teritoriju Občine Dolina; skupno delo je pripomoglo k boljšemu spoznavanju med dijakinjami in dijaki, k povezovanju in sodelovanju pri doseganju istih ciljev, t.j.: širjenju splošne kulture in vzgajanju k omikanemu sožitju v znamenju miru. Za uresničitev plesnega dela projekta je poskrbela prof. Eliana Pegorari, za pevski del pa prof. Vihra Kodrič; tehnično plat je oskrbel prof. Miloš Jugovič. Projek je potekal pod mentorstvom prof. Michele Novello in prof. Borisa Pangerca. Projekt »Danzare il mondo -Zaplešimo s svetom« je doživel svojo uresničitev z javnim nastopom, in sicer minulo soboto, na prireditvenem prostoru v Hribenci v Zabrež-cu. Prostor je prijazno dalo na razpolago PD Slovenec iz Boršta in Za-brežca. Seveda so se predstave udeležili starši in sorodniki ter številni drugi, ki so s svojo prisotnostjo želeli dati trudu naših dijakov in njihovih vaditeljev priznanje. V dvorani tržaškega občinskega sveta je bil v ponedeljek govor o novem trgovskem poslopju, ki so ga pred kratkim odprli v bližini krožišča pri Opči-nah. Med aktualnimi vprašanji je svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab opozoril na nevarnost, ker se vhod v parkirišče novega trgovskega poslopja in izhod iz parkirišča nahajata v neposredni bližini proge openskega tramvaja, kar predstavlja nevarnost tako za kliente, ki se poslužujejo parkirišča, kot tudi za sam tramvaj. Švab je hotel od tržaškega župana Roberta Dipiazze izvedeti, kaj meni o tako ponesrečeni lokaciji vhoda v parkirišče. Tržaški župan se je Švabu res zelo iskreno zahvalil, ker mu je zastavljeno vprašanje dalo priložnost za »zelo oseben« odgovor. »Celih pet let so ljudje pravili, da sem dal na tisti lokaciji zgraditi nov supermarket, kar pa sploh ne odgovarja resnici. S tistim poslopjem nimam nobenega opravka, saj je bilo dovoljenje za njegovo gradnjo izdano za časa poprejšnje, levosredinske uprave,« je pojasnil prvi občan, in ponovil, da tisto ni »županov supermarket«. »Šele ko so ljudje videli, da gre za trgovino verige Center casa, so uvideli, da nimam z njo nič opraviti.« Dipiazza je zatem spomnil, da je načrt za poslovni objekt izdelal arh. Bor-ghi. Tudi sam se je vprašal, kako je bilo mogoče izdati gradbeno dovoljenje za načrt, ki je predvideval vhod v parkirišče in izhod iz njega s prečkanjem tračnic proge openskega tramvaja. »To bi morali vprašati prejšnjega predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta So-si ča,« je žu pan do dal, in za klju čil, da je bilo pač gradbeno dovoljenje izdano in da so trgovsko poslopje zgradili za časa njegove uprave, zaradi česar je marsikdo menil, da naj bi gradbeno dovoljenje izdala njegova, desnosredinska uprava. Po njegovem mnenju je vhod v parkirišče nevaren, nevarnosti pa bi se morali izogniti, morebiti s kakimi novimi prijemi. Svetnik Igor Švab je županu pojasnil, da je zastavil vprašanje, ker ga je več občanov opozorilo na nevarnost pri vhodu v notranje parkirišče in predvsem pri izhodu iz parkirišča, ko se nahaja le kak meter od tračnic tramvajske proge. Vljudno pa je zavrnil vabilo, naj vpraša nekdanjega rajonskega predsednika So-siča za pojasnila. Švab je imel namreč pri seji kopijo dveh mnenj, ki jih je bil o gradnji novega trgovskega poslopja pri openskem krožišču izrekel vzhodno-kraški rajonski svet. Obe mnenji sta bili negativni, žal pa se poprejšnja levosredinska občinska uprava ni zmenila zanju, kot se je zgodilo tudi s številnimi negativnimi mnenji, ki jih vzhodnokraški rajonski svet izrekel odkar je krmilo mestne uprave prevzela desnosredinska koalicija. BAZOVICA - V priredbi SKD Lipa Andrejka Možina bo drevi odprla niz večerov Pesem na M'zarju Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice je tudi letos organiziralo sklop Štirnih večerov z naslovom Pesem na M'zarju. Lep vaški trg, ki j e pred mnogimi leti gostil zaključni koncert domačih zborov, je posodil ime pobudi pomladanskih večerov, ki se bodo zvrstili v več krajih v Bazovici. Na prvem srečanju, ki bo nocoj v dvorani Gospodarske zadruge, se bosta predstavila priznana zamejska glasbenika, pevka Andrejka Možina ob spremljavi bazovskega rojaka, maestra Aleksandra Vodopivca. Na nocojšnjem koncertu bosta izvajala slovenske in mednarodne evergreene in pa jazz standards. Pesem na M'zarju se bo nadaljevala že prihodnjo sredo 30. maja, ko se bo predstavila v Bazovici dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro v narečju Kratki stik, s katero so zabavali občinstvo na Ricmanjskem tednu. Tokrat bo večer potekal na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. V sredo 6. junija pa se bodo pred- stavili najmlajši. V Bazovskem domu bo najprej otvoritev razstave likovnih izdelkov, ki so jih pripravili učenci osnovne sole Trubar-Kajuh in otroci vrtca UVrabec v Bazovici. Dogajanje se bo nato preselilo na trg M'zar, kjer bodo v vse-lem vzdušju zaigrali in zaplesali otroci vrtca in sole, otroška folklorna skupina Stu ledi in pa Mladi Kraški muzikanti. Zaključek sklopa pobud Pesem na M'zarju pa bo v petek 15. junija z nastopom treh domačih zborov. OPZ Slomšek, mepz Lipa in movs Lipa bodo na M'zarju zaključili sezono pred vaško publiko, njihovi nastopi pa se bodo vsekakor nadaljevali na raznih gostovanjih. Kot gost večera pa bo nastopilo Godbeno društvo Prosek pod vodstvom Eve Jelenc. SKD Lipa toplo vabi vse vaščane in prijatelje dobre družbe na nocojšnje srečanje z Andrejko Možina in Aleksandrom Vodopivcem ter na vse ostale večere, ki se bodo zvrstili v Bazovici v naslednjih tednih. / TRST Sreda, 23. maja 2007 1 1 JAVNE UPRAVE - Pet let po izvolitvi župana Reta V Devinu-Nabrežini volitve v nedeljo in ponedeljek Trije županski kandidati in osem kandidatnih list V nedeljo in v ponedeljek bodo v devinsko-nabrežinski občini volitve za izvolitev župana in občinski svet. V nedeljo bodo volišča odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 14. ure. Volilke in volilci bodo na voliščih dobili eno samo glasovnico. Na volišče je treba priti z veljavnim oseb nim do ku men tom in s t. i. volilno izkaznico. Kdor je nima ali je že »izrabil« vse razpoložljive žige, jo mora dvigniti na občinskem volilnem uradu, ki ima sedež na županstvu. Način glasovanja je še kar enostaven. Volilec lahko prekriža ime in priimek županskega kandidata ali pa prekriža simbol stranke ali gibanja. V tem primeru lahko odda preferenco enemu od kandidatov oziroma kandidatki s tem, da napiše njegov-njen priimek. Pisanje številk na glasovnici je prepovedano. Svetujemo, da si volilci ogledajo kandidatne sezname na voliščih in se tako izogibajo morebitnim napakam pri pisanju-odda-janju preferenc. Volitve so enokrožne, zato bo za župana izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov (tudi enega več od ostalih). Morebitni drugi krog (balota-ža) velja le za občine, ki imajo več kot 15 tisoč prebivalci. V Furlaniji-Julij-ski krajini bo tako eventuelna balota-ža le v Gorici. Devin-Nabrežina je edina občina v tržaški pokrajini, kjer bodo v nedeljo in v ponedeljek volitve. Za županski stolček se potegujejo trije kandidati in sicer aktualni župan Giorgio Ret, kandidat združene leve sredine Massimo Veronese in Romano Vlahov, ki sicer uživa podporo stranke Udeur, sam pa se ima za kan di data des ni ce. Ret je zma gal na predčasnih občinskih volitvah maja leta 2002, za Veroneseja pa je to prva županska kandidatura. Vlahov je bil na predzadnjih volitvah županski kan di dat des ni ce in je v dru gem kro -gu izgubil proti kandidatu leve sredine Marinu Vocciju, ki je potem zaradi nesoglasij v zvezi s Sesljanskim zalivom predčasno odstopil in s tem odprl pot predčasnim upravnim volitvam. Reta podpirajo štiri liste (Lista Ret, NZ, Severna liga in Lista Devin-Nabrežina), Veroneseja levosredinsko gibanje Skupaj-Insieme, SKP in Cit-tadini-Občani, Vlahova pa, kot rečeno, ena sama lista. Občinski svet šteje 16 članov. VOLITVE - Unija Nova pesem za Nabrežino Na predzadnji dan volilne kampanje v občini Devin-Nabrežina bo v jutri, četrtek 24. maja, zvečer na igrišču Sokola v Nabrežini koncert z naslovom »Nova pesem za Devin-Na-brežino«, ki ga prireja levosredinska koalicija z županskim kandidatom Massimom Veronesejem. Koncert, na ka te rem bo do nas to pa li an sam bli Kraški ovčarji, Trije prašički, Kiss my nash, Freakwaves in Kontovel unite, je zamišljen kot glasbeni večer v po-klon mladim, ki jim Veronesejev upravni program posveča veliko pozornost, in istočasno praznik za vse občane pred zaključkom dolge in živahne volilne kampanje. Jutrišnjo svojevrstno predvolilno pobudo bosta vodila znana radijska dvojica Igor Devetak in Marko Sancin. Napoveduje se zabava za mla de in tu di za manj mla de, na ka -tero Veronese in somišljeniki vabijo ne samo somišljenike, temveč vse občane.Začetek koncerta je napovedan za 20.30. Takšna bo glasovnica za nedeljske in ponedeljkove občinske volitve v Devinu-Nabrežini. DEVIN-NABREŽINA - Stranka italijanskih komunistov Za Veroneseja in Fabca SIK je sestavni del levosredinske kandidatne liste Skupaj-Insieme »Volitve v devinsko nabrežinski občini so izredno pomembne, saj dajejo levi sredini možnost, da ob obnov lje ni enot nos ti po nov no prev za me krmilo oblasti z županom Massimom Veronesejem. Še posebej se tega zavedajo slovenski volivci, ki so bili zadnjih pet let več krat odri nje ni ali po -stavljeni pred izvršena dejstva, saj so občino, kljub nasmejanemu obrazu župana Giorga Reta, vodili tudi predstavniki skrajno nacionalistične stranke, ki že napoveduje bojkot praznovanj ob skorajšnjem padcu meja s Slovenijo.« O tem in drugem so se voditelji Stranke italijanskih in slovenskih komunistov senator Stojan Spetič, ki je tudi deželni tajnik stranke, poslanec Ja co po Ve nie r, de žel na sve to val ka Bruna Zorzini, Danijela Birsa in drugi v Mavhinjah pogovarjali s kandidatom na listi Skupaj - Insieme Fran-com Fabcem (na sliki). Predvsem so se mu zahvalili, ker je sprejel ponudbo SIK, da kot neodvisen kandidira na skupni listi. Fabec predstavlja težnje po čim večji enotnosti levih in naprednih sil, kar izpričuje tudi v svoji pestri dejavnosti, od kmečke zveze do partizanskega zbora. Njegova kandidatura, po mnenju SIK, torej ni izraz strankarskih okvirov, pač pa izhaja iz krajevne stvarnosti. Fabec je svoj čas že bil občinski svetovalec in je stalno prisoten in aktiven tako v lastni vasi kot na ostalem teritoriju . Sedaj mu volivci lahko dajo možnost, da nadaljuje začeto delo in zastopa večino občanov, ki jim gre za sožitje in ovrednotenje naših krajev, njihovih dejavnosti in lepot. Na klopeh občinskega sveta se bo Franc Fabec zavzemal za še večjo enotnost na levici ob trdnem spoštovanju koalicijskega dogovora, ki je omogočil kandidaturo Massima Ve-roneseja za župana. Zato zasluži čim širšo podporo, piše v predvolilni izjavi SIK. Stanka je eden od ustanovnih članov liste Skupaj-Insieme v podporo županski kandidaturi Veroneseja. Slednji uživa tudi podporo Stranke komunistične prenove in liste Citta-dini-Občani, ki je lokalna različica Il-lyjeve občanske liste. NABREZINA Leva sredina o kulturi Lista Skupaj-Insieme, ki podpira županskega kandidata Massima Veroneseja, prireja danes zvečer ob 20.uri v prostorih osmice pri Špj'lnih v Nabrežini (stara vas) javno srečanje na temo ljubiteljske kulture v občini Devin-Nabrežina. Na srečanju, ki se ga bo udeležil tudi županski kandidat Veronese, bodo uvodne misli podali vodja gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik in pokrajinski svetnik Marjetice Paolo Salucci ter kandidata za občinski svet Igor Gabrovec in Vera Caharija. Sledila bo razprava. NZ v podporo Giorgiu Retu Nacionalno zavezništvo prireja danes ob 19.30 v piceri-ji v Naselju Sv. Maura predvolilno družabnost v podporu kandidaturi Giorgia Reta. Navzoči bodo kandidati Finijeve stranke za občinski svet, ki se v sporočilu za javnost zahvaljujejo županu za delo, ki ga je opravil v teh petih letih. NZ prireja ob 17. uri v Sesljanu srečanje o turizmu, zaposlovanju in varnosti. Ret vabi jutri v Sesljanski zaliv Giorgio Ret prireja jutri med 18. in 24. uro v Sesljanskem zalivu (Caravella) sklepno predvolilno družabnost. Navzoči bodo tudi predstavniki vseh strank desne sredine. Italia dei valori za Veroneseja Stranka Italia dei valori (Italija vrednot) na volitvah v Nabrežini podpira Massima Veroneseja in ne Giorgia Reta, kot smo napačno navedli včeraj. Stranka, ki je sestavni del leve sredine, je sinoči v Nabrežini priredila srečanje o sociali in zdravstvu. NABREŽINA - Volilna kampanja SKP ne pozablja na socialo Vsestranska podpora kandidatu za župana Massimu Veroneseju Leva sredina v svojem vsakdanjem delu ne sme nikakor pozabiti na socialna vprašanja in na probleme, s katerimi se soočajo manj premožni občani. To je stališče Stranke komunistične prenove, ki je v Nabrežini posvetila predvolilno srečanje zaposlovanju in namembnosti odpravnin (it. TFR) odvisnih delavcev. Sestanek je uvedel Adriano Ferfolja, nosilec kandidatne liste SKP za občinski svet, navzoča pa sta bila vodja deželnih svetnikov Igor Kocijančič ter Giorgio Vesnaver, ki v sklopu strankinega pokrajinskega vodstva odgovarja za problematiko dela in zaposlovanja. Komunisti predlagajo delavcem, da svoje odpravnine pustijo kar v podjetjih. Glede nedeljskih občinskih volitev so izrazili popolno podporo županskemu kandidatu Massimu Veroneseju. Giorgio Ret si polni usta, da je neodvisen od strank desne sredine, v resnici pa je bil celih petih let politični talec Nacionalnega zavezništva, je bilo slišati na srečanju SKP. Srečanje SKP v Nabrežini je uvedel Adriano Ferfolja, nosilec kandidatne liste za občinski svet. kroma 12 Sreda, 23. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / KATINARA - Starši šole Milčinski Več pestrih poletnih taborov za otroke Pri Združenju staršev osnovne šole Frana Milčinskega iz Katinare bodo letos organizirali več poletnih taborov. Začeli bodo z naravoslovnim - Zvi-jo Kekec, ki se bo odvijal v Kranjski Gori od 10. do 16. junija. Namenjen je mlajšim osnovnošolcem, v spremstvu gorskega vodnika si bodo ogledali slap Peričnik in dolino Vrata, dolino Radov-ne in Vintgar, slap Martuljek in kuhanje žgancev pri Ingotu. Seveda bo na sporedu tudi obisk Kekčeve dežele. Otroci bodo skozi varno pohodništvo spoznavali naravne lepote, krepili zdravje in fizično vzdržljivost, sklepali nova prijateljstva in si med seboj pomagali. Naslednji tabor - Morska Zvezda bo biološke narave. Od 17. do 22. junija bodo nastanjeni v Morski Biološki Postaji v Piranu, namenjen ja otrokom od 10. do 14. leta starosti. Tabor bo vodila morska biologinja Veronika Gerdol, z otroci se bo potapljala, skupaj bodo raziskovali morsko dno in obalo, ustvarili si bodo svoj akvarij in opazovali kaj se v njem dogaja. Z barko se bodo odpeljali tudi na odprto morje, kjer bodo lovili plankton, da si ga bodo lahko potem v laboratoriju s pomočjo mikroskopov ogledali. Skratka otroci bodo na tem taboru spoznavali morje in obalo. Popoldan pa bodo imeli dovolj časa za ogled Pirana in njegovih zanimivosti. Tabor bo zaključen z vodenim ogledom Sečoveljskih solin Lera. Tretji tabor, ki bo potekal v Ljubljani od 24. do 29. junija bo kemijski -Čarobni napoj, namenjen je otrokom od 10. pa do 14. leta starosti. Zbrali se bodo v muzeju Bistra, kjer si bodo ogle- Včeraj danes Danes, SREDA, 23. maja 2007 ŽELJKO Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 15.12 - luna vzide ob 12.02 in zatone ob 01.50. Jutri, ČETRTEK, 24. maja 2007 SUZANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,6 stopinje C. [13 Lekarne dali poskuse Nikole Tesle, nato bodo skupaj odšli v Ljubljano. V dopoldanskem času bodo na Institutu Jožef Stefan pod strokovnim vodstvom mag. Tomaža Ogrina izvajali razne eksperimente, popoldnevi pa bodo namenjeni spoznavanju Ljubljane. Tabor bo zaključen s skupnim obiskom observatorija na Zaplani. Drugi sklop taborov pa bo na vrsti konec avgusta oz. v začetku septembra in sicer od 27. avgusta do 2. septembra pripravljajo intenzivni tečaj angleščine. Jezikajte je tabor namenjen vsem ( od 10. do 16. leta), ki bi radi izpopolnili svojo angleščino. Otroci bodo razdeljeni po skupinah glede na njihovo predznanje. Tabor se bo odvijal v Zambratiji (blizu Savudrije), kjer bo tudi nekaj časa za kopanje. Dopoldan bodo lekcije, po kosilu skupinsko vodene igre, večeri bodo namenjeni filmom, glasbi, petju in še kaj, vse pa bo potekalo v angleškem jeziku. Za zaključek od 3. do 7. septembra pa je v pripravi še računalniška delavnica MIŠKA, ki se bo odvijala v jutranjih urah v računalniškem laboratoriju na Državnem trgovskem tehničnem zavodu ZIGE ZOISA. Predvideni sta dve skupini A - od 3. do 5. razreda in B - od 1. do 3. srednje. Otroci bodo spoznali osnove programov Office: word-a, excel-a, pawer point-a. Preizkusili bodo še iskanje po internetu in pisanje elektronske pošte. Spoznali bodo tiste programe, ki jim bodo v pomoč pri raziskavah in pisanju domačih nalog. Zaradi organizacijskih razlogov so mesta omejena. Za prijave in informacije št. 040 567751 ali 3202717508 ali po e-pošti: franmilcin-ski@libero.it dom, tel. 040 350505 - Televita. Tele fon ska cen tra la Zdrav stve ne ga podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bol-niš ni cah in o otroški bol niš ni ci Bu r -lo Garofolo. Q Kino Od ponedeljka, 21. maja, do sobote, 26. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Oriani 2 (tel. 040-764441), Barkov-lje - Miramarski drevored 117 (tel. 040410928). Boljunec (040-228124) - samo s pred-hod nim tele fon skim pozivom in z nuj -nim recep tom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s pred-hod nim tele fon skim pozivom in z nuj -nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za do stavlja nje nuj nih zdra vil na Carlotta«; 18.15, 20.30 »Io e 1'altro«; 22.15 »Pray-la caccia e aperta«. SUPER - prepovedano pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Spider man 3«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Prey-La caccia e aperta«; Dvorana 5: 18.00, 21.00 »Zodiac«. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ricma-njih. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, da je še nekaj mest za angleški tabor »Jezikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libero.it. M Izleti ALCIONE - 17.00 »Salvador 26 anni contro«; 19.30, 21.15 »Voce del verbo amore«. AMBASCIATORI - 16.30,19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. ARISTON - 17.30, 20.00, 22.15 »Qu-ello che gli uomini non dicono«. CINECITY -16.00,17.30,18.10, 20.10, 21,00 »Spider-man3«; 16.00, 18.30, 21.30 »Zodiac; 16.05, 19.30, 21.30 »-Prey-La caccia e aperta«; 16.00 »L'uomo dell'anno«; 16.00, 17.15, 18.00, 19.30, 20.30, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«. EXCELSIOR -16.20,19.00 »La Vie en Rose«; 22.00 »Mio fratello e figlio unico«. EX CEL SI OR AZ ZUR RA -16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Breach-L'infiltrato«. FELLINI - 20.30 »Notturno bus«; 22.15 »L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Favnov labirint«; 18.20, 20.10, 22.00 »Grozljiva žetev«; 17.20, 19.20 »Drkajva skupaj«; 17.00 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«. NA ZI O NA LE - Dvorana 1: 15.30, 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi«; Dvorana 2: 16.40, 19.20, 22.10 »Zodiac«; Dvorana 3: 16.30, 20.10, 22.10 »Spider-man 3«; 18.40 »Epic movie«; Dvorana 4: 16.30 »La tela di Glasbena matica in Zveza slovenskih kulturnih društev Vljudno vabita na celovečerni koncert v okviru EVROPSKEGA FESTIVALA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Europäisches Festival für Jugendchöre Sodelujejo: Mešani mladinski pevski zbor TRST Zborovodja: Aleksandra Pertot Šolski pevski zbor »F. Petrarca« Zborovodja: Francesco Calandra Cor di Jeuni S. Cristina di Santa Cristina iz Bočna Zborovodja: Samuel Runggaldier V petek. 25.5.2007. ob 20.30 v Luteranski cerkvi, trg Panfili v Trstu Vljudno vabljeni! KROŽEK AUSER PINO BURLO,organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Bude-jovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni pen-zion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040362730. SMS-STUDENT MULTI SERVIS IN KRUT, tokrat malo drugače, vabita v nedeljo, 27. maja na ekskurzijo »Od kleti do kleti« v okolico Porde-nona z vodenim obiskom kleti in de-gustacijo vin, sira in medu ter ogledom razstave orodja. Prijava in informacije: Matija 333-1812855, Krut 040-360072 ali pri standu šole Ziga Zois, ki bo v soboto 26. maja od 10. do 16. ure na trgu sv. Antona. Pridružite se! SPDT prireja v nedeljo, 27. maja 2007, v sodelovanju z Občino Dolina in v okviru pobude »Odprta meja v novem času« že tradicionalni planinski pohod od Doline do So-cerba. Zbirališče bo ob 9. uri, v Dolini pri izviru na Zgurnci. Od tu se bodo podali, v spremstvu vodiča Slavka Slavec, do nekdanjega Turškega stolpa nad Črnim Kalom, od koder je krasen razgled na Istro in morje. Vrnili se bodo na Socerb, kjer bo ob 17. uri v Socerbski jami sv. Maša, kasneje pa kulturni program in družabnost. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Ra-dence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 3488011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija, na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040220200 in Sedmak Gabrijela 040229237. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Bo-ljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. PD SLOVENEC obvešča, da je prostih še nekaj mest za izlet, ki bo od 22. do 25. junija v Budimpešto, ob priliki gostovanja MePZ Slovenec-Sla-vec. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-228629 (Sonja). KROŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitniko-vanje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). ¿i Čestitke Včeraj sta praznovala oče SERGIO in mama CINZIA 25 let poroke. Veliko sreče, zdravja in ljubezni jima želijo Peter in Ivana z Dea-nom. Draga CINZIA IN SERGIO: vče raj je mi ni lo 25 let, ko sta z ro -ko v roki stopila v vaš novi zakonski svet. Vsa ta leta sta drug ob drugem stala in vse načrte in želje z ljubeznijo in delom si dopolnjevala. Bodita še naprej tako krepka in mladostna in na vašega sina Petra in hčerko Ivano ponosna. To so želje očeta Angela in mame Klare iz Gropade. KARLO ZENNARO je včeraj postal polnoleten. Mama Nadja, oče Fran co in brat Mar co ter vsi Bu -zečanovi mu želijo vse najboljše in mu kličejo: Še tako naprej! 