/ Poštnina pintare, v gotovfn!. fo y VpLitibl/ani, 18. aprila W29. Siev. 36. Letnik LXIX. [Šol. leto 1928/29/ Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverfeništvo Ljubljana. Tovariš Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranhlranlh pisem ne sprejemamo. Uhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt ček. rač. 11.197. Telefon 3112 mm Zadnji rok za Mladinsko Matico je razviden v današnjem listu. Pošljite takoj naročilnice! Činovnišk! savez za izboljšanje materijalnega položaja državnih uslužbencev. Dne 24. marca 1929 je bila predana g. predsedniku vlade naslednja spomenica: Gospod ^predsednik! Glavni savez eiržavnih uradnikov ' in uslužbencev, kot predstavnik znatne organi» zirane večine državnih uradnikov, uslužbe-n» cev in upokojencev vseh strok in iz vseh krajev naše države, si Vam usoja predložiti sledečo Spomenico: iPoložaj državnih uradnikov in uslužben» cev v naši clržavi je povsem nepovoljen. Njihovi prejemki niso niti približno zadost» ni, da jim zagotovijo skromno in dostojno eksistenco. Še težji >pa je položaj državnih upokojencev in upokojenk posebno onih, ki jim je bila nakazana pokojnina po starih zakonih. Mnogi od teh, bivših delavcev za dobrobit države in naroda, in njihove dru» žine danes skoro stradajo- z dohodki, ki jih jim nudi država. Plače, ki so bile določene po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923, niso bile ¿a ogromno večino državnih uradnikov niti ta» krat zadostne. Medtem so bili po uveljav» ljenju tega zakona, dohodki državnih usluž» bencev celo znižani, kar je, razumljivo, ustva* rilo še slabši in neznosnejši položaj držav» nega uradmštva. Tako so bile znižane me» seca julija 1926 draginjske doklade radi ne» sreče, ki je' zadela del naše države s poplavo in še danes se izplačujejo draginjske do» klade v zmanjšanem znesku. Državni urad» niki in uslužbenci so bili tedaj edini, ki so dali svoj tribut v splošno državnem in na» rodnem interesu. Z zakonom o neposred» nih davkih z dne 8. februarja lanskega leta so bile občutno zvišane, davčne stopnje na dohodke uradnikov in uslužbencev. Ta za» kon je prinesel faktično ponovno znižanje dohodkov. Nadalje je bila s stanovanjskim zakonom z dne 1. maja lanskega leta, zmanj» šana zakonska zaščita, ki so jo do tedaj .uživali državni uradniki, uslužbenci in upo» kojenci kot ekonomsko šibak sloj. S povi» šanjem izdatkov za stanovanje, brez odgo» varjajočega zvišanja zakonite stanarine, so njihove plače ponovno znižane, pravzaprav je znižan oni del plače, ki je določen za vsakdanje potrebščine. Končno je sedaj predvideno ponovno1 znižanje plač na račun vplačevanja v pokojninski sklad za družin» ske pokojnine. Ako upoštevamo vse znižanje od leta 1924., tedaj so zmanjšane letne plače1 držav» nih uradnikov in uslužbencev gotovo v vi» šini ene mesečne plače'. Draginja se med tem ni zmanjšala, nego se je, posebno v zad» njih mesecih celo povečala. Taki življenski pogoji državnih usluž» bencev so morali neizogibno nepovoljno vpli» vati na službo, ki jim je poverjena. Brez» dvomno pa- se mora večina slučajev netoč» nega in nepravilnega vršenja službe od stran? poedinih državnih organov razjasniti pred» vsem z ozirom na njihov reven, absolutno nezadosten materijalni položaj. Priznati se pa mora, da je število- takih slučajev med uradništvom v naši državi mnogo manjše, nego bi se moglo pričakovati, da- jih bo, v primeri s takimi razmerami v katerih živi uradništvo. Čeravno nam je znano, gospod predsed» nik, da namerava- kraljevska vlada, ki jI imate- čast načelovati, izboljšati položaj dr» žavnih uslužbencev v naši državi, ki jim da na- ta način možnost, da posvetijo vse svoje sposobnosti izključno delu za dobrobit naše države in narodne zajednice, smo smatrali za dolžnost, da Vas tudi s svoje strani za» prosimo, da izvolite uporabiti vso svojo vi» soko avtoriteto, da se ta, tako zaželjeni in potrebni rezultat doseže- čim prej. Prilož» nost za to se bo nudila ob priliki revizije uradniškega zakona. Savez, pravzaprav dr» žavni uslužbenci, Vas prosijo, naj poskrbite, da se -izvrši revizija čim prej in v skladu z njihovimi stanovskimi interesi, ki se v vsem skladajo- z interesi države kot celote. V res» niči j-e težko zamišljati resno in trajno iz» boljšanje splošnega stanja v državi, ako se ne izboljša moralni in mjaterijalni položaj onih, katerih pošteno in natančno delo naj vodi do izboljšanja splošnega stanja. Istočasno Vas savez naproša, da imate ravno tako v evidenci izboljšanje sedanjega žalostnega položaja državnih upokojencev in upokojenk. Gospod predsednik upajoč da se odzo» vete tej prošnji, Vas prosimo, da blagovo» lite sprejeti izraz našega odličnega spošto» vanja. Predsednik: Glavni tajnik: Kmetska nadaljevalna šola v svojem odnosu do osnovne šole.* Samo ene plati vprašanja se nameravam dotakniti, t. j. vprašanja, kdo naj poučuje na kmetskih nadaljevalnih šolah. Naše sta» lišče jc sicer znano, toda zadeva, je postala zopet aktualna in treba je, da povemo po» novno svoje mnenje. Kakor hitro smo- začeli bolj programa» tično proučavati socialne, razmere, v katerih živi in dorašča naša kmetska mladina in se nekoliko globlje zanimati za gospodarske razmere na- kmetih, je moralo v nas sam-o» posebi dozoreti prepričanje, da opravljamo samo polovičarsko- delo, dokler prepuščamo kmetsko mladino po končani osnovni šoli njeni usodi, in da ostane podeželska šola», dokler ne posveti svoje s';rbi tudi zrelejši mladini in jo uvaja v poklicno življenje sa» mo, nepopolna in razmeroma draga institu» cija, ki širokim slojem našega kmetskega ljudstva ne more nadomeščati posebnih poklicnih izobraževališč. Hkrati smo si morali priznati, da ni nobene resne možnosti, da bi se mogle ustvariti za maso naše kmetske mladine posebne institucije, kjer bi se iz» obraževala za svoj poklic. Preprost račun nam dokazuje, da strokovne šole, pa ko bi se njih število podesetorilo, in bi bile vse brezplačno dostopne kmetski mladini, ne bi mogle te' naloge rešiti. Potemtakem smo mo» rali priti do zaključka, da se mora podežel» ska šola izgraditi tako. da dobi vsaka osnov» na šola kot nujno potrebno organsko dopol» nilo svojo nadaljevalno šolo tako za fant-e kot za dekleta, ki bi nudila starejši kmetski mladini osnovno izobrazbo za poklicno živ» ljenje. Tej nalogi osnovna šola ne more ustreči, pa ko bi bila -po svojem ustroju še tako prilagodena kmetskim razmeram. Ona lahko mnogo več kot doslej stori za vzgojo v poklicni smeri, ona se lahko po svojem učnem načrtu lahko v mnogo večji meri ozira na potrebe kmetskega življenja, in maša tež» nja je, da jo v tej smeri reformiramo, nihče pa, ki pozna njene naloge*, pogoje njenega dela in meje njenega udejstvovanja v celot» nem sistemu ljudskih izobraževalnih usta» nov, j-i ne bo naprtal naloge, ki so ji po nje» nem bistvu tuje in ki jim ime' more biti kos. Vse ob svojem času! Ne isamo praktični tudi globji psihološki razlogi so bili mero» dajni, da smo se izrekli z,a- sprejemanje sta» rejše mladine (od 17. starostnega leta dalje) v kmetsko