ŠT. 2
FEBRUAR 1967
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ* KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Janez Kostanjevec, predsednik, Filip Dolinar, Ivan Horvat, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Franc Meško, Simon Pešec, Janez Sukič, Milan Trop, dipl. ing., Franc Vrlič, Anton Zadravec in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK V.
Ob dnevu žena
LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV
Vesel nasmeh matere, delavke, študentke — žene je potreb -nejši in pove mnogo več kot najbolj zveneče deklaracije in resolucije; je bolj prepričljiv kot razne statistike in hvalospevi o enakopravnosti ženske v naši socialistični družbi, o tem, kaj vse smo doslej dobrega storili za žene. Nasmeh žene matere je simbol življenja ženske; materinski smeh je simbol življenja vsake družbe, pa najsi bo socialistična ali kapitalistična.
Ženska se je borila za svojo enakopravnost v družbi, odkar obstaja človeško življenje. Ženska„ ki je bila leta in leta zapostavljena, izkoriščana, zatirana in nepismena, je končno uveljavila v družbi svoj jaz. Da bi odpravila vojno, je postala vojak; da bi lahko svobodno delala in ustvarjala, se je dvignila, da bi uničila izkoriščevalce; da bi lahko zavarovala srečo svojih otrok, svoje družine, je zapustila dom, da bi postala dejavnik v političnem in družbenem življenju dežele, dejavnik v mednarodnem boju.
»Komunist« je pred leti ob dnevu žena napisal tele besede: »V naši družbi sistematično ustvarjamo pogoje za popolno enakopravnost ženske. Tudi to, da v novi ustavi ni posebna kategorija, ki bi ji morali posebej urejati položaj, temveč aktivni družbeni subjekt, v katerega rokah je krmilo lastnega življenja pomeni veliko. Pripravljen je teren, na katerem se gradi njena resnična ekonomska samostojnost. Nastajajo ,pogoji, da se ženski, ki dela — v tovarni in šoli, v bolnišnici in inštitutu, v ustanovah in družbenih organizacijah — olajša materinska skrb, da bo tudi njeno delo merilo njene družbene uveljavitve. To ni postala le vsebina družbenih prizadevanj, temveč tudi pogoj za nadaljnji napredek skupnosti.«
Res lepo in zveneče pa tudi mnogo obetajoče besede, ki pa jih žal Še vedno nismo popolnoma uresničili. Dosegli smo, da lahko žena dobi delo pod enakimi pogoji in enakim plačilom /cot moški; uspelo nam je, da lahko žena voli in da je lahko 'izvoljencev vse organe naß,e oblasti.. N,ism,0-,.pa.„dosegli,,, fio. M lahko delala 'Vtakih pogojih kot moški. Se vedno je'hamreč ostal pretežni del skrbi za družino na ženinih ramenih.’ Rekli smo, da bomo ženi pomagali z raznimi servisi; da bomo zgradili dovolj ustanov za varstvo otrok. Naši ženi smo obljubljali vse mogoče, žal pa je premnogokrat ostalo vse le pri obljubah. Se vedno je žena tista, ki po utrudljivem delu v tovarni opravi doma vsa gospodinjska dela. Ženi je bolj ali manj prepuščena (Nadaljevanje na 2. strani)
V soboto, 11. februarja, isäuo se komunisti maše delovne skupnosti zbirali na svoji letni konferenci. Na konferenci je bilo preko 90 članov naše organizacije in gostje: članica CK ZKS Lojizka Stropnikova, politični sekretar občinskega komiteja Branko Bračko in delegacija iz »IMPOLA« v Slovenski Bistrici.
Ob dnevu žena — čestitke vsem sodelavkam
Forum kot je letna konferenca ZK, ni mogel mimo problema delitve OD v našem podjetju. Važno je, kako delimo dohodek podjetja sploh, saj moramo resno misliti na nenehno zbolj sevanje proizvodnje, večanje produktivnosti in zmogljivosti. Vedno glasneje se postavlja zahteva o delitvi osebnega dohodka po pravno veljavnih pravilnikih. Tej zahtevi bo treba slej ko prej ugoditi. Zelo dobra je misel, ki je bila izrečena na konferenci: »Spričevalo o strokovni usposobljenosti je lahko le vstopnica za določeno delovno mesto. Znanje in delo delavca pa naj zagotovita obstoj na njem.« Naši osebni dohodki so še vse prej preveč plačilo po času, kot po, vloženem delu.
Delo komunista zunaj podjetja, to je v kraju, kjer stanuje, bo ena od osnovnih nalog vsakega člana, saj je dve tretjini č^p doma im mu problemi, ki so v domačem kraju, od prosvetno-kultumega do komunalnega značaja, ne morejo biti postranska stvar. To še prav posebej velja za komuniste tu, v naselju Kidričevo. Komunista ne moremo vrednotiti po obiskih na sestankih, ampak po njegovem delu. Odbori SZDL so prav zdaj sredi priprav na spomladanske volitve in tu je torišče našega dela.
Odraz gospodarske reforme v naši delovni organizaciji je lahko le spodbuden za nas, saj si kolektiv želi, da preidemo Čtm-prej od še vedmo administrativno vodenega gospodarjenja do gospodarjenja po pogojih, ki jih zahteva trg v širšem smislu. Kolektivu je bilo že ob nastopu reforme jasno, da se vsa nesorazmerja ne morejo odpraviti preko noči, vendar pa so nas zelo prizadele določene prodajne cene naših proizvodov, ki Še vedno omogočajo precejšnje prelivanje sredstev v druge panoge gospodarstva, brez pravih možnosti, da se pojavimo na tujih tržiščih. Ta možnost je prišla šele z letošnjim letom. Cene našim proizvodom na domačem trgu močno odstopajo od cen, ki jih je mogoče doseči z izvozom. Zaradi tega so ustvarjeni rezultati v letu 1966 močno ofcmjenL S te plati moramo gledati tudi na dohodek, dosežen v lanskem letu, saj ti rezultati niso takšni, kot bi jih kolektiv lahko dosegel ob pogojih trdne prodaje. Kljub vsemu temu pa kolektiv v času reforme ni z nobenim ukrepom ali delovanjem krnil ali skušal obiti težnje reforme, ker smo se zavedali, da z disciplino, boljšim delom in varčevanjem lahko pripomoremo k izboljšanju položaja in ustvaritvi postavljenih ciljev reforme.
Na rezultate poslovanja naše gospodarske skupnosti je močno vplivalo pomanjkanje električne
(Nadaljevanje na 8. strani)
Dosedanji tovarniški komite ZK je pripravil izčrpno poročilo o dejavnosti komunistov v podjetju. Iz poročila sledi, da komunisti nismo stali ob strani ob važnih dogodkih v zadnjih dveh letih. Ta čas je bil zelo razgiban in izredno bogat na notranjem in zunanjem političnem področju. Kot vsa naša zveza komunistov, tako tudi naša organizacija ni bila ravnodušna do raznih dogodkov doma in do raznih vojnih žarišč v svetu, predvsem v Aziji. Dogajanja v našem družbenem življenju, ki so dosegla višek s IV. plenumom na Brionih, so predramila tudi nas iz morda prevelikega samozadovoljstva. Vsi člani smo pozdravili odločne ukrepe IV. plenuma CK ZKJ, ki je za nas vse zgodovinsko pomemben.
Konferenca je temeljito s pretresla našo organizacijsko shemo in po daljši razpravi sprejela sklep, da bo v bodoče v podjetju le ena osnovna organizacija, ki bo združevala vse komuniste, zaposlene pri nas. To bo omogočalo vsem članom, da bodo seznanjeni z življenjem vsega kolektiva. Na sestankih organizacije bodo vprašanja vedno kom-
pleksna in za vse komuniste. Drobne zadeve, ki so važne le za ožje področje, bo obravnaval aktiv članov ZK tistega področja in jih razčistil.
Sekretar občinskega komiteja Branko Bračko je v svojem nagovoru jasno nakazal, kam naj vodi reorganizacija ZK. Niti najmanj ni važna oblika, ampak vsebina dela in rezultati. Nujno je, da se od raznih drobnih, večkrat tudi osebnih problemov preusmerimo v vsestransko analiziranje naše sodobnosti. To bomo vsekakor lažje dosegli, če bomo združeni v eni osnovni organizaciji.
Načelo rotacije je bilo na konferenci tudi precej živo prisotno. Dosti, mogoče celo preveč, je bilo o tem govora zadnji čas na raznih sestankih. Na konferenci je bilo tudi jasno prikazano,-kako daleč, lahko gremo z rotacijo, saj je pri tako bogati same upravi dejansko nemogoče, da nekoga, ki je bil v enem od samoupravnih ali družbeno-političnih organov, ne bi več pritegnili na drugem področju. To tembolj, če pomislimo, da je med nami mnogo takih, ki niso voljni kdo ve kako delati.
Z zasedanja delavskega sveta
V času, ‘M je (predpisan, v statuta. za trajanje seje delavskega sveta, niso bile 'rešene vse zadeve, zato je bóllo- potrebno 5. redno sejo delavskega sveta, fed je bila sklicana za 3. februar, prekiniti in jo nadaljevati 6. febrni'àirlja.
• SPREMEMBE ORGANIZACIJSKIH SHEM IN PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV DELOVNIH ENOT
Sveti pioüizvaljafcev delovnih enot glinice, aluminija in energetike so sprejeli spremembe svojih organizacijskih shem in v zvezi s item (tudi spremembe pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. O vseh teh spremembah je upravni .odbor razpravljali dn v nobenem primeru ni dal delavskemu sveta pozitivnega predloga za spremembo shem-; ampak je sodil, da Ibi bilo potrebno spremembe dodatno obrazložiti in utemeljiti. Obširna razpirava o spremembah shem na delavskem svetu - —■ saj je trajala več kot ■tri ure — je dokazala, da je organizacija dela v podjetju res važno vprašanje in da je potrebno k vsakemu spreminjanju pristopiti z največjo resnostjo, pri čemer mora biti osnovni cilij — ekonomičnejše poslovanj e.
Svet proizvajalcev delovne enote glinice je želel soglasje za ukinitev ištMh delovnih mest sti-kalničairjev in .za povečanje zasedbe na delovnem mestu glin-i-čanjja ža enako število. Spremembo utemeljuje s tem, da opravljajo gliničarji. dn dtikalniičarji približno enaka dleta, so pa raiz-
Šamoter pri brušenju Samotne opeke
lično ocenjena delovna mesta, zaradi česar prihaja dio težav pri določanju ljudi iza opravljanje določenih del.
Delavski svet je priporočal DE glinice,. naj preuiči svojo organizacijo- dela in na osnovi' tega naplavi novo organizacijsko shemo, 'ki jo naj sprejme po predpisanem postopku
• SPREMEMBE ORGANIZACIJSKE SHEME V DE ALUMINIJ
V delovni enoti aluminij je pričela obratovali nova skupina elektrolitskih peči. Svet te delovne enote 'je o Item razpravljal 'in ugotovil-, da ža to novo skupino elektrolitskih peči ni predvidenih delavcev v organizacijski shemi, zato je 'sprejel predlog svojega vodje, da se 'zasedba na ■delovnem mesta skupino,'vodje elektruliizerjev poveča iza 4 delavce in na delovnem mesta elek-■troliizer za 4 delavce.
Pio zadolžitvi upravnega odbora je razvoj to potrebo po povečanju proučil, o čemer j.e podal poročilo- delavskemu svetu. Delavski svet je po .obravnavi sklenil, da naj svet proizvajalcev organizacijsko shemo in spremembo pravilnika po predpisanem postopku da v javnost in poltem to predlaga delavskemu svetu v soglasje.
© 'SPREMEMBE ORGANIZACIJSKE SHEME V DE ENERGETIKE
Delavski svet ni dal soglasja k predlaganim spremembam organizacijskih shem v DE energetike. Svet ite delovne enote je namreč sklenil, da 'bo povečal zasedbo za lanelga delavca na delovnem mèsta vodje usmerjevalndice in Bitiikailnice, na delovnem mesta ključavničarja za transportne naprave za premog in pepel dn na delovnem mesita postaževalca naprav za dobavo in pripravo vode ter da bo odprl novo- delovno mesto čistilca, obratnih prostorov in pogonskih naprav v dlekltro-energatšketn obrata. Svet je na-dalje-sff^STda sé vorgàmzamp ski enoti plinarne zmanjša zasedba iza štiri delavce na- del,0'Vnem mesta ključavničarja iza transportne naprave za premog ih pepel. Organi upravljanja bo v razpravi ,o tern predlogu sodili, da je takšno spreminjanje organizacijske sheme delo vne enote energetike samo prenašanje odvečne delovne sile iz enega v drugi obrat.
© SPREMEMBA PRAVILNIKA O DELITVI OD DE OSREDNJIH SLUŽB
Vodja delovne enote je začel postopek za spremembo, pravilnika o delitvi .osebnih dohodkov DE osrednjih služb, ki naj bi bila ta-
ka, da bi delovno mesto upravnika samskega doma prenesli iz
3.	v 4. tsitopnjo .odgovornosti po tabeli II-C in bi ga po tej talbali ocenili s 140 tačkami. S tem predlogom je soglašala komisija za kadrovanje in štipendiranje, svet delovne enote pa ga ni sprejel; zato lje v skladu z dotočili navedenega pravilnika bil pristojen, o zadevi dokončno odtočiti delavski svet. Delavski svet je soglašal s sklepom sveta proizvajalcev delovne enote osrednjih služb dn spremembe .torej ne bo.
