PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v eotovlnl	Afl
Abb postale I gruppo	"	IJLL
Leto XXn. St. 78 (6365)
TRST, sobota, 2. aprila 1966
IZIDI PARLAMENTARNIH VOLITEV V VELIKI BRITANIJI
Potrjena je sijajna zmaga laburistov: laburisti 364, konservativci 252, liberalci 12
Zmaga pomeni predvsem velik osebni uspeh predsednika Harolda Wilsona - Številni konservativni prvaki niso bili izvoljeni - Čestitke Johnsona, Mora, Nennija, Tanassija, De Martina in drugih - Novi
parlament se bo sestal prvič 18. t. m.

.... Tk .


Zmagoviti laburistčni voditelj H. VVilson
LONDON, 1. — šele danes ob 20. uri so bili objavljeni izidi parlamentarnih volitev za vsa volilna okrožja razen štirih: laburisti: 363 poslancev, konservativci: 252, liberalci: 10 in «speaker» 1, ki je sicer laburist, toda kandidiral je izven vseh strank.
Po verjetnostnih računih bodo posamezne stranke imele naslednje število poslancev v spodnji zbornici: laburisti: 364
252
konservativci liberalci: 12 ostali: 2
Kot je bilo že včeraj pravilno ugotovljeno in napovedano, so laburisti zmagali z ogromno večino, ki je pa vendarle morda nekoliko nižja od »optimistično« predvidene. Vsekakor
so n n vi Vi	prstan, kajti kraljica mu bo
ontm vladi, da ostane na obla sama mandat obnovila.
sti brez strahu m brez kom-
pri reševanju težavnih britanskih
gospodarskih vprašanj ter dokončno določila mednarodni položaj ~ mednarodni politiki.
Največji volilni premiki v prid laburistom so bili v Severni Angliji, in sicer okrog 3,7 odst. Volilna u-deležba je znašala 75,8 odst. v primerjavi s 77,1 na predlanskih volitvah. Po ustavi Wilson ni dolžan obiskati kraljice in zaprositi za
vlade v korist mednarodne pomiritve in miru«. Socialdemokratski podtajnik pa je v posebni izjavi obširno komentiral pomen «sijajne laburistične zmage«, ki da pomni tudi «odkrito okrepitev atlantskega zavezništva ter iskanje sleherne poti za mir in tudi čvrsto opozicijo mednarodnemu komunizmu.«
V prostorih predsedstva vlade je Wilson sklical nocoj ožjo sejo vlade, ki je bila prva po volilni zmagi. Pred sejo se je Wilson razgo-varjal z zunanjim ministrom Ste-wartom, in sicer o predvidenem razgovoru z indijsko predsednico vlade Indiro Gandi na letališču, kamor bo prišla iz ZDA na poti v Sovjetsko zvezo. Poleg tega je Stevvart izrazil upanje, da bo laburistična zmaga vplivala na rodezijske državljanje «bele rase«, da se bodo premislili glede Smithove enostranske proglasitve neodvisnosti, ter da se bo nsčia mirna rešitev rodezijskega vprašanja, kajti v nasprotnem primeru »bi utegnili biti rezultat: usodni«. Rasistični rodezijski predsednik Smith pa je izjavil, da ga laburistična zmaga ni presenetila, vendar pa da ta zmaga «še ni tako velika kot moja« ter dodal, da se Rodezija ne meša v britanska vprašanja in da ne bo nikomur dovolil, da bi se vmešaval v rodezijska.
daj med pogajanji niso mogli sporazumeti glede nekaterih bistvenih vprašanj, kot je kreditiranje industrije in zaposlovanje delavcev. Izrazil je upanje v naglo obnovitev pogajanj, saj bi rešitev spora nadalje okrepila gospodarske, kulturne in politične vezi med obema državama. Glede italijanskega stališča o sporazumu med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, je priznal Italiji, da je do sedaj ostro ločevala obe vprašanji. Glede končne rešitve južno-tirolskega vprašanja je ponovil avstrijsko zahtevo o rešitvi na osnovi pariške pogodbe in popolne avtonomije Južne Tirolske. Nato je obsodil teroristične metode in dejal, da je avstrijska policija večkrat intervenirala.
OPROSTILNA RAZSODBA NA PROCESU 0 «ZANZARI
»
Sodišče je vse obtožence oprostilo «ker dejanje ni kaznivo»
Izvršni odbor PSI je pričel razpravo o sestavi delegacije za skupno komisijo s PSDI - Danes se bo z volitvami vodstva končalo vsedržavno zasedanje KD
MILAN, 1. — Ob 20.50 je predsednik sodišča dr. Bianchi D’E-spinosa prečital sodbo: ((Sodišče na osnovi člena 479 kazenskega zakonika oprošča Mattalia Daniela, De Poli Marca, Bel-tramo Ceppi Claudio in Sassano Marca vseh obtožb, ker dejanje ni kaznivo. Sodišče oprošča Terzaghi Aurelio vseh obtožb... razen zadnje, za kar jo obsoja na 15.000 lir globe.« Gre za globo, na katero je sodišče obsodilo lastnico tiskarne, ker ni predložila po zakonu določenih izvodov v tiskarni natiskanih tiskovin preturi in prokuri.
Takoj po obsodbi je vrhovni
WASHINGTON, 1. — Danes je komisija za atomsko energijo povzročila v Nevadi letošnjo deseto podzemeljsko atomsko eksplozijo.
sodni svet sporočil, da so poverili generalnemu ravnateljstvu za šolstvo, da izvede poglobljeno preiskavo v Milanu, s katero naj se ugotovi utemeljenost obtožb proti javnemu tožilcu, ki se je ukvarjal s primerom «Zanzara».
Ko so se predsednik in ostali člani sodišča vrnili v sodno dvorano, da prečitajo sodbo, je dr. Bianchi D’Espinosa opozoril prisotno občinstvo. da ne bo dovolil nobenih izrazov zadovoljstva in niti protestov in da bodo policijski agenti takoj odstranili kogarkoli. Občinstvo je oprostilno sodbo poslušalo povsem mirno, pa čeprav ni bila polna samo sodna dvorana, temveč tudi vsi
bližnji hodniki in se je celo pred palačo zbralo večje število ljudi.
Po razsodbi, je dr. Bianchi D’Espi-nosa poklical tri mlade dijake in jim dejal: »Sodišče mi je poverilo nalogo, da vam povem, da dejanja, ki ste jih napravili, ne kršijo zakona. Naloga kazenskega sodišča se tu konča. To pa ne izključuje, da niso v članku neprimerni koncepti in fraze. Ni naloga sodišča, da to ugotavlja, temveč šolskih oblasti. Sodišče me pooblašča, da vam rečem, da je prišlo okrog tega procesa do prevelikih polemik. Vi ste dijaki, ki ste do sedaj dobro študirali. Skušajte, da vam ves ta hrup ne bo zlezel v glavo, čimprej vse pozabite in se mirno vrnite v vašo šolo, ne da bi se delali važnejši, kot v resnici ste.«
Dijaki so molče s sklonjenimi
glavami in vidno ganjeni poslušali izjavo predsednika, kateremu so se nato zahvalili.
Po sodbi ravnatelj Mattalia, Clau-dia Beltramo Ceppi in drugi niso hoteli dati nobenih izjav. Marco Sassano pa je dejal, da je mirno pričakoval razsodbo, ker je vedel, da ni hotel napraviti nič slabega.
Marco De Poli pa se je zahvalil sodišču, ki je utrdilo v mladini polno zaupanja v sodstvo. Dejal je, da je osebno zadovoljen, še zlasti pa glede onega dela so.dbe, ki se neposredno nanaša na študentska združenja in na dijaške liste. Ta del sodbe bi lahko pomenil tudi zaporo vseh šolskih listov. Oprostilna sodba pa pomeni resen temelj, da se ti listi utrde, saj so tako koristni za razpravo v šoli in za ustvarjanje jutrišnjega državljana.
Odvetnik Alberto DalfOra, branilec Marca De Polija, je izjavil, da
prvem delu sodnega postopka.
Javni tožilec Lanzi pa je na vprašanje, če se bo pritožil proti oprostitvi, tega ni potrdil, temveč je dejal, da bo proučil to možnost.
V zadnjem delu procesa so govorili odvetniki obrambe, ki so imeli dokaj lahko delo. Prof. DalFOra je tako ugotovil, da so bistveno različna stališča med obrambo in obtožbo. Morala, na katero se sklicuje javni tožilec, je morala nekaterih dežel, kjer mož izobesi skozi okno krvavo rjuho, da tako dokaže de-vištvo mladoporočenke. Ce že hočemo delati primerjavo z živalmi, potem mi vidimo živalski odnos v okrvavljeni rjuhi in v zločinih «iz častnih razlogov«. Vsi zagovorniki so ugotovili, da zakon o tisku ni mogel predvideti ureditve študentskih listov in da tor~* tildi ti listi ne spadajo v ta okvir. Vsi zagovorniki so ugotovili visoko moralo vseh
icc moi ca V, x uuja, jc	v n, uu ******	* *** • *-**—*-  -----------
je zelo zadovoljen, da je sodišče | obtožencev ter so razbili v prah
oprostilo ravnatelja in dijake vseh obtožb in to tudi obtožbe, ker listi; ča niso registrirali. Na tak način sodba priznava polno svobodo študentskim združenjem, po drugi plati pa predstavlja tudi pravično odškodnino za nekulturno ravnanje v
Umrla je
Nennijeva
soproga
RIM, 1. — Umrla je soproga Nennija. Do zadnjega trenutka so bili pri njej mož, hčerka Giuliana, zdravnik prof. Spallone in ravnatelj bolnišnice iz Formija prof. Ti-baldi, katere so poklicali, ko jo je popoldne zadela srčna kap in ji je bolničarka takoj vbrizgala injekcijo «kardiostenola».
Carmen Nenni je imela 73 let.
kar
brez strahu in Promisov do konca mandatne dobe. Wiison bo s takšno večino in s popolno kontrolo nad stranko sedaj lahko resnično vladal in ne bo se moral obračati na liberalce ter se opravičevati zaradi premajhne večine kot doslej. Tako velika večina bo Wilsonu pmogočila tudi, da bo odstranil lz vlade tako imenovane -suhe v®je», da bo vplival na sindikate t«r da bo začel izvajati ves tisti del volilnega programa, ki ga smatra za nujnega v prihodnjih letih, ki bodo vsekakor odločilna. Laburistična stranka bo v celoti lahko dokazala svojo sposobnost
mandat ter poljubit^ kraljičin poroeila se je s Pietrom Nennijem
'"”'9. marca 19U jn je z njim jiveja dolga leta v izgnanstvu med antifašističnimi borbami. Bila je delavka, po poroki se je preselila z možem v Forli, nato v Jesi, Ancono, Santa Margherita Ligure in, v Milan. Ob prihodu fašizma na oblast sta zbežala v Pariz, kjer je Nenni ostal do 25. julija 1943.
Zelo hudo jo je prizadela tragična smrt njene hčerke Vittorie, ki so jo ubili v nacističnem taborišču. Od takrat je bolehala na srcu in je bila pred kratkim na zdravljenju v neki kliniki.
Pogreb bo iz stanovanja v Rimu, Trg Adriano št. 10, v nedeljo ob 10. uri.
Zmaga laburistov v Veliki Brita-tdji je torej dokončno potrjena in vsi jo označujejo kot — sijajno. Vsi tudi soglašajo, da bo odslej Harold Wilson lahko nemoteno vladal do konca mandatne dobe ter da si je pridobil s to zmago zelo velik ugled in popularnost.
Po objavi rokov francoskega umika in po sestanku štirinajstih atlantskih držav se je tudi včeraj ameriško-francoska polemika ponovno zaostrila. V Washingtonu vladni krogi neprikrito obtožujejo francosko vlado, da je svojevoljno kršila jasne mednarodne sporazume.
V Moskvi se nadaljuje kongres KP SZ, na katerem je imel pozdravni govor načelnik jugoslovanske delegacije Zveze komunistov Rankovič. Govoril je o prijateljskih odnosih med jugoslovanskimi narodi in ljudstvom SZ ter še zlasti obsežno o nujnosti borbe _ za niir. Posredno je tudi polemiziral s kitajskimi stališči, ko je kritiziral mnenja, da je mogoče rešiti sedanja sporna mednarodna vprašanja s splošno vojno. Rankovič je Podčrtal, da se s tem podcenjuje •noč revolucionarnih, demokratičnih in naprednih sil, ki so sposobne najti mirne rešitve.
Sodišče je povsem oprostilo vseh Pet obtožencev na procesu o dijaškem lističu «Zanzara», odnosno je samo lastnico tiskarne obsodilo na manjšo globo zaradi upravnega Prekrška. S to sodbo je sodišče jasno dokazalo, kako je bil neumesten poseg milanskega javnega to rUstva in da je celotna zadeva ved n° spadala v logično pristojnost šole in vzgojiteljev. Istočasno je sodišče sprejelo tudi pomemben načelen sklep, saj je z oprostilno razsodbo potrdilo, da v primeru študentskih listov ne gre za redni “sk in da torej niso potrebne zapletene registracije, odgovorni u-redniki itd., kot to velja za dnev mke in druge liste, ki gredo v pro sto prodajo, študentski listi spada-v šolo, naj bodo last dijakov
/n°
pod pristojnostjo šolskili oblasti ®ato je tudi dokaj logično, da je vsedržavni sodni svet takoj uvedel Preiskavo, da sc ugotovi utemeljenost pritožb proti postopanju javnega tožilca v tej zadevi.
Na zasedanju izvršnega odbora je bilo govora o sestavi dele-Racije stranke za mešani odbor, ki R* bodo v kratkem naredili skupno s PSDI glede vprašanj združitve. Polemika se je vnela, ko Je namestnik tajnika Brodolini odločno Predlagal, da morajo v odboru sodelovati tudi predstavniki levice, Lombardi pa je zastavil vrsto po-Rojev. Razprava se bo zaključila danes.
sama mandat obnovila.
Seveda so sedaj na vrsti vsestranska proučevanja volilnih izidov. Laburistični uspeh je nepobi-ten in premik je bil povprečno 3,1 odst. Po drugi strani pa poudarjajo komentatorji ((presenetljivo« dejstvo, da niso bili izvedeni številni konservativni prvaki, med katerimi so Thomeycroft, Marples, Sha-taway, Christopher Soames (Churchillov zet in izvedenec za zunanje zadeve v konservativni stranki), sir Martin Redmanne in drugi. Poleg tega pa so številni konservativci, med katerimi je tudi njihov voditelj Edward Heath, prejeli precej manj glasov kot predlanskim. Med zanimivostmi teh volitev pa je izvolitev dveh laburističnih zakoncev Dunwoody in Kerr. Nekateri opazovalci so mnenja, da bo novoizvoljeni laburistični poslanec Patrick Gordon Walker, bivši laburistični zunanji minister, vstopil v Wilsono-vo vlado kot minister za evropske zadeve s ((posebnimi nalogami v zvezi s skupnim evropskim tržiščem.«
Liberalni prvak Grimond je nocoj izjavil, da se bo njegova parlamentarna skupina trudila, da bi »laburistična stranka obdržala še nadalje napredno linijo«, ter da bi nekoliko spremenila svojo zunanjo politiko. Liberalci so namreč vedno zagovarjali vstop Velike Britanije v skupno tržišče, kakor tudi večjo neodvisnost od ZDA zlasti glede Vietnama. Sicer pa so liberalci izgubili nekaj glasov: njihov odstotek se je znižal od 11,2 odst. na 8 odst. V opravičilo je Grimond izjavil, da je njegova stranka kandidirala 50 kandidatov manj kot predlanskim.
Nova poslanska zbornica se bo sestala prvič šele 18. aprila, ko bodo poslanci prisegli in izvolili »speakerja«. Uradna otvoritev parlamenta s kronskim govorom pa bo šele 21. aprila. Sicer pa so vse oči uprte v glavnega zmagovalca — Harolda Wilsona. Star je 50 let; rodil se je v Yorkshiru in glavna njegova zasluga je, da je obnovil enotnost laburistične stranke po Gaits-kellovi smrti. Wilson je imel kar precej nasprotnikov in imeli so ga za Bewanovega pristaša ter je po njegovem izstopu iz vlade prišel na njegovo mesto ter postal minister za trgovino kot najmlajši minister v Attleejevi vladi. Pred enim letom in pol pa je postal predsednik vlade po predlanskih volitvah. Njegova osebnost je postala zrelejša, njegov nastop bolj gotov, ugled pa se mu je zelo dvignil. Z včerajšnjo zmago pa je njegov ugled brez dvoma na višku, kajti postal je tudi popularen in kot voditelj svoje stranke skoraj nenadomestljiv.
Wilson je prejel danes z vseh strani sveta številne čestitke in med prvimi čestitko predsednika Johnsona. Predstavnik Bele hiše je ob tej priliki izjavil, da ni v načrtu noben nov razgovor med Johnsonom in Wilsonom, ki sta se zadnjič sestala pred tremi meseci v Washlngtonu.
Iz Italije je VVilson prejel kar celo vrsto čestitk, med njimi tudi od predsednika vlade Alda Mora, socialdemokratskega tajnika Tanassija in podpredsednika vlade Nennija ki v svoji brzojavki poudarja da je volilna zmaga laburistov ((pomembno priznanje visokih sposobnosti državnika ter nagrada za niegovo 18-mesečno pogumno in vztrajno ter potrpežljivo dedovanje«. Posebno brzojavko je Wilso-nu poslal tudi socialistični tajnik De Martino, ki je poudaril, da bo laburistom volilni uspeh omogočil izvajanje njihovega gospodarskega in socialnega programa «v korist delovnega ljudstva In za okrepitev mednarodne pobude laburistične
...................................................im
BESEDILO FRANCOSKEGA ODGOVORA 0 UMIKU IZ NATO
Roka umika: 1. julij 1966 in 1. april 1967 Washington: Francija krši sporazume
Vedno ostrejša polemika med obema vladama - Toda iz zahodnega Berlina Francija svojih enot ne bo umaknila
Qrremenirii veljstev prav tako sp-remennij letos Pri tem gre
Klaus o Južni Tirolski
RIM, 1. — Avstrijski kancler Klaus je dal italijanskemu listu »Globo« intervju o položaju v Južni Tirolski. Dejal je, da se do se-
PARIZ, 1. — Šele včeraj so v Parizu objavili besedilo odgovora, ki ga je francoska vlada izročila v pojasnilo štirinajstim atlantskim državam o svojem izstopu iz NATO. Odgovor poudarja ponovno francoski sklep>---——
a SFStSSU »Sj
dovoijivih pogojih veljavnih določb NATO«. Francoski odgovor nadaljuje: ((Francoska Vlada hoče prenehati z integriranim zavezniškim poveljstvom v Evropi nad kopenskimi in letalskimi silami, ki jih ima Francija v Nemčiji*. In-tegracija se bo končala 1. julija 1&86, kar pomeni, da bo Francija tedaj umaknila svoje enote v Nemčiji izpod poveljstva NATO, razen če ni bonska vlada pripravljena skleniti s francosko vlado sporazum o tem, da bodo francoske enote ostale v Zahodni Nemčiji na podlagi dogovora od 23. oktobra 1954. Možno je razpravljati tudi o »olajšavah za nemške enote v Franciji na podlagi sporazuma od 25. oktobra 1SS0.»
Francoski odgovor poudarja dalje, da bo ponovna vzpostavitev izključno francoskega poveljstva nad francoskimi enotami imela za
s 1. julijem za vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi, za poveljstvo srednje Evrope, za poveljstvo južne Evrope in za vsa podrejena poveljstva. Francozi še bodo popolnoma umaknili tudi iz obrambnega sveta NATO postopno do 23. junija letos. Fran-coski odgovor izraža željo, da bi se ustanovile »zvezne misije* med zainteresiranimi glavnimi štab: zlasti pa bi francoski častniki lahko pomagali pri zavezniških glavnih štabih med selitvijo s francoskega ozemlja. »Zvezne misije* bi poleg tega lahko proučevale način sodelovanja francoskih enot pri »skupnih vojaških akcijah v morebitni bodoči vojni, zlasti če bodo francoske enote ostale v Za. hodni Nemčiji* V odgovoru je jasno povedano, da ima umik francoskih oficirjev iz integriranih poveljstev za posledico preselitev drugam vseh tistih ustanov NATO, ki so v Franciji.
.............................n......... ..M«....
ČETRTI DAN KONGRESA KP SOVJETSKE ZVEZE
Aleksander Rankovič je poudaril važnost borbe za mir in sožitje
Predstavnica južno-vietnamske Osvobodilne fronte se je SZ zahvalila za podporo - Obrambni minister Malmovski je govoril o novem skrivnostnem obrambnem sistemu «modri pas» in o podmornicah z atomskimi raketami - Mihael Šolohov je obsodil branitelje obsojenih pisateljev
MOSKVA, 1. — Vodja delegacije ZKJ na 23. kongresu KP Sovjetske zveze Aleksander Rankovič je v svojem pozdravnem govoru na kongresu poudaril, da se prijateljsko sodelovanje in odnosi med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi, ki so bili skovani v skupni borbi proti fašizmu, danes poglabljajo in utrjujejo v naporih za ohranitev miru in za zmago socializma. Iz skupnega sodelovanja interesov in smotrov! izhajajo tudi podobnosti oziroma enakosti naših pogledov na osnovna mednarodna vprašanja, predvsem na bistvena vprašanja vojne in miru, na likvidacijo kolonializma, borbo proti imperializmu in neokolonializmu, na politiko koeksistence in druga osnovna vprašanja sodobnega sveta, je poudaril Rankovič, ter izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnih odnosov, posebno položaja v Vietnamu.
Zveza komunistov Jugoslavije, je dejal Rankovič, je prav tako globoko zaskrbljena zaradi poslabšanja v mednarodnem delavskem gibanju. Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da ideološki motivi niso osnovni vzrok sedanjega stanja odnosov med socialističnimi in delavskimi partijami in socialističnimi državami. Zaradi značaja in obsega nasprotij ZKJ sodi, da bodo potrebni čas in napori, da se s proučevanjem in reševanjem bistvenih vprašanj nadaljnega razvoja socializma v sodobnih pogojih premaga sedanje stanje v delavskem gibanju.
Za Zvezo komunistov Jugoslavije, poudarja nadalje Rankovič, je o-snovno vprašanje mednarodnih odnosov, danes borba za mir in proti vsem oblikam podrejenosti in ne enakopravnosti in za uveljavljanje politike koeksistence. Toda koeksistenca ne pomeni mir med tlači-
Zato izvajanje politike koeksistence | maršal Malinovski je v svojem pomeni istočasno aktivno reševanje I govoru orisal izredno udarno moc
™	v •	-	_	___ J..... ni* ni-n-rif.TO nJl Ot H H Y*11 Ol TY1
telji in tlačenimi, temveč med ne- . ,,,, odvisnimi in enakopravnimi narodi.* Sovjetski
vprašanj in sporov v mednarodnih odnosih, predvsem podpora osvobodilni borbi narodov in dolgoročna gospodarska in druga pomoč in podpora nerazvitim področjem.
Mišljenje, da se obstoječa mednarodna vprašanja lahko rešijo samo z vojno, je pripomnil Rankovič, očividno na račun Kitajcev, pomeni podcenjevanje raoči in sposobnosti revolucionarnih, naprednih in demokratičnih sil, da najdejo in vsilijo miroljubno rešitev. Rankovič je na koncu izjavil, da referat Brež-njeva in sedanja razprava potrjujeta, da bo 23. kongres KP SZ ve; likega pomena ne le za nadaljnji razvoj Sovjietske zveze, temveč tudi za borbo naprednih ljudi na svetu, za mir, demokracijo in socializem.
Predstavnica osvobodilne fronte Južnega Vietnama Nguyen Thi Binh se je zahvalila Sovjetski zvezi za moralno, politično in materialno pomoč, 'ki jo je nudila o-svobodilnemu gibanju. Nato je dejala: Ni važno, koliko časa vojna lahko še traja. Naše ljudstvo bo prav gotovo porazilo ameriške napadalce. — Govornica je nato podčrtala načelo, da je mogoče doseči mir, samo če se bodo ameriške sile umaknile iz Vietnama, »če bodo priznane osnovne pravice vietnamskega ljudstva* in če bodo obravnavali »Osvobodilno fronto kot edinega resničnega predstavnika ljudstva Južnega Vietnama*. Kot običajne pretveze je zavrnila izjave Johnsona o pogajanjih, katera si želi Amerika. Ponovno se je zahvalila SZ in Kitajski za pomoč in se je prav tako zahvalila naprednim Američanom, ki vodijo plemenito borbo proti napadalni vojni Johnsonove vlade.
obrambni minister
sovjetske oborožitve. Med drugim je povedal, da se je za petkrat povečalo število podmornic za dolge proge in da se je večja skupina prav sedaj vrnila s krožnega potovanja okoli Zemlje, katerega je opravila, ne da bi izplula na površino. Podmornice so o-premljene z atomskimi raketami in lahko pod vodo izstrele rakete proti ciljem na morju ali kopnem.