nadaljevalno šolo. Dasi se torej kmetska nadaljevalna šola po svojih nalogah in svojem -ustroju bistveno razločuje od osnovne šole, vendar jo moramo smatrati in jo bomo smatrali kot organski del podežel» ske šole, ki je z njo neločljivo združena po osebi učitelja in ki se mora razviti v enako splošno ustanovo kot je osnovna šola sama. Ona mora postati ljudska šola v pravem in najširšem pomenu besede. Le tako in edino tako je mogoče- pri nas res velikopotezno reševati in tešiti pereči problem izobrazbe našega kmetskega ljudstva. Ta rešitev leži tako na dlani, da mor,ai že imeti svoje po» stranske račune, kdor se ji izogiblje in pri nas išče drugega izhoda. Za tako splošno dostopno šolanje- kmetske mladine bi mo» rali sicer izobraziti in nastaviti novo posebno kategorijo- učiteljstva in v vsakem večjem okolišu t-udi v goratih nedostopnih krajih ustanoviti posebno- poklicno izobraževališče. Na to seve nihče resno- ne more misliti, zato se iščejo razne, bolj ali manj umetne kom» bin.aeije strokovnega izobraževanja kmetske mladine, ki se opirajo- na osnovno šolo in računajo na sodelovanje učiteljstva kot po» možnih učnih moči. A držalo- bo le to, kar je preprosto, zdravo in brez postranskih ra» čunov zasnovano. Edini pogoj- ;za organsko priklopitev kmetske nadaljevalne šole podeželski šoli je primerna priprava in izobrazba ljudskošol» skega učiteljstva za novo obsežno- nalogo. Toda tu gotovo ne srečavamo na nepremost» ljive ovire. To so izkušnje drugod pokazale. Najvažnejše je gotovo, da je v učiteljstvu samem volja- posvetiti se novi nalogi. Uči» teljstvo- samo je nezadovoljno fe sedanjim načinom svojega šolskega izobraževanja in ob raznih prilikah smo v tem pogledu ob» razložili svoje stališče. Seve si od reforme učiteljišč ne obetamo dosti. Vseeno pozdrav» ljamo, da so na merodajnih mestih začeli o stvari razmišljati. Prišli bodo zanesljivo prej ali slej do istih zaključkov kot mi. Računajoč s tem, da se vprašanje uči» teljske- šolske izobrazbe ne bo še tako kmalu velikopotezno v našem smislu rešilo-, si kot provizorij želimo osnovanje posebnega za» vod* od strani oblastne samouprave z inter» natom in zemljiščem, kjer bi se v daljših tečajih usposabljali za delo v kmetski nada» ljevalni šoli oni učitelji, ki so že nekaj let delovali med kmetskim ljudstvom, spoznali njegove razmere in ki jih delovanje na kme» tih v resnici veseli. Nam nikakor ni do tega, da bi se ustva» ril čez noč kak nov šolski mehanizem z bi» r-okratskim aparatom. Niti si ne želimo, da bi se danes z zakonom ustvarila obveznost z¡\ obisk kmetskih nadaljevalnih šol. Hoče» mo, da se to šolstvo polagoma organsko raz» vija in da se sproti ustvarjajo pogoji z,a, nje» gov uspešen razvoj. Na eno pa ne moremo nikdar in pod nobenim pogojem pristati: da bi se med nas in- kmetsko nadaljevalno- šolo vrinil kak tretji faktor, ki bi umetno pretrga! kontinuiteto našega dela. Tu ne igrajo pri nas nobeni stanovski oziri ali predsodki kake uloge, ampak zgolj stvarni razlogi, ki leže na dlani. Nič ni naravneje, kot da oni. ki Je vodil in vzgajal mladino od detinske dobe, t.r pozna razmere, v katerih je otrok dora» ščal in krajevne potrebe, ostane učitelj in voditelj te mladine tudi v dobi, ko prestopa v poklicno življenje in v poklicnem življenju samem. Dejstva, ki govore za to, so tako preprosta, očitna in jasna, da je škoda iz» gubi jati o njih besede. V katerikoli smeri vrši kdo med kmetskim ljudstvom kako iz» obražev.alno in vzgojno nalogo, prvi pogoj za uspešno delo je, da svoj delokrog in nje» gove razmere, značaj in običaje ljudstva po» zna. Da se taka dejstva prezirajo, dokazuje, kak -o šablonsk-o birokratično včasih rešuje» mo vprašanja, ki segajo globoko v življenje naroda in zahtevajo poglobljenega poznanja ljudstva in mladine. Zgrešeno pojmovanje- -o nalogah učitelja — pa bodi to izključno strokovni učitelj — N bi imel, kdor bi pričakoval od institucije potovalnih učiteljev, da bi mogla nadomestiti stalnega, v kraju samem in njegovem ljud» stvu ukoreninjenega učitelja. Potovalni uči» telj lahko kot strokovnjak vrši nalogo, ki je ne more prevzeti nobeden drugi, kot reden učitelj naše kmetske mladine pa je in ostane izhod v sili in je- začasno na mestu edino tam, kjer ni najti za enkrat druge rešitve. Učiteljeva naloga ni le¡ edino ta, da nudi mladini nekaj osnovnega poklicnega znanja, ampak tudi ta-, da vzdržuje z mladino po do» vršeni šoli trajne stike- in ustvari iz kmetske nadaljevalne šole neko središče za vse na» daljnje poklicno izobraževalno delo v občini. Radi priznamo, da so gospodinjski tečaji, ki so jih prirejale potovalne učiteljice, rodili mnogo dobrega sadu, toda mase kmetske ženske mladine ne morejo zajeti in tudi pri najboljši volji ne' morejo doseči tega kot elo» mača učiteljica s svojimi trajnimi stiki z mladino. Še v veliko manjši meri bi mogel potovalni učitelj nadomeščati stalnega uči» telja v kmetski nadaljevalni šoli. Poizkusov v tej smeri je bilo drugod že dosti, a- vsi so dokazali, da to ni pot za resno reševarye velikega problema. Poskušali so s tem, da so strokovnemu učitelju dodelili gotovo, raz» mer-oma majhno okrožje, v katerem je po nekem vrstnem redu obiskoval vse' kmetske nadaljevalne šole in tam poučeval strokovne predmete, dočim so ljudskošolski učitelji poučevali tkzv. splošne. Izkazalo se je, da tudi to ni n-oben izhod in nobena resna re» šitev. Ze sama i¡zbira< dobrih učiteljev je de» lala največje težave. Če so takega našli, ni dolgo vztrajal na svojem mestu. Preglavico je delala tudi zaposlitev teh učiteljev v po» letnih mesecih. Razmerje- med njim in ljud» skošolskimi učitelji kot sotrudniki v šoli ni bilo vselej tako, kakor -bi moralo- biti. Tudi je stroga ločitev strokovnih -od splošnih predmetov v kmetski nadaljevalni šoli umetna in nevzdržna, ker mora pri po» uku segati eno v drugo, ker zahteva" kmetska nadaljevalna šola svoj poseben učni posto» pek in se da pičli učni čas ekonomsko in in» tenzivno izrabiti le pri čim spretneje izve» deni koncentraciji pouka. Kratka- učna doba, posebne krajevne razmere, ki so v enem In istem okraju lahko silno različne, različna predi-z-obrazba učencev, vzgojne naloge šote, ki so enako važne kot na-učne-, zahtevajo v kmetski nadaljevalni šoli posebne metode, posebno poglobitev v vzgojne probleme po» deželske šole, uveljavljenje delovnega prin» cipa, ki v središče pouka ne postavlja snov, ampak gojenca, ki stremi za tem, da> zagrabi vso osebnost mlade-ga človeka, da zbudi v njem samodelavnost, inicijativnost ter trajno težnjo po samoizobra-ževanju. Kdor si d-o» mišlja, da bo s predavanji samimi dosegel zaželjeni uspeh, ne pozna zakonov dušev» nega razvoja mladine. Čim manj je' v kmet» ski nadaljevalni šoli prilike za praktični pouk v naravi, tem večjega pomena je, da izina uči» telj učenca za stvar ogreti in navdujiti, pa bodi na škodo sistematičnega znanja- Na» ravno je, da je delo v kmetski nadaljevalni šoli tem -uspešnejše, v čim večji meri ima en sam učitelj pouk in vzgojo v rokah — seve, ako je ta učitelj pravi. Ni vsak