0 Prireditve FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na zaključni večer z družabnostjo, ki bo na sedežu zbora v petek, 25. maja 2007, ob 21. uri. GLASBENA MATICA IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vljudno vabita na celovečerni koncert v okviru Evropskega festivala mladinskih pevskih zborov, ki bo v petek, 25.maja 2007, v Luteranski cerkvi v Trstu, s pričetkom ob 20.30. Sodelovali bodo Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot, Mešani mladinski pevski zbor liceja Petrarca iz Trsta pod vodstvom F. Calandre in Mešani mladinski pevski zbor Jeuni S. Cristina iz Sante Cristine pri Boc-nu pod vodstvom Samuela Rung-galdiera. KNJIGARNA LIBRIS V KOPRU pripravlja tri spominske večere o treh pomembnih možeh, ki so zaznamovali kulturo in gospodarsko podobo našega območja. To so Avguštin Zlobec, dr. Josip Agneletto in France Ravnik. Prvi večer bo v petek, 25. maja 2007, na dvorišču župnišča, ob 19. uri, v Sv. Antonu pri Kopru. G. Dušan Jakomin bo predstavil Avguština Zlobca in njegov čas. Sodelovali bodo Bogdan Kavrečič, flavtistki Glasbene šole Koper. Večer bo povezovala Tanja Jakomin. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabuc-co, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040418605. Vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tamburaškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Zerjal. Pela bo Marjet-ka Popovski. Začetek ob 20.30. SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju danes, 23. maja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge Bazovica na večer »Z iskrenimi ljudmi... « s pevko in glasbenico Andrejko Možiona ter maestrom Aleksandrom Vodopivcem; v sredo, 30. maja, ob 20.30 na vrt Gospodarske zadruge Bazovica na ogled veseloigre v narečju T. Micheluzzi »Kratek stik« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj, prevod, priredba in režija Ingrid Verk; v sredo, 6. junija, na prireditev »Otroci se predstavljajo« ob 19.30 v Bazovski dom na odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Trubar Kajuh in otrok vrtca U. Vrabec, ter ob 20.30 na M'zarju nastop učencev osnovne šole in vrtca, otroške folklorne skupine Stu ledi in ansambla Mladi kraški muzikanti; v petek, 15. junija, ob 20.30 na M'zarju zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Prosek. [d Osmice OS MI CA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Savron. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfo-glia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprla družina Pertot (-Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040229224. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! Loterija 22. maja 2007 Bari 67 38 11 72 82 Cagliari 5 58 7 78 39 Firence 44 54 61 76 45 Genova 85 19 53 30 49 Milan 77 30 26 21 85 Neapelj 88 52 8 77 17 Palermo 1 45 89 90 57 Rim 90 28 85 26 17 Turin 75 56 32 85 5 Benetke 90 79 49 61 20 Nazionale 31 17 71 15 49 Super Enalotto Št. 61 1 44 67 77 88 90 jolly 79 Nagradni sklad 4.174.077,93 € 1 dobitnik s 6 točkami-Jackpot 1.709.467,66 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 616.152,66€ 70 dobitnikov s 5 točkami 8.802,19 € 4.082 dobitnikov s 4 točkami 150,94 € 91.432 dobitnikov s 3 točkami 6,73 € Superstar 31 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 20 dobitnikov s 4 točkami 15.094,00 € 250 dobitnikov s 3 točkami 673,00 € 2.799 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.325 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.280 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 23. maja 2007 13 □ Obvestila KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel danes, 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizi-oterapevtka, mednarodna inštrukto-rica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 ŠKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert otroškega pevskega zbora Kraški cvet, ki bo danes, 23. maja 2007 ob 20. uri. Prisrčno vabljeni! RADIJSKI ODER sporoča, da so zapolnjena vsa razpoložljiva mesta za gledališki teden za najmlajše in se je zato vpisovanje zaključilo. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evropos-lancem Lojzetom Peterletom jutri, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški muzikanti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja, ob 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru, ob 17. uri odprtje kioskov, 20. uri povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod po-vorke na trg in ples, ki ga otvori re-pentabrska mladina, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040211113 ali na št. 335-8186940. SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007, in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040220155 ali 340-7235369 (Sara Se-mec). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 45. PRAZNIK ČEŠENJ od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. maja, v Mačko-ljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat; v soboto, 26. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 27. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sonce. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17.00, v nedeljo ob 15.00. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU IN SKD VESNA, vsodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem iz Ljubljane, vabita na otvoritev razstave »Moja knjiga. Tržaški igralec in režiser Just Košuta«, v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v domu Alberta Sirka v Križu. SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. SOC. SKRBSTVO OBČIN DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR TER ZAD. LA QUERCIA organizirajo v soboto, 26. maja 2007, ob 20. uri, predvajanje filma v ital. jeziku »Mi presenti i tuoi?«. Predvajanje se bo odvijalo v veliki dvorani športne strukture v Vižovljah in je namenjeno vsem najstnikom, ki obiskujejo srednje in višje šole, bivajoče v teh občinah. Prost vstop. KD RDEČA ZVEZDA IN ZDRUŽENJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prirejata v soboto, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirični metodi«. V nedeljo, 27. maja, od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori. Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 340-7719694 (Sara). ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 3475292058. Toplo vabljeni! JUS TREBČE organizira v nedeljo, 27. maja 2007, četrti sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA Vas prisrčno vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ric-manjih. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina in Pokrajino Trst organizira v nedeljo, 27. maja 2007, ob 11. uri koncert Pihalnega orkestra »Filar-monica di S. Barbara«, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Ob 12. uri kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: trg Republike v Miljah ob 10.00, Ul. Flavia pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.10, Žavlje ob 10.20 (avtobusna postaja), Domjo ob 10.30 (avtobusna postaja), Boljunec ob 10.45. Povratek je predviden po zaključku družabnosti. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 28. maja 2007, govoril celjski škof Anton Stres. Predstavil bo svoje razmišljanje o Evropi, ki se otepa svoje krščanske preteklosti. Ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČI-NAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s ŠD Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek, 1. junija, ob 18. uri v telovadnici v Nabre-žini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. ORGANIZACIJSKI ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva, ki nameravajo ob priliki tega praznika imeti os-mico, na informativni sestanek v ponedeljek, 4. junija 2007, ob 20.30, v Bubničev dom, v Repnu. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Mar-tinščica v soboto, 9. junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Cateri-na 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040422696. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melaniekle-in.org, www.melanieklein.org, tel. št. 328-4559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. S Mali oglasi PODJETJE V KOPRU išče izkušene prodajalce od 30 do 45 let. Zaposlitev za nedoločen čas. Pogoj je lastno vozilo in znanje italijanščine. Od kandidata pričakujemo razpoložljivost tudi soboto in nedeljo. Zaslužki do 4000,00 Evrov. Telefon 0039-3934564992 (od 14. do 19. ure) V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bomo danes, 23. maja, predvajali finale nogometne tekme lige prvakov (Milan - Liverpool). Vabljeni vsi ljubitelji no-gometa...in ne! Tel. 040-226889. AGRITU RI ZEM NA KRA SU išče mesarja vajenca z voljo do dela. Tel. 333-5342832. AGRITU RI ZEM NA KRA SU išče pomočnico za delo v kuhinji in v strežbi. Tel. na št. 333-5342832. DARUJEM kuhinjsko opremo (4 spodnje elemente in 6 zgornjih elementov, svetlo rjave barve). Tel. ob uri obredov na št. 040-214779. GLASBENA MATICA nudi učencem slovenskih osnovnih šol na tržaškem možnost brezplačnega pouka izbranega instrumenta v mesecu maju. Prijave in informacije - tajništvo GM, tel.040-418605. GOSPA stanujoča v Barkovljah išče spo za pomoč v hiši, govorečo italijansko, za 2 uri vsak dan. Tel. 040948080. IŠČEM DELO kot vrtnar. Tel. na št. 320-9564298. IŠČEM ZAZIDLJIVO zemljišče s pogledom na morje. Tel. na št. 3290217218. IŠČEMO pridno, prijazno dekle za delo v baru. Tel. na št.: 338-8042407. KIOSK na nabrežinskem bregu išče kuharja za poletni čas. Tel. na št.: 335-6943528. KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA v obrtni coni Dolina zaposli vajenca ali delavca z dobro voljo do dela. Zainteresirani naj pokličejo na št. 3355702863. MIZAR z obrtniško izkušnjo ter žena, kot hišna pomočnica dobita zaposlitev v Trstu. Poskrbljeno je stanovanje za družino, ostalo po dogovoru. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »mizar«. MIZARSKA DELAVNICA vobrtniški coni Zgonik zaposli vajenca ali delavca. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št 335-285063. NA KATINARI, v bližini bolnice prodamo malo hišico, primerno za urade ali ambulanto. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228382 ali 3356067594. NAŠ LI SMO PSIČ KO srednje rasti, črno z belimi tačkami. Kdor jo pogreša naj pokliče na št. 3332523040 ali naj se javi v baru Otok v Dolini (040-8325069) v obrtni coni Dolina. NUDIM dolgoletno prakso pri oskrbi ostarelih. Tel. na št.: 348-6041138 ali 00386-40328223. OPČINE - malo pisarno dajemo v na- jem. Informacije vsaki dan na tel. št. 040-772545 od 8. do 10. ure. PEKARNA LEGIŠA iz Sesljana išče slaščičarja. Tel. na št.: 040-299147. PODARIM novo posteljno mrežo zjo-gijem tipa Permaflex, 190 x 80 cm, tel. na št. 040-208989. PRODAJAM ČEBELNJAKE D.B. z me-diščem za takojšnje nabiranje. Evro 200,00. Tel. na št. 040-416866. PRODAJAM avto Citroen Saxo Van Diezel,letnik 12/02, prevozenih 115.000 km, edini lastnik,redno servisiran, kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. na št.: 335-387517. PRODAM JADRNICO model QR 682, v dobrem stanju. Za informacije št. 335-5319333. PRO DAM hišo z vrtom v Doberdobu, potrebno popravil. Tel. na št. 335254896. PRO DAM kompletno spalno sobo, moderno z ogledali, primerno za mlade pare, temno sive barve. Tel. na št. 334-3539564. PRODAM volkswagen polo 1.4 TDI, 80 konjskih moči, sportline, junij 2006, 13.000 km, črno metalizirane barve, tri vrata, full optional. Tel. na št. 347-3452051. RAZNOVRSTNO rabljeno pohištvo prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 040-54390 ali 348-2801144. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855. Prispevki go- Ob priliki zlate poroke, darujeta Riccar-do in Albina 100,00 evrov za cerkev na Pesku. Namesto cvetja na grob Gigija De Lorenzija, daruje Zofka 20,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Ladija Miliča daruje Zmaga Lorenzi 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ladija Miliča daruje Vera Milič 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ladija Miliča, darujejo Br-stovkni 30,00 evrov za MePZ Rdeča Zvez da Devin. Marija Marc Lalkova daruje 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. t Zapustila nas je naša draga Lidia Varisco vd. Gruden Žalostno vest sporočajo sin Ivan z Marizo, vnukinje Chiara, Eva in Martina ter sestra Bruna z družino Pogreb bo v četrtek, 24. maja ob 10.20 iz tržaške mrliške veže v ulici Costalun-ga v farno cerkve v Devin ob 11. uri Devin, 23. maja 2007 Pogrebno podjetje Preschern Ob težki izgubi drage mame Lidie Varisco vd. Gruden izrekamo prijatelju in pevcu Ivanu iskreno sožalje člani zbora Fantje izpod Grmade v Matej Černic, slovenski odbojkar, ki je v zadnji sezoni nastopal v Rusiji, in je že podpisal pogodbo za nadaljnji dve leti O Sibiriji in njenem o ruski odbojki, pa t z enim šefom Gazpr Aleksija Ambrosi Če bi mu kdo na začetku odbojkarske kariere prerokoval prihodnost in rekel, da bo nekoč igral v Grčiji ali Rusiji, bi ga prav gotovo imel za sleparja. Kaj še, če bi mu povedal, da bo igral v Sibiriji. Gabrski prvak Matej Černic pa danes gleda na stvar nekoliko drugače, saj je prav on prvi odbojkar z italijanskim državljanstvom, ki se je opogumil, pripravil kovček in odšel v svet. Po lanski izkušnji v sončnem Solunu, kjer je igral z ekipo Iraklis, je želel v sezoni 2006/2007 poskusiti tudi surovo sibirsko podnebje. Med decembrom in majem je namreč 28-letni Matej živel v udobnem stanovanju v središču ruske prestolnice, s svojo ekipo Fakel pa je odigral domače tekme v približno 3.000 kilometrov oddaljenem Novem Urengoju. Mesto šteje 120.000 prebivalcev in je zraslo pred 30 leti na območju, ki je izredno bogato z zemeljskim plinom, saj črpajo tam okrog 20 odstotkov svetovne produkcije dragocenega energetskega vira. Do Novega Urengoja, kjer so zaradi temperatur - letos do 47 stopinj pod ničlo - večino časa preživeli v telovadnici in hotelu, so se zamejski odbojkar in soigralci peljali z letalom dan ali dva pred vsako domačo tekmo, stroški pa za sponzorja ekipe Fakel sploh niso bili problem. Pokrovitelj društva, pri katerem igra Matej, je namreč energetski velikan Gazprom. Obžaluješ svoj odhod v Rusijo? Kje pa, kvečjemu obratno. Tako sem prepričan nad pravilnostjo svoje odločitve, da sem podpisal pogodbo z društvom Fakel še za dve sezoni. Zadovoljno je očitno bilo tudi društvo, saj je vodstvo brez pomislekov privolilo na mojo zahtevo po pogodbi za višjo vsoto. Pri tem moram povedati, da sem za obnovo pogodbe izbral pravi trenutek. Ko smo zmagali pokal CEV in sem prejel priznanje za najboljšega igralca, sem izkoristil vsesplošno evforijo in poklical svojega menedžerja Luco Novija. Navezal je stik s predsednikom ekipe Pavlom Mihajlovom, ki mu je rekel: »Če bi se Matej vrnil v Italijo? No, zaprli bi vse plinske pipe.« Ne glede na ironični odgovor, sem bil zelo počaščen. Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi mi predsednik ekipe pokazal toliko zaupanja. Si se v Moskvi takoj znašel? V Moskvi, njenih ekstremnih ljudeh in tamkajšnjem življenju sem užival le v zadnjem mesecu in pol. Prej sem bil stalno v stanovanju; na novo okolje sem se privadil počasi. Vsakič, ko sem v teku svoje kariere prišel v nov ambient, sem prestal dva tedna krize, tokrat pa je trajala dlje. Ko sem telefoniral domov, me je družina tolažila, da bo pet mesecev minilo hitro, večkrat pa sem si prisegel, da se bom v prihodnji sezoni vrnil v Italijo. Pogrešal sem družbo, čeprav sem nekaj igralcev že poznal. Olikver, Ušakov, Saveljev, Jakovljev, Klok in trener so preživeli v Italiji več let, v Rusiji pa imajo ekipe drugačne navade. Pri nas je normalno, da gredo igralci po tekmi na večerjo, tam pa gre vsak po svoje. Iz istega razloga se mi je pritoževal tudi Ball, moj bivši soigralec, ki je letos branil barve ruske ekipe Dinamo Kazan. Kako so te sprejeli v Rusiji? Imajo me radi. Ljudje so toplejši, kot sem pričakoval. Menim pa, da te kjerkoli prijateljsko sprejmejo, če igraš dobro. Problem nastane, ko se ne izkažeš, letošnja sezona pa je bila zame odlična. V Novem Urengoju nas seveda poznajo, mesto namreč ni veliko. V večmilijonski Moskvi pa me ne ustavljajo na ulici. Med drugim sem Rusom v obraznih potezah tudi precej podoben, tako da nisem niti posebna atrakcija za ženske. (Smeh) Ekipa Fakel iz Novega Urengoja je mlado društvo, ki pa ima visoke cilje in predvsem mogočnega sponzorja, energetskega velikana Gazprom. Ste letos dosegli zastavljene cilje? Morda smo jih celo presegli. Prišli smo v finale za ruski pokal, pred mojim prihodom so moji soigralci osvojili sibirski pokal, pokal CEV pa smo celo zmagali, medtem ko je bil cilj le polfinale. V prvenstvu smo ciljali na tretje mesto, a smo se uvrstili četrti za ekipami Dinamo Kazan, Dinamo Moskva in Iskra Odintso-vo, kljub temu pa lahko rečem, da je bila sezona brezhibna. Prvenstvo je drugačno od italijanskega, saj je na kakovostni ravni le šest ekip, tudi način igranja je različen od italijanskega. V Rusiji je več poudarka na fizični moči in manj na tehniki. Gazprom je največji izvoznik zemeljskega plina na svetu... Si morda spoznal kakšnega vplivneža iz tistih krogov? Bežno, srečanje pa je bilo zanimivo. Na letalu sem se hotel pogovoriti s trenerjem. Moški ob njem, kot sem kasneje izvedel, je bil eden izmed najvplivnejših šefov Gazproma. Na vrat na nos mi je ponudil hčer, ki je po poklicu manekenka, za ženo. (Smeh) Nisem bil dovolj pripravljen. Ima igranje v prvenstvih, ki so manj kakovostna od italijanskega, lahko negativne posledice za tvojo kariero? Trener reprezentance Gian Paolo Montali pravi, da bi moral takoj domov, češ da sta dve sezoni v tujini že preveč. Meni se pa zdi, da sem v teh dveh letih dozorel več kot v desetih prej, ko nisem bil vedno na igrišču. Ko pomislim na igranje v Italiji, mi prideta na misel zadnji sezoni pri Modeni, v katerih nisem ravno blestel. V Grčiji ali Rusiji pa sem tujec. Ko te tuja ekipa odkupi, imaš veliko odgovornost. Vate vlagajo denar, zato da potisneš ključno žogo na tla. Ta od-govoronost te spodbuja, da zra-seš. Če si tujec igraš s popolnoma drugačnimi občutki, saj V polarnem mrazu, Udi o bežnem srečanju oma t veš, da te bodo pustili na igrišču v vsakem primeru. V težavah se moraš znajti. Isto velja vsekakor za tujce v Italiji. Si z odhodom v tujino izgubil svoje navijače? Ne zdi se mi, da sem izgubil veliko italijanskih navijačev. Sledijo mi, tudi zato, ker čez poletje igram z reprezentanco. Na svojih spletnih straneh se včasih zabavam z branjem tega, kar »fansi« pišejo. Zasledil sem celo, da so nekatere italijanske navi-jačice preko spleta vzpostavile stike z našimi navijači iz Sibirije, ki ob vsaki domači tekmi napolnijo sicer zelo majhno športno palačo v Novem Urengoju. Drugače pa se za medijske zadeve in slavo ne zmenim preveč. Ko so me vprašali za spletno stran, sem enostavno privolil, res pa mi ni do pretirane popularnosti. Odhod v tujino ni bil enostavna izbira... Ko sem se odločil za tuje prvenstvo, so me v Italiji kritizirali, češ da mislim le na denar. Zdi se pa mi, da kot profesionalni športnik ne morem zanemarjati svojih ekonomskih interesov. Po dveh poraznih sezonah v Modeni, kjer sem imel težave zaradi poškodb in odnosa s trenerjem Velascom, so mi italijanske ekipe, kot so Macerata, Trento in Piacenza, ponujale slabe pogodbe. Zdelo se mi je, da si kljub spodrsljaju, ki prej ali slej doleti vsakega športnika, zaslužim nekaj več. Nihče ni verjel, da si bom upal zapustiti italijansko prvenstvo, in vendar sem si to upal. Svojo revanšo sem imel že na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer smo v finalu premagali Rusijo, nato v finalu Lige prvakov. Soigralci so vsekakor vedno zagovarjali mojo odločitev. Sem prvi italijanski državljan, ki igra v ruskem prvenstvu, ne bom pa zadnji. Mnogi drugi protagonisti italijanskega prvenstva, ki so se tega doslej bali, bi mi že v prihodnji sezoni radi sledili. Prepričan sem, da bo rusko odbojkarsko prvenstvo čez nekaj let preseglo vse ostale. Je zanimanje za odbojko v Rusiji veIiko?