PRIMORSKI dnevnik *'MM izhajati v Tretu '3. maja 1946, njegov Pohodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novern-1943 v vasi Zakriž n*d Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. •eptembra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebu- * ,°d 18. septembra J944 do 1. maja 1946 v «Slovenija» pod VoWdm pri Idriji, do 8. ** 1946 pa v osvobojeni1 Tr®tu. kjer je Izila za-»tevilka. Bil je edini **** partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski Z dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 121 (11.844) Trst, torek, 22. maja 1984 Na doslej najpomembnejši manifestaciji zamejskih Slovencev Goriški nedeljski shod je udejanil vse tisto kar vsak naš človek danes čuti in zahteva Poleg množičnosti (zlasti mladega rodu) so shod označevale politična enotnost ih jasnost zahtev Slovencev v Italiji 1MIÉ CK [ PRAVICE GORICA — Nedeljski shod zamejskih Slovencev na goriškem Travniku, na tragičnem trgu naše zgodovine, kjer so pred stoletji z razčetverjenjem tolminskih puntarjev hoteli razčetveriti in izničiti tudi njihov puntarski duh, je potrdil staro resnico: telo lahko uničiš, duha ne! Zavest, ki je pred stoletji skozi dejanja naših prednikov terjala pra vico, enakost, svobodo, se je v naši . zgodovini vedno javljala in obnavljala v trenutku, ko so nam po teh vrednotah najbolj stregli. Nobenega dvoma ni, da je bila zadnja goriška nedelja eden izmed teh trenutkov. Desetletja trajajoče zavlačevanje priznanja naših pravic, zapisanih v republiški ustavi in že priznanih drugim narodnostnim manjšinam v Italiji, tehtanje »koncesij«, zahteve po preštevanju, potem, ko je naš narod svojo samoopredelitev že opravil v krvavem boju za demokratične pravice z ramo ob rami z vsemi naprednimi silami sveta,'je nujno terjalo, naj tudi naša narodnost, potem, ko besede niso zalegle, preide k dejanjem. Goriški shod je zato udejanil vse tisto, kar danes vsak naš človek, od Mangarta do Jadrana, čuti, terja in zahteva. Goriški shod je jasno pokazal, da naš človek ni več pripravljen čakati križem rok, da se razprave o naši globalni zaščiti vlečejo v nedogled. Nedeljski shod je tudi potrdil, da nikakor nismo neka u-trujena »manjšina«, kjer nekaj »nostalgikov« vztraja pri zahtevah, ki bodo itak kar same izumrle skupaj Z.% njimi. Travnik je potrdil, da se je na njem plebiscitarno zbralo predstavništvo žive, vitalne, odločne, o-predeljene in osveščene narodnostne skupnosti, ki je imela na shodu predvsem mnogo, mnogo mladine. To pa pomeni, da vse to kar terjamo, ni samo stvar za danes, ampak predvsem za jutri in čas, ki še prihaja. Zato v Gorici nismo terjali le pravic za današnji rod ampak tudi za tiste, ki se morda še niso niti rodili. Terjali smo jih za narod, ki noče umreti in ki se v boki za to pravico ne bo nikoli utrudil. Množična prisotnost, velika politična enotnost in jasnost zahtev zamejskih Slovencev na Travniku, so zato dejstfva, ki jih tisti, ki nam v Rimu krojijo pravice, ne bodo mogli dolgo spregledovati. Težavna parlamentarna pot drugega zakonskega odloka ** — Poslanska zbornica je vče-u ' ZJUtj’aj že drugič izglasovala za- rtoolu°ci?ravXijCvi vlladi_J,°^fit gledc Doin-jt ’ kl 80 jih predložile razne Doti skuPine. Tudi tokrat so bili i,..i ancj kar dvakrat nesklepčni, le-k0 ° fteyil° pa so dosegli takrat, ellevica sklenila, da se udeleži "SSK*. je c**r za tolmačenje pravilnika se lottai y jutranjih urah, da bi od-cje ,ah ja upravičena zahteva vla-Po’ Postavi zaupnico tudi glede segii^^Hlh resolucij. Na seji so do-se n krpromis: Poslano* opozicije iZr.. c. nodo posluževali pravice, da strank° nes°£!asje s stališči svojih jah k Hlode glasovanja o resoluci-reS(>ln'^C‘na pa Postaja, da se o 12 Večin ClJa*' glasui° tajno. Poslancem tako je ta sporazum zadostoval, hdelòri Se dokajšnje število sploh ni dne 1.' ° Glasovanja. Tako so popol-skleDr,mur‘lsti zahtevali preverjanje fcEJ»* poslanske zbornice in tini kji *’ da skupščina kar dvakrat 6lla sklepčna. Drugi razlog spora med petstran-karsko večino in opozicijo je vprašanje levičarskih krajevnih odborov. Namestnik tajnika PSI Claudio Martelli je namreč zelo ostro reagiral na govor, ki ga je tajnik KPI Enrico Berlinguer imel v poslanski zbornici. Take izjave, je menil Martelli, še ožijo prostor za sodelovanje. Njegova grožnja je takoj naletela na odmev pri socialdemokratih^ ki so na seji vodstva stranke dalj časa razpravljali o nastalem položaju. Prvi krajevni odbor, ki bi lahko padel, bi utegnil biti rimski. Včeraj zjutraj je župan Vetere odšel v poslansko zbornico, kjer je imel vrsto sestankov, Socialdemokrati napadajo odbor in bi hoteli sprožiti krizo zaradi plakata komunistične partije, ki zahteva odstop Pietra Longa. Njegovi pristaši bi hoteli takoj strmoglaviti rimski občinski odbor. Namen socialistov pa je odložiti celotno vprašanje ter iti na preverja- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Priznanje dolgoletnima urednikoma našega dnevnika Jožetu Korenu in Stanetu Renku Tomšičeva nagrada in odličje Jože Koren LJUBLJANA — Na skromni slovesnosti ob prisotnosti najvišjih predstavnikov slovenskega družbenopolitičnega življenja so včeraj v Ljublja- Stanislav Renko ni podelili Tomšičeve nagrade za u-spesno novinarsko delo. Tomšičevo nagrado za življenjsko delo je dobil novinar Jože Koren, dolgoletni glav- ni urednik našega dnevnika, Tomšičevi nagradi uredništvo Naša obramba in Milan Meden (Dnevnik), nagrade sklada Toneta Tomšiča pa Vesna Bertoncelj - Popit (Delo), Milan Predan (Večer) in Mira Vaiti (Radio Ljubljana). Štirim novinarjem, ki so pred 40 leti začeli oblikovati sodobno slovensko novinarstvo pa so podelili zlata odličja Toneta Tomšiča. To so: Ivan Potrč, Lev Modic, Karel Grabeljšek in Stane Renko, nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika. Slavnostni govornik, predsednik slovenske socialistične zveze Franc Šetinc je v svojem govoru med drugim povedal: »Nekoč sem dejal, da novinarjeva izkaznica ni samo spričevalo strokovne kvalifikacije temveč tudi predanosti, suverenosti in neo-majnosti revolucionarnega borca, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jadran - po slavju zopet v Pištolo gl teknv^601 slavju v soboto v dru tigaškp11. k^Hčnice italijanskega tretje Maltintga Prvenstva proti moštvi ji v n‘Jagodo Jadranovi košarkar kjer zopet potovali V Pištolo sreč^. ^aka še tretje in odločilni vanj« Je pro*'! Maltintiju za naprede NavH - Ug0- ‘športa UscriJe med našimi ljubitelj soboto ^veliki Jadranovi zmagi 1 ga srpy Trstu se še ni poleglo. Take štq takega vzdušja v trža Bila jv’,'!! dvorani malokdo pomni PfevzČL10, navdušujoča tekma, ki j rijačtv , . orai 4.000 Jadranovih na (kot via- 1 80 P° končanem srečanji jirn krJv0 na sliki) pripravili sve arkarjem pravi triumf. NA 9. STRANI V petek splošna stavka v Tržiču TRŽIČ — Od včeraj je v dopolnilni blagajni v tržiški ladjedelnici 1.506 delavcev, že v prihodnjih tednih pa bo število skokovito naraščalo in junija računajo, da bo brez dela že večina od približno 3.600 uslužbencev tega industrijskega podjetja. Položaj je naravnost dramatičen. Na to so vnovič in glasneje kakor doslej opozorili na včerajšnji splošni skupščini v podjetju, kjer so negativno ocenili izid zadnjega sestanka v Rimu in se odločili za zaostritev sindikalnega boja. že včeraj so v ladjedelnici oklicali enourno protestno stavko, jutri je napovedan sestanek z vsemi župani tržiškega območja, v petek pa bo na Tržiškem štiri uma splošna stavka. Ni izključeno, da bodo delavci, poleg napovedanih, izvedli tudi vrsto nenapovedanih protestnih dejanj. Republikanci pridobili svetovalca TRŽIČ — Po neuradnih podatkih o izidu volitev na sedežu št. 42 v Tržiču, so republikanci v tem kraju pridobili eno svetovalsko mesto v občinskem svetu in bodo imeli sedaj tam tri predstavnike. Komunisti so izgubili eno svetovalsko mesto, in bodo odslej imeh 12 svetovalcev. Premik, predvidoma ne bo vplival na sestavo dosedanje koalicije. • Težavna pot NADALJEVANJE S 1. STRANI nje po evropskih volitvah. Kar zadeva Krščansko demokracijo je tajnik Ciriaoo De Mita izjavil, da ne verjame v bojevite napovedi socialistov in socialdemokratov. Gre za polemike, je dejal, katerim nikoli ne sledijo dejstva. Enrico Berlinguer je imel včeraj v Rimu govor, v katerem je odgovoril na to kar se je zgodilo v parlamentu ter na grožnje socialdemokratov in socialistov. Na shodu, s katerim je KPI odprla volilno kampanjo za evropske volitve je dejal, da so zadnji dogodki v parlamentu odprt napad na demokratične pravice delavcev in sindikata in atentat na pravice in samo funkcijo parlamenta. Izkušnja uči, je dejal Berlinguer, da je prisotnost teh dveh znamenj v političnem življenju neke države, dokaz nazadovanja v avtoritarnem smislu političnega sistema in obenem grožnja za demokratično ustavo. Berlinguer je še opozoril na dejstvo, da so v nevarnosti, ko so prizadeta moč parlamenta in demokratične pravice delavcev v nevarnosti tudi druge svoboščine. Tajnik KPI je še opomnil na dejstvo, da se je njegova stranka zatekla k obstrukcionizmu samo še enkrat v svoji preteklosti in sicer leta 1953 ko je šlo za boj proti nepravičnemu volilnemu zakonu. Vendar so takrat bili za to tudi socialisti. Berlinguer je na svojem volilnem shodu tudi razložil, zakaj je usoda zadnjega zakonskega odloka še vedno negotova. Poslanski zbornici bo uspelo, da ga odobri do srede, nakar se bo boj nadaljeval v senatu, kjer pa pravilnik omogoča večini nekaj več mane-verskega prostora. Kljub vsemu pa si bo komunistična partija na vso moč prizadevala, da bi preprečila dokončno odobritev zakonskega odloka. Kar pa zadeva afero P2 je tajnik komunistične partije dejal, da gre za ponoven dokaz, kako vlada ne spoštuje najosnovnejših pravil demokratičnega življenja. Berlinguer je napovedal, da so komunisti postavili v senatu zahtevo po nezaupnici vladi, o kateri bodo govorili še pred kancem meseca. V tisti priložnosti bomo videli, je zaključil tajnik KPI, kakšno bo zadržanje liberalcev in republikancev. R. G. Priznanje dolgoletnima urednikoma našega dnevnika NADALJEVANJE S 1. STRANI sta mu pero in beseda orožje v boju ljudskih množic za nove odnose. Danes bi hotel to misel le še bolj podčrtati, kajti živimo v času velikih težav in naporov, usodnih preizkušenj. Kot novinarji, ki smo hkrati tudi družbenopolitični delavci smo odgovorni za družbeni razvoj.« Komisija, ki se je odločila, da dodeli Tomšičevo nagrado za življenjsko delo Jožetu Korenu je svojo o-dločitev obrazložila z dejstvom, da je Jože Koren polnih 40 let vzdržal v tem težkem in odgovornem delu in to v najtežjih obdobjih boja slovenskega življa v Italiji za svoj obstanek in svoje pravice. V prvem obdobju je opravljal različne novinarske dolžnosti pri slovenskem tisku v Trsta. Urejal je Ljudski tednik, sodeloval pri urejanju tednika Gospodarstvo, urejal razne rubrike Primorskega dnevnika in naslednjih 12 let opravljal dolžnosti glavnega urednika Primorskega dnevnika do svojega odhoda v pokoj v preteklem letu. Poleg napornega vsakodnevnega novinarskega dela je Jože Koren napisal več brošur, ki so osvetljevale boj predvsem tržaških Slovencev za svoje nacionalne pravice. Tudi v programu Radia Trst je bil zelo aktiven, zlasti pri oživljanju partizanskih tradicij. Jože Koren je s svojo aktivnostjo in pogumom pri obravnavanju perečih vprašanj, z doslednostjo pri zagovarjanju svojih stališč, lepim jezikom in stilom v svojem novinarskem in publicističnem delovanju u-stvaril ugled in zaupanje ne samo v okolju, kjer je deloval, ampak v vsem slovenskem kulturnem prostoru. Pri Stanetu Renku pa je komisija poudarila izredno pomembno in odgovorno vlogo, ko je bil kakor glavni in odgovorni urednik Primorskega dnevnika v letu 1948 v najbolj izpo- stavljenih vrstah vsakodnevnega težavnega političnega boja. S tako premočrtno odločnostjo si je prizadeval za uveljavljanje rabe in enakopravnosti slovenskega jezika na vseh ravneh in v odnosih z vsemi državnimi ali krajevnimi ustanovami in organi. To je bil sicer le del njegovega vsestranskega angažiranja v boju za naše narodnostne pravice. 1947. leta je nastopil »začasno« službo pri Primorskem dnevniku, postal kmalu njegov dejanski in na začetku leta 1948 tudi formalni odgovorni in glavni urednik, njegova »začasnost« pa je potem terjala polnih 22 intenzivnih, razburljivih in vseskozi dinamičnih let, ki so med drugim navrgla dvakratno obsodbo na pogojno zaporo in denarno kazen zaradi ostrih političnih člankov proti tedanji zavezniški vojaški upravi (toda vse globe, tudi zelo visoke so bile plačane s pomočjo nabiralnih akcij med bralci Primorskega dnevnika) in okrog 20 pravd pred kazenskim sodiščem zaradi tožb raznih politikov. Kot član vodstvenih organov naših političnih organizacij po osvoboditvi je sodeloval pri sestavljanju raznih zakonskih odlokov. Prav tako je sodeloval pri sestavljanju elaborata za pogajanja v Londonu, za dosego sporazuma o tržaškem vprašanju, ki jf kasneje združil kot predlog za poznejše besedilo posebnega statuta 0 manjšinskih pravicah kot priloga l°a' donski spomenici o soglasju. Kasneje je bil tudi dopisnik raznih slovenski" in pomembnih jugoslovanskih dnevnikov, bil je pobudnik številnih knjižnih izdaj, za Jadranski koledar Pa je vrsto let pripravljal dokumente borbe za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo. Bil je tudi pobudnik in dejanski urednik biltena v italijanščini Bollettino di informazione degli Sloveni in Italia, ki še vedno izhaja. BORIS LENIČ Na včerajšnjem uradnem obisku predsednika Pertinija v Vatikanu Človekovo dostojanstvo v današnjem svetu in novi konkordat v središču pogovorov brala svoja govora ob navzočnosti lla' lijanske delegacije in številnih cer kvenih dostojanstvenikov. Oba sta po-udarila potrebo po uveljavitvi člove kovega dostojanstva v današnjem svnc, preden bi država sprejela kakršen koli ukrep v korist slovensko govorcih ljudi, je manjšina v nedeljo v Gorici dokazala življenjsko moč svojih kulturnih in drugih društev, ki zavračajo vsakršen poskus asimilacije, obe-pa dosledno spoštujejo člen 3 ustave o nedeljivosti republike.