ljudskošolski učitelj dober vzgojitelj in metodik, v sploš» nem pa ga njegovo vsakdanje delo z neraz» vitim otrokom le sili in usposablja, da p-o» daja snov kolikor toliko nazorno in zanimivo in jo izbira tako, -kak-or je primerna razvojni stopnji učenčevi. Po vseh izkušnjah in opazovanjih dru» god in tudi deloma pri nas, je pač najpri» mle-rneje za našo tipično kmetsko nadalje» valno šolo na vasi, ako domači1 učitelj po» učuje: tudi takozvane strokovne predmete, v kolikor gre za prirodopisne osnove stroke v ožjem pomenu besede'. Kjer pa se zač.enja stroka sama, tam je strokovnjak na. mestu. V kmetski nadaljevalni šoli pa se morejo v glavnem poučevati le elementi strokovne iz« obrazbe. Za poučevanje teh se bo brez na» daljnjega lahko- usposobil ljudskošolski uči» telj, ako se mu bo dala prilika za to. Ni enega razloga ni, da- bi se v te namene iz» obraževala -posebna kategorija učiteljev, ko» jih znanje bi moglo- biti pri današnji speci» jalizaciji globjega strokovnega študija ko-n» čno tudi le bolj splošnega, univerzalnega značaja. Marsikateri izkušen sadjar in vrtnar med domačim učiteljstvom bi ga, brez dvoma v tem področju prekašal, in bi si ne pustil vzeti, da bi na ¡svojem šolsklem vrtu sam podajal praktični pouk. Obseg sodelovanja strokovnjakov specialistov pri pouku — ln to rte benJo samo kmetijski strokovnjaki — se bo ravnal po obsegu skupnega učnega časa in možnosti sodelovanja samega. Na večini šol bo učni čas tako, pičlo -odmerjen, da, se bo morala že radi tega učna snov ome» jiti na minimum in tudi strokovnjaki tako oddaljeni, da ga bo m-ogoče k redkokdaj poklicati. Takrat pa, kadar se ga- pokliče-, m-ora biti osnovno znanje za razumevanje njegovega podava,nja pri učencih že dano. Naloga učitelja in strokovnjaka se spopo!» nj-ujeta. Kmetska nadaljevalna šola- bo pri» pravljala pot delu strokovnjakov, ki bo šele takrat v resnici uspešno, ko bo našel pov» sod kader razumnih, za stvar vnetih poslu» šalcev. Vsa naspro-tstva med učitelji na eni in strokovnjaki na drugi strani so umetna in izginejo, ako- so kje obstojala, ko bo izkuš» nja pokazala, da drug drugega rabita. V enem -pogledu pa smo nepopustljivi: kmetsko na» daljevalno šolo kot poklicno izobraževališče najširjih plasti kmetskega ljudstva smatramo kot sestaven del podeželske šole, neločljivo z njo združene po osebi enega in istega uči» telja, bodi da je organizacijsko radi danih razmer tudi samostojna. Vzemite 'učitelju možnost delovanja v tej šoli, vzemite mu glavno besedo- pri njenem razvoju in vzeli ste mu glavni nagib za njegovo stremljenje po temeljitejši izobrazbi v oni smeri, ki ga usposablja za delo med kmetskim Ij-udstvom, onemogočili ste tudi prav zanesljivo razmaii kmetskega nadaljevalnega šolstva. Vse dru» go, kar boste namesto njega -danes kmetski mladini nudili, bo surogat in bo neprimerno dražji, kot kmetska nadaljevalna šola- z do» mačim učiteljem. Učiteljstvo bo branilo to svoje stališče z vso energijo in žilavo vztraj» nostjo, ker smatra kmetsko nadaljevalno šolstvo kot integralen del svojega šolskega programa, brez katerega bi ta izgubil svojo sklenj eno notranjo koncepcijo in prepriče» valno silo. Zrušen bi mu bil tudi ves program za, njegovo šolsko izobrazbo. Prepriča» ni smo, da bi izgubili dragocena leta z ne» hvaležnimi eksperimenti, ako bi iskali me» rodajni faktorji kako drug-o- pot k posploše» nju poklicne izobrazbe kmetske mladine, končno pa- bi le obveljalo naše gledišče. Slovensko učiteljstvo se je v zadnjih dveh letih z veliko vnemo posvetilo reševa» nju vprašanja kmetskega nadaljevalnega šol» stva- in kljub raznim oviram se to šolstvo počasi, a v pravi smeri razvija, in se bo, ako bodo p-očetne težkoče odstranjene, zanesljivo že v prihodnjih letih razvilo do znatne vi» šine ter postalo, zgledno za druge pokrajine. Danes imamo v obeh oblastih že okoli 70 kmetskih nadaljevalnih šol za fant-ei in de» kleta in vendar je to šele začetek. Pričaku» jemo od države, da bo oblastno samoupravo v tem započetem delu podpirala in ji pustila dovolj široko 'kompetenco za inicijativno delo- v tej smeri, pričakujemo tudi, da se bodo naše želje in naši predlogi, ki temelje na izkušnji, poznavanju domačih razmer in studi ju sorodnih in enakih inštitucij v ino» zemstvu, upoštevali. —c—. Miroslava LEitoeb / Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskar ja. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in pred tisk. Zbirka za „Učiteljska domova". UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI. Darovali so: Ivan Benedičič, šolski upr. \ pok., Višnja gora 50 Din. učiteljstvo na Viču 140 Din, in sicer tovariši(ice) Štrukelj 20 Din, Pečenko 10 Din, Berce 10 Din, Ku* naverjeva, Premelčeva, Košakova, Golobova, Top liifcar jeva, Gabrškova, Štritofova in Fa* ganelova po 10 Din Jankovifieva pa 20 Din; Anton Lomšek iz Bušeče vasi 25 Din, uči« teljstvo v Litiji 110 Din, in sicer tovariši(ice): Rostohar 30 Din, Klovarjeva 20 Din, Tav* želj 20 Din, Zupančič 20 Din, Kodermanova. 10 (Din in Habjanova 10 Din; Jamnik*Ba)c Ljudmila, Velik«:' Poljane 50 Din, Premrov Marija, Grahovo 50 Din, Grom Milan, Bab* no polje 90 Din, Likar Leopold, Škocijan 50 Din, učiteljstvo v Leskovcu 270 Din, in sicer tovariši(ice): Žnidaršič 100 Din, Bavdek 100 Din, Rildl 50 Din in Vidmar 20 Din; Čolnar Tončka, Zg. Pirniče 100 Din. Jakob Skubie, ¿marje*Sap 50 Din Srečko Kristan Leš 10 Din, skupaj 995 Din. Vsem najlepša hvala! Doslej sem prejel 12.510 Din. — Josip Kobal, blagajnik. UČITELJSKI DOM V MARIBORU. Ob prejemu razlik so še darovale šole: Ivanci (Prekm.) 50 Din; Šoštanj, meščanska 20 Din, Vransko 220 Din; Tezno 50 Din; Rače 250 ;Din; ¡razen teh: Leopold IViher, šolski uprav, v pok., Slov. Bistrica 100 Din in upokojeno učiteljstvo v Mariboru 150 Din. Najsrčnejša zahvala! — Prispevki od razlik znašajo doslej 16.196 Din. Nekaterim cenj. tovarišlcam in tovari* šan v pojaBnjilo: Zaenkrat sem objavlja! samo imena šol, s katerih so do šli prispevki; imenoma sem na.vajal le upokojence. 