Športne dvorane zaenkrat niso nabito polne, kakovost prvenstva se je začela višati v zadnjih dveh letih. Hokej ostaja prvi šport v Rusiji, za njim pa sta odbojka in košarka. Vrhunske igralce prikličejo seveda z vrtoglavimi pogodbami. Predsedniku ruske odbojkarske federacije, Nikolaju Patruševu, uspe očitno mobilizirati bogate sponzorje. Nič čudnega, če pomislimo, da je Pa-trušev obenem tudi direktor ruske tajne službe FSB in Puti- nova desna roka. V odbojko vlaga zelo veliko. Ker velja italijansko odbojkarsko prvenstvo še vedno za najboljše, skušajo ruske ekipe privabiti igralce, ki so igrali v naši A ligi. Ekipe in federacija si z nami delajo promocijo. Kako vidiš svojo prihodnost? Se boš vrnil v Italijo? Odgovor ni enostaven. Ko sem bil v Grčiji sem trdil, da se bom po enem letu vrnil, izteklo pa se je drugače. Pred sabo imam še približno pet let nastopanja na visoki ravni, za naprej pa še nimam jasnih načrtov. Samo nekaj vem, in sicer, da se bom lotil nečesa, kar je izven odbojke. V trenerski vlogi se ne bi znašel. Zaenkrat živim dan za dnem; morda bi se vrnil v Gabrje, saj sem na dom in prijatelje navezan, rad pa se prepuščam trenutku. Isto velja za reprezentanco. Doslej sem trdil, da bom na olimpijskih igral v Pekingu prihodnje leto zadnjič oblekel italijanski dres, sedaj pa me že mika svetovno prvenstvo, ki bo v Rimu potekalo leta 2010. Z reprezentanco odhajaš na priprave v Salsomaggiore. Kaj vas čaka? Najprej je na vrsti prvenstvo za svetovni pokal World League, ki se bo začelo 1. junija, finalne tekme pa bodo ob koncu julija na Poljskem. Septembra nas čaka Evropsko prvenstvo v Moskvi. Na nek način bom torej igral doma. V Moskvi bom po evropskem prvenstvu tudi ostal, saj se bo še isti mesec začelo rusko prvenstvo. Če se bomo vsekakor na evropskem prvenstvu uvrstili med prve tri ekipe, bomo novembra na Japonskem lahko nastopili na kvalifikacijah za olimpijske igre. Na novembrskem svetovnem prvenstvu na Japonskem, ki je bilo za italijansko reprezentanco popoln neuspeh, si malo igral. Kaj pričakuješ letos? V prejšnjih mesecih me je Montali večkrat poklical. Pogovorila sva se tudi o svetovnem prvenstvu in mojem nastopu na Japonskem. Rekel mi je, da ne namerava ponavljati napak in da me bo tokrat pustil na igrišču. Upam, da bo mož beseda. Gabrski odbojkar Matej Černic sodi med najboljše zamejske športnike vseh časov. Rodil se je 13. septembra 1978 v Gorici, z odbojko pa se je začel ukvarjati leta 1986 pri sovodenjskem društvu Soča. V sezoni 1993/94 je prestopil h klubu Val iz Štandreža, pri katerem je dosegel več napredovanj (zadnje v B1 ligo) in priznanj. V A ligi je prvič nastopil v sezoni 1997/98 pri bolonjskemu društvu Zinella Jeans Hatu\ nato pa je igral v Ferrari. Leta 2002 je prestopil k državnemu prvaku Kerakoll Modena, kjer je ostal do sezone 2004/2005. Lani je goriški odbojkar igral pri ekipi Iraklis iz Soluna, s katero je dosegel 2. mesto v ligi prvakov, v zadnji sezoni pa se je odločil za rusko prvenstvo, kjer brani barve ekipe Fakel iz mesta Novi Urengoj. Černic je prvič nastopil v dresu italijanske reprezentance leta 1996. Avgusta je na evropskem prvenstvu v Izraelu osvojil 2. mesto, junija 2001 paje s člansko reprezentanco osvojil 2. mesto v Svetovni ligi. Z reprezentanco je Černic kot kapetan nastopil septembra 2001 na sredozemskih igrah v Tuniziji in osvojil zlato kolajno. Septembra 2003 so »azzurri« v finalu evropskega prvenstva v Nemčiji premagali Francijo, njegov največji uspeh pa je srebrna kolajna, ki jo je z reprezentanco dosegel na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Leta 2005 je v Rimu bil protagonist finalne tekme evropskega prvenstva, kjer je Italija premagala Rusijo. 16 Sreda, 23. maja 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Odbornik Primosig včeraj uradno izročil obrazce in dokumentacijo Dvojezična potrdila in izkaznice tudi v treh slovenskih občinah V Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu predvidoma v roku poldrugega meseca Primosig s sodelavkama z goriške občine izroča dokumentacijo sovodenjskemu županu Petejanu. bumbaca GORICA - Občinski odbornik Furlan izpolnil obvezo Končno tabla za vrtce Dobili so jo v ulici Max Fabiani, v Pevmi in Štandrežu - Nanjo čakajo italijanski vrtci Pred iztekom mandata Branca- tijeve uprave je občinski odbornik Oliviero Furlan izpolnil obvezo. Slovenski vrtci v mestu so dobili tablo z dvojezičnim napisom. Namestili so jo pred vhod v vrtec v ulici Max Fabiani, v mestni četrti Sv. Ane, dalje še v Pevmi in Štandrežu. Včeraj sta si tablo pred vrtcem v južnem delu mesta ogledala Furlan in Igor Komel, predsednik slovenske konzulte pri občini, ki je dala pobu do za na mes ti tev. Srečala sta se z osebjem vrtca in se zavzela, da bodo podobne, sicer enoje-zične, table dobili vsi vrtci, ki so v občinski pristojnosti. Takšen primer je italijanski vrtec v Štandrežu, ki ga upravlja didaktično ravnateljstvo iz uli ce Zara. Fur lan je zago tovil, da bo to izpeljano v nekaj dneh, pristavil pa je, da so lepo vidne table pred slovenskimi vrtci sicer začasne, saj jih bodo morali nadomestiti, če in ko se bo slovensko didaktično ravnateljstvo odločilo za njihovo poimenovanje. Komel in Furlan pred novo tablo v ulici Max Fabiani bumbaca Tako kot že Gorica bodo dvojezična anagrafska potrdila in italijansko-slovenske osebne izkaznice izdajale tudi občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Do tega naj bi prišlo v roku poldrugega meseca, potem ko bo družba INSIEL usposobila programsko opremo treh slovenskih občin. Do premika v postopku je prišlo včeraj, ko je goriški odbornik Silvan Primosig uradno predal trem občinam papirnate vzorce obrazcev in vso dokumentacijo. Ker bodo občine tako prihranile denar, ki ga dežela namenja prevajanju uradnih listin, bodo istočasno omogočile tudi izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic. V Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu sta goriškega odbornika spremljali občinska funkcionarka Tanja Curto in Nika Simo-niti, prevejalka v občinskem uradu za slovensko narodno skupnost. Primosigovi sodelavki sta včerajšnjim sogovornikom orisali tehnično plat izdajanja dvojezičnih obrazcev ter ponudili trem občinam strokovno pomoč pri uvajanju novosti in reševanju morebitnih zapletov. V Števerjanu je delegacijo goriške občine sprejel župan Hadrijan Corsi, v Sovodnjah župan Igor Petejan, v Doberdobu pa ob upravičeni odsotnosti župana občinsko osebje. »Nositelj projekta o prevajanju in pionirskem izdajanju dvojezičnih - italijansko-slovenskih in italijansko-furlanskih - potrdil je goriška občina,« je o prehojeni poti povedal Primosig, ki je v imenu Brancatijeve uprave prevzel politično obvezo o sodelovanju s slovenskimi občinami, in še pojasnil: »Ko smo potrdila uvedli, so se na našo upravo obrnile občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan z uradno prošnjo, da bi jih tudi same prevzele, kar bi jim seveda omogočilo čimprejšnje izdajanje in prihranek deželnega denarja, s katerim bodo občanom lahko zagotovile dodatne storitve. Ta denar bodo namenili prilagoditvi programske upreme, kar jim bo hkrati omogočalo izdajanje potrdil in izkaznic. V ta namen jim je naša občina že izročila del dvojezičnih obrazcev osebnega dokumenta.« V Doberdobu in Števerjanu je prošnja za deželo že izdelana, še zadnje priprave potekajo v Sovodnjah. Ko bo tudi to narejeno, bo dežela prejela uradno prošnjo, naj družbi INSIEL poveri nalogo za usposobitev računalnikov. Če ne bo zapletov - pri birokraciji se namreč rado zatika -, bodo tudi prebivalci treh slovenskih občin imeli na voljo dvojezična potrdila in izkaznice. GORICA - Občina Odpravili bodo sporne naprave Na včerajšnjem zasedanju je Brancatijev občinski odbor sprožil postopek za odstranitev vseh fotoka-mer z nadzorovanih semaforjev v Gorici. Na podlagi včeraj sprejetega sklepa je občinska uprava stopila v stik s podjetjem iz Lombardije, ki je namestilo naprave in prejema po pogodbi odstotek plačanih kazni. Podjetje je že izrazilo načelno pripravljenost za njihovo odpravo. »Nimamo namena plačati odškodnin za predčasno prekinitev pogodbe, zato bo uradni odgovor podjetja preverila naša pravna služba,« je komentiral Brancati in dodal: »Vsekakor računam, da bo do odstranitve naprav prišlo pred 31. majem, kot sem pred časom napovedal, ko sem tudi priznal, da namestitev fo-tokamer ni bila posrečena izbira. Ponoviti moram, da si še zdaleč nismo predstavljali, da bo število kršiteljev cestnih predpisov tolikšno. Naj pa še povem, da plačujem za potezo, o kateri ni odločal občinski odbor, temveč izključno funkcionar, ki je bil pristojen za redarsko službo.« Brancati je opozoril, da je odprava fotokamer posledica drastičnega upada kazni. S številkami je postregel odbornik Giuseppe De Martino: če so fotokamere ob semaforjih na treh nadzorovanih križiščih v lanskem novembru zalotile preko 3.800 voznikov skozi rdeče, je bilo v obdobju od srede marca do srede aprila kršiteljev le še 250. Odbornik je k temu pristavil, da so sicer med tem časom že ukinili fotonadzorovanje na križišču med ulico Duca dAosta in Tržaško ulico ter da so na ostalih dveh križiščih omejili na osem ur delovanje naprav. »Ne delamo si utvar, da bodo vozniki odslej bolj disciplinirani. Zavedamo se, da se pri drugih semaforjih marsikdo ne zmeni za rdeče. Zato prepuščamo novim upraviteljem izbiro, kako zagotavljati na ulicah večjo varnost,« je zaključil Brancati. Naj za konec še zabeležimo, daje njegov odbor včeraj sprejel tudi sklep o poimenovanju dveh ulic po Gradišču in Krminu na območju Madonnine ter o poimenovanju dveh parkov v Podturnu po Giu-seppeju Marvinu in Jolandi Pisani. Povozil ga je in zbežal Goriška prometna policija je v ponedeljek prijela avtomobilista, ki je 19. maja v Gradišču izsilil prednost 42-letnemu kolesarju P.M. iz Gorice, po nesreči pa je zbežal, ne da bi mu nudil pomoči. Kolesarju, ki je zadobil telesne poškodbe, so priskočili na pomoč mimoidoči, ki so prometni policiji podrobno opisali avtomobil povzročitelja nesreče in celo registrsko tablico. Šlo je za 59-letnega L.M. iz Gradišča, ki so ga sile javnega reda prijavile sodniku. Gorel odsek železnice Iskre, ki jih je povzročil vlak na progi Benetke-Trst, so včeraj ob 17.20 zanetile ogenj na odseku železnice med Tržičem in Červinjanom. Požar je zajel približno pol kilometra z grmičevjem porasle površine, ni pa ogrozil hiš v bližini, ki jih je dosegel le gost dim. Gasilce so poklicali nekateri avtomobilisti, ki so se vozili po nadvozu v Beglianu, po katerem teče državna cesta 14. Posegle so tri ekipe videmskih in dve ekipi goriških gasilcev, ki so požar pogasili v nekaj urah. Odsek železnice so ponovno odprli šele ob 19.30. VOLITVE - Slovenska komponenta LD in kandidata Oljke na srečanju z Budinom in Dolencem Za sožitje in razvoj Gorice Budin pozval k prizadevanjem za integracijo, Dolenc izpostavil, da slovenska kandidata LD vnašata v večinske stranke skrb za manjšine Z leve Nacini, Peterin, Budin in Dolenc bumbaca Sestala se je slovenska komponenta Levih demokratov iz Gorice in analizirala potek volilne kampanje. Poleg članov ter slovenskih kandidatov za občinski svet na listi Oljke Davida Peterina in Damjana Nacinija sta se sestanka udeležila podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin in deželni tajnik slovenske komponente LD Igor Dolenc. Peterin je najprej predstavil listo Oljke in program županskega kandidata Giu-lia Mosettija ter orisal pot do kandidatur. Kritično se je zaustavil na razlogih ločenega nastopa leve sredine v prvem krogu in ocenil volilno kampanjo, ki v levosredinskem bloku poteka ob čisti igri, saj je edini nasprotnik desna sredina z Romolijem na čelu. Naj prvi krog predstavlja neko vrsto primarnih volitev v levi sredini, nakar pa se moramo prepričano združiti za balotažo, je poudaril Peterin. Budin je izrazil mnenje, da je vloga Gorice velikega pomena za deželo, saj je bila določena kot center integracije. Pomembno vlogo, ki jo je že odigrala z Brancatijevo upravo, lahko nadaljuje le z odprtostjo in sodelovanjem. V današnjih tokovih evropske in- tegracije Gorica ne more brez sodelovanja z Novo Gorico in svojega naravnega zaledja Vipavske in Soške doline. Obenem je razvoj nemogoč, če v Gorici ne bo interetnič-nega sodelovanja in aktivnega sožitja. To bo mogoče le, če bomo prepustili zgodovinarjem diskusije o preteklem stoletju, politika pa naj krene razbremenjeno na pot integra- cije in gradnje prihodnosti, je dejal Budin. Dolenc je podčrtal pomen prisotnosti slovenskih kandidatov LD na listi Oljke, saj leti kot prave dvoživke lahko odigrajo vlogo mehke blazinice med dvema Goricama in v večinske stranke prinašajo problematike, ki zadevajo narodne manjšine. Peterin je zaključil sestanek s prepričanjem, da se sožitje za- čenja v političnem nastopanju, ko Slovenci in Italijani kandidirajo v istih strankah ali listah. Tudi to je Oljka, ki s sintezo različnih političnih subjektov v eni listi in pod enim samim simbolom dokazuje željo po sodelovanju tako med različnimi narodnostimi kot med posamezniki s skupnim ciljem: sožitje in razvoj v Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. maja 2007 RONKE - Na pobudo SKGZ slovenske organizacije na srečanju z društvi s Tržiškega Več pozornosti za Slovence v Laškem 17 Slovenske organizacije bodo odslej namenjale večjo pozornost slovenski narodni skupnosti v Laškem. Kljub neprestani rasti slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu ter živahnosti tamkajšnjih slovenskih društev ostaja namreč tržiško območje nekoliko izolirano, saj je čutiti pomanjkanje športnih dejavnosti za otroke v slovenskem okolju, poletnih središč ter slovenskih gledaliških in glasbenih predstav. Na podlagi teh ugotovitev je goriško vodstvo SKGZ sklicalo v ponedeljek na sedežu društva Jadro v Ronkah sestanek, ki so se ga ob pokrajinskem predsedniku krovne organizacije Liviu Semoliču udeležili organizacijski tajnik ZSKD Aldo Rupel, goriška odbornika ZSŠDI-ja Livio Rožič in Marjan Vogrič, predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in tajnica Tatjana Sosič, ob njih pa še sogovorniki s Tržiškega, in sicer predstavniki društva Jadro Karlo Mu-čič, Ivo Petkovšek in Stefania Pahor, predstavnice društva Tržič Lucia Germani, Nataša Ferletič, Sonja Božič in Liliana Visin-tin ter predstavnika Združenja staršev šole in vrtca v Romjanu Damiana Kobal in Boris Cernic. Slovenci iz Laškega so opozorili na težave, s katerimi se spopadajo, med katerimi je predvsem generacijska obnova društvenih vodstev. S tem v zvezi je bila poudarjena potreba po spodbujanju stikov med društvi ter otroki in starši slovenske šole v Romjanu. »Iz le-te gre črpati nove vodilne kadre,« je poudaril Semolič in spomnil na kronični problem prostorske stiske v romjanski šoli: »Potrebni so prostori za izven-šolsko dejavnost, kot je na primer glasba. Predstavniki društev pa so nas opozorili tudi na pomanjkanje športnih dejavnosti, v okviru katerih bi otroci lahko naprej utrjevali slovenščino. Na tem področju bi ZSŠDI lahko poskrbela za strokovno pomoč učiteljem.« Govor je bil tudi o potrebi po organizaciji slovenskega poletnega središča na Tržiškem v letu 2008, pri čemer bi ključno vlogo lahko odigrala ZSKD, SPDG pa bi skrbelo za ekskurzije, ki bi se jih udeleževali otroci romjanske šole. »V ospredje je prišla potreba po občasnem prirejanju glasbenih in gledaliških predstav Glasbene matice in SSG-ja v občinskem gledališču v Tržiču,« je povedala predsednica društva Tržič Lucia Germani in dodala, da je Nataša Paulin v imenu Glasbene matice prošnji pritrdila. Glede dejavnosti na kulturnem področju so na sestanku ugotavljali, da ob stoletnici tržiške ladjedelnice je potrebno ovrednotiti tudi prisotnost in vlogo slovenskih delavcev v njej. Med pobudami, ki bodo prirejene v ta namen, bo objava publikacije. (Ale) Udeleženci ronškega srečanja bumbaca VOLITVE - Županski kandidati o goriškem zdravstvu Bellavite napadel Romolija Mosetti za pouk slovenščine »Če želimo rešiti goriško zdravstvo in zagotavljati kakovostne storitve, mora postati goriška bolnišnica središče na območju, ki sega do Tržiča, Červinjana in Palmanove. Nujno potrebno je tudi čez-mejno sodelovanje, kljub temu da smo najboljšo priložnost izgubili s katastrofalnimi odločitvami Antonionejevega deželnega odbora in Valentijeve občinske uprave.« Levosredinski kandidat Andrea Bellavite je na včerajšnjem srečanju, ki so ga na temo gospodarstva in dela sklicala pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL, spustil puščico v smeri desnosredinskega kandidata Ettoreja Romolija. Propad goriškega zdravstva je bil ena izmed osrednjih tem včerajšnje razprave v Kulturnem domu, pri kateri so sodelovali tudi kandidat Oljke Giulio Mosetti, kandidat občanske liste Per Gorizi-a Erminio Tuzzi, kandidat liste Progetto Nordest Giovanni Glessi ter namestnika Luigija Feroneja (Upokojenci) in Donatel-le Gironcoli (Cittadini per Gorizia). Bel- lavite je med svojim posegom kritiziral Romolijeve odločitve, ki so odprle pot gradnji nove bolnišnice Janeza od Boga, saj je bil desnosredinski kandidat tedaj deželni odbornik za finance. »Menim, da je bila izbira pravilna, saj je bil propad projekta o nakupu skupne magnetne resonance dokaz, da časi niso zreli za čezmej-no zdravstvo. Pravi problem pa je ukinitev goriškega zdravstvenega podjetja, ki ga zasleduje predsednik deželne vlade Illy,« je izjavil Romoli, Bellavite pa odvrnil, da se problema zaveda in da tudi sam ne soglaša s spojitvijo goriškega zdravstvenega podjetja s tržaškim. Mosetti je v spremstvu kandidata za občinski svet Davida Peterina včeraj obiskal Dijaški dom Simon Gregorčič; sprejeli so ga ravnateljica Kristina Knez in vzgojitelji, ki so Mosettiju opisali delovanje ustanove. Knezova, Mosetti in Peterin so ocenili, da odigrava Dijaški dom izredno pomembno vlogo pri tkanju vezi sožitja na Goriškem, saj nudi tudi italijanskim staršem možnost vpisovanja otrok v slovenske šole. Hkrati opravlja nepogrešljivo funkcijo utrjevanja slovenskega jezika, naj bo to materni ali drugi jezik. Gorica potrebuje tudi slovenske jasli, ki bi omogočale otrokom stik s slovenščino že takoj po rojstvu. Mosetti meni, da bi bilo primerno omogočiti vsem Goričanom učenje različnih jezikov, potreba po znanju slovenščine pa izstopa zaradi bližine Slovenije in zaradi potrebe po čimboljši integraciji v Gorici živečih jezikovnih skupnosti. Peterin je podčrtal, da bi bil izreden uspeh za mesto, ko bi se lahko vsak Goričan izražal v svojem jeziku in bi ga vsi občani razumeli. Mosetti se je obvezal, da bo v primeru izvolitve promoviral možnost fakultativnih tečajev slovenščine v italijanskih šolah vseh stopenj. Bellavite je včeraj obiskal organizacijskega tajnika ZSKD Alda Rupla, ki mu je orisal delovanje slovenskih društev. Za četrtek in petek pa napoveduje »eksplozivni« zaključek kampanje v ljudskem vrtu, in sicer v znamenju koncertov, iger, stojnic in zabave. KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Adriano Ruchini Z listo Italia di Mezzo podpira županskega kandidata Tuzzija Na listi Italia di Mezzo, ki z občansko listo Per Gorizia in stranko UDEUR podpira županskega kandidata Erminia Tuzzija, kandidira za goriški občinski svet Adriano Ruchini. 48-letni goriški podjetnik je rojen v Kopru, že vrsto let je angažiran v čezmej-nem prostoru, poslovne stike pa navezuje tudi v širšem evropskem okolju. »Več kot petnajst let sem v vodstvu zadruge Minerva, ki je postala eno pomembnejših podjetij na Goriškem s približno 250 zaposlenimi,« o sebi pravi Ruchini in dodaja: »Moj vstop v politiko je odraz ljubezni za Gorico. Ključnega pomena je, da uveljavljamo politično sredino, da odklanjamo ekstre-mizme in da z oprijemljivim delom pomagamo goriškemu razvoju. Moje vodilo je: Gorica v središču Evrope. V to moramo vlagati svoje najboljše sile, svojo poklicnost in entuziazem, zagotoviti pa moramo tudi koriščenje denarja iz evropskih fondov.« V nadaljevanju kandidat navaja ostale prioritete: »Odločno zagovarjam obstanek zdravstvenega podjetja, kot se spodobi za glavna mesta pokrajin. Če to velja za vsa osta- la italijanska mesta, zakaj naj bi bila Gorica prikrajšana? Delati moramo na tem, da bo Gorica postala center športne kulture, ki bo mladino odvračala od odvisnosti. Več športa, torej, In manj SERT-a. Prizadeval si bom tudi, da bo Gorica starejšim ljudem prijazno mesto, da jih bo uprava vključevala v dejavnosti in skrbela za njihovo oskrbo. Veliko bomo morali tudi delati na tem, da se bo dvignila raven javnih storitev za občane, da bo mesto urejeno in čisto. Negovati moramo obenem našo tisočletno tradicijo omikanega mesta, ki je zaklad in popotnica za prihodnost ravno zaradi tisočletnega prepletanja jezikov in kultur. Moje sanje pa so, da bosta Gorici eno mesto, kar bomo dosegli s konkretnim delom in z vizijo evropske prihodnosti.« Aleš Waltritsch Na listi Foruma podpira županskega kandidata Bellaviteja Na listi Foruma, ki ima v simbolu trijezični pripis Guriza Gorizia Gorica in podpira županskega kandidata Andreo Bellaviteja, si za potrditev v goriški občinski svet prizadeva Aleš Waltritsch. »Pred petimi leti smo Goričani izbrali pravo smer, smer naprednega in odprtega mesta,« pravi 43-letni Waltritsch in tako nadaljuje: »Ponosen sem, da sem bil med tistimi, ki ste nam Goričani zaupali tako pomembno nalogo. Kot načelnik skupine Demokratične levice v občinskem svetu sem posebej skrbel za konkretno in ustrezno podporo zahtevnemu delu župana Brancatija in njegovih odbornikov. To smo dosledno opravljali tudi v najtežjih trenutkih. Dosegli smo veliko zastavljenih ciljev, nakazali nove poti, bili smo sposobni zahtevnih izbir, mestu smo predvsem želeli dati novo podobo in novo dinamičnost. Ko smo naredili napake, smo iskali rešitev in preverjali alternativne poti v korist celotne mestne skupnosti. Gorica danes utripa drugače. Odprtost in želja po sodelovanju sta na dlani, nasprotovanja soočanju z Novo Gorico v skupnem goriškem prostoru so bistveno manjša lvot nekdaj, mes to je tu di po zaslugi številnih mladih, Goričanov in "uvoženih" uni-verzitetnikov, bolj živo, Sloi ven ci pa smo na vseh ravneh enakopravni protagonisti mestnega življenja. Pred nami je odločitev za prihodnost Gorice. Začeto pot moramo nadaljevati s še bolj konkretnimi posegi, ki bodo možni le z nadaljevanjem levosredinske uprave na občini. Izkušnje mojega prvega mandata z Demokratično levico želim nadaljevati na listi Foruma za Gorico, v okviru katere kandidirajo kar štirje od šestih članov, občinskih svetnikov. Slovenci imamo v Andreju Bellaviteju našega župana. To je sposobna in odprta oseba, ki zna navdušiti in prepričati, poslušati in pomagati. Je iskren prijatelj Slovencev, obogatitev za levo sredino, pravi župan za Gorico.« Enotnost leve sredine Na poziv osmih goriških osebnosti, ki spodbujajo sile leve sredine k enotnemu nastopu v drugem krogu volitev, se je odzvala Bellavitejeva koalicija: »Ni dvoma o tem, da je naš nasprotnik desna sredina, pomembno pa je tudi podčrtati razlike v levi sredini. Gre za dva različna pogleda na politiko. Eden zagovarja oblast in logiko strank, drugi - mi - pa diskonti-nuiteto in obnovo organizirane politike, ki mora upoštevati voljo občanov. Dejstvo je, da se je volilna kampanja vnela šele ob vstopu Bellaviteja v politično areno. Edino to je vrnilo levi sredini možnost za zmago. To nas postavlja kot protagoniste boja zoper desnico, ki si problema participacije sploh ne postavlja.