• 'PRIPOROČILO UPRAVNEGA ODBORA
'Upravni odbor je v zvezi s spreminj anj em' dn dopolnjevanj em organizacijskih shem predlagal vsem vodjem, delovnih enot dn vsem svetom, proizvajalcev, da naj. pri morebitnih potrebah po povišanju zasedbe delovnih mesit temeljito s preučijo,; če je to v obrata res potrebno, in če jih ne hi bilo mogoče risiiti kako. drugače. Upravni. Odbor sodi., da poviševanje zasedbe delovnih mast ni v skladu s težnjami reforme, ampak bi bilo potrebno skrbeti za poviševanje storilnosti dela in vedno, sproti preučevati boljšo dn ekonomiičnejšo organizacijo dela v vseh obratih in na vseh delovnih mestih.
Vzdrževanje lurgi filtrov
9 ZAČASEN SKLEP O OBRAČUNAVANJU BOLNIŠKEGA STALEŽA ZA PRVIH 30 DNI
Delavski svet je sklenil, da je v našem podjetju obračunavati nadomestilo za prvih 30 dni odsotnosti zaradi bolezni po enakih osnovah, ki so veljale za obračun do sedaj in so bile določene v temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju.
Z zakonom o .spremembah in dopolnitvah terneljmèga zakona o zdravstvenem 'zavarovanju, je določeno, da morajo, delovne orga-. niieaeije najpozneje do 1. marca 1967 predpisati s is-voijim splošnim aktom merila ■ za obračun bolezenske. .odsotnosti za pavih 30 dni. Upravni odbor našega podjetja, je zaradi tega pripravil ustrezni predlog, ki .ga lje posredoval vsem isvätom plroiiizv.aj,rilcev delovnih enot. Vsi sveti slo te spremembe objaviti, tako da .borno, lahko v predpisanem roku uskladili vse pravilnike o delitvi osebnih' dohodkov.
© SPREMEMBA PRAVILNIKA O IZPLAČEVANJU IZ SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA LETNI dopust Članom delovne SKUPNOSTI V GOTOVINI
Že na prejšnji seji je delavski svet sklenil, da znaša znesek, ki gre vsakemu članu delovne skupnosti iz sredstev .skupne porabe, v gotovini za letni dopust 500 novih dinarjev. Zaradi tega je bilo potrebno pripraviti predlog za spremembo omenjenega pravilnika, ki sedaj določa, da se letno izločajo sredstva za goto-
vinska izplačila članom delovne skupnosti iz sklada skupne porabe v višini do 3 ®/o osebnih dohodkov.
© FINANČNI PLAN IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
Delavski svet je sprejel plan porabe finančnih sredstev za strokovno izobraževanje. V planu j.e predvideno., da so skupne potrebe po sredstvih za strukovno izobraževanje iza lato 1967
265.000	novih dinarjev, ki biodo, uporabljana za izobraževanje v izobraževalnem centru (.okrog
103.000	N din), .izobraževanje izvan podjetja (oa. 55.000 N din), za Izredni stadij (oa. 32.000 N din), za redni stadij (ca. 69.000 N din), dn ,za skripta in knjige (ca. 5000 N din). Poraba sredstev za posamezne potrebe je odvisna od soglasja upravnega odbora.
® FINANČNI PLAN INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
V letnem delovnem in finančnem planu za latio 1967 industrijskega gasilskega društva našega podjetju, (ki ga je sprejel delavski- svet, je predvideno, da bodo. potrebovali okrog 7000 N dinarjev sredstev-. Finančni plan predvideva pretežni, 'del sredstev z,a izvršitev vaj' v poidjatjiu s sodelovanjem občinske gasilske zveze in medtiovarnišlkiih vaj. Stroški občnega izbora, bodo v letošnjem letu nekoliko, višji, ker nameravajo, nagraditi Štiri člane, ki že-od leta 1947 delajo v društvu, in obiskati Patra čulldlbra, ki j.e tudi ustanovni član društva.
• PONOVNI 'SPREJEM DELAVCEV
Komisija za sprejem delavcev pri DE 'vzdrževalni obrati je sprejela v delovno razmerje Štefana Kopšeta. Pozneje iso ugotovili',, da je imenovani že delal v našem podjetju. Ta komisija1 nadalje predlaga delavskemu svetu, da naj da soglasje, k sprejemu v začasno- delovno razmerje za Franca Mesariča. O višem ijie r.aizlpira v -
,e pri Kopšetu kršeno mačeto o uo.nov.nem 'sprejemanju delavcev v podjetje. Delavski, sivet je baročni vodstvu osrednjih, služb., da n-aj pripravi osnutek poslovnika o delu komisije za isprejeim delavcev, ki- bi ga malj vsi sveti proizvajalcev delovnih enot sprejeti in v katerem bi naj -bil določen postopek za delo*, komisije, sočasno pa bi maj uzakonili oziroma Tivdlj,aviti sprejeto- načelo za ponovno- sprejemanje delavcev oziroma za sprejemanje tistih delavcev, ki so že bili: zaposleni v mašam. -podjetju, ttadi v statutu, oziroma pravilniku, g delavnih razmerjih. -	C’: ? 7."-
@ NAKUP DEVIZNIH SREDSTEV
Delavski svet je odobril 7,5 milijona novih dinarjev za nakup deviznih sredstev, in sicer od slovenske gospodarske banke v Ljubljani im od podjetja »Impol« Slovenska Bistrica. Naše podjetje nujno potrebuje devizna sredstva za nabavo nove opreme.
9 DENARNE POMOČI IN DOTACIJE
Na tej fsejii' je delavski svet razpravljal -o prošnjah za dotacije oziroma za denarne pomoči. O vs-eh prošnjah jie preg. razpravljal že upravni odbor, kli je zahteval ioidi pristojnih služb vse potrebne obrazložitve. ' Posamezne prošnje so bile rešene takole:
Marijii Šibila iz Apač, Vdovi po pokojnem Janezu Sibilìi, je DS odobril 1000 N dinarjev p omoči.'
Družini pokojnega Viktorija Kmelteca je DS odobril 6000 N <Ži-naiij.ev za delno, odplačilo, dolga n a hiši.
Miroslavu Kovaču, fei študira na tehniški kemijski šoli v Rušah -v '3. letniku, je DS odobril pomoč v .'vdišiimi štipendije za to šolo za dobo- enega 'lata.
Francu Cannenškiu, vajencu v OE etektrovzdrževalnje, je DS odobril socialno, podporo v znesku 1200 N dinarjev.
DS je ,akcep'tir.al pisarno. Ludvika Anž el a, ki odklanja nadaljnjo
razpravo o. pomoči pri študiju, 'za hčerko Nado.
DS j e odobril 60.000 N dinar-jev zdravstvenemu domu. Pitaj za ureditev specialistične šolske zoibme .ambulante za čeljustno, ortopedijo’ in šolsko preventivo. V ■ta namen bomo ižkorisitili tudi
40.000	N dinarjev sredstev, fen so bila odobrena za ureditev lekarniške postaje v Kidričevem, ki pa ne /bodo izkoriščena, ker ni prišlo Ido. sklenitve pogodbe, za ■ureditev te postaje.
DS ni ugodil prošnji občinskega odbora SZDL —. radia Pitaj za odobritev posojila v znesku. 6000 N'dinarjev. Pri .tem 'j e ugotovil, da je maše podjetje d® sedaj ugodno, reševalo vse prošnje radia 'Ptaji za dotacije, ki jih je ie-fta potreboval z,a ureditev radijske postaje, sedaj pa nimamo- ma razpolago sredstev za posojila.
. .Občinski izvezi prijateljev mladine 'Pitaj je oldobrul DS pomoč v znesku 5000 N dinarjev za vzgojno delo- pionirjev.
Prošnjam za dotacije osnovmih-šol »Franica Osojnika« iz Ptuja in 'osnovne šole Majšperk DS ni ugodil.
9 DOLOČITEV CBN SKUPNIM LEŽIŠČEM V SAMSKEM DOMU
Za zimsko sezono 1966/67 je- delavski sivet določil ceno skupnim ležiščem v samskem idiomu in sicer 20 N dinarjev za posteljo mesečno.. 'Skupna ležišča lahko jtklo-ristijò iti-sitii člainli naše delovne skupnosti, Ilci v zimskem času ne morejo prihajati, na delo od doma .oziroma iz (svojega stanovanja. Razliko do. palme cene oziroma ekonomske cene bomo krnili iz sklada skupne porabe.
9 PLAČILO RAČUNOV IN PLAČEVANJE PRAZNIH STANOVANJ
Vodstvo- osrednjih služb je, pripravilo odgovor, na vprašanje, ki je bilo. postavljeno na zadnji seji delavskega sveta- in sicer, kako
■j e ,s- pHialcé'v.ariìjiem rp-rigizulli^-sitario- -	1
Vainlj. Iz. .old.gov.ora. isiledti,, da. je-"S
pogodbo mied stanovanjskim podjetij em Hin. našiiim po.djetj em razvidno,' da .srno dolžni plačati, prazno stanovanj e, če g.a ne zasedemo v , roku 30 dni po- izpraznitvi. DS je malto odobril plačilo vseh računov zaradi praznih .stanovanj i,n pl-ačilo, računov zaradi- pogrebnih stroškov	pokolj,ne,ga	Viktorja
Kmateca, Dušana Kvedra in -inž, Panka.
Nadalje je .delavski isrvelt potrdil tadi stroške malic, ki so nastali. iza tiste malice, ki so jih dobili člani delovne skupnosti ob novem leta.
9 PRITOŽBE NA DODELITEV STANOVANJ
Komisija za skupino, potrošnjo im družbeni standard je s svojim ■sklepom dodelila trisobno stan-o-(Nadaljievanje na 3. strani)
Visoko kvalificiran avtomehanik Lovro Mesarič
(Nadaljevanje s 1. strani)
tudi vsa skrb za otroke, tako da zase, za svoje probleme\, da o razvedrilu niti ne govorimo, skoraj ne najde prostega časa. Delovni čas smo skrajšali za eno uro na dan. Kaj pa smo s tem dali naši zaposleni ženi? Dali smo ji prosto soboto, da lahko takrat, namesto da bi počivala, ves dan opravlja razna gospodinjska dela. ■
Priznamo, da žena gospodinja, ki skrbi za štiričlansko družino, opravlja zelo pomembno in naporno nalogo, materialno pa tega taki ženi z ničemer ne priznamo.
Da, našim ženam smo marsikaj obljubili, manj pa smo jim tudi dali. Omogočili smo jim, da se družbeno in politično udejstvujejo, ne da bi pri tem pomislili, kdaj neki bodo. imele čas za to. Če so dopoldne v tovarni, popoldne pa prebijejo doma za štedilnikom in z otroki, res nimajo čaša še za sestanke.
Priznavamo, da smo naši zaposleni ženi dali manj, kot smo ji obljubljali, pa ji vendar še jemljemo tisto, kar smo ji že dali. S terp., da ukinjamo otroški dodatek, da zmanjšujemo število dni porodniškega dopusta, da zmanjšujemo dodatek za opremo novorojenčka, našim ženam res ne bomo pomagali!
Toda žene so se znale za svoje pravice vedno boriti. Za svoje pravice so celo umirale na barikadah. Na ta način so si priborile celo pravice, o katerih si Clara Zetkin in njene tovarišice, ki so se prve v svetu pričele boriti za enakopravnost žena, niso upale niti sanjati. Prav zaradi take tradicije smo lahko prepričani, da si bo tudi dandanašnja žena priborila tiste pravice, ki so ji na papirju sicer že priznane, jih pa še ne uživa. Zato lahko gledamo z optimizmom na prihodnost, ki bo prav gotovo prinesla tudi enakopravnost obeh spolov, saj drug brez drugega že zaradi biološkega poslanstva, ki jima ga je namenila narava, ne moreta živeti.
Glejmo optimistično v bodočnost vsaj danes ob vašem dnevu, drage matere in žene, saj bo jutrišnji dan lepši za vas, za vaše otroke, za vse nas.	Dof
(Nadaljevanje' z 2. strani) varnlje v Kidričevem št. 24 Ivanu Kntiöu, preddelavcu uislužnostnih dejavnosti' v splošni službi. Zoper to. dodelitev stanovanja so vložili pritožbe: Jože Sonšafc, KV safer iiz DE promet, Zv omiko Kutnjak, KV elektrikar ra DE vzdrževanja, in Vido- Kavariič, PKV eietotrotiizer iz DE aluminij. Te pritožbe Sc obravnavala komisija za prošnje m jpriltožbe, pni Čemer je pregledala idioll.oiöilla pravilnika •o doldelijevanju stanovanj Ju uigo-t ovila, da je komisija iza skupno potrošnjo. in idruižbanii standard dodelila stanovanje Kirinliču v slklladui z določili' pravilnika.
Po ostri iin o'bš'irni debati je delavski svet zavrnil pinitošlbi Zvonka Kutnjaka in Viida Kav,a-rilča, Soršaku, pa je 'dodelili stanovanje, ki ga je komisija doide-lla Krinilču.
Predsednika komisije za Skupno potrošnjo. in diruižlbani standard in komisije .za. prošnje im pritožbe sta zaradi tega podala ostavki. 'Delavski svet Je izvolil za novega predsednika komisije za skupino potrošnjo d'n družbeni Standard 'FirainioaTeibuca, zaipred-eedinlika komisijie za prošnje im pritožbe pa Mibo, 'Emeršiča..