« Tako oce-luje milanski Corriere della sera nedeljsko enotno manifestacijo slovenske narodnostne skupnosti v Gorici. Največji italijanski list sicer ni poslal v Go-rico .posebnega dopisnika, da bi sledil pobudi, manifestaciji pa je vendarle na-‘■jenil dokajšen poudarek s člankom svojega goriškega dopisnika, ki je bil “javljen na drugi strani. , , Podoben poudarek je manifestaciji v Gorici dal tudi beneški Gazzettino, K> Je v svojem poročanju o številčni prisotnosti manifestantov in zahtevah, ki 80 °'lc izrečene, točen, dopisnika pa je vsekakor zaneslo, ko je svojim bral-' em skušal razložiti kakšno dvojezičnost zahtevamo Slovenci in nas pri tem Primerjal Južnim Tirolcem. - . »Deset tisoč Slovencev na trgu, da bi branilo svoje pravice« je naslovil uita poročilo svojega dopisnika Silvana Goruppija. Komunistično glasilo pou-z^i' Slovenci ne ogrožajo nikogar, pač pa zahtevajo le pravice, ki so ““Pisane v italijanski ustavi. Pri tem list polemizira z goriško občinsko upra-0 'n s tistimi silami, ki si še upajo zanikati obstoj manjšne. A]v Zelo točno in objektivno je tudi poročilo, ki ga je časopisna agencija dala že v zgodnjih nedeljskih dopoldanskih urah po vsedržavni mreži katerem med drugim citira tudi stališča perdsednika Russellovega raz-ka ia .Vladimira Dedijerja. O manifestaciji pa so ob tretjem televizijskem analu in dežehiem radijskem dnevniku poročale tudi številne zasebne radij-e Postaje. Manjši odmev je enotna manifestacija v Gorici imela v krajev-ven? tisku. Videmski Messaggero Veneto, ki sicer korektno obnavlja 8e“*k° in smisel pobude, je manifestacijo »skril« na goriško stran z naslovom kr it sto*Pcc’ kot če bi manifestacija ne presegala ozkega okvira mestne Prwl k Pri tem je poročevalec omejevalno ocenil tudi številčno prisotnost, na h - pot I® “bral tudi tržaški II Piccolo, ki nam sicer posveča fotografijo d» u8' strani, poročilo pa prav tako omejuje na goriško stran. Res je sicer, . ob ponedeljkih izhaja brez deželne strani, morda pa bi, tudi po stališčih, U n maniš*nske problematike zavzel sindikat novinarjev, od lista, ki že- Postati deželno glasilo, pričakovali le nekaj več pozornosti. VOJMIR TAVČAR Samo z enotnimi akcijami lahko kaj dosežemo Po vseh slovenskih vaseh na Goriškem so priprave na odhod na Travnik stekle že v zgodnjih jutranjih tirali. Približno dve uri pred pričetkom manifestacije smo se odpeljali skozi Stand rež, Sovodnje in Gabrje proti Dolu in takoj dobiti vtis, da bo udeležba res množična. Ko je manjkalo še pol ure do odhoda, se je na Pi-lošču v Štandrežu že zbrala prva skupina ljudi, ki so čakali na prihod ostalih, da bi potem vsi skupaj odšli v mesto. Ni bilo časa, da bi se z njimi podrobneje pogovorili ati počakali na prihod ostalih. Odpravili smo se v Sovodnje. Na cesti pred Kulturnim domom je že bila dolga vrsta avtomobilov, na dvorišču pred domom pa je kar mrgolelo ljudi. Bili so predvsem odrasli, mladih ni bi'o zraven. Kako to? »Že navsezgodaj so odšli v Gorico, kjer so se zbrali pred Kulturnim domom in na drugih mestih, kjer so opravljali razne službe v zvezi z manifestacijo,« so nam povedali. Tudi od njih smo se morali kmalu posloviti. Na poti skozi Gabrje smo srečali vrsto avtomobilov, v katerih smo prepoznali prijatelje iz Doberdoba. Samo nekaj dlje, pred sedežem Kulturnega društva Skala, so bili spet drugi, tokrat Gabrci, ki so se pripravljali na odhod. Pravo presenečenje pa nas je čakalo na državni cesti. Nepretrgana kolona tržaških avtomobilov se je počasi pomikala proti Gorici. »Fina od prvih tržaških kolon je že tu,« smo najprej pomisliti, pa smo se zmotili. Ni bila to ena od tržaških kolon, bila je nepretrgana kolona avtobusov in osebnih avtomobilov. Pri Devetakih smo kake pol ure sledili nepretrgani vožnji proti Gorici. Kje pa so Jameljci in Doberdobci, smo se pozanimali pri skupini domačinov? Mnogi so že šli tod mimo, drugi so se kar pomešati v kolono iz Trsta. Prvotno je bilo namreč predvideno, da se bodo vse kolone iz doberdobske občine zbrale pri Devetakih, nato pa so uvideli, da je najboljše, da vsaka skupina sproti odhaja proti Gorici, ker bi v nasprotnem primeru morali zaustaviti vrsto, ki je že hitela proti Gorici. Nekoliko manj organizirano, vendar kljub temu zelo množično so se shoda ude’ežili prebivalci vasi na desnem bregu Soče in v Brdih. Precej ljudi iz Pev-me, Oslavja in Podgore jo je v predvidevanju prometne gneče na Travnik mahnilo kar peš. Pri taki odločitvi je botrovalo tudi lepo sončno vreme. Lep je bil pogled po Ul. sv. Klare in da1 je po drevoredu, od koder so prihajali posamezniki in skupinice. Na Kor-zu so se združile v reko ljudi, ki se je valila na Travnik. Skozi Raštel se je zliva’a druga reka ljudi, ki je prihajala od Rdeče hiše, v njej pa so bàli v glavnem Tržačani. Mogoče bi bila udeležba še bolj množična, če bi pravočasno uskladili umike verskih obredov; v nekaterih krajih so včeraj namreč imeli prvo obhajilo. Ob tem pa moramo posebej omeniti, da so nekateri župniki na Goriškem, po lastni uvidevnosti, skrajšali nedeljsko mašo, oziroma prilagodili urnik in s tem vernikom omogočili udeležbo na shodu. Od Devina do Gorice ena sama dolga kolona mno^*c* naših ljudi na Travniku o seveda videli tudi gospodarske tai?vc.e- Ko bi hoteli z vsakomer še . 0 kratko spregovoriti, bi to men-trajalo več kot urico, pa smo jih rnimogrede ujeli šest. Zaprosili m0 P*1 za kratko misel ali vtis o izrn°lU priTeditve, ki jo kljub njeni lahb° Pro}estni vsebini upravičeno „1/7° označimo kot pravo narodno ga 'fr" izhaja tudi iz duha tiste-nili kor 80 nam intervjuvani odvr- nil-ni PILAT (uradnik pri Hra- Dn„ .1 *n Posojilnici na Opčinah) je čni k * . dejstvo, da so naši politi-šli K?og* po tolikih letih končno na-*«P»i imenovalec. Kot posame-strarf. Predstavniki vsak svoje di , °** organizacije so sicer lu- ski Preieklosti venomer težili k PotrebTnU Ci^U’ todo nujno ie bi^ Nasi, ” tudi javen skupen, enoten je Kako pravi pravljica? Kralj čicn6, sv°jim sinovom: eno pali-skunr,-^llca zlomiš, veliko paličic eno/„] Pa ne boš zlomil! Samo z lat __m,1 akcijami - je zaključil Pi lahko torej kaj dosežemo. DANILO JAKIN — uradnik pri Kmečki banki v Gorici — je brez pomisleka in odločno zatrdil: Potreben je bil jasen in javen dokaz, da smo Slovenci tukaj, pa naj bo to komu. všeč ali ne! Takšen dokaz smo dali danes in ga bomo dajali tudi v prihodnje. Hkrati je za Slovence izredne važnosti še to, da smo se zbrali na tem trgu v tako velikem številu, v takšni vsestranski raznolikosti in v družbi vseh dobro mislečih predstavnikov druge narodnosti: DARIJ CUPIN (gospodarstvenik) je bil prevzet spričo tako množične udeležbe, o kateri je dejal, da je nad pričakovanji. Shod ima zanj predvsem to značilnost, da je dokazal, kako globalne zaščite ne čutijo samo tako imenovani vrhovi, da tega problema, skratka, ne vsiljujejo politiki, ampak da je še kako globoko občuten med vsemi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. LIBERO POLO JAZ (jinančnik). No vprašanje, kako se mu vse skupaj zdi, je odgovoril: Krasno. Sploh ni- sem pričakoval, da se bo r,i Travnik zgrnilo toliko naših ljudi. Prepričan sem, da bo ta naša manifestacija doživela prodoren uspeh, takšen uspeh, da oblasti nikakor ne bodo mogle mimo tega dogodka. STANISLAV BOLE (podjetnik): Mislim, da gre pravzaprav za prelomnico v naših zahtevah po ureditvi našega položaja v Furlaniji - Julijski krajini. Izredno mi je prijetno, da smo množično prisotni Slovenci iz vseh koncev dežele, od Kanalske doline prek Benečije in Rezije do Milj-skih hribov. Samo z odločno in e-notno borbo ter s stalnim nastopanjem v javnosti bomo lahko dosegli svoje pravice in s tem zagotovili našo nadaljnjo politično, kulturno in socio-ekonomsko rast. KARLO GUŠTIN (gostinec): Da našnji shod ocenjujem zelo pozitivno, je najprej dejal, nato pa globoko občuteno dodal: Nisem si mislil, da bomo Slovenci lahko kaj takšnega doživeli, da se zberemo tu vsi brez izjeme, ne glede na politično pripadnost posameznika. Tako moramo tudi naprej! Posebni mladinski vlak Na peronu dobrodošlica v slovenščini Za dobro počutje so poskrbeli tudi naši gostinci Točno ob 10. uri je na drugi tir goriške železniške postaje prispel iz Trsta posebni mladinski vlak. Mladinski v pravem pomenu, saj se je iz njega usula množica mladih v skavtskih in taborniških krojih, dijakov, profesorjev, planincev. Toliko, da je bilo pravzaprav težko ujeti razpoloženje množice, ki se je zelo disciplinirano — tudi tu velja pohvaliti dežurno službo — namenila proti glavnemu izhodu, kjer jih je pričakala skupina goriških skavtov v krojih. Ob prihodu posebnega vlaka so manifestanti dobrodošlico in napoved v slovenščini slišali preko postajnega zvočnika. Ker so bili v množiči v glavnem mladi, so ubrali pot pod noge, po Korzu na Travnik. Le nekaj starejših se je odločilo za linijski avtobus. Posebej velja opozoriti na discipliniranost vseh udeležencev, ki so se tako obnašali tudi ob povratku, čeprav so bili v zgornjem koncu Korza deležni tudi nekaj psovk. Ob 14.12 je vlak v najlepšem redu in točno odpeljal proti Trstu. Povsem redno se je odvijal v prvih popoldanskih urah tudi povratek avtobusov in avtomobilov, le da je bil na cesti proti Trstu približno do 15. ure zelo gost promet. Svoj delež k uspehu manifestacije so kajpak doprinesli tudi naši gostinci, ki so se za to priložnost posebej pripravili. V vseh lokalih je bilo dovolj gostov. Precej udeležencev pa je na kosilo šlo čez mejo, v Šempeter, Rožno dolino in Novo Gorico. Posnetki z nedeljske demonstracije v Gorici: na sliki desno zgoraj pevci med petjem Le vkup, uboga gmajna. Oprostite Kakor so čitatelji lahko sami ugotovili, v posebni številki našega dnevnika o nedeljski demonstraciji v Gorici namenoma nismo navajali imen vseh udeleženih združenj, društev, organizacij, klubov itd., ker smo sodili, da je bila udeležba na tem zgodovinskem dogodku naša narodna dolžnost. V svojih zapisih pa so časnikarji kakšno društvo vseeno omenili. Pri tem jih ni vodila nikakršna posebna nagnjenost ali izbira, ampak samo želja po tem, da bi ujeli enkratnost tega dogodka. Če se je kdo, ki ni bil posebej omenjen, zaradi tega užalil, ga prosimo, naj nam oprosti. Najdeno Na Travniku v Gorici je nekdo izgubil uro znamke Breil kovinsko modre barve. Lastnik naj se zglasi na tajništvu našega dnevnika. Izgubljeno Po nedeljski manifestaciji v Gorici je neki borec izgubil med Travnikom in predorom pod gradom Orden hrabrosti, najvišje partizansko priznanje za hrabrost. Najditelja odlikovanja prosimo, če ga izroči borčevski organizaciji VZPI - ANPI ali našemu' uredništvu. Prod volilnim preizkusom 17. junija STRANKE SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA BLIŽNJE EVROPSKE VOLITVE Tudi v Trstu bo v teh dneh stekla volilna kampanja za izvolitev novega evropskega parlamenta. Naša dežela je vključena v volilno okrožje vzhodne Italije in to skupno z Emilio - Romagno, Venetom in Tridentinsko - Južno Tirolsko, ki bodo izvolili v Strasbourgu 21 svojih predstavnikov na skupnih 81, ki po zakonu pripadajo Italiji. Evropske volitve, čeprav tega nekatere stranke nočejo priznati, predstavljajo pomembno politično preizkušnjo za vse, zlasti pa za vladno koalicijo, ki bo lahko po 17. juniju preverila svojo moč in svoj ugled. Z razliko od prvih evropskih volitev Četa 1979) bodo letošnje volitve morda za naše mesto nekoliko manj »zanimivfe«, čeprav bodo hočeš nočeš gotovo imele svoj vpliv tudi na krajevni politični položaj. Značilno je, da se letos LpT ni predstavila Danes odprtje kampanje KPI KPI bo danes ob 18. uri v Ljudskem domu (Ul. Madonnina 19) odprla svojo kampanjo za evropske volitve. Govorila bosta kandidata Giorgio Rossetti in Darko Bratina, ki se predstavlja kot neodvisen. Predstavil ju bo tajnik tržaške federacije Ugo Poli. (ker nima svojih predstavnikov v parlamentu bi morala zbrati tristo tisoč podpisov) oziroma, da ni kot pred petimi leti kandidira'a svojih zastopnikov na drugih listah. Leta 1979 so meloi.-arji kandidirali Cecovi-nija na listi PLI (šel je v Strasbourg kot prti neizvoljen) in sedanjega tajnika Giuricina, ki so ga vzeli »pod streho« radikalci. Očitno Ustarji niso hoteli tvegati novega soočenja z vofilci in bodo raje usmerili svoje pristaše k podpori svojega nekdaj »velikega« Uga Irneri-ja, ki kandidira na skupni listi PRI -PLI. V nedeljo, 17. junija — volitve ne bodo samo en dan — bomo prejeli glasovnico, na kateri bodo natiskani simboli 11 strank in gibanj, začenši od KPI, ki bo tudi tokrat na prvem mestu, vse do KD, ki si je »priborila« zadnji kotiček. Poleg teh dveh strank sodelujejo na vaitvah še Proletarska demokracija, radikalci, U-nion Valdotaine, MSI, PSI, Južnoti-rolska ljudska stranka (SVP), PRI-PLI, Liga Veneta in PSDI. Kandidati Slovenske skupnosti Bratuž, Škrinjar in Slokar se predstavljajo na listi Union Valdotaine. • Sindikat javnih uslužbencev GGIL sporoča, da je računski dvor registriral odlok predsednika vlade, po katerem bodo prihodnji mesec javni u-službenci prejeli približno 300 tisoč lir zaostalih pristojbin v zvezi z uresničevanjem državne pogodbe. Drevi volitve novega predsednika Krajevne zdravstvene enote Komunisti naznanjajo politične spletke ki hromijo rešitev krize tržaške KZE Na včerajšnji tiskovni konferenci komunistične skupine v tržaški Krajevni zdravstveni enoti so član njenega upravnega odbora Maurizio Pesato, načelnik svetovalske skupine v skupščini Fausto Monfalcon in odgovorni v pokrajinski komisiji za zdravstvo in socialno varnost Sergio Minuttilo, govorili o krizi tega organizma in poteh za njeno rešitev. Krajevna zdravstvena enota je bila zamišljena, da bi celovito spremljala in skrbela za zdravje prebivalstva. zato mora uživati svojo avtonomijo, ki naj ji omogoči učinkovito posegati na zdravstvenem področju, ugotavljajo komunisti. V tržaški KZE pa je zaradi nizkih političnih iger ta avtonomija temeljito skrčena, za kar nosijo največ odgovornosti demokristjani. Lista za Trst in laiko-socialisti. Rezultat je sedanja akutna kriza v tem zdravstvenem organizmu, ki že od vsega začetka ni razpolagal z dejansko in učinkovito večino, potrebno za njegovo upravljanje. Odtod odlaganje Cvetličarsko-vrtnarska zadruga s Proseka uspešno zaključila delovanje v minulem letu Cvetličarsko-vrtnarska zadruga s Proseka, ki že štirinajst let povezuje večji del