PRIMORSKI DNEVNIK plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 195 (8288) TRST, sobota, 19. avgusta 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Uoberdoh» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bdi je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAOSTRUJEJO SE POLEMIKE O VLADNEM SKLEPU Sindikat CGIL odločno proti uvedbi barvne TV v Italiji y razpravo je posegla tudi francoska družba INTERSECAM, ki zanika obtožbe o korupcifi RIM, 18. — Škandal okrog barvne televizije je še vedno v °!Predju ostre polemike ter medsebojnih obtožb italijanskih polittč-I ** krogov. V polemiko je danes posegla tudi francoska družba, ki la lastnica patenta SECAM. Organizacija INTERSECAM, ki se ukvarja f *rancoskim barvnim sistemom, je danes izdala uradno sporočilo, v . '•r®m odločno zanika, da je prišlo do Ojačali visoke vsote denarja. INTERSECAM ugotavlja, da je *4Vna ustanova in pod strogim nad-°fstvom, tako da ne more razlagati s sredstvi, kot lahko za-^ “n® družbe. Prav tako zanikajo, 4 bi prišlo do sporazuma s fran-,°sko družbo, ki upravlja ta sistem , "I bi po uvedbi barvne tele-l'l» v Italiji vrnila del najemnine 4 Patent. ^ zvezi z italijansko polemiko korupcije, oziroma da bi ristijo obstoječa sredstva. Uvedba barvne televizije pa bi pomenila velike investicije ter ogromne napore za nakup milijonov dragih televizijskih sprejemnikov, nove visoke televizijske pristojbine itd, Prav gotovo niso olimpijske igre v barvah nujno potrebne za italijanske delavce in italijanske dr žavljane. Ta odločitev je zelo res na in odgovarja politiki Andreot tijeve vlade, katero bolj zanima pritisk gospodarjev kot interesi delavcev in upokojencev. Z uvedbo barvne televizije na so seveda izredno zadovoljni člani vsedržavnega združenja trgovcev z radijskimi in televizijskimi sprejemniki ter gospodinjskimi stroji. VČERAJ NA ŠVEDSKEM Iz zapora sta pobegnila ustaška morilca Roloviča Zbežala sta skupaj s 13 nevarnimi zločinci • Obsojena sta bila na dosmrtno ječo ■ Ogorčenje jugoslovanske javnosti STOCKHOLM, 18. — Iz zapora sta ušla dva hrvaška ustaša, ki sta bila obsojena na dosmrtno ječo, ker sta aprila 1971. ubila jugoslovanskega veleposlanika Roloviča. Ustaša sta zbežala iz zapora skupaj s še 13 zaporniki. Nadzornik zapora Perselii je povedal, da so jetniki zbežali v zgodnjih jutranjih urah in da -so se najbrž poslužili lestve iz vrvi, ki so jo napravili iz športnih pripomočkov in kosov pohištva, da so preplezali zid visok 7 metrov. Vseh 15 zapornikov je bilo obsojenih na težke kazni zaradi zelo hudih zločinov. Bili so zaprti v samicah v zaporu, za katerega trdijo na švedskem, da je najbolje zastražen. Uspelo jim je vdreti v omaro, kjer so odnesli svoje dokumente. Švedski preiskovalci pravijo, da je možno, da je pobeg organizirala mednarodna tolpa prodajalcev mamil, ker so bili nekateri begunci obsojeni zaradi tihotapstva z mamil). Švedska policija .le obvestila javnost, da nai bo oprezna, ker so ubežniki verjetno oboroženi. Po vesteh beograjskega Tanjuga so zaporniki najbrž ukradli nekaj Pa Pravi družba, da sedaj ni no- be neKa dvoma več. da sta tehndč-s>5tema PAL in SECAM enake £*°vosti. odnosno da je SECAM tisi. ker nudi stabilnejše barve, £a lažje uporablja, izvaja ore-na dolge razdalje, v gorah Magnetsko registrira oddaje. .tfor°čilo nadaljuje, da nemški si-gg? PAL izkorišča tehnologijo o&AM ter da bi uvedba sistema ftECAM v Klansko v Italiji bila koristna za bii~,i<‘“sK° industrijo, zlasti ker bi o a neodvisna od vpliva nemške. ?reiemnike SECAM bi lahko iz-in t ^ samo iz italijanskih delov j. še zlasti katodno cev. ki zna-s odstotkov celotne vrednosti jZ^tetonikov. medtem ko za spre-ruke PAL cevi uvažajo iz Nem- ..minil.Himni...nnnnmmmnmnimmnnmi.mn.nninninnnm.mm...mnnnmimimmnnmnmimmmmnmmmmm.•mmmnmnnmiu. URADNO SPOROČILO MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE General Ufkir je vodil zaroto proti maroškemu kralju Hasanu II. Samomor je menda naredil v kraljevem dvorcu ob prisotnosti dveh prič - Britanske oblasti so iz Gibraltarja vrnile častnika, ki sta bila vpletena v zaroto in ki sta zaprosila za politični azil Družba končno zanika poli jjPe posledice povezave Italije s kli zvezo, češ da gre iz- vpr- ° za gospodarsko - trgovska h.JAšania, ki nimajo nobenega o-vu ,a s Političnimi odnosi s So zvezo. fari raz»ravo je danes posegel u-Za gospodarska vprašanja sin-ta a ne organizacije CGIL. ki ugo- itiiiiv' 113 si ni mo«06® niti *»-Ust,!? nadaljnjega povečanja neti« *ne botrošnje. ko gospodarstvo sPlošno zastaja. V bistvu gre . Poskus nadaljevanja petnaistlet-„ Politike, ko ie bila potrošnja U) ^vnovešena in je Italija dose-.2 milijonov avtomobilov, nasi-vjJ6 tržišča z radijskimi in tele-trai - mi sprejemniki, hladilniki. j®«iimi stroi itd., po drugi strani v^PbsUjajo kronične pomaniiklii-«0 v gradbeništvu šolstvu, zdrav-^ ■ kolektivnih prevozih, kar vse h Pretiha na življenjsko raven ve, večine prebivalstva, k; 'ndikat se sklicuje na stališče, (v?1 ga izdelali za pogajanja s go^adustrio, da je treba uvesti Ijjj Parsko politiko, ki bo teme C„.na pravilnem usmerjanju po-Sn^. tako da se v celoti izko- Avtomobil maroškega kralja Hasana II. po letalskem obstreljevanju letališča ln jene proti kraljevi palači. kolone avtomobilov usmer- 4,1.....................Humi.im.............mniniiinii.mimmnmiimmmmmmmii.im...umu.... NIX0N0V OSEBNI SVETOVALEC PRISPEL V TOKIO Kissinger zaključil obisk v Sajgonu Različne domneve o izidu pogovorov z Van Thieujem šv^ON. 18. — Nixonov osebni klj^fa^c Kissinger je danes za-Ocjo-,1 uradni obisk v Sajgonu in twt°Va' v Tokio, kjer bo imel z japonskimi državniki. V Ut ) u se je Kissinger zadržal 44 ? ie dlje časa pogovarjal •ti Jjerišlcimi vojaškimi poveljniki kt^ ltlk' v Vietnamu ter se dva-Sestal s kolaboracionističnim ednikom Van Thieujem. °dhodom v Tokio Nixonov UkJv^aiec rij dal nobene izjava A- k J*0 veleposlaništvo v Sajgonu v0‘jj'odu objavil kratko sporo-11 katerem je rečeno, da sta •Moj.. arti med pogovori proučili • '^-'.Položaj v Vietnamu skupno Hh>ji, ki so povezana z mi-Pogajanji v Parizu. S?«&er se je danes ponovno Jhife.^lai tri ure in pol z Van tUffili ' V sajgonskih vladnih •jtW s° omenili, da je imel Kis-ualogo, »da zagotovi Van V jJJ nadaljnjo ameriško podpo-v ekateri politični opazovalci Sšyg°uu pa poudarjajo, da je ^ssinger prepričati Van Nav v?j odstopi. Kaj je prav-'lUbij ».Kissinger zahteval ali ob %y. \an Thieuju uradno še ni Kratko sporočilo, ki je bilo «fj6v"P° v Sajgonu po Kissin-?Cet eju Pogovoru z Van Thieujem \\ J^avi, da sta Kissinger in ^ PtedfU skuPn0 Preufiila mirov- .. in politične kompro- sta jih Američani, Severji " r afhci in predstavniki začas- 'latn-^oiucionarne vlade Južnega Jih t?3 dali na pariških pogajali 1 Pa ki so bili dani na taj-2 !wJ£0v°rih med Kissingerjem svetovalcem severno-N Tnlske delegacije v Parizu Le H 3(1 jem. v sajgonskih politič ^ DrJ^1*1 so nocoj izjavili, da govorih ni prišlo do nobene razjasnitve, da se bo vojna nadaljevala in so celo omenili možnost razbitja pariških pogajanj. Sajgonski dnevnik »Tim Song», ki je zelo blizu Van Thieuja, je objavil uvodnik, v katerem pravi, da je Van Thieu na pogovorih izjavil, «da bi bilo tudi najmanjše popuščanje škodljivo za interese Južnega Vietnama in ZDA», kar naj bi dokazovalo, da je Kissinger zahteval od južnovietnamskega ko-laboradonističnega predsednika določene koncesije. Nato sajgonski list pojasnjuje stališče ZDA in Sajgona: ZDA naj bi sporočile prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama in preklic blokade severnovietnamskih pristanišč; sporočile naj bi točen datum umika vseh ameriških vojakov in konec vojaške dejavnosti v Indokini; predlagale naj bi prekinitev ognja. Na te ameriške predloge nai bi. po pisanju časnika. Van Thieu odgovoril: 1. bombardiranje Severnega Vietnama se mora nadaljevati za nadaljnjih šest mesecev, dokler ne bo Severni Vietnam na kolenih in popolnoma uničen; 2. sporazum o popolnem umiku Američanov samo pod pogojem, da bosta ameriško letalstvo in mornarica nadaljevali s podporo iužnovietnamskih vojaških operacij; 3. vsaka prekinitev ognja mora biti pod mednarodnim nadzorstvom in mora zagotoviti o-zemeljsko celovitost in suverenost Južnega Vietnama Glede politične bodočnosti Južnega Vietnama, je rečeno v uvodniku, sta se obe strani dogovorili, da zajamčita pravico do samoodločbe iužnovietnam-skemu narodu. Koliko ie resnice v pisanju saj-gonskega dnevnika je te>ko oceniti. Dejstvo pa .is, da časnik, ki je blizu kolaboracionističnega predsednika Van Thieuja, pripisuje temu. kar je bilo tudi pričakovati, da hoče za vsako ceno nadaljevati s podporo Američanov z zločinsko vojno proti vietnamskemu ljudstvu in z zločinskimi letalskimi napadi na Severni Vietnam. Medtem, ko ni še nič točnega znano o Kissingerjevi misiji v Sajgonu, je demokratski kandidat za prihodnje predsedniške volitve v ZDA McGovem včeraj močno napadel Nixona in ga obtožil med drugim, da izrablja Kissingerja in javno mnenje, da bi prepričal svet, da so v teku resna pogajanja, medtem ko dejansko še naprej podpira generala Van Thieuja in njegov korumpirani vojaški režim. V ZDA si ni nihče na jasnem, kakšno nalogo je imel pravzaprav Kissinger v Sajgonu. Zato so se tudi danes vsi glavni ameriški komentatorji vzdržali resnih ocen in se omejili le na poročanje nasprotujočih si vesti, ki prihajajo iz sajgonskih političnih krogov: da je Kissinger potrdil Van Thieuju nadaljnjo wa-shingtonsko podporo, oziroma da je poskusil prepričati sajgpnriri za dosego nove občinske dovolilnice vsaj za par mesecev. Ministrstvo za industrijo in trgovino je nris ;ulo na ta nredlog. za katerega so se zavzete poleg Confcommercio tudi druge stanovske organizacije v Italiji, ter iz-tielalo zakonski osnutek, po .c »te rem naj bi rok za vlaganje omenjenih prošeni pouanšali do konca leta. Trgovinske, zbornice so na pod!agi zakonskega osnutka in posebne okrožnice, s katero jih je ministrstvo obvestilo o .overi: sklepu. nadaljevale z vpisovanjem trgovcev in kramarjev v