.Delavski svet je nadalje sodil, dä je potrebno čimprej popraviti pravilnik ©' dodeljevanju Stanovanj.
O ODOBRITEV NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV
Za potrebe DE vzdrževalni obrati je DS odobril nakup 10 kompletnih garnitur z ročaji za gorilnike, gorilnike za varjenje in rezilnike v skupni vrednosti
13.000	N dinarjev.
Na koncu saje je delavski 'svet ■razpravljal še o postavanju počitniškega . idioma '»Aluminij.« v Crikvenici‘v letu 1967 im odobril
20.000	N dinarjev v sklad za izgradnjo bolnišnice Ptulj namesto velneev za pokojmega Bo,risa Kraigherja.
Delavski, svat je idotačil tudi splošne pogoje za uporabo, dvorane v 'restavraciji v (Kidričevem. Na osnovi tega bodo lahko dobile dotač ene organizacije im društva enkrat letno dvorano, v lipo,rabo. p.o, režij,ski cerniti, j. pia?. Caie ibodb’ samb stroške, ki nastanejo ob uporabi;
K.-ri.
Nuklearne elektrarne v ZDA
'Od začetka teta 1955 pa dio danes. so v ZDA 'začeli gradili 14 velikih nuklearnih elektrarn s skupno močijo- 10.000 MW. Vrhunec te .aktivnosti predstavlja odr 1'O'čiitev Tenesee Valy Auiihiority, da bodo. izačelli graldliti nuklearno elektrarno 2.200 MW (2 X 1 .d 00) is 'specifičnilmi 'imlvesiJicdjiskimi Sftrolšlki 116 $/kW in iStirolški prole vodmj e, 2,37 andlls/kWb (obresti 4,5%, 35-ileitno' odplačilo).
Releji s hermetično zaprtimi kontakti
Inštitut za elektronik©' in avto-, matilko v Ljubljani je začel fczide-'lorvati Tedeje s hermetično zaprtimi tkiomltafcti. V svetu so iti releji poznani pod imenom »heilkom« ali .»read« releji. Proizvajaj©' tri tipe in Ito,: releje z mehkomagneit-nimi Hielnmiatilčniiimli Ikiomltalklti MHR, relejle s, Itrdomagndtnimi hermetičnimi- korit akti — THiR, p olarizirane relaje •—• PHR. Inštitut je obj.aivil ituidl podrobne karakteri? stike teh relejev.
Hitri, kuhalnik v avtomobilu
V Zahodni Nemčiji so začeli 'iadetavaibi majhne hitre kuhalnike za pravo kavo, ki sib prirejeni kar za priključitev na vžigalnik za cigarete na larmabuimi plošči. Napravico že pred vožnjo napolnimo s kavo., sladkorjem in vodo., v nekaj minutah po. vključitvi pa dolbimo iz nje dve skodelici vroče kave. Cena kuhalnika je 50 DM.
Ključavničar Jože Švagan
ODDIH IN POČITNIŠKI DOM V CRIKVENICI
Lep dom oddiha imamo v Crikvenici; ni kaj reči. Tudi prostora je dovolj, saj se je zmogljivost doma z nakupom sosednje vile LADA povečala na čez 90 ležišč. Po tem preprostem računu lahko v enem mesecu letuje v domu čez 270 oseb. V letni sezoni od 1. maja do 15. oktobra bi se lahko zvrstilo v domu okrog 1500 oseb. Že kar lepo število. Če vzamemo kot povprečje tričlansko družino, bi lahko vsako leto preživelo dopust v Crikvenici vsaj 500 članov kolektiva po deset dni. V manj kot štirih letih bi lahko vsi člani kolektiva uživali usluge doma. Zaradi zdravstvenih in_ drugih razlogov je vsaj 15 % članov kolektiva, ki ne morejo na morje in bi v treh letih laTtko bili, vsi na vrsti. Na vsakega bi prišla vrsta in tudi prostor bi bil, če bi...
Če bi med našimi člani bilo zanimanje za dom. Kar poglejmo samo za lansko leto: od čez 1900 zaposlenih je letovalo v domu 168 naših delavcev. To je manj kot 9 % ali, manj kot vsak enajsti zaposleni. Za lansko leto pa lahko še trdimo, da je bil dom zelo dobro zaseden. Tu je jedro vprašanja — če se res splača vzdrževati tako drage objekte pri tako malem zanimanju v kolektivu. (Zakaj nekaj vzdrževati in drago plačevati, če ni v korist kolektivu?) Ne moremo trditi, da je zanimanje za dom, ko pa letuje v domu mnogo več tujih oseb kot pa članov našega kolektiva. Sredstva, vezana na te objekte, bi kolektiv lahko mnogo bolje izkoristil v take objekte, kjer bi imelo mnogo
več naših ljudi koristi. Gostinske usluge za turiste, domače ali tuje, naj ureja gostinstvo, ne pa gospodarska organizacija.
Za letošnjo sezono so potrjene nove cene uslug, ki so znatno višje, kot so bile dosedanje. Za odrasle 31 N din, za otroke do 10 let pa 27 N din. Regresa ni več in kaj lahko se zgodi, da bodo tudi v glavni sezoni prevladovali v domu tujci.
Saj je vprašanje regresa tudi bolj umetno in je le večanje osebnega dohodka tistim, ki so letovali v domu. Tisti, ki so letovali v domu, so z regresom in kritjem izgube pri poslovanju doma dobili kar lepo vsoto. Ostalim, ki niso preživeli svojega dopusta v našem domu, so bili osebni dohodki za toliko nižji. Tak način je bil primeren ali celo nujen za prva leta po osvoboditvi. Danes, ko se je samoupravljanje že tako razvilo, pa tak način ni več potreben. Da ni primerna taka oblika diktiranja kraja in načina dopusta, je razvidno iz pregleda, kako je bil dom zaseden v zadnjih nekaj letih.
Način dopustovanja se je v zadnjih nekaj letih bistveno spreme-
nil.	Vedno več je takih, ki želijo videti več krajev, in tudi deset dni v istem kraju je marsikateremu predolgo. Danes ne potuje le avtomobilist iz kraja v kraj, ampak tudi pešec se posluži javnega prometa in potuje.
Upravni odbor počitniškega doma bo moral temeljito pregledati vse možnosti in predlagati najustreznejšo rešitev.	-čk-
Novi odborniki - večja odgovornost
Smo v obdobju, ko je vsepovsod .slišati največ 'o bližnjih skupščinskih volitvah, zato, ni rnilč . posebnega, če ...odborniki in poslanci, oziroma njihov odnos ,do volilcev pritegnejo naljivečjio pozornost prav med tamii- predvolilnimi pripravami. To je tudi povsem razumljivo, saj je volilcem postalo povsem jasno, da ho prav 'od njih samih največ odvisno, kakšne bodo Občinske skupščine y naslednji mandatni dobi.
Nadalje je tuldi jasno opaziti, da z' razvojem naše samoupravne družbe narašča tudi zanimanje za to- temo, to pa diz povsem preprostega razloga, ker je današnja vloga odbornika in poslanca vedno važnejša dn vedno pomembnejša za nadaljnji razvoj demokratičnih ■ isocidMsIličnih odnosov.
Ker bomo ituidi v našem delovnem kolektivu volili nove odbornike občinske skupščine, prav tako pa Ibudi poslance, sodim za potrebno, da se o tem malo prej. pogovorimo, kajti odgovornost, ki jo s tem prevzemamo, bo precejšnja, ..izkušaje prejšnjih lelt pa nam tudi povedo mnogo..
Mi namreč dobro vemo tudi) to, dia vomici prenašajo .s tem, ko izvolijo nekoga iza odbornika ali poslanica, nanj tako in tako, družbeno moč j prek njega uresničujejo Svoje sam.oiupr.avne pravice, lin prav to je tudi eden glavnih vzrokov, da nam mora biti vedno manij vseeno, kdo je ta človek lin kako Ibo opravljal zaupano mri nalogo oziroma 'dolžnost. V sada-njih pogovorih o pripravah na volitve je vedno pogosteje slišati tudi, koliko j'e pri oidborniku ali poslancu razvita odgovornost do njegovih Volilcev, ki so mu. izrazila polii© zaupanje. 'Danes je mnogokrat slišati precej kritičnih pripomb na delo dosedanjih, odbornikov . občinske skupščine in tudii poslancev, ki so . največkrat razpravljali g Mečem,, o čemer še niso prej posvetovali, s svojimi voltici, posledica pa je bdi sprejet odlok ali zakon, ki so ga volitai skorajda zavračali kot neustreznega in nesprejemljivega.' Toda tak odlok ali zakon je
biil sprejet. Seveda pa bi bilo krivično' do ,odbornikov im poslancev, če bi prav vise, kar ni bilo v_.redu, .nalagali, te ma. njihova raména-, kajti ' pripravljeni predlogi im pa. dokumentacija na sejah so : največkrat1 bili tajki., da jih pretežni del odbornikov ali poslancev skoraj ni razumel. Za •temeljito razpravo .im. nato za odločanje oziroma sprejemanje bi marsikdaj po.trebov.ald tudi dva dni.
Kako naj recimo odbornik občinske skupščine kvalificirano razpravlja o idiotačillih podjetja dn daje nanj koristne pripombe, ko pa /je že enak predlog prej obravnaval eäLoitnli samoupravni mehanizem delo vnega : kolektiva, ki brez dvoma, tudi najbolje ve, kaj je za njega prav in kaj ne. Potem pa si jejtrelha res postaviti vprašanje, kakšna, je sploh vloga občine pni item? Nič manij enako, je tudi z uvedbo 42-iurnega delovnega tednika in še in še.
Razprave,- © odnosih voffileic— odbornik ali poslanec jasmo opozarjajo., da je potrebno še bolj decentralizirati pristojnosti, čisto drugače, razdeliti, družbene zadeve in odgovornosti v samoupravnem mehanizmu komune. Naposled se je bistveno 'spremenilo tudii razpolaganje s isredisltvi, ki so ustvarjena v komuni, vendar pa občina nima več rok nad nekoč močnimi linvesticijsfcimi skladi. 'Pri tgm prav .gotovo ni treba še posebej poudarjati tega, da gre proračun komune skoraj 90®/o z,a nujne primora, kot so šolstvo; komunala, uprava- dn podobno, medtem ' ko ostanejo za resnično prosto, razpolaganje le razmeroma neznatna .sredstva. V takih okoliščinah je mogoče’bistveno vplivati na ekonomska gibanja samo z usklajevanjem samo,upravnih aktivnosti občanov ter delovnih iin drugih organizacij. To, pa mora kajpak .vplivati tudii na vsebino delo občinske skupščine in na mesto ©'dbornika v nlj-ej.
Njen ugled in vpliv ne molata več (temeljiti izključno _na_ tem, da je najibogaiteijši investitor ali oblast, marveč na ugledu same
.skupščine ,'iin (Sklepov, ki jih sprejema na osnovi dobro preučenih splošnih koristi delavnih ljudi na svojem območju. Brez neposrednega posvetovanja z volile!, je to vsekakor nemogoče.; ker to potem v oidi v povsem drugo smer .oziroma skrajnost.
Odbornik ali poslanec mora baiti v vseh nastalih dilemah tolmač mnenja in interesov svojih volilcev, kajiti le tako lahko povsem dokaže zaupanje svojih volivcev. Njegova vloga pri vseh .dogajanjih ne more biti pasivna, ne more s,amo poslušati, ampak tudi aktivno sodelovati, pri oblikovanj n vseh interesov volivcev s pravico,, da se od njih omeji, če ne soglaša. Seveda so v tem primeru posledice povsem jasne. Tako doslej, pogosto ni ib ilo. prav v tistih organih, kjer je bilo to najbolj pričakovati — v zborih de-, lovnih skupnosti občin. Kdor medno spremlja dnevni tisk dn radio, bo lahko kaj bitno ugotovil, da- je follo mnogo takih in podobnih ugotovitev.
Dogajalo se je na primer, da se zbori delovnih skupnosti niso dovolj uveljavili, ker so veliko problemov — namesto v tem ot-ganu — reševali- raje na sestankih direktorjev., Mislim, da nam vise to že dovolj jasno pove, da je 'ta pojav značilen še marsikje in je .ostanek starà prakse, ko je bil še direktor edini vodilni in .samoupravni organ, kar se še tu .in tam vedno dogaja, vendar postaja vedno bolj le še zgodovinska znamenitost razvoja, delavskega " samoupravljanj a, Mišlim tudi, da danes ni tukaj potrebno omenjati tega, da je namen .izvolitve večjega števila delavcev iz samoupravnih olrg.anov podjetja ,bil.okrepiti odnose med občinsko skupščino Sri delavskim- svetom ter spremeniti' sestavo zborov delavnih skupnosti, ki so ‘jih prej sestavljali pretežno le direktorji podjetij, ki so 'bili ibudi edini in odločilni faktorji, (samoupravljanja.