« Peterle na obisku Stranka Slovenska skupnost prireja jutri javnosti odprto srečanje s slovenskim evroposlancem in predsedniškim kandidatom Lojzetom Peterletom; potekalo bo v dvorani galerije ARS nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku z začetkom ob 18.30. Ugledni gost bo govoril o vlogi Gorice in Nove Gorice v bodoči evrore-giji. Peterleta bo nato sprejel goriški prefekt Roberto De Lorenzo. Stražce in Placuta Stranka Slovenska skupnost bo dre-vi ob 19.30 priredila srečanje s prebivalci mestne četrti Stražce v gostilni Ronko Bienic družine Podveršič; predstavili bodo kandidate SSk na listi Oljke za občinski in rajonski svet. O dosedanjem delu v rajonskem svetu Svetogorska-Placuta pa sta obračun opravila Miloš Čotar in Niko Klanjšček, ki spet kandidirata in se jima je pridružil Rudi Pintar. Čotar in Klanjšček pravita, da se je prebivalstvo mestne četrti precej spremenilo zaradi novogradenj, vsekakor se ohranja zgodovinska prisotnost Slovencev; danes je še prisotnih nekaj kmetij, povečalo pa se je število rezidenčnih občanov. Čotar in Klanjšček sta izpostavila, da jima je bila zaupana skrb za sodelovanje s krajevno skupnostjo Solkan, v kolikor sta bila edina Slovenca v rajonskem svetu. Poudarek sta namenila tudi čezmejnemu onesnaževanju in izrazila pričakovanje, da bo problem dokončno razčiščen. O petem koridorju »Projekt za gradnjo odseka petega koridorja med Ronkami in Trstom ni bil odobren, poleg tega pa niti financiran. Imamo ves čas, da ponovno razmislimo o projektu potenciranja prometnih infrastruktur v Furlaniji-Julij-ski krajini ter v razpravo vključimo tudi krajevne uprave in občane.« Tako je včeraj povedala senatorka stranke Zelenih in predsednica senatne komisije za javna dela Anna Donati. Prišla je v Gorico, da bi podprla županskega kandidata Andreo Bella-viteja, ki bo po njenem mnenju znal biti kos vprašanjem razvoja infrastruktur in prometnih povezav. »Nujno je, da opustimo projekt ene same visokohitrostne proge in da potenciramo že obstoječe železniške infrastrukture,« sta poudarila Donatijeva in kandidat za občinski svet na listi Foruma za Gorico Marko Marinčič. Krivec žalitev Bellavitejeva koalicija je zahtevala od desnosredinskega kandidata Ettoreja Romolija, da se javno opraviči županskemu kandidatu Foruma zaradi pod-tikovanja in žalitev, ki jih je bil deležen v blogu www.goriziaoggi.it. V prejšnjih tednih je namreč redni obiskovalec spletnega dnevnika s psevdonimom Eurialo uporabljal žaljive in poniževalne izraze za Bellaviteja in njegovo koalicijo. Po preverjanju se je izkazalo, da se je za takšnim početjem skrival Romolijev sin Andrea. Ta se je branil, češ da so bile njegove izjave politična satira. Z istim izrazom je sinovo početje označil tudi Romoli, v zameno za opravičilo pa je izjavil: »Tudi sam sem bil pogosto tarča osebnih napadov v pismih, ki so bila objavljena v tisku. Odločil sem, da ne bom reagiral. Obžalujem pa, da se je Bellavite-jeva koalicija tako ogorčeno odzvala na besede, ki jim je moj sin pripisoval izključno satirični pomen.« 18 Sreda, 23. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Dobra udeležba na pobudi društva Hrast Razživeli so se ob igrah brez meja S preizkušnjami spodbujali druženje in uigranost ekip Navdušenje nastopajočih tudi na spominski fotografiji foto a.č. Vesela druščina otrok se je prejšnjo soboto zbrala na travniku ob doberdob-skem župnišču za tretjo izvedbo iger brez meja. Pobuda v organizaciji domačega društva Hrast je obenem znanilka poletja in skorajšnjih počitnic. Na tekmovalnem polju se je zbralo preko štirideset otrok, ki so jih prireditelji razdelili v pet skupin, vsaka skupina pa si je dala ime. Pri izbiri imen je na dan prišla posebna priljubljenost za domačo glasbeno skupino Blek panters. Na startu so se namreč predstavile ekipe Sipa, Mule mau-ta, Special drink, Jizero in Žile. V vsaki ekipi so sodelovali osnovnošolci in srednješolci, ključnega pomena pa je bil moštveni duh. Igre niso namreč zahtevale le fizičnih spretnosti, ampak tudi dobro uigranost. Na sporedu so bile »klasične« preizkušnje in tudi nekatere novosti. Med ustaljene igre sodi slalom med količki v ravnini, ki mu je sledil poligon, naravnost razživeli pa so se med igro prenašanja vode: otroci so morali v plitkih plastičnih krožnikih prenesti čimveč vode z začetka proge na njen konec in polniti posodo, medtem ko so jim člani ostalih ekip skušali preprečiti prenos vode. Za tem so morali otroci v zagrajenem prostoru skupaj pokati balončke in nabirati v njih skrite točke. Za konec so tekmovali še v tradicionalni vleki vrvi. Ob sklepu so razglasili zmagovalce. Prvo mesto je osvojila ekipa Sipa, srebrno kolajno so si prislužile Mule mauta, z bronom pa se je ovenčala ekipe Žile. (ač) PEVMA - Tekmovanje gorskih kolesarjev S kolesi po Šanci Izstopali predvsem Južni Tirolci, Slovenija dobro zastopana Gorski kolesarji se spopadajo na pevmskem griču bumbaca NOVA GORICA Za enotno Primorsko Pri Zvezi za Primorsko se že tri mesece temeljito pripravljajo na enajsti kongres, ki bo 2. junija v Vipavi. V ospredju razprave bo predlog zakona o pokrajinah. Zveza si že dolga leta prizadeva za ustanovitev pokrajin v Sloveniji, zato so zadovoljni, da je proces ustanavljanja stekel in da je predlog zakona v parlamentarnem postopku. »Zdaj je čas, da se še odločijo za večje ali manjše pokrajine in obseg pristojnosti, ki jih bodo te imele,« meni Pavle Gregorič, predsednik zveze, in poudarja, da Zveza za Primorsko podpira enotno primorsko pokrajino, saj imajo večje pokrajine - po njegovi oceni - številne prednosti. Analize naj bi pokazale, da so te prednosti združevanje sredstev, razvojnih idej, prisotne pa naj bi bile tudi politične prednosti: enotna Primorska pokrajina naj bi bila boljša rešitev tudi v odnosu s sosednjo Italijo in za ohranitev etnične meje, razlaga Gregorič. NOVA GORICA Med tujci goljufi Že nekaj časa v Sloveniji opozarjajo na tuje državljane, največkrat gre za Romune, ki ob glavnih cestah ustavljajo avtomobile, prodajajo ničvredno robo ali pod pretvezo, da se jim je pokvaril avto, prosijo denar. Zgodilo se je tudi, da so voznike, ki so jim nasedli, okradli. Takšne primere beležijo tudi na Goriškem, saj so novogo-riški policisti v preteklih dveh dneh prejeli več klicev, da številni tujci prosjačijo za denar in v prodajo ponujajo na primer nakit iz rumene kovine in preproge. Policisti so ugotovili, da je v nedeljo na območje Nove Gorice prispelo večje število priseljencev, in predvidevajo, da se bodo tu zadrževali nekaj časa. Zato pozivajo občane, naj ne kupujejo ponujenih predmetov, saj so slabše kvalitete, kot jih poskušajo prikazati poulični prodajalci. Predvsem pa opozarjajo, naj jih občani ne spustijo v hišo ali podjetje. Tiste, ki so bili žrtve goljufije ali poskusa goljufije, svarijo, naj se takoj obrnejo na policijo. V okolju pevmskega parka je ob koncu minulega tedna potekalo tekmovanje z gorskimi kolesi, ki je na desni breg Soče priklicalo okrog 500 tekmovalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Veljalo je za peti pokal mesta Gorica in ga je pripravilo goriško kolesarsko društvo UC Caprivesi. V soboto so gozdne kolovoze, steze in travnike premagovali mlajši kolesarji in kolesarke (od 7 do 16 let starosti), v nedeljo pa je bilo na vrsti glavno tekmovanje mladinskih in članskih moških in ženskih kategorij. Sončno vreme in zares izjemno tekmovalno okolje pevmskega griča Šanca je botrovalo slikoviti tekmi z dobrimi rezultati. Po mnenju tekmovalcev in njihovih spremljevalcev sodi pevmska proga, ki je merila okrog 5 km, med najlepše in najprimernejše v deželi za tovrstna tekmovanja. Levji delež so odigrali tekmovalci, ki zastopajo klube iz Južne Tirolske, kjer je gorsko kolesarjenje zelo razvito. Tirolci so namreč zabeležili kar precej vidnih uvrstitev. Zelo dobro so se odrezali tudi kolesarji iz Slovenije, ki je bila na tekmovanju zelo dobro zastopana. Kar smo lahko videli, je organizacija tekmovanja bila na dokaj visoki ravni, kot pripadnike slovenske narodne skupnosti pa nas je vseeno nekaj motilo. Tekma je potekala v slovenski vasi, napovedovanje pa je bilo izključno v italijanščini in v pomanjkljivi nemščini. Tudi spričo velikega števila slovenskih tekmovalcev bi bilo povsem primerno, da bi vsaj nekaj stavkov bilo tudi v slovenščini. Če že ne zaradi drugega, vsaj iz gostoljubja. (vip) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481-531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1:17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 2: 16.00 »Pirati dei Caraibi -Ai confini del mondo«; 20.00 - 22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 3: 18.30 - 21.00 »Zodiac«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Breach - L'Infiltrato«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1:17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 2:18.30 - 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Pry - La caccia e aperta«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »Zodiac«. M Koncerti M Izleti MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v sklopu Kekčeve poti v nedeljo, 3. junija, avtobusni izlet na Golico. Vpisovanje s plačilom na društvenem sedežu v KB Centru na korzu Verdi 51/int. v četrtek, 24. maja, od 18. do 20. ure. ŠOLSKI ODBOR STARŠEV IZ DOBERDOBA organizira v sredo, 13. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je 38 (avtobus in vstopnina v park). Otroci do 1 m višine plačajo samo 16 ev-rov; za rezervacije tel. 348-4735330 (Lucia F.). 13 Obvestila GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KD SKALA GABRJE vabi na srečanje zborov in vokalnih skupin v soboto, 26. maja, ob 20.30 na društvenem dvorišču v Gabrjah. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala Gabrje, mešani pevski zbor Slovenec - Slavec iz Boršta in Ricmanj, moška pevska skupina iz Fare in mešani pevski kvartet družine Zwitter iz Zahomca na Koroškem. PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofo- vi dvorani na goriškem gradu. SKD HRAST prireja v sodelovanju s SCGV Emil Komel in OPZ Veseljaki -Doberdob koncert, na katerem se bo predstavil devetletni violinist Aleš La-vrenčič v petek, 25. maja, ob 18. uri v dvorani na sedežu KD Jezero v Doberdobu. SNOVANJA 2007:24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo danes knjižnica odprta od 14. do 17. ure. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481-533495) od 13. do 18. ure. SREČANJA IN IZZIVI 2007. Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom prirejata v Gorici poletno središče za otroke in mlade od 4. do 14. leta od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Informacije in vpisi od 15. do 18. ure na sedežu MD ul. Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040. V RENČAH bo v kulturni dvorani v nedeljo, 27. maja, ob 14.30 proslava ob 30. obletnici pobratenja med občinama Renče in Štarancan. Podeljevali bodo priznanja občanom iz Štarancana, ki so se najbolj trudili in prizadevali za pobratenje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletno središče Odraščajmo skupaj od 16. do 27. julija za dekleta in fante od 6. do 13. leta starosti v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu; vpisovanje na sedežu ZSKD v Gorici, korzo Verdi 51/int., tel. 0481-531495. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481-474191. ŠZ DOM in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2007 v nedeljo, 27. maja, na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh -Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihem-berku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers; informacije: www.kul-turnidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice tel. 320-1423712 (Andrej). ŠZ OLYMPIA vabi na zaključno telovadno akademijo z naslovom TV Olympia v torek, 5. junija, ob 20. uri na drevoredu 20. septembra 85. Nastopajo vsi pripadniki društva (gym-play, minivol-ley, športna gimnastika, športna ritmična gimnastika in športno plesna skupina Olympia). ŠZ SOČA vabi na redni občni zbor v četrtek, 24. maja, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah v prvem sklicu ob 19.30, v drugem sklicu ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta na Koroško, da bo prvi avtobus odpeljal v soboto, 2. junija, ob 5.50 izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri izpred gostilne Primožič v Gorici, nato izpred Vage pri mostu in v Pod-gori pri spomeniku ter pri športni palači. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico. Priporočajo točnost! DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Filippo Messina iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče. DANES V PEVMI: 9.30, Turus Vinicio (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi. DANES V FARI: 14.00, Augusto Pasqu-alis (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Vincenza Modugno vd. Armenio (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v stolnici in v Spineo za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Paola Romana Santisi por. Prestia v stolnici in na pokopališču. / PRIMORSKA Sreda, 23. maja 2007 19 ŠKOCJANSKE JAME - Po dolgih letih obnovljena tradicija V nedeljo Jamski praznik s posebno osvetlitvijo jame Jutri, v četrtek svetovni dan biodiverzitete in Evropski dan parkov MATAVUN - Park Škocjanske jame, Turistično društvo Škocjan in domačini obujajo in nadgrajujejo Jamski praznik z več kot 30-letno tradicijo, ki je zamrl po 2. sv.vojni. Osrednja znamenitost tega praznika je bi la po seb na osvet li tev ja me, ki jo bodo obiskovalci ponovno doživeli v nedeljo, 27. maja, saj bo prvi del jam osvetljen kot nekoč. Ob tej priložnosti so v vaseh Matavun, Škocjan in Betanja poskrbeli za živahno dogajanje ob stoj ni cah s pes tro po nu dbo kraš -kih in brkinskih pridelkov in izdelkov, ogledom muzejskih zbirk, kulturnih programom, vrhunec pa bo vsekakor brezplačen ogled Škocjanskih jam, ki ga obiskovalcem poklanja uprava Parka Škocjanske jame. Ideja za obuditev nekdaj tradi-ci o nal ne ga jam ske ga praz ni ka se je porodila ob izdelavi letošnjega koledarja, ko smo ugotovili, da nimamo svojega dneva, je poudaril na ponedeljkovi tiskovni konferenci direktor Parka Škocjanske jame Albin Debe- Albin Debevec vec. V raziskavi je Darja Kranjc odkrila, da je bila 7. decembra 1884 med Primorsko sekcijo nemško-avstrij-skega planinskega društva in davčno občino Naklo podpisana pogodba, s katero slednja društvu izroča Škocjanske jame v zakup za pet let. V maju 1886 so pripravili slavnostno otvoritev, poimenovano Grottenfest ali jamski praznik, ki se je nadaljeval še pod italijansko oblastjo in nazadnje po vojni, leta 1946. Namen jamskega praznika je bil popularizacija jame med izletniki, ki so prihajali iz Trsta in okolice, še posebej turisti, v manjšem številu so se ga udeleževali tudi okoličani. V parku so se odločili, da bodo dali pobudo za oživitev praznika, ki poveže upravo in domačine v skupni praznik parka Škocjanske jame. Program prireditve je letos, kljub te mu da je praz nik or ga ni zi ran prvič, zelo bogat. Praznik se bo pričel ob 10. uri s praznično sveto mašo v cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu, ki letos praznuje 400-obletnico. Ob 12.uri bodo brezplačno peljali obiskovalce v Škocjanske jame, katerih del bo do ob tej pri lož nos ti po seb no osvetlili na star klasičen način (ko še ni bilo elektrifikacije, in se je ogled opravljal ob soju sveč, karbidovk in kosov magnezija). V Matavunu in Škocjanu bodo postavili stojnice s pestro ponudbo. V Matavunu bodo Pr'Tonetvh na h.št. 1 prodajali jabolka in ja bolčne iz del ke, mo žen bo tu -di ogled kul tur ne ga spo me ni ka Pr'Vncki, nastopil bo Pihalni orkester ANKARAN - Zeleni Uničevanje biotske raznovrstnosti ANKARAN - Predstavnik koprskega odbora Zelenih Slovenije David Stepan je ob včerajšnjem dnevu biotske raznovrstnosti na novinarski konferenci ob ankaranskem školjčišču povedal, da gradbeni posegi Luke Koper uničujejo edinstveno an-karansko floro in favno. Med vrstami, ki jim grozi izumrtje, je tudi hrošč Scarites Tericola, ki v Sloveniji prebiva edino na po-loju v Ankaranu. Stepan poudarja, da se država na pozive oko-ljevarstvenikov odziva prepočasi.Po Stepanovem mnenju je z najnovejšimi gradbenimi posegi ob koprski luki ogrožen izliv reke Rižane. Novi most, ki so ga, po Stepanovih besedah, pred mesecem dni postavili ob gradbišču v bližini luke, bo onemogočil javni dostop do še zadnjega vidnega rokava izliva Rižane. Glavnino izliva je Luka Koper, ob gradnji drugega pomola, zaprla za ograjo. Reka Rižana je vitalnega pomena za prebivalce tega območja, saj napaja večino Istre s pitno vodo. Na območju izliva reke prebivajo številne zaščitene vrste, poudarja Stepan. Poleg hrošča je tu še slani travnik ter zaščiteno školjčišče. Oba sta zavarovana kot oblikovana krajina, saj sta nastala ob nasutju terena, v času gradnje koprske luke. Če bo Luka Koper nadaljevala s sedanjo intenziteto gradenj, bo območje povsem zasula, je prepričan David Stepan. Omenjeno območje je pomembno za biotsko raznovrstnost slovenske obale, ker v tem delu Jadrana prav plitvine omogočajo življenjski prostor živalim in rastlinam. Ta življenjski prostor bi ob izkopu, ki bi prinesel večje globine takoj ob obali, izumrl, še opozarja Stepan. (STA) ELEKTRO SLOVENIJE Dela na Volovji rebri naj bi stekla v letu 2008 NOVA GORICA - Elektro Primorska nadaljuje projekt postavitve vetrnih elektrarn na Volovji rebri. »Do konca leta bomo ustanovili družbo, na katero bomo prenesli vse, kar smo doslej vložili v projekt, tj. študije, mnenja, zemljišča, in to ponovno ovrednotili. Poiskali bomo ustreznega partnerja ter pripravili razpis za izbiro dobavitelja vetrnih elektrarn,« je pojasnil v. d. direktorja Elektra Primorske David Valentinčič. Po njegovih besedah naj bi dela na Volovji rebri začeli v letu 2008. Ministrstvo za okolje in prostor je delno gradbeno dovoljenje za postavitev 29 vetrnih turbin na Volovji rebri družbi Elektro Primorska izdalo 22. februarja. Ta je takrat zaprosila za postavitev 33 turbin, vendar ni predložila pravih listin. Kot so danes povedali na ministrstvu, od takrat niso izdali nobenega novega dovoljenja in tudi niso prejeli nobene nove prošnje. V Elektru Primorska so takrat izrazili prepričanje, da bo že prva vetrna elektrarna v Sloveniji po začetku obratovanja pokazala, da so bili pomisleki skeptikov in nasprotnikov odveč. Po izdaji teh dovoljenj je v začetku aprila proti gradnji potekal pohod Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije in Mountain Wilderness Slovenije. Minister Janez Podobnik se je kmalu nato na sestanku s koalicijo za Volovjo reber zavzel za pripravo okrogle mize o prihodnosti vetrnih elektrarn v Sloveniji. Divača, igrali pa bodo tudi stare družabne igre, kot so škrovanje skakanje v vrečah, vlečenje vrvi itd. V Škocjanu bodo dogajanje popestrile čla ni ce Druš tva kme tic se žan ske re -gije, brezplačno pa si bo mogoče ogledati vse muzejske zbirke (etnološko zbirko J'kopinov skedenj, krasoslov-no zbirko v Jurjevem skednju, biološko, ge o loš ko in ar he o loš ko zbir ko v Delezovi domačiji). V prostorih Turističnega društva Škocjan bo razstava Kako si krajšamo čas, kjer se bodo z ročnimi deli predstavile domačinke, pa tudi otroci in šolarji bodo postavili svoje izdelke z delavnic na ogled. Prodajali bodo knjigo Škocjanski kaplanci avtorice Jasne Majde Per-šolja, razglednice, majice itd. Nastopil bo po bra te ni Pi hal ni or ke ster iz Litije, ogledati pa si bo mogoče tudi cerkev sv. Kancijana. V Betanji si bodo lahko obiskovalci ogledali obnovljen kulturni spomenik, domačijo Betanc.Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno v okrepčevalnici Pr'Vncki in v gostilni Pri jami, kjer bo za popestritev igral narodno zabavni ansambel Lisjaki. Po besedah direktorja PŠJ Albina Debevca se je obisk v Škocjanskih jamah v primerjavi z lanskim obdobjem povečal za 5 do 8 odstotkov. Tako si je ja me do kon ca apri la ogle da -lo preko 12 tisoč obiskovalcev, v lanskem letu pa beležijo 91 tisoč obiskovalcev. Park Škocjanske jame pa bo v sodelovanju z domačim turističnim društvom in OŠ Antona Žnideršiča iz Iliske Bistrice prireja v četrtek, 24. maja, počastitev svetovnega dneva biodivezritete in evropskega dneva parkov. Prireditev se bo pričela ob 17. uri z ogledom cerkve sv. Kancijana v Škocjanu s koncertom kitarista, sledila bo predstavitev projekta Biodive-ziteta med naravo in kulturo ter gledališka predstava Bistr'ška Reomeo in Julija v priredbi Shakesperove drame v izvedbi gledališke skupine bistriške OŠ pod vodstvom prof. Jožeta Kna-felca, nakar bo sledilo družabno srečanje s predstavniki TD. Od 23. do 25. maja pa bo v Škocjanskih jamah potekala mednarodna delavnica Unesca, na kateri pričakujejo približno 30 udeležencev, ki bodo tokrat posvetili razvoju svetovne in kulturne dediščine s prikazom modela upravljanja parka. Olga Knez Predstavitev knjige Istra vsepovsod KOPER- V založbi Libris v Kopru so izdali novo knjigo Istra vsepovsod avtorja Silvana Prodana. Skupaj s Kulturnim klubom Istra, v katerem Silvano Prodan tudi aktivno deluje, pa bodo v sredo, 23. maja, ob 19. uri v koprski knjigarni Libris omenjeno knjigo tudi predstavili. Avtorja in njegovo delo bo predstavil pesnik Bert Pribac. Istra vsepovsod je knjiga, v kateri je avtor zbral spomine na življenje v Istri pred desetletji, na mladostna iskanja sorodnikov in prijateljev, ki so jih popeljala tudi na druge konce sveta. Na njihove uspehe in življenjske preizkušnje, ki so jih kalile in iz njih naredile močne, trdne ljudi. V knjigi opisuje izseljeniško življenje svojih stricev v Argentini, služenje očeta v Kraljevi italijanski vojski, predvsem pa so zanimivi avtorjevi spomina na mladostna druženja s številnimi danes uglednimi ljudmi iz družbenega in gospodarskega življenja v Slovenski Istri. Silvano Prodan se je rodil 1933 leta na Račičkem bregu, v vasici na sredi poti med Buzetom in Pazinom. Leta 1940 se je z družino preselil v Sv. Lucijo pri Portorožu, kjer je obiskoval italijansko osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na Slovenski gimnaziji v Kopru in na geografskem oddelku Naravoslovne fakultete v Ljubljani. Študij je zaključil na univerzi v Nan-cyju. Za svojo diplomsko nalogo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Večji del svojega poklicnega dela je namenil urbanističnemu načrtovanju in se na tem področju tudi izpopolnjeval v tujini. Upokojitev je dočakal kot republiški urbanistični inšpektor. (OK) Koncert okteta Castrum SEŽANA - Vaška skupnost Sežana -Vas organizira v soboto, 26. maja, ob 20. uri na Vidmašču koncert okteta Castrum iz Ajdovščine pod umetniškim vodstvom Nadje Bratina. V primeru slabega vremena koncert odpade. Namen koncerta je poleg umetniškega dela še druženje vaščanov, Sežancev ter ostalih občanov. (OK) Ljudje in zemlja na koprski TV Tokratno oddajo smo mladostniško obarvali, saj je mesec maj, mesec mladih. V oddaji smo jim namenili največ prostora. Obiskali smo jih na Šentviški planoti, Slovenski Istri, Mare-zigah, Višnjeviku in na Planini, kjer so prevzeli tudi organizacijsko vlogo dogajanja. Bodite z nami in ostanite mladi 3. junija 2007 ob 18.00 uri na TV Koper. Z mladimi se je družil urednik, voditelj in novinar Vlado Ostrouška. KOPER - V knjigarni Libris Trije stebri Istre V petek, 25. maja, se bodo poklonili spominu na duhovnika Avguština Zlobca KOPER - V koprski knjigarni Libris pripravljajo zanimiv niz prireditev, ki so jih poimenovali Trije stebri Istre. Gre za obuditev spomina na tri pomembne može, ki so zaznamovali kulturno in gospodarsko življenje v Istri na prelomu 19. in 20. stoletja ter začetku 20 stoletja. Predvsem so se zavzemali za slovenstvo in na različne načine izražali svoje domoljubje. Ti trije možje so Avguštin Zlobec, dr. Josip Agneletto in France Ravnik. V petek, 25. maja, se bodo poklonili spo mi nu na du hov ni ka Av gu šti na Zlob ca. Pri re di tev, ki se bo za če la ob 19. uri, bo do pri pra vi li pred žup niš čem v Sv. An to nu, kjer stoji tudi njegova spominska plošča. Pomen Av gu šti na Zlob ca bo ori sal g. Du šan Ja ko -min, v kul tur nem pro gra mu pa bo do so de -lo va li še Bog dan Kav re čič ter učen ca glas be -ne šole iz Kopra. Avguštin Zlobec (1881-1970) se je rodil v kmeč ki dru ži ni v Po ni kvah na kra su. Šolal se je v Ljubljani, Mariboru in Gorici. V duhovnika je bil posvečen leta 1908. Služboval je v Sežani, Vatovljah in na Pomjanu. V Pom ja nu si je pri do bil ve lik ugled za ra di svo je po konč ne dr že, po šte nos ti in po mo či kmetom. Vodil je tudi krajevno Posojilnico in hranilnico. Njegovo vsestransko javno delovanje, zlasti še narodna zavednost, sta bila ne neh no trn v pe ti ita li jan skim na ci o na -lis tič nim kro gom v Ko pru. Za ra di pri tis kov oblasti se je moral leta 1930 odpovedati svoji župniji in službi prodekana in se kot upokojeni župnik naselil v Sv. Antonu. Leta 1955 se je preselil v Trst nato pa v Mačkovlje, kjer je leta 1970 umrl in je tam tudi pokopan. Je stric znanega slovenskega pesnika Cirila Zlob ca. V okviru prireditev Trije stebri Istre bodo pripravili še dva večera. 6. junija, ob 19. uri v knjigarni Libris v Kopru bo v ospredju pozornosti dr. Josip Agneletto. O tem po-memb nem go spo dar stve ni ku bo spre go vo ril Milan Gregorič. Tretji večer bo v Kortah v četrtek, 21. junija, ob 19. uri, ko bodo namenili pozornost Francetu Ravniku. Prireditev bo sodila v okvir praznovanj, ki ga pripravlja Iniciativni odbor za proslavljanje 175-letnice Ravnikovega rojstva iz Kort. O Francetu Ravni ku bo go vo ri la Na da Mo ra to. ( OK) TOMAJ - V soboto Tudi letos prireditev V osrčju dežele terana TOMAJ - V vseh kraških vaseh krajevne skupnosti Tomaj bodo letos že tretje leto za po red or ga ni zi ra li tu ris tič no pri re di tev, ki so jo na slo vi li V os rč ju de že le te ra na. Pri -reditev bo potekala v zadnjo soboto v maju (26.5.). »Namen naše prireditve je torej nadaljevanje že začetih korakov promocije naše Krajevne skupnosti, kraškega terana in seve da tu di be lih vin , prav ta ko pa tu di se zna -nitev obiskovalcev s specifiko pridelovanja na še ga te ra na, na ka te re ga smo Kra šev ci iz -redno ponosni. Letos se je v prireditev vključil o 22 kmetij, prav tako bo svoj a vrata za ogled in po ku ši no od pr la tu di Pr šu tar na Še -pulje, mo žen bo ogled Ko so ve lo ve do ma či -je v Tomaju in tudi znamenite cerkve. Predstavili bomo tudi najstarejšo trto na Krasu - pri Turkovih v Šepuljah in razstavo izdelkov iz kamna Srečka Čevnja in Tomaj a. Razstava bo v vaškem domu v Križu,« pravita glavna organizatorja Silvana Šonc in Mitja Ma ca rol. Prireditev se bo pričela ob 14.uri v Šepuljah, kjer bodo pozdravili predsednik KS Tomaj Vojko Terčon, sežanski župan Davo- rin Terčon in kraljica terana Martina Rebula iz Brestovice pri Komnu. V kulturnem programu bodo nastopili člani Kraške godbe na pihala. Uradni del vsebuje tudi ogled naj sta rej še vin ske trte na Kra su in si cer več kot 200 let sta re te ra nov ke pri Tur ko vih v Šepuljah. Vse do večera bo sledila degusta-cija vin po kleteh kraških domačij, pa ogled pršutarne in jame Kosmatice na Filipčjem Br du. Ob 20. uri bo do pri vaš kem do mu v Križu zaključili prireditev, kjer bo poskrbljeno tudi za jedačo in zabavo s plesom ob zvokih ansambla Primorski fantje. Vstopnica za degustacijo je degustacij-ski kozarec, ki ga lahko obiskovalci dobijo na prodajnih mestih in sicer pri domu KS v Tomaju, pri vaškem domu v Križu, pri kalu v Šepuljah in pri vseh sodelujočih vinarjih. Poleg kozarca pa dobijo še seznam sodelujočih domačij. Pred vaškima domovoma v Križu in Tomaju bodo v popoldanskem in ve čer nem ča su stoj ni ce z do ma či mi pro iz vo -di. V vaškem domu v Križu pa bo razstava kamnoseških izdelkov Srečka Čevnja iz Tomaj a in razstava otroških likovnih del z naslovom Naša kamnita dediščina. (OK) 20 Sreda, 23. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / SANKT PETERBURG - Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča in SNG Nova Gorica V mestu z bogato tradicijo Bakhantke navdušile rusko publiko Kooperacija v duhu skupnih kulturnih vrednot je osnova za razvoj umetniške in profesionalne ravni gledališč Sprejem v prostorih večnamenskega kulturnega središča Baltic House Mednarodno združenje gledališč NETA je od 11. do 18. maja priredilo prvi mednarodni gledališki festival Balkan Theatre Space. Program je obsegal produkcije gledališč iz Črne gore, Bolgarije, Hrvaške, Srbije, Albanije, Makedonije, Slovenije, Bosne in Hercegovine. Ustvarjalci balkanskega območja so nastopili s klasičnimi in sodobnimi teksti Ibsena, Srbljanoviceve, Vazova, Gogola, Puškina, Ionesca, Evripida in Shakespeara. Slovensko stalno gledališče Trst in SNG Nova Gorica sta bila prisotna s ko-produkcijo, Evripidovo tragedijo Bakhantke v režiji Vita Tauferja. Uspešna predstava, ki je že presegla italijanske in slovenske meje z gostovanjem v Turčiji, je tokrat ogrela z igralci, plesalkami in energijo glasbe Saše Lošica tudi rusko publiko z enkratno ponovitvijo v četrtek, 17.maja, v gledališču Vera Komissaržev-skaja. Kot so pojasnili organizatorji festivala, je Sankt Peterburg mesto z bogatim gledališkim dogajanjem, kateremu sledi številna in zahtevna publika. Zasnova in estetika Tauferjeve predstave sta prijetno presenetili občinstvo, ki je navdušeno sprejelo za njih precej neobičajno ponudbo s ploskanjem in vzklikanjem. O zanimanju, ki ga je predstava vzbudila v okviru festivalskega programa, priča tudi dejstvo, daje enkratni ponovitvi v celoti sledila ekipa osrednje državne televizijske postaje Kultura, ki je ob koncu posnela še intervju z umetniškim vodjo SSG Markom Sosičem. Vprašanja so zadevala zamisel mešanice balkan opere in dramske predstave ter aktualnost sporočila starogrške tragedije. Novinarka je skušala predvsem osvetliti aspekt odnosa med spoloma in ženske emancipacije, ki je očitno postal ključnega pomena pri tolmačenju predstave s strani ruske publike. Pogovor se je potem razširil na simbolični pomen festivala, ki z govorico kulture združuje ustvarjalce preko narodnih in političnih meja. Predstavi je sledil sprejem v prostorih večnamenskega kulturnega središča Baltic House, kjer je umetniški vodja gledališča Vera Komissarževskaja Viktor Novikov pozdravil vse oblikovalce kopro-dukcije in čestital za odlično izvedbo predstave. Z javnimi zahvalami sta se oddolžila organizatorjem in vsem sodelavcem tudi direktorja sodelujočih gledališč iz Trsta in Nove Gorice Tomaž Ban in Mojmir Konič. Predsednik združenja NETA Blagoj Stefanovski je v svojem pozdravu na brošuri festivala poudaril smisel tovrstnih po- ✓-H glasbena ^Ti matica GLASBENI SPLETI KCHCtJiiH* UJDKI j:owrcoT GIUSEPPE VERDI ABUCC m d opera v Štirih dejanjih D PERM SOLISTI, ¿BOH 3N ORKESTER SNG UPfKA IN 6ALE7 LJUBLJANA DIRIGENT IGOREVAflA »EftJ* GOHrHERLOHSE SOBOTA 2E.5.2G07 00 20.30 KULTURNE DOM TRST PHODUA VSTOPNIC OD Z1 MAJA PAi iUCJkjM KULlUftM[ Ji OOHA V Tftllg infdl mo ji umi lilfJxnj ■"í.íj'hi ü .WyiiLf-. i-: ï H.HMUBH KNJIGE - Založba Nova revija Nova zbirka Vena Tauferja in prevod Jorgeja Guillena LJUBLJANA - V zbirki Samorog, »elitni produkciji« založbe Nova revija, je izšla pesniška zbirka Vena Tauferja Pismo v steklenici, v kateri se je pesnik postavil v vlogo brodolomca, ki v svet pošilja sporočilo, morje, ki ga obdaja, pa predstavlja prostranstva jezika, je na predstavitvi povedal urednik Niko Grafenauer. Zbirka je bogatejša še za prevodno pesniško zbirko »radostnega španskega eksistencialista« Jorgeja Guillena ter krajša romana brazilske avtorice Clarice Lispector Živa voda/Čas zvezde.»Po-ezija nudi možnost za izražanje eksistencialne stiske. Osebna izpoved v zbirki Pismo v steklenici je krik nekega osamelca,« je povedal Taufer. V svojo zbirko je pesnik vključil tudi cikel Tragedija na otoku, kije nastal ob 100-letnici rojstva Srečka Kosovela leta 2004 in predstavlja »pesniški dialog« s Kosovelovim ciklom Tragedija na oceanu. »Naš otok pluje v vesolju, njegova usoda je v naših rokah,« je dejal Taufer in dodal: »Poezija ni model, samo tipa za izkušnjami. Ne odgovarja na vprašanja, samo da slutiti, da so nekje neke skrivnosti, za katerimi se skrivajo vedno nove skrivnosti.« Na koncu je dejal: »Za poezijo me ne skrbi, dokler njen jezik izhaja iz čutne govorice.« Španski avtor Jorge Guillen, eden od pesnikov, ki so pripadali sloviti »generaciji 1927«, je pri naslovu zbirke Naš zrak izhajal iz Aristotelove razlage zraka kot prvine, ki človeka povezuje s svetom in kozmosom, je povedal prevajalec dela Ciril Bergles. Njegova dela so pesniški spomenik, posebna so tako vsebinsko kot stilsko, je dodal. »V današnjem svetu prevladujejo pesimizem, vrednote izginjajo. Ljudje smo prestrašeni, bojimo se življenja. Guillenova poezija je obliž na naše stiske. Med vrsticami nam sporoča, da je življenje lepo in gaje vredno živeti,« je dejal Bergles. Kot zanimivost je povedal, da je na pesnikovem grobu zapisano: »Tu počiva nekdo, ki je bil zaljubljen v življenje.« (STA) bud in sicer komunikacijo, ki jo gledališka umetnost sproža s svojimi sporočili. Kooperacija v duhu skupnih kulturnih vrednot je osnova za razvoj umetniškega in profesionalnega nivoja gledališč, ki gojijo medsebojne stike s spoštovanjem do preteklosti in odgovornostjo do bodočnosti. Gostovanje v Sankt Peterburgu je terjalo velik napor, v katerega so vložili ves trud člani tehničnega, organizacijskega in umetniškega osebja. Prisotnost v tem okviru predstavlja pomembno dejanje, s katerim se je tudi tržaško gledališče zapisalo v zgodovino novonastalega mednarodnega festivala. Rossana Paliaga VIKTOR NOVIKOV Veliko zanimanje za festival Umetniškega vodjo gledališča Vera Komissarževsakja in soustanovitelja festivala Balkan theatre space Viktorja Novikova smo zaprosili za kratko oceno festivala. Kako je prišlo do ustanovitve tega festivala? Pred nekaj leti sem skupaj z bivšim makedonskim ministrom za kulturo Stefanovski jem postavil temelje gledališkega združenja, ki bi povezovalo gledališča bivše Jugoslavije in Rusije. Čutili smo neko sorodnost, saj se je v določenem smislu zgodilo tudi v sovjetski zvezi, da je prišlo so razcepitve. Tako je nastalo združenje NETA, katerega je postal tajnik bivši direktor novogo-riškega gledališča Sergij Pelhan. Srečevali smo se redno s predstavniki vseh včlanjenih gledališč in smo se zmenili za organizacijo prvega mednarodnega festivala Balkan Theatre Space. Za uresničitev velikopoteznega načrta je bila bistvenega pomena podpora, ki nam jo je namenila Ruska Federalna Agencija za Kulturo in Kino. Kako ste sestavili program letošnjega festivala? Vsako od sodelujočih gledališč je nastopilo z eno produkcijo. Izbiro smo zaupali selektorjem, ki so se vsebinsko osredotočili pretežno na klasični repertoar, a so obenem želeli prikazati zanimive prijeme. Prepričan sem, da gledališka umetnost doživlja danes velik razvoj v balkanskem prostoru. Žal pa izvrstni ustvarjalci iz tega območja niso znani pri nas v Rusiji in festival je gotovo dal možnost ljubiteljem gledališča, da so spoznali nekatere od najbolj kreativnih režiserjev, igralcev in gledaliških umetnikov. Program je prav gotovo ponudil več zanimivih odkritij. Kakšen je bil odziv publike? Odziv je bil dober in je bilo veliko zanimanja okrog dogodkov festivala. Predstavam so sledili zelo pozorni gledalci, ki so izkazali svoje navdušenje in vzklikali »bravo!«, kot se je zgodilo tudi po uspešni izvedbi predstave Ba-khantke. Tudi direktorica Federalne Agencije si je ogledala predstave festivala in je izrazila svoje zadovoljstvo nad opravljenim delom. Odločili smo se, da bomo festival prirejali vsaki dve leti. (ROP) / SVET Sreda, 23. maja 2007 21 PRIMER LITVINENKO London obtožil Rusa Lugovoja Andrej Lugovoj ansa LONDON, MOSKVA - Britansko tožilstvo je v primeru umorjenega nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinen-ka vložilo obtožnico zaradi umora proti Rusu Andreju Lugovoju, ki je trenutno v Rusiji, so danes sporočili iz Londona. Rusija je izročitev Lugovoja že zavrnila. Litvinenko je umrl v londonski bolnišnici novembra lani po zastrupitvi s polonijem.»Danes (Včeraj za bralca, op. ur.) sem odločil, da so dokazi, ki nam jih je dostavila policija, zadostni za vložitev obtožnice zaradi namerne zastrupitve proti Andreju Logovo-ju,« je dejal tožilec Ken Macdonald. Po smrti Litvinenka sta tako policija v Londonu kot v Moskvi uvedli vzporedno preiskavo, vendar doslej niso še nikogar aretirali. Afera je ohladila odnose med Veliko Britanijo in Rusijo. Rusko tožilstvo je že v naprej sporočilo, da ne bo izročilo nobenih osumljencev Veliki Britaniji, če bo vložena obtožnica proti kakemu ruskemu državljanu. To stališče so v Moskvi potrdili tudi včeraj, predstavnica ruskega generalnega tožilstva Marina Gridneva pa je dejala, da bi lahko Lugovoju morda sodili v domovini. »Ruskega državljana, ki je na ozemlju druge države zagrešil zločin, je mogoče obtožiti v skladu z dokazi, ki jih poda ta druga država, vendar le na ruskem ozemlju,« je povedala. Rusko tožilstvo doslej iz Londona ni prejelo nobenega dokaznega gradiva, je še dejala. Če in ko bodo to gradivo prejeli, pa ga bodo natančno preučili, je obljubila Gridneva. K sodelovanju z britanskimi sodnimi oblastmi in k izročitvi Lugojeva Veliki Britaniji sta pozvala tudi britanski premier Tony Blair in zunanja ministrica Margaret Beckett. Blai - rje pri tem Rusijo pozval, naj spoštuje vladavino prava, Beckettova pa je poudarila, da pričakuje polno sodelovanje ruskih oblasti pri privedbi obtoženca za ta »resni zločin« pred britansko sodišče. Ruske politike pa po drugi strani skrbi, da je britanska obtožnica proti Lugovoju politično motivirana. Vodja zunanjepolitičnega odbora ruske dume Konstantin Kosačjov je pri tem posvaril, da bo, če bo Rusija ob pregledu dokazov proti Lugovoju ugotovila, daje obtožnica posledica političnih in ne pravnih argumentov, to zelo slabo vplivalo na odnose med Rusijo in Veliko Britanijo. Če pa bodo dokazi vzdržali, bodo morali v Rusiji to sprejeti, je še dejal. 43-letni Litvinenko je po večdnevnem boju za življenje umrl 23. novembra lani v londonski univerzitetni bolnišnici. Umrl je za posledicami zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210. V pismu, ki gaje ta ostri kritik Moskve narekoval tri dni pred smrtjo, je za svojo zastrupitev obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina, ta pa je obtožbe zavrnil in menil, da gre za »politično izzivanje«. Litvinenko, ki je od leta 2000 živel v azilu v Londonu, je zbolel 1. novembra lani, potem ko se je v nekem londonskem hotelu najprej srečal z neimenovanim Rusom in nekdanjim sodelavcem iz sovjetske obveščevalne službe KGB Lugovojem, kasneje v londonskem suši baru pa še z Italijanom Mariom Scaramello. V preteklosti je Litvinenko delal tako za KGB kot njeno naslednico FSB. Leta 1998 je javno obsodil nadrejene, da so mu ukazali umor ruskega tajkuna Borisa Be-rezovskega, ki sedaj živi v izgnanstvu v Veliki Britaniji. Leto kasneje je zaradi zlorabe položaja v zaporu preživel devet mesecev. Potem ko so ga teh obtožb oprostili, se je odločil za odhod v London. (STA) BEOGRAD - Senat posebnega sodišča Danes razsodba na procesu zaradi umora Zorana Djindjjiča Od 13 obtožencev jih je 5 še vedno na begu - Ozadje atentata ni bilo pojasnjeno Beograd - Senat posebnega sodišča v Beogradu bo danes po treh letih in pol procesa izrekel sodbo obtožencem za umor srbskega premiera Zorana Djindjiča 12. marca 2003 pred sedežem vlade. Od trinajstih obtožencev je eden med »procesom stoletja« dobil status zaščitene priče, pet pa jih je na begu in so jim sodili v odsotnosti. Tako zastopniki Djindjičeve družine kot branilci obtožencev sicer menijo, da obtožnica ne pojasnjuje ozadja atentata na prvega demokratično izvoljenega srbskega premiera. Sodni postopek obtožencem za umor 51-let-nega Djindjiča so začeli 22. decembra 2003 v poslopju posebnega sodišča in dvorani, ki sta bila posebej preurejena prav za »proces stoletja« po zgledu podobnih sodnih dvoran v Italiji, kjer sodijo tamkajšnjim pripadnikom mafije. Postopek so sklenili 4. maja, predsednica sodnega senata Nata Mesarevič pa je na pove da la, da bodo sod bo izrekli v sre do. Prvotna obtožnica je obravnavala 36 osumljencev, tudi tiste, ki niso bili neposredno povezani z Djindjičevim umorom, ampak so bili kot pripadniki takrat najbolj zloglasne kriminalne združbe, zemunskega klana, ali kot pri-pad ni ki zdaj raz pu šče ne poseb ne poli -cijske enote (JSO) obtoženi za številne umore, ugrabitve in druga huda kazniva dejanja. Februarja 2004 so seznam ob tožen cev, ki naj bi ne posredno sode -lovali pri umoru srbskega premiera, skrčili na 13 oseb. Prvoobtoženi za umor Djindjiča je Milorad Ulemek Legija, ki se je prostovoljno predal 2. maja 2004 in ki ga obtožnica bremeni, da je bil organizator atentata na premiera. Do sredine leta 2001 je bil poveljnik JSO. Ko so ga zaradi izgredov prisilili k odstopu, se je po navedbah obtožnice priključil zemun-skemu klanu, v katerem naj bi imel ključ no vlo go. Legijo je na čelu JSO zame njal Zvezdan Jovanovič Zveki, ki ga obtožnica bremeni, daje iz poslopja nasproti sedeža vlade z enim strelom usmrtil Djindjiča, z drugim pa ranil njegovega varnostnika Milana Veruoviča. Sled nji in še pet nje go vih ko le gov varnostnikov, ki so bili takrat v Djindji-čevem spremstvu, so med postopkom odločno zatrjevali, da so slišali tri in ne dveh strelov, kot je navedeno obtožnici. Njihove trditve naj bi potrjevale tezo zagovornikov obtožencev, da je Djindjiča umoril neznani strelec v so- sed ni zgrad bi, ne pa v tis ti, kjer naj bi bil Zveki. Srbska policija je po atentatu spro žila ob sež no pre is kavo, med katero je pri pr la in zas li ša la pri bliž no 12.000 oseb. Petnajst dni po umor u Djindjiča je pri poskusu aretacije ubila vodjo zemunskega klana Dušana Spa-sojeviča in njegovo desno roko Mileta Lukoviča. Obe ključni osebi bi lahko kot neposredna udeleženca pri atentatu na pre mi e ra in dru gih umo rih naj -več povedala o vseh teh zločinih. Policija je namreč med preiskavo pojas ni la še ne kaj umo rov, več ugra bi -tev in druga huda kazniva dejanja, v katera so bili vpleteni tako pripadniki JSO kot tudi zemunskega klana. Med drugim je bil pojasnjen umor nekdanjega srb ske ga pred sed ni ka Iva na Stam boli -ča 25. avgusta 2005 in poskus atentata na zunanjega ministra Vuka Draškovi-ča junija istega leta v Budvi. Obe zade vi, v katerih je bil Legija prav tako prvoobtoženi, sta se končali z izrekom sodb. Legija je že pred tem za prvi poskus atentata na Draško-viča 3. oktobra 1999 dobil 15 let zapora, za umor Stamboliča in drugi poskus atentata na Draškoviča pa skupno 40 let zapora. Sodbi sicer še nista pravnomočni. V posebnem sodnem postopku sodijo še številnim pripadnikom zemunskega klana, ki jih obtožnica bremeni več umorov, ugrabitev in drugih kaznivih dejanj, pri katerih pa je v glavnem šlo za med seboj ne ob ra čune srb -skih kriminalnih združb. Ulemek je prvo ob tože ni tudi v tem pos top ku, ki mu še ni videti konca. Zveki naj bi po aretaciji v začetku aprila 2003 priznal, da je premiera umoril, in sicer zaradi vztrajanja Legije, da mora Djindjič umreti, da bi tako prekinili izročitve obtožencev haaške-mu sodišču. Zveki je pozneje priznanje zanikal in zatrdil, da ga je policija prisilila k podpisu izjave. Pravni zastopnik Djindjičeve družine Srdjan Popovič je ob sklenitvi sojenja zatrdil, da je krivda obtožencev na zatožni klopi »banalna«, saj da gre za ljudi, ki so samo izvrševali ukaze. Namestnik posebnega srbskega tožilca Jo-van Prijič pa je v sklepni besedi poudaril, da je umor premiera dejanje lažnivih bojevnikov in domoljubov. Od sodnega senata je zahteval, naj obtožence spozna za krive in jim odmeri kazni v skla du z zako nom. Štefan Novak/STA f) t/ T /A S A Milorad Ulemek Legija, nekdanji vodja »rdečih baretk«, je prvoobtoženi na procesu zaradi umora srbskega premiera Zorana Djindjiča HAAG - Mednarodno kazensko sodišče Pred ICC prvič preiskava o posilstvih kot vojnih zločinih HAAG - Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) je včeraj začelo prvo preiskavo konflikta, v katerem je bilo več posilstev kot umorov. Preiskava tožilca Luisa Morena-Ocampa se nanaša na spopade med srednjeafriškim predsednikom Ange-Felixom Patassom in uporniki v letih 2002 in 2003. »Spolno nasilje je očitno imelo glavno vlogo v tem konfliktu,« je dejal Moreno-Ocampo.»Po naših informacijah so posilili toliko civilistov, da tega iz vidika mednarodnega prava ne moremo prezreti,« je ob predstavitvi četrte preiskave ICC o vojnih zločinih poudaril Moreno-Ocampo. Tožilstvo je prejelo pričanja več sto žrtev, ne katere izmed njih so storilci posilili v javnosti in pred očmi njihovih sorodnikov. Mnoge žrtve, vsega skupaj naj bi jih bilo 600, so bi le zara di posil stva izob čene iz svo -jih družin. »Te žrtve zahtevajo pravico,« je poudaril tožilec. Moreno-Ocampo ni želel razkriti imen osumljencev, saj še Luis Moreno Ocampo zbirajo dokaze. ICC je prevzel primer, potem ko je vrhovno sodišče Srednjeafriške republike decembra 2004 odločilo, da država nima zmogljivosti za pregon takih primerov. V svojem napotku ICC so srednjeafriški sodniki kot osumljence imenovali tudi vodjo Gibanja za osvoboditev Konga (MLC), Je an-Pi erra Bem bo, ki je v spo padih z uporniki priskočil na pomoč predsedniku Patassu. Spopadi so se začeli po neuspešnem državnem udaru sedanjega srednjeafriškega predsed- nika Francoisa Boziza oktobra 2002, posilstva pa naj bi izvedli vojaki MLC. Moreno-Ocampo je izpostavil, da ima pre is kava ICC tudi uči nek odvračanja. »Za preprečitev nasilja in utrditev miru v regiji je naša dolžnost, da pokažemo, da hudi zločini ne morejo ostati nekaznovani,« je poudaril argentinski pravnik. V zadnjem času je namreč prejel »zaskrbljujoča poročila« o novem nasilju na severu Srednjeafriške republike, ob meji s Čadom in Su da nom. ICC preganja odgovorne za naj-huj še zlo či ne, kot je ge no cid, zlo či ne proti človeštvu in vojne zločine, če države tega niso sposobne ali nočejo sto riti. Tožil stvo je že začelo pre is kave o zločinih v sudanski pokrajini Darfur, DR Kongu in Ugandi. Januarja so sodniki ICC odobrili prvo obtožnico, vloženo proti bivšemu vodji uporniškega gibanja v DR Kongu Thomasa Lubango, ki naj bi rekruti-ral vojake, mlajše od 15 let. (STA) NOVI BEOGRAD Plakati s portretom Mladiča BEOGRAD - V največji občini srbske prestolnice Novi Beograd so za zdaj neznani storilci na pročelja poslopij na Bulvarju Avnoja nalepili plakate s podobo najbolj iskanega obtoženca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, Ratka Mladiča. Nova srbska vlada je sicer v petek odločila, da omenjeni bulvar dobi ime po prvemu demokratično izvoljenemu premieru Zoranu Djindjiču, ki so ga umorili 12. marca 2003, njegovim morilcem pa naj bi sodbo izrekli v sredo. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je na plakatih poleg podobe Mladiča tudi ime portala Srbskega ljudskega gibanja 1389. Ze na podlagi naslovne strani portala širši javnosti manj znanega gibanja je videti, da številka pomeni letnico, ko je otomansko cesarstvo na Kosovem polju hudo pora zilo srb sko voj sko. ( STA) 22 Sreda, 23. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / STRASBOURG - Italijanski premier predstavil svojo vizijo prihodnosti evropske povezave Prodi: Ni nujno, da vsi v EU napredujemo enako hitro Italija ne bo podpisala neprepričljivega kompromisa ustavne pogodbe STRASBOURG - Italijanski premier Romano Prodi je včeraj na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Stras-bourgu v razpravi o prihodnosti Evrope poudaril, da nihče v Evropski uniji ne sme ovirati želja drugih, zato »ni nujno, da vsi napredujemo z enako hitrostjo«. Ob tem je spomnil na evro in schengen - uspešna projekta EU, pri katerih ne sodelujejo vse članice povezave. Glede oblikovanja besedila nove pogodbe EU pa je poudaril, da neprepričljivega kompromisa Italija ne bo podpisala. Prodi, ki se je v svojem govoru v luči iskanja izhoda iz slepe ulice, kamor je po dvojnem referendumskem »ne« v Franciji in na Nizozemskem leta 2005 zašla ustavna pogodba EU, pojasnil, da napredovanje članic EU z različnimi hitrostmi ne pomeni izključevanja drugih, saj ostajajo vrata odprte tudi za ostale države. Ob tem se je izrekel proti radikalnim posegom v obstoječe besedilo ustavne pogodbe, medvladna konferenca, ki naj bi pripravila besedilo novega dokumenta, pa bi morala imeti po njegovih besedah »natančen in selektiven mandat«, saj bi EU le tako lahko prišla do novih rešitev do volitev v Evropski parlament leta 2009. Krepitev skupne zunanje in varnostne politike EU z ministrom za zunanje zadeve, stabilno predsedstvo Sveta, razširitev glasovanja s kvalificirano večino, odprava tristebrne strukture in pravna osebnost so tisti deli obstoječega besedila ustavne pogodbe EU, ki se jim članice povezave tudi v novi pogodbi ne bi smele odreči, je še poudaril italijanski premier. Po Prodijevem govoru je bilo v parlamentarni razpravi iz poslanskih vrst slišati tako odobravanja kot nasprotovanja. Vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), Josep Daul, se je strinjal, da mora v EU čimprej priti do premikov. Poudaril je, da zdaj ni več čas za postavljanje vprašajev, temveč čas za sklepanje kompromisov, pri čemer je potrebno misliti na skupne interese. Navdušenja nad Prodijevimi besedami ni skrival vodja socialistov (PES) Martin Schulz. Zadovoljstvo je izrazil zlasti nad dejstvom, da bo na medvladni konferenci sodeloval vsaj en predsednik vlade - torej Prodi -, ki »ne bo sklepal kompromisov za vsako ceno«. Schulz je spomnil na leta 2000 dogovorjeno pogodbo iz Nice, ki je takrat predstavljala minimalen kompromis, vendar ta za učinkovito delovanje se-demindvajseterice ne zadostuje. Prav zato se sklepanje dogovorov na podlagi najmanjših skupnih imenovalcev ne bi smelo ponoviti, je menil Schulz. Vodja liberalcev (ALDE) Graham Watson pa je poudaril, da se je metoda skupnosti, ki jo EU preizkuša že 50 let, izkazala za najboljšo, ključ za več Evrope pa je po njegovih besedah le v močnih institucijah povezave. Skupina združenje za Evropo narodov (UEN) je prav tako poudarila na nujnost sprejetje nove pogodbe, vendar je po njihovem potrebno tudi poskrbeti, da se bo EU približala in postala razumljivejša za njene državljane. Skupina Zelenih pa je opozorila, da Evropski parlament ne bi smel ostati izključen iz medvladnega dogovarjanja o novi pogodbi EU. Podobno je bilo tudi mnenje nekaterih drugih političnih skupin. Več poslancev je tudi poudarilo, naj članice EU v iskanju rešitev nacionalne egoizme pustijo ob strani. Včerajšnja razprava o prihodnosti Evrope v Evropskem parlamentu je nadaljevanje razprave, ki se je začela lani. Takrat sta poslancem svoje poglede predstavila predsednik belgijske vlade Guy Ver-hofstadt in irski premier Bertie Ahern. Danes pa bo pred poslance stopil še nizozemski premier Jan Peter Balkenende. Nemško predsedstvo EU si močno prizadeva, da bi stanje, v katerega je povezava zašla po zavrnitvi ustavne pogodbe, premaknilo z mrtve točke. Predsedujoča EU Angela Merkel naj bi na junijskem vrhu predstavila časovni načrt za rešitev krize, ki naj bi EU do novih institucionalnih temeljev pripeljal še pred volitvami v Evropski parlament leta 2009. (STA) Italijanski premier Romano Prodi med včerajšnjim govorom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu ansa BEJRUT - Spopadi včeraj prekinjeni Fatah svari pred razmahom nasilja v Libanonu BEJRUT - Zmerno palestinsko gibanje palestinskega predsednika Mah-muda Abasa, Fatah, je včeraj posvarilo pred upori v palestinskih begunskih taboriščih v Libanonu, če bo libanonska vojska nadaljevala z obstreljevanjem taborišča Nahr al Bared na severu Libanona. »Če se bo obstreljevanje taborišča Nahr al Bared nadaljevalo, bo prišlo do upora v vseh taboriščih v Libanonu,« je za AFP dejal Sultan Abul Ajnajn iz bližnjega taborišča Bedavi in dodal, da »noben Palestinec ali palestinska skupina v Libanonu ne bo dovolila pokola Palestincev kot kolektivnega kaznovanja, kar se dogaja v Nahr al Baredu«. Hkrati je Ajnajn pozval k takojšnji prekinitvi spopadov, ki so po zadnjih podatkih od nedelje zahtevali 65 smrtnih žrtev. Spopadi med libanonsko vojsko in skrajneži iz palestinske skupine Fatah al Islam so se po včerajšnjem jutranjem bombardiranju zaustavili. Šest tovornjakov Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) na glavni cesti čaka na vstop v taborišče Nahr al Bared, da bi lahko ob zatišju spopadov z vodo, gorivom, generatorji, zdravili in hrano pomagali beguncem, ki so že tri dni ujeti v smrtonosne spopade. Prav tako bo Rdeči križ poskušal iz taborišča evakuirati nosečnice in bolne. V begunskih taboriščih v Libanonu živi okoli 400.000 Palestincev, polovica med njimi v okoli 12 zanemarjenih taboriščih, ki so v skladu s skoraj 40-let-nim dogovorom s Palestinci izven nadzora libanonske vlade. Skrajna islamska skupina Fatah al Islam pa je prevzela odgovornost za dve eksploziji bombe v libanonski prestolnici Bejrut v nedeljo in ponedeljek zvečer. V pismu, ki ga je včeraj prejelo več tujih tiskovnih agencij v libanonski prestolnici, je zapisano, da je organizacije »posvarila libanonsko vojsko in držali smo obljubo«. Neodvisni viri pristnosti pisma še niso mogli potrditi. Tiskovni predstavnik skupine Fatah al Islama zanikal, da bi bila njegova skupina vple- tena v eksploziji bomb v Bejrutu. Zanikal je tudi poročanje medijev, da naj bi bil ranjen drugi mož organizacije. Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v okviru štiridnevne bližnjevzhodne turneje v Izraelu obsodil vse večje nasilje v Gazi in spopade na meji med palestinskimi območji in Izraelom. »Nasilje se mora končati povsod,« je po srečanju z izraelskim obrambnim ministrom Amirjem Perecom dejal Solana. Pri tem je ponudil pomoč EU in zahteval »politični dialog«. EU je pripravljena »pomagati pri pomiritvi situacije in pri ugotavljanju, ali je mogoče vzpostaviti politično perspektivo,« je dejal Solana in dodal, da je to »edina rešitev«. Po obisku v Izraelu je Solana odpotoval v Bejrut v Libanonu, kjer bo prav tako skušal doseči konec spopadov med libanonskimi varnostnimi silami in isla-mistično skupino Fatah al Islam. (STA) IRAN ZDA kritične do el Baradeja Mohamed el Baradej DUNAJ - ZDA naj bi želele vložiti formalno pritožbo proti direktorju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamedu El Baradeju, ker je dejal, da bi lahko Iranu dovolili ohranitev nekaterih elementov njegovega programa za bogatenje urana. Takšni komentarji po mnenju ZDA škodijo prizadevanjem Varnostnega sveta Združenih narodov, da bi od Irana dosegli popolno ustavitev bogatenja urana, so povedali neimenovani diplomati. Do pritožbe bi lahko prišlo še pred objavo najnovejšega poročila IAEA o nadaljnjem širjenju iranskega programa bogatenja urana danes. V preteklih tednih je El Baradej javno izrazil svoje mnenje, da je prepozno, da bi Iran prisilili, naj se popolnoma odpove bogatenju urana - kot to zahteva VS ZN. Namesto tega bi bilo po El Baradejevem prepričanju bolj smiselno, da bi poskušali preprečiti nadaljnje širjenje tega programa in doseči, da Iran ne bi dosegel ravni industrijskega izdelovanja jedrskega goriva. Nekateri člani 35-članskega Sveta guvernerjev IAEA sicer delijo El Baradejevo mnenje, drugi - predvsem ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Kanada in Japonska - pa se bojijo, da bi izražanje takšnih stališč oslabilo položaj VS ZN, če bi bilo potrebno v primeru, da bo sredino poročilo za Iran neugodno, proti uporni državi uvesti nove sankcije. Danes se izteče rok za prekinitev bogatenja urana, ki gaje Varnostni svet ZN postavil Iranu v resoluciji 1747, sprejeti 24. marca. Hkrati bo Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) VS ZN in 35-članskemu odboru IAEA predstavila najnovejše poročilo o napredovanju iranskega jedrskega programa, ki bo pomembno vplivalo na odločitev članic VS ZN, ali naj še dodatno zaostrijo sankcije proti Iranu. Še pred objavo poročila sta včeraj v Iran na rutinsko inšpekcijo prispela inšpektorja IAEA, ki bosta znova pregledala iranska jedrska objekta v Natancu in Isfaha-nu. Iran sicer vztrajno zatrjuje, daje njegov jedrski program izključno miroljubne narave, medtem ko se zahodne države bojijo, da se Iran na skrivaj skuša dokopati do jedrskega orožja. (STA) TURČIJA - Policija sumi, da so za napad odgovorni pripadniki kurdske PKK Eksplozija bombe v središču Ankare ubila pet ljudi, petdeset pa jih ranila ANKARA - V središču turške prestolnice Ankara je včeraj popoldne eksplodirala bomba.V eks-plo zi ji je umr lo pet ljud je, več kot 50 pa je bi lo ra -njenih, je po poročanju turške televizije NTV povedal župan Melih Gokcek. Do eksplozije je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prišlo na avtobusnem postajališču v živahnem predelu mesta Ulus ob 15. uri po srednjeevropskem času, ko so bile tamkajšnje ulice polne ljudi. Po ocenah turške policije naj bi za eksplozijo stala separatistična organizacija Kurdska delavska stranka (PKK). Po poročanju NTV, so policisti na kraju eksplozije našli sledi razstreliva A-4, zato je policija za izvedbo napada osumila pripadnike PKK. Priprla naj bi tudi že 7 osum ljen cev. V zad njih dveh me se cih je tur -ška policija pri pripadnikih PKK po državi zasegla okoli 200 kilogramov omenjenega razstreliva. Razstrelivo naj bi pritihotapili iz Iraka. Očividci so na postajališču sicer videli sumljiv paket, vendar ni bilo jasno, ali je eksplozijo povzročil samomorilski napadalec ali pa je prišlo do Razdejanje ki ga je razstrelitve M daljavo. povzročila Po poročanju amenste t^™ agencije AP eksplozija bombe v so v bolnišnico odpeljali okoli 15 ljudi, med njimi Ankam pa je bilo tudi nekaj tujcev. Njihovo državljanstvo še ni znano' ~a w Sreda, 23. maja 2007 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Finale Lige prvakov v Atenah Bo »mucek« Gattuso tokrat utišal Gerrarda? Spomin na Istanbul 2005je še boleč - Stavnice so bolj na strani Milana ATENE - Atenam je pripadla čast, da gostijo najpomembnejšo nogometno tekmo leta 2007. Na olimpijskem stadionu se bosta danes ob 20.45 (od 20.30 po Rail) za čast in slavo v finalu lige prvakov pomerila šestkratni prvak Evrope Milan in petkratni zmagovalec najprestižnejšega evropskega klubskega tekmovanja angleški Liverpool. Grška prestolnica bo sicer že tretjič prizorišče finala. Leta 1983 se je tam naslova veselil nemški Hamburger SV, ki je z 1:0 odpravil turinski Juventus, leto 1994 pa imajo v posebej lepem spominu prav pristaši Milana, saj so takrat »rdeče-črni« razbili favorizirano Barcelono s 4:0. Tokrat naj bi bili spet v prednos ti no go me taši iz lom bar dij ske prestol ni ce, toda Liver pool bo sku šal dokazati, da »strela« lahko udari dvakrat. Stavnice so bolj na strani Milana, toda ne na zad nje je bi lo tako tudi pred dvema letoma, ko sta se v finalu LP pomerila ista tekmeca, v enem najrazbu-rljivejših finalov v zgodovini pa se je po streljanju enajstmetrovk naslova veselil klub z Anfielda. Posebej boleč udarec je v omenjenem fi na lu do živel Mi la nov vez ist Gennaro Gattuso, eden najbolj agresivnih in nepopustljivih nogometašev, ki ga je po slovitem carigrajskem finalu 2005 zvezd nik Liver poo la Ste ven Ger -rard označil kar za »mucka«. Tako kot njegovi soigralci se takrat v drugem polčasu ni znašel in prav Gerrard je kreiral enega najbolj neverjetnih preobratov v ligi prvakov. Tudi zato mnogi izpostavljajo prav »osmici« Milana in Liverpoola, ki pa sta ena do dru ge pred dvo bojem spoštljivi in hkrati odločni. »Menim, da igranje proti Liverpoolu za nas ne predstavlja dodatnega motiva. Tega ne potrebuješ, ko igraš v finalu lige prvakov. Kljub temu pa bo sredin (današnji op. ur.) dvoboj več kot finale. Šlo bo za čast,« pravi Gattuso, ki tako kot Ger-ra rd na dru gi stra ni še naj bolje predstavlja srce, pljuča in noge svoje ekipe. »Gattuso je izjemen no go me taš z veliko izkušnjami. Toda ne skrbi me Gattuso, skrbi me Milan, skrbi me moja igra. Če bo sam dobro odigral, potem bomo videli, če me bo Gattuso lah- Ricardo Izecson Dos Santos Leite, bolje poznan kot Kaka (letnik 1982), je Milanov dres prvič oblekel leta 2003. Z »rdeče-črnimi« je odigral 192 tekem in dosegel 60 golov, zdaj pa se spet spogleduje z najprestižnejšim evropskim pokalom ansa ko ustavil. Želimo pisati zgodovino, želi mo bi ti he roji in se do mov vrni ti kot zmagovalci. Naslova si želim prav tako močno kot leta 2005 in dovolj smo samozavestni, da ga lahko spet osvojimo,« pa pred dvo bojem me ni Ger ra rd, ki ga je drugi borbeni Milanov vezist Massimo Ambrosini okronal za trenutno najboljšega igralca sredine na svetu. Na obeh straneh je nekaj tistih, ki jim zvezd niš ki sij še posebej moč no si -je, toda številne nogometne poznavalce je v zadnjem času še posebej navdušil izjemni Milanov Brazilec Kaka. »Vsi govorijo o Kakaju in on je dejansko ena največjih groženj za naš gol. Moramo poskrbeti za to, da ne bo imel vpliva na igro, potem bo vse lažje,« je delček re-cep ta za ugo den raz plet raz kril Špa nec v dresu »rdečih« Xabi Alonso. Njegov strah je verjetno še zrasel po povratni polfinalni tekmi v Milanu, saj so se rde-če-črni predstavili v zastrašujoči formi, tako v na padu kot tudi v ob ram bi, kjer je najnevarnejšega igralca z Otoka Cristiana Ronalda prav »Ringhio« Gattuso pospravil v žep. Trener Milana Carlo Ancelotti, ki bo tako kot nje gov ko le ga na Liverpo-olovi klopi Rafa Benitez lahko računal na praktično vsa svoja orožja, je ozračje pred dvo bojem zači nil z beseda mi, da je Liver pool še naj manj teh nič no podkovano moštvo od vseh treh angleških ekip, ki so se uvrstile v polfina- Zlata knjiga Doslej je 21 klubov osvojilo pokal zmagovalca: 9 zmag: Real Madrid 6 zmag: AC Milan 5 zmag: Liverpool 4 zmage: Ajax Amsterdam, Bayern Muenchen 2 zmagi: Barcelona, Benfica Lizbona, Inter Milano, Nottingham Forest, Manchester United, Juventus Torino, Porto, 1 zmaga: Celtic Glasgow, Feyenoord Rotterdam, Aston Villa, Hamburger SV, Steaua Bukarešta, PSV Eindhoven, Crvena zvezda, Olympique Marseille, Borussia Dortmund. le (ob Liverpoolu še Chelsea in ManU). »V polfinalu ste lahko videli, da Manchester igra in ti pusti igrati. Mislim, da tega ne moremo pričakovati od Liverpoola,« je dejal Ancelotti. Po drugi strani - zakaj bi Liverpool spreminjal taktične zamisli in postavitev na igrišču ter tako ugodil Ance-lottiju, če pa mu je to pomagalo v vsej sezoni LP? Ne nazadnje tudi v drugem polčasu v Istanbulu 2005 Angleži niso nadigrali Milana, ampak so pač izkoristili ponujeno. To pa je ena glavnih odlik Liver poo la, kar se je ne na zad nje pokazalo tudi v polfinalu proti Chelse-aju. Z Milanovim načinom igre se zato ne obremenjuje niti Alonso, ampak obljublja preboj na vrh Evrope s tipično predstavo, nič pa ga ne skrbi niti morebitna nova odločitev po streljanju kazenskih strelov: »Milan je bil resnično ve li ko bolj ši kot Man chester v pol -finalu. Igral je izvrsten nogomet v visokem ritmu. Toda v finalu se vse spre-me ni. Mi pa bomo go tovo igra li na šo igro. Nič me ne bi mo ti la ni ti odlo či -tev po enajstmetrovkah, vendar imam občutek, da bo razplet drugačen.« APrimorski ~ dnevnik KOLESARSTVO - 10. etapo osvojil Piepoli, roza majico pa je oblekel 38-letni Noe Izmed favoritov je na zadnji vzpetini največ moči vnovič pokazal Danilo Di Luca udinese v Asiago + ■ VIDEM - Videmski r AMERIŠKI POKAL Zaradi neurja preložena odločitev VALENCIA - Včerajšnja, morda odločilna sedma regata v drugem polfinalu jadralskega boja za pokal Louisa Vuittona v španski Valencii med dvakratnim zmagovalcem pokala Amerike, novozelandskim Emirates, in španskim Desafiom je bila zaradi močnega neurja v zalivu pred Valen-cio odpovedana in prestavljena na danes. New Zealand vodi s 4:2, do finala mu manjka torej le še ena zmaga. Ker je veter namreč pihal s hitrostjo 25 vozlov, omejitev za izvedbo regate pa je 23 vozlov, jadrnici Team New Zealand in Desafio Espanol sploh nista zapustili pristanišča. Siena in Rim v polfinalu Izidi 3. četrtfinalnih tekem končnice: Siena - Cantu 91:60, Roma - Neapelj 83:58, Milan - Varese 62:71, Virtus BO - Biella 104:102 po podaljšku. Siena in Rim sta se uvrstila v polfinale. Kopru Slovenski pokal Izidi finalne tekme slovenskega nogometnega pokala v Celju: Koper - Maribor 1:0. Strelec: Rajčevič v 80. minuti. NBA: Detroit bolje začel DETROIT - Košarkarji Detroit Pistons so v končnici lige NBA na prvi tekmi finala vzhodne konference v domači dvorani z 79:76 premagali Cleveland Cavaliers in tako uspešno odprli boj na štiri zmage za vstop v veliki finale. Teniški GO&GO Hit GORICA - Po odpovedi Nemke Angelike Bachmann je Italijanka Gulia Gabba postala prva favoritinja čezmejnega teniškega turnirja Go&GO Hit, ki se odvijna na igriščih TC Zaccarelli in TK Nova Gorica. 