0 pri« liki vplačila prispevkov od 2. polovice razlik bom pa objavil imena vseh narovalcev ozi* roma dtorovalk. Želim le, da bi jih bilo še dosti več! — M. Kožuh, blagajnik. Pevski zbor UJU učiteljstva. ZAHVALA. Poseben sijaj je dal koncertoma učitelj* skega pevskega zbora v Mariboru 6. t. m. kakor tudi v Trbovljah 7. t. m. nastop kon* certne in operne pevke gospe Maje Strozzl* Pečic iz Zagreba. Izvajala je solospeve Sva* tovskih pesmi Borisa Papandopula*Pečica ter je ž njimi razvnela izbrano občinstvo. Ve» lika umetnica je .sodelovala iz prijaznosti, zato naj se ji vsaj nekoliko oddolžimo z naj« iskrenejšo zahvalo na tem mestu! Odbor pevskega zbora UJU — Ljubljana,. ZAHVALA. koncert pevskega zbora UJU pove rje« ništva Ljubljana, ki se je vršil 6. t. m. v Ma* riboru, je najlepše uspel v moralnem in gmotnem pogledu. Da je tako uspel, gre za» sluga predvsem učiteljstvu v Mariboru, ki je vse storilo za čim boljši obisk, pa tudi vsem onim tovarišicam in tovarišem iz bližnje m daljne mariborske okolice, ki so prihiteli na koncert vzlic neugodnemu vremenu, največ iz stanovske solidarnosti. Dokazali so s tem svoje simpatije zboru, ki jih je bil srčno ve* sel obenem pa ®o mu dali spodbude za delo, ki je v čast vsemu slovenskemu učiteljstvu. Smatramo za svojo dolžnost, da se ucl* teljstvu, ki je kakorkoli pripomoglo pev* skemu zboru do popolnega uspeha v Mari* boru, najiskreneje zahvalimo. Naj vam bo, tovarišice in tovariši v Mariboru m okolici, v najlepše zadoščenje posebno to, da ste zbor izredno utrdili in ga okrepili za nove n .loge! Kar ste storili, je storjeno za sloven* sko glasbeno umetnost, pa tudi za nas stan sam, za njegovo veljavo v slovenskem kul* turnem življenju. Ljubljana, 11. aprila 1929. Odbor pevskega zbora UJU. Mladinska Matica. NEKOLIKO STATISTIKE O PRIDNOSTI iN JCNDOLENCI SLOVENSKEGA UČI* fTELJSTVA. Na drugem mestu prinašamo notico, da gredo knjige Mladinske Matice s 25. aprilom v tisk. V tem zadnjem trenutku smo dolžni v izogib vsem poznejšim rekriminacijam zla* sti z ozirom na požrtvovalne tovarišice in tovariše nekoliko obračuna. V Sloveniji imamo (vštevši tudi meščan» ske in srednje šole) 894 šol. Od teh 894 šol nismo prejeli do \ i. t. m. od 297 šol še nobenega naročila. Denarna nakazila pa manjkajo od 286 šol. Med t.mi šolami, ki .se tako temeljito zavedajo svoje misije na polju mladinske literature, figu* rira tudi lepo število močnih, večrazrednih šol. (V prihodnji številki bomo navedli vse te večrazrednice imenoma). Po šolskih okrajih se dele tt šole, ki sc menda niso niti potrudile, da bi otrokom povedale, da eksistira Mladinska Matica, na sledeč način: Brežice 4, Črnomelj 8, Kamnik 21, Ko* čevje 26, Kranj 18, Krško 6. Laško 9, Litija 10, Ljubljana 3, Ljubljana*okolica 13, Loga* tec 4, Novo mesto 17. Radovljica 4. Celje 13. Dolnja Lendava 22, Dravograd 6, Gornji grad 2 Konjice 6, Ljutomer 6, iMaribor desni br.g 15. Maribor — levi breg 13, Mur* ska Sobota 37. Ptuj 8, Slovenjgradec 4, Šmarje pri Jelšah 12, od srednjih šol 10. Žal nam je /lasti za tiste marljive uči* telj;e(ice), ki so dosegli na svojih šolah do 50% in še več, pa ne bodo videli kronanega svojega uspeha na tak način, kakor bi to lahko Mladinska Matica storila, če bi imeli v Sloveniji vsaj polovico učiteljstva z isto vnemo in razumevanjem za naše prekorkstno delo. Ali je res potrebno, da se mora tudi za tako akcijo pri učiteljstvu trositi sile za agitacijo več let predno dospemo do rezul* tata, ki bi se lahko dosegel vsaj v par letih? MLADINSKA MATICA je do določenega roka dosegla lepo število naročnikov, ki je predvsem uspeh najpožrtvo* valnejših tovarišev(ic). Podrobnejšo statisti* ko bomo objavili, kakor hitro bomo pregle* dali rezultate v poedinih okrajih. Pogrešamo pa še mnogo šol in tudi takih, o katerih vemo, da so zbirale naročnike. Ker so knjige deloma že stavljene in morajo čim* prej v tisk, da se datirajo da koinca maja, prosimo, da se takoj javijo še zaostali na« ročniki. 25. t. m. se določi naklada letošnjih pu* blikacij. Ta d»n fa zadnji, d!a se še ulpošte* vajlo naročila. Na poznejša se Mladinska Ma* tica ne bo več mogla o/Jrati in odklanja od« govornost za zapoznitve. Kmetsko nadaljevalno Šolstvo. KMETIJSKI TEČAJ ZA UČITELJSTVO. Orač mora stopiti iz ozadja, kamor ga je krivica potisnila že v davnini v njegovo in splošno škodo. Pred nami so zahteve, ki dovjlj jasno terjajo, da posvetimo v to stran s tako lučjo, da se tudi naobražencu zjasnijo pojmi o velikem in naravnost odločilnem po* menu kmečkega vprašanja za celotno soci* alno življenje. Nismo med zadnjimi, ki morajo v to smer. Že naša socialna pozicija nas neloč* ljivo spaja s tem udejstvovanjem. Saj si ni mogoče predstavljati celega učitelja, če ne pozna najbližjih interesov delavnih kmečkih rok, ki izročajo življenju — življenje, in ne deluje za snovno in tudi duhovno preobrazbo kmečke plasti. Učiteljstvo se tega zavega in je dovzetno za zdrava stremljenja. Njegovo spoznanje-— spoznanje ljudskih plasti. Unevno, da je uspešno delovanje brez sodelovanja in pod* pore od strani poklicanih činiteljev, oziroma oblasti nemogoče. Mariborski oblastni komi* sarijat se tega dobro zaveda in je v tem po* gledu izredno delaven. Saj je v tekočem šol* skem letu otvoril 22 tečajev, ki jih obiskuje okrog 600 ^učencev. Ravnokar (3. t. m,) je otvoril dvomesečni kmetijski ,tečaj za uči* teljstvo, in sicer na strokovnih šolah v Št. Jurju in Mariboru. Sprejetih je bilo skupno 30 učiteljev, ipri čemer je komisarijat uvaže* val predvsem učiteljstvo, ki že poučuje na kmetijskih tečajih. Tečaj na mariborski šoli obiskujejo: Furlan Janko, Zamostje, srez Dolnja Len* dava; Musek Ljudevit, Št. Vid pri ¡Ptuju; Sardoč Adam, Št. llj v Slov. goricah; ŽiVko Janko, Studenice pri Poljčanah; Kramar Franc. Sv. Peter pri Mariboru; Vennigerholz Mirko, Središče ob Dravi; Puhr Josip, Kam* niča pri Mariboru; Porekar Vlado, Ormož; Megla /Milan. (Sv. Lenart, Velika Nedelja; Droč Janko, Jarenina; Stuhec Jakob, Sv. Ana v Slov. goricah; Petrač Franjo, Gorica v Sa* vinski dolini; Tomažej Matko, Sv. Tomaž pri Ormožu; Voglar Franc, Slov. Konjice; Gajšek Stanko, Senovo pri Rajhenburgu. Pouk je teoretičen in ipraktičen. Stro* kovnjaki se trudijo podajati snov iz živino* reje, poljedelstva, sadjarstva in vinarstva kolikor mogoče praktično. Tudi ¡učiteljstvo je prepričano, da ne sme preveč v teorijo. Edino, kar se da praktično uveljaviti, ima v tem slučaju pravo vrednost. V popoldanskih urah uvajajo v praktična dela dobri in izku* šeni praktiki. Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v LJubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju. Radijski aparat je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Zlasti učiteljstvu ustvarja potrebno zvezo z vsemi kulturnimi centri sveta in jim nosi — no-siteljem izobrazbe — izobrazbo v hišo! Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 „Mi gremo lahko tudi v gledališče, €t pravi mlada gospa Mi ca. „Tudi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam." RADION pere sam ! Varuje perilo! Plačila tudi na obroke 1 SploSne vesti. ZA PREORIENTACIJO NAŠEGA ŠOLSTVA IN VZGOJSTVA. Dasi malo pozno je tudi 'pri nas novo* dobno pedagoško stremljenje pričelo prido* bivati širši obseg. Četa mladih borcev za novo šolo se Vedno veča. Slovensko učitelj* stvo ima dvoje pedagoških žarišč, t. j. Peda* goško centralo in Slovensko Šolsko Matico. Ni naš namen delati ka'ko paralelo med obema. Opozoriti pa hočemo javnost na sta* lišče, ki ga je zavzela Pedagoška centrala na svojem občnem t? boru dne 10. februarja 1929 napram nujnim pedagoškim vprašanjem, ki zadevajo šolo in učiteljstvo. V resoluciji, ki je bila sprejeta na občnem zboru, 'poudarjajo mladi borci za novodobno šolo sledeče: Ugotavljamo, da lOletna poprevratna doba ni bila ■naklonjena poglobitvi vzgojnih problemov in globoki reformi našega šol* stva. Daleč smo zaostali za narodi, ki so se takoj j po vojni 'zavedali svojih nalog in so >po* stavili vzgojo med najvažnejše državne pro» bleme. Pri nas so tudi v ta delokrog posegale partizanske borbe, ki niso dopuščale, da