Maršal je nato omenil nov skrivnostni obrambni sistem, katerega je nazval »modri pas* in ki ga ni pojasnil. Opazovalci menijo, da gre za sistem protiletalske raketne zaščite, ali celo za sistem zaščite proti prekooceanskim atomskim raketam, o čemer se je v zadnjem času mnogo govorilo.
Minister je zaključil, da ne potrebujejo reklame o oboroženih silah, ki so jih ustvarili izključno za obrambo meja SZ in za varnost sovjetskega ljudstva.
Znani pisatelj an Nobelov nagrajenec Mihael Solohov je v svojem govoru ostro kritiziral vse one, ki so protestirali proti obsodbi Sinjavskega in Daniela. Dejal je, da se sramuje za vse, ki skušajo braniti renegate in obrekovalce domovine. Solohov ni nikoli izrecno omenil obeh obsojenih pisateljev. Dejal je, da ne razume stališč tistih, ki se skrivajo za izrazi humanosti in kriče proti trdoti obsodbe. Napadel je tudi tuje branilce obrekovalcev, češ da naj ne skrbe za usodo kritike v SZ. Po mnenju nekaterih opazovalcev je izjava Solohova posredno potrdilo vesti da je skupina sovjetskih pisateljev nastopila v obrambo Sinjavskega in , Daniela.
Ta premestitev bi se lahko izvršila v enem letu in »vsa operacija« bi bila lahko zaključena do 1. aprila prihodnjega leta. Francija odpoveduje tudi sporazum od 28. avgusta 1952, ki vsebuje statut glavnih štabov ter bo -odpoved sporočila vladi ZDA Ta sporazum bo prenehal veljati 31. marca prihodnjega leta. Končno izraža francoska vlada v odgovoru željo, da bi se o vseh vprašanjih, ki morajo biti rešena, razpravljajo na ((dvostranski ali večstranski podlagi«.
Besedilo odgovora je za vseh štirinajst držav enotno, toda za vladi ZDA in Kanade, ki imata svoja oporišča v Franciji, vsebuje odgovor še posebne dodatke. V teh dodatkih francoska vlada predlaga za rešitev »posebnih« vprašanj dvostranske razgovore z možnostjo, da se dosežejo posebne določbe in tudi daljši roki, zlasti glede vprašanj, ki so s «tehničnega vidika še posebno zapletena«. Dvostranski razgovori z vladama ZDA in Kanade bi omogočili tudi proučitev vojaških medsebojnih olajšav v primeru spopada, pri katerem bi ((sodelovali kot članici NATO.«
Danes pa je francoska vlada sporočila, da bo obdržala svojo posadko v zahodnem Berlinu, kljub sklepu, da se bo umaknila iz poveljstev NATO v Zahodni Nemčiji. Francoski funkcionarji so poudarili, da predstavlja francoska posadka v Berlinu ((popolnoma ločeno vprašanje« in da bodo francoske enote ostale v Berlinu skupaj z angleškimi in ameriškimi, «dokler bo potrebno«. Zvedelo se je namreč, da je vzhodnonemška vlada že začela resno proučevati možnost francoskega umika.
Vlada ZDA pa je v Washingtonu objavila besedilo odgovorov podtajnika Balla francoskemu dnevniku »Le Monde« o umiku Francije iz NATO. Pri tem vlada vnovič poudarja ((globoko neodobravanje francoskega sklepa, ki ni samo v škodo interesov zahodne skupnosti, temveč krši tudi jasne mednarodne obveznosti«. Pri tem pa funk cionarji ameriškega državnega departmaja izjavljajo, da sloni «fran coska akcija na neutemeljenih pred postavkah« kar mora biti jasno predvsem francoskemu javnemu mnenju. Te predpostavke so: 1. da bi v sedanjem položaju ZDA lahko uporabile svoja francoska oporišča, in s tem potegnile Francijo v azijsko operacijo ali pa v operacije, ki so kakorkoli «izven zemljepisnega okvira NATO«; 2. da bi ZDA mogle na katerikoli način razpolagati s francoskimi enotami brez ((popolnega sodelovanja francoskega poveljstva«. Ameriški funkcionarji o-
čitajo francoski vladi, da je prepričaj 3 francosko javno mnenje v pravilnost svojih trditev, ki so popolnoma brez podlage. Hkrati smatrajo, da je Francija odgovorna za kršitev jasnih določb mednarodnega prava ter poudarjajo, da Francija nc bi smela enostransko odpovedati dvostranskih sporazumov med Francijo m ZDA v okviru NATO, ter da Francija tega dejstva ni niti poskušala pobijati. V Washingtonu se poudarja, da od petih dvostranskih francosko - ameriških sporazumov samo sporazum o komunikacijskih sredstvih predvideva možnost enostranske odpovedi.
Vietnam
SAJGON, 1. — Včeraj so južno-vietnamski partizani organizirali atentat na hotel «Victoria», v ka-rem stanujejo ameriški častniki, z rezultatom: sedem mrtvih (od teh štirje Američani) in 127 ranjenih, od katerih so jih 18 prepeljali v bolnišnico.
V severnem delu Južnega Vietnama pa se protivladne demonstracije in stavke nadaljujejo, tako da je bil predsednik sajgonske vlade danes izjavil, da bodo vse demonstracije in stavke odslej nezakonite V mestu Hue pa držijo dijaki tajnika vojaškega sveta generala Cieuja kot talca.
Proces v Splitu
SPLIT, 1. — Na procesu proti železničarjem odgovornim za železniško nesrečo 16. febmarja pri Splitu je javni tožilec danes umaknil obtožbo proti kretniku Antonu Buriloviču, ker na sedanji razpravi ni moglo biti dokazano, da je kriv za nesrečo. Buriloviča so takoj izpustili na svobodo. Strokovnjaki, ki so bili danes zaslišani, so pobili trditve obrambe in izjavili, da do nesreče sploh ne bi prišlo tudi če bi odpovedale zavore na lokomotivi, če bi osebje ostalo v vlaku in uporabilo ročne zavore. Na vlaku je bilo namreč poleg zavor na lokomotivi še trinajst ročnih zavor na vagonih, ki sploh niso bile aktivirane.
trditve o ogorčenosti javnega mnenja. Ugotovili so tudi, da so bili koncilski očetje mnogo naprednejši kot predstavniki milanskega javnega tožilstva.
Minister za šolstvo Gui je danes uradno demantiral vse vesti, da bi ministrstvo za šolstvo v šolskem letu 1964-65 v srednji šoli «Luigi Pi-randello« v Agrigentu prepovedalo uporabo knjige ((Dnevnik Ane Frank«. O uporabi neke knjige avtonomno odloča profesorski svet, ki pa tega v tem primeru ni napravil in je ravnatelj omenjene šole že pismeno zanikal vest.
Dopoldne se je začelo zasedanje izvršnega odbora PSI, na katerem so najprej govorili o državnih otroških vrtcih. Prisoten je bil tudi poslanec Tristano Codignola, ki v PSI odgovarja za šolstvo in ki je pred dnevi podal ostavko, ker se ne more strinjati z bistvenim popravkom zakonskega osnutka. Dogovorili so se, da bodo to vprašanje začasno odložili z dnevnega reda, in da se bodo še prej sestali s predstavniki krščanske demokracije.
Nato se je pričela široka razprava o ustanovitvi paritetne komisije med PSDI in PSI, ki naj pripravi socialistično združevanje. V tej zvezi je namestnik tajnika Brodolini ugotovil, da je bistvo vprašanja v tem, da je v mešani komisiji pri-šotna tudi manjšina stranke.
Lombardi je v imenu manjšine dejal, da je treba predhodno določiti, o katerih vprašanjih bo razpravljala mešana komisija, ker obstajajo med PSI in PSDI ne samo razlike, temveč tudi ideološka in politična nasprotja glede najvažnejših vprašanj: zunanje politike, sindikatov, lokalnih uprav in gospodarstva, kar vse bo odločilno za bodočo usmerjenost nove združene stranke.
Na zasedanju vsedržavnega sveta KD so vse struje z izjemo levice pristale na razpustitev organiziranih struj in ustanovitev enotnega izvršnega odbora. Po predvidevanjih naj bi bilo v izvršnem odboru 27 članov, tajnik Rumor, namestnika pa Piccoli in Furlani. Izjemo predstavlja levica, ki se še ni odločila in ki ima glede te združitve precejšnje rezerve.
Danes so med vidnejšimi demo-kristjansklmi osebnostmi govorili Taviani, Andreotti, Donat Catten, Arnaud, Pella in Fanfani. Tržaški predstavnik Rlnaldi je potrdil veljavnost Rumorjevega poročila in nato dejal, da je treba najti čim širši sporazum, da se najbolj učinkovito vodi politiko levega centra. Izrazil je željo, da bi se tudi leva struja »Forze nuove« odzvala na vabilo, ker bi se drugače ošibila celotna politika.
BRUSELJ, 1. — Mednarodna fe-deracija svobodnih sindikatov je včeraj obsodila volitve v Južni Afriki kot običajno »farso*. Generalni tajnik sindikalne organizacije Omar Becu je izjavil, da te volitve ponovno dokazujejo, kake se skuša tamkajšnji režim manjšine ohraniti na oblasti
Stavka uslužbencev lokalnih ustanov
Vsedržavna tajništva uslužbencev lokalnih ustanov CISL, CGIL m UIL so proglasile vrsto stavk. Uslužbenci bodo stavkali 6., 13., 20. in 31. maja, 48 ur pa bodo stavkali -7. in 8. junija. Stavko so proglasili, ker so pokrajinske upravne ustanove in osrednja komisija za lokalne finance pričele kršiti do sedaj veljavne delovne pogodbe.
Vsedržavni odbor zdravnikov bolnišnic je sklenil proglasiti novo stavko, ki bo trajala štiri dni in to 4, 5., 6. in 7. aprila. Zavarovalne ustanove in odgovorna ministrstva niso namreč do 31. marca odgovorile na zahtevo, da se prično pogajanja o vsedržavni delovni pogodbi, o izplačilu neplačanih prispevkov in o ureditvi prejemkov zdravnikov.
Uredniki «Zanzare» na zatožni klopi: Marco Sassano, Claudia Beltramo Ceppi, in Marco De Poli
2. aprila 1966
EL*®* **
$*r

Desnica in generali ne drže vedno skupaj
Brazilski dnevnik «Correo de Manha« je pred kratkim zapisal: «Sedanji politični položaj v Braziliji je tak kot sadna solata, ki ji primanjkuje vitamina D — demokracije!« V zadnjih dneh pa se je položaj že bistveno spremenil in za zmedo, kakršna je v brazilskem političnem vrhu sedaj, bi tudi južnoameriški kronisti, ki jim sicer zlepa ne zmanjka sočnih prispodob, najbrž težko našli ustrezno primerjavo.
Doslej je bil kandidat za predsednika samo eden — minister za vojsko Costa e Silva. Ta sicer u-radno ni bil imenovan za kandidata, vendar je bilo pričakovati, da se bo to v kratkem zgodilo, čeprav predsednik Castelo Branco očitno nad njim ni bil preveč navdušen; izjavil pa je, da ga bo podprl, če bo nadaljeval politiko ((aprilske revolucije«.
Vendar pa ni bilo malo takih, ki so se spraševali, ali je Castelo res prepričan, da je Costa e Silva najprimernejši za njegovega naslednika. Napovedi teh skeptikov so se uresničile. Pred dnevi je nenadoma še šest brazilskih generalov in politikov sporočilo, da nameravajo kandidirati za Castelo-vega naslednika. Politični opazovalci v Riu sodijo, da se je to zgodilo s tihim pristankom Castela Branca. Očitno gre torej za poskus, da bi «minirali» kandidaturo Costa e Silve. To je zgovorno potrdil samo Castelo Branco, ki je sredi minulega tedna javno izjavil, da ne podpira kandidature ministra za vojsko. Sef Brazilije namreč sodi, da bi z zmago Coste e Silve utegnil prevladati v državi odkrit militarizem. Najbrž pa malokdo verjame, da je Castelo tudi mislil tako, kot je rekel, saj je njegov režim praktično vojaška diktatura.
Mnogo bolj verjetno je, da se Castelo boji, da bi Costa e Silva kljub sedanjim obljubam po volitvah pričel ubirati svoja politična pata.
V Riu menijo, da sta trenutno pri Castelu najbolje zapisana notranji minister Cordeiro de Fari as in pa bivši predsednik predstavniškega domu Bilač Pinto, ki je bil nedavno imenovan za veleposlanika v Parizu. Ostali štirje poj?pgl$lrU,„kandidati, —, general Amauri Kruel, maršal Ademar de QueIroz, general Jurandir Mame-de in Milton Campos, bivši predsednik Lacerdine nacionalne demokratske unije — pa so, po mnenju opazovalcev, samo dodatni elemen-t.. ki naj bi ustvarili vtis, da je v «sadnl solati« tudi nekaj vitamina D.
Castelo Branco je s tretjim u-stavnim zakonom praktično vladnemu kandidatu zagotovil zmago, saj bo novega predsednika volil sedanji kongres, v katerem ima pravkar ustanovljena vladna stranka Arena večino. Kdo pa bo ta kandidat, je sedaj še manj jasno kot doslej, ko se je vse sukalo okrog Coste e Silve. Očitno se niti Castelo Branco sam ne more odločiti, saj je izjavil, da bodo uradnega kandidata imenovali šele čez nekaj mesecev.
Toda do volitev Je še daleč in v razmerah, kakršne so sedaj v Braziliji, bi bilo težko z gotovostjo trditi celo to, da bo Castelov kandidat res izvoljen. Zadnje čase se napadi na Castela in njegovo politiko kar vrstijo. Med drugimi se je pred dnevi oglasil tudi bivši guverner države Guanabara Carlos Lacerda. Ta Je v Lizboni izjavil, da se bo umaknil Iz političnega življenja, hkrati pa je poslal v Brazilijo odprto pismo, ki ga Je objavil časnik «Diario de Notlclas« in v katerem Lacerda ponovno ostro napada Castela. Očita mu, da je «poglavltni korupclonlst Bra-
jo niti strokovnjaki«. V nadaljeva nju de Barros napada gospodarske politiko Roberta Camposa in za hteva, naj Castelo odstopi in pre pusti oblast vojaški Junti, ki bi razpisala splošne in neposredni volitve.
Ob tem velja pripomniti, da za koni predvidevajo zelo stroge kazn za tiste, ki jih obtožijo politični subverzije. Adhemar de Barros pi se očitno niti najmanj ne boji kar daje slutiti, da ima dovol močno zaslombo, da se lahko čut varnega.
Vprašanje je tudi, ali bo umetn dvostrankarski sistem deloval take kot so si zamislili njegovi ustvar jalci. Vladna stranka Arena je ži nek j a dni po ustanovitvi izgubili bitko na volitvah v sekretariati predstavniških teles v Sao Paoli in politični prestolnici severa Pei namboucu. Opozicija, ki je jesen na volitvah za guvernerje zabele žila pomembno zmago, torej n namerava popustiti brez boja.
V igri brez pravil, ki jo igrajo Riu de Janeiru, je težko karkol napovedati. Kljub temu pa se zc vedno bolj gotovo, da se bo ali slej Castelo Branco ponovn znašel pred izbiro: še bolj osredc točiti oblast v svojih rokah ali p jo prepustiti drugi garnituri.
Se bo snega dovolj tudi za
veliko
noč
zilije« in da je ((prepustil državo oligarhiji in nekaterim gospodarskim skupinam«. Hkrati se je Lacerda zavzel za kandidaturo Coste Silve, še pred mesecem dni pa trdil, da «ni mogoče rešiti problemov države s tem, da enega generala zamenja drugi« in da je ((ljudstvo mnogo bolj poklicano, da izbere Castelovega naslednika kot Castelo sam«. Lacerda torej očitno ribari v kalnem, saj govori danes tako jutri drugače. Edina stalna točka v njegovih izjavah v zadnjih mesecih je silovito nasprotovanje Castelu Brancu. Lacerda ima še vedno močan vpliv v ultradesničarskih krogih, ki so se pridružili vladni stranki Areni, če bo ta vpliv zastavil med volilno kampanjo proti Castelovemu kandidatu, bi to utegnilo povzročiti marsikakšno presenečenje.
še bolj ostro kot Lacerda je napadel Castela Branca guverner države Sao Paulo Adhemar de Barros, eden izmed vidnih udeležencev udara, s katerim so strmoglavili Goularta. «Novi režim je obljubil, da bo spoštoval ustavo«, pravi med drugim de Barros v svojem ((manifestu narodu«, ki so ga objavili vsi vidnejši brazilski dnevniki. ((Danes pa je brazilska ustava zmeda ustavnih aktov in amandmajev, nad katerimi se ne znajde-	__________
uimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiii.........................................................................................umnimi...................................................................................iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
|	••	|__l_f*i *_
*»*
*
ir
5w(, qlnhbu ^
Žirije za Levstikove nagrade
Pogled na Marmolado iz gornje doline Fassa
Protestirajo z avtomobili
SAVONA, 1. — Kakih petdeset avtomobilov, v katerih so se peljali župani, upravitelji javnih ustanov ter gospodarstveniki pokrajin Acqui in Alessandria, se je danes udeležilo motoriziranega ((protestnega pohoda«, ki se je začel v Acquiju ter šel do Savone in Alessandrie.
Gre za protest zaradi slabih državnih cest. Tako upravni voditelji kot gospodarski operaterji menijo, da so te slabe ceste velika ške za gospodarstvo in za razvoj tega področja.
V Savoni je delegacijo demonstrantov sprejel prefekt.
Jalov rop
FIRENCE, 1. — Ponoči kmalu po
treh sta prišla v hotel «Ritz» dva roparja ter s pištolo v rokah prisilila vratarja, da se je obrnil v zid. Pobrala sta denar, ki je bil v predalu recepcije Stvar se jima ni kdove kako splačala: odnesla sta kakih 40 ali 50 tisoč lir.
V Etiopiji huda železniška nesreča
ADDIS ABEBA, 1. — Pri železniški nesreči na progi Addis Abeba-Džibuti kakih 40 km od Dire-Daue, je devet oseb izgubilo življenje, trideset pa jih je bilo ranjenih. Vlak se je iztiril, ker je železniški nasip popustil zaradi silnega deževja.
POSEL SE JE SLABO OBNESEL
Hotela je najeti ljudi ki bi ji umorili moža
Za stvar je izvedela policija in za morilca sta se prišla ponudit ■ dva policijska agenta
FLINT (Michigan), 1. — Louise Evans in njen ljubimec Raymond Floyd, stara 30 in 41 let, sta bila danes obtožena, da sta najela dva morilca, ki naj bi umorila moža Evansove. Namera pa jima ni u-spela, ker je po skrivnih virih policija zvedela, da iščeta morilce, pa je poslala k njima kar dva agenta. Ta dva sta se seveda morala delati, kakor da se ponujata za morilca. Pogajanja za ceno in podrobnosti o tem. kako naj se zločin izvede, so potekala v nekem motelu. Ves razgovor pa je bil — ne da bi Evansova in Floyd za to vedela — registriran.
Policijski agent William Bou-dreau je izjavil, da so se dogovorili za »honorar* v višini 1500 dolarjev. Lažna morilca bi morala umoriti Evansa včeraj zvečer, in to na tak način, da bi vse kazalo na avtomobilsko nesrečo, da bi lahko Evansova prejela moževo zavarovalnino. Evansova je telefonirala možu, naj pride v neki bar. Tam bi ga čakala »morilca* in ga umorila.
Medtem sta šla Evansova in Floyd v neki drug bar, kjer sta bila dobro znana, da bi ?i tako preskrbela alibi. Toda ko sta prišla tja, ju je že čakala policija, ki ju je aretirala.
Ko je Evans od policije zvedel za komplot, ki ga je pripravljala žena, je bil zelo potrt. Čeprav je namreč vedel, da imata njegova žena in Floyd Že tri leta razmerje, si ni mislili, da bi šla tako daleč. Evansova pa je izjavila, da jo je mož pretepal in ni hotel pristati na ločitev.
V dveh dolgih vrstah korakajo Američani čez neko reko v Vietnamu ...„..................................
Lepa in spretna Ratna Sara Deivi tretja (med štirimi) Sukarnova žena
Tretja žena indonezijskega predsednika Ahmeda Sukama Ratna Sari Dewi ne igra za Japonsko nepomembne stranske vloge v indonezijski drami. Razmeroma neugoden položaj predsednika Sukama v sedanjih indonezijskih političnih razmerah je vrgel senco tudi na prihodnost Ratne Sari Dewi, ki je po rojstvu Japonka. V Japonskih časnikih se kopičijo poročila o razgibani usodi lepega otroka dežele vzhajajočega sonca, ki mu Je zdaj 28 let.
Pred dnevi je armada zasedla vilo Ratne Sari Dewi v Džakarti .Lepa Sukarnova žena se Je morala preseliti iz svojega pravljičnega dvorca, ki ji ga Je dal zgraditi predsednik Sukamo pred dvema letoma, v neko predmestje Džakarte. Hkrati z vilo je morala zapustiti tudi dvajset hektarov parku podobnega vrta. V novo stanovanje v predmestju pa Jo Je kljub temu pospremilo 22 služabnikov, dva japonska kuharja, frizerka in dve Japonski tajnici i akademsko izobrazbo.
Pred prihodom vojakov v njeno vilo so študentje očitati Sukar-novi soprogi razsipnost, pri demonstracijah pa je bilo slišati tudi klice: «Gejša, pojdi domov!«
Januarja je bila Ratna Sari De-wi na velikem potovanju. Najprej je obiskala svojo domovino Japonsko, potem pa je odpotovala v Evropo. Tu se Je zadrževala nekaj tednov v Parizu, v Švici, v Liechtensteinu in v Italiji švicarski časniki so poročali, da si Je v Ženevi kupila vilo. Ob njeni vrnitvi v Indonezijo so začeli šušljati, da je neki italijanski plemič vztrajno silil vanjo in da so Su-kamovi «vohunl» o tem poročali svojemu šefu, ki je takoj ukazal, naj se žena vrne v Džakarto
Kariera inteligentne in častihlepne Ratne Sari Dewi je podobna meteorju. V mladosti — takrat je nosila še japonsko ime Nahoko Nemoto — ni živela ravno burnega življenja, izvira pa iz neke prizadevne obrtniške družine. Po srednji šoli je bila najprej pripravnica v neki zavarovalni druž-
bi, potem servlrka v kavami in končno hostes v tokijskem fevdalnem nočnem klubu Čopa Cabana, kjer je s svojo lepoto in znanjem angleškega jezika izpodrinila vse ostale tekmice. Sukamovi «vohuni» so odkrili Nahoko Nemoto, ko je bila stara 18 let In jo seznanili s predsednikom Su-kamom, ko je leta 1959 obiskal Tokio. Po vrnitvi šefa indonezijske države v domovino se je romanca nadaljevala v obliki pisem, leto dni pozneje pa je Sukamo, povabil lepo Japonko v Džakarto
Danes 64-letni indonezijski predsednik Sukamo Je vzel Nahoko Nemoto leta 1962 za svojo tretjo ženo, dobila pa Je naslov »posebnega svetovalca predsednika«. V kolikšni meri Je vplivala na politične odločitve izven Japonskih sfer, ni mogoče zanesljivo povedati. Zelo pogosto se je udeleževala sej kabineta in tudi pri diplomatskih sprejemih je manjkala zelo redko.
Vsekakor je bila Ratna Sari De-
wi vedno važnejši člen v verigi odnosov med Džakarto in Toki-jem. Predstavniki japonske vlade so jo zategadelj obravnavali vedno z žametnimi rokavicami. Japonski premier Sato jo je sprejel še januarja letos, društvo japonsko-indonezijskega, prijateljstva pa jo je imenovalo za častno predsednico. Na gospodarskem področju je spričo svojega položaja prebila ograde birokracije in posredovala poslovne sporazume med japonskimi in indonezijskimi podjetji. Pri teh poslih si je dala izplačati 5 odstotkov provizije.
v Tokiu krožijo govorice, da k bogastvu Ratne Sari Dewi sodijo tudi dragulji v vrednosti dveh milijard lir in bančni konto v Liechtensteinu presega milijardo lir ter luksuzno stanovanje z "rtom v ugledni četrti Tokia. Poleg Su-kamovih daril, ki v ljubezenskih zadevah ni bil nikoli malenkosten, so njeno premoženje povečale tudi spretno zamišljene in izvedene finančne in gospodarske transakcije. («Die Welt», Hamburg)
36.000 podpisov za razporoko
RIM, 1. — Poslanec Loris Fortuna (PSI), ki je predložil znani zakonski načrt za razporoko v Italiji, Je danes položil pri pravosodni komisiji poslanske zbornice dva zaboja, v katerih je okrog 36.000 pisem in dopisnic, s katerimi so zasebni državljani dr. Fortuni sporočili, da soglašajo z njegovim zakonskim načrtom.