registre, vzporedno s tem pa so podaljšale rok tudi občine Na Tržaškem ta ukrep skoraj ni bil potreben, saj je <:.d vseh prisotnih trgovcev in Kramarjev — teh je približno 10 000 — do 21. julija zaprosilo za vpis v register pri tržaški trgovinski zbornici kar 9.825. S tem so trgovci iz tržaške pokrajine ponovno dokazali svojo zavest in marljivost pri tem pa so jim stale ob strani tudi tukajšnje stanovske organizacije, kot sta zlasti združenje trgovcev in pa — kar zadeva slovenske poslovne ljudi — Slovensko gospodarsko združenje. Po 21. juliju je pristojni urad na tržaški trgovinski zbornici prejel samo še kakih 20 novih prošenj za vpis v register pa še te se ne nanašajo vse na zamudnike, temveč gre pri njih večinoma za vpis novih ljudi na mesto starejših trgovcev, to ie za zamenjavo «kadrov» na tržišču, ki io lahko imamo za povsem normalen pojav. Kakor omenjeno torej ie bil rok za vpis v register in za dosego nove občinske dovolilnice podaljšan do 31. decembra letpšnjega leta. Posamezni trgovci, ki bi ne bili še uredili svojega položaja v smislu člena 42 novega zakona o trgovini, naj se zato potrudijo, da ne bodo zamudili še tega roka. Izlet na Bled in na vinsko razstavo Potovalni urad AURORA priredi v nedeljo, 3. septembra avtobusni izlet na Bled in v Ljubljano, združen z ogledom mednarodne vinske razstave. Cena izleta 4.500 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicero-ne 4, tel. 29-243. Policijska akcija za preprečitev kriminalnih dejanj Včeraj so organi javne varnosti izvedli široko akcijo za preprečitev kriminalnih dejavnosti. Od 9. do 14. ure so agenti kvesture, agenti prometne policije, karabinjerji in agenti finančne straže postavili vrsto talokov na važnejših cestah, druge pa nadzorovali s številnimi izvidnicami. V petih urah so identificirali 24.134 oseb. od katerih iih je bilo 9.148 tujcev. Aretirali so tri osebe, priprli dve. sodišču so prijavili 29 oseb. Pregledali so tudi 11.057 vozil. 127 javnih lokalov in 20 sumljivih shajališč. Voznikom so naprtili 270 glob odvzeli so 2 vozniški dovoljenji in 4 prometne knjižice. Odkrili so tudi 9 ukradenih vozil, zaplenili pa so 3 avtomobile. «ObiskaIi» so še 6 oseb pod policijskim nadzorstvom in zaplenili en samokres Težak kos kovine padel na delavca Včeraj popoldne so sprejeli na ne-vrokireški oddelek 41-letnega delavca Daria Pesceja iz Ul. Rossetti 16. Ponesrečil se je pri delu v novem pristanišču. Med delom, ki ga je opravljal na sedmem pomolu za tvrdko Farsura, mu je padel na glavo z visokega ogrodja kos kovine, ki mu je povzročil poškodbe in rane po glavi. Zaradi udarca gj je Pešce tudi močno ugriznil v jezik. Zdraviti se bo moral 15 dni. Sergiju in Mirandi Radovič se je rodila hčerka JANA Ob tej priložnosti jima čestita pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Ob rojstvu hčerke JANE prisrčno čestitajo Mirandi in Sergiju Radoviču odbor in profesorski zbor Glasbene matice. Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 19. avgusta LJUDEVIT Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.07. — Dolžina dneva 13.57. — Luna vzide ob 16.51 in zatone opolnoči. Jutri, NEDELJA, 20. avgusta SAMUEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,7 stopinje, najnižja 18,6, ob 19. uri 19,1 stopinje, zračni pritisk 1007,8 mb. stanoviten, veter 12 km na uro, severozahodni, padavine 40,6 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18.8.1972 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 86-letna Gemma Spaini vd. Luschin, 69-letni Mario Sgubini, 71-letna Olimpia Rastocher por. Bur-lon, 72-letni Francesco Bemobich, 87-letni Carlo Bellia, 80-letni Giovanni Cattunar, 72-letni Adolfo Giunti, 52-letni Livio Lonzarich, 40-letni Silvano Valdemarin in 4 dni star Simone Argenziano. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM -Al Cammello, Drevored XX. septem bra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35: Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. nočna SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Gledališča GRAD SV. JUSTA Drevi ob 21. uri bo na Gradu sv. Justa nastopil s svojim »Gledališčem španskega plesa* svetovno zna-ni plesalec Luisillo. V primeru slabega vremena bo nastop v glc*®1 šču Rossetti. Za svoj tržaški nastop, id ga prireja gledališče Verdi s sodelovanjem tržaške Avtonomne turistične in letovi-ščarske ustanove, je pripravil razč1’ ban spored španskih plesov. Vstopnice so na razpolago v osre. Abbazia 16.30 «11 pistolero di . n„ Barvni vvestern film. Igrajo b Ford in C. Jones. -j. Ideale 16.30 «All'ovest di SaC^ert to*. Barvni westem film. B° Ossien in Silvia Monti. -j;^ Astra 16.30 «Un papero da un v ne di dollari*. Barvni Walt D®” film. Dean Jones in Sandy Dun KINO Hfl OPČINAH Predvaja danes ob 19. md «AGENTE 007 , UNA CASCATA DI DIAMANT* Igra Sean Connery. Barvni Obmorsko mladinsko le*ova^ Slovenskega dobrodelnega dru9*U v Nabrežini vabi starše otrok... prijatelje mladine, na POČITA* ŠKO PRIREDITEV, ki bo iatn’ 20. avgusta 1972. Na sporedu so petje, dekla® cije in zabavne točke. Zače ob 18. uri. Istočasno obvešča starše, da • vrnejo deklice iz kolonije v tor*'< 22. t.m. popoldne. Avtobus P®j skozi Križ, Prosek in DPC in bo v mestu na Trgu Mb* pri glavni avtobusni postaji o» 17. ure. Razstave -g*#® V Mestni galeriji Piran Je r ||l va. ki nosi naslov Ars Histriae ^ Razstava je odprta vsak d*^ $ sv» 10. ure do 12. ure ter od D ufC 20. ure. Na razstavi sodeluje ’ jimi deli 23 slikarjev, med ka ^ so tudi Zvest Apollonio, Jane^j0fiieP nassi. Herman Pečarič. Jože ‘ rjev-in še nekaj drugih domačih sllk.uSti- Razstava bo odprta do 24. aVB ReP1® V Kraški galeriji v Velikem razstava del Pavla Ferluge r. & V koprski galeriji Meduza J* gli- stava del skupine AMA (Ajd*6’ ljuš, Apollonio). ( V koprski galeriji Loža je ral-^jia-dunajske šole fantastičnega rea.u oi Razstava bo odprta ob delavn®" 9. do 13. in od 17. do 19. ure v« 1. septembra. Orl danes, 19. t.m. pa do 26-občinski umetniški galeriji na . jy namenjena v prvi vrsti študentom, pa tudi vsem tistim, ki jih kakorkoli zanimajo problemi sociologije kot najsplošnejše družbene vede. Knjiga je razdeljena na več delov od katerih prvi, seveda v več poglavjih, obravnava sociologijo kot vedo. Drugi del knjige je posvečeni človeku in njegovemu družbenemu bistvu. Tretji del govori o strukturi družbe, prav tako naslednji del, ki nosi naslov Posebne strukture in njegove sestavine. Ta del knjige je tudi najobšimej-ši in predstavlja jedro celotne knjige. Zadnji del Knjige je posvečen družbenemu razvoju. Obširna knjiga, ki jo zaključujejo opombe in stvarno ter 'mensko kazalo je seveda znanstvene delo Ker je avtor eden redkih sociologov, ki so napisali knjigo o temeljih obče sociologije in ker predstavlja njegova knjiga uvod v umevanje sociološke vede, je treba novo knjigo, pa čeprav je le dopolnjen ponatis prve izdaje, opozoriti vse tiste ki se zanimajo za vprašanja sociologije s stališča marksistične znanosti. Sl. Ru. NA FILMSKIH PLATNIH Slove Iluuil: «The Honkers» O ameriškem režiserju Stevu Ihnatu vemo, da je pred kratkim umrl po kratkotrajnem delovanju. Njegov film »The Honkers* (L’esi-bizionista, 1971) ne daje jasnega odgovora, ali je bil Ihnat izviren avtor ali le spreten obrtnik. Predvsem v ameriški kinematografiji je včasih to težko razumeti tudi iz celotnega opusa, kaj še iz enega samega filma. «The Honkers*, v katerem nastopajo James Cobum, Lois Nettleton, Anne Archer, je vsekakor zanimivo delo, ki vsebuje izrazito vzdušje melanhoničnosti in obžalovanja protagonistove preteklosti. Zanimiv je ves zaključni de5 o »rodeu* in klovnovi žrtvi, ki ji sledi lep, dolg preliv slike s protagonistovim o-brazom v sliko praznega stadiona. Film je torej vreden gledalčeve pozornosti. S. G. Že ob prvih straneh se bralec more prepričati, da se je tokrat pisatelj vrnil na lodno Sardinijo duševno popolnoma obnovljen po številnih in dolgoletnih kulturnih izkušnjah na kontinentu. Njegova poetična perspektiva se je zato o-svobodila vsakršne nepotrebne folklorne retorike in vsakršnega pristranskega navdušenja nad ljudmi in usodami rodne zemlje. Bržkone je prav iz tega razloga postavil svojo zgodbo v drugo polovico prejšnjega stoletja, to je v obdobje, ki je zaradi sorazmerno velike časovne odmaknjenosti bolj prijalo njegovi želji po absolutni nepristranosti in čustveni neprizadetosti.. Pripovedni motiv, kakršen se je pod njegovim peresom razvil iz tega za našo živčno preobčutljivost nenavadnega zgodovinsko-poe-tičnega izhodišča, jc tako nujno moral biti Moden*, to je brez pravega epskega zanosa in urez vidn* ganjenosti. Vendar je prav v tem primeru hkrati tudi njegova največja moč. Angelo IJras, protagonist romana, živi pred našimi očmi ne le kot človek, marveč in, dejali bi, še zlasti kot simbol vsega otroškega ljudstva, ki ga nenaklonjenost zgodovinske usode ni mogla izpriditi in hrepeni po pravici s pristno vero v dobroto in nagonskim odporom proti zlu. Zato si ta Dessijev junak ne more in ne sme privoščiti ne pretirane čustvenosti ne prevelike družbene angažiranosti. Njegovo življenje mora namreč služiti kot zgled povprečja vsega sardinskega ljudstva, ki ga zunanji dogodki, pa čeprav dramatični, ne morejo motiti ne občutno spremeniti. »Dežela senc» ni torej roman o Angelu Urasu, temveč roman o celi Sardiniji. Nujno je zategadelj avtor moral zajeti v svoj pogled čim večje število oseb in čim daljše zgodovinsko obdobje, iz česar izhaja, da ni smel osredotočiti svoje pozornosti na osebno dramo tega ali onega junaka, če je hotel doseči pravo ravnovesje mea vsemi sestavnimi deli svoje velike pripovedne freske. In prav to mu je uspelo tako dobro, da moremo ob branju popolnoma pozabiti na že omenjeno Modnost* poetičnega prijema. V luči teh ugotovitev zadobi človeška usoda Angela Vrasa precej marginalne pomene, dasi je v romanu predvsem govor o njem, o njegovi nepričakovani dediščini, o njegovih dveh porokah, o njegovih političnih uspehih pri županovanju in končno o njegovi mirni starosti, polni intimnega, zadoščenja in sladke, prijetne utrujenosti. Angelo Uras je očitno služil Dessiju kot rdeča pripovedna nit, to je kot sprotno izhodišče za celo vrsto vzporednih zgodb in zgodbic, v katerih nastopa dejansko celo U-rasovo mestece. Nepozabno se vtisnejo v naš spomin še zlasti Angelova mati, njegova prva žena Valentina, tast, don Francesco Ful-gheri, njegov dobrotnik, in končno inženir Ferraris, predstavnik piemontske vlade na otoku. Vsak izmed teh junakov zastopa določeno kategorijo družbenih usod in človeških značajev, kar daje romanu TRST A 7.15 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15,’23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avto radio; 17.00 Za mlade poslušalce 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umet nost, književnost in prireditve 18.30 Koncerti naše dežele; 18.50 Orkesten- proti orkestru; 19.10 Rado Bednarik: Moja srečanja; 19.20 Revija zborovskega petja, 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Stare slovenske ljudske igre; »Novi svet* — veseloigra; 21 45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med glasbenimi prijatelji; 16.00 Radijska igra; 16.20 Zbori. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 20 000 lir za vaš spored; 10.00 Polaris; 10.15 Z nami je...; 10.35 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Musič shaker; 14.00 Kino danes; 14.10 Počitek ob glasbi; 15.45 Plošče 16.20 Fumorama; 17.00 Deželni program; 18.00 Veselo v soboto popoldne; 18.40 Popevke na tekočem traku; 19 00 Oddaja progresivne glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Zapojmo in zaigrajmo; 21.00 Večerna glasba; 21.40 Glasbeni weekend; 23.35 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 ''i in jaz; 12.10 največjo pripovedno pestrost in zgodovinsko točnost. In še eno pripombo bi radi zapisali, preden zaključimo te bežne misli o tem velikem Dessijevem delu. «Dežela senc» ni samo zgodba o sardinskih ljudeh in njihovih strasteh. V njej so tudi jasno zabeleženi vsi politični in gospodarski razlogi, zaradi katerih je Sardinija danes taka, kakršna je, in ne drugačna. Pisateljeva velika spretnost se pokaže še posebno v tem, da pušča, kot se to dogaja v vsakdanjem življenju, te elemente v ozadju in jih nikoli dramatično ne poudarja. Vendar so prisotni v vsakem poglavju in, rekli bi, celo v vsakem stavku, ki ga izgovorijo prav tako glavni kot stranski junaki. Na ta način je Dessiju uspelo doseči idealno vzporednost med zunanjimi, zgodovinskimi činitelji, ki oblikujejo življenje, in notranjimi, to je duševnimi in čustvenimi. In to je še en razlog, in nemara ne najmanjši, zaradi katerega je «Dežela senc» izredno učinkovito pripovedno delo : samo v okviru sodobnega italijanskega pripovedništva, temveč tudi svetovnega. Zato je upati, da go bomo kmalu dobili tudi v slovenskem prevodu, saj nam lahko bolje kot katero koli drugo delo v teh zadnjih letih predstavlja imeniten mejnik v razvoju sodobnega romanopisja. JOSIP TAVČAR Marilyn Monroe, nepozabna ameriška zvezda Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija - 4. Točno je predvidel resnico o oktobrski revoluciji S člansko izkaznico Socialistične partije - Namesto lingvista, velik revolucionar - Pomen kulture za proletariat Seme revolucije v Italiji - Krvavi avgust 1917 Od takrat so pogostejši stiki, ki jih je Gramsci imel z mladimi socialisti, v glavnem bili v mladinski socialistični organizaciji »Center*. Na jesen tega, 1913. leta, se je postopno oblikovala majhna skupina študentov, ki so ji pripadali Antonio Gramsci (23 let), Angelo Tasca (22) in Palmiro Togliatti (21). Tem se je kmalu pridružil mlad študent prvega letnika. Um-berto Terracini s pravne fakultete, star devetnajst let. (Edini, ki danes še živi iz te skupine, član direkcije CK KPJ, senator, znani pravnik in odvetnik). Ti štirje mladi politiki so se pet let kasneje, po končani prvi svetovni vojni, znova našli, in sicer zdaj v redakciji časopisa »Ordine nuovo*, o čemer bo še govor. Tačas sta Tasca in Terracini že bila redna člana socialistične mladinske organizacije. Ni znano, če je takrat Antonio Gramsci bil vpisan v Socialistično stranko Italije, V nekem pismu iz 1. 1964 Togliat ti pravi o tem: «Antonia sem spoznal jeseni 1911. leta na univerzi. Mesece in mesece smo se po Gramscijevem običaju srečavali in razgovarjali. Iz vseh teh razgovorov izhaja, brez kakršnegakoli dvoma, da je on že ..........min...........n.......................im.umni.milili.iiiiiiii PRED DESETIMI LETI JE TRAGIČNO PREMINILA NEPOZABNA AMERIŠKA IGRALKA Spomin na Marilyn Monroe Minilo je deset let od tistega avgusta, ko je Marilyn Monroe poslednič segla po uspavalnih tabletah. Ilepomnimo se, da bi kdaj vest o smrti neke filmske i-graike tako pretresla svet, kot se je zgodilo za Marilyn Monroe. Kajti MM ni bila samo «zvezda», ki je gledalcem vsega sveta poklonila tisoč trenut.KOv razvedrila in kratkočasja, bila je simbol petdesetih let našega stoletja: naši notranji nemiri, naša skrita razočaranja, naše zadovoljstvo nad novim gospodarskim blagostanjem, naša želja — čimprej pozabiti vojno go-je, naše nenadno in predrzno odkritje spolnosti, celo naš pohlep.... vse to je bilo čudovito u-telešeno v njeni vabljivi postavi. Šele po njeni smrti smo videli, da Marilyn ni bila zgolj telo, kot nas je prepričeval Hohywood Morda prav zaradi tega odkritja, današnji svet, ki sicer z mrzlično naglico utopi v pozabo karkoli in kogarkoli, ne morr pozabiti Mariin Mon-oe. Morda zares obstaja tisti zakon narave, kakor trdijo stari ljudje, po katerem mora vsak človek odplačati vse srečne ure svojega življenja. Potemtakem je resničen tudi tisti izrek, ki pravi, da je že ob rojstvu naša življenjska pot nespremenljivo začrtana. Če obudimo spomin na življenje Marilyn Monroe, moramo takoj priznati, da je nepozabna ameriška filmska igralka sama okusila, koliko resnice je skrite v gornjih besedah. Zvezde ji prav gotovo že ob rojstvu niso bile naklonjene in vsi njeni dnevi, čeprav so ji pri- S0B0TA, 19. AVGUSTA 1972 Lahka glasba; 13.15 »La corrida*; 14.09 Plošče; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Znanstvena oddaja; 16.30 Počitniški program; 17.10 Veliki varie-tč; 19.15 Radijska igra, 21.40 Jazz; 22.10 Večerna serenada. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Patrick Samson in I Nuovi Angeli; 8.40 Za nas odrasle; 9.30 »Strnjena komedija*; 10.30 Gi-no Bramieri: »Batto quattro»; 11.50 Zbori iz vsega sveta; 12.40 Stare ital. pesmi; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošča za poletje; 15.40 «Alto gradimento*; 17.30 Izžrebanje loterije; 17.40 Ping — pong; 18.30 Odrska glasba; 20.10 »Tosca* — opera. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi- 13.00 Intermezzo; 14.00 Klavirske skladbe: 14.40 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 17.10 Koncert pianista Franca Mannino; 18.00 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.50 Radijska igra. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Schubertove simfonije; 10.20 Arhiv plošč; 11-00 Intermezzo: 12.00 Nemški »Liedem*; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Pojo naši operni pevci; nsrar« 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 15.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Iz opusa Jana Si-beliusa; 17.00 Vrtiljak; 17.40 Z orkestrom Madžarske RTV; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Z ansamblom Jožeta Privška; 19.15 Iz operetnega sveta; 19.45 S knjižnega tr ga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 21.00 »V soboto zvečer*; 22.05 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 24.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.30 Izžrebanje loterije; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored vodi Renato Rascel; 22.20 Eurovizija: iz Copenhagna—boks; Monzon - Bogs; Ob zaključku: Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Večer v pustu*; 22.30 Jazz v Mi lanu. JUG TELEVIZIJA 18.50 Slike s kmečke ohceti; 19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klo bukov - film; 19.55 Obisk v živalskem vrtu • film; 20 20 Mozaik: 20.25 Usodno nebo; 21.00 Dnevnik; 21.30 Nastopa Charles Aznavour; 22.25 Na poti k zvezdam; 22.50 Moj prijatelj Toni ■ film; 23.40 TV kažipot; 24.00 Po ročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Delirium; 21.15 Poročila; 21.30 Obramba ima besedo - film: 22.20 Jerry Levvis Show. nesli mnogo sreče, so potekali v znamenju velikega in obupanega hotenja: zaživeti normalno življenje. Rodila se je kot nezakonski o-trok, njc-no resnično ime je bilo Norma Jean Baker. Njena mati, Gladys, je bila takrat zaposlena kot delavka v montažnem oddelku filmske družbe R K.O., a Mariin ni dolgo živela v njenem naročju. Bilo ji je komaj pet let, ko so mamo Gladvs zdravniki poslali na zdravljenje v psihiatrično bolnico, kjer živi še danes, ujeta v noč svojega uma, in nikoli ni izvedela, da je njena hčerka nekoč postala Marilyn Monroe. Gla-dys se v dolgih, neskončnih dneh svoje otopelosti, poigrava s svojo lutko, jo pestuje in šepeta: Nor -ma, Nor - ma... in najbrž ne bo nikoli razumela, da je Norma • Marilyn že deset let pod rušo. Po materinem odhodu v umobolnico, se je pričela kalvarija male Norme, ki je bila vse do svojega petnajstega leta prepuščena »v rejo* devetim različnim dru žinam. Toda to niso bili ljudje, ki bi iskreno in z ljubeznijo nudili dom osamljenemu otroku, Ma-rilyn so sprejeli samo zaradi mesečne podpore, ki jo je vlada nudila kot priznanje za «pomoč sirotam*. Lahko si predstavljamo, kakšno je moralo biti njeno de-tinstvo in kako grozne posledice za njeno duševno življenje ji je zapustil šok, ko jo je eden izmed rediteljev — devetletno — posilil. LJUBI ME, JAMES Šole skorajda ni obiskovala. Toliko, da se je lahko naučila abecede, da je lahko prebirala ilustrirane revije, ki niso bile samo njeno edino čtivo — postale so prava obsedenost njenih mladih dni. Gledala je fotografije takrat zelo popularnih igralk (Marlene Dietrich, Greta Garbo, Jean Har-low, Carole Lombard) in sanjala, sanjala.... Nič hudega, vse deklice sanjarijo, toda iluzije Marilyn Monroe so bile tako močno žive v njenem srcu, da je že dvanajstletna izrazila: »Postala bom igralka...