St. 559.
V Ljubljani, nedelja dne 17. septembra 1911.
Leto 11.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Uhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5*—, fff*mt*na K 1’70. Za inozemstvo celoletno K 30-—. •	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev ;
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
•BS
Ivanu Hribarju
čestitka za šestdesetletnico. (1851.—17./9.—1911.)
Stoletja desetink šestero z današnjim dnem dopolniš mero: Bog Ti dodaj jih še četvero, da sklenjen krog bo let stotero! . . .
Zdravniki so Te obsodili na — smrt v mladosti nežnočili; pa so pošteno se zmotili ter kozla — vede ustrelili.
Glej, v tem so štiri desetletja prešla Ti v borbi brez zavetja — v področju smelega podjetja, kjer mnogo Ti je vzklilo cvetja.
Tu dosti pač prebil si truda, da bi i n a š a kršna gruda postala dragocena ruda, dokler nam ne preti zamuda.
Smelejši, drugi, glej, rodovi, mogočne matere sinovi, že davno so na poti novi, kjer Bog jim delo blagoslovi.
A plahodušni mi Slovenci še tavamo po bede senci: ne vr6 blaginje nam studenci, lepote ne cveto nam venci . . .
Da rodu zlajšaš bede pezo, usode mu vtolažiš jezo, ki služi jej le v to pretvezo, da ni še zrel za bratsko zvezo:
si vabil z juga, sev’ra brate na cvetnate slovenske trate, vzajemnosti slovanske v svate, da vek napoči dobe zlate.
Če ni pa vse se v sad razvilo, kar cvetja v srcu Ti je vzklilo, neurje ga dokaj pobilo — naj v sladko bo Ti tolažilo:
Za dežjem — selnce mora priti, na trud Ti blagoslov razliti, in setve kal se Ti razviti ter činov Tvojih plod zoriti:
Ko pride zarod nepristranski, prizna uspeh Ti velikanski, ki ga dognal, župan ljubljanski! za občni si ugled slovanski. —
Življenje res ni praznik všečen, pa tudi delavnik ni večen: šestdnevni trudnik je posvečen, a sedmi dan počitnik srečen.
Sest desetletij delal pridno, porabi zlati čas previdno, a s e d m o v raj miru izidno prihrani v 1 a s t n i prid zavidno!
Po težkem delu zdaj počivaj, in trudov svojih sad uživaj, z izkustvi na svoj rod uplivaj — o slogi vseh Slovanov snivajl
V	Ljubljani, 17. septembra 1911. Prostoslav Kretanov.
Ivan Hribar.
Danes je Ivanu Hribarju šestdeset let. Pomemben jubilej, ki je vreden, da ga proslavi vsa napredna slovenska javnost. Spominjala se bo tega jubileja tudi vsa slovanska javnost, kajti Ivan Hribar je stal med prvimi voditelji slovanskega gibanja prav od one dobe, ko je nastopil v naši politični javnosti, pa do zadnjega novoslovan-skega pokreta.
Kako se slavi šestdesetletnica mož, ki stoje v ospredju narodnega, političnega in kulturnega gibanja, nam kažejo n. pr. jubileji dr. Kramafa, dr. Herolda, prof. Masaryka in drugih čeških vodilnih politikov.
Pri nas smo proslavili letos obe šestdesetletnici: dr. Tavčarja in Ivana Hribarja zelo skromno. Zgodilo se je to na izrecno željo obeh jubilantov, prepričani pa smo, da se vkljub temu, da ni nikakih kričečih zunanjih proslav, zaveda vsa slovenska napredna javnost dobro pomena in zaslug obeh mož, ki sta združena v prijateljskem razmerju in enaka v nazorih stala na čelu vsega slovenskega gibanja zadnjih trideset let.
Niso danes veseli časi na Slovenskem, razmere so žalostne, uničujoče.
V	sredi klerikalizem, na meji nemštvo
—	in pogosto celo skupno postopanje obeh nasprotnih sil proti slovenskemu napredku. To je današnji položaj. Težek je bolj, ki druži v skupne vrste vse narodno čuteče slovenske ljudi.
Ivan Hribar je stal v ospredju tega boja od svojega prvega nastopanja v javnosti in ga je vodil do zadnje dobe. Boj je šel proti obem stranem, proti klerikalizmu in nemštvu, zato je imel na obeh straneh in ima še danes — najhujše sovražnike. Graški »Tagblatt* in »Slovenec” sta konkurirala v napadih na njegovo osebo. Zato pa mu je dala slovenska napredna in slovanska javnost zadoščenje s tem, da ga je postavila zopet in zopet na važna vodilna mesta in ga obsipala s častmi, s katerimi mu je izkazala svoje zaupanje. To zaupanje si je bivši ljubljanski župan in poslanec v polni meri z-jslužil, kajti dokazal je z neštetimi dejanji, da je mož na svojem mestu.
Ne bomo pisali življenjepisa. Njegova oseba nam je znana, njegova dela leže pred nami. Ako velja nam geslo: po njih dejanjih jih boste spoznali — potem dejanja sama govore najlepši slavospev bivšemu županu in poslancu ljubljanskemu, Ivanu Hribarju.
Tudi Ivan Hribar je rodom Gorenjec, toda njegov rodni kraj je bistveno različen od rodnega kraja dr. Ivana Tavčarja. Istotako je tudi nekoliko razlike med obema voditeljema naše napredne politike.
Poljanska dolina je zaprta in živi v svojih starih romantičnih zgodovinskih tradicijah — polje okoli Cerkljan pa je prostrano in odpira pogled na vse strani,
Ivan Hribar je mož širokega obzorja in je vedno videl malo sloven-
sko domovino v obsežnem okviru slovanskega sveta.
O Slovanstvu in slovanskem svetu je govoril marsikdo in marsikaj — toda ideje slovanstva praktično uresničiti — to je bilo drugo vprašanje. Saj je prav do sedemdesetih in osemdesetih let strašil panslavizem kot sovražnik Avstrije — tako so ga namreč slikali Nemci. Leta 1867. je bila slovanska narodopisna razstava v Moskvi in dr. Riegru niso mogli na Dunaju odpustiti, da se je je udeležil. Toda vse to ni moglo odstrašiti mladine, da bi ne šla na nadaljne delo. Dualizem od 1. 1867. je moralv le še tesneje spojiti Slovence in Cehe k skupnemu postopanju v parlamentu. Dogodki na Balkanu 1. 1875. in 1. 1878. so vplivali na vso evropsko, posebno na slovansko javnost. Naša mladina je zasledovala vse te dogodke in je postajala slovanska. Nekaj naših mladih sil je zvabila vase Rusija, nekaj Balkan — drugi pa so hiteli na Češko. Med temi je bil tudi Ivan Hribar. Kmalu je spoznal pomen gospodarske
—	ne le kulturne — slovanske vzajemnosti, kateri podlaga bodi moderen gospodarski razvoj v lastnem narodu. Cehi so se izkazali v tem kot najboljši učitelji. K njim se je šel učit Ivan Hribar in je skušal poslej na domačih tleh uresničiti vse, kar je videl dobrega in koristnega pri njih.