Predsednik pravosodne komisije poslanske zbornice poslanec Zappa je določil, da bo v komisiji razprava o zakonskem načrtu poslanca Fortune o razvezi zakona v prvih dneh maja. Za referenta je bil imenovan Reggiani (PSDI).
kopal?« je Arran vprašal navzoče časnikarje. «Kot vidite, ni vse narobe, kar trdim,« je veselo vzkliknil, ko je videl, da se je na njegovo vprašanje dvignilo le kakih pet rok. Po Arranovem mnenju so tudi švicarske ženske le malo snažno in manj lepe kot angleške. Ko so ga vprašali, kaj meni o Švici na sploh, je ta čudni možakar odgovoril: «Hribi so lepi,« in dostavil je: «škoda da njih lepoto prebivalci deloma kazijo.«
Ko je zvedel, da švicarska televizija noče oddajati nekega njegovega intervjuja, je lord Arran to komentiral: «... kakor v časih Goeb belsa...«. Preden je šel v Švico, se je še zavaroval za 100.000 šterlingov. «Nikoli se ne ve, je dejal, s temi divjimi Švicarji...«
Prof. Leonid Sedov o «Luni 10»
PARIZ, 1. — ((Spraviti v orbito satelit Lune, to je problem, ki smo ga natančno študirali, in ki smo ga poskusili šele takrat ko se nam je zdelo, da ga lahko izvedemo.« Tako je prof. Leonid Sedov, član Sovjetske akademije znanosti, komentiral izstrelitev «Lune 10», katere namen Je prav ta, da postane satelit Lune. Prof. Sedov, ki je sedaj na nekem mednarodnem zasedanju v Parizu, časnikarjem ni hotel povedati tehničnih podrobnosti ((Lune 10».
V
Ali so Švicarji
res
umazani?
ŽENEVA, 1. — Lord Arran, lastnik verige angleških listov, trdi, da «so Švicarji umazani in da mislijo. samo na denar«. Potem ko je neki londonski list objavil to trditev, je nastalo v Švici ogorčenje. Ves tisk se je dvignil ter začel dokazovati, da je res prav nasprotno: Švica je tista evropska država, v kateri se v razmerju s številom prebivalstva porabi največ parfu-miranih mil in kjer je največ kopalnic. Da bi lordu Arranu dokazali, da se v svojih sodbah o Švicarjih moti, so sklenili, da ga povabijo, naj sam opravi kontrolo.
Danes popoldne se je lord predstavil švioarskemu tisku na tiskovni konferenci v Ztirichu. Ne da bi se dal omajati je še naprej zatrjeval, da so ((Švicarji najbolj umazani ljudje na kontinentu«. «Kdo od navzočih se je danes zjutraj
V Franciji amnestija za cestne prekrške
PARIZ, 1. — Od danes naprej majo v Parizu «zeleno cono«. To je mestni center, kjer je vožnja tovornjakom dovoljena samo v določenem umiku. S tem hočejo pre prečiti vožnjo velikih tovornjakov, ki s podeželja vozijo na tržišča znane «Halles». že leta si pravza prav belijo glavo kako bi te «Hal-les« sploh prenesli ven iz mesta.
Vlada pa je sprejela še ukrep ki zadeva na tisoče vozačev avtomobilov. Gre za amnistijo za prekrške pri vožnji v znesku 30 mi lijonov frankov (čez 3 milijarde in pol lir). Do amnestije je prišlo zaradi neprestanega navala v uradih, kjer pobirajo denarne kazni in kjer leži velikanska količina zapiskov o prekrških, ki so stari že leta.
PARIZ, 1. — Nekemu padalcu je postalo slabo, ko se je pravkar vrgel iz letala v višini 400 m. Nezavesten Je padel do višine 300 m, ko se Je zopet zavedel ter sprožil odpirač padala. Na tla je priletel brez kakih poškodb, vendar so ga zdravniki spravili v bolnišnico ter ga imajo na opazovanju.
Založniški svet Mladinske knjige je imenoval širijo za Levstikovo nagrado. V žiriji za leposlovje so: Mile Klopčič, dr. Franc Zadravec in Jože Šmit; za ilustracijo: Jeli-saveta čopič, Franc Mihelič in Ivan Potrč; za poljudnoznanstveno literaturo: dr. ing. France Avčin, dr. Lavo Čermelj in Ciril Trček.
Podelitev nagrad bo maja 1966.
Sodobnost št. 4
Izšla je aprilska številka «Sodob nosti». Pesmi sta to pot prispeva la samo France Pibernik in Alek sander Peršolja; pač pa je objavljen tudi daljši odlomek iz pesnitve Luisa Aragona Elza, ki ga je prevedel Lojze Krakar. Andrej Hieng je v tej številki do končal svojo prozo Gozd in pe čim, ki je odlomek iz istoimen skega romam, ki bo izšel v kratkem pri Slovenski matici. Jože Felc je napisal Pravljico o slavi. O interpretaciji besedne umetnosti piše France Bernik. Samomor naš vsakdanji je prispevek Dimitrija Rupla v tej številki. Pod naslovom Odmevi z ekrana 66 so objavljeni je objavljeno kramljanje Filipa Kalana m ljubljanski televiziji. Drago Druškovič je pričel objavljati Zapiske o vprašanjih mrodnosti. Božidar Pahor piše o Shakespearovih sonetih v Menartovem, prevodu. France Pibernik je avtor članka Dylan Thomas in praprotni grič. Pod na-slovom Icarus z blatnimi krili objavlja Antun Soljan pogled na hrvaško poezijo 20. stoletja. V zvezi z omenjenim prevodom Lojzeta Krakarja je sestavek Aragon in Elza, ki ga je napisal sam prevajalec. Pesniško zbirko Nika Grafemuerja stiska jezika ocenjuje France Vurnik, roman Smiljana Rozman Ruševine pa Borut Trekman. O knjigi Lirika, epika, dramatika piše Stefan Barbarič. Rafael Ajlec je prispeval obširno oceno knjige Dragotine Cvetka Jabocus Gallus Carniuo-lus. O Jemčevi poetični interpretaciji piše Aleksander Bassin. Na koncu številko so še tri strani glos.
Tudi Finžgarjeva značka Po vseh večjih šolah jeseniške in radovljiške občine so v teh dneh izvedli tekmovanje učencev osnovnih in drugih šol za Finžgar-jevo značko. To kulturno akcijo, je začela podružnica slavističnega društva v sodelovanju s prosvetno pedagoško službo in šolami. Na posebni prireditvi so najbolj-šim učencem razdelili bronaste zmčke. Prihodnje leto se bodo učenci lahko potegovali za srebrno in končno še za zlato Finžgar-jevo zmčko.
Od danes v Bologni mednarodni sejem knjige BOLOGNA, 1. — V soboto 2. aprila bodo v palači Re Enzo v Bologni odprli 3. mednarodni sejem knjige za otroke in mladino. Slovesnosti bo prisostvoval tudi predstavnik vlade.
Nagrade za medicinska dela MILAN, 1. — Rektor milanske univerze prof. C. Mario Cattabe-ni je proglasil zmagovalce na XVIII. natečaju za nagrado «Prof. D. Ganassini 1965». Razsodiščna komisija, ki ji je predsedoval dekan medicinske fakultete v Milanu prof. A. Crosti člani pa so bili profesorji Valdoni iz Rima, Lunedei iz Firenc, Magrassi iz Neaplja, Margaria iz Milana. Craii iz Palerma, Leonardi iz Padove in Marinem iz Chietija, je dodelila nagrado za monografijo «Gli acidi nucleici della cellula neo-plastica« prof. Sergiu Espositu s splošne klinike univerze v Paviji. Drugo nagrado je prejela monografija «Le neoplasie carcinoidi» avtorjev Picardija, Cariolija in Flammie s kirurške klinike rimske univerze. Pohvaljeno je bilo
delo «La patologia degli ipogona-dismi maschili» dr. Fabbrinija s patološkega inštituta rimske univerze. Nagradna ustanova bo kot doslej poskrbela, da bodo dela objavljena v knjigi in razširjena ne samo v Italiji temveč tudi v inozemstvu. Za 20-letnico ustanove je bil natečaj za nagrado 1967 dvignjen na evropsko raven.
V Cannesu Bulajičev film
ZAGREB, 1. — Zvezna komisija za izbiro filmov je sklenila, da bodo na letošnji festival v Cannes poslali film Veljka Bulajiča «Pogled v zenico sonca«. V konkurenci kratkometražnih filmov bo Jugoslavijo zastopal Goldštaj-nov film Projekt. Komisija je izbrala tudi dolgo vrsto filmov za mednarodni festival v Krakovu.
Novo filmsko mesto
v Nevv Yorku
NEW YORK, 1. — Tam, kjer zdaj stoji poslopje centra za šport in razvedrilo Madison Square Garden, torej v srcu Nevo Yorka, naj bi do leta 1970 zraslo in se razvilo filmsko mesto. Na površini poldrugega hektara bodo zgradili dva nebotičnika (po 39 nadstropij), ki ju bo povezovala sedemnadstropna stavba. Po zaslugi številnih filmskih in televizijskih studiov ter šestih kinematografov naj bi si vsa reč pridobila vzdevek «Hollywood ob Hudsonu«.
Načrti so pripravljeni, gradbeni stroški pa bodo znašali okoli 50 milijonov dolarjev. Filmsko mesto bodo začeli graditi jeseni 1967, ko se bo družba Madison Square Gardens» preselila v nove prostore blizu postaje Pennsyl-
Pri veliki slovesnosti, ko bodo podeljevali «Oscarje», bo imela Vima Lisi eno izmed glavnih vlog: vsem nagrajenim igralcem bo izročila kipce
David Corbett z ženo in hčerko; v rokah ima psa Picklesa, ki je našel zavoj, v katerem je bil pokal Bimet. Kot nagrada za tistega, ki bi našel ukradeni pokal Je bilo zbranih 6100 funtov šterlingov. To-da doslej jih je Corbett prejel samo 500 od neke tovarne britvic.
Vendar pa Corbet še upa da bo dobil še ostali denar
vania. Newyorški listi pojmujejo zamisel o filmskem mestu kot zanesljivo znamenje, da se obeta ameriški filmski industriji nov vzpon in razmah.
V Nevo Yorku sodijo, da Holly-wood lepega dne ne bo več filmska in televizijska metropola ZD 4. Snovalci newyorške zamisli so pridobili arhitekta Charlesa Luclc-mana, ki je pred dvanajstimi leti zgradil. v Los Angelesu «televizijsko mesto«.
Filmsko mesto bo največji projekt v zahodni polovici Nevo Yor-ka vse do graditve F 'ckefcllerje-vega centra v tridesetih letih.
Newyorški producenti so že napovedali, da se prav zaradi nameravane graditve filmskega mesta ne bodo preselili v Hollyv'Ood. Tehniki in drugi strokovnjaki pričakujejo. da jim bodo v novih poslomih prostorih zagotovljeni kar se le da ugodni pogoji za moderno filmsko proizvodnjo. Večino filmskih in televizijskih studiov bo bržkone prevzela družba ABC.
* * *
CATANIA, 1. — Pevka Miranda Martino je zanikala glasove o ločitvi z možem časnikarjem Ivanom Davolijem. Te govorice, je dejala, nimajo nobene podlage. Res je samo, da je mož v Rimu, medtem ko mora Miranda potovati s skupino Carla Dapporta okrog po Italiji.
* * *
FIRENCE, 1. — Retrospektivno razstavo del florentinskega slikarja Pietra Annigonija bodo pripravili l. 1968 v newyorškem nacionalnem muzeju v Brooklynu. Gre za olja, risbe in jedkanice, ki jih je Amigoni izdelal od svojega 17. leta.
Smrt mladega časnikarja
VIDEM, 1. — Nenadoma je v videmski bolnišnici umrl 34-letni časnikar Angelo Sverzut, ki je bil dopisnik za rAl iz Cervinjana, sodelavec beneškega «Gazzettina», «Gaz-zett-> dello šport« in drugih listov. Srčna kap ga je zadela, ko je včeraj zvečer telefoniral neko vest ((Gazzettl dello šport« v Milan. Bil je že mesec dni v bolnišnici, pa Je vendar kar od tam telefoniral vsak dan raznim listom. Zapušča ženo in dve hčerki.
Po budističnih demonstracijah v Sajgonu in drugod
VZKLIKANJE TIJU LE PRILOŽNOST ZA VELIKO POMEMBNEJŠE ZAHTEVE
Napisi o predragem rižu in o tem, da je ljudstvo sito vojne
PNOM PENH, konec marca. — Vzdolž Reke dišav in pred staro cesarsko palačo anamskega cesarstva v Hueju se je zbralo najmanj c^set tisoč meščanov: študentov in budističnih duhovnikov v obleki žrfranske barve. Čakali so zrušenega generala Ngujena Cana Tija. Zbrana množica mu je priredila manifestacijo in ga nosila na ro-I:ah.
General Ti je prišel v uniformi in skušal pomiriti budistične in nacionalistične množice v Hueju, podobno kot je dan prej storil v Da-nangu, velikem vietnamskem mestu, kjer je tudi največje ameriško vojaško oporišče v tej nesrečni deželi.
Ze dolgo časa so mislili in računali, da so se budisti v Vietnamu pomirili, kajti že dolgo ni bilo niti demonstracij niti tistih razburljivih dogodkov, ko so se posamezniki oblili z bencinom in zažgali. Predstavljali so si torej, da so se budisti sprijaznili z vlado generalske hunte v Sajgonu ter z njenimi ameriškimi zaščitniki, ki so zasedli vso obalo od Sajgona do 17. vzporednika Odstavitev generala Tija Pa je pokazala, da se budisti — in ne le budisti — niso pomirili, pač Pa da med njimi tli, morda še bolj in drugače kot prej.
General T» je kot letalski polkovnik sodeloval pri pripravah zarote proti diktatorju Diemu od 11. novembra 1960. Ko je ta zarota propadla, je Ti pobegnil v Kambodžo, kjer je ostal vse do zru-šenja diktatorja Diema. Nato se je vrnil v deželo in z drugimi častniki sodeloval v malone vseh zarotah proti Dinu, Dongu, Minu in Kanu. Hkrati pa je napredoval do generalskega čina s tremi zvezdicami. Istočasno je postal član sedanje hunte in dobil oblast, ali bolje poveljstvo nad tako imenovanim prvim taktičnim področjem.
Vtem ko ni tega nihče pričakoval, ga je hunta izločila in mu bkrati odvzela poveljstvo v srednjem Vietnamu. Zakaj?
Predvsem si je general Ti pridobil velik ugled med budisti in nacionalisti na področju, nad katerim je imel poveljstvo. Vzpostavil je neposreden stik z elementi, ki niso bili in niso zadovoljni z ameriškim poseganjem v njihove zadeve, še manj pa z vlado generala, ki se opira izključno na ame-riške bajonete in helikopterje. To s® je videlo tudi med demonstracijami v Hueju, ko so demonstranti nosili velike napise z gesli, da Predsednik hunte general Tije prodaja deželo.
Morda pa so bili v sklopu tega tudi nekateri drugi načrti, nekakš-ha kombinacija vpliva budistov na množice ter ugled generala Tija, hkrati pa tudi možnost manevrov hjegovih vojakov za zrušenje hunte- General Tije in premier Ki sta to preprečila in vrgla generala Tija iz hunte. To potezo so skušali pojasniti, da je general Ti bolan in da je pomagal fevdalcem srednjega Vietnama, ki da jih je treba likvidirati. Dejansko pa sta Tije in Ki sklenila zadušiti ambicijo generala Tija preden bi se ta razrastla v nevarnost.
Danang, Hue in še nekatera druga središča pa so na to odgovorila z demonstracijami. Politični prijatelji izločenega generala Tija so stopili na ulice. Toda general Ti v teh demonstracijah ni bil več osrednaj točka, jedro, pač pa bolj povod za priložnost, da se lahko javno na ulici zakriči, da je riž Predrag, da je ljudstvo sito vojne, je inflacija neznosna, da črna borza duši. In ne le to: demonstranti so zahtevali odstranitev generalov, volitve in civilno vlado.
Od tod pa se je val razširil tudi ha Sajgon. In če bi hoteli te de-monstracije oceniti objektivno, so te zadobile povsem protiameriški
značaj. Na javnih zborovanjih so bili potrjeni cilji budističnega gibanja, ki se dajo zajeti v zahtevo po civilni vladi, hkrati pa po vrnitvi na položaje vseh generalov in vojakov, ki so sodelovali pri zrušenju diktatorja Diema. Letaki, ki so bili vrženi med demonstracijami, govorijo o «mladih silah, ki se borijo za rešitev revolucije«,
S tem je prišlo do politične krize, ki jo je morala hunta v Sajgonu začeti reševati. Na pomoč je prihitel sam ameriški veleposlanik Lodge, ki je skozi ena vrata sprejemal budistične voditelje, skozi druga pa člane hunte. Enim je svetoval,' naj se pomirijo, drugim pa, da naj pošljejo generala Tija naj pomiri študente, pristaniške delavce in celo trgovce v Danan-gu in Hueju. Svetoval je tudi, naj generalu Tiju obljubijo diplomatski položaj nekje v tujini.
Tije in K; sta poslušala. Poslušal je tudi general Ti. Toda ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da je to prav njemu podobno, ker da ljubi slavo. V srednji Vietnam je prišel triumfalno. Kaže, da namerava tam tudi ostati, da bi si pridobil popularnost za poznejšo dobo...
To «poznejšo dobo« pa čakajo tu-
di naprednejši južno vietnamski elementi in budisti. Kako pozna bo ta ((poznejša doba«, je težko reči. Direktor budističnega zavoda v Sajgonu čau je pomiril več tisoč študentov, češ da «še ni prišel čas za nerede«, vendar je hkrati poklical iz Pariza v Sajgon generalnega tajnika svetovne budistične konfederacije prof. Taija, znanega nacionalista in borca proti Diemove-mu režimu.
Nacionalistično in budistično gibanje v Južnem Vietnamu, kot kaže, delata z roko v roki, da bi dosegla nekaj tretjega: civilno vlado, ki ne bi bila pod tolikšnim vplivom ameriških poveljnikov, civilno vlado, ki bi bolj trezno gledala na vso vietnamsko zadevo in ki bi bila pripravljena, lotiti se konkretnega reševanja.
V današnjih razmerah, ko na bojiščih ni bistvenih sprememb, ko se ne kažejo posebne možnosti za mirno rešitev vietnamske vojne, ko Američani dovažajo nove čete, so budisti tako močni, da zganejo množice na ekonomski osnovi in tudi zaradi nerešenih nacionalnih vprašanj. To nakazuje, da bi se mogli lotiti tudi reševanja političnih problemov.
R. JOVIČ
Danes ob 18.30 bo v piranski umetnostni galeriji na Tartinijevem trgu razstava del mladega tržaškega slikarja Rolanda Mascarina. Razstava bo odprta do 17. t.m. Na sliki Mascarinova «Bela vrtnica«.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiimiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiNi
VTEM KO UMETNI SATELIT «LUNA 10« DRVI PO SVOJI POTI
Kroženje okoli «blede sosede» ali daljši postanek na njej?
Kozmonavt Vladimir Komarov opisuje nadaljnje sovjetske načrte
Kakor vedno doslej, so bili sovjetski strokovnjaki tudi tokrat zelo redkobesedni. Po izstrelitvi «Lune 10» so objavili kratko sporočilo, da gre za poskus «v o-kviru nadaljnjega raziskovanja Lune« ter da sedanji poskus služi, da se ((preizkusi način, da se postavi v Lunino krožnico u-metni satelit, ki bo proučil področje okoli Lune«. Poročilo nadalje pove, kdaj je bila «Luna 10» izstreljena, da naprave na njej «redno delujejo«, da je ubrala pot, ki je «blizu v naprej določeni poti«, toda o točnejšem programu niti besede.
Prav gotovo se ne bomo spuščali v napovedovanja, kaj vse bo ta novi sovjetski podvig prinesel. Do Lune je pot dolga, doslej se je nekaj poskusov tudi izjalovilo, astronavtika pa še ni tako razvita, da bi vse šlo kot po olju. Toda med prebiranjem kratkega sporočila agencije Tass smo se spomnili na nedavni intervju, ki ga je pariškemu tedniku «Paris Match« dal sovjetski kozmonavt polkovnik Vladimir Komarov, ki je pariškemu novinarju govoril o sovjetskih načrtih v zvezi z Luno. Ce pogledamo izjave, ki jih je dal Komarov, in jih primerjamo s sedanjim sporočilom, smemo sklepati, da so njegove izjave o nalogah ((Lune 10» povsem drugačne od tega, kar o njih govori sporočilo Tass.
Na vprašanje pariškega novinarja, kdaj bodo Sovjeti prvič poleteli na Luno, je Komar izjavil, da bo to kmalu, vendar pa ne že jutri ali pojutrišnjem ker da so potrebne še velike priprave in ker da je nujno zagotoviti gotov ne le pristanek, pač pa tudi vrnitev na Zemljo. Govoril je nadalje o uspehu, ki je bil dosežen s psičkoma Veterčkom in Ogeljčkom, ki sta 21 dn; krožila do višine 900 km in nato
srečno pristala na Zemlji. Glede tega je posebej poudaril, da je bil poskus napravljen zato, da bi se preverile zaščitne naprave proti zdravju nevarnim žaree-njem, ki so najnevarnejša v Van AUenovih pasovih.
Ko ga je pariški novinar vprašal, kakšna je naslednja etapa v programu osvajanja Lune, je Komarov rekel:
«Luna 10» ntm bo prinesla še podrobnejše podatke. Tudi ona bo mehko pristala in bo bolj dolgo ohranila zvezo z Zemljo. Izvedla bo tudi nekaj raziskav. Izmerila bo na primer moč Luninega magnetnega polja in razlike v temperaturi. Posredovala nam bo podrobnosti o mehanični in minerološki sestavi Luninih tal. Dala nam bo tudi prvo sliko Zemlje, slikane z Lune.
Kakor vidimo, se napovedi kozmonavta Komarova močno razlikujejo od vsebine sporočila ob izstrelitvi «Lune 10». Ker pa je Komarov v isti sapi govoril tudi o drugih sovjetskih načrtih v zvezj z osvajanjem Lune si moremo to razlagati tudi kot splošen nadaljnji program sovjetskih strokovnjakov in je bilo pripisovanje teh konkretnih nalog «Luni 10» le naključno, kar pomeni, da bo morda te naloge opravila naslednja ali ena naslednjih «Lun», kajti Komarov je svoja izvajanja nadaljeval dobesedno takole:
«V zadnji etapi, pred samim odhodom človeka na Luno, bo poslana na Luno avtomatizirana vesoljska ladja, ki bo na Luni pristala in se nato vrnila na Zemljo.« Iz tega sledi, da je do človekovega pristanka na Luni še daleč in da je med tem v programu še veliko poskusov.
Čeprav je torej do prvega človekovega poleta na Luno še daleč, poglejmo, kaj o tem misli
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Wolmerjev ansambel; 12.00 Kulturni odmevi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Zgodbe iz druge svetovne vojne; 16.45 Dunajske melodije; 17.30 širimo obzorja; 17.45 Mladinski zbor iz Trnovega; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojeta C. Valente in J. Dorelll; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov;
20.00	športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Vokalni oktet ((Planika«; 21.00 Jezusovo javno delo-vari«; 21.40 Vabilo na ples; 22 30 Kmhoven: Trojni koncert v C-duru.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran.
Koper
7.15 Jutranja giasba; 11.00 Spored lahke glasbe; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji motivi; 11.45 No /e Plošče, 12.00 in 12.55 Glasba po /e‘Jah; 13.40 Ansambli v ritmu; 14 00 Glasba po željah; 15.00 Koncert zabavne glasbe; 14.45 Slov Pevci; 16.00 Radijska pošta; 16.20 Izbrali ste; 17 00 Iz operetnega sveta, 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL;
13.00	športr."' vesti; 19.30 Prenos KL; 22 15 in 2? 15 Plesno glasba.
Nacionalni program
8-30 Jutranji pozdrav; 9.45 Pe-
SOBOTfl, 2. APRILA 1966
sem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.15 Ital. folklorna glasba; 11.45 Skladbe za godala; 13.30 Sobotne kronike; 15.15 Likovne umetnosti;
15.30	Brahmsova simf. štev. 4; 16.50 Ravelove skladbe; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba s plošč; 18.40 Detektivska križanka; 20.30 B. Tecchi: «La ve-dova timida«; 21.30 Ital. melodije;
22.00	Večerni spored; 22.30 Plesna glasba.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 11.25 Verdi in Bolto;
14.00	Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.05 Orkestralna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Mednarodni festival jazza v Sanre-mu; 2100 Pisan spored; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Ples.
III.	program
18.30	Glasbeni pregled; 18.45 MaGinijeva sonata za flavto; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij: 20.40 Beethovnove skladbe; 21.20 Pesnik C. Rebora; 21 30 Koncert.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Lev, ki Je cmoke; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Kvintet B. Dimitrijoviča; 1015 Iz oper ru-
skih avtorjev; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Opoldanski divertimento; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel Petrič in Veseli planšarji;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Odlomki iz hrvaških oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Popevke; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz relejnih postaj 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Lahka glasba; 20.30 Dr. W.