cvetličarjev in vrtnarjev tržaške pokrajine, je v soboto imela svoj redni občni zbor, na katerem je pregledala opravljeno delo v minulem letu in začrtala smernice za nadaljnjo dejavnost. Na občnem zboru je bil tudi izvoljen novi upravni odbor za triletje 1984 86, ki je takole sestavljen: predsednik Miloš Kralj, podpredsednik Giusto Kariš, odborniki Sergio E-mili, Ladi Pertot, Janko Škerk, Drago Starc in Zmago Sedmak. V svojem poročilu je potrjeni predsednik upravnega odbora zadruge Miloš Kralj med drugim podčrtal, da bi zadruga morala čimprej reorganizirati svoje delovanje, ki bi se ne smelo osredotočiti samo na dosedanje usluge, ampak bi se morala neposredno vključiti v komercializacijo proizvodov svojih članov. To bi bilo možno v sodelovanju s konzorcijem Grmada, pri ustanovitvi katerega je bila zadruga pred leti neposredno zainteresirana, skupno s katerim bi lahko organizirala komercialno mrežo s tem, da bi dnevno odkupila proizvode svojih članov ter jih prodajala tako na domačem kot tujem tržišču. V okviru kakovosti proizvodnje ni moč mimo dejstva, je nadaljeval Kralj, cvetličarskega centra na Proseku, ki je končno začel obratovati in bo še lahko koristil našim cvetličarjem za specializacijo, pri delovanju katerega zadruga neposredno sodeluje. Sicer pa je splošna gospodarska kriza negativno vplivala tudi na cvetličarsko vrtnarsko zadrugo s Proseka, saj njeni člani ne prejemajo več podpor v smislu deželnega zakona štev. 29 za predividtene nakupe (zaradi pomanjkanja finančnih sredstev), k temu pa je treba dodati še vedno bolj zapleteno deželno birokracijo pri vlaganju raznih prošenj. Prav zato je bil še toliko bolj dobrodošel finančni prispevek v višini pet milijonov lir s strani KGS, za katerega se je zadruga na sobotnem občnem zboru toplo zahvalila tej ustanovi. V okviru svojega delovanja je zadruga sodelovala na tradicionalnih kmetijskih dnevih v Boljuncu, kjer je razstava cvetja in lončnic zabeležila vsestranski uspeh. Predsednik Kralj pa je obenem pripomnil, da večji del članov pasivno sodeluje: člani se ne udeležujejo sestankov in predavanj, kar je lahko pokazatelj nezainteresiranosti dobrega delg članstva do zadruge in njenih problemov. V minulem letu je zadruga sodelovala s slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje in KZ pri sestavi tečajev iz kmetijskega sektorja. V okviru manifestacije kmetov za reformo kmetijske politike v EGS je skupno s KZ priredila 5-dnevni strokovno-poučni izlet v Belgijo in Nizozemsko, kjer so imeli člani priložnost, da si ogledajo nekatere znane kmetijske obrate, specializirane \ proizvodnji čebulic in raznega cvetja. Delovanje zadruge je bilo torej v prejšnjem letu do kaj uspešno, za kar se zadruga zahvaljuje predvsem stro kovni organizaciji Kmečki zvezi, ki ji s svojim sektorjen za zadružništvo nudi vso tehnično, administrativno in or ganizacijsko pomoč. Predsednik Kralj pa je pri tem pod črtal, da se naša strokovna organizacija dnevno srečuje s problemi in težavami, med katerimi gre vsekakor omeniti problem cene vode, ki je v zadnjem času znatno poskočila; to je seveda znatno breme ne samo za krajevne cvetličarje in vrtnarje, ampak tudi za vse ostale kmetijske sektorje. KZ si stalno prizadeva, da bi se temu problemu našle ustrezne rešitve, ker visoka cena vode predstavlja enega glavnih omejevalnih faktorjev, ki negativno vplivajo na razvoj krajevne kmetijske dejavnosti. Znanstveni seminar v Centru za znanstvene raziskave Približno trideset znanstvenih raziskovalcev iz raznih italijanskih univerz in industrijskih podjetij se bo od danes do petka udeležilo v tržaškem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave tečaja o uporabi e-lektronske spetroskopije v raziskavah na industrijskem področju. Tečaj prirejata tehnološki laboratorij Centra in laboratorij za atomsko fi-ziko tržaške univerze. Tečaj bo razdeljen v teoretični in praktični del. Praktične poiskuse bodo izvedli s posebnim strojem ESCA, ki služi za elektronsko spektroskopijo pri kemičnih analizah. Stroj, ki so ga dobili v Centru pred kratkim, omogoča, da se analizirajo tenke površine trdih materialov in sicer do milijoninke milimetra. Gre torej za izjemno precizen stroj, za u-gotavljanje sestave in možnih »nepravilnosti« materialov. • Jutri ob 20.15 se na sedežu v Ul. S. Ermacora v Rojanu sestane rajonski svet za področje Rojana, Grete in Barkovelj. Na dnevnem redu bodo zlasti nekatera šolska vprašanja. • Na univerzitetnem inštitutu za srednjeveško in sodobno zgodovino (Ul. Diaz 21) bodo danes ob 16.30 predvajali film Paola Gobettija »Le prime bande«, ki govori o odporništvu. sprejetja najvažnejših odločitev zdravstvene reforme in splošno nazadovanja sistema zdravstvenih storitev. K tem ugotovitvam komunisti dodajajo svojo kritiko nesprejemljivega načina reševanja krize v tržaški KZE. povsem podrejenega pogajanjem za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora, ki se polna zmešnjav vlečejo v nedogled. Prav zato se komunisti sprašujejo, kakšen bo izid nocojšnjega sestanka upravnega odbora KZE. na katerem naj bi izvolili novega predsednika namesto dosedanjega demokristjana Pangherja, ki je bil Prl' siljen k odstopu po dveh negativnin izidih glasovanj za proračun. Na včerajšnji tiskovni konferenci so komunisti posebej opozorili na poP°\ no neusklajenost med posameznih» bolniškimi strukturami, tako da sc dogaja, da o tem, kam napotiti P053, meznega bolnika ali ranjenca, v ten dneh odločajo vozniki reševalnih avtomobilov Rdečega križa. Po tolitì** zamudah in nepotrebnih stroških, Stone danes v novi bolnišnici na Kati' nari vsak bolnik okoli tristo tisoč (■> dnevno. Glavna bolnišnica še vedno čaka na obljubljeno prestrukturiranje, medteto ko še vedno ni znana usoda klinik Santorio. To so le nekateri primer odprtih vprašanj zdravstvenega P°a' roč ja, ki se jim pridružujejo še r^ sne kritike na račun deželnega zdra stvenega načrta, v katerem mrgo pomanjkljivosti in nejasnosti oko ključnih vprašanj zdravstvene re- forme. Tržaška KZE ob vseh teh vprašanjih ostaja pri obstoječem, pri l°g' ki bolnišničnih struktur, ne da bi ra mišljala o zadovoljitvi vseh tistih po treb, n» katere bolnišnica ne mondati odgovora, kot na primer ostar lih in handikapiranih. Politični ra^ logi zavirajo načrtovanje posegov s cialne narave in zlasti ustavljanj zdravstvenih okrožij, ki so temeljna postavka zdravstvene reforme. Komunisti so zato včeraj odlocn potrdili svojo pripravljenost, da d .javno pripomorejo k obnovitvi učto kovitega upravljanja tržaške KZE. katerega mora priti brez odlašanj ■ še preden obstoječe zdravstvene strun ture docela propadejo. Trije Slovenci v škofijski komisiji Pred kratkim so v Trstu obnovil* škofijsko komisijo za mladinsko P stonalo, ki je po triletnem delu k čala svojo mandatno dobo. Za Pr . sodnika komisije je bil izvoljen E "L Emilio Biagini, v njej pa so tudi je mladi Slovenci in sicer Peter M nik (podpredsednik), Marjan Kra in Pavel Maver. • V Novinarskem krožku bo ju^ 16.30 predaval prof. Renato Mezj*. o dolini Perčedol. Ob tej priloznojj bodo predstavili tudi publikacijo Perčedolu. Dokaj uspešna razstava vin v Lonjerju Letošnje razstave domačih vin, ki sta jo v Lonjerju priredila Kulturno društvo Lonjer - Katinana in Športno društvo Adria, se je udeležilo 19 vinogradnikov z belimi In 12 s črnimi vini. Posebna komisija, ki so jo sestavljali Errino Gombač, Paulo Filipčič, Miran Kuret, Niko Zaudek, Edi Glavi-na, Edi Černigoj in Pino Čepar, je vsa vina ocenjevala v soboto in podelila pri belih vinih prvo mesto Gianniju Čoku, drugi je bil Marcelo Nadlišek, tretji pa Stojan Sancin. Med črnimi vini pa je zmagal Lovrenc Žerjul, drugi je bil Stojan Sancin, tretji pa Anton Kjuder. Zaradi kakovosti je komisija izrekla ustno priznanje med črnimi rini še Marčelu Nadlišku. Ob razstavi je bil v soboto in nedeljo v Lonjerju še praznik, tako da je bilo z Veselimi godci poskrbljeno tudi za zabavo, kljub slabemu vremenu. R. PEČAR V Podlonjerju pa se na razstavo pripravljajo Združenje vinogradnikov iz Podlonjerja in od Sv. Ivana se pripravlja na razstavo domačih vin, ki bo 26. in 27. maja v Ljudskem domu v Podlonjerju. Letos bo že šestič, kar prirejajo tako razstavo in vsako leto je za to več navdušenja. Organizatorji so si za to priložnost zamislili zanimiv in pester kulturni program. V soboto, 26. maja, popoldan bodo začeti s pokušnjo domačih vin. Ob 19. bo okrogla miza, na kateri bodo predstavniki Kmečke zveze in vinogradniki razpravljali o doseženih uspehih in podali smernice za bodoče delo. Prisoten bo gledališki igralec Stane Raztresen, ki bo za to priložnost podal nekaj pesmi, seveda z vinsko tematiko. Zvečer bo zabava s plesom. Glavni del vinske razstave pa bo v nedeljo, 27. maja. Za ta dan bodo vinogradniki organizirali risarski ex tempore za osnovnošolske otroke ob 9. uri. Vabljeni so otroci, ki živijo v Podlonjerju, pri Sv. Ivanu, v Lonjerju in drugi, kogarkoli bi to veselilo. Popoldne pa se bo spored začel z nastopom Godbe na pihala iz Ricmanj. Med nastopom bo nagrajevanje najboljših belih in črnih vin. Nato bo sledil nastop mešanega pevskega zbora KD Slavec iz Ricmanj. Zvečer bo ples z ansamblom Veseli godci. Delovali bodo dobro založeni kioski. Za vino bodo poskrbeli vinogradniki s svojimi vzorci, domačinke pa bodo pripravile rezne jedi in slaščice. Mešani zbor Primorsko iz Mačkolj je gostoval pri KD Grbec v Skednju Pretekli petek so v prostorih kulturnega društva Ivan Grbec v Skednju priredili prijeten članski večer, katerega gost je bil mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj. Predsednik društva Deziderij Švara je v svojem kratkem nagovoru pojasnil, da se je zbor ustanovil januarja lani in da je že po šestih mesecih imel svoj krstni nastop prav v škedenjskem društvu. Pred pričetkom pevskega programa so organizatorji večera čestitali svoji podpredsednici Marti Volk in ji poklonili šop vrtnic ob priliki prejetega odlikovanja z zlatimi krogi za zasluge na kulturnem področju, ki ga je prejela na 25. občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev v Križu. Mešani pevski zbor Primorsko, ki pa vodi Marta Werk Volk, se je predstavil s Premrlovo Zdravico, tržaško narodno V celem Trsti lučke ni, Venturinijevo Nocoj, pa oh nocoj, Vrabčevo Oj božime, makedonsko Bolen mi leži in Emila Adamiča Vipavsko ter tako navdušil občinstvo, da je moral zapeti še dve partizanski pesmi. Po končanem sporedu je predsednik povabil vse člane, da se nekoliko pomude v veseli družbi, isto- časno pa so le ti imeli možnost, da poravnajo letno članarino. Za veselo vzdušje so poskrbeli mačkoljanski jantje, ki so s svojo harmoniko kmalu pritegnili k petju vse občinstvo. Domačinka in društvena !^anl Verlag »Zeit an der Donam “"and, Via Ascanio Sforza 41, Se-Tte Midland (LM l) — 9/81. rJ a, še razlaga na hrbtu razgledni-drslj -i0 Oljarn0 z vsemi »spo- ^orej gre za razglednico iz naših atev, na prvem mestu je razlaga nol-Vf^ini, sledijo ji italijanščina, olj-™ ‘n končno angleščina. Raz-v C|~.n'co. je mogoče dobiti v Sesljanu kioskih in trafikah in prav gotovo t0 vizitka, ki potuje tudi daleč v zini- tn pove’ da v tržaški pokrajini ral10 Slovenci, če tega ne povejo in brošure letoviščarske ustanove j tr0°vinske zbornice. Taka izdaja se očitno nekomu izplačala. dnJt Pa.so naše založniške hiše, kje vn/v- in ustanove, kje denarni za-- , 1 m» posamezniki, ki bi se lotili 0I„ ,9a Posla in zalagali tržišče z raz-auicami na »našo« temo? (Iz zbirke F.F.) , Repentabor pri Opčini (pokrajina Trsta); narodna nosa slovenskih ?e"sk in deklic iz Tržaškega Krasa. Monrupino presso Opicina (prov. Trieste): costumi tradizionali delle fl0nne e fanciulle slovene del Carso Triestino. Repentabor bei OpCina (Provinz Triest): Volkstrachten der slowem-Schen Frauen und Màdchen des Triestine! Karstes. Repentabor near OpCina (prov. Trieste): National dress of Slavoman w°men and maiden. .Jt Coop GLAVINA — ZASTEKLITVE SCHOCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — ZLOŽLJIVE VERANDE milje — ul. frausin 9 — Tei 271061 10.00 12.00 12.05 13.25 13.30 14.00 14.05 14.15 15.05 15.30 16.00 16.50 17.00 17.05 18.30 19.00 19.40 20.00 20.10 22.00 22.15 23.15 00.05 00.15 10.00 12.00 13.00 13.30 14.30 Prvi kanal Televideo DNEVNIK 1 Flash Pronto... Raffaella? Vremenska napoved DNEVNIK Pronto... Raffaella? - zadnji poziv Tribuna elettorale europea Il mondo di Quark: A caccia dell’invisibile Ital. kronike šola in vzgoja: Informatika Cartoni magici Danes v parlamentu DNEVNIK 1 - Kratke vesti Forte fortissimo TV top Il gran teatro del West: Missione oro - TV film Italia sera: dogodki in osebnosti Almanah DNEVNIK Nogomet: Italija - ZRN DNEVNIK Droga : che fare Sulle strade della California - TV film DNEVNIK 1 - Zadnje vesti Šola in vzgoja: Nacionalni parki v Evropi Drugi kanal Televideo Che fai, mangi? DNEVNIK 2 - Ob 13. uri La dinastia del potere - 7. del DNEVNIK 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem L’apriscatole - nagradno tekmovanje Le nuove avventure di Scooby Doo - risanka 15.45 67. Giro d’Italia 17.00 Vediamoci sul Due 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco -TV film Meteo 2 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 22.35 Gremo v kino 22.40 Iz našega žepa - oddaja o potrošništvu 23.30 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.55 Šola in vzgoja: Storia dell’erboristeria - 1. del 16.25 Šola in vzgoja : Il fascino del volo degli uccelli -2. del 16.45 Sto mest Italije 17.00 Processi a porte aperte - Il giocatore di scacchi - film 18.25 L’orecchiocchio 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 20.05 Šola in vzgoja: L’evento di Ginevra. 