Marsikdo se ibo še spomnil, da sem to problematiko enkrat že .obdelaljv našem tovarniškem glasilu, vendar ni prav nič odveč, če
se pred noVimii volitvami tega spet nekoliko, ibolj podrobno „spomnimo.
m Danes je sestava-zbora- delovnih skupnosti že močno spremenjena, toda način poslovanja s podjetji, je žal OStal enak, kar dokazuje še eno našo slabost. Novi odborniki so. se predvsem zato tudi največkrat izgubi jeli med komuno in svojo delovno organizacijo. Rezultat takih okoliščin, kjer so se pač pojavile, je bil, da odbornik ni prihajal v skupščino s stališči- svojega delovnega kolektiva, ki ga je izvolil, niti' se mi vračal nazaj s stališči' občinske skupščine. Če pri vsem tem omenimo še to, da so- včasih bili' zaradi raznih struktur ito ključev izvoljeni ljudje, ki niso bili sposobni izpolnjevati takih obveznosti, potem postane jasneje, zakaj ta vez med delovnim kolektivom in skupščino rii bilia vselej do-■v.olj trdna. Seveda ne smemo kriviti ie svojih predstavnikov, ker je pač tako. Ibllo., ampak se moramo prav v tem času obrniti na nekaj drugega: da se take in po-. dobne reči ne bi več dogajale. Prav sedaj namreč, ko smo v sredini predvolilnih priprav, moramo temeljito razmisliti o naših kandidatih, ki bi nas naj zastopali kolt odborniki občinskih skupščin ali kot poslanci republiškega ali zveznega ranga. Temu moramo res posvetiti sedaj vse, kajti oseba, ki sicer ustreza dogovorjenim. merilom, ki smo jih ugotavljali ob evidentiranju, ima pa druge .obveznosti in ne želi nikakor pTeivzeti te dolžnosti ali morda preprosto ni zanjo niti razpoložena, ne daje nobenega jamstva,, da bo -izpolnjevala zaupano ji nalogo.
Če se spomnimo spet malo nazaj, se 'bomo kaj hitro lahko spomnili, kolik©, je bilo na prejšnjih volitvah mag,overjanja in prepričevanja in podobnih pritiskov, da bi bil kandidat sprejet. Takrat .niso pomagale nobene njegove obveznosti, Mi -jih je do takrat že imel, nobeno naštevanje števila funkcij, ki jih je opravljal, Mar so pač mnogi še vedno (Nadaljevanje na 8. strani)
Spremembe temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah
Komisija za samoupravljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije je na seji obravnavala osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Na seji je bil sprejet sklep, da je treba o spremembah tega zakona organizirati čim širšo razpravo, v katero bi vključili zlasti delovne organizacije.
S spremembami omenjenega temeljnega zakona o volitvah ni nujno preveč hiteti. Zlasti ne bi bilo opravičljivo preprečiti širšo razpravo o spremembah tega zakona z izgovorom, da je treba zakon sprejeti pred spomladanskimi volitvami v delavske svete. Omenjene spremembe nikakor ni nujno sprejeti do tega roka, ker se glavni del predlaganih sprememb ne nanaša na volitve delavskih svetov, niti niso te spremembe bistvenega po-
mena, ampak obravnava glavni del sprememb volitve direktorja, sestavo razpisnih komisij, sodno varstvo pri razrešitvi direktorja
ipd.	Prav to pa so vprašanja, ki bi jih spričo izkušenj prve reelekcije direktorjev bilo potrebno temeljiteje obravnavati, preden spremenimo zakon. Gotovo, da rezultatov prve reelekcije direktorjev še nismo dodobra analizirali niti s socioloških niti s pravnih vidikov. Tako na primer na videz tehnično vprašanje časovnih rokov, v katerih je treba reelekcijo izvajati, povzroča precejšnje težave, kar ima za posledico, da je reelekcija v precejšnji meri kampanjska akcija, skoncentrirana na kratko časovno obdobje. Nujno bi bilo potrebno iskati neko rešitev, da bi ta pojav vsaj omilili. Vendar pa predlagane spremembe zakona o tem na primer ne govorijo.
Ena izmed karakteristik predloženih sprememb zakona je ta, da pušča več zadev za urejanje republiški zakonodaji. Republike so pooblaščene, da določene zadeve uredijo s svojimi predpisi, če pa republiških predpisov ne bi bilo, pa bi veljale določbe zveznega temeljnega zakona. Ta ureditev je sprejemljiva, ker ne pušča bistvenih vprašanj neurejenih, ampak bi za primer, če republike ne bi izdale svojih predpisov, veljale ustrezne določbe zveznega zakona.
Drugo vprašanje pri tem pa je, v kakšno širino naj bi šla ta odstopanja v republiških zakonodajah. Izhajati bi bilo potrebno s stališča, kaj bi to na eni strani prispevalo h krepitvi republiške suverenosti in kaj k samoupravnosti delovnih organizacij, kakšne posledice pa bi to imelo na drugi strani za enotnost volilnega sistema. Vprašanje je na primer, kakšna bi bila korist od tega, če bi republike in še nato delovne organizacije spreminjale sistem kandidiranja, predvidene-
ga v noveliranem 30. členu temeljnega zakona o volitvah.
Težko je reči, da bi uvajanje odstopanj v teh postopkih okrepilo samoupravnost delovnih organizacij, ampak bo prej privedlo do komplicirane] ših postopkov, do nepreglednosti, bo otež-kočalo sodno varstvo itd. Ta vprašanja bi torej zaslužila, da jih temeljito proučimo, ker je naš skupni interes, da imamo enotno in predvsem enostavno ureditev volilnega sistema.
Spremembe predvidevajo, da naj bi razpisno komisijo ne sestavljala več polovica predstavnikov delovne organizacije in polovica zunanjih članov (ki jih praviloma imenuje občinska skupščina), ampak naj bi komisija štela S članov, od katerih imenuje 3 člane delovna organizacija, 2 člana pa občinska skupščina. Ker razpisna komisija sprejema sklepe z večino glasov, imajo formalno pravno in praktično možnost odločanja že sami notranji člani komisije, ki predstavljajo večino.
Bilo je vprašanje, če je ta sprememba dovolj proučena, kakšni so razlogi, ki navajajo nujnost te spremembe (kajti v obrazložitvi navajani razlogi niso prepričljivi). S to spremembo se vpliv družbene skupnosti, ki je prišel doslej delno do izraza prek razpisne komisije, bistveno zmanjša, tako da se je treba dejansko pogovarjali o lem, ali obdržati dosedanjo ureditev, ali pa docela opustiti sistem paritetne sestave razpisnih komisij, tako da v tej komisiji ne bi sodeloval noben predstavnik družbene skupnosti. To odločitev je treba presojati z vidika, ali je paritetna sestava razpisnih komisij predstavljala bistveno omejevanje samoupravnega položaja delovnih organizacij, in ali je družbeni razvoj prišel tako daleč, da se tudi temu minimalnemu vplivu družbe pri imenovanju direktorja lahko odrečemo. Vedeti je treba, da končno odločitev o imenovanju direktorja sprejema delavski svet delovne organizacije, ne pa razpisna komisija. Razpisne komisije, imenovane na osnovi temeljnega zakona o volitvah, so svojo praktično vrednost pokazale šele enkrat, in sicer pri zadnji reelekciji direktorjev. Prve analize dela teh komisij pa kažejo, da je bilo njihovo delo v glavnem pozitivno, saj so precej pri-
spevale k izboljšanju kadrovske strukture direktorjev, predvsem pa k izboljšanju razpisnih pogojev. Preden se odločimo za tako pomembno spremembo, bi jo kazalo temeljito obravnavati.
Bistvena sprememba je glede pritožbenega oziroma tožbenega postopka pri razrešitvi direktorja. V osnutku je predlagano, da se briše 96. . člen zakona, ki določa, da se direktor najprej pritoži na občinsko skupščino, če sodi, da razrešitev ni bila opravljena na zakonit način. Direktorju bi poslej ostala na razpolago samo tožba na redno sodišče. Razen tega je predlagano, da se spremeni 97. člen zakona, ki daje direktorju pravico do tožbe na sodišče, če ni zadovoljen z odločitvijo občinske skupščine. Po predlagani spremembi bi imela direktorjeva pritožba odložilno moč, to je sklep delavskega sveta o razrešitvi direktorja se ne bi mogel izvršiti do pravnomočne odločitve sodišča.
Prav to pa bi lahko imelo resne posledice v primeru, če bi sodni postopek trajal dalj časa (ta bojazen pa je docela upravičena). Sicer je v osnutku spremembe predvideno, da bi moralo prvostopno sodišče odločiti o pritožbi v 30 dneh, drugostopno pa v 15 dneh, vendar pa tu roki ne zadostujejo, ker ni nobene garancije, da jih bodo sodišča — v primeru prezaposlenosti ipd. — lahko spoštovala (razen tega^pa stoji pravni svet ZIS na stališču, da ni primerno določiti omenjene roke, ampak le okvalificirati postopek kot nujen). Vprašanje je, če bi bilo možno postaviti domnevo, češ da je odločitev sodišča negativna, če ne odloči v 30 dneh: za prvostopno sodišče bi bila ta domneva eventualno še možna, ker je zagotovljen postopek še na drugi stopnji, nesprejemljiva pa bi bila verjetno za drugostopno sodišče, ker bi v tem primeru ostal direktor brez pravne zaščite.
Vsekakor predstavlja odprava pritožbe direktorja na občinsko skupščino in uvedba tožbe z odložilno močjo bistveno spremembo dosedanje prakse in bi bilo treba vsestransko analizirati možne posledice v pozitivnem in negativnem smislu.
Posebno pozornost v razpravi članov komisije je pritegnila sprememba 100. člena zakona, kjer se predvideva uvedba odpravnine za direktorja. Člani komisije so ocenili to spremembo kot nesprejemljivo, ker ni prepričljivo, da bi se zgolj za delovno mesto oziroma položaj direktorja uvajala odpravnina, ker bi bil s tem edino direktor posebna kategorija delovnih ljudi. Verjetno ni direktorjevo delovno mesto edino, ki bi mu morali zagotoviti izjemen materialni položaj. Odpravnino je poznal prejšnji zakon o delovnih razmerjih, in sicer za vse zaposlene. Ker pa jo je TZDR kot zakonito pravico črtal, ni razlogov, da bi jo sedaj ponovno uvajali in to samo za direktorja.
Občinski sindikalni svet in komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj nista zavzela dokončnih stališč do posameznih predlogov sprememb zakona, ampak sodita to le za začetek razprave. Potrebno bi bilo, da bi sindikalne organizacije organizirale razprave, ne le o predlaganih spremembah zakona, ampak bi naj ob tej priložnosti opozorile tudi na druge pomanjkljivosti obstoječega zakona, ki pa v predlaganih spremembah niso zajete, da bi tako dobili solidno osnovo osnutka zakona.
P. S.
Obnova gautschi peči
Pisali SO . j J
Zakaj imamo tak odnos do naše proge v tovarni?
Že večkrat sem premišljeval, zakaj v našem kolektivu ne zaležejo okrožnice niti razne prijave. Kljub temu, da vemo, da ne smemo tako delati, pa vendar sami sebe tiščimo v nesrečo.
Res je tudi, da se ne zavedamo, koliko stane danes vzdrževanje prog in da je to ena najbolj dragih zadev na železnici. Kolikor niso tiri dobro vzdrževani, je uničen gornji ustroj, obrabljajo se kolesni venci na vagonih, uničujejo se kretnice in nastaja nevarnost za varen promet. V naši tovarni imamo danes ca. 22 kilometrov industrijskega tira, ki je star 15 let, tračnice zastarelega tipa pa so iz leta 1942.
Promet se je povečal od leta 1960 za 100 "’/o, skupina za vzdrževanje proge v tovarni pa se je zmanjšala od 23 na 15 delavcev.
Poskušamo pomanjkanje delovne sile nadomestiti s stroji, vendar smo do sedaj kupili še samo en stroj. Opravljamo torej najnujnejša dela na progi. V bodoče bomo morali začeti misliti na modernizacijo proge. Morali bomo preiti na naš sistem, t. j. JUS.
Za sisteme, ki jih imamo danes v tovarni, ni na razpolago drob-notimega materiala, razen tega je tudi osni pritisk premajhen. V enem letu zamenjamo na progi okoli 1500 navadnih pragov in 300 kretničnih. Porabimo tudi 200 kubičnih metrov sekanca. Če računamo, da je vseh pragov v naši tovarni okoli 30.000, je nujno, da takšno zamenjavo povečamo.
Kolikor bomo imeli takšen odnos do naše proge, se bo stanje še slabšalo. Poglejmo kakšen nered ustvarjajo po obratih: na aluminiju imamo smetišče ob progi kljub temu, da imamo za to posebne posode za smeti. Na anod-ni masi so tiri in medtirje zasipani s koksom; tu je pomešano več tisoč ton koksa z gramoznimi kroglami. Če bi ta koks prodali, bi lahko zbetonirali začasno skladišče. Na odlagališču premoga je razsipan premog na dovoznih tirih. Čisti se enkrat ali dvakrat na leto. Strojniki čistijo pepel pri svojih strojih, kjer stroj obstoji, kljub temu da je iza to določen prostor v kurilnici.
Buldožerji vozijo po tirih, avtomobili stojijo najraje na tirih kljub temu, da so že bile nesreče z avtomobili in da šofer mora vedeti, da je strogo prepovedano stati z vozilom na tiru.
Z zasipano gramozno gredo se uničujejo pragi in strohnijo v 6 letih, če pa je gramozna greda čista, zdrži en prag 15—20 let. Navaden prag stane danes 9—10 tisoč dinarjev (starih), kretnični pa 20—30 tisoč starih dinarjev, en kubični meter kamenja sekanca pa stane postavljen na progo 5000 dinarjev, kje pa je še ostali drob-no tirni material in razni signali. To so tudi milijoni. Mislim, da bomo morali spremeniti odnos do proge! Zavedajmo se, da je v vsakem metru uničene gramozne grede tudi naš denar.