Gerteis:	((Začarana soba«; 20.57
Majhni ansambli; 21.30 Orkester Strings; 22.10 Oddaja za izseljence; 23 05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30	Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Sedem dni v parlamentu; 19.55 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik, 21.00 ((Studio uno«; 22.10 Otroci rastejo;
23.00	Dnevrf'<
II. kanal
21.00	Dnevnik t.> Puccinijeva opera «La Boheme«
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 17.2o Poročila;
17.30	Kje je, kaj je; 17.45' Srečno pot, Zoki! - lutke; 18.10 Vsako soboto, 18.25 TV obzornik; 18.45 Mladinska igra; 19.25 Ko sem bil še majhen; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja — Se 'ajevo; 20 i0 Peščena ura; 21.10 Z”bavno-gle‘-bena oddaja; 22.00 Bo uinza — film, 22 50 Poročila.
sovjetski kozmonavt Komarov: «V vesoljski ladji, ki bo poletela na Luno, bodo največ štiri osebe: glavnj pilot, zdravnik, inženir in morda kaki fizik. Prva odprava bo imela bolj značaj priprave za nadaljnje polete in bo ostala na Luni le malo časa Druga odprava bo preverila podatke, ki jih je bila prinesla p« va. Ta odprava bo ostala na Luni bolj dolgo najmanj štirinajst dni. Nato se bodo razmere raz-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Alfred Loos v palači Costanzi
Kdor se zanima za arhitekturo, naj si ogleda zanimivo razstavo v palači Costanzi. Posvečena je pionirskemu delu arhitekta Alfreda Loosa, ki se je rodil v Brnu na Moravskem in umrl pred 33 leti na Dunaju v triinšestdesetem letu starosti. Danes prištevamo Loosa med očete sodobnega stavbarstva. Tega priznanja pa je bil Loos deležen šele tik pred smrtjo in še to v pičli meri.
To je pa razumljivo, ker je tedaj potekalo komaj desetletje po zatonu ornamentalno preobložene secesije. In bil je prav Loos tisti, ki je zapisal, da je zločin krasiti z ornamenti stavbe, katerih namen je v naši dobi le v njih racionalni uporabi. Racionalnost! To je Loosovo geslo. Njegove vodilne misli, kot stopničasta igra prostora in teles, kristalna gladkost pročelij in smotrna povezanost notranjosti z zunanjostjo, so postala pravila moderne arhitekture.
Na štiridesetih panojih razstave jotografsko povečane notranjosti in opreme stanovanj, stavbe in načrti kažejo, kako težko je bilo v dobi Loosovega delovanja uvajati revolucionarne novosti, ki se nam zde danes tako naravne. Pričenja v letu 1898 z opremami trgovin in stanovanj in šele leta 1904 zgradi prvo hišo, vilo Karma v Švici, ki se nam zdi kot da bi bila od včeraj.
Vrste se tovarne in delavska naselja, hoteli in javne zgradbe. A od tega je večina ostala pri načrtih, ker so za tisti čas bili prezgodaj zasnovani. V opremi stanovanj opazimo, kako z zrcalnimi stenami povečuje prostor in kako s stopničastim višanjem enodružinskih hiš ustvarja vrtove na strehah sosedov, da čimbolj po-vrednoti površine. Imena naročnikov stavb pa izdajajo, da so to bili bogataši, ki so si mogli privoščiti poizkus bivanja v teh revolucionarnih hišah, čas pa je pokazal, da so ti poskusi postali stalnost, ki dosega naš čas in gre v bodočnost, ker pač izhaja iz pravilne uporabe novih gradbenih snovi in načinov skladnih z napredkom znanja.
MILKO BAMBIČ
vijale lažje. Poleti na Luno bodo ipogostnejši in hkrati se bo večalo tudi število potnikov.«
Ker je pred nedavnim bilo v strokovnih krogih rečeno, da bi Sovjeti mogli že danes poslati človeka na Luno in je v zvezi s tem francoski znanstvenik Louis Armand izvedel med strokovnjaki anketo, ali bi ne bilo pametno poslati na Luno prostovoljca, ki bi bil pripravljen tudi žrtvovati življenje, da bi se osvajanje Lune pospešilo, je na ustrezno vprašanje pariškega; lista, kaj meni o tem, kozmonavt Komarov izjavil, da je absolutno nasproten takšni žrtvi, ker bi ne bila le kruta, ampak je tudi nesmiselna, oker nam se ne mudi in napredujemo... Znanost pa je preveč čista stvar, da bi se mogla spuščati v takšne pustolovščine«.
Sovjetom se torej ne mudi, pravi Komarov. Kaže, da je istega mnenja tudi ameriški strokovnjak Siegelbaum ki je dopisniku ameriškega lista «Life» med drugim rekel: ((Sedaj je jasno, da je sovjetski program zelo široko zamišljen in da ni ozko u-smerjen na to, da bi bili v nečem prvi«. Da pa bi Sovjeti mogli na tem področju še marsikaj pokazati, izhaja iz mnenja istega ameriškega strokovnjaka, ki je istemu ameriškemu ilustriranemu listu izjavil, da bodo sovjetski strokovnjaki že v letošnjem letu pripravljeni izstreliti kozmično postajo s posadko «kakih trideset oseb moškega in ženskega spola«. On nadalje predvideva, da bodo leto dni zatem Sovjeti poslali na Luno vesoljsko ladjo ali postajo s posadko. To svoje mnenje Siegelbaum podkrepi z navajanjem dosedanjih, posebno zadnjih sovjetskih podvigov.
Morda bi ne bilo v zvezi s tem odveč dčdati, kaj menijo o sovjetskem načrtu za osvajanje Lune ameriški zaniteresirani ali vsaj dobro poučeni krogi. V že omenjenem listu «Life» je njegov znanstveni strokovnjak med drugim zapisal: ((Sovjetski načrt za pristanek človeka na Luni se odlikuje pred ameriškim po svojem enostavnem konceptu.«
Da pa Američani vneto sledijo temu, kar se na tem področju dogaja v Sovjetski zvezi, nam pričajo sledeči podatki, ki jih povzemamo po reviji «Life»: «E-den od načinov proučevanja (sovjetskih načrtov op. ur.) je proučevanje vedno večjega števila sovjetskih listov kot so ((Letalstvo in kozmonavtika« ter ((Znanost in življenje«, pa vse do specializiranih izdaj kakih 4500 znanstvenih zavodov v ZSSR (1500 takih zavodov je bilo ustanovljenih po prvem poletu «Sput-nika« leta 1957). 225 nameščencev kozmonavtsko tehnološkega oddelka Kongresne biblioteke ZDA zabeležj na leto okoli 2 milijona 670.000 člankov, objavljenih v komunističnih deželah.«
liuiTiijski Senici in beneški Slovenci v preizkušnjah dveh svetovnih vojn
Pred prvo svetovno vojno so j schichtsvereines fiir K a m ten« ne-živeli v videmski pokrajini po- • kaj ljudskih in božičnih pesmi iz leg beneških Slovencev še Nem-1 Saurisa z zabeležbo melodij, po
ci, in sicer v dveh daleč narazen ležečih vaseh: v vasi Timau v občini Paluzza, ob cesti, ki pelje iz Tolmezza preko obmejnega prehoda Passo di Monte Croce (1363 m) v Gornjo Ziljsko dolino do Mauthena. Vas Timau leži 821 m visoko na južnih pobočjih Karnijskih Alp. Pred zadnjo vojno je v vasi Timau živelo 1131 ljudi. Po italijanskih virih naj bi se sedanje nemško prebivalstvo naselilo v Timau v 15. in 16. stoletju, ker so tu odkrili takrat bakrene rudnike s srebr-no primesjo in so se tod naselili nemški rudarji. Ti nemški prebivalci so bili zvesti državljani italijanske države in so se še v pi> vi svetovni vojnii, ko je besnela vojna med avstro-ogrsko monarhijo in italijansko savojsko monarhijo, borili ne samo kot vojaški obvezniki, ampak tudi vse civilno prebivalstvo na strani italijanske armade. Zenske in stari ljudje so v hudih bojih posebno okoli vrha Pal Piccolo, ki je prehajal v prvih mesecih vojne v poletju 1915 iz rok v roke obeh vojskujočih se nasprotnikov, prostovoljno nosili strelivo v prve italijanske strelske jarke in pomagali vlačiti gorske topove na vrhove Karnijskih Alp. V Timau prebivalstvo še govori neko staro nemško narečje.
Druga nemška naselbina pa leži daleč proč v severno-zahodni Kar. niji, na meji s pokrajino Bellu-no oziroma gorate deželice Cado-re. Gre za vas Sauris v porečju gornjega Tilmenta v stranski dolini Lumiei, ob vnožju Monte Bi-vera (2473) m). Sauris se deli v Spodnji Sauris 1212 m visoko, kjer je tudi sedež male občine Sauris, Gornji Sauris pa leži kar 1390 metrov visoko. Vsaka izmed teh dveh vasi ima nekaj nad 200 prebivalcev. Vseh prebivalcev v občini je okoli 800. Prebivalstvo upada kot povsod v večjem delu Karnije, ker se izseljujejo za delom v zahodne industrijske države. Tudi Sauris ima precej emigrantov: 1960. leta 138 sezonskih in 207 stalnih emigrantov, vseh emigrantov (sezonskih in stalnih) torej 345 ali 38 7 odst. vsega prebivalstva.
Nemci prebivajo v Saurisu najmanj osemsto let, saj je že cerkvica v Spodnjem Saurisu iz 1. 1390 a v Gornjem Saurisu iz 15. stoletja.
Kot rezijansko narečje je tudi nemško narečje Saurisa spodbujalo jezikoslovce, da rešijo uganko, kateremu nemškemu narečju pripada govorica nemških hribovcev v Saurisu. Spočetka so razni bež-mi turisti z diletantskim jezikoslovnim znanjem navajali najbolj romantične možnosti. V letu 1782 je italijanski znanstvenik Nicolč Grassi pisal, da govorijo v Saurisu cimbrsko narečje, da so torej ostanki starih Cimbrov. Stoletje kasneje je dr. Mupperg iz Frankfurta sodil, da govorijo neko lon-gobardsko nemško narečje. Sele znameniti avstrijski statistik Karl Czernig, ki je povedal tudi še najbolj točno število Slovencev v zahodnih pokrajinah avstro-ogrske monarhije, se je spravil na dolgo in težavno pot iz Trsta v te gorske kraje in po dolgem sistematičnem proučevanju ugotovil, da gre za neko koroško narečje.
Cela vrsta naslednjih jezikoslovcev, ki so se ukvarjali s proučevanjem narečja v Saurisu, je prišla nato do podobnih zaključkov kot Czornig. Duhovnik Luigi Lu-chini je izdal 1. 1892 posebno študijo «Dialettologia saurtana«, in deloma z jezikoslovnim primerjanjem, deloma pa s primerjanjem verskih običajev, ugotovil da so verski običaji in govorica isti kot jih govori prebivalstvo Mothala in Lesachtala v Avstriji. Aristide Baragiola je sodil, ker ni bil jezikoslovno podkovan, da govorijo v Saurisu narečje, ki je podobno tistemu v Pustriški dolini. Jezikoslovec Carlo Battisti je proučeval fonetični razvoj in dvoglasnike in menil, da je ostal od nemščine način izražanja. Profesor Giovanni Lorenzoni ,ki je med dvema vojnama imel veliko vlogo v jezikovnih vprašanjih tudi v Julijski krajini, je po dolgih proučevanjih potrdil, da gre za koroško narečje, ki je ostalo nespremenjeno, odkar so se Nemci naselili v okraju Ampezzo. Presodil je, zmeraj na podlagi jezikovnega razvoja, da so prišli iz Koroške v Gornjo Karnijo v sredini 12. stoletja. Na splošno pa drži, da skušajo italijanski pisci čimbolj skrajšati dobo bivanja neitalijanskih narodnosti v Italiji.
Objavljenih je bilo že nekaj umetnih in ljudskih pesmi in pripovedk v sauriskem narečju. Duhovnik Ferdinando Polentarutti je izdal 1. 1892 štiri pesm; na čast monsignorja Giorgia Plotzer-ja. Na Koroškem je Josefine Gartner objavila v zgodovinskem časopisju «Mitteilungen des Ge-
katerih se pojejo te pesmi med ljudmi. Mario Toller verjetno rojak iz Saurisa je 1. 1963 izdal v Vidmu knjižico v sauriskem narečju ki vsebuje folkloristične izraze, prve takte božičnih pesmi in tri domače molitve.
Stoletja in stoletja so uporabljali v Saurisu samo svoje staro koroško nemško narečje. Sol takrat še ni bilo, a v cerkvi so duhovniki pridigali in razlagali katekizem samo v domačem, nemškem narečju. V prejšnjem stoletju se je že tudii v cerkvi pojavila italijanščina ter se je nekaj desetletij izmenjavalo koroško narečje z italijanščino, dokler ni tudj v cerkvi italijanščina popolnoma izpodrinila domače narečje vernikov.
Ko so se pojavile prve šole po župniščih že 1. 1824 so že od vsega začetka učili v italijanščini. Ljudje še sedaj govorijo med seboj v starem nemškem koroškem narečju, a znajo seveda govoriti furlanščino in tudi italijanščino, ki jo slišijo v šoli in cerkvi ter po uradih.
Gornji in Spodnji Sauris sta s svojimi nad 1200 metri nadmor-ske višine najvišje naseljena kraja cele Karnije. Čedalje več turistov prihaja v te hribovske kraje, v samotno dolino Lumiei gornjega porečja Tilmenta na zelene gorske travnike in med tihe gozdove občudovat ne le svetle prepadne stene M. Bivere, Crete di Mimoias in številnih drugih vrhov, ampak tudii čudovita lesena pročelja sauriskih hiš in senikov. Od Ampezza in Forni di Sopra se že pomikajo v dolino Lumiei ceste, žičnice in vlečnice ter rastejo na najlepših razglednih točkah hoteli. Posebno za italijanske turiste iz njihovih vročih poletnih mest so hladne samote Saurisa pravo odkritje.
Kdorkoli je od slovenskih turistov zadnjih 60 let hodil po karnijskih gorah, je z začudenjem naletel med furlanskimi hribovci Karnije na ta dva otoka starih nemških koroških narečij: na Timau in Sauris, in o tem pisal vsaj v Planinskem vestniku. Med njimi sta še največ pisala dr. Henrik Tuma in dr. Viktor Vouk.
Prj slovenskih intelektualcih v Italiji vzbuja zanimanje, koliko podobnega je v tem, kar se je dogajalo na primer Rezijanom in pa Nemcem v teh dveh karnijskih krajih. Dolgo je trajala pravda med znanstvenimi krogi kakšno narečje govorijo Rezijani in so celo znani jezikoslovci, kot na primer Baudoin de Courtenay, poljsko-ruski akademik, sodili, da so Rezijani nekega iranskega porekla ali pa vsaj Rusi. Moral je priti slovenski jezikoslovec Ramovš, da je s sodobnimi kriteriji fonetike in diftonizacije ugotovil staro koroško slovensko narečje, ki se je ohranilo v zaprti hribovski dolini. Podobno je o-hranjeno v Saurisu kot pri Rezijanih in v zahodni Beneški Sloveniji živo krajevno narečje, pa čeprav so v Timauu in v Saurisu že pred skoraj sto leti pregnali nemško krajeyno narečje iz cer«
kve, pri nekaterih izpostavljenih slovensko - beneških duhovnijah prav tako že pred sto leti, v večini primerov pa pred 50 leti in na koncu pod fašizmom pa še v preostalih 30 duhovnijah.
Enaka je bila usoda krajevnih nemških in slovenskih narečij v šolah videmske pokrajine. Povsod so izgnali jezike manjšin iz šol takoj po letu 1866, torej po priključitvi beneških pokrajin k Italiji; v Saurisu so odstranili nemško narečje že pred tem letom iz verskih šol, medtem ko se je v Beneški Sloveniji slovenščina še držala v redkih župnijskih šolah prav do priključitve Italiji, torej do leta 1866.
Zanimava je tudi podobnost v državljanski ljubezni teh nemških in slovenskih hribovcev najprej do Beneške republike in nato do zedinjene Italije. Ko je prišla prva svetovna vojna, so bile nemške in slovenske naselbine izpostavljene velikj preizkušnji, ker so ležale prav ob meji in ni šlo samo za zvestobo vojnih obveznikov ki so se pod vojaško disciplino izkazali v alpinskih in drugih polkih, ampak tudi za privrženost celotnega civilnega prebivalstva: žena, starcev in otrok, ki so se izkazali v tveganem in življenjsko nevarnem pomaganju vojaški vojski v strelskih jarkih nedaleč od njihovih vasi. Kot karnijski Nemci, kot smo že omenili, tako se je tudi civilno prebivalstvo v Beneški Sloveniji izkazalo v vaseh pod Kolovratom v prostovoljnem pomaganju vojakom v strelskih jarkih in v zglednem zadržanju v vojnem zaledju triletne fronte na Soči in v strahovitem polomu italijanske vojske pri Kobaridu. Takrat se ni oglasil niti med karnijskimi Nemci niti med beneškimi Slovenci glas defetizma ne na begu v notranje pokrajine, ne na domu, zasedenem po avstrijski vojski. Edino oni niso takrat poznali dezerterstva in defetizma pri splošnem italijanskem razsulu.
Razlage so bile pri naših zgodovinopiscih kaj preproste, da so bili beneški Slovenci vdanj Beneški republiki in tudi zedinjeni Italiji, ki so jo v nasprotju z Avstro-Ogrsko smatrali za tisto državo, ki jim je dala krajevne avtonomije, ki jih drugi Slovenci niso poznali. Slepo privrženi so bili tudi iz stoletne tradicije, ker so bili kot svobodnjaki permanentna obmejntr - agraničarska enota« Beneške republike, tako nekako, kot so bilii prebivalci Vojne krajane v Liki Kordunu in drugod prav iz podobne tradicije vsi prežeti s privrženostjo do Avstrije.
Kam pa z zvestobo karnijskih Nemcev, ki niso imeli nobenih posebnih avtonomij in tudi niso stražili po grebenih Karnijskih Alp v posebni «graničarski» služ-, bi Beneške republike? V prvi sve. tovni vojni bi morala biti po fašističnem gobezdaškem rodoljubar-stu za karnijske Nemce še večja skušnjava kot za beneške Slovence, da bi jo potegnili s prvimi
A. R.
(Nadaljevanje na 6. strani)
liiiMmiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMmiiiliiiiiiiiiifiMliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiMiiMiiiiiiiliiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiitiiiililiiliiimiliiitliiiililliliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiMi«
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsak napor bo zaman, če ne boste vztra-j \ Skušajte najti razumevanje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite razpoloženje predstojnikov za utrditev lastnega položaja. Nova poznanstva.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vsak nagel sklep bi bil nevaren. Zelo se boste navezali na neko novo poznanstvo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Možnost, da se še bolj uveljavite. Ne spravljajte svo)'h bližnjih v težave
LEV (od 23.7. do 22 8.) Zelo razgiban dan z ustreznimi posledicami. Ljubljena oseba vam bo dokazala
HOROSKOP
svojo zvestobo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ni čas, da bi ustanavljali nove družbe ali začenjali nove posle. Nekoliko nerazpoloženi boste.
TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) Temeljito proučite vsako potezo preden sodite koga. Pridobili boste na simpatijah.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nudijo se vam krepke opore za nadaljevanje dela. Izredno razpolože-
nje v ožji družbi.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Neka oseba vam zavida zaradi vašega materialnega stanja. Ljudje, ki vas poznajo, vas cenijo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pravočasno se zavedite svojih pravic, ampak tudi dolžnosti. Znašli se boste v mučnem čustvenem razpoloženju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Obetajo se vam težave zaradi nepri mernih stikov. Ljubljena oseba vam bo ob strani
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izogibajte se nepotrebni razpravi in raje zavihajte rokave. Več odkritosrčnosti do svojcev.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 APRILA 196«
***************

TV STUDIO UNO.
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO* OD 2. APRILA 1966
Ime in priimek...........
Naslov.
OdreH in nalepi na poštno dopisnico Casella Postale 400, Torino
ter naslovi na RAI —
Med vsako oddajo »STUDIO UNO* se bo izvajala pesem z italijanskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v «Studio Uno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, ki sta bili zamenjani.
Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo.
Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi Iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo giulia TI, ali fiat 1500, ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 Ur za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50).
Med tekmovalnimi Ustki, ki bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, Jajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje). Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni.
Odpošiljatev dopisnice hkrati že pomeni popolno poznavanje ta biezpogojni sprejem pravUnika Igre, ki Je Dll objavljen v štev. 12 Radiocorriere-TV.	^ut Min
2. aprila 1968
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.5, najnižja 6,4, ob 19. uri 12; vlaga 68 odit., zračni tlak 1019.9 stanoviten, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
		
Danes,	SOBOTA,	2. aprila
	Franc	
Sonce vzide ob 5.44		in zatone ob
18 33. Dolžina dneva		12.49. Luna
vzide ob	14.41 in zatone ob 4.39	
Jutri,	NEDELJA,	3. aprila
	Žarko	
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Kitajski lasje spravili v krizo tržaško podjetje
Odgovori odbornikov na številna vprašanja svetovalcev Potrjena ostavka komunističnega svetovalca Tonela
Precejšen del sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bil posvečen odgovorom odbornikov na vprašanja svetovalcev. Odbornik za javna dela Mocchi je odgovoril svetovalcu Pahorju (KPI), ki ga je vprašal, kdaj bo občina uredila pločnik v Ulici del Prato, da bodo ta dela izvedena v okviru načrta za popravilo mestnih ulic in pločnikov, ki ga bodo začeli v kratkem uresničevati. Isti odbornik je odgovoril tudi na vprašanje komunističnega svetovalca Crevatina, ki se je zanimal za postavitev ob začetnem postajališču avtobusne proge v Pod-lonjerju. Mocchi je izjavil, da bodo ustregli tej želji prizadetih občanov, takoj ko bodo imeli na razpolago zadostna denarna sredstva.
Odbornik Mocchi je nato obširno odgovoril na vprašanji liberalca Traunerja in misovca Busaja, ki sta ga opozorila, da so nekateri delovni prostori v novi občinski poslovni palači neprimerni in celo škodljivi za zdravje uradnikov, ki delajo v njih. Svetovalca sta želela vedeti, kaj je glede tega ugotovil občinski higienski in zdravstveni urad in kaj so zdravstveni funkcionarji svetovali, da se odpravi ta ne-dostatek. Iz odbornikovega odgovora se je zvedelo, da so ugotovili, da je velika dvorana anagrafskega in matičnega urada, kjer dela mnogo uradnikov in se med dnevom zbere na stotine strank, premalo prezračena in zato tudi prevroča. Trenutno je občinska uprava poskrbela za namestitev treh velikih ventilatorjev, ki pa ne zadostujejo, ampak so samo delno povečali dovajanje čistega zraka v ta velik poslovni prostor. Odbornik Mocchi je poudaril, da predvidevajo, da bi dela za namestitev prezračevalnih naprav v tej palači stala okrog 100 milijonov lir.
Prepoved uvoza v ZDA lasulj izdelanih iz las uvoženih iz Kitajske, Severne Koreje in Severnega Vietnama, je spravila v krizo tudi tržaško podjetje Mitri, ki je izdelovalo lasulje za izvoz v ZDA. Težave tega podjetja sta tolmačila občinskemu odboru, vsak s svojim vprašanjem, svetovalca Lovero (PSDI) in Trauner (PLI), ki sta želela vedeti, kaj je občina ukrenila, da bi se izvoz lasulj omenjenega podjetja v ZDA obnovil. Zaradi zapore uvoza teh izdelkov v ZDA, so v podjetju Mitri suspendirali 100 delavk. Odbornik za delo Fantasia je izjavil, da so ZDA prepovedale ta uvoz, da preprečijo izvoz valute iz zahodnih držav v azijske komunistične države. Zagotovil pa je, da se je župan dr. Franzil o tem zanimal pri ministru za zunanjo trgovino Tolloyu, ki je pravkar pismeno sporočil županu, da se je italijanska ambasada v Washingtonu pozanimala za zadevo. Minister Tolloy sporoča, da bo tržaško podjetje lahko ponovno izvažalo lasulje v ZDA, če bo dokazalo, da ni uvozilo las iz omenjenih treh držav. Odbornik je tudi povedal, da namerava podjetje Mitri, v primeru, da se izvoz v ZDA obnovi, preseliti svoje obrate v industrijsko pristanišče, jih povečati in zaposliti najmanj 300 delavcev.
Na vprašanje demokristjanskega svetovalca Puppija, ki je opozoril odbor, da bo morala občina vsai i začetkom turistične sezone poskrbeti za boljše čiščenje mestnih ulic, je odbornik Di Gioia izjavil, da občinsko podjetje za mestno čistočo nima zadostnega števila pometačev, da bi lahko zadostilo vsem potrebam in da bodo skušali to vprašanje rešiti na najboljši način.