Ko se je vrnil v domovino, se je vršil boj za slovensko Ljubijano. Tako borni smo bili Slovenci, da niti svojega glavnega mesta nismo imeli v svojih rokah. Leta 1882. je zmagala slovenska večina in istega leta je bil izvoljen Ivan Hribar v mestni občinski svet ljubljanski. Stara slovenska Ljubljana s polnemškim licem je potrebovala temeljitih izprememb, ne le v narodnem, a tudi v gospodarskem oziru. Te reforme so potrebovale mladih močij. Te moči so se šele zbirale. Ivan Hribar pa je bil prepričan, da se more slovenska narodna in meščanska zavest povzdigniti le skupno s slovansko zavestjo, kajti skupnost daje moč. Zato je skušal pospeševati posebno češko slovenske zveze, ki so bile tembolj naravne, ker nas je družila tudi politična vez. Leta 1885. je bil prvi večji izlet Slovencev na Češko. Namenjeni so bili na Velehrad, ker pa je vlada tam našla kugo, so zavili v Prago. To je bil na j večji praznik bratske vzajemnosti. Oddaleč so hiteli ljudje čez polja na postaje, kjer so pozdravljali slovenske goste, matere so dvigale svoje otroke in jim kazale brate, v Pragi pa je bil sprejem, ki ga je Praga do tedaj komaj pomnila. To so bili nepozabni dnovi, ki so položili temelj ožjim češko-slovenskim stikom. Ivan Hribar je stal na čelu te češko-slovenske vzajemnosti, ki je postala za nas velikega kulturnega in gospodarskega pomena.
Leta 1885. je ustanovil Ivan Hribar skupno z dr. Ivanom Tavčarjem ilustriran list »Slovan*, ki je imel namen v sliki in besedi služiti slo-vensko-slovanski kulturi. List se je vzdržal nekaj let in je združil okoli sebe najboljše umetniške in pisatelj-
ske moči. Toda Ivanu Hribarju je bilo odločeno drugo polje dela — omeniti pa moramo, da je ostal od takrat pa do danes zvest prijatelj in podpornik slovenskih umetnikov in pisateljev in da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči za slovensko umetnost, in da je vedno jasno in odločno priznaval nje visoki pomen v narodni kulturi.
Leta 1895. je zadela Ljubljano potresna katastrofa. Dne 7. maja 1896. je bil Ivan Hribar izvoljen za ljubljanskega župana. Bila je sreča za Ljubljano, da je postal Ivan Hribar njen župan. Na tem svojem častnem in važnem mestu je ostal Ivan Hribar dq> lanskega leta, ko ga vlada ni več potrdila. Dogodki lanskega leta so nam še v živem spominu, njih posledice čutimo še danes, ne mislimo pa, da je vlada in oni ki so jo pri tem podpirali — storila oni korak iz ljubezni do Slovencev in — slovenske Ljubljane.
Dobo županovanja Ivana Hribarja bo štela zgodovina Ljubljane med najlepši čas svojega razvoja. Pod njim je vzrastla Ljubljana v to moderno slovensko mesto, ki ga imamo danes. Po njegovem odhodu so njegovi sovražniki Nemci in klerikalci navalili na slovensko napredno Ljubljano.
Težka doba boja je bil čas zadnjih 30 let Ako se je zadnje čase nagnila zmaga na stran klerikalcev, niso temu krivi napredni voditelji, ampak pred vsem oni,' katerih dolžnost je bila delati — a niso delali. Ivan Hribar je bil mož dela in kot tak je bil vedno na svojem mestu. Redko se zgodi, da bi se na eno osebo združilo toliko važnih funkcij in dolžnosti. Godi se to le v malem narodu, kjer je pomanjkanje javno delavnih mož. Zato so tem večje časti vredni oni, ki vkljub težkim razmeram in neugodnim časom stoje v ospredju in vstra-jajo do zadnjega . . .
Prepričani smo, da bo Ivan Hribar tudi poslej delal na polju slovanske* ga In slovenskega narodnega napredka.
Iz slovenskih krajev.
Iz Semiča. V nedeljo 10. t. m. nam je predaval g. B. Skalicky, kako nam je ravnati letos z moštom. Razložil nam je v zelo umljivih besedah, kar bode marsikateremu koristilo; a žal, da je tudi takih starokopitnežev zraven, ki so mnenja, češ, kakor je moj oče delal, tako bodem tudi jaz. A dragi! Tako ne gre! Ako hočeš, da bodeš imel dobro kapljico in da se bode lahko na trg spravilo, moral bodeš se ravnati po sedanjem času. Upamo torej, da bo nauk, katerega nam je podal gosp. Skalicky, vsak saj nekoliko vzel vpoštev. Sicer pa prosimo vodstvo kmetijske družbe, da
nam še več takih predavanj preskrbi, ker s tem se bode le dosegel dober uspeh. Ker po takih predavanjih ljudstvo res hrepeni, a žal, da jih je tako maloštevilno v letu. Vzrok temu je samo naša črna inteligenca, ki skrbi, da še bolj vestno prekita kak škofov napad na naprednjake itd. — Iz vseh krajev Slovenske se čuje o občinskih volitvah. A pri nas se še nič ne čuje, dasiravno bi morale biti že pred enim letom. Kakor se vidi, je sedanjemu županu zelo veliko do županskega stolca. Kakor se čuje, po volitvah ne bode imel več časti sedanji župan z župnikom se voziti po raznih shodih, recimo k Tremfaram itd., kakor tudi visoki obiski bodejo minuli, alla Lampe.
O	g. župan! To vse bo minulo, res hudo, a kar je pisano, se mora zgoditi, tako pravi sv. pismo. A vendar vam podajamo še eno tolažilo; popravite kar ste zakrivili občini, namreč odbili ste kolodvor, tako da i odemo oddaljeni tričetrt ure od njega, in še marsikateri greh imate na vesti. Ker se to ne da več popraviti, stopite lahko s Sukljejem v zvezo, pa bodeta skupno projektirala železnico pri Štrek-ljevec-Vertača, a Šuklje Lokvica-Met-lika. Mislim, da razumete! — Torej na veselo svidenje ob času volitev I Iz Volosko-Opatije. Podlost Volosko-Opatijskih rdeč-karjev. Dne 3. septembra t. 1. priredila je tukajšnja socijalna demokracija neke vrste zabavo s plesom, oziroma brez plesa, ker je bil isti z zdravstvenih ozirov od občine zabranjen, kakor je bil zabranjen ples tudi dne 10. septembra t. 1. zadrugi hotelirjev. S tem je dala pa povod nekemu vročekrvnemu rdečkarju, ki se je takoj čutil poklicanega, da napade v ljubljanski »Zarji* načelnika Volosko-Opatije, veleviednega gospoda dr. Štan-gerja in se obenem na najpodlejši način tudi obregnil ob druge osebe, katere ne pihajo po njih volji v mednarodni (?!) rdeči rog. To njim pa še ni zadostovalo. Šli so še dalje in skuhali še večjo podlost, za katere izvršitev zmožni so pač le ti ljudje, ki so že tisočkrat izdali svoj matemi jezik in jih ni sram iti v boj roko v roki z opatijskimi Nemci proti vsemu, kar je iirvatsko-slovenskega tu, namreč hoteli so odposlati brzojavko z vsebino, da je Volosko Opatijski župan gosp. dr. Stanger njim priznal, da je v Opatiji kolera, s tem namreč, da je njim iz zdravstvenih ozirov zabranil ples. Seveda na pošti v Opatiji tega brzojava niso sprejeli in se je o vsebini brzojava tudi obvestilo kompetentno mesto. To pač presega vse meje pristojnosti. S tem in še z drugimi fakti so pač ti ljudje dokazali, da so pač oni prava »kolera* za Vo-losko-Opatijo, za katero edini lek bi bil »zeleni voz*. Ni dosti, da spletkarijo z Nemci in Italijani in da vedno
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4'A°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:	-----
Ljubimca beneška.
In da Rolandu ni tako neodoljiva sila priklepala oči na Leonom, da je le za hip pogledal barkarola, bi bil spoznal v njem Dandola, Leonorinega očeta.