bi bila novodobna načela prišla do tiste veljave kot jo imajo v drugih državah. Ugotavljamo, 'da so nekateri predstav* niki šolske oblasti omalovaževali in ovirali stremljenje za reformo našega, šolstva in delo posameznih borcev za novo šolo. Niso znali'ceniti delovanja učiteljev, ki so v prak* si uveljavljali nova načela, pridobljena s te* meljitim študijem. Smatrali so delo v duhu nove šole za »eksperimentiranje, ki ne do* sega onih uspehov kakor stara šola«. Učite* lje*praktike delovne: šole so pri namestitvah zapostavljali. Pedagoška centrala stoji s svojim ipro* gramom, zasnovanim lani, na stališču, da jc reforma vsega našega vzgojstva nujno po* trebna. Predpogoj za to je, da st učiteljstvo poglobi v pedagogiko, psihologijo in sociolo* gijo. Posebno močno pobudo dajejo reali* z i ran a nova vzgojna načela. Zato je delo poedinccv, ki preizkušajo nova načela v praksi, pcsebno dragoceno. Tu se je treba nujno lotiti dela. Glede šolskega nadzorstva stoji Pedago* ška centrala na stališču, da jc z ozirom na šolsko reformo nastala nujna potreba, da sc tudi ono preorijentira v duhu nove šole. Šolski nadzorniki so poklicani, da sode* lujejo pri reformi našega šolstva. Za ta posel pa se morajo 'usposobiti ne samo na podlagi tozadevne pedagoške literature, temveč mo* rajo tudi pogosto obiskovati šole novega tipa doma in po možnosti tudi v inozemstvu, da se lahko poglobijo v njihovo bistvo ter na* tančno spoznavajo njihovo idejo tudi od praktične strani. Le tako jim bo mogoče, da se udejstvujejo kot organizatorji pedagoških sil svojega službenega področja ter delajo na to, da se tudi pri nas ustanovijo šole no» vega tipa najprej kot poizkusne šole, potom katerih bi s; polagoma prenovilo vse naše šolstvo v smislu načel delovne šole in šole zajednice. Dalje zastopa Pedagoška centrala stali* šče, da je prva in glavna naloga šolskega nad* zorstva v novi šoli gojitev šolstva, in šele v drugi vrsti kontrola šolskega dela. Šolski nadzornik ne sme biti samo revizor in ogleda, temveč vodja in svetovalec uči* teljstva v polnem pomenu teh besed. Pe da* goško delovanje, a m. u p r a v n o * t e h n i* ško, mora biti njegova prva in najvažnejša naloga. Zato pa morajo biti šolski nadzorniki pravi možje, znanstveno in šo!sko*prakt:čno dorasli težkim zahtevam svojega službenega položaja. Zaradi tega smejo pri imenovanju šolskih nadzornikov odločati izključno le stvarni preudarki. Težišče vzgojne obnove leži pač na uči* teljstvu. Naj bi se polno zavedalo tega svo* jega položaja. Istotako pa pričakujemo od prosvetne oblasti in njenih organov, da po vseli močeh podpirajo 'učiteljstvo pri njegovi poglobljeni oficielni izobrazbi, samoizobraz* bi in pri praktičnem delu za novo šolo. Pe* dagoška centrala bo vse to prenovitveno delo podpirala po svojih močeh; uverjena je, da bo našla oporo v tem tudi pri organizaciji slovenskega učiteljstva. * To je jasen memento- merodajnim kro* gom česa želi učiteljstvo, ki stremi po na* predku. — »Pompozne akcije« razburjajo naše pseudotovariše, ki so navidez silno vneti za »progrès«, v resnici pa pobijajo vsako strem* ljenje za napredek šole in stanu. Slišijo se pritožbe idealnih tovarišev, da še smatrajo »tovariši« tuintam krožke, sestanke in celo študijska potovanja za balast, ki najbrž teži kot mora — njihovo spanje... »Po starih tirih polagoma„k, novim idejam!« je klic onih, ki se ne morejo znajti v toku časa. Zato toliko rohnenja in jadikovanja proti »pobor* nikom«. Dnevno časopisje (»Jutro« 14. apri* la) tarna o indiferentnosti ljudske mase v književnem pogledu. In naše »kulturno pijo* nirstvo«?. Krožki spe, sestanki so ustavljeni, stremljenja za napredek profanirana kot — pompozne akcije. Ali ni to mnogo oipasnejša indiferentnost,... — E. V. — V zadevi nerednega izplačevanja uči* teljskih plač smo prejeli od fin. direkcije uradno pojasnilo, da je bilo pri uradni pre* iskavi, ki je bila izvedena v tej stvari pri računskem odseku za ljubljansko in marl* borsko oblast — ta odsek je od 1. aprila t. Î. ukinjen in spojen neposredno z oddelkom za računovodstvo in proračun pri finančni direkciji v Ljubljani — ugotovljeno sledeče: Trebovanje kreditov na učiteljskih plačah za mesec januar, februar in marec 1929 je predložil označeni računski odsek že dne 28. novembra 1928 pod P. br. 9503 ministr» stvu prosvete, torej točno po določilih pra« vilnika o poslovanju računovodstvanih od« •sekov pri ministrstvih in špec. računovod« stev in blagajn (»Ur. list« z dne 1. aprifa 1927. št. 260/60). To trebovanje je vsebovalo popolnoma točno izračunano potrebščino za zadnje četrtletje proračunskega leta 1928./29 . otvoritev kredita, je na to dospela, je bila znatno nižja. Radi tega je zaprosil računski odsek dne 23. januarja t. 1. pod P. br. 5448/3 za dodatno otvoritev nedostalega kredita, na kar je zahtevalo ministrstvo prosvete po« jasnila s posebnim dopisom, ki jie dospel šele 19. februarja t. 1. ter bil še isti dan rešen pod P. br. 1680/2. Na to je bil prvi del kre» dita otvorjen računovodstvu dne 6. marca t. 1., drugi del pa šele 18. marca 1929. Jasno je torej, da ne zadene radi zakasnitve iz« plačil učiteljskih prejemkov za rmsec marc t. 1. nikaka krivda niti ne oddelka za računo» vodstvo in proračun, niti ne odgovornih na» redbodavcev v Sloveniji. — Komisija za prosvetno reformo v m!» nistrstvu prosvete. V ministrstvu prosvete se je sestala komisija, ki izdeluje temelje prosvetni reformi v naši državi. Člani komi» sije so: Direktor Stevo Markovič, prof. Čaj» kovač, ¡Mita Dordevič, Vlada Petrovič, in» špektorja Dordevič in Mladenovič ter refe» rent Pavel Flere. Naloga komisije je, da iz» dela v podrobnosti program šolske reforme in ugotovi pravce za posamezne šolske ob» like. — Kongres Internacionalne federacije učiteljskih udruženj, se je vršil v Belinzoni dne« 6., 7. in ¡8. t. m. Na ta kongres so dne 3. t. m. odpotovali člani Izvršnega odbora UJU Vlada Petrovič, Tih. Kostič. Vujica Petkovič, Danilo Dordevič, Anta Mladeno» vič, Pavle Flere (od min. prosvete), Aleksije Durdič {od pov. Beograd). — Delegati UJU, ki so odpotovali na kongres Internacionalne fed. učit. udruženj v Belinzone dne 3. t. m. so se vrnili v Beograd dni. 11. t. m. — Reforma meščanskih šol. Direktor Markovič je podal glede nameravane refor» me sledeče informacije: Javnost zanima po» sebno vprašanje redukcij gimnazij. Res je, da so bili ti zavodi ponekod ustanovljeni brez potrebe in načrta. Ti zavedi so nastali pogosto v krajih, kjer ni bilo ne sredstev, ne zgradb, ne učiteljev. V iGackem n. pr. je di rektor gimnazije nek predmetni učitelj, šola je brez profesorjev, brez učil in drugih sredstev. Po končani nižji gimnaziji dijaki niso ne za trgovino, ne za poljedelstvo. V takih krajih naj se raje ustanove meščanske šole. V Dalmaciji so potrebne meščanske šole /a ribarstvo. Ponekod je tu ribarstvo še vrlo primitivno. Enaka šola spada v Ohrid. V Bosni so potrebne meščanske šole za ru» "darske poklice. V vinorodnih krajih je treba ustanoviti meščanske šole z vinogradniškimi predmeti, v mestih z razvito