Korak naprej za obrtno cono med Križem in Nabrežino Jubilejnih 600 let Kontovela Na Goriškem dražje položnice za odpadke Primorski Št. 17B (20.801) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 25. JULIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Italija se je skrila za Evropo SandorTence Žaveljski uplinjevalnik je -čeprav z drugačnim imenom -včeraj postal sestavni del prednostnih energetskih projektov Evropske unije. Zadnjo besedo bo sicer imela Evropska komisija, Bruselj in države članice EU, z izjemo Slovenije, so torej prižgale zeleno luč tudi za naš terminal, čeprav je bil seznam sprejet »v paketu«. Nasprotovanje Slovenije odraža doslednost, s katero je država vedno zavračala uplinje-valnik oziroma uplinjevalnika, saj se, poleg Žavelj, od časa do časa pojavlja tudi nikoli izbrisani morski terminal »off-shore«. Ljubljana je v Bruslju glasovala proti seznamu, tudi če vsebuje vrsto zanjo zelo pomembnih projektov. Zaradi Žavelj bodo ti načrti šli svojo pot, zato ima njeno včerajšnje zadržanje v Bruslju predvsem politično-diplomatski naboj. Slovenija ščiti svoje interese, v tem evropskem postopku in tudi prej pa je popolnoma zatajila Italija. Če bi Rim odkrito podprl uplinjevalnik, bi se s tem lahko ne strinjali, a bi morali priznati jasno usmeritev Italije, ki pa je ni. Montijeva vlada je podpirala uplinjevalnik, njen okoljski minister Clini pa je šele v zadnjem trenutku zamrznil okolje-varstveni postopek. Letta molči, v njegovi vladi pa je več pristašev kot nasprotnikov terminala. Čast italijanske strani, če lahko tako rečemo, rešuje predsednica FJK Serrracchiani. Večkrat se je opredelila proti upli-njevalniku in edina od vidnih politikov, ki je pohvalila pokončno držo Slovenije. BRUSELJ - Prednostni energetski projekti Slovenija zaradi Žavelj volila proti seznamu EU BARDO Na obisku ministrica in guvernerka BARDO - Verjetno je bilo včeraj prvič, da je Terska dolina doživela obisk na tako visoki institucionalni ravni. Poleg ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Ko-mel in predsednice deželnega odbora Debore Serracchiani so se srečanja na županstvu v Njivici udeležili še gostitelj, bardski župan Guido Marc-hiol, poleg njega pa predsednik in tajnik društva beneških izseljencev Slovenci po svetu, Dante Del Medico in Renzo Mattelig in deželni svetnik Cristiano Shaurli. »Starodavna skupnost Terske doline je zelo majhna in jo sestavlja danes malo več kot 700 prebivalcev. V teku stoletij je morala prenesti marsikaj: revščino, stalno emarginacijo, vojne, nacionalizem, izseljevanje, posledice meje, vojaška območja, potres iz leta 1976« je med drugim dejal župan Guido Marchiol. Na 2. strani BRUSELJ - Slovenija se je na včerajšnjem sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov Evropske unije 2014-2020 zaradi žaveljskega uplinjevalnika izrekla proti, seznam s terminalom pa je bil brez težav vseeno odobren. Sedaj gre v presojo Evropski komisiji in evropskemu parlamentu, ki bosta o njem odločala jeseni. Na seznamu je 137 projektov v skupni vrednosti okoli pet milijard evrov. Ljubljana je zaradi tržaškega uplinjevalnika formalno glasovala proti projektom (skupaj jih je sedem), ki jo neposredno zadevajo kot samostojno enoto ali v sodelovanju s sosednjimi državami. Glasovanje Slovenije proti ne pomeni, da jih ne bi mogla uresničiti. Na 3. strani Dežela za nadaljevanje obratovanja železarne Na 7. strani Hude opekline za priletno žensko Na 6. strani Trst: mamila na tržnici Na 6. strani V Doberdobu avgusta novi podžupan Na 12. strani Na Goriškem ozon nad opozorilno vrednostjo