Gondola je izginila.
Rolandove prsi so se napele, hropenje se mu je dvignilo iz grla, in njegove roke, ki so se iztegnile v noč proti njej, obo-ževanki, so padle v brezupni gesti nazaj.
Toda skoraj takoj nato je vztrepetal. Njegov pogled se je bil mašinalno obrnil proti Mostu Vzdihljajev in je ob zidu mrk-le jetnišnice zopet zagledal Grimanijev čoln.
Takoj se je spustil proti njemu in ga dosegel s par udarci vesel. Grimani je z začudenjem videl prihajati to gondolo, ki jo je veslal nekdo, ki ni bil barkarol. Menil je izprva, da je kdo izmed samotnih izprehajalcev, ki so se vozili tuintam okrog jetnišnice: saj ima tudi groza svojo privlačno silo.
Zato je porinil svoj čoln k zidovju, ki je bilo vse obrašče-no s solitrom, in se prijel za vzidano železno kljuko, hoteč pustiti sprehajalca mimo. Treba je omeniti, da ni razumel naglega pri-*0ra, ki se je pravkar odigral. Videl je prihajati Leonorino gondolo, videl tudi, kako se je nenadoma obrnila.
— Nocoj ne bo nič! je zamrmral.
. Toda videč, da se je Rolandova gondola pritisnila k nje-nosti Za^C* P°luiasn0 s^u^nj° bližnje, a neznane nevar-
“ Halo! je kriknil. Izvolite se pobrati stran odtod!
Roland ni odgovoril nič drugega kakor:
— Benetke in Sv. Marko.
To je bila zadnja parola zarotnikov.
Grimam je bil takoj pomirjen.
Roland je stopil preko robov obeh čolnov v Grimanijevega ter sumi svojo lastno gondolo z nogo, tako da se je odzibala Po vodi.
Nato je stopil na sprednji del gondole in jo priklenil k tisti železni kljuki za katero se je poprej prijel Grimani.
Nato je je sedel in dejal mirno.
— Izvolite sesti, gospod Grimani; imava se nekaj pomeniti.
Grimani je gledal vse te priprave brez prevelikega začudenja, prepričan, da ima opravka s kakim zarotnikom.
Ob zadnjih besedah Rolandovih je sedel njemu nasproti na klopico ter vprašal:
— Kdo ste pravzaprav, gospod ?
Roland je snel svojo krinko, in Grimani je vztrepetal od groze; kajti, še nikdar ni bil videl med zarotniki tega moža, dasi mu je pravkar dal parolo. A zarota je bila tako široko razpredena po vseh Benetkah, da je bilo — med nebrojnim podmenami, ki so mu šinile v možgane — mogoče, da mu je poslal tega moža kak kolovodja.
— Gospod, je dejal z mirnim glasom, vaš obraz razločim, a vidim, da ste mi neznani; in	vendar ste	izrekli besedo	.	.	.
— Ki vam priča, da sem	član velike	zarote?
Grimani se je naklonil, a	je oprezno	molčal.
— Vedite torej, je dejal Roland, da se motite:	jaz	nisem
zarotnik in nisem izmed vaših ljudi, in če sem rabil parolo kript pod Sv. Markom, sem jo zato, ker sem se vam hotel mirno približati. da se nekaj pomeniva.
Grimani je prebledel. Kletvica	mu je	bruhnila iz	ust,	in
mahoma je planil kvišku, z bodalom	v desnici. Toda preden	je
mogel zamahniti, je Roland s tisto čudovito gičnostjo in močjo, ki so mu jo podeseterili silni napori v gorah in morda še bolj njegovo delo v podzemeljski temnici, zagrabil zapestje svojega nasprotnika, ki je ob tem prijemu zarjul od gneva in izpustil orožje, da je padlo na dnu čolna.
Roland je pobral bodalo in ga	pomolil	Grimaniju.
Ta ga je vzel, ves neumen od začudenja, in zajecljal:
— Kaj hočete?
— Takoj boste vedeli, ako si hočete naložiti trud, da me mirno poslušate dve minuti. Toda izvolite sesti; vaše živahno gibanje utegne še prevrniti čoln.
Grimani je bil ukroten; ubogal je.
— Poslušam vas, je dejal.
— Gospod, je povzel Roland, vidim, da me ne poznate. Moram vam torej povedati, kdo sem. Ali se spominjate nekega izvestnega večera pri kurtizani Imperiji, kjer ste opsovali pesnika Aretina, pa vas je neki lakaj pograbil in vrgel iz njene hiše?
Grimani je oskalil zobe ob tem neprijetnem spominu.
— Vidim, da se spominjate, je dejal Roland. Pozneje ste se že trikrat poizkusili maščevati nad tem revežem Aretinom, misleči, da je bil on tisti, ki vas je dal vreči na ulico. Toda nerazumljiva usoda je hotela, da se je vaše maščevanje v odločilnem trenotku vselej klaverno izjalovilo.
Grimani, osupel in prestrašen, je zijal z gnevnim in strastno radovednim pogledom v neznanca, ki mu je govoril take besede.
— Gospod, je nadaljeval Roland, jaz sem tisti, ki je povzročil neuspeh vaših maščevalnih poizkusov. Jaz sem tisti, ki je stopil med vas in med pesnika Aretina. Nisem hotel, da bi ga zadela vaša roka po krivici. Po krivici, pravim, kajti po mojem in ne po njegovem ukazu vas je sluga prijel in nesel iz dvorane pred očmi vseh vaših prijateljev.
— Prokleto t je zarjul Grimani. Kdo si pravzaprav ?
— Takoj vam povem ... Ali ni bil vaš oče, stari Grimani, 1. 1509. član Sveta Desetorice?
Grimanija je streslo od glave do nog: izpreletel ga je drhtljaj, predhodnik groze, in ga oblil z ledenim mrazom.
— Ali vaš oče, je nadaljeval Roland, ni bil eden izmed tistih, ki so obsodili starega Kandiana in mu dali iztakniti oči? Povedati vam moram nekaj, česar še ne veste. Oslepljenega starega doža so pustili samega na neki cesti; šest let je živel ob javni dobrodelnosti, to je v najbednejšem siromaštvu, ki ga more spoznati človeško bitje. In vi, ki ste sin enega izmed njegovih sodnikov, vedite zdaj, da sem jaz sin tega obsojenca.
— Roland Kandiano! je vzkriknil Grimani zamolklo.
— Da, je dejal Roland. Njegov glas je postal hripav in trd, in zdelo se je, da hoče stresti nasprotnika, kakor veter neurja, ki strese drevo in ga maje v njegovih koreninah. Da, Roland Kandiano . . .
________________________________ (Dalje.)
združeni z njimi rujejo proti domači hrvaško-slovenski stranki, ampak počeli so se posluževati že orožja, ka-koršnega bi se še celo prebivalci Verbi cara sramovali.
Nogometna tekma Ilirija - Rapid danes ob pol petih na igrišču pod Tivoli.
DNEVNE VESTI.