1983: un anno fondamentale per la fisica 21.30 Torkov koncert 22.30 DNEVNIK 3 23.05 Cribb - 13. epizoda JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 16.15 - 22.20 Teletekst RTV Ljubljana 16.30 Šolska TV: Galaktična enciklopedija 17.30 Poročila 17.35 Zgodbe o Poluhcu : Poluhec najde starše - otroška oddaja 17.50 Glasbeni amaterji: KUD Ramiz Sadiku 18.25 Obalno-kraški obzornik 18.40 Pustolovščina : Mali princ - otroška oddaja 19.10 Risanka 19.26 Zrno do z.ma 19.30 Dnevnik I 20.00 Šest čevljev zemlje - nanizanka 21.05 Mednarodna obzorja 22.05 Dnevnik II Zagreb 16.50 TV v šoti 17.45 Pisani svet 18.15 TV koledar 18.45 Musica da camera - glasbena oddaja 20.00 Signali 20.55 Amok - film 22.45 Dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki ČEDAD — Benečanski kulturni dnevi -intervju Ferruccio Clavora RONKE — Svečanost ob pobratenju sekcije VZPI iz Ronk in Zveze borcev iz Opatjega sela in Solkana GORICA — Posvet o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo TRST — Komunisti o KZE TRST — Osnovnošolska olimpiada SOVODNJE — Nogomet________________ 17.00 TVD poročila 17.05 TV šola 18.00 Deček in veverica - TV film 18.50 Risanke 19.30 TVD stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Obzorja: Pivski samostan 20.30 Ledeno pivo v Aleksandriji film 22.10 TVD vse danes 22.20 Nogomet: Italija - ZRN ZASEBNE POSTAJE RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah: Veter raznaša besede, (8.45) Glasbeni potpuri, 10.10 Oddaja za otroški vrtec, 1020 S koncertnega in opernega repertoarja, (11.30) Literarni listi, (11.40) Glasbeni potpuri, 12.00 Fa'klora narodov Jugoslavije, (12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: »Janko in Metka«. Napisal Wilhelm Grimm, dramatiziral Drago Petkovšek. Izvedba: Radijski oder, (15.00) Naš jezik, (15.05) Tja in nazaj (Mladi miadim), (16.00) Od Milj do Devina, (16.30) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Izvirna radijska igra: Vlado Vukmirovic: »Vlaka za Srbijo«. Prevod: Majda Skrbinšek. Produkcija: Slovensko stalno gledališče v Trstu, režija : avtor (ponovitev). RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji M edar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; Objave, EP; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.00 Mladim posluša'cem; 17.33 Najlepši o-pemi spevi; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Itolllanskl program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Dober dan; 7.50 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 14.30 Popddanski program; 14.55 Pesem tedna; 14.45 Glasba; 16.45 Glasba; 18.00 Made in Jugoslavija; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glas- bena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Športne vesti: Giro d’Italia; 10.40 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka ; 11.30 Vse o rock glasbi; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - g’asba dan za dnem; 15.03 Športne vesti: Giro d’Italia; 17.00 Popoldanski program ; 17.30 Radijska priredba; 18.05 Srečanje z...; 18.30 Glasba; 19.20 Na naših tržiščih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Radijska priredba; 21.00 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z...; 21.35 Glasba, CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.30 Alice - TV film 11.40 Help! - glasbena oddaja 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 Generai Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Dallas - TV film ’ 21.25 Una Rolls-Royce gialla - film 23.25 Šport 00.25 Mia cugina Rachele - film RETEQUATTRO 8.30 Giatrus - risanke 8.45 Alberto il ciccione - risanke 9.00 Babil Junior - risanka 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Brian - TV film 11.00 Donne - 2. del filma 12.30 Superamici - risanka 13.30 Fiore selvaggio - novela 14.15 Magia - novela 15.00 Tre simpatiche carogne - film 16.50 II magico mondo di Gigi - risanka 17.20 Masters, i dominatori dello spa-zio - risEuikci 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron glacé - novela 19.30 M'ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.25 Un milione al secondo - nagradno tekmovanje 22.45 Swarm - film 1.00 La camera oscura - TV film 2.00 Šport ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Attanasio, cavallo vanesio - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja Laura - risanka Marco Polo - risanka 14.00 Devlin & Devlin - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja Lalabel - risanka Vita da strega - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 II principe delle stelle - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Simon & Simort - TV film 21.25 Drive in - variete 23.15 Ultime grida dalla Savana - film 1.15 Ironside - TV film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV nadalj. 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Shogun - risanka 17.30 Risanke 18.00 Lupin IH - risanka 18.30 Sampei - risanka 19.00 L’incredibile Hulk - TV film _ 20.00 Anche i ricchi piangono - nadalj. 20.20 King Kong - film 22.30 Šport 23.30 Hawai Squadra Cinque Zero -TV film 00.30 I cinque volti dell’assassino -film TRIVENETA 12.45 Affari di cuore - TV film 13.30 Voghi - risanka 14.00 Jabberjaw risanka 14.30 Pranzo al Ritz - film 16.30 TV film 17.30 Top Cat - risanka 20.00 TV film 20.30 La doppia vita di Theophraste Longuet - film 22.00 II re del quartiere - TV film 01.15 Film TELEFRIULI 14 00 Mariana, il diritto di nascere -TV film 15.30 Cara a cara - TV film 16.30 La strana maledizione di Mon-tezuma - film 18.00 Starzinger - risanka 18.30 Tigerman - risanka 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.30 King Kong - film 22.20 Šport RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 G'tasba za dobro jutro; 8.00 Politična tribuna za evropske volitve; 8.15 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Glasbeno govorni program; 12.45. Disco-game kvizi; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Srečanje z melodramo; 20.15 Prijateljska nogometna tekma Ita’ija - Nemčija; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Glasbeno govorni program; 23.38 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol: Reptibliško tekmovanje u-čencev in študentov glasbe; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... Zgodbo o Manon Lescaut, kot jo pripoveduje Giacomo Puccini; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrati; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočji; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna g’asba ; 19.35 Lahko noq, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: »Deklica v ogradi rožce sadi«; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno: B’aže Koneski: Vezilja; 23.15 Mozaik lahke glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. Izidi volitev na sedežu št. 42 v Tržiču Republikanci pridobili svetovalca manjše predstavništvo komunistov Napovedi o spremembah v sestavi občinskega sveta v Tržiču, ki naj bi jih prinesle volitve na sedežu št. 42, so se kar precej uresničile. Po neuradnih podatkih, (uraden izid bodo namreč objavili šele danes), so komunisti izgubili eno svetovalsko mesto, pridobili pa so ga republikanci, ki bodo tako v občinskem svetu odnslej imeli tri namesto dveh svetovalcev. Volilo je nekaj več kakor 500 občanov in bistvenih premikov v številu glasov (razen pri socialistih in krščanski demokraciji ) v primerjavi z volitvami lani junija, ni bilo. Odločilnega pomena so torej bili preferenčni glasovi. Tako je izgubil mandat komunist, Claudio Gallina Maggio in bo njegovo mesto zasedel republikanec Marco Zanolli, odvetnik po poklicu, sicer pa tajnik republikanske stranke. Čudno se zdi tudi, da ni izgubil mandata Adriano Persi, komunist, ki je bil na lanskih volitvah izvoljen kot zadnji z minimalno razliko v številu glasov. Sestava občinskega sveta v Tržiču bo torej sledeča : KPI 12 (13), PSI 6 (6), PRI 3 (2), PSDI 4 (4), MSI 2 (2), KD 12 (12), Lista zelenih 1 (1). Po izjavah predstavnikov strank dosedanje koalicije pred volitvami ne bi smelo priti do sprememb v zavezništvu, ali celo do razbitja koalicije in sestave nove večine po vzorcu pokrajine in dežele ter seveda rimske vlade, čeprav je pri predstavnikih nekaterih strank še precej prisotna taka težnja. Za volišče se je predstavilo 516 volivcev, od 578 upravičencev. Izid pa je bil po neuradnih podatkih naslednji; KPI 87 (89), PSI 118 (64), PSDI 68 (68), PRI 76 (61), Lista za Trst 3 (9), PLI 3 (7), MSI 28 (35), KD 104 (169), Zeleni 8 (20), bele glasovnice 8 (12), neveljavne 13 (8). Kakor znano, so ob lanskih volitvah na sedežu št. 42 ugotovili nekaj nepravilnosti. Na tem volišču so namreč glasovali za obnovitev občinskega sveta tudi nekateri mornarji, na služenju rednega vojaškega roka. Vložen je bil priziv na deželno upravno sodišče, ki je izid volitev razveljavilo in odločilo, da se morajo volitve na tem sedežu ponoviti. Prefektura je medtem, po odredbi ministrstva, suspendirala župana in člane odbora ter občinski svet in imenovala komisarja. V petek štiriuma splošna stavka v vseh krajih na tržiškem območju Splošna skupščina v ladjedelnici Štiriuma splošrta stavka na Tržiškem v petek, 25. t.m. Tako odločitev so sprejeli na včerajšnji splošni skupščini v tržiški ladjedelnici, kjer so zelo neugodno ocenili potek zadnjega pogovora v Rimu, z najvišjimi predstavniki ustanove IRI in drugih ustanov in se dogovorili za zaostritev sindikalnega boja. Najbrž je sila neugodno vreme preprečilo, da že včeraj niso izvedli prve pobude. Stavka bo splošnega značaja in bo trajala od 10. do 14. ure. Zajela naj bi vsa gospodarska področja v krajih na Tržiškem, ri’'vci so pozvali na solidarnost tudi trgovce in upravitelje javnih lokalov. Vzdušje med delavci v ladjedelnici je sila napeto in to je bilo občutiti tudi med včerajšnjo skupščino, ki sta se je udeležila poleg drugih tudi senator Battello in predsednik pokrajine Cumpeta. Od včeraj je v dopolnilni blagajni že 1506 delavcev, v prihodnjih tednih pa naj bi število postopoma naraščalo in naj bi ukrep proti koncu junija dosegel že večino zaposlenih. Na včerajšnjem zborovanju sta govorila Luigino Francovigh v imenu tovarniškega sveta in Gianfranco Trebbi, v imenu enotne sindikalne delegacije, ki je posebej poudaril pomen enotnosti delavcev v obrambi delovnih mest, kljub razhajanjem na drugih področjih. Poleg napoved Eme splošne stavke, ki bo v petek, bodo delavci izvedli še vrsto drugih protestnih akcij. Ta- ko so že včeraj stavkali eno uro, za jutri so napovedali sestanek z župani vseh občin tržiškega območja, na sestanku z ravnateljstvom podjetja pa so najavili namero, da bodo onemogočili izplutje tankerja Agip Liguria, ki bi moral zapustiti ladjedelnico v prihodnjih dneh. Stanje je torej zelo napeto, dramatično posebej po vesteh o izidu zadnjega srečanja v Rimu. Protest dijakov zavoda Žiga Zois Na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois včeraj ni bilo pouka. Tako je namreč sklenil ravnatelj šole, ki je skupna s tržaško, potem ko je ugotovil, da je edini sluga bolan (šola bi morala jpieti dve osebi na tem položaju) in da pokrajinska uprava ni poskrbela za njegovo nadomestitev, čeprav je bila o tej odsotnosti že predčasno obveščena. Kaže, da bodo protest ponovili vse do takrat, dokler ne bo šola dobila nadomestila. Na pokrajini, ko smo jih vprašali za podrobnosti o nastalem položaju, so povedali, da bodo stvar preučili in izrEtzili upanje, da se bo rešitev iztekla le čez nekaj dni. Upajmo le, da ne bodo naši dijaki, zaradi nemarnosti drugih, izgubljali po nepotrebnem učnih dnevov. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72480. ŽENSKA - MOŠKA ^ KONFEKCIJA e»1* X\* TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174 VAS PRIČAKUJE Z NAJNOVEJŠIMI MODELI AGROMARKET GORICA Ul. Favelli 5 — Telefon: (0481) 84741 VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOSKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na krašklh poljih. 175 padlih borcev iz Ronk ima svojo grobnico - spomenik v Ronkah V Ronkah je bila v nedeljo dopoldne pomembna slovesnost, na kateri so na vaškem pokopališču odkrili grobnico - spomenik padlim borcem v osvobodilnem boju tega področja. V grobnico so še prenesli posmrtne ostanke 30 borcev, medtem ko so. na spomeniku vklesana imena 175 občanov, slovenske in italijanske narodnosti, ki so padli v raznih partizanskih enotah, ali pa v nacističnih taboriščih. Največ jih je padlo prav v bojih na področju Slovenije, kjer so se borili v sklopu raznih slovenskih, oziroma jugoslovanskih partizanskih edinic. Pomembna spominska svečanost se je začela že ob 9. uri pred županstvom v Ronkah, odkoder je krenil sprevod z domačo godbo na pihala na čelu po mestnih ulicah in prispel ob 10. uri pred grobnico - spomenik, kjer so bili zbrani številni prebivalci Ronk, predstavniki borčevskih organizacij, tostran in onstran meje, med temi predstavniki Zveze združenja borcev iz Opatjega Sela, Solkana in Nove Gorice. Z borci iz Opatjega Sela so se namreč v soboto v Ronkah domači borci tudi pobratili, sledilo bo povratno pobratenje v juniju v Opatjem Selu. Na svečanosti so bili navzoči župani vseh okoliških občin, med temi tudi župan doberdobske občine Marjan Lavrenčič, maloštevilni pa so bili na prireditvi Slovenci, kar je pa tudi razumljivo, saj so bili skoraj vsi na nedeljski enotni manifestaciji v Gorici. Glavna ogovomika na svečanosti sta bila župan Ronk De Pace, ki se je v svojem govoru spomnil tudi slovenskega dela prebivalstva, njegovih žrtev za osvoboditev izpod fašističnega jarma in njegove borbe za dosego svojih pravic, ter župan iz Marzabotta Dante Cruicchi. V kulturnem delu svečanosti sta sodelovala pevska zbora Vox Julia in D. Salvador, nastopili pa so tudi otroci domačih šol z izredno lepimi in primernimi recitacijami. Spomenik, ki je delo ing. Leopolda Francovicha in kiparja Luciana Ceschie sta odkrila Ida Candotto in Mario Fantini »Sasso«, komandant divizije »Garibaldi - Natisene«. Ida Candotto se je že kot mlado dekle vključila v odporniško gibanje skupno s svojo družino. Dva brata sta bila partizanska borca in sta v boju tudi padla, družino pa so Nemci aretirali in odpeljali v nacistična taborišča. Od tam se oče in mati nista več vrnila, tako je Ida Candotto, ki je pred dvema letoma prejela priznanje partizanske borke in odlikovanje, izgubila kar štiri čkuie svoje družine. Svečanost je bila občutena, množična, manjkal je po našem kratek po; zdrav, ali govor v slovenščini, saj so bili med padlimi številni slovenski borci - domačini. V častnem odboru za postavitev spomenika-grobnice so bile številne pomembne osebnosti, kot predsednik deželnega sveta Turello, deželnega odbora Comelli, predsednik vsedržavnega vodstva ANPI Arrigo Boldrini in drugi, na