Še nekaj me zelo skrbi: pred leti smo imeli že težje nesreče na progi. Moram povedati, da so naši istrojevodje zelo potrpežljivi in previdni. Poglejmo danes: delavci hodijo najraje po progi. Še
lestev si postavijo na progo ali pa privežejo varilni aparat za progovni opozoritaik. Na progi in v profilu proge nima delavec — če ni zaposlen na progi — kaj iskati. Strogo pa je tudi prepovedano hoditi po progi. Zavedajmo se, da so predpisi o zaščiti dela na železnici poostreni. Tudi razna podjetja, ki delajo pri nas v tovarni, se ne zavedajo nevarnosti na progi in ne spoštujejo predpisov na železnici.
S tem sem želel opozoriti vse delavce v našem podjetju, da ne bi prišlo do nesreče, ker je potem prepozno. Premalo upoštevamo parolo: »VRNI SE NAM ZDRAV DOMOV«.
Kf
Dopis iz službe varnosti pri delu
V	itovamnii BMO v Celju sie je zamašil odvoidni kanal na gtoibi-ni toe'll metrov. Gradbeni mojster Alojz Krajšefc se je ob prisotnosti svojega poslovodje 'spustil v kanali 'brez vsakršnih zaščitnih sredstev (maske, pusa itd.). Ker je IMI kanal poilin dušečih planov, je izgubili zavesit, padal v voldo in ise Utopili. Poslovodja je šel za., mjiim da Ibi ga rešil, pa Ibi skoraj 'tudi sam izgubili življenje. Obsodili so' ga na šest mesecev zapora.'
Tomejj sodnik ni soldati., da poslovodju ni kriv za nesrečo, čeprav bi se skoraj (sam zadušili.
V	naši tovarni na splošno sodijo, da je ubog itiisitii, ki se mu kaj. zgodi, pa če je sam kriv.. Epi rie. Če takega kri vca kljub. go.vil nezgodi zasledujemo disci plinsko. Ita štejejo- za kršenje. pravic. Iiz opisanega dogodka pa ,jei razvidno, da sodniki niso takega mnenja.
Posilo vodij a ni poskrbel, ■ da. bi bil deilavac opremljen in da bi uporabljal zaščitna sredstva,: ifcjjje zaradi' tega delavec .umiri. Postò-vodja se je s šestimi meseci zapora še pioioeni izvlekel iz težave.
Vsaka nezgoda po lastni krivdi, iz nemarnosti ali iz zanemarjanja varnostnih predpisov je obsodbe vredna. Če ob Itaki nezgodi ogrožamo povrh še življenje svojih sodelavcev, potem je •treba krivca preganjati, in vsako hinavsko zavijanje lin skrivanje ■za neke izamiišllj.ene pravice, din •ocenjevanje tega. preganjanja za lokmutmioist je neumestna in napaJč-na.i. -
Če teakifeiriist zapelje traktor v peč, poltem je kriv traktorist in né peč ih he traktor. Ce je traktorist pri tem še vinjen, je kriv tudi tisti, ki ga je pusitiil vinjenega delati, in še tisti, ki ga je v takem stanju pustil v tovarno.
V	italklih primanih govoriti o nekih pravicah ali apelirali na neko lUsmilljianlje ©e v naših razmerah adi ismešnio,. Naš delavec je upraivljaiLec in 'ima pravico, da vzdigne svoj glas pri vsaki stvari, ki se. Idlogaja v tovarni On tudi točno ve, kaj je prav in kaj ne. Nečastno 'je, da potem ob nezgodah pozabi, da mu pravice na-' laigajo tudi dolžnosti, med njimi' 'tudi take, da upošteva naloge tal pravilnike, ki jih je sam izglasoval.
L.	M.
... pišite nam
FUNKCIJA NA DELOVNEM MESTU
Odšli so v zaslužen pokoj
(Lata din,jleta staio ;j.ih Videvali ,v našli tovarni. Tod so biti, Eco smo mi išie kat golobradi mladeniči drgnili šolske klopi. QrajdiiW’ Bo našo tovarno din. rasili Iž inj'o,. Sedaj. pa 'je prišel tudi njihov čaisj, čas zasluženega pokoja, Poskušali biodo pozabiti na svoje dalo, .v tovarni, čeprav tniitooQli ine Podlo mi'Oiglli popolnoma ižbrijšajfi: ,ilz. svojega spominja-tovarišev dn dogodkov, Ifcli jih Poldo Ido. konoa idlnd vdzali mia ta kolektiv.
Najhitrejša lokomotiva na svetu
Na- krožnli. pirogi okrog New Yoitìk-a, lei talleri pri,Mižimo 300 klilo-, metrov v .dolžimo, bo, začel v tolmž-nji prihodnosti vozilbi poseben, izjemno hiter vlak, (ki ,g,a Ib© vlekla lldkjomio,tliva • iz reakcijskima motorjema. Prototip 'takšne lokomotive; 1 (kii idoseiga 'skoraj 300 kilometrov na uro, so nedavno tega ipireldisltarviilbi jarvnosti.
75 let tvrdke BBC
Tvrdko Brown Bbiveiri št Cie sita ustanovila. lata 1891 Charles E. L. Brown din Walter Boiveirii. Začela je iz gradnjo generatorjev p o, zamislih Browna, .naldiallj,evala s parnimi din končno phnskimi turbi,nami. Dames, mma Obsežen program na področju proizvodnje,, ■transito,rmaoije, prenosa im upo-ralbe električne energije ter elektronike. Ceiloitni Brown—©overi' koncern ima v 18 državah- sfcup-no Zaposlenih 76.300 ljudi. Leta 1965 .je znašal promet 3 milijarde DM. Nemška po,družinica BBC, AG Mannheim je tola ustanovljena lata 1900 dp. je danas mad vodil-talimi podij,at ji nemšlke elektroindustrije.
Stefan Rutar
400 milijonov dinarjev iz odpadkov
V železarni »Boris Kidrič« v Nikšiču so v 'okviru proslave 20-ieitnilce obratovanja' tovarne pristopili k čišičanjiu celotne tovarne. V tej . akdiji jdm je uspelo zib,rati iza 400 milijonov sitarito di-naij'ev sitar aga želeiza din drugega odpadnega imatemiala. Naj,večji dal odpadnega materiala bodo predelali kar doma, deli materiala v vrednosti 25 milijonov st,ardili dinarjev pa so prodali odpadu. V celoltno, ,ak,ci|jio so vložili 34 milijonov starih dinarjev.
Največji armiranobetonski dimnik
Za termoelektrarno Vitry sur Sedme so, zgradili dimnik «iz armiranega betona visok 160 metrov, s čimer so dosegli rškioird pri. izgradnji dimnikov te vršite. Njegova konstrukcija se sastoji iz •dveh kooiuismih delov, kr sta postavljena elden na drugega. Za osnovo1 dimnika služi temelj premera 18 metrov..
Naloge, ki se povelj,aj o devršil-cu dala, so, sestavljene ite dveh faktorjev, ki ustrezata navodilom sprejetih old madrej,enega. Nadrejeni daje zelo. nataničnio navodilo za določeni del dela in predpiše vsa potrebna merila, tako da lahko podrejeni kasneje trudi sam Ugotovi, iče je naloga izvršena na zadovoljiv način. Rili tam pa obstaja drugi del naloge, ki jie prepuščen presoji dizvršilca dela. Ta mora sam odločiti, v katerem času se dalo lahko šteje za končamo lin če rezultat, po svojem videzu ustreza zahtevam madirejje-•neiga.
Kar zaideva prvi, faktor, izvrsi-lec dala ve„ da je njegovo delo končamo na pravilen .ali pomanjkljiv način, ker mu je nadrejeni točno pojasnil vse poidroibnoslti, Kar p,a zadeva nepiredpisiani del, nihče ine more vadati,' če je naloga izvršena točno po želiiji nadrejenega, vse do, tedaj, dokler ne bo on. sam (oziroma njegov namestnik) kontroliral rezultat.
Potemtakem zahteva vsako izvrše v.anj e dela presojo, in iniciativo le izvršil,oa dela, čeprav so dobljena navodila točno označila predpisano, delavnost. Z drugimi besedami, vsak nalog zahteva old izvršiiloa della točno določeno delavnost ‘iin. is,amio|slt,oljno,. delo,, ki; sastoji iz organMrainlja naloge, tako . da bo izvršena v dogovorjenem času.
Posebno,sit (človeškega dala je v tem,, Ida se'pri. dZvtšdilou v okviru utrjenih predpisov prepušča določena osebna iniciativa. Pomanjkanje vsake iniciative ib,i napravilo dšlo nečloveško. Pold takimi pogoji je boljie uporabljali stroje.
Izvršitev predpisanega, dela, —
,delovne nalioige zahteva znanje. Izvršilec mora spoznati metode, teste In tehnične postopke, ki so povezani z-njegovo dejavnostjo. Niepreidpósamii elementi natoge pa zahtevajo razumnost, inidiativo' dn presojo, t. j. 'samoistajno üpräv-Ijianje z lastnim dedom. Izvršili eie mora razmišljati, presoiditi in nato izbrati najboljši način — metoda za izvršitev zaupane mu .naloge, Rezultat dela je gotovo odvisen tudi oid izkušenj in znanja •izvršilen, vendar ta svojisitva sama po setoli ne Ibi mogla dotočiti njegove odločitve.
Zar,aldi tega bo glavne razlike med predpisanimi iri'oepneđpiisa-nirni elementi ene naloge v tem, da- 'delavec organizira predpisani dal svoje dejavnosti po objektivnih in zunanjih navodilih, medtem ko, mora. glade nepodpisanih elementov uporabljati subjektivne in notranje norme.
INICIATIVA IN ODLOČITEV
Analiza tistega dela naloge, ki rti točno predpis,ana, nam dovoljuje ugotavljati razlike med iniciativo in odločitvijo.
Smisel za iniciativo je trenutna opredelitev, ki je opazovalec ne more ugotoviti. Ta misel je povezana e idejami in vtisi,, s presojo, s čustvi, e dizibir.anj-em posameznosti in drugimi stopnjami zavestnih* in podzavestnih momentalnih aktivnosti', kot so sposobnosti vzpoirejanja, preizkušanja in predvidevanja.
Odločitev je oizfco povezana z akcijo. Tu se beseda1 »odtočitev« uporablja samo v 'smislu resnične odločitve im ne v nedoločenem smislu izraža »odločil se je, da bi nekaj napravil«. Odločitev vodje obstaja s,amo, če se sam vodja ali njegov podrejeni zavzame za določeno dejavnost, če so dana določena navodila im če je že prišlo do dejanskih izvršitev. Namera ni dovolj za uresničitev odločitve im je eden od elementov tiste misli za 'iniciativo, ki bo pripeljala do odločitve. Ni mogoče govoriti o ,odločitvi, dokler mi prišlo do .akcije, kd jo je sprožila 'iniciativa. Pravilno izkoriščanje smisla ,za indicdativo pri-
vede do dobrih odločitev. Slabost pni realizaciji proizvodne odgovornosti in inioiative pripelje do slabih odločitev.
Znanje gospodarske proizvodnje sestoji iz ustvarjanja uslug ali proizvodov, ki ■ po kvaliteta listarezajoi no,imam,, postaVlj enih od odgovornih iv podjetju. Od teh norm ne smerno odstop alti v nobeni smeri, Vsak delavec se mora držati ; zgornjih in spodnjih meja postavljenih norim. Dalo posameznika mora ‘biti zadovoljivo v tem BHiiisliu, da ‘skupno z delom ostalih delavcev omogoča efektno funkcioniranje podjetja dn realizacijo, proizvodov tiste kvalitete., ki j,e odjemalcem zagotovljena. Delo mora biti zadovoljivo. V okviru svoje samostojne dejavnosti se mora delavec «izogibati vsakemu ekstremu. Ce je pretirano iskriben, se bo njegovo delo zavlačevalo, in postalo predrago dn naloge, ki ga čakajjo, se bodo nakopičile. Ce pa delavec ni. 'Zadostno iskitoanlpS pazljiv, IZ valitela njegovega, dela ne bo sprej'epuljiiva,.
INTELIGENCA IN POKLIC
Vsako podjetje pričakuje o,d svojih delavcev, da bodo izvrševali ,dolblj,ene direktive dn predpisane' nalog,e1,, ki pripadajo njihovemu položaju. Da toi to lahko izvršili, morajo imeti ustrezno znanje. Podjetje želi limati dokaz, da ima delavec sposobnosti iniciative din presoje, tako da. zmore reševati nepredvidene in druge probleme, ki se pojavljajo v času vsake dejavnosti.
To zahteva inteligenco in določeno izurjenost v poklicu. Eden med zanimivimi zaključki modernih socio-analiibskib. proučevanj je, da ravno izvrševanje samostojnega dala daje 'izvršilen občutek odgovornosti. Težina odgovornosti pride do dizraza pri svobodnem delu din ne pri «izpolnjevanju predpisanih jastog,,. ki prad-stavij.ajio več ali manj avtomatsko. delo, če se človek ravna sa-
mo po točnih splošnih navodilih, mirna občutka odgovornosti. Ce pa izvršile© dela samoiniciativno, zastavlja svoj upad, kar je osebno odgovoren za nepravilne odločitve.