20-letna Italijanka je včeraj s 6:1, 6:3 odpravila Belgijko Apollonio Melzani. Poraz in kazen RIM - Sodnika na nedeljski košarkarski tekmi med Pattijem in tržaškim Acegasom pod vplivom domačih navijačev nista bila prizanesljiva do gostov. Po porazu, ki je povzročil izpad b B2 ligo, pa je Tržačane prizadeval še disciplinska komisija. S prepovedjo igranja za en krog so bili diskvalificirani igralci Mu-zio, Bonaccorsi, Pilat in Losavio, do 14. junija spremljevalec Sbisa, do 28. maja pa maser Bussani. REGGIO EMILIA - Deseta etapa kolesarske dirke po Italiji je imela cilj na vzponu, toda pravega odgovora, kdo bi bil lahko končni zmagovalec dirke vseeno ni dala. Etapo je dobil Leonardo Piepoli (Sau-nie - r Duval-Prodir), izmed največjih favoritov pa se je najbolj izkazal Danilo Di Luca, ki je z zaostankom 18 sekund zasedel drugo mesto. Tretji je bil z zaostankom 27 sekund Luksemburžan Fraenk Schleck, kije v cilj 250 kilometrov dolge etape prišel s 27 sekundami zaostanka.V njegovi skupini so bili tudi favoriti Gilberto Simoni, Ricardo Ricco, Paolo Savoldelli in Damiano Cunego. Marco Pinotti, do zdaj vodilni v skupnem seštevku, je po pričakovanjih zaostal štiri minute in 30 sekund, tako da je moral rožnato majico vodilnega prepustiti rojaku, kar 38-letnemu Andrei Noeju. Etapa jke pokazala, da je Di Luca res v izvrstni formi, zelo dobro se je odrezal Gilberto Simoni, čigar zaostanek na lestvici ni prehud. Nekaj znakov utrujenosti (na cilju so bili sicer izmučeni vsi) je pokazal Damiano Cunego, mladi Ricco pa je bil hiter, a se je moral podrediti klubskim navodilom. Na napad Di Luce 1,7 kilometra pred ciljem je takoj reagiral, a ko je opazil, da njegov kapetan Simoni zaos- Tako kot Belgijec Wim Vanhuffel so bili tudi ostali kolesarji po 10. etapi povsem izmučeni ansa taja, ga je moral počakati. Potonil pa je Garzelli. Izidi 10. etape: 1. Leonardo Pipol-li (Ita/Saunier Duval-Prodir) 6.19:07; 2. Danilo Di Luca (Ita/Liquigas) +0:18; 3. Andy Schleck (Luk/CSC) 0:27; 4. Gilberto Simoni (Ita/Saunier Duval-Prodir) 0:32; 5. Riccardo Ricco (Ita/Saunier Duval-Prodir) 0:41; 6. Paolo Savoldelli (Ita/Astana) isti čas; 7. Damiano Cunego (Ita/Lampre-Fon-dital 0:43; 8. Franco Pellizotti (Ita/Liquigas) 0:45; 9. Jaroslav Popovič (Ukr/Disco-very Channel) 0:52; 10. Andrea Noe (Ita/Liquigas) isti čas ..; 19. Stefano Garzelli 2:09; 120. Gorazd Štangelj (Slo/Lam-pre-Fondital) 22:35 . Skupni vrstni red: 1. Andrea Noe 46.06:09; 2. Marzio Bruseghin+1:08; 3. David Arroyo Duran (Špa) 1:15; 4. Patxi Vila (Špa) 1:38; 5. Jevgenij Petrov (Rus) 1:48; 6. Emanuele Sella 2:04; 7. Sergej Jakovljev (Rus) 2:06; 8. Danilo Di Luca 2:58; 9. Marco Pinotti 3:11; 10. Jose Luis Rubiera (Špa) 3:22 .. ; 11. Franco Pellizotti 4:03; 12. Andy Schleck (Luks) 4:04; 13. Damiano Cu-nego 4:29; 14. Leonardo Piepoli 4:32; 15. Paola Savoldelli 4:40; 16. Riccardo Ricco 5:06; 18. Gilberto Simoni 5:24; 23. Stefano Garzelli 6:24; 105. Gorazd Štangelj (Slo/Lampre-Fondital) 40:55. VIDEM - Videmski prvoligaš se bo na pšrihodnjo A ligo od 11. do 30. julijas pripravljal v Asiagu. Tam ne bo ne Muntarija in Iaquine, ki odhajata. Prvi naj bi se selil v Portsmounth (Roma zanj ni pripravljena odšteti 14 milijonov evrov), drugi pa morda k Ju-ventusu. Chechi danes na Čarboli s športniki s posebnimi potrebami Danes popoldne (od 14.30 do 16.30) bodo v tržaški športni palači na Čarboli nagradili športnike s posebnimi potrebami, ki so v letošnji sezoni nastopali na raznih športnih prireditvah v organizaciji športnega centra »Carducci« (v sodelovanju s Pokrajino Trst in Deželo). Športnike bo v imenu Ministrstva za mladinske problematike in športne dejavnosti nagradil olimpijski prvak Yuri Chechi. 24 Sreda, 23. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / TENIS - Gajevka Paola Cigui Nastopila je na prestižnem turnirju Bonfiglio Mlada Gajina tenisačica Paola Cigui je v ponedeljek nastopila v Milanu na zelo kakovostnem mednarodnem turnirju Bonfiglio, ki ga po pomenu lahko primerjamo z mladinskimi grand slam turnirji. Paola je za nastop v Milanu prejela posebno povabilo (wild card), kar si lahko šteje v čast, saj pomeni, da njeni letošnji dobri nastopi niso šli mimo neopazni. Nazadnje se je dobro odrezala na turnirjih v Pra-tu in Santa Croceju. Že v 1. krogu Bon-figlia se je pomerila s 6. nosliko Romunko Begu, ki je 24. na svetovni mladinski lestvici, hkrati pa tudo 850. na ženski poklicni lestvici WTA. Paola je proti njej častno izgubila s 6:2, 6:3, pošte no pa pri zna la, da je bi la Ro mun ka zanjo preprosto premočna. »V ključnih igrah je pri tis ni la na plin in ni do -volila, da bi prišla do točke,« je pove-da la Pa o la, hkra ti pa me ni la, da bi ob bolj ugodnem žrebu morda lahko napredovala vsaj za en krog. Kot znano, si je gajevka za cilj v svoji zadnji sezoni kot mladinka zastavila nastop na Paola Cigui enem od ve li kih mla din skih grand slam turnirjih. Zdaj se je na svetovni mladinski lestvici povzpela do 380. mesta, pravico do nastopa na kvalifikacijah grand slam turnirja pa ima prvih 300 igralk. Do potrebnih točk bo skušala priti na bližnjih turnirjih v Mariboru in Domžalah, če jih tam ne bo osvojila, pa se bo morala podati v tujino, saj je turnirjev v Italiji v tem obdobju zmanjkalo. Še prej bo Ciugije-va nastopila na članskem turnirju v Gra de žu z na grad nim skla dom 25.000 dolarjev. (ak) PLAVANJE - Deželno prvenstvo propaganda Odlični nastopi Borovih plavalcev V tržaškem bazenu so zbrali dve prvi in sedem tretjih mest Borovi udeleženci deželne faze plavalnega prvenstva propaganda z vaditeljicama Mario Alejandro Glavina (levo) in Andreino Menegatti ŠD KONTOVEL - Nagradni izlet mladih odbojkaric društva v Emiliji Vodstvo Sassuola Volley je zelo lepo sprejelo Kontovelovo odpravo Brezplačno so si ogledali tekmo Sandre Vitez v A2 ligi - Zaradi Gira spodletel obisk Maranella Poln avtobus Kontovelovih igralk s predsednikom Markom Banom na čelu, se je ob koncu sezone v nedeljo podal na nagradni izlet v Sassuolo pri Modeni, kjer so si ogledali zadnji nastop Sandre Vitez v rednem delu odbojkarske A2 lige. Domači klub je kakih 35 Kontovelovih odbojkaric ter staršev in prijateljev izredno lepo sprejel. Športna direktorica Sassuola Volley Silvia Giovanar-di je za Kontovelovo odpravo rezervirala kosilo v neki restavraciji, vstop v sicer polno športno dvorano pa je bil za vse Kontovelce brezplačen. Špiker na tekmi jih je predstavil gledalcem, trem mladim Kontovelkam pa so omo- NOGOMET - Po občnem zboru Primorje Interland išče novega trenerja Vodstvo proseškega Primorja Interland, ki bo tudi v prihodnji sezoni igralo v 1. amaterski ligi, ni potrdilo ambicioznega trenerja Andrea Massaia, ki že išče drugo ekipo. »Ni šlo vse po načrtih in zaradi tega sem se odločil, da bom po koncu sezone odšel,« je povedal Massai, ki je Primorje vodil le eno sezono. Kdo pa bo novi trener? »Še ne vemo, nekaj imamo že v mislih, toda nismo še nič odločili,« je po ponedeljkovem občnem zboru dejal predsednik rdeče-rumenih Sergij Ukmar. »Poiskati moramo tudi nekaj okrepitev, drugače nam bo v prihodnji sezoni trda predla, saj bo 1. amaterska liga zelo zahtevna. V naši skupini bodo igrale vse najmočnejše tržaške enajsterice, San Giovanni, San Sergio, Ponziana, Gallery.« Na ponedeljkovem občnem zboru na Proseku, kjer se je zbralo precej članov in simpatizer-jev proseškega društva, je Ukmar potegnil črto pod letošnjo sezono, ki je bila pozitivna in negativna hkrati. Pozitivna predvsem zato, ker je članska ekipa dosegla obstanek v 1. AL, negativna pa, »- Sandra Vitez se je po tekmi fotografirala s svojimi nekdanjimi soigralkami in mladimi odbojkaricami ŠD Kontovel gočili, da so se na prvoligaški tekmi lahko preizkusile kot pobiralke žog. Za »hitropotezni tečaj«, kako se med tekmo deli žogo igralkam na servisu, so prijazno poskrbeli kar odborniki domačega kluba. Vitezova je svoje »fanse« osrečila z zelo dobrim nastopom, Sassuolo Volley pa je gladko premagal Nocero Umbro. Sandrina ekipa se je že uvrstila v končnico za napredovanje. Konto velo v obisk je klub iz Sassuola obeležil tudi na svoji spletni strani. Zaradi cestnih zapor ob prihodu etape Gira d'Italie jim je žal spodletel ogled Ferrarijeva muzeja in tovarne v Ma-ranellu. ker nismo še rešili težav z igriščema (Ro-uno in Ervattijem) in ker po dolgih letih nismo imeli ekipe cicibanov. V prihodnji sezoni se moramo potruditi in zbrati skupinico malih nogometašev.« Ukmar je obenem poudaril, kako pomemben in pozitiven je projekt mladinskega društva Pomlad (prisoten je bil predsednik Robert Zuppin), katerega Primorje podpira z vsemi sredstvi. PROMOCIJSKA LIGA - V nedeljo (ob 16.00) bodo v Gonarsu igrali finalno tekmo končnice prvenstva med But-triom in Fincantierijem. NOGOMET Zarja Gaja bi lahko iztržila več Zarja Gaja - San Luigi 0:2 (0:1) ZARJA GAJA: Carmeli, Boz-jeglav (Bernetič), V. Križmančič (As-selti), Stulle, Matelic, J. Nonis, G. Križmančič, Rocco (Mihelčič), Schi- raldi, Satti, M. Kariš (Milič), trener M. Nonis. Zarja Gaja se je v prvem krogu turnirja »Il Giulia«, ki ga organizira svetoivansko društvo San Giovanni, dobro upirala močnejšemu San Luigiju, ki nastopa v promocijski ligi. Za rumeno-modre sta bili usodni dve napaki v obrambi. V 65. minuti, pri izidu 1:0, je zgrešil enajstmetrovko Manuel Satti. Zatem pa je še eno stoodstotno priložnost zgrešil še Aron Mihelčič. Kljub porazu je Zarja Gaja zadovoljila in pokazala lepo igro.Rumeno-modri bodo prihodnji torek igrali proti poražencu tekme Opicina - Muglia. V PETEK (20.30): Vesna - Pri-morje Interland Dve prvi mesti in sedem tretjih. Izkupiček Borovih plavalcev v finalu deželnega prvenstva v kategoriji propaganda, ki se je v nedeljo vršilo v tržaškem plavalnem centru »Bianchi«, je več kot pozitiven. V finalu so nastopali otroci letnikov od 1996 do 2001, ki so na štirih kvalifikacijskih tekmah izpolnili normo. V Trstu so nastopili mladi tekmovalci vseh deželnih društev. V finalu je nastopilo enajst Borovih plavalcev (pod taktirko vaditeljice Andreine Me-negatti), ki so se izkazali in odnesli domov devet kolajn. Z zlatom sta se okinčala Dimitri Zet-tin (letnik 2000) v disciplini 25 m prsno ter William Matarrese (letnik 1996) na bolj zahtevni progi 50 m hrbtno. Oba sta dosegla še eno četrto mesto: Zettin na 25 m prosto in Matarrese v isti disciplini, ampak na razdalji 50 m. Peter Furjan (letnik 2001) jn Patrik Zettin (2000) sta odnesla domov dve medalji. Furlan je bil skupno tretji bodisi v disciplini 25 m prsno ter 25 m hrbtno. Zet-tin pa je na tretjo stopničko stopil v disciplini 25 m prosto in 25 m hrbtno. Bronasto kolajno so prejeli še Elia Pelizon (2000) v disciplini 25 m prsno, Ivan Pelizon (1997) na razdalji 50 m prsno in Aleksija Terčon (1997) 50 m prsno. Tudi ostali Borovi plavalci so dosegli dobre rezultate: Nada De Walderstein (1996) je bila šesta na razdalji 50 m prosto in peta 50 m prsno, Jan Kalc (2000) je bil osmi na 25 m prsno in deveti 25 m delfin, Mattia Blasina (2000) de- NOGOMET - V Repnu veti 25 m prsno in Jana Germani (1999) sedma 50 m hrbtno. V kvalifikacijah za nastop na deželnem prvenstvu propaganda so nastopili še: Sara Zuppin (letnik 2000), Nik Calzi, Aleks Čuk (oba 2000), Gabrijel Terčon, David Renzi, Maja Marsetti (vsi 1999), Jernej Vidali, Ivan Gornik, Arthue Danieli, Francesco Cernivc, Ludovico Bressan (vsi 1998) in Niko Družina (1997). Zmagovalci bodo junija branili barve naše dežele na državni fazi prvenstva propaganda. Pred kratkim sta se Borova plavalca William Matarrese in Nada De Walderstein preizkusila tudi v preizkušnji reševanja iz vode. Matarrese je zasedel odlično drugo mesto. IZIDI BOROVIH PLAVALCEV - 25 m prosto (dečki 2000): 3. Patrik Zettin 20,5; 4. Dimitri Zettin 20,6; 50 m prosto (deklice 1997): 7. Aleksija Terčon 45,0; 50 m prosto (deklice 1996): 6. Nada De Walderstein 43,5; 50 m prosto (dečki 1996): 4. William Matarrese 40,2; 25 m prsno (dečki 2001): 3. Peter Furjan 40,8; 25 m prsno (dečki 2000): 1. Dimitri Zettin 28,2; 3. Elia Pelizon 30,3; 50 m prsno (deklice 1997): 3. Aleksija Terčon 51,3; 50 m prsno (dečki 1997): 3. Ivan Pelizon 52,0; 50 m prsno (deklice 1996): 5. Nada De Walderstein 52,9; 25 m delfin (dečki 2000): 9. Jan Kalc 40,6; 25 m hrbtno (dečki 2001): 3. Peter Furlan 34,4; 25 m hrbtno (dečki 2000): 3. Patrik Zettin 25,1; 50 m hrbtno (deklice 1999): 7. Jana Germani 53,0; 50 m hrbtno (dečki 1996): 1. William Matarrese 44,5. Nogometna tekma priložnost za spoznavanje Prijateljsko srečanje med mlajšimi cicibani Krasa in Dutovelj Pred kratkim so v Repnu odigrali prijateljsko nogometno srečanje med eki pa ma ci ci ba nov do ma če ga Krasa in bližnjih Dutovelj. Ob igrišču se je zbralo številno občinstvo, predvsem star ši otrok obeh ekip, od bor ni -ki obeh društev in številni radovedneži. Pravi praznik v maiem torej. Tek- ma se je končala z zmago gostov z 1:2. Za Kras je do se gel za de tek Pe re l li, pri gostih pa sta bila uspešna Da Oglio in Peršavec. Krasova postava: Gregori, R. Samsa, L. Samsa, Udovič, M. Vidali, Smotlak, T. Legiša, M. Legiša, Perelli, L. Berdon, trener Pahor. (jng) / ŠPORT Sreda, 23. maja 2007 25 ŠOLSKI ŠPORT - Državna faza šahovskega turnirja za šole vseh stopenj Nehvaležno 4. mesto za liceja Prešeren in Trubar-Gregorčič Večstopenjska šola Doberdob 23. med osnovnošolci - Več naših med boljšimi na posamičnih deskah LOKOSTRELSTVO Damijan Gregori prvič presegel mejo 500 točk Lokostrelca bazovske Zarje Katja Ražem in Damijan Gregori (na sliki zgoraj) sta pred kratkim nastopila na deželnem tekmovanju pri Vidmu, kjer so merili v tarče, oddaljene 70 metrov. 28-let-ni Damijan Gregori, ki je šele letos opravil krstni nastop v tem športu, je zabeležil svoj najboljši rezultat. Uvrstil se je na 11. mesto in zbral je 520 točk. Gregori je prvič prestopil mejo 500 točk. Pri članih je zmagal Tržačan Paolo Soloperto (Ascat), ki je dosegel 623 točk (osebni rekord). Drugi je bil Amedeo Pagorro (606), tretji pa Goričan Fulvio Burg (598). V ženski konkurenci je bila Ražmo-va na koncu tretja. Zbrala je 528 točk. Najbolj natančna je s 570 točkami bila Fabiana Patriarco iz Tricesima. Na drugo mesto se je uvrstila Fiorella Salatin iz San Vita al Tagliamento. Ražmova je v popoldanskih medsebojnih dvobojih prav tako končala na tretjem mestu. V malem finalu je premagala mladinko Marto Brandolin. Katja Ražem pa je v nedeljo tekmovala pri Gorici. Preizkusila se je v disciplini »hunter-field«, v kateri so tarče neenakomerno razporejene po gozdu. Katja se je uvrstila na odlično 2. mesto, zbrala pa je 273 točk, četudi je le nekaj dni pred tekmo razbila svoj lok. »V soboto, dan pred tekmo, mi je uspelo na hitro popraviti lok, čeprav ni bil v najboljšem stanju,« je povedala osemin-dvajsetletna Bazovka. Pred njo se je uvrstila tekmovalka s slovenskim potnim listom Dolores Čekada iz Ilirske Bistrice (304 točke). Na tretjem mestu je bila še ena tekmovalka iz Slovenije, Mateja Andrejka iz Kamnika, ki je zbrala 269 točk. Na mednarodnem tekmovanju v Gorici je nastopilo okrog 40 tekmovalcev. (jng) Državno šolsko šahovsko prvenstvo se je letos odvijalo od 18. do 20. maja v kraju Monopoli v Apuliji. Izmed šestindvajsetih slovenskih ekip, kar se jih je sodelovalo na pokrajinskih prvenstvih v Trstu in Gorici, so se le tri uvrstile na državno: med osnovnimi šolami učenci večstopenjske šole iz Doberdoba, med mlajšimi višješolci pa ekipi licejske-ga pola "Trubar-Gregorčič" v mešani in Prešerna v ženski konkurenci. Slovenska odprava je na jug Italije potovala s prispevki Zadružne kraške banke, podjetja Cogeco, Fon-dazione Cassa di Risparmio di Gorizia, Banca di Cividale in ZSŠDI in v organizaciji tržaškega zavoda Žige Zoisa kot vodilne šole šolske šahovske mreže. Našim so se priključile še nekatere italijanske šole iz naše dežele. Med najmlajšimi je ekipa osnovne šole iz Doberdoba dosegla 23. mesto v konkurenci tridesetih ekip. Pri tem se je najbolj izkazal Elia Saggin, ki je s štirimi točkami kot edini igralec iz prvih treh razredov osnovne šole dosegel več kot polovico možnega izkupička. Dodati pa je treba, da je ekipa nastopila na prvenstvu brez svojega aduta Omar-ja Cusme, ki je tik pred odhodom zbolel. Tako so se morali preostali igralci boriti na višji šahovnici proti povečini močnejšim nasprotnikom. V kategoriji naraščajnikov sta obe naši ekipi le za las zgrešili uvrstitev med prve tri. V mešani konkurenci je ekipa goriškega licejskega pola z odlično igro Roberta Deve-taka na prvi šahovnici (tretji najboljši s peti- Četrtouvrščeni ekipi naraščajnikov licejev Prešeren in Trubar-Gregorčič (z mentorjema prof. Markom Oblakom in Adrijanom Pahorjem) takoj po nagrajevanju, ki je potekalo ob bazenu, v katerem so se medtem drugi gosti "mirno" kopali... mi točkami v šestih tekmah) dosegla četrto mesto. Že v prvem krogu pa so remizirali s končnimi zmagovalci in si dejansko zapravili prvo mesto s slabo igro v tretjem krogu, ko so izgubili edino tekmo. Tudi dijakinje tržaškega liceja »F. Prešeren« so na podoben način zapravile višjo uvrstitev s porazom proti slabši ekipi prav tako v tretjem krogu. Zadnjo tekmo pa so re-mizirale proti končnim zmagovalkam. Posamezno so Roberto Chissich nagradili kot drugo najboljšo na tretji deski, Tjašo Oblak pa kot tretjo na prvi. Nagrade pa ni prejela Maja Malalan, ki bi morala biti s tremi točkami v štirih odigranih partijah tretja najboljša na zadnji šahovnici. Organizatorji pa so se pri tem zmotili in dve izmed njenih zmag pripisali drugim igralkam Prešerna in jo tako prikrajšali za zasluženo kolajno. Postave slovenskih ekip in izidi na posameznih šahovnicah: Osnovne šole: večstopenjska šola Doberdob (mentor Lady Gergolet): Patrik Kojanec (0,5/6), Saša Gergolet (2/6), Elia Saggin (4/6), Francesco Papais (3/6). Višje srednje šole (Naraščajnild): Klasični in znanstveni licej »F. Prešeren« (ženska ekipa, mentor Marko Oblali): Tjaša Oblak (3,5/6), Veronika Žerjal (3/6), Roberta Chissich (5/6), Maja Čok (0/1), Maja Malalan (3/4), Tina Malalan (0/1); licejski pol Trubar-Gregorčič (mentor Adrijan Pahor): Robert Devetak (5/6), Elena Costariol (4/6), Jan Gergolet (4,5/6), Gregor Gergolet (2,5/3), Matej Gergolet (2/3). Mitja Oblak KOŠARKA - D liga Za Brežane je zmaga drevi nujna Brežani bodo drevi igrali že tretjo tekmo za napredovanje v C2 ligo. Današnji nasprotnik je videm-ski Cus Everywhere, sicer prvouvr-ščeni po rednem delu v zahodni skupini D lige. Videmčani so po odličnem prvem delu, v katerem so le enkrat zapustili igrišče premagani, doživeli krajšo krizo februarja. Trenerja Andreo Mellonija je sredi marca zamenjal drugi strokovnjak, Livio Buzzolo, ki je lani vodil ekipo San Vita al Tagliamento v C2 ligi. Videmčani imajo zelo solidno postavo, v kateri izstopata beka Bonin in Boa-ro. Pod košema pa imajo na svojem spisku celo vrsto dvometrašev (Bia-sizzo, Bigotto, Mucignat), ki bi lahko spravili v škripce Pregarčeve fante. Jevnikar in soigralci pa morajo tokrat po vsej sili zmagati, če hočejo še naprej upati v napredovanje. V prvih dveh krogih so nadigrali tako Goriziano (ki je v soboto premagala Cus) kot tudi Aviano in zasluženo vodili večji del tekme. Obakrat pa so tudi zapravili tekmo s slabo igro v tretji četrtini. Za zmago morajo torej le obdržati kakovost igre na isti ravni skozi celo tekmo. (M.O.) Mlada Čupina jadralka Chantal Zeriali (na sliki s trenerjem Matijo Spinazzolo) je na selekcijah za Pokal Prvo jadro dosegla v Barkovljah zelo dobro drugo mesto □ Obvestila JADRANJE - Na regati razreda optimist v Barkovljah Naši jadralci so na selekcijah za DP dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev Jadralni klub Barcola-Grignano je v soboto organiziral prvo selekcijo v razredu op ti mist za katego rijo kade ti, ve -ljavno za nastop na državni regati »Pokal prvo jadro«, ki se bo letos odvijala v začetku septembra na jezeru Bracciano. Regate so se udeležili predstavniki JK Čupa, Zeriali Chantal in Zeriali Haron, ter predstavnik TPK Sirena, Dan Poljšak. Ob ugodnih vremenskih razmerah in v konkurenci kar 48 jadralcev se je najbolj izkazala Zeriali Chantal z uvrstitvijo na končno 2. mesto. Trener JK Čupa Matija Spinazzola je bil nad rezultatom varovanke Chantal izredno zadovoljen. Končne uvrstitve: 1. Rochelli Ilaria (SVBG), 2. Zeriali Chantal (JK Čupa), 3. Vascotto Davide (CV Muggia), 4. Poljšak Dan (TPK Sirena), 39. Zeria-li Haron (JK Čupa). V nedeljo se je v organizaciji CV Muggia odvijala selekcija za italijansko državno prvenstvo Optimist v kategoriji juniores. Nastopilo je skupno 58 jadralcev, organizatorjem pa je uspelo iz- peljati vse predvidene plove. Za JK Čupa so tekmovali: Rodda Tito, Rodda Ago-stino, Bogatec Maja, Peric Ingrid, Gruden Thomas, Juretič Mirko in Jurkovič Erazem. Med predstavniki TPK Sirene pa so nastopili: Gruden Daniel, Ugrin Matia in Gregori Erik. Končne uvrstitve: 1. Lantier Giu-lia (SVBG), 2. Rodda Tito (JK Čupa), 3. Salucci Davide (SNPJ). MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja mladih planincev na Vremščici, v nedeljo, 27. t.m. Zberemo se ob 8.30 pri Kompasu na mejnem prehodu Fernetiči. Izlet je namenjen otrokom brez spremstva staršev, za katere bo na razpolago društveni kombij in tudi družinam. Informacije in pojasnila na tel. 338 5953515 (Katja). Ker je število mest na kombiju omejeno, prosimo da se vpišete najkasneje do četrtka, 24. maja. KOŠARKARKI ODSEK IN ŠPORTNA ŠOLA ŠD POLET pod pokroviteljstvom ZSŠDI vabita na košarkarki kamp 2007, ki bo v dveh izmenah: 1. od 18. do 22. in 2. od 25. do 29. junija na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah od 9. do 17. ure. Vpisnina po e-mailu andrej@vremec.it ali SMS 338-5889958. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11 let. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih (za tiste, ki so med tednom zaposleni). Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. Email info@ccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist za otroke letnikov 1994-2001. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F. I. V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 11. do 23. junija; drugi tečaj od 18. do 29. junija; tretji tečaj od 2. do 13. julija in četrti tečaj od 16. do 27. julija 2007. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 347-5292058. Toplo vabljeni! ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠD SOKOL prireja v petek 1.juni-ja ob 18.00 uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družabno-stjo.Nastopali bodo vsi telovadci, odbojka-rice,mali košarkarji in baletkeToplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. 2 6 Sreda, 23. maja 2007 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Danes na SAZU O Marjanu Kozini ob 100 letnici njegovega rojstva LJUBLJANA - Ob 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja in akademika Marjana Kozine Glasbena matica v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) pripravlja pogovor o spominih na Kozino in njegovo ustvarjalno delo. Z dogodkom se bodo pridružili nizu prireditev v sklopu Kozinovega leta. Pogovor s priče tkom ob 18. uri bo danes v dvorani SAZU na Novem trgu 3, povezoval ga bo Igor Grdina.Svoje spomine na srečanja z znanim slovenskim skladateljem ali njegovim ustvarjalnim delom bodo predstavili skladatelj in akademik Lojze Lebič, muzikolog Primož Kuret, dirigent in bivši ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Borut Smrekar, skladateljev sin Jure Kozina, Kozinov rojak Bogdan Osolnik ter ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu Zdravko Hribar. Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Družinska glasbena tradicija in prijateljstvo organista Ignacija Hladnika sta ga po začetnem študiju filozofije in matematike na ljubljanski univerzi pritegnila v študij glasbe na Dunaju in v Pragi. Kot diplomant se je zaposlil v ljubljanski Operi, nato v Mariboru, pozneje na Akademiji za glas bo v Beo gra du, kjer je do čakal drugo svetovno vojno. Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano in postal prvi upravnik Slovenske filharmonije. Marjan Kozina t P' j Y Med bivanjem v Beogradu je spisal opero Ekvinokcij, pred odhodom v partizane je partituro prinesel v Novo mesto in jo zakopal na vrtu staršev. Prvič so jo izvedli leta 1948 v ljubljanski Operi. Izvedba je pomenila enega vrhov umetnikovega delovanja. V povojnem času je v Ljubljani in v družinski zidanici na Trški gori pri Novem mestu strnil vtise in spisal štiristavčno simfonijo Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Kozina je zložil glasbo za prve slovenske filme, kot sta Na svoji zemlji in Kekec, veliko je pisal o glasbi, je avtor več satir, prevedel je tudi vrsto romanov. Poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo, bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je leta 1966 v Novem mestu, kjer je tudi pokopan. Leta 1971 so novomeški Glasbeni šoli nadeli Kozinovo ime. (STA) LJUBLJANA V knjigarni Konzorcij Bologna po Bologni LJUBLJANA - V knjigarni Konzorcij so včeraj odprli 15. razstavo tujih otroških knjig - Bologna po Bologni. Na njej je predstavljena najboljša otroška literatura, kije bila letos predstavljena na mednarodnem sejmu otroških knjig konec aprila v Bologni, vključno z deli slovenskih avtorjev, predstavljenih na sejmu. Glavni direktor Mladinske knjige Milan Matos je ob odprtju dejal, da si zadnja leta zelo prizadevajo, da bi slovensko ustvarjalnost ponesli v svet, pomembna pa je seveda tudi izmenjava v obratni smeri.Matos je v nagovoru spomnil še na pisateljico in prevajalko Kristino Brenkovo, ki je bila napovedana kot častna gostja, a se odprtja razstave ni mogla udeležiti. Izpostavil je njene uspehe pri promociji slovenske otroške in mladinske literature v svetu ter omenil njeno prevajalsko vlogo. Med drugim je prevedla Piko Nogavičko švedske pisateljice Astrid Lindgren. Letos mineva 100 let od rojstva Lindgrenove, kar je bil tudi eden od razlogov, daje zbrane ob odprtju razstave s svojimi norčijami zabavala Pika Nogavička, kot jo je pričarala igralka Karin Ko-mljanec. Razstava, na ogled bo do 26. maja, prinaša izbor angleških, nemških, francoskih, italijanskih in španskih otroških knjig. Predstavljenih je okrog 1000 naslovov. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom V petek, 25. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Si-gnorelliju - »Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in fur-lanščini. V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 29. maja ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. junija ob 11.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 18.00 Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 2. junija ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. V ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 1. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 2. junija ob 20.000 / Yasmi-na Reza: »Art«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 28. maja, ob 18.00, v petek, 1., v soboto, 2. in v ponedeljek, 4. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 23. in jutri, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Continua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: danes, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 4. junija ob 20.30 / Gio-acchino Rossini: »Sevilski brivec«. Opera v dveh dejanjih po režijski zasnovi Cirila Debevca - v slovenščini. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Točka ZKD Nova Gorica V soboto, 2. junija ob 20.30 / Zaključni koncert Novogoriške tolkalske šole KOMBO Zlatka Kaučiča. PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg »Folklorijada« - napovedana za 31. maja je prestavljena na kasnejši datum. LJUBLJANA Do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA Jutri, 24. maja,Križanke / Andy Palacio & The Garifuna Collective (Belize), Nu-ru Kane & Bayefal Gnawa (Senegal). V petek, 25. maja, AKC Metelkova / Moveknowledgement (Slovenija), Balkan Beat Box (Izrael/ZDA), Doctor Ba-tonga! (Španija). V soboto, 26. maja, Križanke / Astor-pia; gostja večera: Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska). V ponedeljek, 28. maja, Cankarjev dom / Ernst Reijseger/Mola Sylla/Cun-cordu E Tenore De Orosei: Requiem For A Dying Planet (Nizozemska/Senegal/Italija). Cankarjev dom V petek, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran. V soboto, 26. maja ob 20.00, dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert APZ Tone Tomšič ŠOU v Ljubljani. Dirigentka: Urša Lah. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / "Zvoki šestih strun", Žarko Ignjatovic in Jer-ko Novak - kitarski duo. Od srede, 30. do četrtka, 31. maja ob 21.00, dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od srede, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V četrtek, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op- tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Foyer gledališča Rossetti: / na ogled je fotografska razstava Fulvia Rubesa »Aequilibrium«. Javno kopališče »Bagno Ausonia«, (Riva Traiana 1): do 28. maja je na ogled potujoča razstava »Lebdeče krajine« krajinskih arhitektov Romane Kačič in Mattiasa Lidna. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Galerija Kraška hiša: od petka, 25. maja do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mahniča »Kras in kamen«. Urnik: v petek, 25. maja od 18.30 do 22.00, v soboto, 26. maja od 18.00 do 22.00, v nedeljo, 27. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v nedeljo, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provin-cia.gorizia.it). Deželni avditorij: v priredbi AGESCI in Slovenske zamejske skavtske organizacije, je do 26. maja na ogled fotografska razstava ob 100-letnici skav-tizma. Urnik: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 19.00. Pokrajinski muzeji v grajskem naselju: do 1. junija vsak dan od 10.00 do 13.00 ter od 14.00 do 19.00 (zaprto ob ponedeljkih), je na ogled fotografska razstava »Virtualgart«. Razstavljajo En-zo Tedeschi iz Krmina, Federico Beb-ber iz Spilimberga, Francesco Sambo iz Mester, Giuseppe Orsini iz Lodija in Rajko Žbogar iz Nove Gorice. Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 27. maja je na ogled razstava »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi« odprto vsak dan od 20.00 do 23.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od srede, 30. maja (otvoritev ob 18.30), bo na ogled razstava kipov Milenka Kočevarja. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija: do 31. maja je na ogled razstava Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: v soboto, 26. maja ob 11.00 odprtje mednarodne slovensko-češke razstave »Soška fronta 1915-1917«. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: na ogled je razstava Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22.5.2007) Vodoravno: trikotaža, rokopisec, Ivor, Sole, Bani, klet, Dušan, oaza, gon, TAV, O. T., Barbara, Kiel, Amur, AntonCič, la-dinščina, VI, arena, krt, Val, sonet, Aso, Are; na sliki: Dušan Gruden. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. maja 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.35 10.35 10.40 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 22.45 0.15 1.00 Anima Good News Nan.: Stan Hopper - Povratek v Waterford Falls (i. Norm MacDonald, Brian Howe, Penelope Ann Miller) Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Lu-ca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.3o) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Deset minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Aktualno: Occhio alla spesa Vreme in dnevnik Razvedrilna oddaja o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodartsvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Variete: Festa italiana Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vreme Kviz: L' eredita Dnevnik Nogomet: Milan - Liverpool (liga prvakov, finale) Športna sreda Dnevnik/Kino Potihoma V^ Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 20.55 21.05 23.45 23.55 1.15 Tg2 Eat Parade La sposa perfetta Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Achab/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice (i. Alyssa Milano, Rose McGowan, Erica Dane), 17.50 Andata e ritorno (i. Michele Botti-ni, Nadia Carminati) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Reality: La sposa perfetta Hum. nan.: Piloti Dnevnik, vreme Tg2 Deset minut Reality: La sposa perfetta (vodi Roberta Lanfranchi) Dnevnik Variete: Balls of steel Tg parlament V" Rai Tre 6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis 15.10 Kolesarstvo: Giro d' Italia (11. etapa), 16.00 Proces etapi 18.10 Dok.: Drugačna Geo 18.20 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: TGiro 20.20 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La squadra (Massimo Bo- netti, Mario Porfito, Ester Botta) 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.15 Tg3 Primo Piano 23.35 Dok.: Bilo je leta... 0.25 Tg3 Night News 0.45 Šport: Giro ponoči 1.15 Mi smo zgodovina Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nan.: Velika dolina, 7.40 Nash Bridges 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich) 16.00 Nad.: Steze 16.20 Film: La vedova americana (kom., ZDA, '93, R. B. Kidron, i. Shirley MacLaine, M. Mastroianni) i * 18.55 Dnevnik in vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualnosti Tg4 20.20 Nad.: Segreti e passioni (i. Angela Roy) 21.05 TV film: Komisar Cordier (krim., Fr., '00, i. Bruno Mandinier) 23.15 Film: E adesso sesso (kom., It., '01, r. C. Vanzina, i. L. De Falco) 1.10 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.45 Vaše mnenje 8.55 Nan.: Leo & Beo (It., '97, i. Marco Columbro), 10.55 Končno sama -Balada belih las 9.40 11.25 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 15.30 16.10 17.00 17.05 17.40 18.45 20.00 20.30 21.10 23.00 Tg5 Borza Flash Nan.: Squadra Med Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario) Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo 5 Nad.: Cuori tra le nuvole 8i. Sandra Schreiber, Sonja Gerhardt) Tg5 minut Hum. nan.: Il mammo Nad.: Tempesta d' amore Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia Film: Un principe tutto mio (kom., ZDA-Češka, '04, r. M. Coolidge, i. Julia Stiles, Luke Mlaby) Aktualna odd.: Matrix 1.20 Nočni dnevnik Tg5 1.50 Striscia la notizia O Italia 1 6.05 6.15 6.50 9.00 12.25 13.40 15.00 16.50 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.50 0.40 2.05 Odprti studio Nan.: Arnold Variete za najmlajše Nan.: Chips (i. Erik Estrada), 10.05 Hazzard - Piknik s presenečenjem Odprti studio, 13.00 Šport Risanke: Detektiv Conan TV film: Dvojčici on the road (kom., ZDA, '02) Risanke Nan.: Raven Odprti studio, vreme Nan.: Love bugs 3 Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi) Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: CSI: na kraju zločina - Nenavaden sum (i. William Peterson, Marg Helgenberger) Nan.: Killer Instinct, 23.45 The inside Odprti studio/Vaše mnenje Nan.: Buffy ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 12.35 Šport v Posočju 13.05 Lunch Time 14.30 Dokumentarec o naravi 15.00 Nan.: Velika dolina, 16.05 Lassie 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna oddaja 21.00 Aktualno: Stoa 23.35 Rubrika o potovanjih 0.00 Nan.: Bugs (i. Craig McLachland), 0.45 Bonanza LA 6.00 9.30 11.30 14.00 17.00 18.00 20.30 21.30 23.35 1.30 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Living Famously Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling Louis Vuitton Cup Dok.: Lovci morja Nan.: Star Trek, 19.00 JAG Osem in pol Aktualna odd.: L' infedele Variete: Markette Louis Vuitton Cup (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 9.50 10.15 10.35 11.00 11.30 12.00 13.00 13.25 13.50 14.00 15.00 15.10 15.45 16.05 17.00 17.35 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 22.00 23.05 0.20 1.15 Kultura, Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Žogarija, ko igra se mularija Nan.: Podstrešje Ris.: Grdi raček Tine Zlatko Zakladko: Od Lahinje do izvira Krupe Knjiga mene briga: William Ian Miller - Anatomija gnusa Dok.: Svoboda je... Portret Angele Vode Resnična resničnost Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Opus Odpeti pesniki Dokumentarec meseca: Gotenica -skrivnostni kraj zamolčane zgodovine Poročila, promet Hidak-Mostovi Ris. nan.: Šola prvakov 2 Kviz: Male sive celice Nov ice. Slovenska kronika.Šport. Vreme Z vami Žrebanje Lota Risanka Vreme, dnevnik Vreme. Šport Sedmi pečat - Film: Onstran morja - Beyond the sea (biog., koprod., '04, r.-i. Kevin Spacey, Kate Bo-sworth, John Goodman) Odmevi, vreme, šport Omizje Z vami Dnevnik 8.30 9.00 10.40 11.10 12.15 14.10 15.30 16.30 17.25 18.00 18.55 19.55 21.30 22.35 23.50 0.55 14.00 14.20 14.30 15.00 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.05 22.20 22.50 23.20 0.00 0.15 11.00 17.00 18.00 18.45 19.10 19.40 20.00 20.30 21.00 22.05 23.30 23.50 10.10 TV prodaja Zabavni infokanal Poljudnoznanstv. nan.: Strašne pošasti Hri-bar Koncert Jana Plestenjaka Lestvica na drugem Dok.: Ruski botri Mozaik Mostovi - hidak Poročila Nad.: Celia (4. del) Rokomet: Trimo - Cimos Koper (končnica lige MIK, prenos) TV priredba Slovenskega mladinskega gledališča: Odisej in sin ali svet in dom (Veno Taufer) Slovenska jazz scena: Andy Scott & Sax Assault Film: Nora ljubezen (kom., Šp.-An-dorra, '04, r. Ventura Pons, i. San-ti Millan, Merce Pons) Dnevnik zamejske TV Koper Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Nogomet: Koper - Maribor (pokal Slovenije, finale) 25. Medn. pokal v plesih Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Pogovorimo se o... Dok.: City Folk Folkest v Kopru Vsedanes - TV dnevnik Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Artevisione Magazin Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Videostrani Športni ponedeljek Mala potepanja Med Sočo in Nadižo Zlate odbojkarice HIT Gorica Na živce mi gre Dnevnik, vreme Kultura: Gledališče vas pričakuje Odprta tema: Predor Šentvid -novi standardi gradnje predorov Okusi Vipavske doline Dnevnik, vreme Videostrani {p Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar ; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kjuder, 23. del); 10.30 Glasbeni listi: 70.-80.-90. leta; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Sporazumevajmo se brez prepira; 18.40 Jezikovna rubrika: Slovenščina, naš jezik - O cedejih in zgoščenkah (N. Komac); Napo-vednik, sledi Slov. lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica: Cerkno jazz; 19.00 Dnevnik RS; 21.00 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Svetovalni servis; 8.15 Priimkova delavnica; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasb. uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35 let; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Glasbena oddaja SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 2 8 Sreda, 23. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA VIDEM O 16/32 O PORDENON 17/31 19/32 O GRADEC 15/25 & TRBIŽ C 10/26 CELOVEC O 14/27 ' o 11/24 KRANJSKA G. ČEDAD O 17/31 a .m Sk o TRŽIČ 12/25 o 12/25 S. GRADEC CELJE 14/26 O MARIBOR 016/25 PTUJ O M. SOBOTA O 16/26 O KRANJ O N. GORICA 15/30 LJUBLJANA 15/26 N. MEST015/25 ZAGREB 17/27 O O 12/25 PORTOROŽ O 15/29 KOČEVJE \° _o j ČRNOMELJ REKA 19/29 PAZIN O ÍNAPOVED ZA DANES Dopoldne bo pretežno jasno, čez dan se bo v severnih nižinskih predelih in v gorah prehodno povečala oblačnost. Ob morju bo zjutraj pihal zmeren severovzhodnik, v popoldanskih urah bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Toplo bo. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in nevihte, ki se lahko zavlečejo tudi v noč. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 24 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C. J Proti nam, priteka od severa stanoviten zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 05.26 in zatone ob 20.38 Dolžina dneva 15.12 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.02 in zatone ob 01.50 A Nad severnim delom srednje Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje severno od Alp. Od severovzhoda doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo občasno imeli z vremenom povezane težave, po nekaterih nižinah bo prehodno počutje poslabšal tudi občutek soparnosti. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 9.05 najnižje -28 cm, ob 17.17 najvišje 37 cm, ob 17.47 najvišje -9 cm, ob 18.45 najvišje -40 cm. Jutri: ob 0.45 najnižje -14 cm, ob 4.53 najvišje -6 cm, ob 10.22 najvišje -24 cm, ob 17.53 najvišje 42 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m...........10 1000 m...........18 2500 m............7 1500 m...........14 2864 m............5 O GRADEC Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER WASHINGTON - Raziskava Zaskrbljujoče povečanje izpustov CO2 v svetu WASHINGTON - Izpusti ogljikovega dioksida (CO2) po svetu so se v obdobju od leta 2000 do 2004 zaskrbljujoče povečali za trikrat v primerjavi z 90. leti minulega stoletja, ko razvite države in države v razvoju niso dosegle še nobenega napredka pri zmanjšanju emisije toplogrednih plinov, je razkrila ameriška raziskava, ki so jo objavili v ponedeljek. Izpusti ogljikovega dioksida so se v obdobju od leta 2000 do 2004 letno povečali za 3,1 odstotka. V desetletju prej so na leto zabeležili 1,1-odstotno povečanje. »Kljub temu, da smo dosegli soglasje, da emisije ogljikovega dioksida vplivajo na svetovno podnebje, ni zaznati napredka pri obvladovanju teh emisij, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju,« je dejal soavtor študije Chris Field. Kot opozarjajo strokovnjaki, je naraščanje v obratnem sorazmerju glede na večjo energetsko učinkovitost in zmanjšano rabo fosilnih goriv. »V mnogih predelih sveta nazadujemo,« še opozarja Field. Raziskava, ki tudi izpostavlja, da je povečanje globalnih emisij v prvih letih novega stoletja hitrejša od najhitrejšega scenarija Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (-IPCC), je objavljena v majski številki revije Proceedings of the National Academy of Sciences. Vedno večja stopnja izpustov ogljikovega dioksida je posledica povečane rabe energije in uporabe ogljika za njeno proizvodnjo skupaj s povečanjem svetovnega prebivalstva in bruto družbenega proizvoda na prebivalca. Povečanje emisij CO2 je največje v državah v razvoju s hitro rastočim gospodarstvom, kot je Kitajska. Države v razvoju prispevajo 40 odstotkov vseh svetovnih emisij, hkrati pa so odgovorne za večino emisij ogljikovega dioksida v obdobju od 2000 do 2004, še razkriva raziskava. (STA) OKOLJE - Poročilo Svetovne zveze za varstvo narave Vsakemu šestemu evropskemu sesalcu že grozi izumrtje LJUBLJANA - Poročilo Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) o evropskih sesalcih, ki ga je naročila Evropska komisija kaže, da skoraj enemu od šestih sesalcev grozi izumrtje. Populacijski trendi so alarmantni: populacija četrtine, 27 odstotkov sesalcev upada, prihodnost 33 odstotkov sesalcev je negotova. Le populacija osmih odstotkov sesalcev se povečuje, med njimi zaradi uspešnih ohranitvenih ukrepov tudi evropskemu bizonu, so ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti sporočili iz IUCN. Evropa je zdaj dom naj bolj ogro že ne ma čke na sve tu, iber ske ga ri sa ter naj bolj ogro -ženega tjulna na svetu, mediteranskega meniškega tjulna. Danes živi po ocenah le še 150 iberskih risov, populacija mediteranskega meniškega tjulna pa je ocenjena na med 350 in 450. Med kritično ogro-že ne vrs te so uvrs ti li še po lar no li si co in ev rop sko ku no, ki ima ta ze lo maj -hno in upadajočo populacijo. »Rezultati poročila izpostavljajo izzive, s katerimi se trenutno srečujemo, da bi do leta 2010 zadržali izgubo biotske pestrosti, kot so obljubile evropske vlade,« je povedal evropski komisar za okolje Stavros Dimas. »Nove ocene potrjujejo, da se populacija številnih evropskih sesalcev alarmantno niža. A še vedno imamo moč obr- Pri strani ogroženi iberski ris, pod naslovom pa prav tako ogroženi mediteranski meniški tjulenj niti trend, kot kaže primer evropskega bi zo na,« je po ve da la ge ne ral na di -rektorica IUCN Julia Marton Lefevre. Evropa ima bogato raznovrstnost sesalcev. A rezultati ocene evropskih se sal cev so jas ni, med tem ko je ogroženih okoli 15 odstotkov sesalcev v Evropi, je položaj morskih sesalcev še slabši - ogroženih je okoli 22 odstotkov, pravilna številka pa je po ocenah IUCN verj etno še višj a, saj za 44 odstotkov ni podatkov. Ogroženih je tudi 15 od stot kov ev rop skih ptic. Največjo grožnjo predstavljajo krčenje življenjskega prostora, krčenje gozdov, izsuševanje močvirij. Vodne vrste najbolj ogroža onesnaževanje, ribištvo in ladijske nesreče, največje pa so te grožnje v Baltskem, Sredozemskem in Črnem morju, še ugotavlja IUCN. Vče raj je bil med na rod ni dan bi -otske raznovrstnosti. Program ZN za okolje je namreč 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije o biološki raznovrstnosti po 30. ratifikaciji leta 1993, v Sloveniji pa ga obeležujejo od leta 1996. (STA) POREČ