Na 12. strani OBLETNICA - Na današnji dan Sedemdeset let od padca fašizma CELOVEC - Volitve NSKS Valentin Inzko spet predsednik CELOVEC - Volitve novega predsednika/ce Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) so se končale brez presenečenja. Dosedanji predsednik, visoki diplomat Valentin Inzko (64), ostaja tudi v naslednjih štirih letih na čelu najmočnejše krovne organizacije slovenske manjšine na Koroškem. Inz-ko je na neposrednih volitvah, ki so v preteklih treh tednih potekale po pošti, prejel 75,18 odstotka glasov, njegova tekmica, juristka in bivša generalna tajnica NSKS Angelika Mlinar, pa 24,82 odstotka glasov Na 3. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA MM Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 PRI AVT0CENTER NOVAK d.o.o. v SEŽANI VAM NUDIMO: zamenjavo zobatega jermena Na motorjih AKCIJSKA CENA 1.2 8 365 € 1.2 16V 394 € 1.616V 436 € 1.5 dci 456 € 1.9 dci 414 € 2.2 dci 353 € Akcijska cena zajema 15% popust na material in storitev (zamenjava garniture zobatega jermena, jermena alternatorja, hladilne tekočine 4I, vodno črpalko in delo). Akcija velja do 31.12.2013. RENAULT STORITEV AVT0CENTER NOVAK SEŽANA WWW.REN0-SEZANA.SI, TEL: 00386/57312490 & RENAULT 9771124666007 2 Četrtek, 25. julija 2013 MNENJA, RUBRIKE / BARDO - Obisk ministrice Tine Komel in guvernerke Debore Serracchiani Prihodnost je v dvojezični šoli in novih delovnih mestih BARDO - Verjetno je bilo včeraj prvič, da je Terska dolina doživela obisk na tako visoki institucionalni ravni. Poleg ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel in predsednice deželnega odbora Debore Serracchiani so se srečanja na županstvu v Njivici udeležili še gostitelj, bardski župan Guido Marchiol, poleg njega pa predsednik in tajnik društva beneških izseljencev Slovenci po svetu, Dante Del Medico in Renzo Mattelig, deželni svetnik Cristiano Shaurli in drugi krajevni uipravitelji. »Starodavna skupnost Terske doline je zelo majhna in jo sestavlja danes malo več kot 700 prebivalcev. V teku stoletij je morala prenesti marsikaj: revščino, stalno emarginacijo, vojne, nacionalizem, izseljevanje, posledice meje, vojaška območja, potres iz leta 1976. Kljub temu pa je ta skupnost še vedno živa in trdno ohranja svoje jezikovne ter kulturne korenine in svojo identiteto. Prisotnost ministrice Republike Slovenije Komelove in deželne predsednice Serracchianijeve dokazuje, da so se časi spremenili, da se postopoma spet vzpostavljajo odnosi in sodelovanje, kot da bi bili ena sama skupnost. Predvsem pa nam vaša prisotnost daje občutek, da smo upoštevani in spoštovani«. Tako je v svojem pozdravnem nagovoru dejal župan Barda Guido Marchiol in podal iuzčrpno informacijo o problemih gorate občine. »Kar zadeva Tersko dolino, so po našem mnenju prioriteta določene konkretne akcije, ki bi lahko močno prispevale k razvoju tega ozemlja in k napredku skupnosti. Ključna je za nas predvsem uvedba dvojezičnega, italijansko-sloven-skega pouka v vrtec in osnovno šolo na Njivici, po modelu špetrske šole. Za to smo kot občinska uprava tudi uradno zaprosili že pred dvema letoma, a nismo prejeli nobenega odgovora ne od Dežele ne od deželnega šolskega urada. Ta vrsta šole, moderna in evropsko usmerjena, bi naši mladini omogočila, da ohrani vez s skupnostjo, ki ji pripada, nudila bi ji več možnosti za komunikacijo, kulturno emancipacijo, obenem pa bi bila na tak način priznana naša kulturna posebnost«. »Dobra vlada se spozna tudi po pozornosti, ki jo namenja najmanjšim in najbolj potrebnim. Zato prosimo predsednico Serracchianijevo, njen