* — Naj bi tega nikoli izgovorila: njeni novi krušni starši, prestrašeni za njeno »duševno čistočo*, ji niso dovolili v kino. Bila je petnajst let stara, ko se je nenadoma prerodila v dekle. Telo je bilo sicer izredno in čudovito razvito, a njeno srce je nesramno izdajalo resnično starost. In ta neskladnost med telesom in razumom ji je ostala vse življenje, postala je celo njena karakteristika, katere se je Marilyn — po nepotrebnem — vedno sramovala. Kadar je šla po ulici, je čutila na sebi poželjive poglede; da bi se obranila predrznih moških namigov in opazk, a največ zato, ker je bila žejna topline in sladkosti, se je 1942. leta omožila. Še ni bila stara šestnajst let. Njen mož, James Dougherty, je bil — komaj nekaj mesecev po poroki — poklican v vojno mornarico. Ko je tako znova ostala sama, je spoznala, da čustvo, ki jo je vezalo na Jamesa, ni bilo ljubezen. Čeprav je moža še nekaj časa v pismih rotila: »Ljubi me, James!*, si je morala priznati, da je to samo fraza, ki se jo je naučila s filmskega platna. Ob tem grenkem odkritju, je možu napisala poslednje pismo, s katerim je dala zakonu slovo. Po končani vojni se je zapo slila v neki tovarni letal. Takrat še ni na glas govorila o filmski karieri, toda njen način govora, hoje in oblačenja — je odkrival vse njene misli. Njeno postarvo so najprej opazili reklamni agenti družbe, pri kateri je bila zaposlena. Po prvih skromnih posnetkih, se je pustila fotografirati gola. Za svoje «delo» je bila plačana petdeset dolarjev. Kasneje, ko je bila že «zvezda» je novinarjem dejala: «Bila sem lačna, zato sem pristala...* škandal, ki j'e zaradi tistih fotografij, preplavil Ameriko, ji je odprl vrata Hollywooda. Odlično je prestala vsa poskusna snemanja; filmska družba «20th Century Fox» ji je našla novo ime: MARILIN MONROE. Preden je podpisala pogodbo, je naivno vprašala: »Kako se piše — Marilyn Monroe?* In s tem imenom je zaslovela po svetu. Njeni filmi, naj omenimo le najboljše: «Asfaltna džungla*, «Niagara», «Možje ljubi jo plavolaske*, «Reka brez povratka*, »Avtobusna postaja*, «Nekateri so za vroče* — so osvojili gledalce vsega sveta. MARILYN, PO PADCU Bila je že «zvezda», «sex - simbol*, «bcmba»... ko se je drugič omožila. Toda njen novi soprog, sloviti športni prvak Joe Di Mag-gio (poročila sta se leta 1954), je bil pretirano ljubosumen — tako je pripovedovala Marilyn — da je bi- lo življenje z njim neznosno. Po ločitvi je Joe Di Maggio rekel novinarjem: «Nemogoče je živeti z ženo, ki dobiva 5.000 ljubezenskih pisem na dan...* — Njen tretji mož, dramatik Arthur Miller (njun zakon je trajal od 1956. do 1960. leta), pa je komentiral zakonsko življenje z Marilyn šele po njeni smrti: v drami «Po padcu*. V tej igri, Id z dramaturškega pogleda morda niti ni tako slaba, je Miller zapel slavospev svojemu geniju, Marilyn pa prikazal tako, da mi «njegove» Marilyn ne moremo sprejeti. Če je bila Marilyn Monroe zares zadnja leta svojega življenja nevrastenična, muhasta, nezadovoljna... jo je do teh posledic pripeljalo življene in Hollywood — mi jo torej lahko le opravičujemo, nikakor pa obsojamo. Kot je ne obsojajo njeni orijatelji-(ki je niso dovolj ljubili) in njeni oboževalci (ki je niso nikol' razumeli"', kateri danes nosijo cvetja na njen grob in se prepričujejo, da je bile zgolj tragično naključje, če je Marilyn Monroe neke avgustovske noči popila pretirano količino uspavalnih tablet: Marilyn je hotela v resnici mirno zaspati. Zaspati pa po meni -- živeti, živeti pomeni — nadaljevati bitko s samim seboj. BRANKO VATOVEC ..........................iiiiiiii.i.................................. »SOCIJALIZAM*. časopis saveza komunista Jugoslavije — št. 6 — 1972 godina XV. Uredniški odbor: Kiro Hadži Vasilcv (predsednik); Dimče Belovski, Branko Boroje-vič, Pavle Gaži, Drago Gorupič, Sinan Hasani, Boris Hudoletnjak, Vukašin Mičunovič, Cvijetie Mija-tovič, Mirko Mirkovič, Najdan Pa-šič, Vuko Pavičevič. Latinka Perovič, Branko Pribičevič Jovan Rajčevič, živojin Rakočevič, Radoslav Ratkovič, Marjan Rožič, Vojislav Stanovčič, Zoran Vidakovič, Beno Zupančič. Redakcijski kolegij: Najdan Pa-šič (glavni in odgovorni urednik), Jovan Rajčevič (glavn. in odg. u-rednik), Ratko Božovič, Branko Pribičevič, Živojin Rakočevič, Prvoslav Ralič, Radoslav Ratko vic, Vojislav Stanovčič. Časopis SOCl.L-iLIZAM izdaja NIP »Komunist*, Beograd, Trg Marksa i Engelsa 11. Iz vsebine: Slobodan Ristič: Proces odlučiva-nja u samoupravno organizovanoj privredi; Branko Pmjat: Samoupravna kulturna politika i usmer-jevanje kulturnog razvitka; Ivo Palič: Bilješke o odnosu revolu-cionarnog pokreta i revolucionarne teorije - učenja; Časlav Strahinjič: Osnovna organizacija udruienog rada u samoupravnom sistemu; Živko Markovič: Savez komunista in omladina, Djoko Stojčič; Aktuelne teme naše kulturne situacije; Zdenko Rajh: Novije tenden-cije u ustvarjanju multinacionalnih kompanija; Milorad M. Radevič: Nejednake mogučnosti učešča u odlučevanju kao izvor socialnih ne-jednakosti; Časlav Strahinjič: O-snovna organizacija udruženog rada u samoupravnom sistemu; Strezo Koloski: Mito Hadži Vasi-lev: Velika istorijska prekretnica; Veljko Radovič: Nikola Miloševič: Ideologija, psihologija i stva-ralaštvo; D. Šolajič: Džema! Ha-tibovič: Medunarodni položaj Ja- pana poslije drugog svjetskog ra ta; Predrag Protič: Milan Bakov ljev: Teorijske osnove programi rane nastave; Jugoslovenski čašo piši. ZNAMENJE revija, leton.. št 4, julij - avgust 1972 — Izhaja dvo mesečno. Izdaja Mohorjeva družba v Celju za založbo Rado Bordon. — Uredniški odbor: Pavel Bratina, Stanko Canjkar. Peter Kovačič. Emilijan Cevc. Marko Dvorak, Stane Gabrovec. Janez Marolt, Franc Rode (glavni ured nik). France Vodnik (odgovorni u-rednik). — Iz vsebine: Franc Per ko: Ob pripravi novega republiškega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti — Vekoslav Grmič: Bistvo krščanstva. — Juan Arlas: Pismo dobrim. — Alojz Rebula: Literatura kot informacija. — Vladimir Truhlar: Rabin-dranath Tagore. — France Papež: Pesnik Amerike —: Novejši razpleti o nauku o izvirnem grehu. — Karl Neuman: Duh ubo gih. — Zapisi. — Ocene. — Polemika. — Misli (Georges Berna-nos). — Naslov uredništva: 61.000 bil odločno orientiran v smeri socializma. Sicer je takšna orientacija izvirala že iz Cagiiarija, kjer je on bil v stiku s tamkajšnjo Delavsko zbornico. To. česar ne bi mogel natančneje določiti, je leto, ko je prejel člansko izkaznico Socialistične partije Italije... Jas sem jo dobil 1. 1914. toda Gramsci jo ie imel pred tem*. Na predvečer prve svetovne vojne so socialisti zahtevali, da se Italija opredeli za «absolutno nevtralnost*. kar ie ta tudi napravila 4. avgusta 1914. Toda o tem stališču in potem o nadaljnjem razvoju situacije ter o bodoči o-predelitvi Italije se je med samimi socialisti razvila živahna pole mika. Svoje mnenje o tem ie iznesel tudi Gramsci v članku «Aktivna in delujoča navtralnost*. ki ga je objavil v nedeljskem časopisu «Gri do del popolo*. takratnem organu turinske sekcije Socialistične partije Italije. Bilo je to 31. oktobra 1914. Smatra se. da je ta članek, ki ie povzročil različne reakcije, prvi politični tekst, ki ga ie objavil bodoči voditelj italijanskih komunistov. Zatem je nastopilo novo obdobje krize, tako psihične kot fizične. ki je Antonia odtrgala ne samo od udeležbe v političnem živ ljenju in od študija, zaradi česar mu je bila za štiri mesece od vzeta štipendija, marveč tudi od same družine, kateri je prenehal pisati. Dajal je privatne lekcije, da bi se lahko vzdrževal, to pa ga je še bolj utrujalo in slabšalo njegovo splošno stanje. Medtem Italija ni ostala dolgo nevtralna. Maja 1915 je tudi ona stopila v vojno. Vsi trije Antonio-vi bratje. Gennaro. Mario in Car-lo. so bili poklicani v vojsko. On je takrat občutil vso težo osamljenosti in ločenosti od vseh. a je kljub temu obvladal krizo, ki je trajala leto dni. Trinajstega novembra ie objavil v «Grido del popolo* članek v zvezi s zimmervvaldsko konferenco, ki je bila septembra istega leta. ko so evropske socialistične partije, ki so še vedno bile na opozicijskem stališču proti vojni, objavile manifest. katerega ie podpisal tudi Lenin. Socialistični «Avanti» je v številki od 14. oktobra objavii za ključni dokument zimmerwaldske konference in Italijani so ob tej priložnosti prvič čuli za Vladimirja Iljiča V življenju petindvajsetletnega Antonia Gramscija so nastopili prelomni trenutki, ko ie Italija verjetno izgubim izvrstnega lingvista, dobila pa velikega revolucionarja, politika in marksističnega teore tika. V tem času je namreč Gramsci močno zanemarjal študij, dasirav no se še ni odločil, da ga povsem pusti. Nasprotna, zdelo se je, da pripravlja diplomsko delo. Toda de lo v redakciji »Grido del popoloi in sodelovanje pri »Avanti* sta mu odvzemala vse več časa Kmalu, tam nekje med 1915. in 1916. letom. ko je postal poklicni revolucionar. ie za določen čas postalo časnikarstvo njegovo osnovno zanimanje. V neki stari, ogromni stavbi v središču Turina, so v zadnjem nad stropju bile tri osebe, kjer so imele svoj sedež redakcija časopisa »Grido del oopolo*. dopisništvo »A-vanti* in turinska sekcija Sociali stične partije Italije Tu ie Gramsci kasneje preživel večji del svojega časa kot profesionalec v redakciji časopisa «Grido del polo-lo». skupaj s še dvema urednikoma, Mariom Giudicem, ki je imel funkcijo glavnega urednika, in Leom Gallettom. Za sodelovanje pn «Avanti» je prejemal plačo 50 lir vtem ko se sodelovanje v redakciji «Grido del popolo* ni plačalo. To ni bilo dovoli za življenje, zato ie moral še naprej dajati privatne lekcije. Teksti, ki jih je mladi Gramsci objavljal na straneh »Grido del popolo* in na turinski strani «A vanti ja* so kmalu zbudili pozornost javnosti in čitateljev Vajeni na staromodne, tako po vsebini kot obliki kliširane članke starih sode lavcev iz vrst Socialistične partije Italije, so čitatelji v novih prispevkih novega urednika «Grido del popolo* začutili nekai novega, svežega, mnogo bolj sodobnega in bogatega po duhu, idejah ter mi slih. In to je v enaki meri velja lo za gledališke kritike, ki se je Gramsci z njimi dolgo ukvarjal, kot za politične komentarje kur žive. beležke, ki jih je redno oh javljal v vsaki številki «Grido de) popolo*. Že v teh prvih prispevkih F mladi revolucionar poudarjal P0' men razširjanja kulture, brez katere proletariat ne bo mogel P0-stati zaveden svoje zgodovinske vk>' ge. Zato tudi vztraja pri neobhod-nem odnosu med kulturno dejavnostjo in revolucijo, kot tudi Prl tem. da sta pred vsako revolucijo nujna «intenzivno kritično delo ter kulturno prodiranje*. To kulturno dejavnost med delavci. v delavskem razredu, Gram-sci ni samo zahteval v svojih člankih, marveč jo je vsakodnevno tudi ustvarjal. V delavskih društvih po turinskih predmestjih ie P0" gosten gost kot predavatelj o raznih temah iz kulture, književnosti politike, zgodovine, umetnosti. Februar 1917. V Rusiji je bil zrušen carski režim. Iz skopih ve; sti, ki so prihajale v Italijo. 