Nato je občinski svet sprejel nekaj upravnih sklepov. Med drugim so svetovalci potrdili ostavko komunističnega svetovalca Tonela. Pred glasovanjem se je župan zahvalil Tonelu, čeprav v opoziciji, za njegov prispevek pri upravljanju mestne občine in za njegovo dolgoletno koristno delovanje v korist mesta Komunistični svetovalec Cuf-faro je v imenu svoie skupine izrekel Tonelu zahvalo za njegovo desetletno požrtvovalno delo v občinskem svetu, kjer je odločno zagovarjal gospodarske, socialne in druge koristi mesta ter se ob vsaki priložnosti odločno zavzel za koristi slovenske manjšine. Nadalje so se Tonelu zahvalili za njegovo delovanje v občinskem svetu tudi svetovalci večinskih strank Stopper (KD), Pittoni (PSI) in odbornik Di Gioia (PSDI), svetovalec Pin-cherle (PSIUP) in svetovalec Mor-purgo (PLI). Demokristjan Stopper je med druRim dejal, da bo Tonel imenovan za člana deželne komisije, ki bo nadzorovala krajevne ustanove, in mu je za to bodočo imenovanje čestital ter izrazil željo, da bo Tonel znal na novem odgovornem mestu še naprej braniti koristi tržaške občine.
Občinski svet je tudi potrdil sklep občinskega odbora glede sprememb, ki jih je občina na pobudo stanovskih organizacij arhitektov in inženirjev, vnesla v razpis natečaja za spomenika odporniškemu
Dora de Rinaldinija. Na koncu razgovora je predsednik de Ri-r.aldiini podaril veleposlaniku nekaj publikacij.
Predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik deželnega sveta de Rinaldini se bosta danes v Tržiču udeležila splavitve motocisteme «Fort St. Catheri ne».
IZ MESEČNEGA POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA FEBRUAR
V primeri nad 3.000
z lanskim februarjem zaposlenih oseb manj
Zaposlenih je bilo 92.613, brezposelnih pa 6.679 ■ Povečana vsota hranilnih vlog in večji dohodki od državnih davkov
Jutri komemoracija 71 talcev na Opčinah
Tržaška sekcija vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI -VZPI priredi v nedeljo, 3. t. m. ob 15.30 na strelišču na Opčinah počastitev spomina 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili pred 22 leti.
Govorila bosta bivša partizanska borca, deželni svetovalec dr. Karel šiškovič in podpredsednik pokrajinskega ANPI - VZPI Eugenio Lau-renti, predsedoval pa bo Danilo štubel.
Prireditelji vabijo vse bivše partizane in vse antifašiste, da se komemoracije udeležijo.
Na nedeljski proslavi bo nastopil moški pevski zbor Prosek-Kon-
Natali bo sprejel predstavnike CGIL
Minister trgovinske mornarice Na-tali bo jutri ob 8. uri sprejel predstavnike FIOM-CGIL, ki mu bodo orisali položaj v ladjedelnici Sv.
Marka. Pol ure kasneje pa bo sprejel predstavnike FILP-CGIL, ki ga bodo seznanili z vprašanji pristanišča in položajem v Javnih skladiščih.
........m,,.)......„„„„„„..................................■■■■.................................
Iz običajnega poročila trgovinske \ bruarju 47.717 potnikov orot; 42.556 zbornice o gospodarski dejavnosti v i potnikom v istem mesecu -ani (pius Trstu v februarju posnemamo še 12,1 odstotka), nekaj zanimivih podatkov.
Trgovski pomorski promet v tržaškem pristanišču je znašal skupno 487.048 ton, to je 22,4 odstotka več kot v februarju lani (397.745 ton). Skupni promet v pristanišču je znašal v letošnjih prvih dveh mesecih 938.651 ton, to je 12,3 odstotka več kot v istem razdobju lani, ko je znašal 835.472 ton.
Promet po železnici je znašal 153 tisoč 80 ton, to je kar 51,1 odstotka več kot isti mesec lani (101.330 ton:.
Januarja in februarja je znašal skupni promet po železnici 303.554 ton to je 33,2 odstotka (eno tretjino) več kot v istem lanskem razdobju (227.818 ton).
Po železnici je odpotovalo s trza ških postaj (na podlagi prodanhi
____•_	1.	nnt.nfln »ViCA
sri“* v“" p'v°,'"u‘ '>n“ i nssr&gr&jcsr sz
V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA
Izvolili bodo člane odbora za nadzorstvo krajevnih uprav
Med drugim sta na dnevnem redu tudi dva zakonska predloga za dodeli-tev določene količine bencina po nižji ceni vsemu obmejnemu področju
V torek bo po dveh tednih odmora zopet seja deželnega sveta.
Na dnevnem redu so kot običajno vprašanja in interpelacije svetovalcev. Zatem pride na vrsto važno vprašanje o izvolitvi petih članov osrednjega nadzornega odbora za krajevne ustanove ter treh njihovih namestnikov.
Poleg tega je na dnevnem redu zakonski predlog o dopolnilnih ipredpi&ih za splošno zdravstveno in lekarniško oskrbo kmetov v Furlaniji-Julijski -krajini. Nadalje sta na dnevnem redu zasedanja dva zakonska predloga mi-sovcev in liberalcev o dodelitvi določene količine bencina po nižji ceni tržaškemu področju, gori-ški pokrajini in vsemu obmejnemu področju, za katero velja videmski sporazum. Končno je na
dnevnem redu tudi zakonski	  -
predlog o dopolnilnih predpisih predloga v deželnem svetu bi pac
IZID VOLITEV V NOTRANJI KOMISIJI
FILP-CGIL dosegla močno večino v Javnih skladiščih
V komisiji bo imela štiri predstavnike, medtem ko bo imela CISL tri
za zdravstveno oskrbo ter za hra-narine, ki jih izplačuje INAM delavcem v videmski pokrajini in pordenonskem okrožju. Komunistična skupina pa je predložila tudi resolucijo v zvezi z bolj racionalnim izkoriščanjem proizvod nje električne energije.
Kot vidimo, so na dnevnem redu precej važne zadeve, saj zanima občinstvo zlasti vprašanje cenejšega bencina. Pričakuje se, da bo tudi dežela odločno podprla zahtevo po dodelitvi posebnega kontingenta goriv po nižji ceni. V tem primeru gre za predlog državnega zakona, ki naj bi ga odobril deželni svet, nato pa bi ga poslali parlamentu. Na ta način bi bilo laže doseči, da ga parlament odobri, ikakor pa^ če bi razpravljal o predlogu kakšnega poslanca. Soglasna odobritev
imela precejšnjo težo.
Važna je tudi izvolitev članov odbora, ki bo nadziral delo krajevnih ustanov, kot določa dežel-
_ :	„4 O Art O mareo lptnc
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
prireja danes, 2. aprila od 21. do 3. ure na stadionu «Prvi maj»
Igrajo F A N S
Vstopnina: moški 700 lir ženske 500 lir
Zastavljenih predmetov je bilo na zastavljalnici Tržaške hranilnice po vrednosti za 0,8 odst, več kot v januarju, po števiiu pa skoraj enako. 28. februarja je bilo zastavljenih 89.924 predmetov za skuono 818 milijonov .ir. Od teh je bilo 55.603 posojil na dragocene predmete za skupno 618 milijonov lir.
Na poštne hranilne knjižice je bilo vloženih 3847 milijonov lir, medtem ko je bilo vloženih konec januarja 3.808 milijonov in konec februarja lani 3.366 milijonov lir.
V februarju so dale banke 121 posojil, zajamčenih z knjiženjem a skupni vrednosti 543 milijonov lir, medtem ko je bilo v januarju 75 takšnih posojil za 5.944 milijonov lir. V februarju so dali 10 posojil iz sklada za pospeševanje gradenj (načrt Aldisio) za skupno 38,5 milijona lir. Obrestna mera se je gibala od 4 do 8 odstotkov. V februarju lani je bilo 90 posojil v skupni vrednosti 2.043 milijonov lir.
Na tržaški borzi je bil položaj, v februarju zelo spremenljiv, kar je treba delno pripisati tehničnim raz-
bilo vpisanih v februarju 6679 ljudi, ali 223 manj kot v januarju. V primerjavi s februarjem lani se je število brezposelnih znižalo za 106 enot, ali za 1,6 odstotka. To pa je prava uganka, seveda običajna pri takšnih statistikah, saj ni mogoče razumeti, kako je bilo nad 3000 manj zaposlenih kot lani, hkrati pa tudi 106 brezposelnih manj; razen če se jih ni toliko izselilo...
Pogovor o Krasu
V zvezi s perečimi vprašanji Krasa je izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze nakazal potrebo po širši razpravi Ta razprava se je pričela sinoči v dvorani S. Gregorčiča s prvim »Pogovorom o Krasu«, ki ga ,ie vodi! dr. Stanko Oblak. Po uvodnih besedah predsednika SKGZ Borisa Raceta je dr. Oblak nanizal vrsto vprašanj in prikazal razne možnosti ter predloge za reševanje številnih problemov, ki se tičejo Krasa, zaščite njegovih
Gledališča
značilnosti in prebivalstva. Nato se je razvila diskusija, iz katere -	.	! je bilo razvidno, da so taki raz-
logom, delno pa dolgi vjadni krizi, j govori zelo potrebni in koristni.
Po rešitvi krize se je tržišče umirilo in vrednostni papirji so začeli
Dohodki od davkov so znašali v februarju 2.286 milijonov lir, od česar je odpadlo. 1.568 milijonov na IGE (davek na poslovni promet). Lani so vnovčili od davkov le 1.613 milijonov, od katerih 911 od IGE.
Februarja so napovedali 4 stečaje (lani 3). Meničnih protestov je bilo 2.368 za skupno 59.754.275 lir.
V	primeri s prejšnjim mesecem je bilo za 22.4 odstotka več protestov.
V	prvih dveh mesecih je bilo 5.073 meničnih protestov za skupno 152 milijonov lir, lani v istem razdobju
Zato se bodo nadaljevali. Podrob neje bomo poročali v nedeljski številki.
ni zakon št. 3 od 2. marca letos. | pa 6.463 protestov za 194 milijonov
gradnjo
gibanju
v Rižarni.
V Tržiču splavitev velike moloeisleme
Danes ob 11. uri bodo ob navzočnosti ministra za trgovinsko mornarico Natalija v Tržiču splavili motocisterno «Fort St Catherine«, ki ima 80 000 ton nosilnosti in ki so jo zgradili za Buckingham Tanker Company v Hamiltonu (Ber-mudi). Zatem bo prišel minister v Trst, kjer se bo sestal s predsednikom dežele Berzantijem, župa nom Franzilom, vladnim komisarjem Mazzo ter s predstavniki go spodarstvenikov in sindikalnih organizacij, s katerimi bo proučil vprašanja tržaškega pomorskega gospodarstva.
Predvčerajšnjim in včeraj so bile volitve nove notranje komisije v Javnih skladiščih. Pri tem je dosegla struja FILP-CGIL zelo velik uspeh, saj je močno napredovala med delavci in uradniki. Razen tega je bilo značilno za te volitve, da se ni Delavska zbornica iz Ul. Duca d’Aosta sploh pojavila na njih, ker ni mogla zbrati kandidatov.
Med delavci je dobila FILP-CGIL 410 glasov, to je 73 odstotkov, medtem ko jih je prejela na lanskih volitvah le 68 odstotkov. CISL pa je prejela 154 glasov ali 27 odstotkov. Med uradniki je dobila FILP-CGIL 88 glasov ali 30,75 odstotka, lani pa 22,16 odstotka. CISL pa Je dobila 198 glasov ali 69,25 odst.
FILP-CGIL je dobila 3 zastopnike med delavci in enega med uradniki CISL pa enega zastopnika med delavci in 2 med uradniki. Tako ima FILP-CGIL sedaj v notranji komisiji Javnih skladišč večino.
Delo deželnih komisij
Včeraj zjutraj se je pod pred-sedstvom svetovalca Stopper ja sestala prva deželna komisija, ki je začela sikupno obravnavati dva zakonska predloga svetovalcev KRI in KD, ki se tičeta ustanovitve pordenonske pokrajine. Seje se je udeležil tudi deželni odbornik Vicario.
Prvi je spregovoril poročevalec Bianchini, ki je orisal zgodovinske razloge za ustanovitev pordenonske pokrajine. Dejal je, da prebivalstvo pričakuje ustanovi tev te pokrajine ter da je njegova zahteva popolnoma upravičena iz gospodarskih in upravnih razlogov Na koncu je izrekel upanje, da bo predlagani ukrep sprejet Zatem je spregovoril svetovalec Coghetto (KPI), ki je podpisal komunistični zakonski predlog. Tudi on je govoril o ugodnostih, ki jih bo prinesla ustanovitev pokrajine. Nato se je začela splošna razprava, v katero so po segli svetovalci Bacicchi, Bisol, Coloni, De Sandre, Gefter Won dneh, Metus, Moro, Morpurgo Siškovič in Varisco. Na koncu je predsednik Stopper odložil delo komisije na prihodnji ponedeljek ko bodo končali splošno razpravo in prešli k posameznim čle-
nom zakonskih predlogov
Gre za važen demokratičen korak naprej, saj ne bodo več nadzirale dejavnosti občin in pokrajin prefekture, pač pa dežela, kar bo vsekakor povečalo avtonomi-krajevnih uprav.
Čuden odgovor parlamentarcem PSIUP
Tržaška federacija PSIUP sporoča, da je minister za finance Preti odgovoril na -vprašanje parlamentarcev PSIUP v zvezi z novimi u-krepi na meji. Ministrov odgovor je zelo nejasen, saj še vedno omenja v fcvezi s členom 38 videmskega sporazuma, da smejo po razlagi ministrstva za finance uvažati bencin brez carine v rezervoarju le osebe, ki prebivajo na jugoslovanskem obmejnem področju. To pa se bije s samo odredbo, da smejo uvažati bencin prebivalci tržaškega obmejnega področja le s prepustnico, ne pa s potnim listom. Iz tega lahko sklepamo, da se je ministrstvo za finance vsaj nekoliko premislilo. Vse torej kaže, vsaj tako smemo sklepati iz tega odgovora, da v ministrstvu za finance sploh nimajo jasnih pojmov o vsej stvari.
Odbornik Comelli pri ministru za kmetijstvo
Ijavi, katere cevi so široke 90 cm in ki povezuje štivan z mestnim središčem, ki mu zagotavlja dobavo vode iz štivanskega vodovoda.
temi deli bodo okrepili dobavo vode.
To noč bo torej mesto razpolagalo samo z 20.000 kub. m na dan iz nabrežinskega vodovoda in z rezervo 60,000 kub. m vode, ki je v rezervoarjih. Stalna dobava vode bo zagotovljena bolnišnicam, železarni Italsider in rafineriji Total.
Za velik del potrošnikov pa bo za nekaj časa zmanjkalo vode. Acegat poziva vse potrošnike, ki imajo velike hladilne naprave in podobno, naj ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo negativne posledice. Tudi potrošniki, ki ne bodo trpeli pomanjkanja vode, naj omejijo potrošnjo. če bodo nastale kake nove spremembe in bo moral Acegat podaljšati omejitev pri dobavi vode, bo o tem pravočasno obvestil potrošnike.
llllllllllinilllllllllllllllllllllimillllllltllllllllllllHIIIimmillllUlllllllltlllllllllllltllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII
lir, iz česar bi lahko sklepali, da se je splošni gospodarski položaj nekoliko izboljšal.
V	februarju sta stavkala 13.302 delavca z izgubo 298.440 delovnih ur (januarja 1966 8019 delavcev s 65.328 izgubljenimi urami dela, februarja lani pa 114.402 delavca s 570.240 izgubljenimi delovnimi urami).
28. februarja je bilo zaposlenih 92.551 ljudi, to je 62 manj kot konec januarja (92.613). število zaposlenih se je v primeri z lanskim februarjem občutno znižalo, saj je znašalo lani 95.698, to je februarja letos je bilo 3,3 odstotka zaposlenih manj kot lani.
V	sezname brezposelnih pa je
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Dva pasijona ||| III. ples pod košem
«VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO*
»ŠKOFJELOŠKI PASIJON*
Napisal - priredil MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režija: MIRKO MAHNIČ
Razpored predstav:
V nedeljo, 3. aprila ob 20. uri (premierski abonma) balkon L 500.— v ponedeljek, 4. aprila ob 21. uri (abonma prva ponovitev) balkon L 300.— v torek, 5. aprila ob 17. uri v sredo, 6. aprila ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 7. aprila ob 21. uri (sindikalni abonma) v petek, 8. aprila ob 17. uri (invalidski abonma) v soboto, 9. aprila ob 21. uri (okoliški abonma) v nedeljo, 10. aprila ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski)
v ponedeljek, 11. aprila ob 16.30 zadnja predstava
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265.
VERDI
Z nedeljsko uprizoritvijo Puccinijeve opere »La Boheme« se je zaključila operna sezona 1965-66, sedaj pa se začenja tradicionalni ciklus spomladanskih simfoničnih koncertov V razdobju dveh mesecev se bo na 'dirigentskem pultu gledališča Verdi zvrstilo 11 dirigentov, pod katerih vodstvom bo orkester gledališča Verdi izvajal že objavljeni program,
| začenši z otvoritvenim koncertom, ki bo danes 2. aprila.
Dirigent prvega koncerta bo Ar-I thur Grueber, ki je tržaškemu koncertnemu in opernemu občinstvu že dobro znan, saj je nedavno dirigiral | tudi nekaj VVagnerjevih oper.
V sodelovanju s pianistom Mariom delli Pontijem bo Grueber predstavil program, ki bo v celoti posvečen Ludvigu van Beethovnu. Slišali bo-| mo «Leonoro», uverturo št. 2 op. 72-A, Koncert št. 5 op. 73 za klavir in orkester in Peto simfonijo.
Pri blagajni gledališča se nadalju-| je prodaja vstopnic za nekaj izven-abonmajskih prostorov, ki so še a razpolago.
Sestanek tajništva PSDI
Tajništvo in dežeini urad federacije PSDI sta na sinočnji seji razpravljala o perečih vprašanjih, ki zadevajo naše mesto.
V zvezi z vprašanjem univerze je tajništvo mnenja, da je nesmiselno ustanoviti fakultete v raznih mestih, kar bi negativno vplivalo na enotnost univerze same. Izogniti se ie treba demagoškim željam določenih krogov in problem rešiti na pristojnih forumih. Upravičene pa so zahteve furlanskih študentov za razširitev študentovskega doma, knjižnice itd.
Kar se tiče obiska ministra Natalija v Trstu je PSDI mnenja, da je treba najprej in v najkrajšem času proučiti vprašanje ustanovitve pristaniške ustanove, ki naj bi segala do Tržiča in postaviti zahteve po takojšnjem začetku gradnje suhega doka.
Po ugodnem odmevu, ki ga je imela odločitev za raztegnitev mreže plinovoda v deželo Furlanijo — Julijsko krajino, je federacija PSDI mnenja, da bi bilo treba zgraditi terminal plinovoda tudi v Trstu.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
priredi v torek, 5. aprila 1966, ob 20.30 v Prosvetnem domu predavanje z diapozitivi «0 NAŠIH PLANINAH*
Razstava kiparja Zola v občinski galeriji
Od 7. do 17. aprila bo kipar Mario Zol razstavljal svoja dela v občinski umetnostni galeriji na j Trgu Unita. Kipar Mario Zol je razstavljal svoja dela že leta 1963, pri čemer se je močno uveljavil. Tokrat bo razstavljal svoja zadnja dela. V zadnjem času je kipar imel velik uspeh tudi na mednarodnem torišču
Razna obvestila
iiiiiiiiiiniiuinmiiimiiiiiiiiiHimiiHmiiltitimiiiiiuiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiuiimimilliiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiii
PREDPRVOflPRILSKfl ŠALA NEZNANIH TATOV
V mestu ukradeni avtomobil zamenjali na Opčinah z boljšim
Lastnica v Trstu ni niti vedela, da so ji avto ukradli
Nazionale 16.00 «Come svaligiammo la Banca dTtalia« Technicolor. — Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Arcobaleno 16.00 «Agente tigre sfi-da infemale* Roger Hanin.
Excelsior 16.00 «A 001 operazione Gia-maica» Eastmancolor. Larry Pen-nell.
Fenice 16.00 «La grande notte di Rin-go» Eastmancolor. Wi«am Berger, Adriana Ambesi.
Eden 16.00 »Uperseven 1'uomo da uc-cidere» Technicolor.
Grattaclelo 16.00 »Adulterio airitalia-na» Technicolor. Nino Manfredi, Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «Per aualehe dollaro ln piu«. Colorscope. Clint Eastwood ln Gian Maria Volonte.
Zadnje predstave.
Filodrammatico 16.00 «Menage all’ita-liana» Ugo Tognazzi, Anna Moffo, Romiha Povver. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 19.00 21.45 «La carova-na delT&Meluia«.
Tatovi so se tokrat hoteli predčasno prvoaprilsko pošaliti. Predvčerajšnjim ponoči so v Ul. Cuni-coli ukradli fiat 600, se odpeljali na Opčine in avtomobil zamenjali z drugim fiatom 600, s katerim so se nato odpeljali. Toda pojdimo po vrsti. Agentom na komisariatu na Včeraj se je odbornik za kme-' Opčinah se je predvčerajšnjim zju
8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure. Na razpolago bo tudi topla voda p olO lir za vedro. Na veliko noč bo kopalnica zaprta, odprta pa bo na veliki petek od 9. do 20. ure ter v soboto od 9. do 20. ure.
tijstvo Comelli sestal z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo Resti-vom. Sestanek je važen, ker ima ministrstvo kljub prenosu raznih pristojnosti na deželo še vedno razne naloge za deželno področje. Tako na primer določa o finansira-nju, ki ga predpisujejo posebni zakoni za razvoj kmetijstva. Odbornik Comelli je predočil ministru tudi potrebe naše dežele v zvezi s finansiranjem izbol j Sevalnih del ter v zvezi z »zelenim načrtom«. Odbornik je orisal ministru tudi položaj tukajšnjega kmetijstva ter ukrepe, ki jih Je sprejela v tem pogledu dežela.
BOLEZEN, KI JO LAHKO PRIMERJAMO Z RAKOM
Pomen zveze za borbo proti mišični distrofiji
Zveza ima svoj glavni sedež v našem mestu na Korzu Italija, 7 in izdaja tudi svoje glasilo
Dejavnost dežele
Včeraj je italijanski poslanik v Beogradu Roberto Ducci obiskal predsednika deželnega sveta dr.
Obvestilo Acegata potrošnikom vode
Kakor je bilo že javljeno v prejšnjih dneh, bo danes začasno pri-manjkalo vode. Omejitve, ki jih je uvedel Acegat, se bodo čutile samo na nekaterih področjih. Zvečer pa utegne zmanjkati voda v vseh mestnih okrajih, zlasti pa v gornjih nadstropjih. Položaj se bo izboljšal jutri, če pa nastanejo kakš-ne težave, se utegne položaj normalizirati šele v ponedeljek.
Kot je znano, izvirajo omejitve iz potrebe nekaterih del na nape-
Ena najhujših bolezni, ki so prizadele človeštvo, je gotovo mišična distrofija, ki se jo lahko primerja z rakom zaradi njenih hudih po-sl6(iic.
Na svetu je mnogo milijonov ljudi, ki bolehajo za mišično distro-fijo in ki pričakujejo, da bo znanost enkrat le odkrila zdravilo za uničenje tega virusa, kot se je na srečo zgodilo pri poliomielitisu. Do tega pa bo prišlo samo če se bodo znanstvene raziskave proti tej hudi bolezni osredotočile v posebnih zdravstvenih središčih in če bo omogočeno raziskovalcem in znanstvenikom, da bodo lahko poglobili svoje študije. V ZDA in v Veliki Britaniji so na primer že ustanovili večje število klinik za zdravljenje te bolezni. Samo v Italiji lahko bolniki za mišično distrofijo računajo le na obrobno podporo. Mnoge od njih celo spravijo v psihiatrične bolnišnice, ali pa so obsojeni na življenje med štirimi zidovi v lastnem stanovanju, ne da bi jim družba kaj konkretno pomagala.
V	Italiji je okrog 50.000 teh bolnikov, vendar njih točnega števila ni mogoče določiti.
V	Trstu je bila ustanovljena Italijanska zveza za borbo proti mišični distrofiji, ki iz našega mesta razširja svoje delovanje tudi na druga državne področja in poziva
najrazličnejše ustanove na skupni napor za borbo proti tej hudi bolezni. Njen poziv je že rodil nekaj uspeha, čeprav doslej državna uprava še ni proglasila mišične distro-fije za »socialno bolezen«, kar seveda povzroča veliko škodo prizadetim.
V petih letih svojega delovanja je zveza, ki ima sedaj že svoje odbore v Milanu, Turinu in Vidmu, uspela opozoriti na to hudo bolezen in na njene še hujše posledice prebivalstvo in tudi nekatere oblastvene organe. Program zveze je jasen in uresničljiv, saj zahteva, da pristojni organi pomagajo pri ustanovitvi centrov za proučevanje te bolezni in za pomoč bolnikom. Raziskave na tem področju in pomoč bolnikom morajo korakati vzporedno, da bo v bodoče zagotovljeno vsaj mladim ljudem, ki so bili prizadeti po tej bolezni, ustrezna pomoč. Zveza ima tudi svoje glasilo «Distrofija muscolare«, ki ga tiskajo v 12.500 izvodih in ga pošiljajo brezplačno vsem, ki ga želijo. Uredništvo lista je v Trstu, Korzo Italia 7. Zadnja številka ima uvodni članek profesorja Benedetta De Bernarda o znanstvenih raziskavah te bolezni. Poleg tega pa so v listu še številni drugi znanstveni in propagandni članki, ki obravnavajo temo raziskav in zaščite prebivalstva pred mišično distrofijo.
traj predstavil 38-letni Romano Pau-luzzi iz Ville Carsie 1125 in povedal, da so mu ponoči neznanci odpeljali fiat 600 TS 22765, ki ga je bil pustil pred vrati svojega doma. Nič čudnega torej, nekaj povsem običajnega v današnjih časih. Toda Pauluzzi je dodal, da je na mestu, kjer je prejšnji večer pustil svoj avto, našel drugega istega tipa, ki pa je bil v slabšem stanju kot njegov.