odbor in deželne svetnike, naj pri svojem delu, ne glede na volilne računice, upoštevajo potrebe gorskih skupnosti« je še povedal župan in dodal, da pomembno poglavje predstavlja tudi reforma krajevnih uprav, ki je prav tako povezana z racionalizacijo javne porabe. Koristna in nujna bi bila tudi nadobčinska teritorialna ustanova, kot je Gorska skupnost, ki bi skrbela za razvoj goratih območij, a bi jo morali nadgraditi in okrepiti. Kakorkoli že, vas prosimo, da se pri načrtovanju reforme gorskih skupnosti v ospredje postavijo gorata območja, njihova avtonomija, njihov razvoj, boljša porazdelitev resursov po teritoriju, učinkovitost storitev in zaščita posebnosti. V razpravo sta posegla tudi Del Medico in Mattelig, poudarek pa sta tudi ona dva dala na dvojezično šolo in nova delovna mesta, ki edino lahko zadržijo ljudi v Terski dolini. Tako ministrica Komelova kot predsednica deželne uprave Serracchianijeva sta soglašali z oceno, da bi bilo treba goratim območjem nujno posvetiti več pozornosti, zla-sii z vlaganjem v turizem in čezmejne projekte. O tem je bil govor tudi ob nedavnem obisku Serrachianijeve v Ljubljani. Dežela in Slovenija vse bolje sodelujeta, kar mora odpreti nove možnosti, čeprav krizni časi rešitvam niso najbolj naklonjeni, vendar je treba vztrajati. (NM) Skupinska fotografija župana in njegovih uglednih gostov pred stavbo županstva nm Ovadba zaradi smrtne nesreče z raftom NOVA GORICA - Policijska postaja Bovec je podala kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo oz. lastnika enega od podjetij, ki se na reki Soči ukvarjajo s športnimi aktivnostmi. Ovadba je povezana z raftar-sko nesrečo, v kateri se je 6. maja ob vodenju dveh nemških turistov utopil 33-letni vodnik čolna. Bovški policisti so kazensko ovadbo vložili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. Kot je za STA povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Nova Gorica Dean Božnik, so bovški policisti odgovorni osebi podjetja izdali tudi plačilni nalog zaradi drugih kršitev določil zakona o plovbi po celinskih vodah. Zaradi drugih kršitev pa so podali predloge drugemu pre-krškovnemu organu oz. pristojnim inšpekcijskim službam. Vzrok raf-tarske nesreče je bilo trčenje v skalo na reki Soči. Vzrok smrti 33-letnega domačina iz okolice Kobarida pa je bila utopitev. Zaradi raftarske nesreče, ki se je zgodila 12. maja takoj za sotočjem rek Soče in Koritnice pri zaselku Vodenca, v kateri je zaradi utopitve umrl 48-letni izraelski državljan, pa bodo bovški policisti v kratkem podali kazensko ovadbo. Borut Pahor ansa Francois Hollande ansa Ivo Josipovič BRDO PRI KRANJU - Danes večstransko mednarodno srečanje Pahor in Josipovič gostita Hollanda in predsednike držav Zahodnega Balkana BRDO PRI KRANJU - Predsednik republike Borut Pahor bo skupaj s hrvaškim kolegom Ivom Josipovicem danes na Brdu pri Kranju gostil srečanje predsednikov z območja Zahodnega Balkana, ki se jim bo pridružil še francoski predsednik Francois Hollande. Slednji bo obenem tudi na uradnem dvostranskem obisku v Sloveniji. Dogajanje na Brdu bo ži-vahno.Pod eno streho se bo tako zbralo kar devet šefov držav, večina z območja nekdanje Jugoslavije. Poleg obeh gostiteljev in voditelja ene najvplivnejših evropskih držav prihajajo še iz Srbije To-mislav Nikolic, s Kosova Atifete Jahjaga, iz Črne gore Filip Vujanovic, Makedonije Gjorge Ivanov, iz BiH predsedujoči predsedstvu Zeljko Komšic in iz Albanije Bujar Nishani. Poleg tega na Brdu pričakujejo zunanje ministre omenjenih držav, vključno z vodjo francoske diplomacije Laurentom