01 bilo mogoče točno ugotoviti, 20 kakšno revolucijo gre. O tenu J Gramsci pisal v nekem člankih objavljenem v «Grido del popolo*- pri čemer ie izrazil prepričanje, da je »ruska revolucija ne samo dejstvo, marveč da gre za proletarsko dejanje, ki bo. naravno privedlo do socialističnega režima*. Bodoči razvoj dogodkov ie pokazal, kako pravilno je bilo to Gramscijcv° predvidevanje. Maja meseca pa so bile na straneh turinske «Stampe» objavljeno natančnejše vesti o tem. kar s je dogajaio v Rusiji. Italijani imeli priložnost izvedeti za tere izmed Leninovih tez in zah' tev boljševikov, kot so bile odložljiva sklenitev premirja, Prepustitev oblasti sovjetom delavska1 in kmečkih odposlancev itd. . Avgusta sta prispela v Tur dva predstavnika Kerenskega, G01 berg in Smirnov. katerih nalog je bila. da seznanijo zaveznis vlade s tem. kar se je dogajju v Rusiji. Kakšen dan pred je Goldberg izjavil dopisnik »Stampe* v Parizu, da »Lenin naš prijatelj in smo md ni61*0 nasprotniki*. Da je turinski P^° tariat zelo dobro razumel, kal pomeni, je pokazal način, kako P dočakal in pospremil oba del«*a ta iz Petrograda. Ko sta se pojavila na balkon^ zgradbe na Corso Siccardi. da govorila o dogodkih v Rusiji prosila za podporo italijanski ljudstva in njegove vlade. .1®, j dočakala množica štirideset tis ljudi. «Živel Lenin!* — je ***£, rnelo kot iz enega grla. »Živel nin!» — in ta gromoviti vzklik je ponovil vsakokrat ko sta A renski jeva odposlanca skušala nek povedati v korist vlade ki 1u ^ semkaj poslala, in proti temu ^ kar se je Lenin tisti trenutek Rusiji boril. Kar na hitro sta, kot sta ved ^ in znaia. zaključila svoj eovor-kasneje ju je po Turinu D1"01® riat Milana, Bologne in drugih likih italijanskih mest dočakal pospremil na enak način , v Čeprav Lenin in boljševik* Rusiji še niso prevzeli oblasti, seme revomcije na določen na bilo že posejano tudi v Jta .s0 Dasiravno italijanski delavci n natančno vedeli kaj vse se do* ja v daljni deželi in če ie 1 (g. kajšnji proletariat že izpeljal ^ voiucijo. so vendar te dogodke ^ preobrat sprejeli kot ohrabritev spodbudo, da tudi oni store * j delavci v Rusiji*. Ta želja ie prišla najmočneje do izraza v rinu. znova se te industrijsko dišče italijanskega severa shranilo v prizorišče krvavega obr na med turinskimi proletarci j, eni in delodajalci, policijo in sko na drugi strani. .. t novosti v vaše gmotne razmere. Ljubosumnost nikakor ni na mestu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Neka oseba se skuša vrniti na vaše mesto. Pazite, ker je stvar resna. Možni prepiri, ki bi znali škodovati. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z ustrezno iniciativnostjo si boste pomagali iz zagate. Ne tvegajte preveč. V srčnih zadevah nekoliko bolj vedro DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Pri delu bodite bolj podjetni in odločni. Izgubiti ne morete ničesar. Ljubljena oseba vam je neko napako že odpustila. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izredna priložnost, da si utrdite gmotni položaj. Nekdo bo iz nevoščljivosti skušal zanesti razdor v vašo ljubezen. ŠKORPIJON (od ?4.10. do 22.11.) Ne spuščajte se v preveč tvegane KOZOROG (od 21.12. do 20.1) jj* službeno potovanje boste morah- ^ bo prijetno. Nevšečnosti v druži01’ ^ se bodo s primernim nastopom dile. , VODNAR (od 21.1. do 19.2.) » F klicnem delu vam bo šlo vse P, tudi če se lotite zahtevnejših h*" Nekdo se bo začel zanimati za,\;vo RIBI (od 20 2. do 20.3.) negotovi boste, kar bo motH°. vflCl-poslovne zadeve. V ljubezenskih nosih pa boste bolj podjetni. .loč' PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT PROBLEM RODEZIJE PRED ODLOČILNIM IZPITOM Danes zasedanje olimpijskega odbora Tudi Pakistan in Jamajka proti Rodeziji Večina izvedencev pa je mnenja, da mednarodna olimpijska zveza ne bo spremenila svojih sklepov MONCHEN, 18. — Izvršni svet jtednarodnega olimpijskega odbora k danes zjutraj uradno podprl iz-ki jih je v sredo napravil Avery Brungade. V objavljenem obvestilu je med drugim rečeno, da olimpijska zveza kljub vsemu upa, r8 bodo afriške države uvidele, da j* njihovo stališče napačno in da "1 bilo krivično preprečiti mladim afriškim atletom nastop na olimpia-«. je znano, je že 13 držav napovedalo odstop, v zadnjih urah pa j* Podobno odločitev sprejela še "Uyana. Stvar pa je še bolj zaletena po vesti, da sta tudi Pa-jnstan in Jamajka, kot prvi neafri-državi, napovedali bojkot, ko Rodezija nastopila v Miinchnu. "Smajka je zavzela zelo odločno ^išče, čeprav je še dopustila mož-nast sporazuma. Nastop Rodezije j® 01 je na vsak način označila ***! ‘veliko hinavščino*. »Rešitve torej še vedno ni videti, ®Pray sta se tabora morda neko-,r° Približala, ali vsaj omilila svo-J' stališči. Po eni strani je nam-ec Brundage izjavil, da mu še ni 19. avgusta 1972 ZA SVETOVNI NASLOV V SREDNJI KATEGORIJI Drevi v Kobenhavnu dvoboj Monzon-Bogs Argentinski boksar je nesporen favorit ŠD Breg sporoča, da bodo tre-lnKl ženske odbojke v ponedeljek • eter v Dolini ob 19.30 (prva sku-Pna) in ob 21.30 (druga skupina). nobena uradna vest, da bi ^ Pakistan in Jamajka pridružili Pornim afriškim državam, da pa S*;var resna in je zato olimpijka zveza še v pričakovanju pojasnil. Po drugi strani pa je gene-a n> tajnik organizacije Za afriško ,Ve*o, Eknngaki, sicer potrdil svo je nasprotovanje nastopu Rodezije, 0 Pa z besedami, ki niso zvenele ,ak° odločno in dokončno kot v prej-nnh dneh. Podtajnik iste organiza-,|IJ9. Kamanda, pa je danes odpo oval z Yaoundeja v Mlinchen. Ker 1 .bil na istem letalu tudi generalni a)nik vrhovnega afriškega odbora a šport, Ganga, ki je do sedaj ve Poudarjal dolžnost afriških dr- dno da kljub vsemu nastopijo v jjdnchnu, pa je možno sklepati, a bo v teh dneh morda prišlo do sžnih sestankov in tudi morebit-lfl kompromisov. dutri se na vsak način prične za-r^nnje mednarodne olimpijske zve-ff* ki je edina, ki bi lahko spremila dosedanji položaj. Večina iz-L^doncev je sicer mnenja, da ne 7® Prišlo do sprememb, saj--je-M .. °P Rodezije dovoljen na podla-® sporazuma, ki so ga pred dve-T® letoma podpisale v Luksembur-tudi tiste države, ki danes gro-2 bojkotom. Nekateri pa še na-R'6j upajo v kakšno odločitev v Na sliki je razvidno, da je skoraj polovica afriških držav pripravljena bojkotirati olmpijske igre KOBENHAVN, 18. - Argenti- nec Carlos Monzon bo danes ponovno branil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. Njegov nasprotnik bo Tom Bogs, nekoč velika na-da danskih privržencev boksa, danes pa že nekoliko v zatonu. Prav zaradi tega so vsa predvidevanja na strani Argentinca, ki je s svojimi močnimi udarci strl bolj kvalitetne nasprotnike. Edini dvom je pravzaprav v svetovnem prvaku samem. Monzon ima vedno večje težave s težo, tako da meri istočasno tudi na višjo kategorijo, v zadnjem srečanju s Francozom Buttierom pa je bil večkrat v zagati in ie samo zaradi nasprotnikovih napak prišel do predčasne zmage. V tistem dvoboju je pokazal vse svoje šibke točke, Bogs pa jih je verjetno dodobra preučil. To je še posebej verjetno, saj so Danci za ta dvoboj poklicali kot trenerja Ala Silvanija, Američana, ki je že pripravljal Benvenutija ob priliki drugega srečanja z Mon-zonom. Silvanija so takrat v Italiji veliko kritizirali tudi pred dvobojem, češ da je zahteval preveč naporov od italijanskega boksarja, tokrat pa bi prav ta sistem lahko Bogsu pomagal, saj je^ po zadnjih Monzonovih nastopih očitno, da se Argentinec boji predvsem trdih in odločnih nasprotnikov, ki pozabijo na tehnične vrline in ga prisilijo na odprt boj. Nino Benvenuti, ki bo v Kjoben-havnu sledil dvoboju kot novinar je izrazil mnenje, da bo Monzon kljub očitni premoči moral precej paziti, da ga Danec ne preseneti. NOGOMET MILAN, 18. — Inter in Milan, dva med najbolj bogatimi nogometnimi klubi na svetu, sta v nevarnosti, da ostaneta brez igrišča. Milanska občina je namreč javila, da obe moštvi ne plačujeta najemnine za stadion San Siro in da je v zadnjih časih imela toliko stroškov, da ga sama ne more več vzdrževati. Ker pa sta stadion uporabljali ti dve moštvi, morata oni prispevati k upravljanju. Če torej najemnine ne bosta [»ravnali, ju bo občina enostavno spravila «na ce sto*. « • • MONTREAL, 18. — Italijanska enajsterica Roma je na turneji v Severni Ameriki. Pred dnevi se je v kanadskem glavnem mestu spoprijela z madžarsko ekipe Ujpest in zgubila z 2:0. Včeraj je odigrala še eno tekmo z Ujpestom in ponovno klonila, tokrat s 4:2. zadnjem trenutku in navajajo pri ......................................................................................................im.............................................................................