Paoluzzi se je v spremstvu agentov vrnil domov in jim pokazal tuj avtomobil. Bil je fiat 600 TS 21167. Na podlagi številke evidenčne tablice so agenti ugotovili, da je lastnica avta 57-letna upokojenka Ne-rina Zanne por. Griesser iz Ul. Cu-nicoli 11. Policisti so prišli v mesto in se odpravili na Zannejino stanovanje. Ko so žensko vprašali, kje ima avto, je Zennejeva preseneče no odgovorila, da stoji na cesti pred hišo. Ni bilo res, tatovi so ga namreč ponoči ukradli, ga s pomočjo ponarejenih ključev odprli, strgaii električne žice in spravili v pogon, da so se odpeljali. Zenneva se seveda ni niti še zavedla, da je postala žrtev tatvine.
Tatovi so se odpeljali v ženski-nem avtu do Opčin, tam pa so zagledali Pauluzzijev fiat 600, ki je bil v boljšem stanju, zato so avta zamenjali. Iz Zennejinega avta ni izginilo ničesar, le na tleh je bil cel kup rabljenih vžigalic, iz česar se da sklepati, da so med vožnjo tatovi močno kadili. Neprimerno večjo škodo je utrpel Pauluzzi. Nedavno tega je namreč dal preurediti in pregledati motor pri svojem avtu, ki je bil izdelan v letu 1957, za kar je potrošil nad 200.000 lir.
V teku je preiskava ln agenti upajo, da bodo v najkrajšem času prišli na sled tatovom, ki s tako lahkoto menjavajo avtomobile. Sam Pouluzzi je policistom povedal približno uro, ko so mu ukradli avto Bil je doma, ko je okrog 23.30 za slišal ropot motorja in koj nato ropot odhajajočega avta, pri čemer pa ni slutil, da so mu tatovi odpeljali avto, temveč je mislil, da se je odpeljal kak sosed, saj je v hiši več družin, ki imajo svoja vozila.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir* bo imel v nedeljo, 3. tm. redni I sestanek od 10. do 12. ure v prosto-1 Cristallo 16.30 »Agente 007 operazio-pih kluba, Ul. dei Montecchi 6. Vab- ne Thunderball« Technicolor. Sean ljeni vsi slovenski filatelisti.	| Connery.
Garibaldi 16.30 «100,000 dollari per , Ringo« Technicolor. Richard Harrl-Obvestuo izletnikom	I son, Eleonora Bianchi.
v Moskvo	I Capitol 15.30 «11 piacere e l'amore»
Technicolor. Jane Fonda, Catheri-Slovenski klub sporoča:	I ne spaak, Jean Sorel. Prepoveda-
Vse izletnike v Leningrad in Mo-1 no mladini pod 18. letom, skvo prosimo, da prinesejo v po- imper0 16.30 «Quei temerart sul'le tovalni urad Aurora 3 fotografije I macchine volanti».
“a4*5,	£LSn Vittorlo Veneto 15.30 «E venne un
graf.je je treba prinesti osebno', uomo« Technicolor. Rod Steigler. ker bo treba istočasno podpisati Moderno 21.15 Revija Erminija Ma-ustrezni formular. Fotografije je I earla »Le sei mogli di Erminio
treba dostaviti do 5. aprila.
Prosimo tudi, da izletniki v tem | času poravnajo vpisnino.
Izlet v Radence in na otok Rab
Vlil« Gloria Paul, Arturo Testa in Stafford Dancers. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.00 «11 principe guerriero«.
Ideale 16.00 «Scanda>lo in societau Su-zanne Pleshette, Genevieve Page, James Franciscus.
Abbazta 16.00 «1 complessi« Sordi, Tognazzi, Manfredi.
Novi odbor
Združenja julijskega tiska
Sinoči se je v novinarskem krožku na Korzu Italia 12 sestal novoizvoljeni odbor Združenja julijskega tiska, ki je na prvem sestanku določil funkcije v samem odboru. Za predsednika združenja je bil izvoljen Danilo Soli, ki je že vršil odgovorne funkcije v raznih novinarskih združenjih in odborih, podpredsedniško mesto je prevzel Mario Giacomini, za tajnika je bil izvoljen Luciano Ceschia, za blagajnika pa Egone Kisvarday. Odbor sestavljajo še novinarji Paolo Berti, Licio Bur-lini, Nicolo Giacomelli, Matej Po-štovan in Piero Tonini.
Novi odbor je na prvi seji imenoval komisijo, ki bo proučila reformo in preureditev statuta zdru-ženja na deželno merilo, kar bo pripomoglo k združitvi vseh novinarjev v deželi. V komisijo so bili izvoljeni novinarji Berti, Bur-lini in Tonini.
Danilo Soli je prevzel predsedniško mesto, ki ga je zapustil dr. Manlio Granbassi, ki je odklonil ponovno kandidaturo zaradi profesionalnih zadržkov. Istočasno je Granbassi podal ostavko tudi na mesto predsednika Tiskovnega krožka. Novoizvoljeni odbor je bivšemu predsedniku izrazil zahvalo za nesebično delo, ki ga je v zadnjih letih posvetil združenju in v korist vseh novinarjev.
Obvestilo Lonjercein
Tržaško županstvo sporoča, da bo 4. aprila odprlo za občinstvo novo kopališče ln pralnico v Lonjerju. Kopališče bo imelo tri kabine s prho in eno kabino s kadjo. Odprto bo ob sobotah od 9. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure. Cene bodo naslednje: kopanje v kadi 150 lir, kopanje v kadi za otroke 75 lir, prhe 100 lir, brisače 15 Ur, rjuhe 30 lir. Pralnica ba po odprta od ponedeljka do petka od
Prometna nesreča mestnega stražnika
Tudi mestnim stražnikom se lahko pripeti nesreča, čeprav so dobri vozači in vestni avtomobilisti, žrtev prometne nesreče Je postal včeraj zjutraj 27-letni mestni stražnik Gio-vanni Pacor iz Ul. Roncheto 7/1, ki se je okrog 7.45 po Trgu Duca degli Abruzzi službeno peljal na motorju TS 34197. Ko je privozil na vogal Ul. Rossini, je Pacor z motorjem treščil v trokolo «aermac-chi«, ki ga je iz omenjene ulice privozil 32-letni Vittorio Iancich iz Ul. del Bosco 40. Zaradi nenadnega sunka se je motor prevrnil in Pacor je ranjen obležal na cestišču. Pri padcu z motorja se je opraskal po levi roki in pobil po levem kolenu. Šofer taksija, ki je privozil mimo, je mestnemu stražniku priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolnišnico. Ponesrečenega Pacorja so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti teden dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
Potovalni urad Aurora sporoča, da ,
Radensko	Tn^ot^U I	X
dne 10. aprila 1966. Cena 7.900 oziroma 8.400 lir. Informacije in vpisovanje v potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29243.
Ljudska prosveta
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V torek, 5. aprila bo v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 ob 20.30 večer umetniške besede z naslovom #A luč je ostala«. Nastopila bo slovenska gledališka igralka Vladoša
1. aprila 1966 se Je v Trstu rodilo Simčič-Tiranova, bivša članica Slo-
6 otrok, umrlo pa je 13 oseb UMRLI SO:	84-letni
Mauri, 86-letni Tommaso 52-letna Giulia Ancheranl por. Zan-zi, 78-letna Pierina Vidah vd. Baci-chi, 74-letni Francesco Buranello, 77-letna Giuseppina Radovani vd. Radovani, 65-letni Alberto Petelin, 73-letni Giuseppe Santel, 74-letni Remo Angeli, 81-letna Maria Malnlg. 88-letna Giovanna Franetovich por. Ge lussi, 86-letnl Gaspare DelPArcipre-te, 61-letna Lia Gortan.
dnevna služba lekarn (od 13. do 18. ure)
Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1, Benus sl, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Oria-ni 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.38) D’Ambrosi, Ul. Zorutt! 19-c: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-stnl. Trg Liberta 6: Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
venskega gledališča v Trstu in seda-Franresro I nJa članica Mestnega gledališča ljub-de Vivo I *JanskeEa- N^en recital 1x1 opremljen
LADJE V PRISTANIŠČU
LHion, Borea, OMmpia, Iris, Euro-pa, M. Polo, Quirinale, Sa-ipa II, O-ceanus, A. Cosu-lich, G. da Fabria-no, Elbano (It.); Blato, Beograd, Go-ranka (Jug.); Markab (Hol,); S. Ma-ris II (G*r.); Eiri-ni (V.B.); Alexan-dra I (Ivi.); Z. Szczeclnska (Pol.),
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. msgr. Matije Škabarja darujeta Ana ln Zora Schelmer 3000 lir za Dijaško Matico.
Marija Stoka, Devlnščlna št. 2, daruje 1000 Ur za Dijaško Matico.
z glasbeno spremljavo.
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* priredi dvodnevni izlet 24. i« 25. aprila tl. v Maribor, Radence, Mursko Soboto in Ptuj, Med potj» obisk a-adov Borel In Štatenberg. Izletnike bo spremljal dobro znani profesor ln predavatelj Franc Habe iz Postojne. Prijave na sedežu društva vsak večer (izvzemši sobote) od 20.30 <*	21.30 in v nedeljo
od 11. do 12. ure do 10. aprila tl.
Ponujamo stalno službo s po godbo
MIZARJU — EBENISTU
spretnemu, za delo pri strojih. Plača primerna. Pisati s spričo vali in priporočili na naslov
Ets von Gunten, Industriels Nyon — Svizzera
Mali oglasi
TAPETNIH E strokovnjake, kvalificirane ln poldelavce, stalna zaposlitev, išče Perlzzl, Vlale D'Annunzlo 27. MLADENIČE največ 17 let stare, željne učenja ročnega dela za tapetnike, zavese in podobno za opremo stanovanj, Išče Perlzzl, Vlale D’Annunzto št. 27.
I IRPRNE U4-1. TZI—F3T HRNE
SEDMRK
TDCT Vlale XX Settembre 16 ,n01 ^	tel. 96016
NABREŽINA (center)
SESUAN (center)
ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI

NADALJEVANJE RAZPRAVE O UMORU GHJSEPPA PIETROBONA
V dolgem govoru je zagovornik
skušal izpodbiti dokaze obtožnice
Odvetnik Ghezzi je osvetlil žalostno okolje, v katerem se je pripetil umor
Na včerajšnji obravnavi proti Giovanniju Pietrobonu pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Rossi, prisedni sodnik Ligabue, tožilec Ballarinl, zapisnikar Strip-Poli, obramba Ghezzi), ki je obtožen, da je ponoči med 18. in 19. decembrom 1963 umoril svojega brata Giuseppa, je nastopil zagovornik Ghezzi.
Po včerajšnjih zahtevah javnega tožilca glede kazni, ki jo je zahteval za obtoženca zaradi bratomora <11 let in 8 mesecev zapora), je občinstvo, ki v velikem številu prisostvuje obravnavi, pričakovalo z napetostjo, kaj bo povedal obtožen-čev zagovornik.
Resnici na ljubo moramo povedati. da je sedanji potek obravnave zelo utrudljiv. Odv. Ghezzi je namreč samo na jutranjem zasedanju govoril več kot tri ure. V določenem trenutku je celo predsednik Rossi postal nekoliko nestrpen ter skušal zvedeti od branilca, koliko časa bo še govoril. Odvetnik Ghezzi je odgovoril, da bo moral pač do konca izvršiti svojo družbeno dolžnost, ki mu nalaga, da vsestransko obravnava vse izsledke policijske in sodnijske preiskave, kakor tudi tiste, ki so prišli na dan med razpravo pred porotnim sodiščem.
Povzeti v kratkih stavkih vse kar je včeraj rekel odv. Ghezzi, je seveda nemogoče. V glavnem je treba omeniti, da je zagovornik najprej skušal poučiti ljudske sodnike o njihovih dolžnostih in odgovornostih, Predvsem glede razlike med nepo-s"-edn'mi dokazi in indicijami. Glede teh zadn^h je menil, da morajo biti na vsak način gotove, resne, a predvsem nedvoumne.
Po tem uvodu, ki ,ie trajal preče f časa, je zagovornik obširno obravnaval poročilo karabinjerskega *aP. P-zzaglie, ki je Pietrobona pri-J8 ’'l d-žavnemu pravdništvu.
V tej zvezi je zagovornik obrav-
naval več kot 10 točk poročila, ki jih je skušal drugo za drugo izpodbijati. V prvi vrsti je zagovornik napadel tezo, da je obtoženec skušal skrivati svojo odgovornost s tem, da je izjavil, da se ne spominja ničesar, kar se je zgodilo v določenem časovnem razdobju tisto usodno noč. V tej zvezi je zagovornik menil, da se pri razsojanju v tem konkretnem primeru ne sme uporabljati merila navadne logike, kajti vse kar se je zgodilo tisto noč, je bilo nelogično. Gre za okolje pijancev, ki so nastopali v izrednih pogojih in za katere ne veljajo normalne psihološke in druge zakonitosti (sem spada dejstvo, da se sosedje niso zavedli, da je v hiši ležal mrtev človek skoraj polnih dvanajst ur in da je Fondova odnesla iz umorjenčeve sobe nekaj oblačil). Nato je zagovornik na dolgo obravnaval vprašanje duševne dejavnosti pijanca. V tej zvezi je prečital več odstavkov iz del znanih zdravnikov, ki s kriminološkega stališča obravnavajo to vprašanje. «če je obtoženec izjavil — je izjavil zagovornik — da se ne spominja nekaterih dogodkov ,to ne pomeni, da laže, kot trdi obtožba.«
Zagovornik je nato obravnaval razna druga vprašanja obtožnice, posebno v zvezi s pričevanji številnih oseb. Bistveno pa je pričevanje Edde Leftakis. ki je bila edina priča v tisti noči budna. Lef-takisova je spremila svojega vasovalca ob 23.45 na Trg Pestalozzi, kjer je kupila cigarete. Potem se je takoj vrnila domov. Legla je v posteljo ter začela brati knjigo. Morda okoli 1 ali 1,30 je zaslišala na hodniku ropot in kričanje. Spoznala je Giuseppov glas, ki je vpil: «Ti nisi tu doma... izgini, če ne te bom vrgel po stopnicah.«
Pri tem Je prišlo do precej ostrega besednega spopada med obrambo in predsednikom. Spočetka se
V SPREMSTVU IUCALLUA IN VALLAURIJA
KINO «1 KIS» PROSEK
predvaja danes, 2. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: po romanu Julesa Vemeja
L’110M0 Dl HONli KONG
Igrajo:
(MOZ IZ HONG KONGA)
JEAN - PAUL BELMONDO in URŠULA
ANDRESS

predvaja danes, 2. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope
barvni Lux film briljantno komedijo
PRENDIIA E MIA
(VZEMI JO, JE MOJA)
Igrajo: JAMES STEWART, SANDRA DEE, ROBERT MORLEY in PHILIPPE FORQUET
filiala
v TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 »el. 31985
fiat
kjer je rabljeni avtomobil dober nakup
zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek
v š’roki izbiri modelov »udi avtomobili s posebnim jamstvom
nejvečje olajšave pri izplačevanju
razstava je stalno odprta
je zdelo, da je v zapisniku omenjena le 1,30 ura po polnoči. Pozneje so ugotovili, da izjava govori o razdobju med 1. uro in 1,30. Predsednik je pripomnil: «Odvetnik, to smo že razumeli. Obramba skuša postaviti določene dogodke v zgodnejšo časovno obdobje, medtem ko skuša obtožba dokazati, da so se ti pripetili pozneje.«
Bistvo obrambe je torej v tem: šofer taksija Bastiani je pripeljal Giovannija Pietrobona pred vhod poslopja št. 70 v Ul. Molino a vento okoli 1,35, ali 1,38. če je Gio-vanni Piet.robon v resnici umoril svojega brata, potem je moral takoj oditi v svojo sobo, se baje delno sleči, umoriti brata, počakati nekaj minut preden je potegnil nož iz rane (niso ugotovili hujše krvavitve) ter se potem odpraviti na Garibaldijev trg. Ob 2,30 je bil obtoženec že na tamkajšnjem trgu in kmalu nato so ga karabinjerji iz postaje v Ul. Cologna odpeljali tja skupaj z drugimi udeleženci nekega prepira.
V svojem govoru je odv. Ghezzi poudaril, da je on predvsem zagovornik, a da je zbiranje dokazov pripadalo predvsem preiskovalnim organom (policiji in državnemu pravdništvu). Na vsak način je pribil, da obramba ni mogla nastopiti učinkovito v prvem razdobju preiskave, takrat, ko je bil polnoveljaven predpis glede tajnosti pre iskave.
Odvetnik Ghezzi je nadaljeval svoj govor tudi na popoldanskem zasedanju. Ponovno je obravnaval vprašanje časovnega razdobja, v katerem bi obtoženec utegnil zagrešiti bratomor. Zagovornik je menil, da je nemogoče, da bi njegov varovanec utegnil umoriti brata ter priti peš do Garibaldijevega trga v okoli 50 minutah.
Brez dvoma je zelo važen račun, ki zadeva te časovne okoliščine, toda odv. Ghezzi je še posebej poudaril splošne okoliščine, v katerih je prišlo do umora. V tej zvezi je odv. Ghezzi nastopil izredno ostro. Orisal je splošni družbeni položaj v poslopju št. 70 v Ul. Moiino a vento, kjer so se baje sestajali najrazličnejši ljudje, ki so imeli opravka s pravico in policijskimi oblastmi. Pri tem je zagovornik zelo ostro napadel neko pričo. Predsednik je reagiral na ta izvajanja, meneč, da je dr. Ghezzi pretiraval pri svojih izjavah, ter tako rekoč obtožil prizadeto stranko, da je bi-la zapletena pri umoru samem. Zagovornik je pojasnil svoje stališče, rekoč, da on ne obtožuje nekoga na konkreten način, temveč samo poudarja pomanjkljivosti policijske preiskave. V bistvu je zagovornik trdil, da je treba nri pojasnjevanju zločina v Ul. Molino a vento uooštevati ne samo izsledke karabinjerjev, temveč tudi druge 'Ugotovitve, ki jih je obramba predložila sodišču.
V zvezi s tem je zagovornik posvetil precejšnjo pozornost tudi vprašanju domnevne dejavnosti pokojnega Giuseppa Pietrobona pri odkupovanju in morebitnem tonljenju zlatnine. Vseh teh okoliščin niso namreč preiskovalni organi temeljito razčistili, kar je včeraj odv Ghezzi še posebej poudaril, Kazno je, da zagovornik skuša pojasniti krvavi dogodek v Ul. Molino a vento z nagibi, ki spadajo v okvir temačnega družabnega okolja, ki je značilno za hišo, v kateri je prišlo do zločina.
Na kraju naj še omenimo, da se včeraj javila na porotnem sodišču neka oseba, ki je iziavila. da Ji je pokojni Giuseppe Pietrob.m ponudil zastavne listke v vrednosti nekaj čez 40.000 lir, da bi dvignila v zastavljalnici nekatere zlate predmete Giuseppe Pietrobon je tedaj dejal, da bo on poskrbel pozneje za pretopitev zlatih predmetov.
Moški Je govoril z državnim pravd-nikom Ballariniiem in poznele tudi s prisednim sodnikom Ligabujem. Ker pa je bil že zaključen dokazni postopek, sodišče ni zaslišalo te prostovoljne priče.
'V
Zupan Gorice Martina v Rimu zavoljo gospodarskih vprašanj
Pogovarja! se je z ministri Pretijem, Fanfanijem in Pieraccinijem
ŠE EN KORISTEN SESTANEK CENTRA «RIZZATTI»
Prejšnje dni se je goriški župan Michele Martina mudil v Rimu, kjer je imel pogovore z raznimi osebnostmi v zvezi z nekaterimi mestnimi vprašanji gospodarskega značaja. V spremstvu poslancev Zu-callija in senatorja Vallaurija je župana najprej sprejel minister za finance Preti, ki je izrazil svojo podporo obravnavanim vprašanjem. Takoj je odredil posvetovanja tehnikov, da bi se poiskale praktične rešitve.
Posebno zanimiv je bil sestanek župana in senatorja Vallaurija z ministrom za zunanje zadeve Fanfanijem, ki je poudaril zanimanje, s katerim je vedno sledil goriškim razmeram. Fanfani je zagotovil svojo podporo vsem pobudam, ki težijo za razvojem našega mesta, ter zaželel, da bi se za goriške potrebe spet poiskalo stikališče pozitivnih prizadevanj.
V spremstvu poslanca Zucallija in senatorja Vallaurija je bil župan tudi pri ministru za proračun Pleracciniju, ki je s svoje strani obljubil največje zanimanje za vprašanja, ki zadevajo njegovo ministrstvo za načrtovanje, zlasti kar zadeva pričakovanja Gorice o gospodarskem razvoju, župan se je sestal tudi s podtajnikom Cecche-rinijem, ki je ponovil, s kolikšno občutljivostjo ministrstvo za notranje zadeve spremlja goriška vprašanja.
Nadalje se je pogovarjal s podtajnikom za pravosodje Misasijem, podtajnikom za obrambo Cassigom in podtajnikom v zunanjem ministrstvu Olivo. Ob tej priliki so goriški predstavniki začrtali program pogovorov, ki jih bodo imeli prihodnje tedne, s predstavniki vlade, da jih opozorijo na nekatere važne potrebe našega mesta.
50 milijonov za gradnjo razdelilne | Ste ver jan: Občinski proračun za mreže občinskega vodovoda ter na-1 leto 1966.
kup zemljišča za razširitev nogometnega igrišča.
Waltritsch pri predsedniku IACP
Predsednik avtonomnega zavoda za ljudske hiše (IACP) Massimo Cellie je sprejel župana občine So-vodnje Jožefa Ceščuta, ki ga je spremljal pokrajinski odbornik Mar-co Waltritsch. župan je prikazal slabe razmere v občini kar zadeva stanovanjsko preskrbo, predsednik IACP pa je s svoje strani obljubil, da je upravni svet ustanove že proučil razmere v občini Sovodnje in bo pri enem izmed svojih posegel upošteval njene potrebe.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril tudi naslednje ukrepe: Pokrajinska uprava:	Prispevek
protituberkuloznemu konzorciju. Gorica:	Povečanje šolskega po-
Doberdob: Honorar Severini Peric za njeno delo.
Krmin: Stroški za obisk predsednika deželnega odbora Berzantija.
Dolenje: Proračun za 1966; jam-ščina vodnemu konzorciju CAFO.
V Škocjanu je padel z motorja in si zlomil desno ključnico 51-let-ni Marino Braida iz Škocjana. V bolnišnici v Tržiču se bo zdravil 25 dni.
GLEDALIŠČE IZ NOVE GORICE
gostuje
jutri, 3. aprila ob 16. uri V PROSVETNI DVORANI v GORICI Verdijev korzo 13 z ljudskima igrama Linhart:
«ZUPANOVA MICKA*
in
Garrick- Smole: «VARH»
Vstopnina: sedeži po 400 in po 300 lir; stojišča za odrasle po 200 in za dijake 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1/1 — tel. 24-95
Odv. Ginaldi prikazal ukrep dežele za manjšino
Razložil je sklep deželnega sveta o preganja, nju žalivcev pripadnikov slovenske skupnosti
Na pobudo središča Rizzatti je v prostorih Stella Mattutina v Gorici deželni svetovalec KD odv. Ginaldi prikazal ukrep dežele, da se kaznuje žaljenje pripadnikov slovenske narodne manjšine. Govornik je omenil člen 291 kazenskega zakonika, po katerem se kaznuje z zaporom do treh let tisti, ki zmerja Slovenca s «porco sciavoo. Govornik je naglasil, da je sprejem takšnega sklepa, ki ga je odobrila velika večina deželnega sveta, izraz politične volje, da se vzpostavi pravičen odnos do slovenske skupnosti, S tem zakonom, o katerem je prof. Ginaldi dejal, da ga mora odobriti še par lament, se hočejo postaviti Slovenci na enakopravno osnovo. O vprašanju smo v našem listu obsežno poročali, ko je v deželnem svetu tekla razprava o tem vpra-| šanju.
K diskusiji se je prijavilo več govornikov, ki so osvetlili nekatere druge plati vprašanja odnosov do slovenske skupnosti v Italiji. Odvetnik Sfiligoj je pohvalil prizadevanja, da se pokaže občutljivost do nacionalnih vprašanj, ter poudaril, da bi se morali uresničiti tudi členi 3 ' in 6 ustave. Prof Rubina je pristavil, da si slovenska manjšina želi dvojezičnost v uradih, kjer bi se Slovenci mogli pogovoriti v svojem jeziku, Duhovnik Komjanc je opozoril na pomanjkanje slovenske
slopja v Ločniku.