Fabiusom. Gostil jih bo slovenski minister Karl Erjavec. Gre za nadaljevanje procesa Brdo, ki se je rodil januarja 2010 na neformalnem srečanju tedanjih premierov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, a je kasneje zamrl. Z njim sta želela premiera trdneje povezati države v regiji ter med drugim spodbuditi komunikacijo med Beogradom in Prištino, ki je takrat sploh ni bilo. Pahor in Josipovic sta se odločila proces znova zagnati, a v formatu predsednikov držav. Ti naj bi se sestajali na letni ravni v državah regije, prihodnjič verjetno na Hrvaškem. Vsakič naj bi se jim pridružil tudi kateri od voditeljev velikih evropskih držav - tokrat Hollande, prihodnjič, ko ne bodo ravno pred zveznimi volitvami, morda kdo iz Nemčije. Gre za neformalno obliko sodelovanja voditeljev, ki naj bi krepila odnose med državami v luči njihove evroat-lantske integracije, prispevalo k politični in gospodarski stabilnosti regije ter po potrebi pomagalo reševati konkretne probleme in spore. Slednje tudi s pomočjo svoje prožnosti, ki je zasluga neformalnega okvira. Predstavnika katere od institucij EU na Brdo tokrat ne bo. Nekaj časa se je ugibalo o prihodu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza ali celo predsednika Evropskega ansa sveta Hermana Van Rompuya, a so vsi iz različnih razlogov zadržani. Proces Brdo je zelo raznolika pobuda. Države v njej imajo različne težave in interese ter tudi vrsto odprtih vprašanj, tako da je glede na pretekle izkušnje uspeh že to, da do četrtkovega vrha sploh prihaja. A kot poudarja Pahor, je za razliko od mnogih drugih, zastarelih regionalnih pobud ta zelo aktualna in ima velik potencial. V EU se že dolgo krepi t.i. širit-vena utrujenost in precej očitno je, da po vstopu Hrvaške v povezavo naslednje širitve še dolgo ne bo, na vstop v nekem do-glednem času lahko upata kvečjemu še Srbija in Črna gora. To bi lahko ogrozilo nadaljnjo evropsko integracijo držav Zahodnega Balkana, zmanjšalo njihovo pripravljenost na nujne reforme, zavrlo proces sprave in reševanje odprtih vprašanj med njimi ter v kombinaciji z že obstoječimi socialnimi in drugimi problemi vodilo celo v nevaren porast nacionalizmov v regiji, opozarja Pahor. Ta »eksplozivna mešanica« bi bila zaradi geografske bližine ter tesnih gospodarskih in socialnih vezi z regijo nevarna za celotno EU - posebej pa za države članice na njenem jugovzhodu, kot je Slovenija. Vloga Evrope na Balkanu, njenem »dvorišču«, je bistvena - tako v smislu motivacije za nadaljnji napredek držav kot v smislu faktorja stabilnosti v regiji. Da se tega v EU zavedajo, dokazuje prihod Hollanda v Slovenijo. Francija je ustanovna članica EU in ena njenih najpomembnejših članic. Njena beseda veliko šteje v zunanji politiki unije. Francozi so sicer po drugi strani med največjimi evroskeptiki v uniji, vstop vsake nove države v EU pa morajo potrditi na referendumu. Proces Brdo pa je tudi pomembna priložnost za Slovenijo, da si dvigne »težo« in ugled v EU. V uniji imajo občutek, da lahko preko Slovenije urejajo odnose z Zahodnim Balkanom, to je eno redkih področij, kjer ima naša država neko avtoriteto in znanje, kar velja unovčiti, verjame Pahor. Po vstopu hrvaške v EU se sicer vse bolj izpostavlja tudi njeno vlogo regionalnega voditelja, a prednost Slovenije je v tem, da ima za razliko od Hrvaške prijateljske in urejene odnose z vsemi državami zahodnega Balkana. Države, ki so del procesa Brdo, so sicer v povsem različni fazah evroat-lantske integracije - od članic EU Slovenije in Hrvaške, preko Črne gore, ki je lani odprla pristopna