trgovino s tr» govskimi učnimi programi. Seve so potrebne v to svrho temeljite izpopolnitve učil in zla» sti učnih knjig, ki so pogosto dokaj neza» dostne. Enoobraznost naj se umakne dife» rencijaciji. Vrhu tega so na teh zavodih po« gosto nastavljene nekvalificirane učne moči. V Vojvodini in Dalmaciji uče na meščan» skih šolah komaj absolvirani učitelji in uči» teljice. Na' meščanske šele spadajo pred« vsem absolventi pedagoških šol. Tr.ba bo izbrati najboljše učitelje in jih v svrho izpo» polnitve za meščanske in strokovne šole po» islati na Češko in v Nemčijo. Za nas je naj« bolje posnemati glede teh šol Čehe, ki so jih izpopolnili do zavidne višine. Te šole naj se opremijo s posebnimi zgradbami za delav» niče, kabinete in laboratorije. Pouk bodi v prvi vrsti praktičen, ročen, tako da se mla« dina neposredno uvaja v kasnejše poklicno življenje. — Monopolizacija šolskih knjig. Član.k. ki je izšel pod tem naslovom v 29. številki »Učiteljskega Tovariša«, je izšel v prevodu v »Narodni Prosveti« št. 25 z dne- 4. aprila. — Reforma učiteljišč v naši državi Di» rektor Markovič je dal tozadevno sledeča pojasnila: Reformo učiteljišč je treba obrav» navati in proučevati skupno z vprašanjem ljudskega šolstva. Prošlo bo še veliko časa, preden prodro v naša naselja strokovnjaki za gospodarski napredek, kakršni so zdrav« niki, veterinarji in agronomi. Najvažnejša gospodarska in kulturna činitelja pa sta du» hovnik in učitelj. Poslednji naj ne bo samo dober vzgojitelj temveč mora zasledovati vse pojave gospodarskega in kulturnega živ» Menja in dajati pri vsaki priliki nasvete in bodriti prebivalstvo /. inicijativami. V to ne zadošča teoretski pouk, temveč mora učitelj prevzeti važna praktična .spoznanja. Učite« Ijišča naj :St temu primerno reformirajo. Pouk trajaj 5, mesto dosedanjih 4 let. Po» slednje leto naj velja zlasti praktičnemu delu med ljudstvom. Važno je izvvnšolsko delo. Učiteljišča treba izpremeniti v inter» nate. Pri moških učiteljiščih naj se ustanove nižje kmetijske šole da se tudi učitelji za» -morejo praktično pripravljati na delo v no» vem duhu in med narodom. Ženska učite» Ijišča pa naj imajo še posebne gospodinj» ske tečaje. Število teh tečajev in šol jc sedaj docela nezadostno. Zlasti so te šole potreb» ne v Bosni in Hercegovini. Kmet še ne zna zamesti hleba iz boljše moke. V ljubljanski oblasti prihaja na 700 do 800 prebivalcev po *:na ljudska šola, v travniški oblasti pa ko» maj na 3300. — Učiteljska samoizobrazba. V »Na« rodni Prosveti« št. 28, z dne' 28. marca je začel priobčevati tov. Mihajlovič pod gor» njim naslovom nekatere misli o učiteljski samoizobrazbi v Sloveniji. Članek je name» njen predvsem kot odgovor tov. Ostercu na njegov članek v »Popotniku« in je pravza» prav nadaljevanja polemike, ki sc je začela že na prvem samoizobraževalnem tečaju v Ljubljani. — Težak udarec je zadel obitelj našega .p o ver ji namestn. ,tov. 'Antona Hrena, šol. uprav, v Studencih pri Mariboru. Kruta Morana mu je tragično ugrabila 221etnega sina Branka z njegovo nevesto Milko. V ne» deljo 7. t. m. sta obupala nad mladim živ» ljenjem in ne da bi kdo izmed domačih sploh slutil, sta sporazumno končala svoj življen» sik sen. Usoda je tem krutejša, ker starš! zaročencema, živečima v najlepši harmoniji v dobrih službah, niso branili poroke. Po« iskala sta si raje dom v skupnem grobu, ka» mor so ju položili v torek 9. aprila ob ogromni udeležbi vseh slojev prebivalstva. Posebno sočustvujejo s težko prizadeto obi» teljo stanovski tovariši. Naše iskreno so» žalje! — Kaj sedaj? Po*d tem naslovom prinaša »Narodna Prosvvta« članek v rubriki »Iz ljubljanskega poverjeništva«, v katerem so iznešene misli za delo med narodom v ozdrav» ljenje posledic strankarstva in strankarskih" borb. — Učiteljska društva, odnosno izobra« ževalni krožki, ki so prejeli brošuri »Libera» lizem« in »Socijologijo« in še niso poravnali pripadajočih, dolžnih zneskov — opozarjamo zadnjikrat na plačilo teh, ker bomo sicer primorani dolžne vsote prisilnim potom iz» terjati. — Učiteljska društva, ki še niso naka» zala poverjeništvu za centralo Beograd do» plačilo za 1. 1927./28. a 5 Din za vsacega čla» na, prosimo, da store to do 15. t. m. — Profesor beograjske univerze obtožen po zakonu o zaščiti držav;.,. Listi poročajo, da je bil v sredo aretiran profesor tamošnj? univerze dr. Dragoljub Jovanovič. Aretacija je v zvezi s predavanjem, ki ga je imel prof. Jovanovič na Ljudski visoki šoli v Beogradu. Govoril je o psihologiji srbskega seljaštva in s^ je pri tem po mnenju policije pregre» šil proti zakonu o zaščiti države. Državno sodišče je odredilo državnega pravdnika dr. Koščeca, ki je aretiranega Jovanoviča zašli» šival. Po končanem zaslišanju je bil prof. Jovanovič izpuščen, da se lahko brani iz svo» bode. Njegova stvar pride pred državno so» dišče. — t Ferdinand Kalinger, šolski ravnatelj v pokoju. Polnih 53 let je poučeval aktivno in vedno enako uspešno. V Toplicah pri No» vem mestu je deloval oelih 27 let. Tu je usta» novil gasilno društvo, ki ga je ob odhodu imenovalo za svojega častnega člana, bil jc več let občinski odbornik in dobil zato čast» no občanstvo, tu je vodil cerkveno petje, ustanovil svoj pevski zbor in bil narodu pravi svetovalec. V tistih časih se je kot iz» vrsten .muzik poizkusil tudi ',v ¡kompoziciji in napravil veliko pesmic, ki so vse ponaro» dele zaradi svoje lepe melodike. Kot izbor» nega šolnika ga je tedanja vlada poklicala na nadzorniško mesto za kranjski in radovljiški okraj." Njegova mehka narava in ne» ugnana delavnost na polju ljudske prosvete pa st nista strjnjali s pisarno in birokratski» mi težavami, zato se je po kratki dobi nad« zornikovanja otresel, bil imenovan za šo!« skega ravnatelja in dobil osnovno šolo v Tr« žiču. kjer je preživel nad dvajset let, od teh 4 v pokoju. Tržiško osnovno šolo je pokaj« nik poslovenil še pod avstrijsko upravo, jo dvignil na veliko višino in skrbel za njo ka« kor more skrbeti le rojen učitelj za svoj za« vod. Vodil je obrtno«nadaljevalno šolo in bil med ustanovitelji meščanske šole za občino Sv. Katarino. Zasluge pokojnika za razvoj tržiškega šolstva so neprecenljive in zato ga je tržiško mesto ob upokojitvi imenovalo 2» svojega prvega častnega meščana, kralj pa mu je podelil red sv. Save IV. stopnje. Ko je odhajal v pokoj, se je poslovil Tržič od njega kakor od svojega dobrega očeta, ki je delil samo radost in veselje, želel mu je mno« go let zasluženega 'počitka... — Letošnja huda zima je tudi tu našla svojo žrtev. Pre« hladu se je pridružila splošna oslabelost in po štiritedenski bolezni je prišla smrt in za» tisnila za večno od dela in napora trudne oči. Pri odprtem grobu v Tržiču se je od pokojnika poslovil v imenu prosvetnega od» delka ljubljanskega nadzornik, g. Fortunat Lužar, kot učitelja je proslavil sreski refe» rent g. Vilibald Rus, v imenu Tržiča je vzel slovo mestni župan g. Ivan Lončar, v imenu učiteljstva pa predsednik učiteljskega dru» štva za kranjski okraj g. Josip Lapajne. „..ji iiittinaoMs brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i.t.d. izdeluje najceneje tvrdka FR.M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7. Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci. — Ob priliki koncertov učiteljskega pev« skega zbora v Mariboru in Trbovljah so ob» javili listi »Večernik«, »Delavska politika« in »Mariborer Zeitung« ter »Slovenec«, »Ju« tro« in »Slovenski Narod« v Ljubljani vrsto člankov in notic v reklamne svrhe popolno« ma brezplačno. Pevski zbor se uredništvom navedenih listov zahvaljuje za posebno pri« jaznost. — Koncert v Trbovljah 7. t. m. Pevski zbor učiteljstva ljubljanskega poverjeništva UJU jc nastopil tudi v Trbovljah. Nastop je bil posrečen, posebno narodne pesmi so se morale ponavljati. Ob koncu ni pustilo mno« goštevilno občinstvo zbora z odra, zato je moral dodati Grgoševičevo skladbo »Žetva je«. Prireditev v Trbovljah jc bila v rokah tovariša Šuligoja, ki je s požrtvovalnostjo in uvidevnostjo dosegel, da je najlepše uspela. Naj mu bo za to izrečena topla zahvala! — Andrej Skulj: Naša zelenjad. Kme« tijska Matica v Ljubljani je izdala za leto 1928. svojim članom poleg ostalih tudi knji» go: Našai zelenjad, ki jo je spisal priznani strokovnjak tov. Andrej Skulj. Res je, da imamo Slovenci že več knjig, ki opisujejo enako snov. Res je pa tudi, da ni nobena pisana tako poljudno»strokovno jn pripro» sto, kakor ta. Na 92. straneh je pisatelj opi» sal predvsem zelenjadni vrt, nato pa posa» mezne zvrsti naše vsakdanje zelenjadi: so» late, špinače, kspusnici, koren isko zelenjad, čebulnice, bučnicej stročnice V dišavnice. Temu je dodal še kratka navodila za shra» njevanje zelenjadi, delovni koledar Vn ze» Icnjad v kuhinji. Ako hočete uspešno pri» delovati zelenjad. naročite si knjigo takoj. Stane 30 Din pri založništvu. Manjkati ne sme v nobeni učiteljski knjižnici. Izvrstno bo služila tovarišicam. ki poučujejo gospo» dinjstvo. — Za koncert učiteljskega pevskega zbora v Mariboru 6. t. m. jc dala klavir brest« plačno na razpolago tvornica klavirjev Jo« sipa Brandla v Mariboru. — Srčna hvala! Zdi se nam umestno, obvestiti učiteljstvo o tem. — Dr. Rus: Prva pomoč. Oblastni odbor PRK sporoča vsem šolam, ki so zadnje čase naknadno naročile prvi zvezek njegove knj-.« žice\ t. j. dr. Rusovo »Prvo pomoč«, da je ta razprodana, zaradi česar žal ne more več ustrezati naročilom. Enako se prosi tudi vse druge šole. da je naj za enkrat ne naročalo več, dokler ne bo objavljen ponatis. Kdaj se to zgodi, bo objavljeno naknadno. Drugi zvezek knjižnice, to so dr. Bevkove »Zdra» vil ne rastline«, je v tisku in jih začne obl. odbor PRK žc v kratkem razpošiljati. — Proslava treznostne ideje. Prosvetno ministrstvo je tudi letos odredilo proslavo treznostne ideje, kise naj vrši v času od 21. do 28. t. m. po vseh šolah naše domovine. Že od leta 1920. pa je v veljavi odlok, bivšega viš. šol" sveta v Ljubljani, s katerim se je na» ročilo učiteljstvu proučavanje treznostnega gibanja. Zato ne bo težko najti predavate» ljev, ki bodo lahko prevzeli to nalogo po šolah. Dovoljujem si le pripomniti, da je želja vseh abstinentov, naj se letos preda» vat. 1 ji ne omejijo samo na abstinenco od alkoholnih tekočin, marveč naj poudarjajo treznost vobče, to je tudi glede nikotina, go« vorjenja in vedenja, na dekliških in mešanih šolah pa še posebej glede nedostojne in luksurijozne obleke. Ker se pa mladina hoče »izživeti«, naj se ji priporoča kot nadome» stilo predvsem pridno učenje ter čitanje ko» ristnih in zabavnih knjig, poleg tega pa zdrav šport, iz.prehodi, izleti, primerne igre in dielo, ki se ga vadi pri rokotvornem pouku, v podeželskih šolah pa še vrtnarstvo. Glavno pažnjo pa je treba, vsekako obračati na alkoholizem, ki je izvor vsega zla v na» šem narodu. Ne pozabite končno tudi na deti ovni lprinciip(, zato naj otroci pri tej priliki sodelujejo s pripovedovanjem ali vprašanji. — K sklepu navajam še statistič» n. podatke o konsumu alkoholnih tekočin v Sloveniji za 1. 1928. (v oklepajih pa za leto 1927., oziroma pri vinu tudi za 1. 1926.) Vina sc je popilo 26,964.8441 (30.227.659 litrov — 34,168.154"901). Državne trošarine se je pla» čalo v preteklem letu zanj 9,437.695'39 Din (predlansko leto 10,579.680-94 Din). Za do» mačc pivo ¡jte znašala državna! trošarina 959-332 Din (3,474.'903-25 Din), za žganje 960.230-10 Din (1,629.003-23 ¡Din) in za špirit, ki se je pa uporabljal tudi za industrijske proizvode, n. pr. za kis, parfumerijo, lake i. dr. 4,073.716-65 Din (10 556.032-20 Din); za fina vina (šampanjec, malaga, ciper i. dr.) 253.789"68 Din. Ta statistika kaže sicer zelo razveseljive rezultate, ko bi ne vedeli, da je temu padcu predvsem vzrok prosta ž g a > n j e k u h a , ka preti ugonobiti predvsem do» slej naš najzdravejši del naroda, to je kmet» ski. Zato v neizprosen boj zlasti proti temu našemu najhujšemu sovragu! ■— R. Hor« vat st. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. — Učiteljski dom v Ljubljani zboruje S.majnika ob lh8.uii v beli unionski dvorani v Ljubljani, po razporedu, ki ga prijavimo v prihodnji številki. — Skupno zborovanje učiteljskih društev, (ki se prijavijo kranjskemu učit. društvu), se vrši 8. majnika 1929 ob 9. u/i. Obseg: situacijsko poročilo, zadružništvo, dunajska ekskurzija. Mladina mora biti bistre glave in vedre» ga duha. Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato rajši vsak dan ŽIKO. Opozarjamo na oglas Oblačilnica za Slo» veni jo, Ljubljana, Miklošičeva aista 7, ki ob« stoja že 10 let in ni identična z nobeno drugo novejšo Oblačilnico v Ljubljani, dalje na to, da ona ne pošilja potnikov cenjenim stran» kam na dom. Med prijateljicami: »Svetujem Vam dra« ga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHTOV »RADION«. — Poglejte da. našnji oglas!« kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik LJubljana, Stari trg 9. Stanovska organizacija UJU Iz poverjeništva UJU. —pov. Izplačilo razlik upokojencem. V zadnjem času nam prihajajo mnoge prošnje upokojenih tovarišev(ic) iza intervencijo glede izplačila razlike in kakor doznavamo, prihajajo enake prošnje tudi na državne urade. V več slučajih smo ugotovili, da niso prosilci letos niti vložili nove prijave, niti obnovili, prijave lanskega leta, kakor je bilo objavljeno v listih, temveč se samo sklicu« jejo na lansko prijavo. Na podlagi lanskih prijav se razlike ne izplačajo. Kdor ni letos še vložil nove prijav., ali še ni obnovil lan« ske prijave, naj pošlje na naslov: Oddelek drž. računovodstva pri fin. direkciji v Ljub» ljani, Kr.kov trg vlogo (nekolkovano), v ka» teri naj sporoči, da se znesek, ki ga je lansko leto (1928.) prijavil za izplačilo raz» lik. za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924 n i izpremenil. Na podlagi take vloge in lanske prijave :zaprosi fin. direkcija za redit in ko se ta otvori, izvrši računovod» stvo *takoj izplačilo avtomatski. Uvažujte to in zadeva bo urejena. Vabila: = LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO ima v sredo 24. t. m. v telovadnici II. mestne deške osnovne šole redno mesečno — celos dnevno zborovanje z običajnim dnevnim re» dom in predavanjem dr. Fr. Misa o duševni higieni in psihoanalizi šolske mladine. = ZBOROVANJE KAMNIŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA sc vrši dne 20. aprila t. 1. ob % 10. uri v Radomljah s sledečim dnevnim redom: 1. Pouk materin» ščinc po načelih delovne šok — nadaljuje G. Lukcžič, sreski šolski referent. 