svečanosti pa je bil med uglednimi gosti tudi jugoslovanski konzul v Trstu Aleksander Nikolič. Občinski svet v Sovodnjah Občinski svet v Sovodnjah se b° sestal v četrtek, 24. t.m., ob 19.30. Na dnevnem redu sta poleg drugih točk odobritev predloga o najemu posojila 282 milijonov lir za greznice in odobritev načrta za uradno lotizadjo cone C/4 v Gabrjah. Ozračje zaupanja ustvarja pogoje za poglobitev sodelovanja Odnosi med Italijo in Jugoslavijo in gospodarska kriza »Sodelovanje ob meji in gospodarska kriza na Goriškem« tak je naslov javnega zborovanja, ki ga je pripravila v soboto popoldne goriška pokrajinska uprava. O različnih a-s pek tih te problematike so, po krajšem uvodu predsednika pokrajine Silvia Cumpete in pokrajinskega odbornika za načrtovanje Enza Bevilacque, govorili poslanec Mario Floret, podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve, veleposlanik Ludovico Carducci in deželni odbornik za finance Dario Rinaldi. Fioret je v svojem posegu poudaril, kako se je med Italijo in Jugoslavijo, kljub različni družbeni in gospodarski ureditvi, kljub nerazumeva- SLOVENSKO ■STALNO . GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici BRENDAN BEHAN TALEC v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri — abonma red A v ponedo'jek, 28. maja, ob 20.30 — abonma red B v torek, 29. maja, ob 20.30 — abonma red C nju in sporom v letih po vojni, zgradilo ozračje medsebojnega zaupanja, ki ustvarja pogoje in odpira široke možnosti gospodarskega sodelovanja, mimo tradicionalnih oblik same blagovne menjave. O stopnji izvajanja Osimskih sporazumov s posebnim poudarkom na vprašanja s področja vodnega gospodarstva in gradnje velikih prometnih struktur, je govoril veleposlanik Carducci, medtem ko je deželni odbornik Rinaldi v svojem posegu skušal dati zaokroženo podobo prizadevanj dežele za okrepitev gospodarstva v goriški in tržaški pokrajini. Rinaldi je pojasnil pomen zakonskih ukrepov, ki se pripravljajo v deželnem in tudi v državnem okviru. Obnovljeno vodstvo združenj AIAS Paolo Gabutti je bil spet potrjen za predsednika Združenja AIAS v Tržiču. Podpredsednik združenja je Otello Scattolin, druge dolžnosti v odboru pa so prevzeli Mirella Del Pino (tajnica), Roberto Paronitti (blagajnik), Fabio Del Bello (odgovarja za revijo Lo spazio). • Zaradi del za vgraditev kanalizacije na območju Ločnika, bodo avtobusi mestnega podjetja na progi CRE in CNE vozili po nekoliko drugačnem razporedu od običajnega. Namesto dosedanjih postajališč bodo u-vedli štiri začasna, in sicer v Ul. Romana, Collodi, Licinio in Persoglia. Prejšnjo noč Usodni skok z mostu mladega dekleta v Gorici Devetnajstletno dekle iz Gorice si je prejšnjo noč okrog tretje ure vzelo življenje s skokom s pevmskega mostu. Daniela Mughelli iz Ulice Corda-roli 33/b je bila v nedeljo zvečer v družbi sestre Lucie (bili sta dvojčki) in neke mlajše prijateljice. Zatekle so se pod streho avtobusne čakalnice v Drevoredu XX. septembra, da bi se obvarovale pred dežjem. Daniela je imela v zadnjem času precej problemov in je sestri povedala, da ne bo šla domov. Omeniti gre, da sta obe živeli z materjo, vse tri pa so bile brezposelne. Nenadoma je Daniela v trenutku obupa stekla proti mostu, sestra in prijateljici sta jo dohiteli, ko je že bila na ograji, a je niso uspeli zadržati in tako je nesrečno dekle padlo v smrtni objem voda. Gasilci in potapljači so včeraj ves dan zaman iskali njeno truplo na predelu med mostom in bližnjim jezom. Narasla reka in motna voda še vedno o-težkočata iskanje. Bencinski boni V uradih avtomobilskega kluba v Gorici ter na sedežih raznih ustanov v drugih središčih pokrajine, so vče- raj pričeli razdeljevati bencinske bone za drugo letošnje polletje. Lastniki avtomobilov do 11 fiskalnih moči, prejmejo nakaznice za 260 litrov bencina, če imajo stalno bivališče na območju goriške in sovodenjske občine, sicer pa 140. Lastniki večjih avtomobilov pa 355, oziroma 190 litrov. razna obvestila Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo občni zbor, v četrtek, 31. maja, ob 20. uri, oziroma ob 20.30, v sejni sobi na sedežu v Ul. Malta 2. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ bo izjemoma še do konca meseca vpisoval otroke med 7. in 13. letom starosti za letovanje v Savudriji od 10. do 24. junija. Vpisovanje v uradu SKGZ, Ulica Malta 2, telefon 84-644. čestitke Silvano in Lidija Semolič sta dobila prvorojenca DANJELA. Ob srečnem dogodku iz srca čestitata Lilijana in Damjan. | prireditve V predavalnici v Ul. Croce 3 bo ju-tri zvečer, s pričetkom ob 21. uri, prvi letošnji zaključni nastop gojencev šole Glasbene matice v Gorici. Nastopili bodo učenci srednjih razredov klavirskega oddelka. včeraj-danes Iz gorišfeega matičnega urada RODILI SO SE: Maria Mandara, Monica Calligaris, Saša Radetti, Nicholas Riaviz, Giulia Morello, Daniele Spada, Francesco Masi. UMRLI SO: 60-letni upokojenec Bruno Mattiussi, 78-letni upokojenec Ferruccio Busana, 74-letni upokojenec Alfredo Zampar, 84-letni upokojenec Luigi Trinco, 70-letni upokojenec Giuseppe Basello, 69-letna upokojenka Argia Blasizza, 50-letni delavec Oddone Olivo, 80-letni upokojenec Raffaele D’Alto, 80-letni upokojenec Vittorio Puttini, 83-letna upokojenka Clotilne Joan vd. Pusmar, 79-letni upokojenec Giovanni Godeas, 93-letna redovnica Maria Vosca. OKLICI: inštalater Giuseppe D’ Cecco in poštna uslužbenka Eleo® Catta, orožnik Pietro D’Argento 0* študentka Maria Teresa Benci, zdravnik Guglielmo Leone in gospodinj® Diana Cecotti, uslužbenec policij® Giorgio Samez in bolničarka Mari® Luisa Brugnola, podjetnik Diego Fiore in Maria Plet, laboratorijski tehnik Paolo Rosa in Antonella Triedrico, gasilec Franco Mervig in uradnica Floriana Klanjšček. POROKE: inštalater Ennio Sfili' goi in študentka Mariagrazia Chias®-lotto, uradnik Gianfranco Ostoni 10 trgovska pomočnica Loredana P®" trevčič. kino Gorica VITTORIA 17.00-22.00 »Le confessioni intime di Cloudine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »Cento giorni » Palermo«. VERDI Danes zaprto. Tržič EXSELSIOK 18.00—22.00 »Le ragazze del pomo show«. Prepovedo*1 mladini pod 18. letom. PRINCIPE 18.00-22.00 »Ansia erotica». Prepovedan mladini pod letom. . k COMUNALE 21.00 Koncert pianistk® Rite Verardi«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Toostie«. SVOBODA 18.30-20.30 »Gverilci«- DESKLE 19.30 »Največji rop bank®«- DEŽURNA LEKARNA V GORIC* Marzini, Corso Italia 89, tel. 84443 POGREBI: , ob 10. uri Gioacchino Fina iz b® nišnice Sv. Justa na glavno pokop® lišče; ob 11.30 Paola Frattali vd. ^ dami iz bolnišnice Janeza od Boga kapucinsko cerkev in na glavno P°" kopališče. Po nepozabni sobotni predstavi naših košarkarjev v drugi tekmi končnice proti Maltintiju Jadran - s požrtvovalno in odločno igro do B lige Pred sobotno tekmo sta si kapetana obeh ekip segla v roke . »Kakšna tekma! Kakšna tekma!« ie marsikateri navijač navdušeno de-|al P? sobotnem drugem srečanju oncnice tretjeligaškega košarkarskega prvenstva med Jadranom in Malejem iz Pistoie. V j v.to to zares nepozabna tekma! zdušje je bilo tako, ki ga skoraj ne Pmrmimo, čeprav je bil Jadran vse-eJ deležen velikih simpatij svojih navijačev. Sobotno srečanje pred izredno velikim številom navijačev v tržaški športni palači pa je bilo nekaj edinstvenega. Fantje so igrali tako požrtvovalno kot malokdaj prej. »Čutili« so podporo svojih navijačev. Ob takem srčnem navijanju so dobili novega samozaupanja, da so lahko premagali tudi tako močnega nasprotnika, kot je Maltinti. »Naša publika je bala zares izred- na,« je dejal Klavdij Starc, »Napiši, da je bila kar fantastična,« je dodal Marko Ban. »Ne samo fantastična, take publike si želijo celo moštva v A-l ligi,« je pristavil Boris Vitez. Jadranovi navijaši so bili torej šesti mož na igrišču. Bili so odločilni! O tem so prepričani vsi Jadranovi košarkarji in trener Andrej Žagar, ki so se po velikem sobotnem uspehu skupno z navijači tudi veselili. Že v nedeljo smo zapisali izjavo Jadranovega kapetana Petra Žerjala, ki je dejal, da sedaj čaka jadranovce najtežja naloga: tretje in odločilno srečanje v Pistoii. Tekma, ki bo odločala o moštvu, ki bo napredovalo v B ligo. Že v sobotnem srečanju v Trstu so se lahko Jadranovi navijači (tudi tisti, ki niso videli prve tekme v Pistoii) prepričali, da je Maltinti odlično moštvo, ki ni naključno zanesljivo osvojilo prvo mesto po regularnem delu prvenstva. To je ekipa, ki razpolaga s tehnično zelo dobrimi in izkušenimi košarkarji, ki odlično obvladajo košarkarske elemente, obenem pa so tudi taktično še kako podkovani. če dodamo še, da je Maltintiju v prvih dveh tekmah manjkal eden ključnih igralcev De Stradis (verjetno pa bo v nedeljo v Pistoii na igrišču), potem je povsem jasno, da so jadranovci že poskrbeli za ve- lik podvig, da so proti takemu moštvu izbojevali pravico igranja tretje tekme. Seveda sedaj pa se poraja vprašanje »Bodo naši fantje uspeli premagati Maltinti v Pistoii in tako doseči svoj največji uspeh v karieri, to je napredovanje v B ligo?« Kaj o tem meni Jadranov trener Andrej Žagar? »Verjetno imamo sedaj mi rahlo psihološko prednost. Domačini bodo igrali obremenjeni. Sicer pa se obe ekipi tako poznata, da bodo o zmagovalcu v Pistoii odločale malenkosti. Upamo seveda, da se bomo iz Pistoie veseli vračali domov,« je dejal Žagar. Maltinti jev trener Piemicola Salerai meni: »če hočemo zmagati v nedeljo v Pistoii, bomo morali igrati veliko bolj odločno kot v Trstu. Tudi v tej tekmi predvidevam odločen in izenačen boj, v katerem ni favorita. Mi bomo sicer igrali pred svojim občinstvom, že v prvi tekmi v Pistoii pa smo videli moč Jadranov ih navijačev.« Jadranovo vodstvo bo seveda poskrbelo vse, da bi bilo v nedeljo čim-več naših navijačev v Pistoii. Njihova pomoč je bila doslej neprecenljiva, v nedeljo pa bi bila lahko kar odločilna. Jadranovi kašarkarji se bodo seveda za nedeljsko tekmo temeljito pri- pravili. Razpoloženje v taboru naše združene ekipe je po velikem sobotnem slavju na višku. Naši fantje pa so tudi spoznali, da bodo lahko premagali velikega tekmeca samo z izredno požrtvovalnostjo in zelo hitro igro. Od njih torej pričakujemo še e-no nepozabno predstavo, kot so jo pokazali v soboto v tržaški športni palači, (bi) Važno obvestilo Jadranovim navijačem Odbor ŠZ Jadran sporoča, da bo za tekmo v nedeljo, 27. maja v Pistoii priredil avtobusni izlet. Ker so vstopnice za to tekmo že v prodaji, smo za navijače Jadrana rezervirali vstopnice, vendar le pod pogojem, da se potrdi njih nakup do jutri zvečer. Zato prosimo vse navijače, ki bi želeli prisostvovati tekmi in tako pomagati naši ekipi, da se prijavijo najkasneje do jutri v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku, v baru Igor v Nabrežini, v agenciji Aurora v Trstu in zvečer od 20.00 do 21.00 v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Odhod avtobusov: z Opčin ob 9.30, s Proseka ob 9.45 in iz Nabrežine ob 10.08. Cena vožnje 15.000 lir. Sobotno srečanje Jadran - Maltinti v številkah čeprav vlada že izredno zanimanje toetjo tekmo, se navdušenje nad rA^go Jadrana na sobotni tekmi z a»tintijem še ni poleglo. Zato se ani zdi primerno, da bralcem posre-statistične podatke Jadrano-i . košararjev, ki se nanašajo na to tekmo. Najprej nekaj splošnih ugotovitev : jadranovci so skupno imeli točno 50-epstotno realizacijo pri metu, kar je J» dober odstotek, a verjetno slab-od tistega, ki so ga imeli igralci f_,a t'dtija. Jadran pa je ujel kar 37 oitik žog, od teh celo 14 v napadu, Pa je bilo bržkone odločilnega podtona za zmago. Med posamezniki imata najboljše pastotke pri metih Vitez in Ban. Vi-je v raketi metal dvanajstkrat, m ti Pa osemkrat, izven rakete pa 1 * , osemkrat in zadel petkrat. Po-g toga je ujel 5 odbitih žog v na- Marko Ban padu in dve v obrambi, dal dve asistenci, enkrat blokiral nasprotnika in prestregel eno žogo. Edina negativna točka je 5 izgubljenih žog (zaradi ko- rakov, osebnih napak v napadu itd.). Ban pa je v raketi metal štirikrat, zadel pa dvakrat, od zunaj metal devetkrat in zadel šestkrat, si priboril 4 odbite žoge v napadu in kar 8 v obrambi, enkrat blokiral nasprotnika, izgubil dve žogi, prestregel pa prav tako dve. Za ostale igralce, ki so stopili na igrišče, pa prikazuje statistika te številke: met v raketi: K. Starc 0:2, I. Starc 2:2, Žerjal 2:3, Rauber 1:4; met izven rakete: I. Starc 1:5, Žerjal 3:7, Rauber 0:1, Danev 0:3, Sosič 1:2; odbite žoge v napadu: K. Starc 2, I. Starc 2, Rauber 1; odbite žoge v obrambi: K. Starc 1, I. Starc 3 .Rauber 5, Danev 3, Sosič 1; blokade: Rauber 1; izgubljene žoge: K. Starc 3, I. Starc 1, Žerjal 3, Danev 1; prestrežene žoge: K. Starc 1, I. Starc 1, Žerjal 2, Rauber 2; asistence: I. Starc 1. (Marko) Boji pod košem so bili zelo ogorčeni Lauda (mclaren) nezadržen Kljub porazu je Triestina zadovoljila IJON —. Na nedeljski VN Francije, svetovno prvenstvo v formuli ena čp .vsto*jec Niki Lauda spet dokazal, h,. | ie “to sploh potrebno, da je naj-Vn]. P1*0* v konkurenci. Ko ima na "tio dovolj zanesljiv bolid je nam-talf Lau<^a praktično nepremagljiv in stvm Je k**0 tudi tokrat, ko je občin-0fa:. Postregel z nekaterimi zanj ne-pre|aJ^mi ekshibicijami in tveganimi Tamk^3 ie dvakrat zapored prehitel nek .aya, ki upravlja renault. Prvič ZamJL- .gov po startu, drugič pa po kaliS^to Pnevmatik. Na hitrem dir-lotus; Utonil so se izkazali tudi dvrstit kl ki si morda zaslužili višjo terrari^. zopet pa sta razočarala Vidmn Jevca' Arnoux je sicer s pretesto 'avu'to ijzto°jeva.l dobro četrto tor v’ Ato°retu pa je odpovedal mo-brez ? to bil italijanski pilot sicer že možnosti za visoko uvrstitev. Na VN Francije je bilo tudi precej odstopov in nesreč. Warwick je po lastni krivdi trčil v Surerja in zletel s proge ter uničil svoj bolid, vendar brez posledic, čeprav je v prvem hipu zgledalo, da si je zlomil nogo. VRSTNI RED VN FRANCIJE 1. Lauda (Av.) mclaren, ki je 300 km prevozil v 1.31’11”951, s povprečno hitrostjo 202 km na uro. 2. Tam-bay (Fr.) renault po 7”; 3. Mansell (VB) lotus po 23”; 4. Amoux (Fr.) ferrar! po 43”; 5. De Angelis (It.) lotus po V06"; 6. Rosberg (Fin.) Williams po 1 krogu. LESTVICA ZA SP Prost 24 točk, Lauda 18, Warwick in Amoux 13, De Angelis 12, Rosberg 