pogajanja, in Srbije, ki jih bo začela v nekaj mesecih, do Kosova, ki začenja pogajanja o stabilizacij-sko-pridružitvenem sporazumu, a ga pet držav EU ni priznalo kot neodvisno državo. Albanija, Makedonija in BiH so v slepi ulici in se na poti proti EU že dolgo niso premaknile. Članice zveze Nato pa so v tej »družini« le Slovenija, Hrvaška in Albanija. Medtem ko Srbi nad članstvom zaradi izkušenj iz časov vojn v 90. letih prejšnjega stoletja nikakor niso navdušeni, si npr. Črnogorci in Makedonci v zavezništvo močno želijo. Države Zahodnega Balkana pestijo slabe politike oz. politične elite, razširjena korupcija, revščina in hudi socialni problemi ter etnične napetosti, vsaka od njih pa ima še specifične težave. Srbija in Kosovo do nedavnega nista mogla narediti koraka naprej proti EU, saj prva nikakor ne želi priznati neodvisnosti svoje nekdanje pokrajine. To je bilo zelo očitno ob »prvem« procesu Brdo, ko zaradi prihoda kosovskega premiera Hashima Thacija na srečanju na Brdu pri Kranju leta 2010 ni bilo tedanjega srbskega predsednika Borisa Tadica. Medtem sta državi v okviru dialoga pod okriljem EU naredili pomembne korake naprej in aprila dosegli dogovor o normalizaciji odnosov, tako da bo lahko Pahor tokrat brez večjih težav hkrati gostil Tadicevega naslednika Ni-kolica in kosovsko predsednico. Makedonija je medtem že leta v slepi ulici zaradi spora glede imena z Grčijo, BiH pa razjedajo notranji spori med politiki treh konstitutivnih narodov. Predvsem glede teh dveh držav, kjer je tveganje destabilizacije še posebej veliko, bi utegnil četrtkov vrh procesa Brdo prinesti tudi kakšno konkretnejšo pobudo. Pahor je v zadnjih dneh in tednih Skopje večkrat pozval, naj pride na plan s konkretno pobudo za rešitev spora glede imena, ki je Atene ne bodo mogle spregledati, saj status quo vse bolj vodi v nazadovanje Makedonije. BiH pa mora v prvi vrsti končno doseči dogovor za ustavne spremembe, ki jih od nje že leta terja EU in brez katerih država ne more niti zaprositi za članstvo v uniji. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 25. julija 2013 3 BRUSELJ - Prednostni seznam energetskih načrtov Slovenija zaradi terminala glasovala proti projektom EU BRUSELJ - Slovenija se je na včerajšnjem sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov Evropske unije 2014-2020 zaradi žaveljskega upli-njevalnika izrekla proti, seznam pa je bil brez težav vseeno odobren. Sedaj gre v presojo Evropski komisiji in evropskemu parlamentu, ki bosta o njem odločala jeseni. Na seznamu je 137 projektov v skupni vrednosti okoli pet milijard evrov. Ljubljana je zaradi tržaškega uplinjevalnika formalno glasovala proti projektom (skupaj jih je sedem), ki jo neposredno zadevajo kot samostojno enoto ali v sodelovanju s sosednjimi državami. Glasovanje Slovenije proti ne pomeni, da jih ne bi mogla uresničiti. Slovenija je bila proti, ker kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu oziroma projekt Žavlje ni bil odstranjen s seznama. Ljubljana je v teh dneh bila pod hudim pritiskom glede projekta Žavlje, tako s strani Bruslja kot tudi Italije. »Vendar je bilo naše stališče, kot tudi naši pogoji, jasno,» je nekaj minut po glasovanju dejal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Vlada premierke Alenke Bra-tušek je po ministrovih besedah potrdila, da bo Slovenija nasprotovala prednostnemu seznamu, dokler bo na njem tudi terminal Žavlje. Po predstavitvi slovenskega mnenja pa so se, kot je dejal Omerzel, začeli pritiski na Slovenijo. »Vendar smo se odločili, da bomo vztrajali pri svojem, saj je