.Politična nespodobnost". Pod
tem naslovom — tako se nam piše — se je .Zarja" spravila nad .Jutro", kateremu očita nedostojnost, ker je priobčilo iz Spodnje Šiške mu došlo poročilo, da so mednarodni socijalisti stopili v kompromis z Nemci ter ^Gospodarsko stranko". O tem kompromisu govori cela Šiška. Dasi ni navada, da bi dostojni listi v času volilnih borb radi poročil, ki prihajajo listom od zunaj, napadali uredništvo lista, oziroma list kot tak, je .Zarja" šla preko te splošne navade in v tisti sapi ko .Jutru* očita nedostojnost, napada .Jutro* v tonu in z besedami, ki med dostojnimi listi res niso v navadi. Pa o tem naj se uredništvo .Jutra" samo pogovori z »Zarjo*. Glede sporne stvari same pa mi odgovarjamo le toliko: Mednarodni socijalisti v tem napadu v .Zarji* zagotavljajo, da zgorej omenjeni kompromis sploh ne obstoja, češ, da »socijalno demokratična stranka stopa v volilni boj samostojno". Mi vzamemo to javno zatrdilo primerno na znanje. Glede nadaljne trditve, oziroma obdolžitve s katero gospodje .izjavljajo, da so trditve glede kompromisa od konca do kraja zlagane*, pa stavimo na socijalno demokratično stranko sledeča vprašanja: Ali je tudi to od konca do kraja zlagano, da sta prišla na zaupen shod te stranke dva zaupnika poslana od Nemcev ki sta zborujoče vprašala, če imajo v svoji jugoslovansko socijalno demokratični kandidatni listi tudi kaj Nemcev, kot kandidate? Ali tudi to ni res, da so zaupniki socijalne demokratične stranke na to jvprašanje odgovorili s tem, da so jima imenovali več imen katerih nosilci so bolj nemško-nacijonalnega kot socijalno-demokratičnega prepričanja? Ali tudi to ni res, da so zborujoči zanpniki socijalno-demokratične stranke z velikim veseljem in odobravanjem vzeli na znanje izjavo teh dveh nemških odposlancev, da bodo Nemci tako kandidatno listo jugoslovanske socijalne demokracije podpirali? In ko-nečno: ali tudi to ni res, da je Madjar Oroszi kot vodja .Gospodarske stranke* dan po tem dogodku celi dan hodil okoli ter iskal voditelje socijalno-demokratične stranke? — Zakaj? to bi mi radi vedeli. Radovedni pričakujemo odgovora na ta vprašanja.
To je pa Jako dostojno ? Dočim se »Zarja* zgraža nad .Jutrom" ter mu očita nedostojnost, ker je priobčilo spodnješišensko poročilo o kompromisu socijalnih • demokratov z Nemci in .Gospodarsko stranko*, pa .Zarja* v isti številki priobčuje nesramno lai, češ, da so liberalci stopili v kompromis s klerikalci. Toda ne samo, da priobčujejo to laž v isti sapi ko drugim očitajo nedostojnost, ampak to laž tudi dejansko- razširjajo po svojih agitatorjih med volilci narodno-na-predne stranke. Gospoda, ali res hočete da začnemo resneje govoriti o stvareh, ki vam ne bodo prav prišle v tej volilni borbi? Mi nismo iskali spora z vami, če ga pa hočete imeti, nas najdete pripravljene!
V	Mostah se že nekaj let borijo naprednjaki s klerikalizmom in njegovima vodjema županom Oražmom in kaplanom Petričem. Boj je bil dosleden, stvaren in načelen. V zadnjem času dohajajo kaj čudne vesti o naravnost škodljivi popustljivosti ta-mošnjih naprednjakov. Preteklo nedeljo se je vršilo v klerikalni gostilni zagrizeno klerikalnega župana Oražma prireditev v klerikalne namene. Igrala je čukarska godba iz Dev. Mar. v Polji. Skoraj ne moremo verjeti, da se je prireditve udeležilo tudi več naprednjakov, celo odbornikov izrecno narodnih in naprednih društev, ki so baje pridno polnili klerikalno društveno blagajno. To naj bo načelen boj, zvestoba napredne misli! Tolika brezna-čelnost naj vodi napredna društva v Mostah k udejstvovanju društvenih namenov? Skoraj se nam zdi to nemogoče, gotovo pa je, da klerikalci ne bodo nikdar obogatili slikarskih obrtnikov. Več zvestobe, več čistosti napredne mislit
Poroka. Včeraj se je poročil dr. Oton Fettich Frankheim, odvetniški kandidat, z gdč. Miro Fabianovo. No-voporočencema naše iskrene čestitke 1
Šulverelnska šolska maša v Sp. Šiški je bila zopet danes zastražena z golimi bajoneti. Neki naivnež se je izrazil, da je prišel ukaz, da morajo
stražiti le zaradi podivjanih nemčurjev, da se ne bi mogoče kateri upal izzivati.
Revizija ljudskega štetja v Trstu. Tržaški Lahoni so se pri zadnjem ljudskem štetju v resnici izkazali prave mojstre v sleparijah. Radi tega ni popolnoma nič čudno, da je zginilo pri štetju več kot polovica tržaških Slovencev v italijanskem morju. Pri reviziji so prišle vsled čuječnosti Slovencev take sleparije in goljufije na dan, katerih ni nihče pričakoval. Sedaj so števne komisije kon-štatirale, da manjka nebroj števnih pol, katere so Lahoni najbrže uničili, da lažje izvrše .štetje", Pole, na katerih so bili vpisani Slovenci, ali pripadniki drugih narodnosti so uničevali kar prekinprek. To boli. Tržaški laški magistratovci so vsled teh razkritij v velikanskih skrbeh in ne vedo, kaj naj store. V svoji besnosti napovedujejo bojkot vsem onim Slovencem, ki bi se drznili vpisati slovenski jezik kot občevalni. Naj bodo brez skrbi. Tržaški Slovenci nočejo nobenih pritepencev, oni zahtevajo le to, da se izkaže pravo število Slovencev, Lahi naj ostanejo Lahi, Slovenci pa ostanemo Slovenci.
Dijaški dnevi v Ljubljani 23. In 24. septembra. Vrše se ti dnevi s podznakom dijaških kulturnih teženj to je njegovega boja za udejstovanje stare slovenske želje, ustanovitve slovenskega vseučilišča, ter predpogoja za uresničitev te lepe težnje, rešitve gmotnega vprašanja našega dijaštva.
V	ta namen prirede narodne dame pod vodstvom gospe dr. Tavčarjeve s sodelovanjem akad. fer. društva »Prosvete" in »Save" nekake dijaške dneve, ki naj bojo podlaga za popolno uresničenje obeh teženj. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, da podpira z vso svojo močjo prireditve, ki jih nameravajo prirediti v ta namen omenjene korporacije. Dijaki kličejo pred svojim odhodom v tuja visokošolska mesta slovensko javnost na shod, na katerem obrazlože sedanje stanje visokošolskega vprašanja. Ali oni nočejo samo pojasniti temveč tudi manifestacije, ker slovenski narod mora pokazati, da je vseučiliščno vprašanje njegovo življensko vprašanje in da ni shoda za vseučilišče, katerega se ne udeleži ves narod. Na shodu govori zastopnik Ljubljane dr. Vladimir Ravnihar in dr. Mihajlo Rostohar. Natančnejša poročila o shodu še slede. Narodne dame pa prirede cvetlični dan, ki lahko omogoči marsikateremu slovenskemu dijaku lepšo bodočnost, ki na podlagi tega uresniči mnogim starišem mladostne sanje. A Slovenci in predvsem Slovenke morajo podpirati to akcijo če hočejo, da ne trpi čast naroda, da se poveča z naraščajočim naobraženstvom narodna sila. Cvetlični dan se začne v soboto 23. popoldne in se konča v nedeljo opoldne. Da uspe kar najlepše je pa potrebno sodelovanje vse slovenske Ljubljane. Naj ne bo gospodične, ki stoji izven vrst delavk za cvetlični dan. Naj pošlje vsaka Slovenka kolikor more veliko cvetlic ln če jih nima doma naj podpre cvetlični dan z denarjem ki ga nabere v ta namen med znanimi. Ves cvetlični dan mora biti izliv volje vsega naroda — podpreti svoje sinove, ki se v tujih mestih pripravljajo za obstanek naroda. Dame ki razpolagajo s svežimi cvetlicami ali z umetnimi rudečimi astrami naj jih pošljejo sigurno 23. t. m. na naslov gospe Amalije Widrove, Šelenburgova ulica 3 Tudi so naprošene, da se sigurno udeleže seje, ki se vrši 21. t. m. ob 6. uri v damski sobi »Narodnega doma". Prosimo še enkrat vse Slovence, da podpirajo to akcijo z vso silo, da nabirajo novih delavk in da povsod širijo zanimanje za te prireditve.