•■■■■■•••.................................................................... mer olimpijskih iger v Mehiki, ko so zadnji trenutek preprečili nastop Južne Afrike. Problem je bil na vsak način takrat dosti bolj enostaven, ker je tista država tudi na olimpiadi nameravala potrditi svojo rasno razdelitev medtem ko se Rodezija predstavlja z reprezentanco, v kateri so tako beli kot črni atleti. V zadnjem trenutku srno zvedeli še za en zelo zanimiv dokument, ki so ga izdali črnski predstavniki ameriške lahkoatletske reprezentance za olimpijske igre. Glasnik skupine 18 atletov, ki je sicer zamolčal svoje ime, je izjavil, da je vseh 18 atletov složnih v odločitvi, da popolnoma podpirajo stališče afriških črncev proti nastopu Rodezije. V dokumentu, ki ga je neznani glasnik predstavil in ki nosi podpis «čmski atleti reprezentance ZDA* je rečeno: «Po uradnih izjavah in odločitvah o nastopu Rodezije v MUnchnu, čutijo a-meriški črnski atleti dolžnost, da obsojajo nastop Rodezije in da zagotovijo, da bodo v vsakem primeru sprejeli sklepe afriških bratskih narodov.* Kljub prvemu vtisu je sicer tudi ta' izjava preče1]''n* točno razloženo, kaj pomeni «spre jeti vse sklepe afriških bratskih narodov*. Nedvomno pa bi lahko bila to še ena vidna podpora upor nim državam. KLJUB ŠTEVILNIM KVALITETNIM IGRALCEM Košarkarska ekipa ZDA prvič ob olimpijski naslov? Moštvo ima izredno poprečno višino: 202 cm «Prišel bo končno čas, ko ZDA ne bodo mogle več zmagati na olimpijskem košarkarskem turnirju*, je dopisniku «Timesa» iz New Yorka izjavil Hank Iba, košarkarski teluvik, ki ima že vrsto let nehvaležno nalogo, da spravi skupaj olimpijsko moštvo ZDA. Izbrani igralci so trenutno na Havajih, na edinem skupnem treningu. V glavnem se privajajo na manjše razlike igrišča, ki je v ZDA drugače začrtan^. ^ Že 70 let stari trener Iba je bil pri izbiranju brez moči, ker je na desetine kandidatov' po koncu amaterske sezone .jzbežalirt med poklicne igralce, veliko pa se jih vabilu sploh ni odzvalo. Sestava reprezentance je povzročila tudi nekaj pole \ v obratnem smislu. Odlični am. skl košarkar Carlos Monzon med treningom v Rimu. Bo tudi tokrat njegova moč zadostovala za obrambo naslova svetovnega prvaka? Tom McMillen je veljal za gotovega člana ekipe, ni pa rviti dobil vabila. Sestavo so tudi ocenili kot po polnoma neizkušeno in prav McMillen je bil tisti, ki je odigral že nekaj tekem proti Sovjetski zvezi in Italiji. Moštvo je vsekakor zelo mlado. Samo Kenny Davis ima več kot 22 let, ne sodi pa v prvo peterko. Za ZDA bodo v Miinchnu igrali: Swen Nater (UCLA) - 210 cm Ed , (California State Long Bcaoh)^ 198 cm TonvBurleson (North Carolina State) -i- 223 cm Jiip: Bre«\y«r, (Minnesota) — 205 cm Dwight Jones (Houston) — 208 cm Bob Jones (Albright N.C.) — 206 cm Mike Bantam (St. Joseph) — 206 cm John Brown (Missouri) — 204 cm Kenny Davis (Marathon Oil AAU) — 188 cm Kevin Joice (South Carolina) — 190 cm Tom Henderson (San Jacinto Ju-nlor College) — 186 cm Doug Collins (Illinois State) — 198 cm. Poprečna višina je torej 202 cm, Tom Burleson pa bo s svojimi 223 cm velika zanimivost in verjetno najvišji udeleženec letošnjih olimpijskih iger. K. B. 1. — prvi: drugi: 2. — prvi: drugi: 3. — prvi: drugi: 4. — prvi: drugi: 5. — prvi: drugi: 6. — prvi: drugi: 1 X 1 2 1 1 2 1 1 2 1 2 X 1 2 1 1 2 DVOBOJ IA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU Kratko nadaljevanje 15. partije Se en korak naprej za Fischerja Ameriški šahist je prišel do delitve točke s pomočjo večnega šaha REYKJAVIK, 18. — Spasski in Fischer sta se tudi v 15. partiji razšla vsak s pol točke. Partijo so včeraj prekinili po 40. potezi, danes pa sta igralca premaknila le trikrat svoje figure, nato pa se sporazumela za neodločen rezultat. O-čitno so analize obema pokazale, da ni mogoče doseči odločilne prednosti. Potek te 15. partije je bil res čuden in tudi položaj na koncu je bil odprt vsem možnostim, tako da je pravzaprav prišlo do hitre odločitve, ker nihče od dveh igralcev ni hotel preveč tvegati. Spasski je imel ob prekinitvi dva kmeta prednosti, Fischer pa boljšo pozicijo, o-ziroma predvsem možnost, da z vrsto šahov skuša spraviti kralja med klešče svojih figur. . Spasski, ki je imel kraljico precej oddalje- POTEK 15. PARTIJE Boli: Spasski, črni: Fischer 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, a6; 6. Lg5, e6; 7. f4, Le7; 8. Df3, Dc7; 9. 0-0-0, Sd7: 10. Ld3, b5; 11. Thel, Lb7; 12. Dg3, 0-0-0; 13. Lxf6, Sxf6; 14. Dxg7, Tdf8; 15. Dg3, b4; 16. Sa4, Thg8; 17. Df2, Sd7; 18. Kbl, Kb8; 19. c3, Sc5; 20. 1x2, bxc3; 21. Sxc3, Lf6; 22. g3, h5; 23. e5, dxe5; 24. fxe5, Lh8; 25. Sf3, Td8; 26. Txd8, Txd8; 27. Sg5, Lxe5; 28. Dxf7, Td7; 29. Dxh5, Lxc3; 30. bxc3, Db6; 31. Kcl, Da5; 32. Dh8+, Ka7; 33. a4, Sd3+; 34. Lxd3, Txd3; 35. Kc2. Td5; 26. Te4, Td8; 37. Dg7, Df5; 38. Kb3, Dd5+; 39. Ka3, Dd2; 40. Tb4, Dcl + ; 41. Tb2, Dal+; 42. Ta2, Dcl+; 43. Tb2, Dal d- remi. Olimpijske zanimivosti MVNCHEN — Kolumbijska nogometna ekipa bo nastopala na olimpijskih igrah. Odbor je pred časom zagrozil, da bo prepovedal nastop kolumbijske nogometne ekipe, ker so bili med njenimi igralci tudi štiri profesionalci. Kolumbijska nogometna zveza je zato izključila iz reprezentance štiri profesionalce. * * * SAN JUAN DE PORTO RICO -Portoričan Guillermo Gonzales je pretekel 100 m v 10"1 S tem časom je piotrdil svojo trenutno dobro formo. Gonzales je namreč dosegel ta čas na izredno blatnem tekališču. # # # BERN — Švica je prva rezervna ekipa, ki bi nastopila v hokeju na travi, če bi katera izmed držav tekmovalk odstopila. Predsednik švicarskega olimpijskega odbora Rol/ Kraehenbuehl pa je izjavil, da Švica-ne bo nadomestila Ugande in Kenije, ki nameravata odstopiti, ker švicarski hokejski igralci so že pred .rppsecem zaključili priprave. Nastopila bo na turnirju SK 'tras no od igre, je tako raje samo branil krala s trdnjavo, s tem pa dal nasprotniku možnost, da je z večnim šahom nadoknadil materialni zaostanek, ki spet ni bil tak, da bi dovolil sovjetskemu šahistu kakšno bolj tvegano odločitev. Tako je Fischer še bližji svojemu cilju. Ameriški šahist v teh zadnjih partijah ni igral tako blesteče, kot v začetku dvoboja, videti pa je, da tudi Spasskemu manjka potrebne samozavesti in prav zaradi tega je po mnenju izvedencev končni rezultat dvoboja že odločen v korist Fischerja. Stanje je na vsak način 9:6 za Američana, šestnajsto partijo pa bodo igrali šele v nedeljo. NEW YORK, 18. - Chester Fox je ob svojem prihodu v Ameriko izvedel vse grožnje, ki jih je bil V nedeljo, 3. septembra bo v Zgoniku namiznoteniški turnir, s katerim bodo proslavili 10. obletnico ŠK Kras. Dan prej pa se bo začel tudi odbojkarski turnir. Na namiznoteniškem turnirju bodo nastopile tri ekipe: ljubljanska Olimpija, kranjski Triglav in seveda domači Kras, ki ga bo ojačila ena najboljših italijanskih igralk. Na zgornji sliki jo vidimo z našo prvakinjo Sonjo Miličevo. O njej smo že mnogo pisali. Doslej je osvojila pet državnih naslovov in je tradicionala konkurentka Miličeve na vseh državnih turnirjih. Že večkrat je oblekla dres državne reprezentance in bila tudi na turne ji po Kitajski. Za danes je to de volj, več o njej in o turnirju pa boste lahko tirali v eni naših prihodnjih številk. izrazil proti Fischerju in uradno predal sodišču svojo obtožbo proti ameriškemu šahistu. Fox je postavil zahtevo, da mu Fischer [»ravna škodo v višini 1 milijona in 750 tisoč dolarjev. TENIS Nemčija, Poljska, Švedska In B< gija so se uvrstile neposredno ' drugo kolo. Vsa srečanja prvega kola bod morali odigrati do 23. aprila. PLAVANJI SIRACUSA, 18. — Italijanski potapljač Enzo Majorca je postavil nov svetovni rekord v potapljanju. Danes je Majorca dosegel globino 78 metrov in je s tem za en meter popravil prejšnji lastni rekord. RIM, 18. — Italija in Jugoslavija bosta na tekmovanju za teniški Davisov pokal prvič nastopili šele v tretjem kolu. V prvem kolu bodo odigrali sledeča srečanja: Skupina A: Avstrija — Monako, Finska — Grčija, Irska — Norveška. Skupina B: Portugalska — Švica, Egipt — Turčija, Bolgarija — Iran, Maroko — Luksemburg. Nizozemska, Izrael, Nova Zelandija, Madžarska, Danska, Zahodna .......................................................iiii.iiiiiiiiiimiuiinuiiimii DANES NA STADIONU GREZAR ATLETIKA MOSKVA, 18. — Sovjetski sred-njeprogaš Evgenij Aržanov je danes dosegel letošnji najboljši čas na progi 800 m. Progo je pretekel v 1’45”3. Tudi Jugoslovani in Avstrijci na atletskem mitingu CUS Žal so morale odreči sodelovanje slovenske ekipe, ki nastopajo na republiškem prvenstvu Ob 20. uri se bo na občinskem stadionu začel atletski miting, ki ga prireja univerzitetni šj»rtni krožek CUS, ki je poleg močnega Liberta-sa iz Vidma edini od velikanov de žolne atletike. CUS ima dokaj jasne j»jme o vlogi društva ob meji in verjame v lasten razvoj s pomočjo sodelovanja s klubi z druge strani meje. Letos se je že udeležil tekmovanja v Celju in ob tisti pri-loživosti napovedal organizacijo tega mitinga in vabilo slovenskim športnim društvom. Doslej so prišle k atletskemu krož ku CUS naslednje prijave: Atlet skd klub iz Splita je prijavil 3 atlete, od katerih je najmočnejši Boži novič Boško, ki ima osebni rekord na 800 m T51”l. Žal bo atletski klub iz Splita edini predstavnik iz Jugoslavije, ker so slovenski klubi iz Celja, Ljubljane, Nove Gorice in Kopra udeležbo odrekli, ker l-majo isti dan republiško prvenstvo. Iz' italijanske deželne strani bo seveda najkvalitetnejše zastopan Li-bertas iz Vidma. Na čelu zelo številne ekipe je državni prvak in rekorder v metu kladiva Mario Vec chiato, ki je prav pred kratkim dosegel nov državni rekord 72,74 m. Vecchiato je j» mnenju vseh atletskih izvedencev skoraj zanesljiv fi nalist na letošnjih olimpijskih igrah v MUnchnu. V furlanski ekipi tvdo poleg njega tudi dolgoprogaš Ro berto Lenarduzzi, državni prvak v deseteroboju Rossetti ter državni prvak v metu kladiva Pozzo Na 5000 m bo startal tudi Puller, ki je Slovenec iz Benečije. Kdor ima do ber sj»min, se bo lahko spomnil, da je pred leti isti atlet zmagal v toku čez drn in stm na Sloven skib športnih igrah. Letos je Pul ler osvojil deželni naslov v toku na 10.000 metrov. Iz Trbiža se bo mi tinga udeležil državni mladinski pr vak v skoku v daljino (7,34 m), iz Avstrije pa bo prišlo 15 atletov. Med temi izgleda