10, Albereto 9, Tambay 7, Mansell 4. LESTVICA HIŠ Mclaren 42, Ferrari 22, Renault 20, Lotus 16, Williams 10. Triestina — Atalanta 1:2 (1:2) STRELCI: v 37. min. Pacione, v 4L min. avtogol Vailatija, v 45. min. De Giorgis. TRIESTINA: Pelosdn, Stimpfl, Costantini (od 72. min. Piccinin), Vailati, Mascheroni, Chiarenza, Perrone (od 72. min. Pescatori), Leonarduzzi, Romano, Ruffini, De Giorgis. Atalanta je napredovala v A Ugo, Triestina bo najbrž obtičala na sredini "lestvice, vendar po tem, kar sta ekipi pokazali v nedeljo, ni med njima takega brezna. Tržačani so biU namreč vodečemu povsem enakovredni in poraz je prav gotovo nezaslužen ter posledica okoHščin, med katere je treba prišteti predvsem domačinom nenaklonjeno sojenje, nerazpoloženost tržaških strelcev, odsotnost goJgeterja De Falca, ki bi v pogostih gnečah pred BeneveUijem prav gotovo našel pot do gola, česar žal ne moremo trditi za njegove soigralce. Ob tekmi pa še dva dogodka. Prvič, neredi na tribunah, ki so jih podžgali pretepači gostov, drugič reakcije ob sporočilu vodstva Triestine, da bo po končanem prvenstvu trenerja Buffonija zamenjal Giacomi-ni. Gledalci so ta sklep sprejeU z začudenjem in so pred pričetkom tekme s pomenljivim aplavzom pozdravili Buffoni jev vstop na igrišče. Skratka, zamenjava se zdi neopravičljiva, čeprav je seveda ime Giacominija jamstvo za uspešno delo. Tri kola pred koncem drugoUgaške-ga prvenstva je na čelu lestvice vse jasno. Napredujejo Atalanta, Cremonese in Como uganka je le še vrstni red. Triestina izgublja položaj, ven dar je sedaj pravzaprav vseeno ali bo peta ali petnajsta. Boj za obstanek pa je še naprej ogorčen, spet pa je v škripcih tudi Cagliari. IZIDI 35. KOLA Campobasso - EmpoU 1:1, Cavese -Catanzaro 1:0, Cesena - Arezzo 2:2, Cremonese - Pistoiese 3:1, Lecce - Como 1:0, Monza - Pescara 1:1, Perugia - Palermo 0:0, Sambenedettese -CagUari 1:0, Triestina - Atalanta 1:2, Varese - Padova 1:1. LESTVICA Atalanta 45; Cremonese «n Como 44; Lecce 40; Arezzo in Campobasso 37; Padova 36; Triestina 35; Pescara, Perugia, Monza, Sambenedettese in Varese 34; Cesena 33; CagUari in Cavese 31; Palermo in Empoli 30; Pistoiese 29; Catanzaro 28. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Perugia, Atalanta - Varese, CagUari - Campobasso, Catanzaro -Sambenedettese, Como - Cavese, Empoli - Cremonese, Padova - Lecce, Palermo - Cesena, Pescara - Triestina, Pistoiese - Monza. TONE SVETINA Med nebom in peklom ------- 147_____ niim ° u- otr°k in histerični kriki žene so odmevali za tol Petr S° Se umikali med ruševinami. Sulc je deliro ^^?sPeši postopek! Ni potrebno, da bi ^dajalce politično vzeaial!« k Dlev «metai dVe noči ni na smrtno politično vzgajal!« ar. ki je imel na skrbi Petra in je izdal oba ustreljena ob požigu, je bil bolj na trnih. Že v dol '”°* n* mogel spati. Z dnem je nameraval oditi mo, saj se je bil že dogovoril, da bo ostal v mestu. ° ie Peter vstopil, ga mož ni čakal, da bi slišal 'ygOVo nr-iHi— --„1^,, .. ___ rokah V pridig°. Ob pogledu na pištolo v Petrovih besed ùn ntogov hladni obraz je obupal, že po prvih strel ak Se to pognal k oknu. Pokosila sta ga dva neka^ u *lrt3et in eden v glavo. Družina je slišala še ktiilJ • esed o izdajalcih, potem pa se je trojka uma-Jz vasi tako skrivnostno, kot je prišla, doti • sreča se to preselila še v dve hiši, ki sta bili eJ obvarovani hudega. Tuljenje otrok je jedko od- mevalo po vasi. Strah in groza sta omrtvičila ženske, ki so bile znane, da ne skoparijo z očitki, kdo je kriv tragedije v vasi. Naslednji dan so spet pridrli Italijani. V šoli se je naselila četa črnosrajčnikov. Ti so poskrbeli za pokop svojih dveh agentov v mestu ob meji. Župnik Sirk pa je pokopal oba talca. Vsi prebivalci so se zbrali pri pogrebu in maši zadušnici. Mož je bil ves pod vtisom strašnih dogodkov. Pričakoval jih je, toda ne tako kmalu. Upal je, da se bo začelo kje drugje in ne v njegovi fari. Dejal si je: »Brez žrtev ni svobode, žrtve so seme za nove borce! Smrt da svobodi druge v zameno za tiste, ki jih je vzela. Važno je samo to, da so ljudje pripravljeni. Manj bo teh žrtev kot tistih, ki bodo morali pasti na italijanskih bojiščih za stvar, ki je že vnaprej izgubljena...« Skvadristi so se za silo utrdili v šoli. Bali so se napada in maščevanja partizanov za požgano vas. Karabinjerji so jim izročili dva talca, ki naj bi jih ščitila. To sta bila Bečanova fantiča: petnajstletni Pavle in še ne trinajstletni Jože. Ujeli so ju v spodnjih vaseh pri sorodnikih, kamor sta gnala konje. Da bi bila krotka, so ju karabinjerji najprej pretepli. Skvadristi so ju dobili vsa v buškah in podplutbah. Nista jokala. Kljubovalno sta upirala oči v poročnika, majhnega, črnega Napolitanca, poveljnika skva-dre. Ko so ju zaprli v klet, jima je zagrozil: »Če se kateremu od mojih vojakov kaj zgodi, bo- sta ustreljena. Sta razumela?!« »Si! Si! Si! Razumela!« sta kimala. Na deskah je bilo nekaj slame. Dali so jima dve oguljeni konjski deki, smrdeči po znoju in prahu. Vseskozi sta mislila na beg. Prinesli so jima vsakemu kos vojaškega kruha in skodelo vode. Ju bodo mučili tudi s stradanjem? Jedla sta ob medlem soju sveče. Pomlela sta kruh in se vdala v usodo. Od zgoraj je dišalo po makaronih, golažu in črni kavi. »Svinje!« je dejal Pavle. »Naj žro! Dokler bodo...« Jože, ki je bil mlajši, se je stiskal v kot kakor preplašena in oskubena ptica v kletki. Skozi kletno okno je bilo videti samo ozek pas neba z zvezdami in veje dreves. Pavle se je z vso svojo težo obesil na železne križe, kot bi jih hotel izpuliti. Zaman si je prizadeval. Zunaj se je znočilo. Nekje v daljavi se je oglasil mitraljez. Slišata sta tudi nekaj eksplozij. »Slišiš, Jože, naši napadajo!« »Slišim,« je dejal Jože. »Morda naju bodo rešili!« »Seveda naju bodo! Prišel bo Karlo in šla bova z njim!« »Oh, da bi le...!« Nad kopasto goro se je dvignil mesec in presvetlil pokrajino. Njegova mehka svetloba je prinašala upanje v temačno klet. KONEC 1. KNJIGE Tudi po 4. etapi kolesarske dirke po Italiji Francoz Fignon obdržal vodstvo NUMANA (Bologna) — Tudi po četrti etapi 67. mednarodne kolesarske dirke po Italiji je Francoz Laurent Fignon ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Fignon je bil na nedeljski etapi celo drugi za Italijanom Argentinom, v včerajšnji, četrti etapi pa je privozil skozi cilj v skupini in tako še naprej nosi roza majico. V včerajšnji etapi so bili značilni trije dogodki. Najprej naj omenimo velik podvig Američana Max ona, ki je takoj po startu zbežal skupini in sam vozil kar 215 km. Ob tem begu si je nabral tudi 22 minut prednosti in seveda bil »roza majica«. Proti koncu etape pa so mu pojenjale moči, glavnina ga je dohitela in prehitela in njegovega podviga je bilo konec. Proti koncu etape pa je prišlo do padca 30 kolesarjev. Padel je tu- di Fignon, ki pa je takoj stopil na kolo in ujel glavnino. Na samem cilju pa je prišlo do nepričakovanega razpleta: Švicar Ure Freuler je bil prepričan, da je zmagal. V znak slavja je dvignil roko, pri tem pa je prezrl, da mu je ob levi strani švignil rojak Mutter, ki je tako tudi o-sVojil etapo. Vrstni red 3. (nedeljske) etape (Bologna - San Luca, 110 km) 1. Argentin (It.) 2.39’51" s poprečno hitrostjo 41,288 km na uro; 2. Fignon (Fr.) po 2”; 3. Rodriguez (Šp.); 4. Van Der Velde (Niz.); 5. Lejar-reta (Šp.) in večja skupina kolesarjev v času Fignona. Vrstni red 4. etape (Bologna - Nu-mana, 238 km) 1. Stefan Mutter (Švica) 6.04'33" s poprečno hitrostjo 39,171 km na uro; 2. Freuler (Švi.) ; 3. Mantovani (It.) ; 4. Van Calster (Bel.) ; 5. Pedersen (Nor.) in vsa skupina kolesarjev v zmagovalčevem času. Skupna lestvica 1. Laurent Fignon (Fr.) 13.07'26"; 2. Visentini (It.) po 31”; 3. Moser (It.) po 35”; 3. Mottet (Fr.) po 38”; 5. Van Der Velde (Niz.) po 51"; 6. Argentin (It.) po 51”; 7. Gay ant (Fr.) po 54”; 8. Battaglio (It.) po 59”; 9. Van Impe (Bel.) po 1*09” ; 10. Cheva-lier (Fr.) po 112”. Danes bo na sporedu 6. etapa Nu mana - Block Haus (194 km). • OJSTERŠKOVA PRESENETILA. V Kumanovem se je končalo namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije. V moški kategoriji je zmagal po pričakovanju Zoran Kalinič, med ženskami pa je presenetila mlada Vesna Ojsteršek. Danes v prijateljski nogometni tekmi Italija v Zurichu proti ZRN V finalu je premagal Kircksteina Gomez osvojil teniško prvenstvo Italije v Rimu RIM — Ekvadorec Andres Gomez je zmagovalec teniškega prvenstva I-talije. V finalu je premagal komaj 16-letnega Američana Aarona Kirck-s teina Finale sc je odvijal v znamenju močnega vetra, ki je po ocenah poznavalcev zlasti oškodoval mladega A-meričana. Ta je zlahka osvojil prvi set, nato pa popolnoma popustil. Končni izid, 2:6, 6:1, 6:2, 6:2, priča o premoči 24-letnega srednjeameriškega igralca, ki je nasprotniku vsilil svojo taktično bolj zrelo igro. Medbančni turnir Kmečka banka bo v okviru medbančnega nogometnega turnirja igrala danes polfinalno srečanje z ekipo ločniške posojilnice. Tekma se bo začela ob 18.30 na igrišču gluhonemih. V počastitev 80-letnice ustanovitve FIFA se bosta danes v Ziirichu pomerili nogometni reprezentanci Italije in ZRN. To bo po finalu svetovnega prvenstva leta 1982 v Madridu prvo medsebojno srečanje obeh reprezentanc in zanimivo bo videti, kaj se je v teh dveh letih v obeh taborih spremenilo. Italijanska reprezentanca po svetovnem prvenstvu ni dosegla kvalifikacije na evropski finale v Franciji, čeprav je jedro reprezentance bilo isto kot na svetoiinem prvenstvu. Zaradi neuspeha v kvalifikacijah je Bearzot v reprezentanco poklical tudi mnoge nove igralce, ki naj bi v prihodnosti popeljali italijanski nogomet zopet na tisto mesto, ki ga je imel takoj po svetovnem prvenstvu. Tudi današnja tekma služi temu namenu in pozitiven rezultat proti nasprotniku kot je ZRN, bi bil za obnovljeno ekipo Italije lepa vzpodbuda za delo naprej. Tudi Nemci so po »mundialu« precej spremenili svojo reprezentanco in selektor Derwall je moral požreti marsikatero pikro besedo na svoj račun, saj je reprezentanca, čeprav se je kvalificirala na finalni turnir evropskega prvenstva, dostikrat z igro povsem razočarala svoje navijače. ITALIJA; Bordon, Bergomi, Nela, Bagni, Vierchowod, Scirea, Fanna, Tardelli, Altobelli, Dossena, Conti. ZRN: Schumacher, B. Forster, Briegei, Stielike, K. H. Forster, Brehme, Voller, Rolff, Allofs, Mat-theus, Rummenige. Tekma se bo začela ob 20.15 in jo bo neposredno prenašala italijanska TV na prvem programu z začetkom ob 20.10. 1. jugoslovanska nogometna liga Malo možnosti za Olimpijo Komentar FRANCI BOŽIČ Po 32. kolu je Olimpija še bliže 2. ligi, poraz s C. zvezdo jo je dobesedno »potopih. S tremi točkami zaostanka imajo Ljubljančani le še kanček upanja. Če bi v nedeljo zmagali v Mostarju, potem bi jih najsrečnejši razplet še lahko čudežno rešil. Seveda pa v rešitev skoraj nihče več ne verjame, na »papirju« pa so tekmeci Olimpije še Sloboda, Dinamo (Z) in Radnički. Olimpijin blagajnik je bil v nedeljo res zadovoljen, okrog 20.000 gledalcev je za vstopnice plačalo nad 300 starih milijonov, veliko manj pa trener Gugolj. Ljubljanski nogometaši so bili v prvem polčasu celo za odtenek boljši od Zvezde, Borovnica pa je zadel celo vratnico. Zmagoviti gol je 20 minut pred koncem dosegel Nikolič, Olimpija pa ni imela več priložnosti za izenačenje. Temperamentni Zvezdini navijači so uprizorili pravo šampionsko slavje, eden izmed njih pa se je med igro z zastavo povzpel celo na steber za reflektorje, na drugi strani pa so ljubljanski navijači odhajali kot s pogreba. Toda Zvezdin naslov še ni zanesljiv, kajti to moštvo mora v zadnjem kolu še k Sarajem. Edini tekmec Zvezde je Partizan, ki je tokrat srečno in s pomočjo sodnika Besslina v derbiju pred 70.000 gledalci premagal Hajduka. Beslin je namreč dosodil enajstmetrovko za Hajduka, čeprav pravega prekrška ni bilo, zato pa ni reagiral, ko so na drugi strani grobo zrušili Sliškoviča tik pred Partizanovimi vrati. Splitski trener Nadoveza je bil po tekmi prav besen, ne brez razloga, kajti njegovo moštvo je izgubilo vse možnosti za naslov in to po zaslugi sodnika. Partizan gre v naslednjem kolu v Tuzlo k ■Slobodi, če hoče računati na naslov mora zmagati, zmaga Partizana pa bi bila voda na Olimpijin mlin. Moštvo reškega trenerja Skoblarja ne popušča, tokrat je na Kantridi klo nil Radnički, strelca za Rečane pa sta bila Lukič in Desnica. Rijeka je seveda čakala na morebitna spodrsljaja Zvezde in Partizana. Ni ju dočakald. Toda zato se ji nasmiha tretje mesto, ki bo gotovo tudi lep uspeh. Tudi Rijeka bo morda št »igrala« za Olimpijo, v zadnjem kolu bo namreč na Reki gostovala Sloboda. Na sodnike je v tem prvenstva veliko pripomb, največ koristi od njih pa je bržkone imel zagrebšk» Dinamo. Tako je bilo tudi tokrat, Dinamo je proti Veležu dosegel prv' gol iz »ofsajda«, stranski sodnik je celo dvignil zastavico, a jo je nato spustil. Sodniki so imeli svoj račun tudi v Prištini, kjer je domače moštvo po vodilnem zadetku doseglo še en povsem regularnem gol, a ga je sodnik razveljavil. Sloboda namreč ni smela previsoko izgubiti, kajti v boju za obstanek bi lahko odločala tudi razlika v golih. Med tednom ne bo kola, pač pa bosta Crvena zvezda in Hajduk v Beogradu odigrala drugo finalno tekmo za jugoslovanski pokal, prvo tekmo pa so J 2:1 dobili Spličani. Tudi ta finale o> utegnil vplivati na razplet prvenstva, kajti jugoslovanska moštva se navadno kaj hitro zadovoljijo le z enim uspehom. Morebiten uspeh Zvezde s Hajdukom bi torej povečal možnosU Partizana v prvenstvu. IZIDI 32. KOLA Olimpija - C. zvezda 0:1 (0:0), Bu-dučnost - Željezničar 1:1 (1:1), B1' namo (V) - Čelik 3:1 (3:1), Sarajevo - Osijek 5:0 (0:0), Vojvodina Vardar 2:0 (1:0), Dinamo (Z) - Ve-lež 2:0 (1:0), Rijeka - Radnički 2:0 (1:0), Partizan - Hajduk 1:0 (0:0). Priština - Sloboda 1:0 (0:0). LESTVICA C. zvezda. Partizan 41, Rijeka 39, Hajduk Željezničar 38, Sarajevo, Ve-lež, Osijek, Priština 31, Vojvodina-Budučnost, Sloboda, Dinamo (V) 30. Dinamo (Z), Vardar, Radnički 29. Olimpija 28, Čelik 22. PRIHODNJE KOLO (27. t.m.) . Budučnost - Dinamo (V), željezničar - Priština, Sloboda - Partizan, Hajduk - Rijeka, Radnički - Dinamo (Z). Velež - Olimpija, C. zvezda ' Vojvodina, Vardar - Sarajevo, Osijek - Čelik. V soboto v gor iškem Avditoriju Nagradili najboljše v letu 1983 V nedeljo na kolesarski dirki za 18. pokal Lonjerja Adrievci odlični v starejši kategoriji V goriškem Avditoriju so v soboto popoldne podelili priznanja 157 športnikom in športnicam iz Furlanije -Julijske krajine, ki so se izkazali v letu 1983, oziroma ki so postali italijanski prvaki, ali pa so oblekli državni dres. Uvodoma je zbranim spregovoril deželni odbornik za šport Brancati, ki je poudaril pomembnost telesne kulture v današnjem družbenem življenju ter omenil, da se je v deželi glede tega precej napravilo. Spomnil je, da obstaja danes pri ntas več kot 2.000 športnih objektov, kar pomeni, da se je število v zadnjih 20 letih kar početverilo. Pokrajinski odbornik za šport Mirko Špacapan pa je podčrtal velik doprinos deželnih športnikov tako v državnem, kot v evropskem, oziroma svetovnem merilu. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi predsednik deželnega olimpijskega komiteja Divelli. Novost letošnjega nagrajevanja pa je bila, da so podelili nekaj »superpri-znanj«, ki so jih dobili jadralca Mauro Pellaschier in Daniele Degrassi, ko- šarkar Alberto Tonut in igralec bez-bola Roberto Valentini. Med 157 nagrajenci pa so tudi nekateri slovenski športniki, in sicer de-seterobojec Gorazd Pučnik, namiznoteniški igralki Sonja Doljak in Marina Cergol, kotalkar Samo Kokorovec in strelec-invalid Pavel Križmančič (pr). totocalcio Campobasso - Empoli X Cavese - Catanzaro 1 Cesena - Arezzo X Cremonese - Pistoiese 1 Lecce - Como 1 Monza - Pescara X Perugia - Palermo X Sambenedettese - Cagliari 1 Triestina - Atalanta 2 Varese - Padova X Vicenza - Parma 2 Messina - Taranto 1 Casale - Vogherese X KVOTE 13 ( 25 dobitnikov) - 165.233.000 lir 12 (821 dobitnikov) - 5.031.000 lir 18. pokal Lonjerja je v nedeljo zabeležil popoln uspeh kolesarjev A-drie, ki so v starejši kategoriji ciklo-amaterjev premočno zmagali tako med posamezniki kot ekipno. Hafner, Marušič in Kunaver so poskrbeli na tej dirki za presenečenje, saj so bili za druge tekmovalce premočni, kar dokazuje tudi dejstvo, da je privozil Hafner na cilj skoraj dve minuti pred Del Biancom, večkratnim zmagovalcem v Lonjerju in ki je bil tudi tokrat v odlični kondiciji. V mlajši kategoriji pa je zmagal Bianchin iz Pordenona pred Tržiča-nom Spangherom, ki je bil absolutni protagonist med mladimi vse do zadnjega kroga. Potem ko je bil že skoraj prepričan, da bo zmaga njegova, saj je imel vseskozi minuto naskoka pred skupino, ga je krog pred zaključkom dohitel Bianchin in z nekaj metri prednosti zmagal na vzponu v . Ključu. V starejši kategoriji pa je treba zabeležiti tri kroge dolg beg Cerasa-rija, ki ga je nato ujela trojica Del Bianco, Hafner in Marušič. Hafner pa ni bil dolgo z njimi in je z izrednim begom presenetil favorita Del Bianca, ki mu za las ni ušlo tudi drugo mesto. VRSTNI RED MLAJŠE KATEGORIJE 1. Lorenzo Bianchin (Bubolae Nai-bo PN), ki je 53 km dolgo progo prevozil v 1.31’ s poprečno hitrostjo 34,945 km na uro; 2. Spanghero (So-teco Tržič) ; 3. Degano (Soteco Gradišče) po 120”; 4. De Faveri (Bu-bola e Naibo PN); 5. Tomasi (Cok Vazzola TV); 13. Bojan Vogrinčič (Adria) 2’30”;14. Danilo Horvat (A-dria); 25. Srečo Komac (Adria); 26. Egon Renko (Adria); 29. David Le-tiiša (Adria). VRSTNI RED STAREJŠE KATEGORIJE 1. Jože Hafner (Adria), ki je 53 km dolgo progo prevozil v 1.37’ s poprečno hitrostjo 32,783 km na uro; 2. Del Bianco (Corva fercasa PN) po 1’50”; 3. Klavdij Marušič (Adria) ; 4. Tone Kunaver (Adria) po 5’; 5. Antonio Cerasari isti čas. Skupno je v obeh kategorijah starta lo 81 kolesarjev, na cilj pa jih je privozilo 49. Kolesarski klub Adria je zmagal ekipno v starejši kategoriji, ekipno v vseh kategorijah in bij ekipno najštevilčnejše moštvo. * mlajši kategoriji pa je ekipno zmag0 osvojilo društvo Bubola e Naibo iz Pordenona. (R. Pečar) _____________totip________________ 1. — 1. America Graffiti X 2. Hello Boy 2 2. — 1. Mitolo X 2. Aubin d’iris X 3. — 1. Escalona X 2. Squillo X 4. — 1. Blasius X 2. Ambio 2 5. — 1, Royal Brook X 2. Green Ray 1 6. — 1. Roman Banner 2. Liking X KVOTE 12 ( 4 dobitniki) - 55.920.000 tir 11 ( 140 dobitnikov) - 1.586.000 tir 10 (1.890 dobitnikov) - 112.000 tir Na namiznoteniškem državnem prvenstvu v Enni Kraševim predstavnicam tri kolajne Državno namiznoteniško prvenstvo v Enni na Siciliji je navrglo Kraso-vim dekletom tri kolajne, in sicer en državni naslov in dve bronasti kolajni. Prvenstvo je bilo dokaj slabo organizirano in pomanjkljivosti, kot slaba razsvetljava, oddaljenost telovadnice od mesta in nespoštovanje urnikov je bilo še in še. Marsikateremu igralcu so tako odpovedali živci in med temi je bila tudi Kr asova predstavnica Marina Cergol, kateri ni u-spel naskok na državni naslov. V posamični absolutni konkurenci so razdelili 16 igralk na 4 skupine po 4. V prvi skupini je Cergolova gladko osvojila 1. mesto, prijetno pa je presenetila Damjana Sedmak, ki se je nepričakovano prebila na 2. mesto. Sonja Doljak pa je naletela na izredno slab dan in je bila v svoji skupini 4. Cergolova se je na- to borila za uvrstitev od 1. do 4. mesta. Zelo naporna sezona, tako na ravni državne reprezentance, kot prvoligaškega prvenstva jo je tako u-trudila, da je v tej finalni skupini povsem odpovedala, tako da je brez odpora prvič klonila tako Tržičanki Dondijevi, kot Vignolijevi, zato se je nato odpovedala brez borbe še dvoboju z novo državno prvakinjo, 17-letno Zampinijevo iz Verone. Cergolova je pristala na 4. mestu in je prejela bron. Sedmakova je bila po zmagi nad Massinijevo odlična 6. na končni lestvici, Doljakova pa 13. V igri ženskih dvojic je Marina Cergol še igrala na običajnem nivoju in je skupno z Dondo zasluženo osvojila državni naslov po zmagi v finalu s parom Busnardo - Andreone. Dvojica Doljak - Sedmak pa se je uvrstila med prvih osem. V mešanih dvojicah pa ni bil o- bračun posebno dober. Para Cergol -Bisi in Sedmak Tinelli sta izpadla v četrtfinalu, Doljak - Bargagli pa v osmini. V konkurenci drugokategomic je Damjana Sedmak s Stucchihevo o-svoiila bronasto kolajno v igri dvojic, v posamični konkurenci pa' je nerodno klonila Corbettijevi. (B.S.) Občni zbor FC Primorje V prostorih »Soščeve hiše« na Proseku je bil včeraj 19. redni letni občni zbor F C Primorje. V poročilih in razpravi so prisotni zelo kritično ocenili nastope društvenih ekip in delo odbora ter izvolili nov izvršni in nadzorni odbor društva. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali. Na mladinskem atletskem deželnem prvenstvu Boru Inf ordata 2. in 3. mesto V soboto popoldne so se na tržaškem stadionu Grezar odvijala tekmovanja za deželno mladinsko prvenstvo posameznikov. Barve ekipe Bor - Infordata sta branila le dva a-tleta, njuna uvrstitev pa je bila vsekakor zadovoljiva. Tiziana Naturai je nastopila v skoku v daljino, kjer je z rezultatom 5,29 m zasedla drugo mesto. Atletinja ima še nekaj problemov z zaletom, ki jih bo morala nujno pre mestiti v prihodnjih nastopih, če meri na državno prvenstvo v tej disciplini. Pri moških pa je nastopil Aljoša Gašperlin, s časom 11’4 si je priboril tretje mesto. Odločno se pri temu mlademu sprinter ju pozna, da je začel redno trenirati pred kratkim, saj je bil v prvi polovici teka solidno pred ostalimi, v drugem delu pa mu je zmanjkalo moči za zmago. V Gorici pa so v nedeljo zjuK?! nastopile kadetinje, ki so se uvrstil na deželno ekipno prvenstvo. Borov ke sicer niso naskakovale visok uvrstitve, posamezno pa. so doseg16 nekaj dobrih rezultatov. Met diska: Ivana Ažman 22,52 1°’ Carmen Naturai 22,00 m; 300 m »v te: Maša Pilat 55”7; 80 m: TahP Kalc 10”8; Vera Krmec U”l; TanP Ferluga 11”7; Carmen Naturai H. ’ Ivana Ažman 12”2; višina: Marti1* Gerlani 1,30 m; kopje: Ana’isa BaU čar 25,20 m. Medvaški odbojkarski turni1" SINOČNJA IZIDA 1. KOLA: GreP* da, Padriče - Bazovica 0:2; Opčin6 Trebče 2:0. Turnir se bo nadaljeval jutri. Italijanska košarka: finale »play - off« Granarolo zmagal v Milanu Povratna tekma bo že jutri ob 20.30 (TV 3) V prvi finalni tekmi za naslov državnega prvaka je bolonjski Grana ro*° dokaj nepričakovano, toda povsem zasluženo sredi Milana premagal Petersonov Simac in je sedaj nesporni favorit za končno zmago v letošnjem košarkarskem prvenstvu. Povratna tekma bo namreč že jutri ob 41.30 v Bologni (neposredni prenos 3) in tako v regularnem delu pr-enstva, kot v dosedanjem tekmova-aju »play-off«, Granarolo na domačih leh letos še ni izgubil niti tekme. prepričljivo zmago v Milanu se majo Bolonjčani zahvaliti predvsem zredno razpoloženim strelcem, ki so *h pri metih skoraj nepogrešljivi, parolo je v drugem polčasu stalno °uu in režiser Brunamonti je dal D’Antoniju pravo lekcijo ter zanesljivo osvojil dvoboj »play-makerjev«. Odločilne so bile tudi boljše menjave gostov, ki so v ključnih trenutkih zajezile reakcijo Milančanov. Med temi se je še najbolj izkazal center Carr, medtem ko je bil Meneghin kmalu preobremenjen z osebnimi napakami in ni mogel dati svojega običajnega doprinosa. Simac — Granarolo 82:86 (41:40) SIMAC: D’Antoni 19, Premier 22, Meneghin 10, Carr 24, Bariviera 7, F. Boselli, Lamperti,. Gallinari. GRANAROLO: Brunamonti 20, Van Breda Kolff 10, Villalta 24, Bonamico 14, Rolle 8, Fantin 10, Valenti, Daniele. Tudi šesta osnovnošolska olimpiada je odlično uspela Velik športni praznik naših najmlajših Tudi šesta izvedba osnovnošolske olimpiade, ki je bila v soboto na »Prvem maju«, je, tako kot prejšnje, odlično uspela. Ob pomoči staršev in učiteljev so požrtvovalni delavci Športne šole Trst celotno prireditev izpeljali brezhibno. Pisana množica naših osnovnošolcev, bilo jih je skoraj 400, je napolnila prostore Borovega športnega centra, ki je bil za to priložnost maksimalno izkoriščen, saj so se tekmovanja v atletskem mnogoboju odvijala tako v »balonu« kot v mali dvorani ter na »odru«. Organizator je letos sklenil razdeliti olimpiado na dva dela, tako da bo prihodnjo soboto na vrsti še finalni turnir v igri med dvema ognjema za razvrstitev od 1. do 4. mesta, nakar bo sledilo nagrajevanje. O olimpiadi bomo seveda še poročali. Osnovnošolci so se pomerili tudi v skoku v daljino z mesta Lep uspeh moške slovenske odbojke v deželnem finalu »under 15« Slogasi nepričakovano osvojili naslov deželnih prvakov ovsem nepričakovano se je naša I ov^ns^a zamejska odbojka dokopajo nove pomembne uveljavitve. žel^a ^ namreò na nedeljskem de-zan8m. «nalu prvenstva »under 15« moške osvojila prvo mesto in se mm uvrstila v vsedržavni finale. p je nadvse pomemben, saj dol be'e^mo na področju, kjer smo ga leta govorili le o usihanju, o „■ razjh. o nazadovanjih o nezaintere-n ®nost' mladih za to športno pa-nJ; Po dolgih letih torej imamo se ?V7*° v r°kah rezultat, s katerim lahko ponašamo. dpi °ga ie s timskim programskim bi °Jn dokazala, da ni razloga, da nam V?r* ^tajale. Pomisliti moramo , arnreč na izhodišče. Sloga se u- d,,?r|ja z moško odbojko tri leta in del m. nasl°v je sinteza triletnega a: ki se vije od kapilarne vadbe miru odbojkarji, pa do programskih q .nov dela z mladimi odbojkarji, deili °’ da je Sloga pokazala na ° nem finalu daleč najboljšo, naj- zrelejšo in najbolj kombinirano odbojko, pa nas. navdaja še s posebnim navdušenjem. V finalu za prvo mesto, je Sloga naletela v videmskem Volley Ballu na dobrega tekmeca, vendar je bila vseskozi tehnična premoč fantov o-čitna in samo občasni ihtavosti, ki je peljala v serijo zaporednih napak, lahko pripisujemo sorazmerno veliko točk, ki jih je videmska še-sterka uspela zbrati v obeh setih. Pohvalno se je ob zaključnem nagrajevanju o organizaciji sami in o naši šesterki izrazil tudi predsednik deželnega odbora FIPAV prof. Silvano Pipan, ki je tudi podelil zmagovalni pokal. Ostale nagrade pa so še podelili predsiednik ZSŠDI dr. Odo Kalan, predsednik tekmovalne komisije Gino Caputo, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora FIP AV dr. Domenico Jacolino, načelnik odbojkarske. sekcije Sloge Ivo Sosič, pa je ob koncu še javno razglasil mnenje posebne komisije, ki je po- delila priznanje najboljšemu igralcu turnirja. Soglasno je komisija podelila priznanje igralcu Sloge Ivu Hrovatinu. In še mnenje trenerja Ivana Peterlina : »Navdušen sem nad uspehom naših fantov, saj si na kaj takega nisem upal niti na tihem pomisliti pred začetkom sezone. Imam pa dokaz, da se da s korenitim timskim delom in navdušenjem priti zelo daleč.