Nogometna tekma, ki se vrši danes na travniku pod Tivoli med S. F. K. Ilirija in graškim moštvom »Rapid*, se vrši ob vsakem vremenu in se začne točno ob polu 5. uri. — Zvečer je sestanek v hotelu Tivoli. Graško moštvo je došlo v Ljubljano sinoči ob 12. uri in si bo danes ogledalo mesto. Vstopnice se dobe pri blagajnah na igrišču.
Strašen požar. V četrtek dopoldne je divjal v vasi Virje na Hrvaškem, nedaleč od mesta Ormoža strahovit požar, ki je vpepelil nad 20 poslopij in skoro vso premičnino. Ormoško gasilno društvo se je takoj odpeljalo na kraj nesreče in na vse mogoče načine skušalo omejiti divjanje požara. Tudi gasilni društvi iz Vinice in Hardeka na Štajerskem sta se udeležili reševalne akcije. Toda ves trud je bil zaman. V vasi radi neznosne suše ni bilo skoro nikjer dobiti vode. Vrh tega so bile skoro vse hiše krite s slamo^ Požar je uničil vse, kar je mogel. Škoda je ogromna, zavarovalnina majhna.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, 16 K, katere je nabral ob sestanku tovarišev sošolcev pri g. Fr. Brinarju, nadučitelju v Gotovljah, povodom praznovanja sedemindvajset-letnice mature. Hvala! — Gospa Minka
Detičkova je darovala družbi sv. Cirila in Metoda 2200 razglednic in 15 kg konfeti. Opozarjamo na to C. M. podružnice, da naroče to blago pri glavni družbi za svoje veselice. Rodoljubni darovalki iskrena zahvala! — C. M. podružnica pri sv. Jakobu v Trstu je vplačala 200 K za drugi »kamen" in je na ta način pozdravila veliko skupščino. Vsa čast marljivemu podružničnemu odboru 1 S kronami opremljene pozdrave je sprejela skupščina nadalje: ga. Jakopina dr. Žitkova 10 K, g. mestni župnik Vrhovnik 15 K, g. župnik Treiber v Št. Rupertu pri Velikovcu 10 K, ga. Karla Petekova v Ljubnem pri Celju 12 K, dar gor-njesavinskih rodoljubk. Hvala lepal Take pozdrave sprejema družba tudi naknadno. — V gostilni pri »Andrej-čku" v Sp. Logu se je nabralo 10 K, vsoto je poslala ga. M. Černuta, za kar se jej zahvaljujemo. — Nov obrambni kamen 200 K izročil je družbi sv. Cirila in Metoda ob glavni skupščini rodoljub Podbrezijski. Živio!
—	Gojenci otroškega vrtca v Škednju pri Trstu so nabrali za družbo sv. C. in M. 15.000 znamk, 350 komadov starega denarja in 13 kg stanjola. Dobrim malčkom in njihovi vzgojiteljici vrtnarici gdč. Dragici Gregoričevi srčna hvala! Isto velja Cirilu Špindlerju, učencu 3. razreda ljudske šole in Slavici Spindlerjevi, učenki 1. razreda ljudske šole v Celju, ki sta nabrala cel zavoj rabljenih poštnih znamk in otrokom Kalinovim in Frankovim v Solkanu, ki so poslali 6 K čistega dobička domače veselice. — G. Davorin Furlan, prvomestnik podružnice v Proseku je poslal C. M. družbi 14 K kot dar podružničnih odbornikov mesto brzojavnega pozdrava glavni skupščini. Darežljivemu odboru rodoljubne pozdrave in zahvalo 1
Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakor-šenkoli način pripomogli, da se je 26. glavna skupščina v Tržiču dne 10. septembra izvršila tako sijajno. Imenoma se zahvaljuje pripravljalnemu odboru, v prvi vrsti njega načelniku g. notarju Marinčeku, tržiški podružnici, ki je po svojih odbornikih in in članih preskrbela vse za prisrčen sprejem skupščinarjev, nadalje tržiške-mu Sokolu in bralnemu društvu, čital-niškemu pevskemu zboru iz Kranja, pevskemu društvu »Lira* iz Podbrezij, orkestru »Sloga*, sploh vsem društvom, korporacijam in posameznikom, ki so sodelovali pri sprejemu in veselici. Prisrčna hvala za iskrene, navdušene pozdravne govore, gosp. prof. dr. Ilešiču za genljivi govor na grobu mecena Viljema Polaka, vse priznanje otroški vrtnarici gdč. Ivanki Kastelčevi in malim gojencem otroškega vrtca za lepe deklamacije in igrice. Hvala vsemu zavednemu prebivalstvu prijaznega trga Tržič in vsem prebivalcem ob lokalni železnici, ki je sprejemalo skupščinarje z bratskimi čustvi in narodnimi prapori. Hvala pa tudi vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših posameznih podružnic in zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo uspelemu zborovanju letošnje velike skupščine. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 12, septembra 1911. — Andrej Senekovič 1. r. prvomestnik. — Anton Berce 1. r. tajnik.
Clril-Metodova veselica v Postojni je donesla okoli 1200 K čistega dobička za novo tržaško šolo C. M. To je za notranjske razmere naravnost velikanski uspeh, če poznamo, kako žalostno je letos gospodarsko stanje v vsi deželi. Največ zasluge gre narodnim damam, ki so se trudile v paviljonih. Paviljon za vino na dvorišču pri »Kroni" je vodila g. dr. Janc-ova in g. D r o 11 o v a , za pivo pa gg. Brinar jeva in Thumova. Na vrtu pa je pri slaščicah načelovala g. P i k e 1 o v a, pri jestvinah g. M i -
1	a v č e v a, pri kavi g. Baragova, cvetličnjaku, pri vinu in pivu gg. L. Ditrichova in notar K o g e -jeva. Prav lepo je vspel srečolov pri g. dr. Ž e r j a v o v i. Kegljanje na dobitke je neslo preko 200 K. Dokaj ljudstva je privabil 26 m visoki mlaj, kjer so se mladeniči izkazali kot dobri plezači. Največjo pozornost pa je obudil »muzej*, kjer so bili izvrstno karikirani razni postojnsKi veljaki. G. Kollerju in mladim g. D i m n i -kom gre zasluga za to originalno točko. Veselica je trajala pozno v krasno toplo lunino noč. Postojna se je tedaj za C. M. dobro izkazala in gre čast vrli podružnici osobito gg. županu Piklu, Baragi, Drollu in Piklu ml., ki so imeli z Veselico obilo truda. Taka veselica bi pa bila teško možna, če bi v Postojni ne imeli kar pri roki prav dobre domače godbe, tamburašev in pevcev. Tudi to pot so nastopili domači pevci pod vodstvom znanega skladatelja g. J u -vanca in zapeli dva krasna mešana zbora, potem pa še celo vrsto veselih. Tamburaši društva »Sovič* so z dobrim tamburanjem dokazali, kaj znajo. Dasi nepoklicani, izrekamo vsem is-
kreno hvalo z opazko: naj bi tudi drugi kraji toliko storili za C. M. kakor Postojna. Postojnci pa na novo delo za »Sokolski dom* 1
Pevski zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur" priredi kakor smo že včeraj poročali jutri 17. t. m. ob ugodnem vremenu izlet v Št. Vid pri Lukovici k gosp. Rusu. Odhod ob 1150 dopoldne z drž. kolodvora. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogobrojni udeležbi.