najmočnejši sprin ter Woschitz iz Celovca, ki ima osebni rekord 10”8 na 100 m. Poleg Celovčanov bodo nastopili tudi atleti iz Petckierchna Iz Ferrare je najmočnejši atlet - tekač na 800 m Dario Bonetti, ki spada med boljše v Italiji, atletski klub COTN iz Mester pa bo zastopan z 12 atleti med katerimi je zelo dooer me talec diska in krogle Sorato Masovno se bo tekmovanja udeležil klub Fiamme d’oro iz Padove, ki bo zastopan z nekaj več kot 30 atleti. Med temi izstopa sprinter Gaino (osebni rekord na 100 m: 10”7) in srednjeprogaš Trombaiolo (800 m v 1’51”). Prišla je tudi vest, da se bo mitinga udeležil tudi znani italijanski dolgoprogaš Gustema iz Milana, ki ima osebni rekord na 5000 m samo nekaj nad 14 minutami. Umik tekmovanja je naslednji: 19.30 zbor sodnikov in tekmovalcev 20.00 110 m ovire, kladivo, palica 20.20 400 m 20.30 100 m 20.45 hoja 10 km 21.00 disk, višina 21.45 800 m, krogla 22.00 100 m finale, daljina 22.10 400 m finale 22.25 110 m ovire finale 22.40 5000 m 23.00 štafeta 4x100 metrov Za Bor bodo na tekmovanju na .stopili. Grgič (5000 m), Ruzzter (Hu m ovire) in Cesar (palica in morda daljina). K B. RIO DE JANEIRO, 18. - Bra zilski pilot Emerson Fittipaldi je izjavil, da se bo udeležil avtomobilske dirke formule ena v Monzi, ki bo veljala za VN Italije. Dirka bo na sj»redu v nedeijo 10. septembra. Fittipaldi bo imel tedaj priložnost, da si matematične zagotovi naslov svetovnega prvaka formule ena. Za to mu zadostuje, da se uvrsti na tretje mesto ali da njegova najnevarnejša nasprotnika Škot Jackie Stevvart in Novozelandec Hulme ne privozita prva na cilj. V Monzi pa po vsej verjetnosti ne bo Colina Chapmana. ravnatelja avtomobilske tvrdke Lotus, za ka tero Fittipaldi tekmuje Chapman se namreč boji. da bi ga italijanske oblasti obtožile smrti avstrijskega pilota Joohena Rindta, ki je umrl pred dvema letoma v avtomobilski nesreči prav na dirkališču v Monzi. Na dirkah v Monzi so v preteklih letih dosegli piloti vedno večje hitrosti, s tem pa je naraščala tudi možnost nesreč. Organizatorji so zato za letošnjo VN Italije nekoliko spremenili progo. Avtomobilska pilota Merzario in Ickx sta v prejšnjih dneh preizkusila progo in sta dejala, da je nova varianta zelo zahtevna. Mladostni dnevnik 6 SIMONA RUTARJA h.,..27- Zadnji dan teoretične preskušnje. — Zvečer smo spre-postajo Fuksa in Praprotnika. Milo se mi je storilo c, zato, ker sem videi, kako odhajajo fantje na odpust, s sem največ kratkih ur užil, še bolj pa zato, ker mi je I?« 1110ja žalost na prihodnost v najživejih barvah pred očmi. «Der Mann miuss hinaus ins feindliche Leben, muss . fken u strelen, muss wetten und wagen, das Gltiok zu J&gein!)>443) e,29- Praktična preskušnja iz «Abriohtungs reglementa« na ^'terplatzu (Zugsabrichten). 444) Šlo je sploh slabo. - 3°. Nadaljevanje praktične preskušnje (Kompagndeexercie-*°‘445) Slo je bolje. Oktober. je .*• Praktična preskušnja v terenu na «Hundsbergu». Šlo tWlt10 slabo- Uzrok temu je prvič in največ, ker prostovoljci Bili izobraženi po metodi g. obrsta Querlonda, (vsaka gla-^ Iftia namreč svojo pamet); drugič ker res uže dolgo nesrno likali in tretjič ima vpliv tudi neka tesnoba in zmotnjava, gn ra se človeka polasti pred tako visokimi gospodi, kteri ve-okoli človeka šušmarijo. — Vsded tako slabe preskušnje se je, da so že štirje padli (k poprejšnjim 6 iz riio) in ^ zarad oblt.loberlientenanta 1 Potta, kteri je hotel blu Vsak način Dickmanna in Milelo skozi spraviti, a ker se ie komisija protdvila jezilo ga je tako, da je zahteval, stj, oni štirje padejo in razen teh tudi jaz, Artico in Lu-' —■ Zopet sem za eno skušnjo bogateji. 2. Zvečer nam povedo rezultate iz preskušnje. Padli smo vsi in sicer v praktičnem. 6 nas je naredilo preskušnjo iz teorije dobro in nam so rekli naj služimo še kaka dva meseca, da se praktično bolj izurimo, potem se bode relacij ondralo 446) čez nas in potem bodemo imenovani za oficirje. Jaz pa nesem čutil nobenega veselja še dalje služiti. 5. Dobim vse svoje dokumente in 3 fl.loiinte] 76 kr.lajcar-jevl «zehrgelda», 447 ter odidem v Gorico. Na železnici sem bil dobro desinfioiran447a) predno sem smel v mesto, nadejaje se, ka dobim ondi Glowaokega. A ker ga naj bilo vedel nesem kaj začeti in sklenil sem drugi dan v Gradec oditi. 6. Zjutraj ob 5. se odpeljani proti Nabrežini. Od tukaj sem šel še le ob 8. dalje po pustim Krasu. Ravno ob goriško -kranjske j meji je svet malo drugačnejl, prijazneji, sicer pa traja Kras tudi dalje do Postojne. Od tukaj se vidi prav po-gostoma gozd, zlasti smerekov. Ob 1. popoludne pridem v Ljubljano. Tukaj grem naravnost k «Evropd», kjer dobim Levca. 448) Med tem ko je bil on v šob sem si sam ogledal mesto, sprehajališča in grad Tivoli, kjer mi je še precej dopadlo. Pozneje sva šla z Levcem na grad. Od tod je lep razgled na vse strani. Pokazali so nama štiri kanone iz Nepoleonovih časov, ktere rabijo zdaj za signaliziranje ognja. Eden izmed teh je ulit 1790 v Strassburgu, drugi pa 1810 v Paviji. Ti imajo napis «Guai, a chi me tocce-ra». 449) Potem sva bila z Levcem pri sv. Jakopu, nekdanjej jezuvitskej cerkvi, pokazal mi je redouto, nekdanjo jezuitsko šolo in pozneje frajmaurersko ložo; šla sva mimo nove realke, kazina in čitalnice in potem v narodno tiskamlco. Zvečer sva šla v gorenjo šiško do Vodnikove hiše in nazaj grede vstala sva v spodnjej šiški v prijazni krčmi, kjer mi Levec predstavi več slovenskih doktorjev, žurnalista Arka in urednika «Sl.lovenskega] Naroda» Jurčiča. 450) Videti je, da je sedaj jako priden mož in da se je popolnoma politiki posvetil. Dal mi je tudi eno karto za prof. dr. Kreka. 451) — Zvečer smo bili še pri Tavčerju452) vkup, potem se pa poslovim in odidem na železnico čakat vlaka. Spal sem v «warthe- saalu», 453) dokler mi nij bilo mraz. Ob 1. po polunoči od-drdral sem dalje od slovenske stolice proti Gradcu, iz domovine na ptuje. 7. Spal sem Skoro celo pot do Pragrskega 1=Pragerskega!. Od tod sem se peljal dalje čisto sam v nekem kupeju «ftir Nicht-raucher», 454) akoravno me je hotel v Mariboru kondukter v drugi kupe potisniti. Mesto Maribor sem videl le od daleč, železnica je na desni mimo njega zdersnila. šli smo skozi predor in nekaj časa po dolini podobnej strugi. Zdaj sem imel priložnost opazovati krasno štajersko zemljo. To so vendar drugi kraji, nego pri nas v skalnatih gorah, ali pa na pustem Krasu. Srečni prebivalci, ki obdelujejo tako zemljo. Kar me je najbolje veselilo bili so prijazni gozdiči, kteri so se od časa do časa verstdli z obdelanim poljem. Zamislil sem se v ona srečna leta, ko sem se jaz v takih, čeravno stermejih gozdih za jagnjetamd plazil. Približali smo se Muri. Spomnil sem se da je pri Spielfeldu meja mea Slovenci in Nemci. Tak zdrava ostani, moja nesrečna domovina! To je pervi pot, ki ga je naredil Tvoj sin iz Tvojega krila, da bi si ondi pridobil, česar mu Ti sirota ne moreš dati in da bi se enkrat za Tvoje veselje povemil in za Tvoj prid svoje pridobljene skušnje porabil! Hitro so se menili postaja ena za drugo. Bližal sem se Gradcu, cilju svojega potovanja in koncu svoj želj ter mladostnih sanj. Po pravici se mi je urivalo prašanje: Kaj bodeš v Gradcu? Kako se ti bode ondi godilo? Ali bodeš mogel obstati neznanec v tujem mestu brez prijateljev, brez podpore in pomoči od svojdh sorodnikov? Kaj bode s teboj? Izogibal sem se odgovorom na taka in enaka prašanja, in misel, ki me je v pozadnji strašila, da bodem morda primoran sramoto Gradec v kratkem času zapustiti, branil sem se z vso močjo. Sploh sem se bal vsakega resnejega premišljevanja tn pre-vdarjanja. Jaz sam nesem vedel, kaj delam. Godilo se mi je vse le kakor v sanjah, le kakor bi me bila neka viša moč jjeljala, kterej sem se dal kot slepo dete voditi. Jaz lahko rečem in terdim, da sem prišel brez premisleka in pomisleka, da še celo brez volje in zavesti v Gradec. Pod tako žalnafavimi okoliščinami, kakor jaz, gotovo še nihče nij šel na univerzo. Zapustil sem Terst in domovino, a nobenemu izmed mojih sorodnikov in staršev nesem povedal kam grem (ali sem prav delal ali ne, ne vem, a zgodilo se je vse brez moje volje), vsi so me pričakovali domov. A jaz sem vedel, kaj bi me pričakovalo ondi. «Škofija -prosi-žemnar« to bi bile litanije, ki bi se mi vedno ponavljale in da bi se ne bil mogel ustavljati skupnim solzam, željam, prošnjam, tirjanjam tn žuganjam, tega sem več kakor prepričan. Vdati bi se bil moral na vsak’ način. 444) Abrichtungsreglement (nem.)= pravilnik o urjenju; Exerzierplatz (nem.)= vojaško vežbališče; Zugsabrichten (nem.)= urjenje vrste. 445) Kompani eexerzieren (nem.)= vež banje čete. 446) (Lat.)= poročalo. 447) (Nem.)= »popotnica*. 447a) Desinfezieren (nem.)= razkužiti, dezinfecirati. 448) Levec je oktobra 1873 zapustil goriško gimnazijo in postal uči telj na ljubljanski realki, kjer je učil 28 let. 449) (,Ital.)= »Gorje tistemu, ki se me bo dotaknil (toccera, prav. tochera)*. 450) Cerkev sv. Jakoba je na današnjem Levstikovem trgu, v prostorih redute je osnovna šola imenovana po F. Levstiku. Nova realka stoji še danes v Vegovi ulici, kazina je postala po osvoboditvi začasni sedež slovenskega parlamenta (danes na Trgu revolucije), čitalnica je bila v privatnem stanovanju na tedanji Dunajski cesti (danes Titova cesta). »Naročila tiskarna*, kjer se je tiskal »Slovenski narod* je bila v hiši Luke Tavčarja na današnji Celovški cesti (kavarna »Evropa*). Vodnikova hiša je rojstna hiša pesnika Vodnika na Jami pri Žibertu (danes Vodnikova cesta). Albin Arko (1845-1893) je bil poklicni novinar, deloval je predvsem piri »Slovenskem narodu*, čigar urednik je bil v času 1871-1881 slovenski pisatelj Josip Jurčič (1844-1881). 451) Gregor Krek (1840-1905) univerzitetni profesor za slovanske je zike in slovstvo na graški univerzi. 452) Tavčarjeva kavama »Evropa*, ki še danes obstaja. 453) Wartesaal (nem.)= čakalnica. 454) (Nem.)= »za nekadilce*. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglaini oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, l|ubl|dna, GraU.