G-ospodarske stvari. Skrb za strehe. Ako gospodar na streho dobro pazi, ohrani si prvič streho dalje časa, a na drugi strani se mu tudi celo poslopje veliko bolje varuje, če je streha v dobrem stanu. Ne bo torej neumestno, če si pogledamo na kratko razne vrste streh, kakoršne se navadno nahajajo po naših krajih. Prednost pred vsemi drugimi naj ima streha starega kopita, a še vedno vsega spoštovanja vredna — slamnata streha. S to nima gospodar preveč opravka. Le če se kaka burja ali vihar z njo spoprime tako, da se ji pokažejo rebra, tedaj je seveda treba poklieati ranocelnika; če se kako sleme ali vrh postara in se svoji službi odpove, nadomesti se z novim, močnejšim naslednikom ali pa se vsaj podpre. K večjemu se slamnata streha odrgne in sporabi s kapnico; zato potrebuje ob kraju največkrat poprave. Ako pa je streha že tanka, mora se prenoviti, da ne trpi škode les in pa seno, žito ali karkoli je pod streho. Dobro narejena streha drži najmanj dvajset, navadno petindvajset let vso mokroto ter je ni treba prenavljati. Izvzet pa je seveda slučaj, če jo nepričakovano razdere ali poškoduje nevihta ali vihar. Malo drugače je s streho iz opeke, ki zahteva večjo pozornost in skrb. Od daleč se še streha dobra vidi in nikomur bi ne prišlo na misel, koliko škode že trpijo stvari, ki so pod njo, da že seno, škarnice, prekle in late gnijejo. V tem slučaju je stvar najbolj sitna, ker se nedostatki le težko spoznajo. Obdolžuje se le vreme, a prav za prav pa j.e streha kriva, ker spušča deževnico. Ves les se pri taklh strehah hitro spridi in segnije dosti pred časom, ker se preveč napije mokrote, a se le prav po časi ali sploh nikoli ne posuši, če niso podstrešni prostori prazni ali če se ne prezračujejo. Kaj pa se s časom zgodi, lahko ugane vsak na prvi mah: kedar se gospodar najmanje zanese, poruši se mu cela streha, od opeke ostane mi. !¦¦ kup črepinj. Če je gospodar tako ¦ ¦ C-en, da o\>¦¦¦/.'¦. vse te n~zgode še o pravem času, in^.a brž ko liugjče zapiu/ dobro prezračenje poskrbel To mu nikakor ni pretežko: na vsakem koncu napravi se v opažni zid ali steno večja ali manjša lina, tako da nastane prav krepek prepih. Ako bi podstrešje tudi polno sena ali slame bilo, prezračenje zategadelj še ni odveč, ampak navzlie temu prav dobro stori. Les se na ta način hitreje posuši in ovaruje prezgodnjega pogina, seno pa tudi ne trpi nobene škode več. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 15. septembra v Poličanah (svinjski sejem), v Dobovi in Zdolah. Dne 17. septembra v Braslovčah. Dne 18. septembra v Ljutomeru. Dne 19. septembra na Vranskem in v Imenem (svinjski sejem). Dne 20. septembra na Dobovi. Dne 21. septembra na Laškem, v Lučanah, na Framu,2v Ormožu, 1'odsredi in Sigersburgu pri Blanci.