Izgubljeno. Neka gospodična je izgubila na poti po Miklošičevi cesti in Radeckega cesti ročno torbico, v kateri so bile vstopnice za današnjo nogometno tekmo. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati v upravništvu našega lista.
Največja in najstarejša slovenska trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev ter največja zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikali) je trgovina c. kr. izvedenca in učitelja »Glasbene Matice" gospoda Alfonza Breznika v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 15. (nasproti nunske cerkve). Več v današnjem oglasu. — To naj večjo in najsolidnejšo slovensko trgovino te stroke toplo priporočamo I
Kinematograf. Danes in jutri se predstavlja »Model*, krasen gledališki roman v dveh dejanjih, prve vrste umetniški film, samo pri večernih predstavah. Naj ne zamudi nihče prilike ogledati si to zanimivo predstavo.
Kolinska kavna primes se odlikuje pred vsemi drugimi kavnimi pridatki s svojo nedosežno kakovostjo in izdatnostjo, zato je najboljša tista kava, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes. Poleg tega je Kolinska kavna primes tudi edino res domače blago te vrste. Vsaka pametna in narodno-zavedna slovenska gospodinja kupuje torej samo izborno in pristno domačo Kolinsko kavno primes.
Ameriški zdravnik Dr. Le Fevre sporoča naslednje: Naravna Franc Jožef ova grenčica je pri zaprtjih .za časa nosečnosti čudežno vplivala. »Franc Jožefova* voda je onemogočila nadaljno bruhanje in je držala čreva cel čas nosečnosti v normalnem stanju.
Gospod O. Bernatovfč nam sporoča, da je odšel njegov zastopnik v Pariz, kjer nabavi nove modele za damske kostime.
on je vprašal Rajoviča v kraljevem imenu, ako hoče prevzeti mandat!
Rajovič me je vprašal za svet in jaz sem mu svetoval, naj privoli, kar je on tudi storil ter obvestil o tem ministra notranjih del potom mojega telefona, potem pa mi je izročil pismo ministrovo z besedami: »Morda boš to pismo kdaj rabil*.
Vedel sem vse to in vendar sem nameraval pridobiti Rajoviča za zaroto. Genčič je bil radi tega ves izven sebe in mi je rekel:
»Kako vam pride kaj takega na misel I Izdati naš načrt največjemu privržencu Obrenovičev, ki ga pa niti v slučaju, ako bi ga pridobili, ne bi rabili, ker je mož zelo nepopularen radi tega, ker je bil 1. 1893. predsednik naglega sodišča*.
Končno je Genčič vendar odnehal, ker sem mu rekel, da je dobro, ako so zarotniki tudi oni, ki so bili sicer prononsirani kot privrženci Obrenovičev, ker to bo najboljši dokaz za to, da je zarota bila absolutno potrebna, ker so bile razmere res že neznosne. Tudi Rajkoviču sem rekel, ko sem ga pridobival za zaroto:
»Ti, ki si na račun Obrenovičev jemal glave drugim, ker si mislil, da je njihovo delovanje škodljivo domovini, boš s tem dokazal, da si pripravljen privoliti tudi v to, da pade glava enega Obrenoviča, ako trpi radi njega domovina škodo in sramoto*.
Mislil sem pač, da bo srbski narod hvaležen vsakemu, Iti je sodeloval pri delu, katerega rezultat je bila njegova rešitev, ln res je ves narod z največjim navdušenjem pozdravil junijsko revolucijo in jo odobril.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
Angažiranje Rajoviča.
Kakor sem že rekel nam je za liberalno stranko zadostovalo, da smo dobili Avakumoviča; z radikalci — niti starimi, niti mladimi — nismo imeli sreče in zato sem poskušal srečo še pri naprednjakih. Vedel sem za pok.
Rajoviča, da je bil nepopularen, ker je bil predsednik naglega sodišča, vedel sem za njega, da je to največji privrženec dinastije Obrenovičev, ali vedel tudi to, da je zelo obsojal kraljevo poroko in da se je zameril kralju Aleksandru, ker mu je rekel, da Draga Mašin ni za njega. Ali kralj ga je vendar pardoniral Kot prijatelja dinastije in ker je imel malo prijateljev, mu je dobrodošlo Rajovičevo prijateljstvo, zvestoba in pomoč. Kralj je od njega tudi zahteval, da bi bil poslanec v skupštini.
Ker sem živel z Rajovičem v posebnem prijateljstvu že 30 let, a imela sva tudi vinograda eden zraven drugega, je prihajal k meni vsaki dan in ni prikrival pred mano nobenih skrivnosti.
Nekega večera je prišel Rajovič k meni v vinograd in mi je izročil neko pismo, da ga bi prečital. Pismo je glasilo:
»Ako sprejmete kandidaturo v belgrajskem okrožju sporočite mi to takoj telefonično v ministrstvo, kjer čakam po najvišji naredbi do pol devetih zvečer.
J. S. Milovanovič.
Kakor je znano je vodil zadnje volitve pod kraljem Aleksandrom minister notranjih del J. S. Milanovič in
Razne vesti.
* Vspehl zrakoplovcev. Kako so napredovali zrakoplovci se vidi iz sledečih številk: dne 29. oktobra 1909. se je dvignil Latham 155 m. — 18. novembra 1909. De Lambert 300 m.
— 1. decembra 1909. Latham 453 m.
— 7. febr. 1910, Latham 1000 m. — šest mesecev pozneje Latham 1348 m — 3. okt. 1910. Morane 2582 m —
8. okt. 1910 Chavez 2587 m — 1. nov.
1910. Vymalen 2780 — 9. dec. 1910.
Legaquent 3200 m — 8. avgusta 1911 Loridan 3180 m — 5. sept. 1911. Felix 3350 m — 4. sept. Garros 4252 m. —
Od 1000 m naprej je torej dosežen rekord že 13 krat. Cez 3000 m. so se doslej dvignili trije. Garros edini je dosegel nad 4000.
* 150 let star veteranec. Iz Varšave se poroča: Kakor poročajo tukajšnji listi, je prišel dne 10. t. m. h guvernerju v mestu Kuvna na Ruskem 150 let star veteranec Scnmidt s prošnjo, da bi ga poslal v kako ubožnico.
Veteran je pripovedoval, da je bil že leta 1785. kot 20 letni fant za časa vladanja carice Katarine II. potrjen k vojakom in se je udeležil več vojn, na katerih si je pridobil nešteto medalj. Schmidt se je nahajal tudi med onim moštvom, ki je leta 1812. odvedlo slavnega Napoleona v pro-gnanstvo na otok Elbo.
* Srbija za telovadbo In šport.