projekt okoljsko sporen,« je dejal. Pogajanja o podpori seznamu so sicer potekala do samega začetka zasedanja, vendar pa projekt kljub temu ni bil umaknjen s seznama. Omerzel je pojasnil, da je imel omenjeni projekt v začetku sicer ime plinski terminal Žavlje, pozneje pa je bil v fazi pogajanj preimenovan v plinski terminal v Severnem Jadranu. A po njegovih besedah gre za isti projekt. »Za tem imenom še vedno stoji isti investitor, lokacija je ista,« je dejal minister. Poudaril je, da bi bilo za Slovenijo sprejemljivo le, če bi se projekt premaknil globlje v Italijo oz. bliže Benetkam. Po njegovem mnenju je Slovenija včeraj jasno pokazala, da se bo borila za svoje interese. Slovenija se bo, kot je poudaril, do konca borila, da se omenjeni projekt umaknjen s seznama. V Bruslju niso upoštevali ugotovitve, da bi uplinjevalnik pri Žavljah oviral oziroma pogojeval promet v tržaškem pristanišču kroma »Menimo, da je prav, da smo zavzeli tako trdno stališče, saj smo se vsa leta trudili, da bi sedli za mizo z Italijani in skušali poiskati rešitev. Vendar lijansk pa se je Italija v celotnem procesu ob- jektu. našala zelo ignorantsko,« je še poudaril slovenski minister. Omerzel zato pričakuje, da bodo zadnji dogodki italijansko stran prisilili v pogajanje o pro- »Preostale države so sicer včeraj potrdile seznam prednostnih energetskih projektov, vendar je bilo ob tem kar nekaj držav, ki so imele pripombe, med njimi tudi Avstrija,« je dogajanje v Bru- slju opisal Omerzel. Tudi Avstrija, ki vsekakor ni volila proti, naj bi končno podporo pogojevala z umikom spornega projekta s seznama. Na vprašanje, ali bi Italija lahko zaradi včerajšnje slovenske potezo v prihodnje problematizirala slovenske projekte, je Omerzel dejal, da se mu ne zdi mogoče, da bi si njihova diplomacija to lahko privoščila. »Ne verjamem, da bi skušali brez argumentov nasprotovati našim projektom,« je dejal. Izpostavil je, da se je tudi Evropska komisija začela zavedati problematike tega projekta. Predstavniki komisije naj bi tako po njegovih besedah menili, da projekt, če je res okoljsko sporen, ne more biti na prednostnem seznamu. Taki projekti namreč tudi ne morejo dobiti evropskih sredstev. Plinski terminal v Zavljah pred slovensko obalo ima po navedbah slovenske vlade namreč mnoge neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonom-ske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta. (CR+STA) BRUSELJ - Poziv Evropske komisije Italiji in Sloveniji »Še računamo na dogovor« Dogovarjanje med Rimom in Ljubljano naj bi jeseni le obrodilo nekatere konkretne sadove BRUSELJ - Evropska komisija, ki jo vodi Jose Manuel Barroso, jemlje na znanje mnenje Slovenije o seznamu prednostnih energetskih projektov, ki ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega evropskega seznama v oktobru. Ob tem je zavezana k nadaljnjemu dejavnemu sodelovanju v pogovorih Slovenije in Italije s ciljem rešitve do sprejetja končnega seznama v jeseni, so sinoči povedali v Bruslju. »Komisija jemlje na znanje mnenje Slovenije in ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega seznama projektov v skupnem intere- Vodja Evropske komisije M. Barroso su v oktobru,« je po koncu včerajšnjega sestanka povedal tiskovni predstavnik komisije Joe Hen-non.»I ČRNOMELJ 'Ml* Do jutra je v 24 Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno vreme, možna bo meglica. V hribovitem svetu bo prevladovalo lepo vreme; popoldne bo sicer ponekod več oblačnosti lahko tudi s kakšno ploho, zlasti bolj v notranjosti. Pihali bodo krajevni vetrovi. Vroče in soparno