Pri .izvrševanju ,nepodpisani,h nalog so lizvršilou potrebne umske spolsiolbnoislii In poteg tega tudi lastnost presoje, ki si jo je izpopolnil med svdjiim delom, Te lastnosti omogočajo, da »občuti«, kako mora ravnati, da toi dosegel zaželene rezultate. Presoja .mu pomaga 'tudi- pri. ocenitvi podatkov o nekem problemu, pri utrjevanju elementov, ki mu manjkajo,, In pri, izbiri najboljše rešitve celo v primerih, ko, določeni faktorji niso znani,, morda ravno tisti, [ki so najvažnejši.
Ta negotovost 'in dolžnost samostojnega upravljanja svojega dela ;in ustvarjanj a sklepov , narede izvajalca dela osebno odgovornega; V primerjavi s tem delom naloge zahteva predpisani ded funkcije de neznaten 'umski napor.
Podobna povezava se mora potrditi tudi med predpisanimi nalogami in Iniciativo ne oziraje se na .kakšni ravni so delovna mesita. Ni pravilno trditi, da delo na Visokem položaju zahteva razmeroma več iniciative in raz--melroäna manj predpisanih nalog kot 'dejavnosti na manj važnih delovnih mestih. Iniciativa. je vsekakor pomembnejša, če je delovno mesto ria višji istopnjl, toda v tem primeru. so 'tudi predpisane naloge razmeroma obsežnejše,
S proučevanjem dejavnosti,, kd gredo neki . funkciji, se morajo določiti lastnosti, kd so potrebne za delovno mesto. Predpisani dei nalog je oddpičilen za potrebno znanje dn potrebno izkustvo, medtem ko nepodpisani del določa zaželene intelektualne sposobnosti in'lastnosti značaja.;,;,
(Po' La rnesure du niveau de la f onori on)
Več kolt 20 (toyàlrisey, kd so piuisibilü idei svojega življenja v naši tovarni, je odšlo lani in letos v zasliuzeirii pokolj. Dva touted njih. sita 'tudi JOŽE PERŠUH'in ŠTEFAN RUTAR. To sta dva med prvimi, toi so pričeli igrffldditi' Ita tklolelkibiv is ki so mu olstaii zveste ido uplofco-jitve.
O Iteh dveh tovariših bornio; napisali danes, nekaj 'vMsttc, o drugih pa bomo spregovorili kdaij prihloidln|jlič.
ŠTEFAN RUTAR
Rodil se je 7. decembra'1905 v Volčah'pri. Tolminu. D,o okupacije je delal v raznih podije/fjih. Za šolanje .rili Smel možnosti,. Bil je vedno naprednega mišljenja im je sodeloval z inapredinimi slovenskimi organizacijami, ki so delovale- v takratni Italiji.
Pio razpadu Italije lata 1943 jjie -odšle! v partizane, kljler je dočakal toidi koineic vojlne. Po voijini ise ije zaposlil v Matlibolfn® pri gradnji toi-; drotolelkltrarne Miariitoorski ©tok. S tega delovnega mesta je bik leta 1947 premeščen na delovno, mesto personalnega referenta V takratno Sbrnišče.. To dolžnost je opravljal Ido leta 1951,.iko še jle vključil.,v fcoiekltiv TGA.
V našem. Ikolektivu je sodeloval pri. montaži cevoVoldnega omrežja kolt isfcupiinoivoldja itransploirtine Iskupline. Ldta 1954 pa je oib zalčetiku obratovalnja tovarne prevzel dolžnost izraeineklegia vodje v plinarni, kjet jle veslbno Sin požrbvovalino lopravUjal' ito delio Ido svoje upokojitve 31. dec cimbra 1966.
zaviadem. SllpiVianec im vnet .borec za. piravlpe' delovnega človeka. Z uspehom; j e sodieloival v SZDR,; rsindikaltu iti. dlrugih družtoierioipoMtiičnih orgamiižacijah.
JOŽE PERŠUH
Rodil ise je 15. manca 1902 ikbt isiln 'kimiečlklih staršev v Pleterjah. Osnovno šolo je končal v 'Lovrencu na DraVslkam polju. Nižjo gitali-riaziijio jie obiskoval v Mariboru, malturlir,a)l . pa jie na prvi, državni! gimnaziji v Lljulbijani.--;; ;• ■■.	:- -, ..
Med vojno, je služboval na občini v Lovrelnau in v Staršah. Že takoj po koncu vojne tolta 1945 ise je zaposlil v našem kolektivu, kjer je \d)o lieta 1947 vlddiiil vsie laidlmilnlisitrativne posile. Od 1947 dalje je bil v 'iikivild,attori finančnega ,s,ekltoirja. Voldjia 'Obračunskega oddelka pa je postal 1. aprila 1960 in je ostai na tepi deioVnem mleštu do upokojitve 8. februarja 1967. Ves čas svojega Službovanja v našem kolektivu, je Sodeloval v ■ družbeno -političnih organizacij',ah,, vsem, ki smo ga poianaE, pa bo ostal v spominu kot dober, in požrtvovalen tovariš, fin prijatelj.
Skupaj: 13.644 731 3.551 6.076
24.002	vagonov.
Če število prispelih in naloženih vagonov seštejemo- dm izračunamo (tonažo tovora in za povprečje vzamemo 17,5 'tome. na vagon, nam iiaračnm pokaže 251.562,5 •tone tovora. S podatki,, koliko- Je poileg tega še transport naložil glinice, vanadijeivtfh soli (in drugega ma avtomobila, preložil im razvozil solde, šamolttnelopeke -itd-., ne razpolagam, vsekakor pa bi ito v tonah pokazalo- zanimivo šitevil-300.
To ibi fail (kratek pregledi našega vktjiučev-amlja iv proizvodnjo. Ofa tej priložmosllii se Audi- v imenu celotne naše organizacijske enolte z ahi valjarjem vsem obratom za razumevanje jpri izvrševanju naših -u!s!lug„ želimo si pa še naprej. itakega ali pa še boljšega medsebojnega s-odetovanja za dosego cilja mas vseh: »boljšega živujenlj-skega standarda«.
(vec)
Naš
železniški
promet
V nekaj, besedah Im številkah bom prikazal opravljeno delo naše organizacijske enote v drugem polletju. Na- začetku toli omenil •tudi, ida- se z rekonstrukcijo- in razširitvijo naše tovarne iz leta v teto veča število prispelega materiala im surovim, mi- pa opravljamo delo vedno jz istimi- slbrojd-■in z. enakim številom Jljiudfi. Kfljaib temu, ida smo vezani na raizkia-daflme in nakladalne roke, ki jih je ŽTIP Maribor zadnje čase Skrajšalo za nekatere pošiljke od 8 ha 6 nr, simo- do sedaj sv-oj-e delo opravljali dokaj zadovoljivo.
K it-ernu pa nam llablko pomaga samo nenehna izboljšava organizacije dela. Res je, da smo že do sedaj imeli, večkrat težave, ko bi naenkrat morali- biti s strojem in pramifcaimo skupimo ma -treh ali štirih mestih, imamo pa le dva delovna sltrdja, -velikokrat pa samo enega-, ker mam -za širše programiranje dieta primanjkuje delovne sile.
Če se bo v prihodnosti- število prispelih pošiljk še povečalo., bomo zasedbo nekaterih delovnih mesit marali povečati-, tako v železniškem prometu kot v transportu.
Precejšnje .težave se mam zadnje ča-se vsiljujejo Audi ma. odlagališču 'odpadnega materi ala, kij ar se (j.e prostor že zalo -zožil. Računamo, da je prostora samo še za kako leto. Sedaj si pomagamo te težave lajšali z buldožer jli im de-magom, ki pa jih nimamo- vedno na razpolago- za taka -opravila, ker opravlj-djo ti ‘stroji važnejša dela pri proizvodnji. Zato Audi sedimo,, da je Araba v najkrajšem času dotočiti prostor im ur editi novo odlagališče.
Od 1:- j-uflilja do 31. decembra smo is postaje Kidričevo- v tovarno pripeljali, aranžirali, dostavili in razložili' 13.-644 vagonov raznega materiala An isurovin. Naložili smo glinice, -alu. ostružk-oiv, alu. žlindre itd. za 731 vagonov. Dispozicija va-gonov za rudnike je dosegla številko 3551. Interni promet, npr. odvoz raznega odpadnega materiala, tehtanje, premik in dostava -ročnih vagonov za prekladanje in drugo pa 6076 vagonov.
Iz kurilnice
Kako bomo letos letovali?
Upravni odbor počitniškega doma je v letošnjem letu sprejel več predlogov in ukrepov v tej smeri, da bi člani delovne skupnosti lahko čimprej vedeli, kje bodo lahko v letošnjem letu izkoristili svoj redni letni dopust.
Upravni odbor podjetja je v skladu z določili pravilnika o organizaciji in delu počitniškega doma določil cene oskrbnega dne, ki bodo veljale v letu 1967 v Počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici:
Cene so naslednje: 1. za člane delovne
skupnosti, njihove	
svojce in upokojence	31 N din
za otroke do 10 let	
starosti	27 N din
za otroike do 10 let	
starosti	31 N din
2. za tuje goste — od-	
rasle	35 N din
3. za inozemske goste	
. — odrasle	40 N din
za otroke do 10 let	
starosti	36 N din
To so ekonomske cene, ki jih je potrdil tudi delavski svet podjetja, potem ko ni odobril predlaganega regresa v znesku 5 N dinarjev za člane delovne skupnosti in njihove -svojce.
Upravni odbor počitniškega doma je predlagal delavskemu svetu, da naj bi odobril sredstva za prekoračitve, ki so nastale v preteklem letu pri urejevanju počitniškega doma, in za vzdrževalna dela, ki bi jih bilo potrebno urediti pred sezono.
Delavski svet je prekoračitve v skupnem znesku ca. 28.000 N dinarjev odobril. Predračunska vrednost popravil in preureditev v letošnjem letu je ca. 160.000 N dinarjev. DŠ je ob tem sodil, da je treba urediti najnujnejše stvari, ni pa odobril celotnega predloga, ker je sodil, da ni potrebno izdelovati raznih »fontan« ob počitniškem domu, kar vse bi v prihodnje vplivalo na višje cene storitev.
K.-n.
Ptujske strehe
Litijeve snovi v industriji aluminija
(Nadaljevanje in (konec)
Od lata 1930 so- začeli dodajati tekoči- iklri'Ol'iitnii kopeli dotolčene snovi, kar j-e z znižanjem napetosti elektrolize in zboljšanjem ■izkoristka -toka povzročilo zmanjšanje specifične por-albe električ-' ne energije. -Kot dodatke so uporabljali aluminijev ffluori-d, kalcijev fljuiordid in magn-ee-ij-av fluorild. Lastnost teh -diodlaltkoiv .j-e, da omogočijo- elektrolizo- pri nižji temperatami, kot pa če j-e elektrolit čist. Tolda -vsaka od 'omenjenih snovi povzr-Oči. trudi neprijetnost: aluminijev fluiorild je hlapen in s>e izgublja v dimne pline, kalcijev fLuórid in Audi magnezijev llniorild v manjši' mari znižata topljivost glinice v k-opeli. Dodatek aluminijevega in magnezijevega ffluio-rida zniža električno- prevodnost 'k-op-elM, medtem too- jo- 'dodatek kalcijevega fluoimda poveča do 1-0 %. Dodatek aJiumiiinij-evega filu-orida zniža gostoto kopali, dodatek pkaJicijevaga lin magnezijevega-fl-norilda pa jio- zviša Že leta 1936 je Dr-osšbach predlagal -uporabo- litijevih 'soli kot dodatek kriblilt-mi' (kopeli. Kljub temu, da ima litijev kriolit. -nižjo temperaturo- taljenja (790° C) k-ot natrijev krtoliit (1000° C), ga ne moremo- .uporabiti samega, ker šl-abo topi gMriiicó, le 6 % pii .950® C. -Razen tega glinica malo
zniža tafflšče Hitijevega kriolita, medtem ko je pri natrijevem kri-'Oiliita zelo izrazit evtektik. Pozornost se j-e -obrnila k uporabi litijevih isoM za izboljšavo kopeli na bazi matriljeviaga fcrtolilta. (Pri vsebini 11 ®/o glinice, 12% litijevega kriolita v natrijevem ikr-iolita .je (tališče kopali. 900° Ć. Za 8 % glinice je tališče- kopali pri 23-% litijevega kriiolita 850° C. Področje uporabe Hitijevega krioMita j-e med110 in 25%, z možnostjo elektrolize pri tamperatu-ri. reda 900° C, to pomeni za približno 80° C nižje,, k-ot je normalno uporabljana Aempar-atuira pri. elektrolitski proizvodnji dloimimija.
Uporaba (Hitijevega kriolita zniža gostoto kopeli, kar poispeši ločitev 'dobljenega .aluminija. Opazimo, da pri l-0i% glinice med pr-ebodiom od nionmalnega maitri-javega' kriioiliita in natrijevega kriolita s 14 % litijevega kriolita zdrsne gostota od 2,-04 na 2,,02. Četuldi se ta razlika- na prvi pogled ne zdi občutna, vsieeno povzroči.približno z-a 10% povečano- razliko gostote med tekočim aluminijem in kopeljo.
Če .dodamo liltilj-ev krtoliit, se poveča prevodnost kopeli-. Opazimo, dia je pri primeru, ko ima kopel 1000® C, 7 ®/o glinice., 25% 'litijevega kriolita prevodnost 25% večja kot pri kopeli s čistim. krHoMtom.