Poslanec Milan Turič s tovariši je predložil skupščini zakonski predlog, s katerim se oredjuje posebna pomoč nekaterim takoimenovanim »vitežkim* društvom. Predloženi zakon vsebuje narodno obrambo, strelno zvezo, Sokolsko zvezo »Dušan Silni", zvezo jahačev »Knez Mihajlo", Olimpijski klub in Lovsko zvezo. Vsa ta društva
imajo sledeče skupne državne pravice: Oproste se poštnine za vsa pisma in pošiljatve, kakor tudi carine za priprave, orožje in pritikline ter telovadne obleke. Dalje imajo vsa ta društva brezplačno vožnjo na državnih železnicah, ko potujejo na zborovanja in tekme svojih zvez; a vsaka zvezna uprava ima triletne brezplačne vozne listke. Posebne predpravice in podporo ima strelna zveza, sokolska zveza in zveza jahačev. Na prvem mestu dobi vsaka teh zvez stalno letno denarno podporo od države, in sicer: Strelska zveza 20.000, Sokolska zveza 12.000 in zveza jahačev 8000 dinarjev. Zveza jahačev dobi podporo zato, ker ima vsakoletne stroške do 3.000 dinar, z razstavami konj. Največje pa ima »strelska zveza". Pri ustanovitvi vsakega strelskega društva po vaseh mora dati vojni minister vsakemu teh društev brzostrelne puške in 2000 nabojev. V srenjskem mestu novo strelsko društvo dobi tri brzostrelne puške in 3000 nabojev, a v okrožnem mestu štiri puške in 4000 nabojev. Poleg tega imajo zvezna društva pravico do municije za četrtno ceno, a v času državnih strelnih vaj jo dobi brezplačno. Strelna zveza bode imela pravico, da potrebno orožje tudi prodaja svojim strelcem, ali pod obvezo, da ga ne sme oddajati nedruštvemkom-
Kedar bi pa oddal svojo Puš. ?’ pade globi 4000 dinarjev in pride pod obtožbo prodaje državnih stvari, bo-kolski zvezi »Dušan Silni" se bodo oddajali za četrtno ceno prostori za shode, vse priprave za telovadbo, katere se morejo izdelovati v vojno-teh-niškem zavodu. Srbija torej skrbi vzorno za telovadbo in šport.
* Prestavljeno mesto. Mesto Dragon v Coloradu v Ameriki bodo
Tolsto vrSiio slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja pja£* podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrška «*« » pošta OuštanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
grenesli na popolnoma drugo mesto, ki je oddaljeno od sedanjega 12 angleških milj. Stvar bo popolnoma enostavna : vsa poslopja z vsem inventarjem bodo naložili na ravne železniške vozove — kar je preveliko, bodo seveda razdelili — in nato odpeljali v državo Utah. Dragon šteje 600 prebivalcev.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Predčasni porod.
Pri hranitvi dojenčkov, ki so se pred časom rodili je treba posebne in pazljive opreznosti. Tu se maščuje vsaka zamuda in vsaka napaka. Ravno za te otroke »~«— ocottova emulzija pravni bia- Samo pravo s goslov, ako se z njo hrani do- t0 znamko iri-Kih v Primerni množinI. Raz- kob*ems’ 0ztZe v»«k takih dojenčkov podpira procedure.
Scottova :: :: emulzija
V W meri> d*1 jih po kratkem času ni več razločevati od drugih otrok neglede na krepki telesni ali koščeni sestav. S c o 11 o v a emulzija J® popolnoma lahko prebavljiva in tako okusna, jo uživa vsak dojenček lahko in rad brez vsakega odpora.
Pri nakupu zahtevajte izrecno S c o 11 o v o ctnulzijo. Znamka .Scott*, vpeljana že nad 35 leL jamči za dobroto in uspeh.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano ■n stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se izve pri uprav-JhMvu .Jutra*.
Štelaže za trgovino proda D. Rovšek, Kolodvorska nlica 35.	553/3—1
Izurjenega ključavničarskega pomočnika
sprejme J. Preželj, Novomesto. 389/3—1
Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, vrtom in drugimi pritiklinami, ter stanovanje z eno sobo in kuhinjo, se odda za november. PoiZve Se v Rožni dolini št. 155.
86 m«blovana mesečna soba za
ntiHhoenejnaiHene v kolizejskem okraju. Po-  Ppd .Društvo* .Prva anočna pisarna*.
takni ir.®tne	in	učenke se sprejme
raKoj	Pove uprava .Jutra*.	391/3—1
nlns*	Sramofon	skoraj nov s 36
P oscami ter omarico se ceno proda. Naslov P°ve .Prva anončna pisarna*.	555/2—1
V gradu „TlvoU“ se odda meblovana soba s posebnim vhodom. Pojasnila pritličje, jevo druga vrata.___________ 554/2—l
žini	8 P«ll|ui stanovanji in vrtom v bli-
p J‘uPne cerkve Sv. Petra se iz proste roke -—E!L__Njislov pove „Prva anončna pisarna".
u_nHH,.s«> ki se dobro obrestujejo, se prav po , pogojih prodajo Polovico kupnine rane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi, f^gmčneje se poizve na Vodovodni cesti 26, . Pes fermač z izvrstnim nosom, trdno vstrajno pasmo, se ceno proda. Pojasnila v HOSfOjinici .Jutra*, Šiška.
Ki« risa,ni stroj popolnoma nov se ceno prodal -J—Povejjpravništvo .JutraV___________
kuDi^*?1^0 °kranjena uniforma (belgijska) se lm, ' ponudbe z navedbu cene in mere na jjpravnigtvo .Jutra* pod .Prostovoljec*. 557
^ekaj pohištva se proda. Kje, pove .Prva ^ončna pisarna*.	558/1-1
Šivilja
^®vljarske stroke išče službe v Ljubr jam, ali dj-ugje. Ponudbe pod .Spretna parica* na »Prvo anončno pisarno".
Suino in obleke za gospode, obleke, plašče in perilo za dame, površnike za gospode, preproge, zavese in druge slične predmete. Dobe se tudi izgotovljene obleke.
Kollmann, Ljubljana,
Sodnijska ulica št. 4.
Prihranite
mnogo
denarja
če naročite sukno in modno biago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gratis na vpogled
Klavir
jako dobro ohranjen, ki je veljal nov 1400 kron. se proti takojšnjemu plačilu za nizko ceno proda.
Naslov pove upravništvo .Jutra*.
Stampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver In izdelovatelj kavčukovih štampllij.
Ljubljana, stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Učenec
se sprejme takoj v drogerijo
Anton Kanc, Ljubljana
Židovska ulica št. 1.
KOLAR
v vseh delih dobro izvežban se sprejme takoj v tovarni za lep, (Leimfabrik) v Ljubljani.
50—100 litrov
mleka
na dan kupi
M. VESELY
Cesarja Jožefa trg štev. 11.
Cena po dogovoru.
Kupuje se tudi sladka smetana.
Naznanilo.
Cenjenim gostilničarjem in trgovcem si dovoljujem vljudno naznaniti, da razpošiljam vsakovrstne okusne
mesnine
kakor tudi prave kranjske klobase velike & K — 40 male . , —-20 prave praške gnjati (šunke) kg „	2 80
» domače .	,	.	„	2-40
najfinejše salame I.a . „	2-*0
fine krakovske I.a	„	„	2 60
prave domače salame I. a . .	2 40
„ Braunschweigerce I.a. „	2*—
Razpošilja se le okusno in izbrano blago. Vse proti povzetju od 5 kg naprej.
Se priporočam z velespoštovanjem
M. Modic.
Šiška-Ljubljana.
s cenim a slabim blagom.
Osvedočite se o izvrstni kakovosti naših izdelkov in mi Vas zagotovimo, da ne bodete nikdar obžalovali, ako pišete po našo kolekcijo vzorcev, ki Vam jo pošljemo gratis in franko. V tej kolekciji najdete vse, kar potrebujete v hiši, platno, rjuhe, namizne prte, brisače, šlfone itd.