bo. Jutri bo sončno, vročina se bo še stopnjevala. Verjetnost popoldanskih neviht bo zelo majhna. TOLMEC 020/31 CELOVEC 016/29 S. GRADEC 017/27 TRBIŽ O 15/28 KRANJSKA G. O TRŽIČ 19/28 CELJE 19/29 O VIDEMO 21/36 ČEDADo" 22/35 KRANJ O ( GORICA 23/36 O v LJUBLJANA 020/31 N. GORICA 20/32 POSTOJNA O 16/29 N. MESTO 20/30 O DnDTnnnT O KOČEVJE V ° ČRNOMELJ O urah predvsem v povodju Sore padlo veliko dežja. V Leskovici so izmerili 132 mm, v Selcih 111 mm, v Železnikih 99 mm in v < Žireh 88 mm padavin. Danes: ob 6.43 najnižje -60 cm, ob 13.44 najvišje 47 cm, ob 19.44 najnižje -17 cm, ob 0.53 najvišje 21 cm. Jutri: ob 7.11 najnižje -47 cm, ob 14.19 najvišje 45 cm, ob 20.44 najnižje -17 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,4 stopinje C. ¡o 500 m..........24 1000 m ..........22 1500 m ..........20 2000 m ..........12 2500 m ..........10 2864 m ...........2 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Avto za 5.000 evrov Šef skupine Renault-Nissan je pred kratkim obelodanil podobo bodočega nizkocenovnega avtomobila, s katerim bodo obudili znamko Datsun, ki je izginila s tržišča v 80. letih. Mali avto se bo imenoval »go« in bo 5-vratna limuzina, ki bo močno spominjala na Nis-sanovo micro. Namenili so mu 1200-kubični motor s 76 KM in 104 Nm navora, povezan pa bo s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Go bo dolg 378 cm, širok 163 cm, medosna razdalja pa bo 245 cm. Malček ni namenjen razvitim avtomobilskim trgom, najprej ga bodo začeli prodajati v Indiji in sicer v začetku prihodnjega leta. V Indiji naj bi cena znašala približno 5 tisoč evrov. Top 10 brez Italijanov Da so razmere na evropskem avtomobilskem trgu vse prej kot rožnate, je znano daleč naokoli, a vendar so nekateri, ki jih kriza ni prizadela z vso močjo. Med temi je vsekakor grupa VW, kjer si nad prodajo novega golfa kar oblizujejo prste. Junija je prodaja avtomobilov na skupnem evropskem tržišču padla za 6 od sto. Najbolj prodajan avto v tem obdobju je golf, za katerega se je junija odločilo kar 40.872 kupcev, Sledijo mu Renault clio (30.370), VW polo (26.480), Opel corsa (26.172), Ford fiesta (25.904), Peugeot 208 (22.764), Ford focus (22.413) ter BMW serija3 (20.382), Opel astra (l9.948), Nissan qashqai (18.230). Zakaj nas ne preseneča, da med prvimi ni niti enega italijanskega avta? Morda bi se Marchionne ob teh podatkih moral nekoliko zamisliti. ŠKODA - Prvi rezultat dela novega oblikovalskega moštva Novi rapid označujeta skladnost preprostih linij in dokaj funkcionalna notranjost Pri Škodi so zamenjali oblikovalsko moštvo in prvi rezultat njihovega dela je novi rapid. Podvozje je sicer Volkswagnovo, motorji tudi, a kljub vsemu je proizvod nov, tipično češki. Izdelali so avto sveže oblike, ki ni prevelik zunaj in ne premajhen znotraj. Avtomobil zaznamujejo enostavne, a izrazite linije, ni eksperimentiranja in odvečnega zapletanja. Prednji del avtomobila je preprost, a dokaj eleganten, zadek zelo dobro skriva svoje poslanstvo. Na prvi pogled deluje (pre)ozko, majhno, a ko človek odpre vrata prtljažnika, zazeva ogromna praznina, ki bi je bil srečen marsikateri večji avto. Že v osnovi namreč Rapid ponudi 550 litrov prtljažne prostornine, z zlaganjem naslonjal zadnje klopi pa kar 1.490 litrov. Notranjost je bolj skromna, a funkcionalna. Nekatere disonance je opaziti kar hitro. Rapid, ki smo ga vozili, je imel spredaj in zadaj električno pomične šipe, a glej, stikal za zadnji šipi pri vozniku ni, česar še nismo opazili. Imel je 1400-kubični bencinski motor TSI, ki zmore 122 KM, za prenos moči pa je skrbel