...............................................................................................................""""....iHuuimniiiiiiiiiiiniii
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI
VESTI IZ TRŽIČA
Zgradili bodo 80 ljudskih stanovanj
Oproščen pred okrajnim sodnikom je bil obsojen na prizivni razpravi
duhovščine v popolnoma slovenskih vaseh v Beneški Sloveniji, kjer se prebivalci, ki sploh ne znajo italijanski, spovedujejo pri duhovnikih, ki ne govorijo slovenski. Odv. Sancin je dejal, da posebni statut naše dežele posveča manjšini samo en člen, medtem ko jih statuta za nemško m francosko manjšino vsebujeta veliko več. Opozoril je na potrebo obravnave koncepta, kako ohraniti manjšino, kako ji dati pravno osnovo za njen obstoj in napredek. Opozoril je na premajhno zanimanje oblasti za gospodarske potrebe slovenskih ustanov, kot je na primer Dijaška Matica, ki ne prejema gmotnih podpor
Ob koncu je povzel spet besedo prof. Ginaldi, ki je obljubil, da bo interveniral vsakikrat, ko Se bo izkazalo, da se je izvršila diskriminacija v škodo slomenskth ustanov.
Večer je bil skrajno zanimiv, ker je pokazal na številne vrzeli, ki obstajajo v pojmovanju uečin-skega naroda do vprašanj narodne manjšine. Zavoljo tega niso takšne pobude, ki jih je v Gorici zares veliko, nadvse koristne ker omogočajo sproščeno diskusijo v iskanju pravičnega mesta naše skupnosti v mejah italijanske države, ampak bi bilo zaželeno, da bi jih v večji meri obiskovali predvsem pripadniki italijanske večine, katerim so namenjene. Pobudniki naj bi poiskali primerne načine, da bi vzbudili zanimanje za ta vprašanja v tistih krogih, Za katere se ti sestanki tudi prirejajo.
V Štandrežu je umrl Leopold Paškulin
Motociklist brez voznega dovoljenja ■ Ločena žena se je pritožila, da ne prejema določene preživnine - Tudi za pesek je potrebno dovoljenje
Ustanova za gradnjo ljudskih hiš (IACP) iz Gorice je dosegla od deželne uprave prispevek za gradnjo ljudskih hiš na Goriškem. Od tega bodo zgradili 60 stanovanj v Tržiču. Poleg tega bo tudi občina zgradila 20 takih stanovanj za 55 milijonov od katerih bo 33 prispevala deželna, uprava.
• * *
štipendije za visokošolce. Tržaška posojilnica, ki ima svojo podružnico v Tržiču, je določila 10 štipendij po 200 tisoč lir za visokošolce, ki obiskujejo gospodarsko, inženirsko ali znanstveno fakulteto v Trstu, ter bivajo v Tržiču ali okoliških občinah. Prošnje je treba vložiti na univerzi do 15. aprila.
Neumna in škodljiva šala neznanca
Seja v Ronkah. župan iz Ronk je sklical sejo občinskega sveta, ki bo v sredo 6. aprila ob 20. uri. Na dnevnem redu je interpelacija o letališču, ter več važnih ukrepov. Med temi naj omenimo najetje posojila
Pred okrožnim sodiščem v Gorici so včeraj dopoldne razpravljali pretežno o prizivnih zadevah.
Med temi naj omenimo razpravo v zadevi Luciana ' Macorja, 26 - let, peka iz Buia pri Vidmu. Okrajni sodnik iz Tržiča ga je dne 5. maja lani,,oprostil zaradi pomanjkanja dokazov in proti tej razsodbi se je pritožil državni tožilec. V obtožnici je rečeno, da je Macor dne 26. januarja lani nahrulil občinskega stražarja v Starancanu, ki ga je ustavil, ko se je Macor peljal z avtom fiat 850 ter na nekem ovinku neprevidno vozil. Stražar je zahteval naj plača globo, Macor pa se je protivil in ga začel zmerjati. Zato je stražar vložil prijavo pri sodišču.
Včeraj je sodišče spoznalo obtoženca za krivega in ga bo obsodilo na dva meseca zapora in plačilo sodnih stroškov Kazen pa je pogojna m brez vpisa.

DANES V PIERISU
Ni prav nič brihten tisti neznanec, ki je včeraj ponoči okrog 2.30 vrgel ali položil gorečo najlonsko vrečko na pokrov prtljažnika fiata 600 TS 54003, ki je bil parkiran v Ul. Re-voltella pred hišo štev. 113. Take šale, pa čeprav prvoaprilske, so zelo neokusne, ker je neznanec s svojim dejanjem povzročil samo škodo.
Nekdo je ob tisti uri zapazil ogenj na avtu in poklical gasilce. Ti so prihiteli in koj za njimi tudi agenti letečega oddelka. Najlonska vrečka pa se je tedaj že razgorela, toda ognjeni zublji In vročina so poškodovali barvo na pokrovu in levem prednjem blatniku avtomobila. Gasilci so samo ohladili vročo pločevino, bila je namreč nevarnost, da pride do hujšega, saj je v prtljažniku nameščen bencinski rezervoar.
Agenti niso ugotovili, kdo je lastnik avta, ki je utrpel približno 10 tisoč Ur škode.
Predvčerajšnjim popoldne sta se razplamtela dva požara suhljadi. Prvi požar je nastal na Ključu, kjer je gorelo na približno 300 kv.m površine. Požar so pogasili gasilci iz Trsta.
Nekaj po 20. uri so morali j silcl iz Milj na grič Sv. Roka, k; se je na površini pribUžno 2000 kv.m razplamtel požar. Po eni uri trdega dela so se gasilci lahko vrnili v vojašnico.
Nesreči pri delu
Na delu v tekstilni tovarni v So-vodnjah se je prejšnjo noč nekaj po polnoči poškodoval 23-letni Marino Cescon, bivajoč v Ul. 20. septembra 144 v Gorici. Na levo nogo mu Je padel neki predmet, ki ga je nosil v roki. ter mu poškodoval prst. Po prejeti zdravniški pomoči je odšel domov; okreval bo v dneh.
Zaradi trske, ki se Ji Je zasadila v roko, se je včeraj opoldne zatekla v bolnišnico 67-letna Rosina Battello iz Drevoreda d’Annunzlo St. 15. Zdravnik JL Je razkužil rano na desnem sredincu: ženska bo o-. krevala v nekaj dneh. Nesreča »e iji Je zgodila med ribanjem lesenih stopnic.
Krajevni občni zbori agrarnega konzorcija
Izvolili bodo delegate za pokrajinski občni zbor, ki bo v Gorici dne 16. aprila sklepal o likvidaciji te ustanove
Pokrajinski agrarni konzorcij v Gorici bo začel danes s serijo krajevnih občnih zborov svojih članov. Na teh zborih bodo Izvolili člani delegate, ki bodo prisostvovali glavnemu pokrajinskemu občnemu zboru te ustanove v Gorici v soboto 23. t.m. na sedežu v Ul. Boccaccio 35. Na njem bodo morali delegati razpravljati in odobriti konkordat, ki je bil sklenjen glede goriškega pokrajinskega agrarnega konzorcija in o likvidaciji prisilne uprave te ustanove, ki je sedaj priključena Vidmu.
Kot rečeno bo prvi krajevni občni zbor danes zvečer ob 17. uri ali v drugem sklicanju ob 18. url v Pie-risu v prostorih tamkajšnje šole. Tu se bodo zbrali tudi člani lz Tržiča, Ronk, Gradeža, Pierlsa in Turjaka.
Jutri, v nedeljo 3. t.m. ob 9. uri bo občni zbor v kino dvorani v Gradiški za člane iz Doberdoba, Farre, Fogliana, Redlpuglie, Romansa, Za-graja, šlovrenca in Villes.
V	soboto, 16. t.m. ob 17. url bo v Krmlnu zborovanje za člane lz tega kraja ln za Dolenje, Kaprivo, Marlano, Mošo, Medeo In Moraro.
V	nedeljo, 16. aprila pa bo zbor v Gorici ob 9. url na sedežu ustanove v Ul. Boccaccio 35 za člane iz Gorice, Steverjana in Sovodenj.
Za tiste, ki bodo pooblastili druge člane, da jih zastopajo na občnem zboru, mora pooblastilo potrditi predsednik ali podpredsednik. Za volitve naj prinesejo člani s seboj osebno izkaznico ali kak drug dokument.
za mesec april. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj prejmejo po 250 g nepražene kave na odrezek št. 45 osebne živilske nakaznice, 2 kg sladkorja na odrezek 46 po največ 130 lir kg, 900 g semenskega olja pri običajnem dobavitelju. Obroke bo mogoče prevzeti najkasneje do 30. aprila.
Blago proste cone
Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da se je pričelo razdeljevanje Jestvin proste cone za potrošnike I pokrajine I
V Tržiču so pokopali Marijo Pahor iz Jamelj
Včeraj popoldne ob 14.30 so v Tržiču pokopali 56-letno Marijo Ra-detič por. Pahor, ki Je prejšnji dan po kratki bolezni umrla v goriški civilni bolnišnici. Na zadnji poti jo je spremilo mnogo znancev in prijateljev tudi s Krasa.
Pokojnica je bila zavedna slovenska žena ln mati. Zapustila je moža Karla, delavca v Solvay, ki je bil svoj čas pri partizanih, ter tri odrasle otroke. Pokojnica in njen mož sta iz Jamelj ter sta se po vojni preselila z družino v Tržič. Stalno Je čitala ((Primorski dnevnik.«
Znanci in prijatelji ter naše uredništvo izrekajo družini iskreno sožalje.
CISL sporoča, da je senatna komisija za delo odobrila zakonski osnutek za prevrednotenje pokojnine uslužbencem v trošarinskih uradih začenši od 1. januarja 1965. Osnutek mora odobriti še poslanska komisija.
Drugi je bil na vrsti 26-letni A-delchi Baccan, kovinostrugar iz Ro. mansa, ki so ga ponoči dne 18. marca lani presenetili v Gradiški, ko se je vozil z motociklom Gile-ra ne da bi imel vozn<3 dovoljenje^ Okrajni sodnik v Gradiški ga je' obsodil na 40 dni zapora in globo 4444 lir. Sodišče je včeraj prvotno obsodbo spremenilo tako, da je sedaj pogojna, toda pod pogojem, da v treh mesecih plača 40 tisoč lir globe, na katero ga je obsodil sodnik iz Tržiča dne 8. novembra 1962. Branil ga je odv. Testa.
Zaradi pohujšljivih dejanj na javnem prostoru se je moral zagovarjati, tudi v prizivni razpravi, 34-letni Luciano Sabatini iz Gradiške, ki ga je tamkajšnji okrajni sodnik dne 18. decembra 1964 obsodil na i ri mesece in 10 dni zapora in plačilo stroškov. Včeraj so obtožbo nekoliko omilili ter mu naložili 40 tisoč lir globe. Branil ga je odv. Pascoll.
Pred sodiščem se je moral zagovarjati tudi 58-letni trgovski posredovalec Giuseppe Scandolare lz Gorice. Ul Belimi 3. V obtožnici je rečeno, da je napravil stečaj in so takrat ugotovili, da ni imel knji. govodstva v redu vsaj do 20. novembra 1964. Poleg tega je obtožen, da se ni držal svojih družinskih obveznosti do svoje žene in mladoletnega sina Andreja, kar se nanaša na dobo do 2. januarja lani.
V tej drugi zadevi je Scandolla-ro tožila njegova ločena žena Valerija Komel iz Ul. Brig. Casale 47. Ko sta se sodno ločila je sodišče določilo, da ji mora plačevati po 60 tisoč lir mesečne preživnine zanjo in za sina. On pa da ji je dajal le po 15 tisoč mesečno. Z druge strani pa je obtoženec izjavil pri policiji, da ji je izplačeval najmanj po 45 tisoč lir mesečno.
Pri prvi razpravi dne 3. junija lani ga je okrajni sodnik v Gorici obsodil zaradi stečaja na 6 mesecev zapora in plačilo stroškov, o-prostil pa ga je glede zanemarjanja družine zaradi pomanjkanja dokazov.
Pri prizivni razpravi so mu kazen znižali na 4 mesece, pa še ta je pogojna. Branil ga je odv. Gian-nattasio.
Zaradi nedovoljenega kopanja in odvažanja peska iz pristanišča Por-torosega v Tržiču je bil obsojen na 15 mesecev zapora in plačilo 20 tisoč br denarne kazni in 20 tisoč lir globe 35-letni Aldo Calliga-ris iz Škocjana ob Soči, U. Gori-zia 25.
Presenetili so ga pri nakladanju peska na omenjenem kraju dne 30. septembra 1964, ne da bi imel za to potrebno dovoljenje pristaniškega poveljstva. Pri včerajšnji razpravi je njegov branilec odv. Fast iz Trsta sicer predložil tako dovoljenje na ime Calligarisovega družabnika Adolfa Zimola. vendar mu to ni pomagalo, ker je bilo dovoljenje izdano 14 dni pozneje ln sicer 3. oktobra 1964. Vendar pa je kazen pogojna.
hotel stopiti noter in se odžejati, bi s čelom butnil ob spuščene na-vojnice.
Drugih večjih domislic za letošnji prvi april--v Gorici ni bilo, razen če ne štejemo običajne vsa-icoletne potegavščine' med prijatelji, ki vedno zadenejo v črno, ne samo zavoljd tega ker nasedejo, ampak ker se tudi razjezijo.
V Ronkah bodo 4. in 7. aprila ce-pili proti otroški paralizi v občinskem ambulatoriju v Ulici Duca d’Aosta med 11. In 12.30 vse po-
vabljene, ki so cev do 21, leta.
stari od 6 mese-
Gorfrn
VERDI. 17.00: «La grande notte di Ringo«, W. Berger in A. Ambe-si Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17 15: «Fumo di Londra«, Alberto Sordi in Fiona Lewis, italijanski barvni tilm v kinema-skopski tehniki; zadnja ob 22. uri.
MODERNISSIMO. 16.00: «1 due pa. rh». Franco Franchi in Ciccio In-grassia; belo-črni italijanski film; zadnja ob 22.30.
VITTOR1A. 17.15: «Io la conoscevo bene», S. Sandrelll, N. Manfredi in E .M. Salerno. Italijanski črno. beli film: mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «Uno straniero a Sacramento«, M. Hargitay in B. Frey. Koprodukcijski film v barvah.
Irzic
AZZURRO. 17.30—22.00: «1 quattro miserabili«, Robert Hunter in Reed Ross. Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00—22.00: ((Boeing Boeing«, Tony Curtis in Jerry Lewis; barvni kinemaskopski film.
PRINCIPE. 17.30—22.00 «Asso di picche«, operazione controspio-naggio«, George Ardisson in Lena Van Marten. Kinemaskopski film v barvah
NAZIONALE. 17.30—22.00: «1 miste-ri della giungla nera«, Jug Madl-son in Inge Seboner; barvni kinemaskopski film.
S. MICHELE. 18.30—22.00:	«Spio-
naggio a Tokio: da OSS a 077»; sledi barvna risanka.
iz Gorice, Sovodenj in pokrajine I
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Prvoaprilska
Tudi letos burkeži niso pozabili na prvoaprilske šale. Privoščili so sl lastnika kavarne Teatro. Včeraj je imel prost dan, toda nad vhodom je ves dan visela «fraska» in kjantarlca. Kdor bi na tem kraju, kjer je iiBog ven roko molel«,
Ronke
RIO: 18.30—21.30:	«Dorigo», Tom
Tayron in Fenta Berger, barvni film v kinemaskopu.
EXCELSIOR. 18.30—21.30: «11 com-pagno don Camlllo«, Gino Cervi in Fernandel.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 3. aprila bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi št. 9, tel. 26-28.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 15,2 stopinje ob 14.10, najnižja minus 1 ob 6. uri Povprečne vlage 71 od sto.
Prispevajte ita DIJAŠKO MATICO!
Danes popoldne ob 16. uri bodo v Štandrežu spremili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču 71-letnega Leopolda Paškulina iz Ul. Montasio št. 6. Pokojnik, ki je bil invalid, je umrl v četrtek popoldne ob 16.30 na svojem domu, potem ko je bil februarja več tednov v bolnišnici v Gorici.
Pokojni Paškulin je bil vesel in dobrodušen človek ter navdušen prosvetni delavec, ki so ga cenili in spoštoval i ne samo domačini, ampak vsak, ki ga je poznal. Celih 35 let je bil aktiven prosvetar in domače prosvetno društvo «0. Zupančič* zlasti pa njegov pevski zbor, ga bosta še dolgo pogrešala. Pel je vse do zadnjega in še pred nekaj meseci se je s petjem poslavljal od svojih sovrstnikov in prijateljem, ki so odšli pred njim s tega sveta.
Rekli smo, da je bil naš Poldo vesele narave, pa čeprav mu v življenju ni bilo postlano z rožicami. Ze od mladih nog je moral obdelovati nekaj krp zemlje m aopomjeuati svoje dohodke kot industrijski delavec. Z ženo, Ano Lromiscek, ki je tudi iz Standreža, sta imela tri sinove, Zarota, Lojzeta in Mirka. V prvi svetovni vo jVu je moral Poldo na rusko bojišče, kjer pa se ni dolgo boril za tuje koristi. Ujeli so ga in 6 let je živel v Rusiji, kjer je bil med drugim tudi pri Sokolih. Družina m prijatelji so ga radi poslušali, kadair jim je pripovedoval o svojih potovanjih po Ukrajini, Sibiriji in drugod. Saj pa je tudi znal pripovedovati.
Med drugo svetovno vojno, ko je bil on že prestar, pa je odšel v partizane njegov sin Zoro, ki so ga Nemci zajeli in moral je doživeti strahote lagerja v Bu-chenuialdu. Pokojnik pa je bil leta 1944 hudo ranjen pn letal-skem bombardiranju goriškega letališča ter so ga celih U) mesecev zdravili v goriški bolnišnici. Ud lakiat je Postal invalid, ker mu je granata prebila glavno žilo na nogi.
Poleg prosvete se je Poldo zanimal tudi za šport in skoro hi bilo tekme Juventme v Standre-žn, da je ne bi šel gledat. Njegov sin je pri tej ekipi za branilca. še v nedeljo, malo pred smrtjo se je takoj po tekmi zanimal, kako je šlo. Kot napredfe« in razgledan človek je bil pokojnik stalen naročnik Primorskega dnevnika in stalno sledil preko njega dogodkom doma m po svetu.
Znanci in prijatelji izrekajo družini ob tej hudi izgubi iskreno sožalje, Poldetu pa miren počitek v domači zemlji. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo.

PO ZMAG! NAD PRAŠKO SLAVIJO 77:72
Simmenthal evropski košarkarski prvak
CSK iz Moskve na tretjem mestu pred atenskim AEK
BOLOGNA, 1. — Po navdušujoči in zelo živahni igri je milanski Simmenthal nocoj premagal v finalu turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov peterko praške Slavije 77:72 (41:35).
Simmnethal je prva italijanska,	--
peterka, ki je osvojila ta pokal.
Od 1958. do 1963. leta je pokal postal vselej plen sovjetskih ekip, 1964 in 1965 pa ga je osvojil španski Real Madrid.
V	tekmi za tretje mesto je moskovska peterka Rdeče armade CSK premagala grške prvake AEK iz Aten 85:62 (42:32).
Milančani so realizirali 13 od 22 kazenskih strelov, Cehi pa 10 od 16. Tekmo sta sodila Kassai (Madžarska i in Schoeber (Z. Nemčija).
Ekipi sta nastopili kakor sledi:
SIMMENTAL — Iellini (4), Via-nello (21)', Pieri (4), Mašini (3), Thoren (21), Riminucci (10), Brad-ley (14).
SLAVTJA — Krivy (5), Kovar (10), Stastny (6), Baroch (10), Idek (20), Zednicek (10), Ammer (11).
DOSEDANJI ZMAGOVALCI
1958: ASK Riga
•MIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlIunillllll
Italija B-Jugoslavija B 28. aprila v Gorici
V	četrtek 28. aprila bo v dvorani TJnione Ginnastica Goriziana srečanje košarkarskih reprezentanc Italija B - Jugoslavija B. Ekipi se bo. sta ponovno srečali v soboto 30. aprila v Benetkah. Reprezentanci bosta prispeli v Gorico nekaj dni pred tekmo: italijanska osem dni, jugoslovanska pa tri dni pred dvobojem. Nastanjeni bosta v hotelu Transalpina.
1959: ASK Riga 1960: ASK Riga 1961: CSK Moskva 1962: Dinamo Tiflis 1963: CSK Moskva 1964: Real Madrid 1965: Real Madrid 1966: Simmenthal
Igralke druge šesterke Bora, ki bodo jutri nastopile v Gorici v prvi tekmi ženske odbojkarske B lige. Borovkam in tudi Brežankam, ki bodo igrale v isti kategoriji, želimo obilo uspeha
HAVANJE
NA 200 M HRBTNO
Ponesrečen poskus izboljšanja rekorda
Južnoafrieanka Muirova je rabila za progo 1”4 več kot je svetovni rekord
RIM, 1. — Mladi južnoafriški plavalki Karen Muirovi danes ni uspelo, da bi izboljšala svetovni rekord na 200 m hrbtno.
Muirova je hotela izboljšati rekord v bazenu Fora Italica v Rimu. Južnoafriška plavalka je za progo rabila 2’8”8, to je 1”4 desetinke več kot je svetovni rekord
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiimimiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiliillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
VSE SLOVENSKE ŠESTERKE OB MREŽI
Jutri prvo dejanje žensRe druge lige
Prva ženska vrsta Bora v Gorici proti AGI
Tokrat tržaški ljubitelji odbojke ne bodo prišli na svoj račun: vse slovenske peterke bodo namreč zaposlene na tujem. Edino Goričani bodo imeli priložnost, da prisostvujejo kar dvema tekmama.
Pa začnimo z moško ekipo Bora, ki nastopa v italijanski B ligi. Borovci bodo nastopili v Piacenzi, kjer bodo imeli težko nalogo z gasilsko ekipo Gobbi. Jasno je, da se bodo Tržačani potrudili, vendar je majo verjetno, da bi se vrnili domov s celotnim izkupičkom.
Prva ženska šesterka Bora, ki tekmuje v italijanski A ligi bo ime.
...........................
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Jutri v Kopru velenjski Rudar
Izolski odbojkarji v prvi republiški ligi
Nogometaši Kopra bodo jutri sprejeli v goste moštvo velenjskega Rudarja. Tekma bo za Koprčane izrednega pomena, saj gre za srečanje dveh kandidatov za izpad iz republiške nogometne lige. Koprčani morajo osvojiti dve točki, kajti v nasprotnem primeru imajo
srečanje z velenjskim Rudarjem
le malo možnosti za obstanek. Za so se Koprčani ves teden marljivo pripravljali. Med drugim so odigrali tudi prijateljsko srečanje z Izolo in zmagali s 4:1. V tej tekmi je celotno moštvo prikazalo zadovoljivo igro in bi bila lahko razlika z malo več pazljivosti še višja v korist Kopra. Za nedeljo je najbolj pomembno, da bodo Koprčani igrali prav tako borbeno, kot so proti kranjskemu Triglavu. Potrebno bo posvetiti še več pozornosti kolektivni igri, hkrati pa vnesti v napadalne akcije več hitrosti.
* • •
Izolski odbojkarji se intenzivno pripravljajo na začetek prvenstva v prvi republiški ligi. Treningi so trikrat tedensko, udeležuje pa se jih razen članov prvega moštva tudi več mladincev. Za prvo ligo mora biti na razpolago večje število igralcev in rezerv.
Kakor je znano, se je Izola uvrstila v prvo republiško ligo kot prvo moštvo s koprskega področja. Tako bo imela Primorska letos kar dva zastopnika (doslej je bil le Kanal). Izolčani si ne delajo prevelikih utvar glede uvrstitve, saj jim primanjkuje izkušenj. Računajo pa, da bodo z borbeno igro dosegli svoj cilj, to je obstanek v
ligi. Moštvo vodi ter tudi sam sodeluje kot igralec eden izmed najboljših slovenskih odbojkarjev Franc Kržišnik.
Jadralnemu klubu Jadro v Kopru se obetajo novi časi. Te dni so prostore stare čolnarne odstopili podjetju Elektrotehna iz Ljubljane, s sredstvi, ki so jih dobili za odškodnino, pa so že začeli z gradnjo nove čolnarne. Objekt bo stal na nekdanjem kopališču koprskega Partizana. Razen tega bodo jadralci dobili tudi nujno potrebne klubske prostore, predvsem za teoretično vzgojo mladih jadralcev.