Novosti v finih francoskih bar-: :	hantih	in flanelah : :
vse v najnovejši izberi in naboljši kvaliteti. Reklamna prodaja: 6 kosov platnenih rjuh, primissima 150/200 cm velike K 14-— 150/220 cm velike K 15 30 Rumburška tkanina 20 m 11 K. Kos najfinejše tkanine za fino perilo 20 m K 18. — 30 m ostankov zefir, barhant, platno 2—8 m dolg K 18*— Vzorci ostankov se ne razpošiljajo. Tisoči pohvalnih in priznalnih pisem govore o reelnosti naše tvrdke. Ne-ugajajoče se zamenja, ali pa se vrne denar. — Pišite po vzorce 1 Tkalnica za platneno in bombažno blago
Bratje Krejcar,
Dobruška 305. Češko.
Klavir
se poučuje
Sodna ulica št. 5, III., desno.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najnižji ceni.
Specialna trgovina
finih ročnih del
V Ljubljani, Židovska ulica Itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranjc
Naznanil«.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzela staroznano
gostilno pri „Židanu“
na Poljanski cesti štev. 37.
Točila bom vedno pristna vina, izvrstno žganje, sveže pivo in skrbela za dobro kuhinjo. — Sprejmem tudi več abonentov na hrano.
Za obilen poset se vljudno priporočam s spoštovanjem
Marija Gasporut, gostilničarka.
Velikanska izbera oblek, površnikov, ulstrov itd.
za gospode in dečke v najboljši izvršitvi in :: krasnih vzorcih. ::
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Strogo solidna postrežba.
k
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
kINTA kolesa.
Najobšlrnejše jamstvo. Itustrovanl ceniki brezplačno.
K. Casnernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. špedal. trgovina a kolesi in posam. deli. Isposcjeianjt Jkolee.
TT v za slabokrvne In prebolele
k llflle zdravniško priporočeno črno 1 \	^/dalmatinsko vino Kut najboljše
sredstvo 5 kg franko K 4*50
3r. Novakovič, Ljubljana. Temeljito poučevanje
na citre
Metoda najboljša. Pri pridni vaji uspeh zagotovljen. Več na Cojzovi cesti št. 9 pritličje desno.
B
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo .Jutra*.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626.
JULIJA ŠTOR — i Ljubljana
Prešernova ulica Štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za Iawn-tennis in pristnih
goisscrskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev
			po vseh cenah.	
				
				
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
ALFONZ • BBEZNIK
c. kr. Izvedenec in učitelj Glasbene Matice.
Največja In najstarejša trgovina in Izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun In muzikallj.
“iCMS' Ljubljana, Kongresni trg 15 iJSSJBftpSjL.
0n.aspxotl aa.-u.3a.slce cerlcve.)
Klavirje dvorne tvrdke B6-sendorfer, Czapka, Hfllzl &
Heitzmann, Stelzhammer in Manborg (amer. harm.) imam le Jaz izključno edini zastopaj.-,	nik	za	Kranjsko v velikanski
zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem „pofelnu“, osobito,
^er nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni Sdif/Li: »H na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnina najnižja. Popravila in uglaševanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah — Ves dan odprto!
Najcenejše in najboljše
»e nakupi vse
C f\ 1C \r £\ in tudi p'sarniške
aUldKC potrebščine
v trgovinJl pa/pizja,
IV. BONAČ, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica, nasproti glavne pošte.
Jl^olidna postrežba. — Blago najboljše vrste v največji izberi.
Preselitev in priporočilo.
Usojam, se vljudno naznanjati, da sem se Dreselil s svojim
: modnim salonom :
'	z	Dunajske ceste št. 6.1. nadstropje.
na Dunajsko cesto štev. 20.
v pritličju, nasproti kavarne »Evropa", tramvajska postaja.
Upam, da me bodo tudi nadalje podpirale cenjene dame z blagohotnimi naročili. Vsa dela bom izvrševal vedno točno in solidno po pristnem dunajskem, angleškem vsakomesečnem najnovejšem kroju ter najskrbnejšem delu. Izdelujem tudi vsakovrstne športne in jahalne oprave iz dunajskega modnega sukna. — Prosim za nadaljno zaupanje in mnogobrojne naročbe z najodličnejšim spoštovanjem
JOSIP GREGORIN, damski krojač.
Telegrami: Prometni' banka LJubljan*
Telefon M: IL
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer smS™ uu««.
C©33.tx«.l«. riA 3>vaja.a,jvL. ■CTartaua.ovlJesa.o 186-i. £33 podružnic. Pelnlžlci lcaplta.1 iaa. rezerv« Bfl,QQQ.CQQ 3crcaa-Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim	vložnim	knji-	II	NajkulantneJSa izvršitev borznih naročil na vseh tu- In inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In izžrebanih	vred*
žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	II	nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirja	nradnih	11	Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavamo shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev JUL	ob
kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem.
, . ...	Ustmena	in	pismena	pojasnila	in'sveti o v»eh ▼ bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno. -
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
v
CA
•O
ta
>
o
m
60
O
A
M. DREN1K
ZLdvLblJemeL, Kongresni trgr 7. Predtiskarlja, Risarski at e lij e. Plisiranje. Kutriranje. Montiranje.
= Tamburiranje in vezenje na roko. =
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materilal«.
M
S
&
CA
£
a
Na drobno!
Na debelo!
Vse vrste
šolskih knjig,
vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije
po najnižjih cenah brez konkurence priporoča
FR IGLIČ
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12.
Vse
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Šolske knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schvventner
v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
Kavarna Leon
Lj«l>lj»n», Stari trg-.
Cenjenim p. n. gostom in slav. občiustvu iz Ljubljane in dežele naznanjam, da sem svojo kavarno popolnoma na novo preuredil In opremil. Točna postrežba. Karambollstom na Kranjskem sem na razpolago vsak čas na karambol-match.
Odprto celo noč.
Z velespoštovanem	p	L	Pogačnik.
Park-hotel »TIVOLI4
>N
Esa osa esa osa esa
Ravnokar došlo sveže
jesensko blago.
Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi z konfekcija za dame in deklice.
'»e
»e
Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk ===== Huckl, Pichler in Bosa po K 2*90.	—
Brez konkurence. — Priznano nizke cene.
:: Angleško skladišče oblek ~
O. BERNAT0VIČ, Ljubljana, Mestni trg Štev. L
BBS BBS Ega Bga BBB
Park-hotel „TI?0L!"
odda več
mesečnih sob.
Dei. giavmea: K 6,000.000.
LJnblfanskA knilltiui banka v L|aMlanI
(Stritar) uva ulica*, štev. S.
Podružnica v Spljatu, Celovcu, Trstu, Sarajevu Ib Gorici.
Bes. fone nad: ■ % 810 0(s«
Sprejema *floge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlnge po čistih 4VU
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek Mr domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
estni trg Št. 19. - Stari trg Št. 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
ta
2
za banka nijj alka v
taJlca, šfc&rr. *7 (xa.a,eproti	podti)-
Knpuje in prodaja:
vradsoatne papir}«, nate, obiigarije. Milam« P***aa. prioriteta, deinieo, srečko HA. - Valut* in devise. — PmAbU um vndMatae papirje te klafi	»
}a	ettadiačfik.
Promese k vsem žrebanjem. Centrala t Tratm.
Vloge na knjižice
cd dneva vloiitva 4?F do dnevaMg*. p«ntnt davek plačuje banka iz svojega. Ha tekoči ia žiro račun po dogo^ roli na zvoaa % Ameriko.
Akredetivi. IKeflJalnlea.
Bskomptuje
menice, devize in fiakture - Zavarovanje vraiUeatntii papirjev proti karmi izgubi. - Revizija krebanja ■■očk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. - Bamfcoorta-kreditL — Borna naročila.
inkaso.
FU^alba y Opat^L
1
I
i