odlični 7-stopenjski samodejni menjalnik DSG, ko bi mu vgradili še cruise control, bi potovanje na avtocestah bil pravi užitek, a tega dodatka na žalost ni bilo. Kljub vsemu pa ima rapid dovolj moči, da tudi pri hitrostih nad 100 km na uro, lahko zadovoljivo pospeši. Poraba ni pretirana a pod 6 l na 100 km je le težko priti. Osnovna cena rapid 1.4 TSI ambition DSG je 20 evrov, z nekaj dodatne opreme pa se ta cena brez problemov zviša. Že sam navigacijski sistem velja 650 evrov, ravno toliko tudi 16-colska platišča, medtem ko električni pomik zadnjih šip stane 180 evrov. Seveda spoštuje rapid evropski normativ Euro5 in si je na poskusnih trkih EuroNC AP zaslužil pet zvezdic. Pripravil Ivan Fischer Corvette slavi 60. rojstni dan Chevrolet corvette, ikona ameriških športnih avtomobilov, praznuje te dni svoj 60. rojstni dan. Leta 1953. ko je kor-veta zagledala luč sveta, je veljala 3.500 dolarjev. Prvi motor je bil 6-valjni ben-cinar, dve leti kasneje so mu vgradili 8-valjnika in od takrat ima samo 8-valjni motor. Trenutno so v nekaterih evropskih državah v teku testiranja nove corvette stingray, ki jo bodo v Evropi začeli prodajati konec letošnjega leta. Pri Che-vroletu trdijo, da je novi avto vrhunski izdelek, saj so mu dodali ime stingray, ki je namenjen samo najbolj prelomnim, odličnim Chevroletovim modelom. PODVIG Nemec prevozil milijon km z navadno fabio Peter Kirchhoff, iz mesta Sprockhövel blizu Wuppertala, je na ta trenutek čakal že dolgo, načrtoval ga je vse do zadnje podrobnosti: v sredo je s svojo fabio prispel do Škodinega muzeja v Mladi Boleslav. Z veliko natančnostjo se je na števcu prevoženih kilometrov prikazala magična številka 999.999. Na zgodovinskem kraju so Kirchhoffa pozdravili Škodini predstavniki ter mu čestitali, z njim pa so bučno slavili tudi številni nemški ljubitelji češke znamke, ki so ga spremljali na poti. Kirchhoff je prejel ključe svoje srebrne škode fabie 3. julija 2003. »Ko sem jo prevzel, je bila na števcu prevoženih kilometrov prikazana številka enajst,« pravi, od takrat naprej je z nemško natančnostjo beležil vsak kilometer in vsak cent, ki ga je porabil za avto. Še sanjalo pa se mu ni, da jo bo vozil do magične meje milijona kilometrov. S svojo fabio je mejo 500.000 kilometrov dosegel julija 2007. Že dve leti prej je bil v stalnem stiku z družbo Škoda Auto Deutschland, njegovi fabii so na servisu od takrat posvečali posebno pozornost. Med predhodnim pregledom pred obveznim tehničnim pregledom v juniju je bilo vozilo še posebej natančno pregledano. Izkušen mehanik Werner Potthoff je bil navdušen nad splošnim stanjem vozila. »Avtomobil je zelo mladosten in je v vrhunski formi, zlasti kar se tiče zunanjosti. Če ne bi vedeli, da je dejansko prevozil skoraj milijon kilometrov, tega ne bi takoj opazili.« Kirchhoff Navdušeno pričakuje naslednjo generacijo modela priljubljenega češkega vozila. Na števcu prevoženih kilometrov njegove Fabie številka, ki presega milijon, ne bo prikazana. Po 999.999 se na zaslonu namreč prikaže samo šest črtic. Enostavno ni prostora za sedmo cifro. Letos jih izpolnjujemo 110 Izkoristite tudi vi posebne ponudbe ob tej obletnici POSEBNA PONUDBA VELJA SAMO JUTRI 0,19 € ' i» Lubenice Cena za kg Pirulo NESTLE' 4 kosi - 360 g redna cena € 3,29. Cena za kg € 4,97 -45% 1,79 € 26. oktobra 2013 bodo zadruge Cooperative Operaie dopolnile 110 let. Praznujmo jih skupaj vsak mesec, s Posebnimi Ponudbami v znamenju te Obletnice. 2BOTTIGUE SOLO -30% 1,99 € Bipack COCA COLA 1,5 l x 2 redna cena € 2,99. Cena za l € 0,66 www.coopts.it f COOPERATIVE OPERAIE