Sicer pa je treba povedati, da bo letos tekmovalna sezona nekoliko okrnjena. Jadralci bodo zaradi tega, ker nimajo še čolnarne ter urejenih plovnih objektov, začeli z rednimi treningi približno mesec in pol pozneje kot ponavadi. Kljub te-mu se bodo udeležili vseh državnih prvenstev v razredih Star, Snipe in Kadet. Letos se obeta tudi tesnejše sodelovanje z mariborskimi jadralci. Le-ti jim bodo posodili jadrnice razreda Finn, v zameno pa jim bodo koprski Jadralci odstopili svoje jadrnice.
la lažje delo kot fantje. Igrala bo v Gorici proti tekmicam AGI, katere so že večkrat premagale. Upamo, da se jim bo posrečilo tudi tokrat, ko gre za prvenstveni zavrti jaj.
Tudi druga ekipa Bora, ki bo prav danes prestala ognjeni krst v ženski B ligi, bo morala v GoVico, kjer bo imela za nasprotnice, kot že prva ekipa, dekleta AGI. Seveda bo tokrat na drugi strani mreže druga garnitura goriškega kluba.
In končno naj še omenimo žensko ekipo Brega, ki bo letos nastopala v B ligi. Brežanke bodo morale na dolgo pot v Pordenone, kjer jih čaka živahna in borbena ekipa GS Studentesca.
Spored jutrišnjih prvenstvenih tekem v odbojki je naslednji: Ženska A liga Ob 10.30 v Gorici AGI — BOR
Ženska B liga Ob 8.30 v Gorici AGI B — BOR B Ob 10.30 v Pordenonu BREG — GS STUDENTESCO
Moška B liga
V Piacenci ob 10.30
GOBBI — BOR
CSSR	3
ITALIJA	1
FIRENCE, 1. — Današnje prijateljsko srečanje med odbojkarskima reprezentancama Italije in Češkoslovaške se je končalo s 3:1 v korist gostov.
DUNAJ, 1. — Italijanka Glorian-da Cipolla je danes zmagala v slalomu tirolskega spomladanskega kriteriuma. V moški konkurenci pa je zmagal Avstrijec Herbert Hubert. Izida obeh slalomov sta naslednja:
ŽENSKE
1.	GLORIANDA CIPOLLA (Italija) 90”1/10 (46”6+46”5)
2.	Olga Pall (Av.) 91”5 (43”5+48”)
3.	Bemi Rauter (Av.) 91”6 (42”9 + 48”7)
4.	Grete Digruber (Av.) 91”8 (43”3+ 48”5)
5.	Marie-France Jeangoerges (Fr.) 92 ”2
6.	Madeleine Felli (Sv.) 92”4
7.	Hiltrud Rohrbach (Av.) 93”1 itd.
MOŠKI
1.	HERBERT HUBERT (Av.) 94”4 (44”3+50”l)
2.	Matt (Av.) 95”5
3.	Augert (Fr.) 94”
4.	Wolleck (Fr.) 97”
5.	Bocek (Av.) 97”2 itd.
DOMAČI
NOGOMET
III. AMATERSKA LIGA
Jutri ob 9.45 pri Sv. Ivanu VIRTUS — PRIMORJE B Jutri ob 10.30 v Nabrežini Vesna — Esperia Jutri ob 15.30 v Boljuncu Breg — Campanelle Fides * * *
JUNIORSKO PRVENSTVO
Jutri ob 13. uri v Boljuncu
Breg — Libertas
Jutri ob 13. uri v Nabrežini
PRIMORJE — TRIESTINA
BOKS
Nino Benvenuti je v teh dneh v Trstu. Ves ta čas je počival in nestrpno čakal trenutek, ko mu bodo v zavodu Rizzoli v Bologni odvzeli mavec z roke. Tržaški boksar se je šele nekaj časa po dvoboju s kalifornijskim boksarjem zavedel poškodb. Sicer je šlo za zlom dveh koščic v zapestju-, a to je Zadostovalo, da so Benvenutiju spravili ftjko v mavec. Zaradi tega je bil prisiljen tudi odgoditi dvoboj za evropski naslov srednje kategorije z Nemcem Juppom Elze jem.
Benvenuti, ki se je pred nedavnim vrnil iz Južne Amerike, bo v torek odpotoval z vlakom v Bologno, kjer mu bodo sneli mavec. Ce ne bo komplikacij, se bo Benvenuti začel resno pripravljati za dvoboj z Elzejem, ki bi moral biti 14. maja.
• • *
RIM, 1. — Med današnjim boksarskim mitingom je Sandro Maz-zinghi prisilil Sugarja Cliffa iz Mia. mija v 4. rundi na odstop. Dante Cane pa je premagal s k. o. v 6. rundi IVillieja Johnsona prav tako iz Miamija.
			
wfsmat	> *:		
Alalanta—Varese	I		
Catania—Roma	X	2	
Fiorentina—Bologna	1	2	
Lazio—Brescia	1		
Milan—Inter	1	X	2
Napoli—Foggia	1		
Sampdoria—Vicenza	2		
Spal—Cagliari	1	X	
Torino—Juventus	X	1	2
Mantova—Genoa	X	2	
Venezia—Lecco	1		
Como—Treviso	I		
Avellino—Cosenza	2		
/»’* g	*	,	«	Vg	>■♦	»v v • *
fako jutri moštva na igriščih
FIORENTINA
Albertosi, Rogora, Castelletti (Guamacci ali Diomedi), Piro-vano, Ferrante, Brizi, Morrone (Chiarugi ali Hamrin), Merlo (Bertini), Nuti (Brugnera), De Sisti, Bertini (Morrone). BOLOGNA
Spalazzi, Furlanis, Micelli, Tum-burus, Janich, Fogli, Turra, Bul-garelli, Nielsen, Haller, Pascutti (Vastola).
TORINO
Vieri, Poletti, Rosato, Puia, Cres-ser, Ferretti, Simoni, Ferrini, Schutz, Moschino, Meroni.
JUVENTUS
Anzolin, Gori, Leoncini, Bercel-lino I. (Sarti), Castano (Bercel-lino I.), Salvadore, DelTOmo-darme, Del Sol, Bercellino II., Cinesinho, Stacchini. ' CATANIA
Vavassori, Lampredi, Puccini, Magi, Bicchierai, Cella, Fanello, Calvanese (Artico), Petroni, Bia-gini, Facchin.
ROMA
Cudicini, Carpenetti, Ardizzon, Carpanesi, Losi, Benaglia, Leonardi, Tamborini, Francesconi, Spanio, Barison.
NAPOLI
Bandoni, Girardo, Gatti, Ron-zon, Panzanato, Emoli, Cane, Juliano, Altafini, Sivori, Tacchi.
FOGGIA
Moschioni, Tagliavini, Valadč, Bettoni, Rinaldi, Faleo, Favalli, Gamboni (Micheli), Nocera, Di Giovanni, Patino (Lazzotti ali Maioli).
SPAL
Cantagallo, Pasetti, Bozzao, Oll-vierl, Colombo, Fascoli, Massei, Bagnoll, Innocenti, Bertuccioll, Muzzio (Pezzato).
CAGLIARI
Mattrel, Marti radonna, Longo-ni, Cera, Vescovi, Longo, Visen-tin, Rlzzo, Nenč, Greatti, Riva.
LAZIO
Cel, Zanetti, Vitali, Carosi, Pa-gni, Dotti, Bellisari, Sacco, D’A-mato, Proietti, Ciccolo.
BRESCIA
Brotto, Robotti, Fumagalli, Bu-sl (Rizzolini), Vasini, Bianchi, Salvi, Beretta, De Paoli, Bruells, Pagani.
MILAN
Balzarini, Pelagalli, Trebbl, San-
tin, Maldini (Noletti), Schnel-linger, Sormani, Lodetti, Ama-rildo, Rivera, Fortunato.
INTER
Sarti, Burgnich, Facchetti, Be-din (Malatrasi), Landini ali del-la Giovanna), Guarneri, Picchi, Jair, Mazzola, Domenghini, Sua-rez, Corso.
ATALANTA
Cometti, Pesenti, Anquilletti, Casati, Gardoni, Signorelli, Da-nova, Milan, Hitchens, Mere-ghetti, Nova.
VARESE
Lonardi, Sogliano, Maroso, Os-sola, Marcolini, Soldo, Stevan, Gioia, Combin, Volpato, Bonin-segna.
SAMPDORIA
Battara, Delfino, Masiero, Vin-cenzi, Morini, Garbarini, Fotia (Pienti), Sabatini, Cristin, Fru-satlupi, Novelli.
LR VICENZA
Luison, Volpato, Rossetti, Tiberi, Carantini, Poli, Fontana, Co-lausig, Vinicio, De Marco, Ma-raschi.
2’27”4 Američanke Cathy Ferguso-nove.
NOGOMET
TITOGRAD, 1. — V četrti tekmi v okviru priprav za svetovno prvenstvo, je sovjetska nogometna reprezentanca danes premagala v Titogradu z 1:0 (1:0) reprezentanco črne gore. To je bila tekma polno zapravljenih priložnosti za dosego golov. Sovjetski reprezentanti so bili boljši v prvem, domači pa v drugem polčasu. Tekmi je prisostvovalo okrog 13.000 gledalcev, ki so prišli v Titograd iz raznih krajev črne gore.
* * *
LIZBONA, 1. — Vodstvo kluba Benfica je sklenilo začasno odstaviti trenerja enejsterice Belo Gutt-mana. Do razrešitve je prišlo zaradi številnih neuspehov v zadnjem času. To vest je objavil krajevni list «Diario de noticias«, ki dodaja, da je bilo tehnično vodstvo prvega moštva poverjeno bivšemu igralcu Femandu Cabriti. Dnevnik o-menja tudi, da je vodstvo Benfice razpravljalo na zadnji seji o možnosti, da bi preklicalo pogodbo z Guttmanom.
* * *
MILAN, 1. — Ob priliki velikonočnih praznikov bo Inter organiziral mladinski nogometni turnir, katerega se bodo udeležile enajsterice Interja in Genoe, MTK iz Budimpešte in Royal Standard Lie-geosia in Liegeja.
Karnijski Nemci in beneški Slovenci
(Nadaljevanje s 3. strani)
avstrijskimi patruljami, ker niso znalj italijanski, ampak so govorili isto avstrijsko narečje, samo bolj staro in okmelo, kot koroški Ge-birgs — in Scharfschiitzen po stenah Pal Piccolo. Nemci iz Saurisa in Timaua pa tega niso naredili dn so ostali zvesti Italiji, ki jim ni nič dala in jim je še njihov jezik pregnala iz cerkve in šole.
V drugi svetovni vojni ni Hitlerjev tretji rajh nič več opravil kot pa avstro-ogrska monarhija pr; Nemcih v Saurisu in Tamau. Niič niso mogle spremeniti karnijskih Nemcev nacistične ortskom-mande in fašistični republikinski •prirepniki iz salojske republike. Ce je bil kdo od karnijskih Nemcev in beneških Slovencev po 9. septembrn 1943 za naciste, potem je bil prav gotovo iz vrst fašistične stranke. Ti so stali na strani nacistov in republikinov in izdajali vse tiste, ki so šli z italijanskim gibanjem odpora in pa slovenskimi partizani.
Izkušnja dveh svetovnih vojn na samem ozemlju dveh narodnih majšiu v videmski pokrajin; uči, da sta obe manjšini: nemška in slovenska ostali v videmski pokrajini v njenih mejah iz leta 1866 zvesti italijanski državi, kljub temu da sta uporabljali in gojili svoj materni neitalijanski jezik, da pa so izdali ali pa se kolebali vsi tisti, ki so iz katerih koli o-sebnih in drugih razlogov pristajali na nevarne nacionalistične čenče fašistov ali pa podobnih na. cionalističnih gibanj in pa na izmišljotine o ((italianissimi)).
Zato prav nič ne kaže, da bo varnost italijanske države večja kot v dveh vojnah ko bi se posrečilo raznarodovalnim pedagoškim in političnim oblastem popol. noma zatreti materino govorico med karnijskim; Nemci in beneškimi Slovenci. Raba italijanskega pogovornega jezika med dvema svetovnima vojnama se v obmejnih pokrajinah ni pokazala kot varno jamstvo za državljansko zvestobo.
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
1 X
1
X
1
2 1 2 1 2 X 1
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Portorožu imajo prostor v vseh hotelih in pri zasebnikih. Na Goriškem, Tolminskem in v Ajdovščini je povsod dovolj prostih postelj. V Idriji je v hotelu Nanos 43 prostih postelj, v Creknem v gostilni Lovec 8 in na Vojskem v planinskem domu Rudar 22. V črnem vrhu nad Idrijo je v gostiščih 23 prostih postelj, pri zasebnikih pa 56.
Prireditve: V Novi Gorici je v prostorih sodišča odprta razstava konservatorskih posegov na gradu Rihenberg. Razstava bo odprta do 4. aprila.
GORENJSKA
V	Bohinju je v hotelu Zlatorog 30 prostih postelj, Pod Voglom 60, v Mladinskem domu 55, v domu Stane žagar 40 in v restavraciji Jezero 20. V hotelu na Voglu in v obeh Brunaricah je vse zasedeno. Hotel Bellevue je zaprt. V domu na Komni je dovolj prostih ležišč. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 15 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 49. V Domu pod Golico je 32 prostih postelj, v Domu na črnem vrhu 26, v objektih ob žičnici 30 in pri zasebnikih na Potokih 20, v Hrušici 10, na Planini 12 in v Žirovnici 60. V Tržiču je dovolj prostora v gostiščih Pošta, Zelenica in Damulnik. Prostor je tudi pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Podljubelju, domu na Zelenici in v planinskih domovih Pod Storžičem in na Kofcah. žičnica na Zelenico obratuje vsak dan ob 9. do 17 ure. V Kranju je v hotelu Evropa 30 prostih postelj, v hotelu Jelen 30 in pri zasebnikih 20. V hotelu na Brniku je 13 prostih postelj, v domu na Joštu 28, v hotelu na Smarjetni gori 40 in v domu na Krvavcu 120. V Preddvoru je v
Gradu hrib 40 prostih postelj, pri za sebnikih 30 in v domu Rade Končar v Baši ju 28. Na Jezerskem je v domu 50 prostih postelj, pri zasebnikih pa 58. V Škofji loki je v gostišču Krona 28 prostih postelj, pri zasebnikih pa 40. Dom na Lubniku ima 22 prostih postelj. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35, v Trebiji pa 24. Hotel Dom pod Planino v Trebiji ima 60 prostih postelj, smučarski dom na Starem vrhu pa 40. V Selški dolini je pri zasebnikih v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih in Češnjici pa 30. Na Soriški planini je v počitniškem domu 70 prostih postelj pri zasebnikih v Sorici pa 30.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani imata dovolj prostora hotela Lev in Bellevue. Hoteli Slon, Union In Ilirija bodo zasedeni od 5. aprila dalje. Hotel Turist bo zaseden od 4. aprila dalje. Dovolj prostora je na Vrhniki, v Rakitni, Rovtah in Loškem potoku. Hotel Krpan v Logatcu ima 25 prostih postelj, prostor pa je tudi pri zasebnikih. Na Rakeku je pri zasebnikih 13 prostih postelj. Na Uncu v gostilni Gnezda 4 in pri zasebnikih 10, v gostišču v Rakovem Škocjanu 14, v Cerknici v restavraciji Jezero 8 in pri zasebnikih 4, v domu na Slivnici 40, v Begunjah pri zasebnikih 4, v žilcah v gostišču Baudek 6, na Velikih Blokah pri zasebnikih 12, v gostilni Jerič 4 in v gostilni Miklavčič 4, v Novi vasi pri Rakeku 4 in pri zasebnikih v Loški dolini 10. V Kamniku je dovolj prostora pri zasebnikih, prostor pa Je tudi v gostišču Stari grad nad Kam nikom, domu v Kamniški Bistrici in v hotelu Šimnovec na Veliki planini. Dovolj prostora Je v Dom-
žalah, Litiji in Vačah. V turističnih domovih na Kureščku, Travni gori in Polževem je dovolj prostora. V Trbovljah je v gostinskem podjetju Rudar 12 prostih postelj, v gostišču Klek pa 7. V planinskem domu na Mrzlici je 65 prostih postelj, v planinskem domu na Kumu 16, v domu borcev NOV na Vrheh 6 in v sindikalnem domu na Partizanskem vrhu 30. V Zagorju je v hotelu Kum 10 prostih postelj, v Medijskih To-puicah 25, v koči na Cemšeniški planini 20, v Koči na Zasavski gori 40 in pri zasebnikih na Cemšeniku 20. Kočo na Cemšeniški planini odprejo samo na željo večjih skupin.
. Prireditve: V slovenskem Etnografskem muzeju v Ljubljani je razstava «Včeraj in danes v škocjanskih hribih«. V Narodni galeriji je odprta razstava ((Tristo let mode na Slovenskem«.
ŠTAJERSKA
V	vseh krajih na štajerskem Je dovolj prostih postelj. Dovolj prostora je med drugim v Rogaški Slatini. Laškem, Celju, Zgornji Savinjski dolini, Mariboru, na Mariborskem Pohorju, v gradu štatenberk in Slovenski Bistrici. Pohorska vzpenjača redno obratuje. Kopanje je možno v Rogaški Slatini, Laškem in Dobernl.
Prireditve: V soboto 2. aprila zvečer bo na gori Oljki ples.
KOROŠKA
V	Slovenj Gradcu Je v hotelu Korotan 45 prostih postelj, v hotelu Pohorje pa 10. Pri Ravnah na Koroškem Je v smučarski koči 18 prostih postelj, v Poštarskem domu pa 15. V črni na Koroškem Je v hotelu Planinka 52 prostih postelj, v Mežici v hotleu Peca 8, v Radljeh ob Dravi v hotelu Jelka 16 ln v Ribnici na Pohorju v gostišču Vesna 8.
|;H)<)0<HHK)0€HXKK)00€KM)<KM
o e
ZGODBA O VIKU
59. HKHHK)«»OOI
V
v
A
CECILIJ
URBAN:
Pomolčala je, potem pa je začela govoriti o drugih rečeh: «Vidva, moja sinova, bi rada odpotovala tja. Moje srce je to slutilo, zato sem tudi prišla. Ne morem vaju zadrževati, tudi tebe ne,» se je obrnila na Vika, «niti tebe, moj sin. Toda naklonita mi nekaj dni, urediti moram še nekaj stvari, preden bom odpotovala.«
«Kam, mati?« sta vprašala oba v en glas.
«Tja, kamor vidva, saj sem nekoč študirala medicino, morda pa mi bo to zdaj prišlo prav.»
Sklenili so, da bo Viko poprej odpotoval v Rim in od tam pisal o vsem.
Pincio
Dolg, ozek in raven kot puščica Je Corso, glavna rimska ulica, ki se začenja ob podnižju nenadarjenega spomenika Viktorju Emanuelu II. in se s svojim drugim koncem izteka na veliki Piazza del Popolo. Za marmornato gmoto spomenika ieži preteklost Rima — Kapitol, Forum, Kolosej in razvaline carskih dvorcev na Palatinskem griču. Od Piazza del Popolo, velikega trga z visoko iglo obeliska v sredini, teče via Fla-
minia, četrt najbolj bojevitega rimskega proletariata-prihodnost Italije. Tu potekajo tradicionalne prvomajske parade, semkaj se stekajo delovni ljudje Rima in njegove okolice v času stavk, da bi odšli potem v strnjenih vrstah po Corsu h Koli-zeju, kjer so potem navadno mitingi.
Z razvalinami Foruma je Viko tudi začel svoje znanstvo z Rimom. Spremljal ga je Virgilio. Sla sta molče. Prejšnji večer sta se že vse pomenila in na obeh je še ležala teža vsega tistega, kar sta si bila povedala. Svetlih načrtov kot bi ne bilo več, vse je stisnilo spoznanje neiznebljivih težav, ki so čakale slehernega od njiju na poti k skupnemu cilju, h kateremu sta šla po različnih poteh. Mladost se je končala prezgodaj in nenadoma. Prišel je čas ločitve. Virgilio je ostal v Rimu in čakal na odločitev Italije. Viko pa bo Jutri odšel na srbsko veleposlaništvo, ki, kot so mu pravili, pomaga slovanskim prostovoljcem pri odhodu na Balkan. Danes je bila nedelja, veleposlaništvo ni sprejemalo in Virgilio je predlagal:
»Pojdiva na Forum, vsaj pred odhodom si moraš še ogledati Rim.«
Viko je hodil in se delal kot da posluša svojega cicerona, toda njegove oči niso videle tistega, na kar ga je skušal opozoriti Virgilio; kaj bo njemu, sinu malega, tlačenega slovanskega neroda vse preteklo razkošje in moč Rima? Skoraj zavistno je gledal svojega molčečega prijatelja, ki je šel ob njem; on, oni, nasledniki teh razvalin, imajo zgodovino; Viko sam se je je učil, kot se je je učilo in se je še uči na tisoče in tisoče šolarjev. Kaj pa mi? V spominu so mu vstali otožni Vodnikovi verzi:
Kaj bodem ti dala?
Pogledam okrog, izločit ne morem skor svojih otrok,
Kdo najde Metulo in Terpo, moj grad?
Emona, Skardona sta komaj poznat.
«Ko se bo končala vojna, bom vseeno prišel nazaj. Senator mi je obljubil, da mi bo dal priporočilo za neki samostan v Abruzzih, kjer imajo, kot pravijo, zelo redke slovanske rokopise.«
((Pojdiva kam na lepše in kaj prigrizniva,« je predlagal Virgilio, ko je opazil temni obraz svojega prijatelja, «pojdiva, veš, v kavarna Greco.«
((Pojdiva,« se je ravnodušno strinjal Viko.
Po Corsu so se pomikale kočije, po pločnikih pa so hitro hodili ljudje, v kavarni pa so za marmornatimi mizicami sedali stalni obiskovalci.
«Ali veš, kakšna kavama Je to?« Je vprašal Virgilio, ko sta, potem kc sta zavila s Corsa v ozko, polmračno zaradi visokih hiš via Condotti, prispela k majhni kavarni starinskega videza, na katere steklenih, velikih oknih je bilo napisano z zlatimi črkami «Ar.tico Caffč Greco«.
Viko se je nasmehnil.
«Brati znam; sicer pa je pri vas tukaj vse ’antico’».
«Samo prebrati Je premalo,« se je nasmehnil tudi Virgilio, «to je tista kavarna, ki jo je leto ali dve obiskoval Gogolj in dolgo posedeval v njej.«
«Gogolj,» je vztrepetal Viko. «Tukaj, prav v tej kavami? Seveda vstopiva!«
«Tam je tudi mizica, kjer je rad posedal z umetnikom Ivanovom. Semkaj sta hodila tudi Goethe in Wagner ter celo Mark Twain».
Nad mizico je na steni Viko zagledal portret velikega ruskega pisatelja. Poleg je bila prosta mizica in prijatelja sta jo pohitela zasest. Prinesli so steklenico «Lacrime di Christi«, vino,
ki ga je bil ljubil signor Gogolj, kot je avtoritativno zatrdil mlad natakar, črn kot oglje, ko je opazil zanimanje obiskovalcev za portret.
((Seveda prav isto pravi Nemcem za Goetheja ali Wagner-ja,» je pripomnil Virgilio.
((Američanom pa za Marka Twaina,» je dostavil Viko, ((literarna reklama.«
Večerilo se je že, ko sta zapustila kavarno. Na Corsu je postalo še živanneje.
«Le kam so vsi ti namenjeni?« se je pozanimal Viko.
«Na Pincio; pri Rimljanih je še od Lukulovih časov prišlo v navado posloviti se od sonca in se navduševati nad njegovim zahodom s tega griča, za Pinciom pa se razprostira park Ville Borghese, nekdanji Lukulovi vrtovi. Pogled od tam je zares čudovit. Ali bi tudi midva odšla tja, kaj?«
«Pa pojdiva,« se je strinjal Viko in se nenadoma zaustavil: «Kaj pa je to?«
S Corsa, čez Piazza di Spagna, se Je k stopnišču Trinith dei Monti, pomikala dolga, pisana procesija mladih ljudi v rdečih svečenišlcih haljah do peta.
«Ti?» je Virgilio prestregel vprašanje. «Zdi se, da so šemi-niščniki iz jezuitske šole. Vatikan jih je razmnožil v vseh barvah, takšna je nebeška mavrica.«
Bogato oblečeni, rejeni in z molitveniki v rokah so šli seineniščniki s spuščenimi očmi ter kot ženske dv'gaii krila na stopnicah prečudovitega stopnišča, kjer so se namestile cvetličarke v svojih pisanih oblekah ,s širokimi, ploskimi košarami bleščečih jesenskih rož. Dekleta so med smehom ponujala pisane šopke mimoidočim semeniščnikom, toda nihče izmed njih ni niti pogledal rož. Zatopljeni v črne knjižice z zlatim križem so bili tako gluhi in slepi do vsega, kar jih je obdajalo, kot njihovi skromnejši sobratje na tržaški obali ki jih je bil Viko srečal pred petimi leti.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 «, II., TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNIC A: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 • II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 954(23 - NAROČNINA: mesečna 8(X) lir —	7
četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din 001)00 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst n Zrn SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Start trg 30., telefon 22 207. tekoči račun pri Narodiu Danki v Ljubljani - 503-3 86 - DGI.ASI Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda Oolast tr*n*k« t
goriške pnkratine se naročam pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socielš Pubblicita I ta liana« - Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.	“