Razen tega dodatek litij-eve soli zmanjša razmerje NaF/A'lF3 in se zoperstavlja nastajanju metalnega natrija v kopeli'. Tudi 'ločitev metalnega litija je malo verjetna. Četu-di se Aa ločitev dogaja, povzroči le šibke -izgube, kajti par.nl Itlak litija j-e znatno nižji k-ot parni- Itl-ak natrija. -Sšmio, močno znižanje temperature procesa elektrolize 'občutno zniža nastanek jkoviimsk-e megle m parazitskih procesov, ki so njene posledice. Znižanje- temperature 'se razen tega ugodno, odraža tudi v po-rah-i anode.
Zaradi boljše .električne, prevodnosti kope®, 'ki so ji- dodane -litijeve- soli, lahko- ali jdlviignemlo gostoto- Itoka, alili povečamo' meld-elekiferodno' razdaljo-. V prvem primeru 'dobimo- ob enaki napetosti celice povečanje prmiizivoid-nije naprav za najmanj. 5%. V drugem primem -je možno uresničiti povečanje izkoristka toka s tem, da- povečamo médelefc-tr-o-dn-o razdaljo -toliko,, da ostaneta sproščena toplota in toplotne izgube enaki.	. ,
Izbira -litij,eve soM, ki najbolj ustreza kopeli, je eden od .zelo-važnih faktorjev, da nam da uporaba 'litija, čim večjio. korist. Vemo-, da se sestavine elektrolitske kopeli sčasoma spremene zaradi izgub v pllin-e An z izparevanjem 'kopeli je itr-eba obnavljati. V normalnih pogojih,, ko- j,e elektrolitska kopel isestaVlj-ena iz NasAlFe 'in A-l-Fs, je potrebno ob-
časno dodajati eno- ali drugo, sestavino. Ko uporabljamo 'litijeve eoli kot dodatek kriipliitn-e kopeli, je periodično- dodajanje katerekoli Hitijeve soli občutljivo, saj povzroči vrsto neprijetnosti, /kolt na primer: neizbežne lokalne spremembe- koncentracije Hitijeve soli v kopeli, čemur sledi lokalno zmanjšanje itopi-jivosti glinice, kakor tudi nagle spremembe električne- prevodnosti ih gostote tekoče kopeli v zoni, kamor dodaj.amio litijevo sol. Visi Iti pojavi imajo za posledico spremembo pogojev elektrolize za krajšo ali daljšo dobo, dokler, ne nastopi začetno stanje, seveda., dokl-er s-e Hitijeva sio-1 zopet enakomerno- ne razporedi po tekoči 'kopeli.
Opisanim nepriijetnos-tim se zaradi dodajanja- čiste Hitijeve soli v celico prildr-uži povečanje izgub- litija- z izhlapevanjem ali z neizogibnimi mehaničnimi izgubami.
Opisanim neprijetnostim ee; izognemo 's Item, če za pripravo elektrolitske kopeli, in za poznejše dodajanje uporabljamo 3 LiF . . 3NaF . 2ÀIF3, ki vsebuje 43,6% Hitijevega kriolita, Ta sol se najde v naravi pod imenom Ä-ariiolilttoniit«. Uporaba cri-oAirio-niit-a znatno zmanjša izgube litija zaradi izhlapevanja med pregrevanjem šarže tar po. staHj anju soli, vendar popo-inoma ne iztoči sesltavin kopeli. Prvotno sestavo-neprijetnih lokalnih r-azlik fcon-cen-tr-aoiijie 'litijeve soli- v kopali.
'Zaključki'
Vidimo, da ima dodajanje litija elektrolizi glinice'trojni' vpliv:
1.	znižanje tališča- kopeli;
2.	zmanjšanje gostote 'k-opeli;
3.	povečanje prevo'dmosti kopeli.
Ne mo-rano- pričakovati,. da bi bil ekonomski uspeh vseh -teh .vplivov dosežem 100%. Prednosti, ki jih nudi' uporaba torijevih- soli, se meld seboj, dopolnjujejo J in celotna izr-aba ene doprinese, četudi le delno; ‘ko,risiti ostalih. Zaradi tega -bo industrijska praksa ob pogojili Ikarakteriistilčnih • in-Elt-alacij dotočila optimalne pogoje, Ida bi lilzkoifilsitilli ' ponujane možnosti z uporabo 'litijevega totalità v -elektrolitski proizvodnji -alumiinijia.
Za že obstoječe Aovame so- te možnosti, navezane na povečanje proizvodnje tako, 'da povečajo gostoto toka in dobijo ob enaki porabi električne -energijie na kig aluminija- večjo, proizvodnjo kovine. Taka perspektiva je zanimiva za litote dežele, ki imajo ceneno- energijo- in tam, kjer imaljio- namen razširiti proizvodnjo (ZDA, Kanada, Norveška), medtem ko- evropske dežele z om-ej-enimi- viri. -energije laMko izkoristijo možnosti, Iki jih nudi .uporaba litijevih so-l-i za zmanjševanje specifične porabe električne energije.
■ (Po- reviji': J-o-u-mai du four é-lectrigue -et des industries éleatroobimiqni'es.)
Iz naših obratov
Remont drobilca
Pred glavnim skladiščem
Priprava stikov drog kl-imai—klim za varjenje
Posluževalec pnevmatske transportne naprave Ivan Trs
Kdaj mislimo odpraviti slabosti?
.Smo v času, ko so še vedno 'konference raznih društev in organizacij,, tako v tovarni kolt zunaj nje. V tovarni smo- ivtsii- proizvajalci, 'zunaj pa otočani in. del naše celotne socialistične skup-' noeti. Zato sodim, 'dia je potrebno spregovoriti ineko/Ilho- besedite že minulih konferencah v kolektivu in v naselju.
Starò' pravilo pravi-, da je potrebno pomasti najprej pred svojim pragom in šele nato pred tu-jikn, česar se iboma tudi držal in pričel kar e nedavno- minulo k-on-feranoo -s-amouprrivilijaicev TGA, 'ki po »oijem še -zdaleč ni dosegla tistega namerna, zaradi katerega je Ibila stolicam-a, oziroma le delno. Že ptnvi sklic -je Idiolioaj jasno 'dokazal; koliko je nekaterim članom naše delovne skupno'st-i- do take konference, saj je bilo šite-V,ilo Udeležencev pod vsakim p-ri-čatoo-vanj-em, fc-ajiti 'vabilu se je odzvalo le G8 članov delovne skupnosti,, od tega pa komaj 21 • iz uipr-av-e. Če vemo., da je danes vključenih v organe samoiupravT l-j-anj a preko '500 članov naše delovne iskupn-ositi, je-vsekakor treba rasno postaviti vprašanje-, z-a-kaj j.e do kaj takega sploh lahko pr-iš-lo.
. Približno jo -bilo tnloč ugotoviti, da .je ta dan bilo služben-o zadržanih okrog 123 članov oirg-amiov samoupravljanja (ita 'številka sicer ni poivlsem točna), toda kaj j-e Ibiiiljp. z dnugitai.309 -člani-, če s-evedà izvzamemo /tistih 68 .udeležencev,, itoi pa tadi in-iso- vsi bili čl-ani samoupravnih orgado-v. Brez vsakega dvoma- je taka ugotovitev v-eč 'kot porazna čn ne dela prav nobene 5aS|tigniti uičfle-da našemu samoupravljanju,.' I To je torej 'bil eden bistvenih „vaEolkax,--.dia.,i e konferenca odp.ad| !a- Odpadla .je konferenca-, od, katero šibo 'pričakovali marsikaj, saj :s0' 'blille imniogo boljše- konference s-amo/upravttjalaev v delovnih enotah, kjer je Mila-- udeležba zelo z-aidlovolljiva,, razprava'p(a -tudi precejšnja, da -o sprejetih predlogih, ki BÒ toiili n-am-enjani fcòm-feirenci samoiupravljalloev tovarne, sploh ne -govorim, kar o ,teh ni bilo n-itar govora. Tudi drogi sklic v mesecu -januarju ni nano*-go spremenil že prej omiemj'em-e-ga položaja, razen.tega, da je konferenca jtokr-ait 'bila- vs-aj sklepčna-. 'Ptrisoitnl'yedib, kako je potekala razprava in okrog česa sie- je vrtela- -in o tem ne mislim -niti razpravljati. Vendar b-i-bdio dobro-, če bi nekdo opisal tudi to-, da . bi vedel celotni- kolektiv. iyCnogo bolj me zdn-ima; to-, da sip na, tej kotnferenioi premalo -ali skoraj nilč razpravljali. ,o predlogih konferenc delovnih -enot, ki- so povedale, svoj e predloge- o 'nekaterih negativnih ali morda tudi pozitivnih pojavih v samoupravljanju pri "mate-.
-Prepričan sem- da -j-e blil-o na tej- konferenci tudi nekaj taMh, ki so sodeloval: ud konferencah delovnih enoit, pia (kiljiulb Itemu niso s-oidett-ovaM-, v razpravi na omenjeni konferenci tovarhe. To je po no-vn o dokaz,, kako j-e nekaterim članom samoupravnih organov -do tega, da bi razafotiili vse tisto-, kar še- ni .v redu in. kar s# -člani- kolektiva na konferen- ■ c-ah delovnih enoit najbolj obsojali.
Nikakor ne itrdkni, da smo, 'delali v našem vsakdanjem samo-up,ravnem delu v kolektivu, 'nepopravljive napake, niti- ne morem reči, Ida je trillo vse v na-j-lepšemredu, ‘talko Ida na 'tej konferenci res ne bi /bilo potrebne živahnejše razprave. Kje težijo vzroki, da se še v-edno mnogi ölaini organov sainoiuipravlj.a-nlj a itafco globoko zapirajo vase in hiti ne želijo slišati, še manj pa videti,■ kaj se dogaja okrog njih, ter odločno zavzemali tista Stališča, ki jim tudi kot s-a-
moiupr-avttjalcetm -gredo? Prav tako pa je bilo mnogim le do tega, da je konference čimprej konec, s-aj, niso želeli ,razpravljati nitji o tistem, kar j-e bilo pozitivno, da potem ne govorimo o /tistem, kar j è bilo negativnega.
Ce sipo- toliko s-amofcriibični, da’ sm-o sposobni -odkrito priznati svoje grehe, potem si -odkrito tu-di,priiznajmo,, da take konference samoupravlj-alcav, kio-t je bila ita, niti -ne ibli bilo treba, ker na /nij-aj ni bilo. skoraj besedice -o 'tem, o čemeir so r-azpravtljali proiizvaj-al-c-i n-a svojih konferencah v delovnih enotah, kar j-e še dokaz več, da bo okrog tega treba še precej neutrudnega delà, če’ hočlemo, da bomo dosegli 1 zares tak uspeh, kot s,i ga želimo- in. kot tudi takemu kolektivu gre.
Podobna jie, to,ila konferenca SZDL Kidričevo,, ki j e prav t/ako ob pr,vieta sklicu propadl-a,, oib drugem pa je bilo ravno- toliko člainolv, da je (bila- sklepčna. Mor-
da nimam pra-v ih irne bodlo zato druigi dopoltoiMi, ’toidä' dobili s-eta nia "tisti konferenci- db&utek, da j e Idan-as. - organizacija- SZDL ; le vsiljena -oing-aniilzači-i-a, k-i ni-po-. trebina prav nikomur, pa se zato -prav nič n-e ičuldim nilti izjavam,, ki jih je toiloi (slišati, češ da p-o-s-ameianiilki: pravijo- (če jiih opozoriš na konferenco) :_»J,aiz sem svojih osem uir odpifcal, drugo pa me (Sploh n-e zanima.«: Če- je torej tamtu .itafco, polt-em se nie smemo . čuditi. Če, tak-o pojmujemo naša društva in organlizaci-jle, potem mi prav nič čudnlo, da pride na otočni zfholr RlK le peščica stanovalcev n-ašelj.-a -in : okollice-, ki s-o seveda sočasno- člani maše de-1-oivin-e skupnosti, .da -ni mnogo bolje z .običnim zborom. DPD Svobode- ih-tako, dalje.,
. To j-e -seveda, filato, kar nas mora tetalbelti, če imata j-e količkaj do našega napredka M dvjg-a našega osebnega -in družbenega standarda. Monda Ito-, kar to-om povedal, •rii več. aktualno im je moirda- celo
màio humoristično,. toda sodeč po tistem, Ikiair -vidimo id-ames- v vsa-koldn-evlni praksi,, too .fio /tudi držalo. Na sedbanku n-ekega društva je- nekdo idej,al itruldii t-o: dobro je, da smo otonova naše domovine pričeli: 1946. leta, kajjti kldlo bi Idanes. še šal , udarniško del-at loizdiSoma kdo tol še sploh delali! To šem h-otel omeniti le zat-o, kar je danes brez dlvoma taka, da kaj radi Vidimo druge, na selbe pa- pozabljamo, oziroma na naših sestankih din koefeireinc-ah radi irazipr.aivijiataio le- o vsem drugem, sama o ibi-slbem ne, za kar je konferenca- bita stolicama.
Radi. govorimo, kako Ita ab ona organizacija -nič n e dela, da.iiž-gutolja avaj pravi imameh, čemu bii ‘naj služila in n-e 'v-em k.aj še vse. Toda vse ito s-0 slabosti, ki nas še vedno vsakodnevno obkrožajo -in mais oipoiaarj-aijo-, da je že -enkrat čas, dia /(iudi-te odpr-a-. v,imo. Če -bomo v prihodnje o vsakem probiamn razp-r.avtj.ailli tata,
kjer mu je mesto, in ga tudi tam reševali in- ,ga me- .pdilagàb na r.a-m-.ena drugim, potem bomo tudi lahko (to milino- ‘trdili, da smo’ koinčiio; ie -oidpraivOli; svoj e stabo-ati.