« IZIDI VBU - Libertas Gorica 2:0 (15:10, 15:11); Sloga - Prata Pordenon 2:0 (15:1, 15:10). Finale za 3. mesto: Prata Pordenon - Libertas Gorica 2:0 (15:1, 15:9); Finale za 1. mesto: Sloga - VBU 2:0 (15:11, 15:11). POSTAVA SLOGE: čač, Gulič, Hrovatin, Kalc, Kerpan, Komar, Kralj, Ota, Paulina, Sain, Taučer, Tognetti. (Inka) PRI DEKLETIH Brežanke tretje Sovodenjke četrte Brežanke in Sovodenjke se z deželnega finala vračata domov kot 3. in 4. v deželi. Pred finalom smo verjetno še posebej od Brega pričakoval več toda tekmovanje v Tarcen-tu je pokazalo, da za večji uspeh ni dovolj le odbojkarsko znanje, ampak dostikrat odločajo tudi druge stvari, v tem primeru sodniki, ki so s svojim pristranskim sojenjem najprej izločili iz finala mlade Brežanke, v finalu pa so domači ekipi poklonili zmago, ki si jo s prikazano igro nedvomno ni zaSužila. Brežanke so v kvalifikacijski tekmi dopoldne nesrečno in predvsem po zaslugi sodnikov izgubile s Fiume Venetom, vendar so pokazale dobro odbojko, kar pa na žalost ni zadostovalo za uvrstitev v finale. Tudi Sovodenjke niso imele sreče v dopoldanskem nastopu in so predvsem zaradi slabšega sprejema servisa izgubfe z domačinkami iz Tar-čenta. Tako sta se naši ekipi pomerili v malem finalu za tretje mesto. Breg ,ie brez težav premagal vrstnice iz Sovodenj, ki so bile sicer zelo borbene, kaj več pa proti tehnično boljšim Dolinčankam niso mogle pokazati. IZIDI: Tarcento - Sovodnje Butkovič 2:0 (15:11, 15:10) Fiume Veneto - Breg 2:1 (15:13, 10:15, 16:14) Finale za 3. mesto: Breg - Sovodnje Butkovič 2:0 (15:8, 15:3) Finale za L mesto: Tarcento - F. Veneto 2:1 (8:15, 15:1, 15:13) B/eg: L. in E. Žerjal, Velikonja, Portot, Malmenvall, Tavčar, Zobec, f.larartzina, Komar. Sovodnje Butkovič : L. in T. Visin-tin, K. in B. Luvisutti, Cotič, Devetak, Florenin, Černič, Tomšič, Černe in Klančič. Na odbojkarskem turnirju v Ljubljani Dober nastop odbojkarjev Vala Na ženskem turnirju v Tržiču Friulexport tretji dom ?r6a™zaciji Partizana Narodni ijot lz Ljubljane je bil prejšnjo so-hoHn’V bab Tivoli 5. turnir za pre-hat J3*3* občine Ljubljana - center kar«ivurem -*e nastopilo osem odboj-Drpà t med njimi tudi dva iz *.stavnika zamejskega športa Val riiki an^-rcža 'n Bor iz Trsta. Nasprotja Jla®ib predstavnikov pa so bili: Wa tr ^mladinska ekipa« iz Marija r - Jamnik iz Kamnika, Brezovica hia d . ' Kočevje, Triglav iz Kra-dom .arbzan Črnuče iz Ljubljane in fetofa ekipa Partizana, ki je prav Ek- napredovala v slovensko ligo. ne j 80 bile razdeljene v tri skupi-Proti 81-310 se ie P° sistemu vsak Pin toVsakemu. Zmagovalci treh sku-b-'v ort f6 borili med seboj za osvoji-ekine 3- mesta. Drugouvrščene osvo«tVSa*te skupine pa so igrale za ti vršil V d. do 6. mesta. Tretje-fina1nene ekipe pa so bile izločene od bajpr6-83 del3 turnirja. Bor je igral y ej z mladinsko ekipo Stavbarja, ki je prvoligaš in z odbojkarskim klubom Partizanom Črnuče. Obe tekmi je izgubil, čeprav bi lahko ugnal odbojkarje Partizana in se tako uvrstil v nadaljnjo fazo. Verjetno so borovci v tem tednu nekoliko popustili s treningi, potem ko so dosegli napredovanje v C-2 ligo. To se je poznalo na igrišču, saj so igrali zelo nervozno in dekoncentrirano. Za presenečenje pa nam je še enkrat poskrbel Val, ki je dosegel v Ljubljani tri zmage in samo en poraz in tako zasluženo osvojil četrto mesto. Plavordeči še vedno redno trenirajo in so nam prikazali dopadljivo odbojko, predvsem pa dobro telesno kondicijo. Najprej so z lahkoto premagali odbojkarje iz Kočevja, izgubili pa so s Partizanom Narodni dom. V skupini za osvojitev četrtega mesta so premagali najprej odbojkarski klub Triglav nato pa še močno ekipo Partizana iz Črnuč. Turnir je osvojila mladinska ekipa Stavbarja iz Maribora pred odbojkarskim klubom Brezovica. Tretje mesto pa je pripadlo organizatorju, ekipi Partizanu Narodni dom Ljubljane. IZIDI OK Partizan Narodni dom - OK Val 2:0 (15:10, 15:1) OK Val - OK Kočevje 2:0 (15:9, 15:12) OK Stavbar »ML« - Bor 2:0 (15:6, 15:4) OK Partizan Črnuče - Bor 2:0 (15:10, 15:13) OK Val - OK Triglav 2:0 (15:12, 15:11) OK Val - OK Partizan čemuče 2:0 (15:11, 16:14) KONČNI VRSTNI RED 1. Stavbar, 2. Brezovica, 3. Partizan Narodni dom, 4. Val, 5. čmuče, 6. Triglav, 7. Bor, Kamnik in Kočevje. BOR: Pečenko, Stančič, Neubauer, Batič, Čorbo, Budin, Bitežnik. VAL: Plesničar, Černič, Mučič, Ta vagnutti, Laurenčič, Petejan, Devetak (zip) Turnir v Tržiču, ki se ga je udeležila tudi ženska združena mladinska ekipa Friulexport, je po pričakovanju osvojil Italcantieri Gorian iz Tržiča, naša šesterka pa se je u-vrstila na končno tretje mesto, kar tudi odraža razmerje sil v komaj minulih prvenstvih. Organizator, tržaško društvo Volley Club Canon, je namreč nastopajoče šesterke, teh je bilo šest, razdelil v dve skupini po tri, v katerih je bila po ena ekipa iz C-2 lige,, po ena boljše uvrščena iz D lige in po ena slabše uvrščena Friulexport se je v svoji skupini pomeril najprej s šibkim Corrido-nijem (v sredo zvečer), ki se z dobrimi možnostmi bori za prestop v D ligo in ga kljub zelo bledemu nastopu premagal s 3:1, v drugem srečanju, ki je bilo v petek zvečer, pa so naše igralke po ogorčenem boju v prvih dveh setih nezasluženo gladko izgubile s Pierisom, ki jih je v V nedeljo nič več takih prizorov °b igrìix-^rs^'mi nogometnimi prvenstvi je dokončno padel zastor in tribune ^tittiano l 80 bilc v nedeljo prazne. Posnetek je s tekme med Vesno in °* si jo je ogledalo lepo število, predvsem kriških navijačev Rokomet v okviru mladinskih iger Danes v Trstu deželni finale Tržaška športna palača bo danes prizorišče celodnevnega rokometnega turnirja za deželni del mladinskih iger. V moški in ženski konkurenci se bo pomerilo skupno osem ekip v predstavništvu štirih pokrajin. Tržaško pokrajino bo v obeh konkurencah zastopala openska nižje srednja sola Kosovel. Dijaki in dijakinje profesorja Peterlina pa so si pravico do na -stopa v deželnem finalu priborili s prepričljivimi zmagami na pokrajinski ravni. Program deželnega finala je naslednji (igra se na dveh igriščih hkrati) : 9.00: Kosovel - Videm (dekleta) ; Kosovel - Gorica (fantje). 10.30: Videm - Pordenon (fantje) ; Pordenon - Gorica (dekleta). Ob 15. uri se bodo pričela finalna srečanja. »PLAY-OFF« DEČKI ŠK Kosovel Borgo San Sergio 24:8 KOSOVEL: Sardoč, D. Kalc, Vodopivec, Fonda, Kalc (2), Kocman, Sosič (1), Paulina, čebulec (11), Taučer (1), Černe (6), Škrk (3). Kosovel se je s to zmago uvrstil v veliki finale za prvo mesto prvenstva dečkov. O tekmi sami lahko povemo, da je bila za Kosovelove barve zelo lahka. Kosovelovi rokometaši so vajeti igre vzeli takoj v svoje roke, takoj krepko povedli in tekme je bilo kmalu konec. V drugi play-off tekmi je Cividin A premagal drugo postavo Cividina s končnim 34:3. V soboto bo tako na sporedu veliki finale med opensko šolo in Cividinom. Pravi rokomet bomo tako lahko videli prav v tem finalu. (Inka) Aleksandra Pertot, najboljša igralka turnirja prvenstvu že dvakrat premagal. Tokrat je Friulexport izkušenemu nasprotniku nudil precej dober odpor in bil v prvem in drugem nizu na pragu zmage Finalna srečanja so bila na sporedu v soboto, ogledalo pa si jih je lepo število tržiških ljubiteljev odbojke. Friulexport je v finalu za 3. mesto brez težav in z umirjeno ter dokaj zrelo in kombinirano igro premagal domači Volley club Canon, ki je razočaral. Zmaga in pokal Canon sta zasluženo šla Italcantieri ju, ki je okrnjenega Pierisa nadigral. Za najboljšo mlado igralko turnirja je bila nagrajena podajačica naše združene ekipe Aleksandra Pertot. 1. dan: Friuléxport - Corindoni 3:1 (15:13, 9:15, 15:9, 15:12); Italcantieri - Mossa 3:0 (15:2, 15:6. 15:10). 2. dan: Pieris - Corindoni 3:1 (15:0, 15:6, 11:15, 15:3); Canon -Mossa 3:1. (15:3, 15:1, 10:15, 15:5). 3. dan: Pieris - Friulexport 3:0 (15:13, 16:14, 15:4); Italcantieri -Canon 3:0 (15:3, 15:7, 15:3). Finale za 5. mesto: Corindoni -Mossa 2:1 (15:8, 10:15, 15:2) ; finale za 3. mesto: Friulexport - Canon 3:0 (15:10, 15:5, 15:8); finale za 1. mesto: Italcantieri - Pieris 3:0 (15:5, 15:3. 15:10). 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča — Italcantieri 3:2 (15:9, 6:15, 12:15, 16:14, 15:1) Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir. V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din. za orga-nizaciie in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiskd. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: pbvišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski -■» dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L JzTT Ifcfljj člen italijanske m tiska Y l Trst IHIiH 'veze ča$opi»n,h r 1 V založnikov FIEG 22. maja 1984 Avstralci se boje Azijcev SYDNEY — Avstralsko gospodarstvo beleži v tem času napredovanje, nekateri znaki pa kažejo, da bi utegnilo že čez dve leti priti do zastoja. To mnenje so številni avstralski gospodarstveniki izrazili med drugim tudi v anketi, ki jo je včeraj priobčil ugledni dnevnik »The Sydney Morning Herald«. Po predvidevanjih večine anketirancev bodo gospodarske investicije leta 1986 začele strmo padati, avstralska industrija pa bo vse manj kompetitivna na- svetovnem trgu, razen če ne bo vlada pravočasno in korenito posegla. Nekoliko bolj optimistična predvidevanja so v omenjeni anketi izrazili edinole operaterji na gradbenem in kmetijskem področju. To pa ne preseneča, saj sta omenjeni panogi zadnje čase v polnem razmahu. Vsekakor pa je pri vseh opazna zaskrbljenost zaradi izredne gospodarske vitalnosti Japonske, Južne Koreje, Tajvana in drugih držav na Daljnem vzhodu. Omenjena zaskrbljenost pa je v nekem smislu pove- zana še z drugim vprašanjem, ki je zadnje čase v središču pozornosti avstralske javnosti. Gre za vprašanje imigracije, zlasti iz azijskih dežel. Kot kaže tudi anketa, ki jo je včeraj objavil melbournski dnevnik »The Herald«, se večina Avstralcev boji »poazijatenja« države. Prav te dni je začela avstralska zvezna vlada razpravljati o številu tujih državljanov, ki se bo smelo priseliti v poslovnem letu 1984-85. V sedanjem poslovnem letu se je na avstralsko celino priselilo 70.000 ljudi, preko 60 odst. anketirancev pa je omenjenemu melbournskemu dnevniku izrazilo mnenje, da bi morali močno skrčiti število bodočih priseljencev, predvsem tistih iz azijskih dežel. Sploh se v zadnjih časih širi v Avstraliji pravcata mrž-nja proti rumeno in temnopoltemu prebivalstvu, in marsikje je mogoče brati napise in slogane za »belo Avstralijo«: Ob vprašanju imigracije pa se je že pojavilo globoko razhajanje med laburistično stranko in liberal-agramo opozicijo. Jutri se zaključi festival v Cannesu CANNES — Jutri se bo zaključil 37. filmski festival v Cannesu. Medtem se seveda veliko ugiba in govori o tem, katere filme bodo nagradili. Na posebno ugodne ocene so naleteli naslednji filmi: »Pariz, Texas« Wima Wendersa, »Henrik IV.« Marca Bellocchio, »Sveti nedolžni« Maria Camusa, »Nedelja na podeželju« Bertranda Taverniera, »Potovanje v Citerò« Thea Angelopoulosa, »Dnevnik« Marte Meszaros ter »Pod vulkanom« Johna Hustona. Direkcija festivala pa je včeraj napovedala, da bodo podelili nagrade jutri ob 17.15 in ne ob 13. uri kot prejšnja leta. Do tega je prišlo, da bi lahko v živo oddajala slovesnost televizija. Najprej ubil taščo nato jo obesil na drevo COSENZA — Nenavaden in surov zločin v Lainu Castello pri Cosenzi: 40-letni kmetovalec Giuseppe Papa je svoji tašči dobesedno zavil vrat. Pri tem sta mu pomagala 15-letni sin in še neki drug mladoletnik. Policija je vse tri že aretirala. Papa je svoj načrt do potankosti izpeljal, saj je po uboju svojo taščo, 71-letno upokojenko Gemmo Stello Gazzineo, tudi obesil na vejo drevesa z vrvjo, da bi spravil preiskovalce na napačno pot. Zgledati bi namreč moralo, kot da se je ženska sama ubila. A preiskovalci niso padli v nastavljeno past in niso bili prepričani, da je šlo za samomor, kljub temu da je truplo upokojenke viselo z veje. Na pravo sled jih je privedlo nekaj podrobnosti, tako da so vso noč nadaljevali s preiskavo, dokler niso včeraj zjutraj aretirali Pape in obeh mladoletnikov, ki so kmalu priznali zločin. In kaj je botrovalo uboju? Kaže, da je Papa delal z obema mladeničema na kmetiji nedaleč od stanovanja Gazzineove, po še nepojasnjenih vzrokih je prišlo do hudega kreganja in posledice so bile že tu... Nasilje po volitvah Po volitvah se je na Filipinih razplamtelo nasilje. Tako je bilo na neki de-momstraciji pred dnevi ubitih 21 oseb in ceste mesta Cehu še kažejo P°s^.’ dice spopadov (Teefoto Ar) Cvetje, kamera in portič - Mednarodni filmski festival v Cannesu se bliža h kraju, a to ni prepreka, da bi se slave željna dekleta ne postavila pred fotografsko kamero. V ozadju znameniti portič, seveda... (Telefoto AP) Zračna bitka med pticami in letali NEW DELHI — V prejšnjem letu so zabeležili deset tisoč trkov med letali in pticami, Vsak deseti »trk« po je bil nad zahodnonemškimi letališči, vsa škoda pa znaša več kot poldrugo milijardo dolarjev. V sled teh podatkov je neki zahodnonemški strokovnjak izjavil, da so letališča v Delhiju, Nairobiju in Bangkoku med najnevarnejšimi na svetu in to prav zaradi prisotnosti velikih jat ptic v neposredni bližini pristajalne in vzletne steze. Te dni pa so indijski izvedenci na javili, da so na pragu novega izuma v boju proti ptičji nevarnosti, kajti zelo so bili zadovoljni z velikim eksperimentom, ki so ga bili izvedli na letališču v Bombayu. V zrak so poslali »avionček«, dolg približno en meter, ki ga je s telekomando upravljal strokovnjak. Avionček je »počel« razne akrobacije, kar je najprej presenetilo ptice, nato so se le te prestrašile. Ptice so se skušale oddaljiti od miki musterl Čudežni otok (14.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika NEROT TEU GOtNIU LISTOV MORAM UTRGATI SV01I WIlATEUta: TO TE NIČNA NA1L3UBSA JCD, 3E NE DOSEŽE'. TRDONTA, f)IM NA OBZOR30!! letališčne steze, a malo letalo jih je stalno »spremljalo«, dokler niso bile prisiljene zbežati. Komandant indijskega vojnega letalstva maršal Dilbagh Singh je izrazil zadovoljstvo nad rezultatom tega poskusa, saj tudi on meni, da so ptice največja nevarnost pri vzletu in pristanku letal. Pri tem pa še največ tvegajo prav vojna letala, saj imajo na primer lovci največkrat samo en motor in če pilot naleti na jato ptic, mu večinoma ne preostane drugo, kot da išče rešitev v avtomatskem padalu. Dogaja se namreč, da ptice razbijejo steklo, ki brani pilota od vetra in ga zaradi tega tudi usmrtijo. Ugledni indijski časopis The Indiar1 Express piše, da je škoda vojnega letalstva od »spopadov« s pticami neke vrste vojna tajnost, ki jo je m°c oceniti v višini 50 do 60 milijony dolarjev. In to samo v Indiji. [st0 glasilo pa z zadovoljstvom komentira, da je bombayski poskus ohrabrujoč, zaradi česar bi v bodoče kazalo nadelati še več modelov manjših letaj, ki bi ptice ustrahovala. To evforij po nekoliko ohlajuje vest iz Tel AM va. Na tamkajšnjem letališču, ki m grozijo morski galebi, so naprava podoben poskus, vendar brez vidne] šega uspeha. 250 s pikama na o Ponudba PIAGGIO - GILERA ni bila še nikoli tako raznovrstna kot letos: več kot 250 je različnih modelov, verzij in barv. Na hitro poglejmo nekaj primerov. Nova Vespa PK avtomatična. Z nekaj modeli lahko še zadovoljimo privržence Vespe ET 3. Pri Vespi 200 P America lahko izbirate med modelom PX »nova linija« in modelom z oznako »mavrica«. Med najbolj občudovanimi novostmi so čudovite Gllera RX, Arizona in RV. Ciao PX je na razpolago v desetih barvah. Zanimive novosti ponujamo tudi pri tovornih vozilih: Ape TM 703 (nosilnost 700 kg) in Ape 50 z elektronskim vžigom. Poleg tega je tu še mikrovozilo Nica 125 ccm z motorjem Piaggio in kolo s pomožnim 00 ROTI TRST - Ul. sv. Frančiška 50 predlogov motorjem Pack II, ki je namenjeno predvsem izletnikom. Široko izbiro zaključujejo rabljena vozila Piaggio in Gilera; tudi ti imajo piki na o. če k temu dodate še izkušnje, organizacijo in servisne usluge, ki vam jih Roti nudi, lahko torej ugotovite vse ugodnosti, ki jih ponujamo.