2. Poto» vanje po Bolgariji — predava E. Adamič, prof. v Ljubljani. 3. Situacijsko poročilo. 4. Stanovske zadeve. 5. Predlogi. 6. Slučaj» nosti. — A. Arrigler, t. č. predsednik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKOsSEVNIŠKI OKRAJ zboruje v soboto 4. maja 1929 ob 8. uri v Sevnici po običajnem dnevnem redu. Ker je to istočasno društveni majniški izlet, pričakuje polnoštevilne ude» ležbe — odbor. = USTANOVNI OBČNI ZBOR OKR. UČITELJSKEGA DRUŠTVA UJU ZA LJUBLJANSKO OKOLICO — zahodni del bo v sobotvo 27. aprila ob 9. uri dopol« dne v šoli na Viču. Poročila, volitve in refe« rat sreskega prosvetnega referenta Ivana Štruklja: Pedagoški teden na Dunaju. — Eno uro prej istotam odborova seja. Za pomladansko in letno težijo Vam nudi Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva c.7 svojo bogato zalogo vsakovrstnega damskega in moškega manufakturnega blaga, samo iz prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn. Velika izbira, ugodna nabava. — Najnovejši vzorci! Cene solidne in brezkonkurenčne! Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo! —k Nova knjiga Tavčarjevih zbranih spisov. III. zvezek. Vsebina1: Otok in struga, Tiberius Pannonicus, Vita vitae meae, Janez Solnace. Uredil Idr. (Iv. Prijatelj. Izdala in založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1929. Strani XV+ 464. Broširana 84 Din, vezana v celo platno 100 Din, v pol francoski vezavi 106 Din, poštnina 3"50 Din. Tavčarjeva beletristika, napisana na pre* lomu 70ih in 80ih let prejšnjega stoletja in zbrana v kronološkem redu v pričujočem zvezku, nosi na sebi predvsem tri vidne zna» ke svojega postanka: jasno se razločijo v nji sledovi LevstikvJurčičeve literiaxne dediščine, razvijajoči se ob otipljivih linijiah istočasne* ga nemškega pripovedništva na krepki osnovi svojevrstne, našemu pisatelju lastne umetni» ške individualnosti. Tavčarjevih povesti ni treba posebej priporočati. Kot enega' najboljših naših kla» sikov spadajo na knjižno polico vsakega slo» venskega človeka. Do sedaj so izšli štirje zvezki, in sicer III., IV., V. in VI. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. —k »Nolit«. U okviru Književne Zajed» niče Nolit izašao je iz štempe 2. broj »Nove literature«, mesec nog časopisa za ¡kulturna pi» ta.nja. Sadržaj: Josip Kulundžič: Veliki kriti» čar u dilemi. Claud Mac Kay: Na železničkoj pruzi. O. Biha: Podvizi jednog klajnbirgera. O. Stefanovič: Pismo jednog proleterskog pesnika. Maksim Gorki: Sreča. Dobriša Ce» sarič: Predgradje. Paul i Maria Krische: Že» na u toku istorije. Henri Barbusse: Sud. T. K. Fodor: Tragični i groteskni ekvator so» cijalnog filma. O. Biha: Povodom jedne umetničke izložbe u Beogradu. Kulturna kro» nika. Literarna 'kronika. Umetnički priloži. Podvlačimo interesantnu novelo savremenog crnačkog ipisca Claud Mac Kava ikoji, u ži» vom koloritu, črta »Strički Matički«. Priljubljeni mla» dinski pesnik, tovariš Albin Čebular hoče zopet mladini in vsem, ki z njo čutijo, po» kloniti lepo zbirko pesmic. Knjiga, ki bo obsegala 47 pesmic in 30 mičnih slik, bo v kratkem dotiskana. Da bo tudi siromašnim otrokom dostopna, bo cena izredno nizka; stala bo broš. 8 Din, vezana v celo platno z zlatim napisom pa 14 Din. Prva zbirka »Pr:» jateljčki v ugankah« je našla mnogo prizna» nja>. Naj omenimo samo, da je Slov. Mladin» ska šola v Clevelandu naročilo 100 izvodov naenkrat. Brez dvoma bodo tudi »Strički Matički« hitro našli pot med naše učiteljstvo in potom njega med našo mladino. Naročila sprejema Brezalkoholna produkcija v Ljub» ljani. Knjigarna, umetnine, muzikallje Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz zoologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografija, itd. Učila za de-monstriranie iz fizike, optike, mehanike, kemije itd., razne preparate ptic, živali, naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elektrotehnika, optika, mehanika, kemija, dalje šolski stenski zemljevidi na platnu s palicami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana dve serije po 6 slik napete, serija Din 180. r : Staroznana restavracija ff »pri šestici - pri iek$ariu" v Ljub Slani, Dunajska cesta se priporoča cenj. občinstvu iz mesta in dežele ff Rezi #i99 ZaEaznik 99 6 Najbolj času primerna darila si nabavite v konfekciji ,DERENDA' LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča. (St V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolarje, i. t. d. po brezkonkurenčnih cenah! iS> SeliHan Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. Primerna ter koristna darila Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PETELINC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in droger'ja Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Hotel .TRATNIK' 1 jubljana, Sv. Fetra cesta 25 pri poroča lepe zračn e sobe HigijeniČna pralnica in svetlolikalnica FR. ŠIMENC Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 Kemično snažen je oblek -D\u\u\u\u\u\uw\u\u\u\it\it\u\u\u\u\uww\u\u\u\u\u u/ u/ u/ wrnimu u/ \u u/ u/ u/ u/ u/ u/u/u/ w u/u/ ut l! 3: 3: I! 3: I! 3: I! 3: II 3: 3: II II 3: 3: TOVARIŠI! TOVARIŠICE! ŽE STANOVSKA ZAVEDNOST VELEVA, DA PODPIRAMO PRI NABAVAH SVOJIH POTREBŠČIN V PRVI VRSTI SVOJE LASTNE USTANOVE. VELIKO BOLJ PA SMO V SVOJEM INTERESU DOLŽNI TO STORITI TEDAJ, AKO NAM NUDIJO TE USTANOVE VEČJE UGODNOSTI IN KORISTI KOT TUJE. ENA IZMED TAKIH USTANOV JE NAŠA TELEEON ŠTEV. 2421 VODNIKOV TRG 5 ČEKOVNI RAČ. 12416 ONA NAM NUDI SPECERIJSKO IN KOLONIJALNO BLAGO NAJFINEJŠE VRSTE PO NAJNIŽJIH CENAH, Kt SO MOGOČE. VELIKA IZBIRA DEŽNIKOV, PREDPRAŽNIKOV IN NAJFINEJŠIH IN NAJTRPEŽNEJŠIH ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA. V ZALOGI NAJFINEJŠI SIFON, PLATNO IN SRAJCE ZA GOSPODE PO NAJNIŽJIH CENAH. PREPROGE (LAUFTEPPICHE) PO NAJNIŽJI CESTI - NA OBROKE. NAMOČENA POLENOVKA DOSTAVLJA SE BLAGO NA DOM IN DOVOLJUJEJO SE OLAJŠAVE PRI PLAČILU ZADOVOLJITI SVOJE CLANE, JE TE ZADRUGE NAJVIŠJI CILJ! TOVARIŠI! TOVARIŠICE! PRISTOPITE K TEJ ZADRUGI IN KUPUJTE PRI NJEJ! II II II il II II II II ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon »tev. 2.282. ¥ Čas je, da se opremite za ribolov. Bogato izbiro Vam nudi Ribiči! F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Hotel JAKU*. Bled 2 Sprejema šolske izletnike na kosilo od 8 —12 Din; s celodnevno oskrbo in prenočiščem od 25—35 Din. Penzijon- pred in po seziji 50 — 55 Din. Se priporoča Rati Korošec. Ugodnost ! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše . . . 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din iTooniiiw Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 3 Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! 'AMMiMl