Še din še hi lahko gevoriili in pisalu o mln-oigiih takih in podobnih fcolnferenoah, feda brez dvoma je mn-ogo bolj-e, da- pri-čnemo. enkrat z .'dejanji -to ne s-amio .z govoirj e-n-jam to pisanjem, ki nas kvečjemu 1-e -opozarja -na naše slabosti, ki maj. bi jiih prej -ali slej tudi dofcotolčnoi odprav,illi v našo fcoinusit kakor tudi- ,v -korist naše oelotne skupniosti-.
M. F. I
Dopisujte v
ALUMINIJ
Iz strojne delavnice
»Ptujska ekspedicija« ko so bile ceste zasnežene in so vlaki imeli velike zamude —- 7. januarja letos
CISTI RAČUNI
Ka sem. lansko leto v 9. številki našega glasila »Aluminij« ne samo v svojem interesu, ampak v interesu mnogih Bastavi! nekaj vprašanj, im prosil aa odgovore o uisklaldiščemljiu preimioiga (pr,ah, Zagorje), miisenn miisllid rs .tem nita-mmr nič slabega. Videli smo pač propadanje itaga premoga in se zavedali, da gre to'v škodo celotnemu kolektivni. Kazalo ge, da so ita moja, vprašanja naredila- v ožjem, (krogu mialiO' začudenj a, odgovori pa vseeno miso Ibiilli talni, kolt so bili. zaželeni.
V ■uvodu sem omenil premog, ki je ležal to dive lati, v Odgovoru pa je ib,11 omenjen samo premog, ki je prišel v lato 1966. Količina uskladiščenega premoga,, ki sem jo. navedel', iin kr je bila omenjena v odgovoru, se tudi ni ujemala. K Itamiu bi pripisal samo .to, 'da ismo ..sami raßMadak ta premog po nalogu koMarne s tirnim dvigalom »demag« to da vodimo točno -evidenco o prispetju vagonov,, kakor tudi o dato1, ki ga lOpravttjiamo.
•Dajem pa kolektivu na znianije, dia lje Ita slivar tako rekoč že rešena, to da smo ta premog, zopet po nalogu kotlarne, 80 °/o naložili to vsuli v kanale, to ga pri uporaba mešajo, med ostali premog to biodo torej kalorije, ki gib ta premog še vsebuje, koristno izrabili,. Do časa, ko bo ta članek
izšel, bo ta. premog že ves pokurjen. '
še v opombo članstvu: če se komu adii kaj nerazumljivega, dvomljivega, ali nepravilnega, ■vprašajmo in zahtevajmo odgovore, saj to ni samo. naša pravica proizvajalcev in npraVLjalcev, ampak tudi naša. dolžnost. Če se izliuišlči kje kaj nepravilnega, ne iščimo krivce med seboj, ampak se Zavedajmo, da smo krivci vsi. Celotnemu kolektivu nam je družba dala tovarno v upravljanje. Dolžnost vsakega .je, da spremlja ivsak najmanjši dogodek z adjpntiimi- očmi.
Z. A.
Hitri iinišer
V Veliki Britaniji so, komis tru-irafli 'hitri finiišer, ki lahko nanaša .asfaltno, prevleko na cestišče s hitrostjo 25 kilometrov na uro. Asfaltni 'Sloj nanaša is točnostjo debeline enega milimetra. Širina traku prevleke se lahko regulira od 3 do 5 metrov. Moč motorja ftoilšerja je 200 KS.
Največje dvigalo v Evropi
Kombinirano premično mostno dvigalo s 'Skupno, nosilnostjo, 800
VSE FOTOGRAFIJE V TEJ ŠTEVILKI:
INŽ. STOJAN KERBLER
I
m
MOTORIZIRANI V KIDRIČEVEM
MP (1 Mipi = 1 fona), ki je trenutno naj večje v Evropi, to peto na •svetu,, bo za DE Dj.ealdap izdelal »Litostroj «. Idejni'proj'efct predvideva dve mostni premični dvigali nosilnosti 400 Mtp, ki sta povezani s prečnim sistemom talko, da je možnio. 'dviganje skupne teše 800 Mjp. Vsako old obeh dvigal ima še pomožni' del za dviganje 80 Mp to poseben premični električni vitel nosilnosti 5Mp. Na vsaki Strani Donave bo postavljena Strojnica s 6 generatorji, od katerih bo vsak imel moč 140 tir soč kVA.
December in januar sta meseca letnih 'konferenc večine organizacij in dtuištev. Okrog novega leta dajejo vodstva le-.teh obračun o opravljenem delu to sprejemajo, plane za pribo dinje mandatno obdobje.
Avlto-mioto.-društvo, »Franc Galun« v Kidričevem Ije imelo, svojo letno konferenco 27. januarja v lovski s obli restavracije Kidričevo. V poročilu UO društva j e bila prikazana dejavnost društva v letu 1966. Bila je dovolj, pestra in .razgibana, čeprav niti sam oid-boir ni popolnoma zadovoljen z doseženimi uspehi to teži k sevale ji .aktivnosti in množičnosti. Meid dmgimi dejavnostmi društva jie vsekakor hvale vredna, pofaulda in organizacija društva, da organizira skupinske obiske v zgodovinsko iznane kraje; ite NOB.
Tako. so -si člani v zadnjih dv.eh letih ogledali' Begunje, Drago, na Gorenjskem, bolnico »Franjo« na Tolminskem to Kočevsko, kjer je bil izbran prvi slovenski parlament.
Tudi v medobčinskem sodelovanju štirih otoldravslklih občin Čakovec — Ormož —. Pituij — Varaždin je društvo vsakoikrat častno zastopalo Kidričevo in It-udi ptujsko- občino/ Ob medobčinskem srečanju na ' Borlu lansko jesen je bila kolona av.tomobillisitoivi AMD Kidričevo, edltoi predstavnik motorizacije obeh slavenskih -iobčto, lidi jle pri Zavrču pričakala fcoflomn- avtomobilistov ite sosednje Hrvatske. Zadnja prtoedffitav v lanskem letu je bila predvidena za tovarniški praznik 21. novembra, ki p a se je zaradi zelo- slabega vremena .(sneg in. dež) morala omejiti, na razstavo. — s fotografijami in grafikoni — o dejavnosti društva v seidlm-ilh letih .otoet-ofa. Razstava je bila iv avli dvorane pri restavraciji Kidričevo.
Lelina konferenca je sprejela plan dela za leto. 1967, ki je pre-
cej zahteven,, vendar -z dkitivngist-jo vseh Članov (Upravnega odbora izvedljiv. Poleg šolanja šoferjev lämdtaiijev je glavna naloga društva prometna Vzgoja mladine, predvsem pionirjev. Ponovno bodlo ©hnoivlljieni še pifed leti organizirani, prometno, vzgojni krožki na vseh popolnih osnovnih šolah na jugozahodnem delu občine RtUj. To isó šole Kidričevo, Majšperk, Žetale. in Cirkovce, Društvo računa, dia bo s temi krožki zajeto okrog 200- pionirjev, kar bo vsekakor pripomoglo, k večji varno,stli dtrofc na cesitah. V krožkih bodo piredvaj.ali vrsto filmov >s področja prometa. Tudi pionirski .avtomobilček bo. v veliko' veselje šolski mladini.
iZa obisk zgodovinskih krajev iiz NOB ije v planu Dr.var in Jajlce. Pomen Drvarja v naši zgodovini v zadnji vojni je .vsakomur dobro, iznan iln društvo, pričakuje pr.acej, Udeležencev. Da bd udeleženci vedeti- čimveč o dogodkih v Drvapju' in Jajcu, bo zanje društvo omgamiizlinato predavanje- o borbah v Drvarju in zasedanju AVNOJ v Jajcu..
Društvo- ima v načrtu. iBudi večjo avto-moto prireditev v Kdldni-cevem za kak večji praznik (4. ali 22. julij). V prireditvi naj bd nastopilo, več društev tudi iz drugih republik, mogoče še iz sosednje Madžarske.
Ciani Idrulšitva imaljb '. precej ugoldinoiSti pri raznih potrebah, kijih 'ima motorizirani potnik doma -in v toijtoli, saj je avtonmoto zveza Jugoslavije uredila že z veičtooi .evropskih sorodnih zvez recipročnjO' fcoiriiščenje uslug. Vsak član dobi letno- brezplačno priročnik iz raznimi, predpisi pri nas in na tujem. Za vsakega je kaij pj.imeirnielgia —- aa- nasca gun-
Vsem motoriizdiraniim srečno, to •varno vožnjo!
,H.čk-
»Mora«
foto Stojan Kerbler
PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PR
(Nadaljevanje s 1. strani) energije, ki nam diktira količinski obseg proizvodnje. Prepričani smo, da je naš kolektiv zadnja rezerva elektro gospodarstva Jugoslavije. Če to dejstvo v preteklih letih zaradi takratnega načina gospodarjenja ni prihajalo do polnega izraza kljub škodi, ki je nastajala kolektivu, pa je s spremembo delitev sredstev in gospodarjenja nevzdržno. Jasno je, da se vse napake in pomanjkljivosti v izgradnji elektroenergetskih virov v državi skoraj v celoiti prenašajo na naš kolektiv. Mi smo naj večji odjemalec električne energije v državi, pa tudi naj občutljivejše nosimo breme, ki ga povzročajo pomanjkljivosti v elektrogospodarstvu. To so z ene strani premajhne zmogljivosti oziroma skoraj celotna naslonitev na vodni vir električne energije, ki je odvisen od hidroloških prilik. Na drugi strani pa sodimo, da igra-
jo pri pomanjkanju električne energije važno vlogo tudi komercialni interesi posameznih elektrogospodarskih podjetij. Že več let nazaj opažamo, da so redukcije nepotrebne, ker so časovno kratke in jih je z drugačnim režimom možno odpraviti ali močno ublažiti. Za vse redukcije je značilno, da se takoj po izklo-pitvi naših elektrolitskih peči pojavi višek električne energije. V takih primerih delajo ostali potrošniki električne energije normalno naprej, mi pa še dolgo popravljamo naše peči. Povsem normalno bi bilo, da bi škodo, ki nastane zaradi redukcije, nekdo povrnil, čeprav bi bili objektivni razlogi za položaj v oskrbi z energijo. Nevzdržno pa je, da nosi v glavnem vso škodo naš kolektiv. Ne smemo pozabiti, da je z reformnimi ukrepi dobilo elektro gospodarstvo cene, ki bi naj pokrivale financiranje novih elektroenergetskih virov. Ven-
dar je velik del teh bremen ostal kolektivu, kateremu pa niti ni zagotovljena potrebna energija ter nima možnosti, da jo nadomesti z uvozom. Preostane nam le, da si ustvarimo lasten vir energij e.
Sama reforma nas ni našla nepripravljene; za nas je pomenila le nadaljevanje dela, začetega pred reformo. Doseženi rezultati so- vsekakor pozitivni, vendar ustvarjamo nove prijeme nekoliko prepočasi. Še vedno se ne zavedamo dovolj, da moramo več in bolje delati in le s tem bomo dosegli boljši standard.
Po daljši razpravi je konferenca izvolila novo enotno vodstvo naše organizacije v podjetju. Vodstvo ima 9 članov. Izvoljeni so bili:
1.	Franjo Gnilšek, dipl. inž. kemije;
2.	Filip Dolinar, socialni delavec;
3.	Ivan Gerjovič ml., strojni tehnik;
4.	Ivan Mazera, ekonomski tehnik;
5.	Zoran Heric, strojni tehnik;
6.	Marija Korpar, prometni tehnik;
7.	Anton Kokol, strojni tehnik;
8.	Franc Emeršič, žerjavovod-
ja;
9.	Veljko Vukičevič, strojni tehnik.
Novo vodstvo bo lahko dobro delalo le s podporo vseh članov, saj smo to tudi na konferenci obljubili, ko smo se zavzemali za še boljše delo.
F. V.
(Nadaljevam/jie is 3. 'strami)
živeli s Starim, pravilnikom, ki pravi, da j,e pač itreiba breme dodal bi it alt eram, kli rad dela, tar diz drugega tata to Itako me bo nič.
Mhoigio preveč smio .obešali bremena drugim, selbe pa, če se je
ie dalo, čimbolj razbremenjevali, kajti zavedali smo, se zelo dobro, da j-e mnogo l-ažj-e nekoga .kritizirati, kot pa sprejemati (krilita. Končni rezultati takega vsiljevanja oziroma tata' 'izvoljenih odbornikov to pa poslanic ev danes doživljajo -upravičeno krilita. Mi smo doslej že evidentirali naše kandidate,' preostane pa nam. še, da se o njihovih kvalitetah to pa o njihovi volji do tega odgovornega dielta .temesijiiiteije pogovorimo na naših predvolilnih sestankih, kajti naša odgovornost pri vsem tem ni prav nič manjša od tisite, ki jo prevzetna kandidat oziroma naš Ib odloči odbornik ali poslanec. Zato še enkrat 'Ob koncu tole: vsi bomo svoje delo opravili najbolje le 'tedaj:, Iče bomo prevzeli naše enako odgovornost kot naši kandidati.
M.	F.