šče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca, trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalia 200 lir »Mali oglasi’ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • TfS* PONOVEN VAL TERORIZMA UBITI TRIJE ANGLEŠKI VOJAKI PRI ZADNJIH SPOPADIH V ULSTRU Ostrostrelci IRA so težko ranili tri druge vojake - Severnoirski socialdemokrati ostro obsojajo protestantske ekstremiste LONDON, 18. — Trije angleški vojaki so izgubili življenje, trije drugi pa so bili težko ranjeni pri ponovnih atentatih in napadih v Ulstru. Skupina «Provisionals» Irske osvobodilne armade (IRA) si je prilastila očetovstvo uboja treh angleških vojakov v Belfastu. Vsi trije so padli pod streli ostrostrelcev. Dva sta patruljirala peš po katoliški četrti Lower Falls, tretji pa je bil na motornem vozilu. Od ranjencev sta dva izgubila noge pri eksploziji v katoliški četrti Springfield, tretjega pa je zadel neki ostrostrelec. V protestantski četrti v Belfastu so našli truplo nekega mladega moškega, ki so ga neznanci ubili s strelom v glavo. Državni minister za ulsterske zadeve Paul Channon, ki tesno sodeluje z Williamom Whitewom, se je danes pogovarjal s policijskimi in vojaškimi oblastmi glede nastalega položaja. Predmet razgovorov je bil najnovejše stališče organizacije «Ulster Defence Association», ki na svojstven način reagira na vse pobude za pomiritev v Ulstru. Nobenega dvoma ni, da UDA skuša zaostriti politično napetost v Severni Irski. V zadnjih dneh se mnogo govori o neki skrivnostni organizaciji sadistov, ki ubijajo ljudi, vsaj na videz brez vsakršnega političnega razloga. Severnoirska socialdemokratska stranka je v neki svoji izjavi obtožila prav protestantske ekstremiste, da izvajajo ta nediskriminami teror nad prebivalstvom. Zdi se, da patrulje organizacije UDA ustavljajo po ulicah nedolžne ljudi, jih zaslišujejo ter celo mučijo in nazadnje neusmiljeno ubijejo. Severnoirski socialdemokrati pravijo, da bo odgovornost za te zločine padla na angleško vlado, četa ne bo odločno ukrepala. Prihodnji teden odločitev o sprejemu Pietra Valprede v kliniko MILAN, 18. — Milansko sodišče bo verjetno v teku prihodnjega tedna odločilo ali bo anarhist Pie-tro Valpreda sprejet v kliniko ali pa naj ga še dalje zdravijo v ambulanti rimskega zapora. Anarhistovi branilci so pred kratkim vložili zahtevo milanskemu sodniku dr. Mariju, ki nadomestu-je predsednika prizivnega sodišča, naj odredi prevoz Vlaprede v zapor. Kaže, da je podoben ukrep zahtevalo tudi državno pravdništ-vo, po večkratnih prizivih Valpre dovih branilcev. Sodnik dr. Maci bo odolčil, ko bo dobil zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanju anarhista, ki boleha za Burgerjevo boleznijo. Valpredovo zdravstveno stanje se je zelo poslabšalo takoj po aretaciji. Bivši plesalec je namreč potreboval stalno zdravniško nego, katere mu v ambulanti rimskega zapora niso mogli nuditi. Lani so sicer anarhista prepeljali v zdravilišče, a po enem tednu zdravlje- VL0GA V Hollyvoodu bodo v kratkem začeli snemati nov film. Mnogo podatkov o tem filmu še nimamo, vemo, pa, da bo ena od glavnih vlog duhovnik Dyer. Producent se je dalj časa trudil, da bi našel primernega igralca. Končno ga je le našel. Dyerovo vlogo bo odigral William 0’Malley. Mi o njem še nismo slišali, zvedeli pa smo le, da je amater, saj je po poklicu USPEH ..duhovnik. V Nici so zabeležili velik uspeh. VerjeVao se še spominjate, da smo pred kratkim poročali o pasjih straniščih, ki so jih namestili, v Riu de Janeiru. Takrat smo objavili tudi sliko. Podobna tstranišča» imajo tudi v Nici. Namestili so jih okoli 200 in občinski uslužbenci vsak dan menjujejo pesek. Občinski svet tega francoskega pristanišča je ugotovil, da psi zelo cenijo to iniciativo. ODKRITJE Ko govorimo o odkritju, nam takoj pride na misel odkritje Amerike in hvaležni smo Krištofu Kolumbu, ker je to sto ril. Simon Wiesenthal, Žid, bivši deportiranec in lovec na nacistične vojne zločince, je odkril nekaj drugega. V knjigi, ki bo izšla oktobra letos, razlaga svoje odkritje. tV'csent-hal trdi, da je bil Krištof Kolumb Žid in da ni želel doseči Indije ntopak neko deželo, kamor so se pred več stoletji preselila izraelska ple mena. Njegovih potovanj naj bi ne financirala kraljica Isa bela. ampak nekateri španski plemiči židovskega rodu. n ja so ga odpeljali ponovno v zapor. Pred nekaj tedni je Valpre-dova mati v zvezi s sinovim zdravstvenim stanjem vložila tožbo proti javnemu sodišču in državi. Ele Lovati je tudi zahtevala odškodnino zaradi fizične «škode», ki jo je utrpel Valpreda v zaporu. Še nobene sledi za ugrabitelji Cassine PALERMO, 18. — V bližnji in bolj oddaljeni okolici Palerma poli-cijke oblasti preiskujejo vse področje, da bi našle kako sled za inž. Lucianom Cassino, ki so ga neznani roparji ugrabili pred sedežem podjetja njegovega očeta Artura. Preiskava pa ni pripeljala do sedaj do konkretnih rezultatov. Policijski organi so ugotovili le, da so ugrabitelji odpeljali inženirja z avtom «fiat 124» modre barve. Avto so pozneje našli, toda na njem ni bilo nobene- ga prstnega odtisa, ker so ga u-grabitelji zažgali. Policisti trdijo sicer, da so na sledi ugrabiteljem, toda časnikarjem niso posredovali konkretnejših podatkov o svojem poizvedovanju. Vprašanje tatvine avta «fiat 124» je še nekoliko negotovo, ker ni prav popolnoma dokazano, da je bil ukraden. Gotovo pa je, da so neznanci v noči med 31. julijem in L avgustom ukradli nekaj evidenčnih tablic raznih avtomobilov v mestu Augusti in drugje. Policijski organi so poslali raznim policijskim in karabinjerskim postajam stotine in stotine posnetkov «fotofitov» in tidentikitov* enega od ugrabiteljev inž. Cassine. Verjetno pa bo zelo težko ugotoviti njegovo istovetnost, ker vse priče, ki so bile navzoče pri u-grabitvi pravijo, da je osumljenec imel brke. Popolnoma razumljivo je, da brki ne predstavljajo nekakšnega posebnega razpoznavnega znaka. PO ROPARSKEM NAPADU V VILI DR. LODDA Četrta žrtev zločina v Lanuseiu podlegla hudim telesnim poškodbam Zdravnik Loddo je bil ranjen s štirimi kroglami - Preiskovalni organi so ugotovili istovetnost dveh udeležencev zločinskega napada CAGLIARI, 18. — Davi ob 11.40 ki je odklonil svojo navzočnost pri ugotovili globlje razloge, ki pora- je umrl dr. Vincenzo Lodčlo, ki je bil ranjen na veliki šmaren pri krvavem dogodku v kraju Lamusei na Sardiniji, ko so ga neznani roparji skušali ugrabiti. S smrtjo Vin-cenza Lodda se je število žrtev napada povečalo na pet. Kot smo že poročali, so trije ro parjd vdrli Za veliki šmaren na vrt vile, ki je bila last pokojnega dr. Vincenza Lodda. Nameravali so u-grabiti prav 70-letnega zdravnika. Načrt jim je splaval po vodi, ker se je doktor Loddo uprl, na pomoč mu je priskočila pozneje še žena Alda Laconi. Ugrabitelji so izgubili prisebnost ter so začeli brezglavo streljati v skupino ljudi, ki je bila pred njimi. Pod rafali njihovih brzostrelk in revolverjev so izgubili življenje Loddov brat At-tilio, star 76 let, njegova žena Alda, en nečak in eden od ugrabiteljev. Gre za, kot je znano, roparja Chesso, ki so ga včeraj pokopali v njegovem rojstnem kraju brez udeležbe domačega župnika, rniiiimiiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiuimaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHaiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiimiiiii PO 22 DNEH NEPREKINJENE STAVKE Londonsko pristanišče zopet oživelo V Liverpoolu se stavka nadaljuje - Skupščina londonskih pristaniščnikov ponovno predložila svoje zahteve | - -v Londonski pristaniščniki so v parku sredi mesta zažgali sporazum o prekinitvi stavke, ki sta ga sklenila sindikat in vodstvo pristanišča. LONDON, 18. — V londonskem pristanišču je prišlo danes do velike spremembe. 10.000 pristaniščni-kov je namreč sklenilo da se z jutrišnjim dnem vrne na delo. To so storili kljub prigovarjanju njihovih voditeljev, ki so predlagali, naj nadaljujejo s stavko Prigovarjanja sindikata, viade in delodajalcev so torej zalegla in jutri bodo delavci začeli razkladati 130 ladij, ki še čakajo ob pomolih v Temzi. Teden dni bodo morali razkladati nredivsem že gnilo sadje in zelenjavo, s katerim so skladišča natrpana do zadnjega kotička. Nekateri brodarji, ki so imeli s polnimi ladjami veliko izgubo, so namreč ukazali posadkam, oa.i razložijo blago, katerega pa zaradi straženja sindikalistov niso mogli uvozniki odpeljati iz pristanišča in zato gnije v skladiščih. S to odločitvijo londonskih pristaniščnikov se je verjetno raz hlinila nevar v st, da bi se nada ljevala stavka vseh britanskih pristaniščnikov. Zgledu vodilnega mesta so tako sledili pristaniščniki 30 manjših pristanišč, med kate rimi pa seveda ni Liverpoola, dru gega največiega pristanišča, v katerem je zaposlenih 6000 delavcev. Kot je znano je bil glavni vzrok za stavko zahteva pristaniščnikov, da bi oni razkladali in nakladali kontejnerje, tudi ko se_ to delo o-pravlia izven pristanišč. Zahteval’ so tudi. da vlada ukine zasebna pristanišča. To pa bi pomenilo, da bi morali tako zasebniki kot podjetja. ki uporabljajo kontejnerje, plačati delavce dvakrat toliko kaj ti plača pristaniščnikov ie precej visoka. Pristaniščniki so se do danes obotavljali in so bili v dvomu, če naj nadaljujejo s stavko ali ne. Današnji sklep skupščine uslužbencev londonskega pristanišča pred stavlia tako konec dolge krize S tem pa nikakor nočemo trditi, da se je hud sindikalni spor pomiril. Že na današnji skupščini so namreč delavci sklenili, da nadaljujejo s sindikalno akcijo in da ponovno predložijo Lordu Aldingtonu, ki je predsednik zveze britanskih prista nišč, svoie zahteve. Na sporazum so pristali le začasno, sedaj pa bodo počakali, da tudi delodajalci pokažejo nekaj dobre volje. Sicer pa obstaja nevarnost, da bo 42.000 pristaniščnikov napovedalo novo stavko. Senat ZDA odobril zakon o uvedbi decimalnega merskega sistema NEW YORK, 18. — Senat ZDA je danes soglasno odobril zakonski predlog, ki predvideva, da bodo v prihodnjih desetih letih tudi v tej državi uvedli decimalni merski sistem. Zakon predvideva desetletno obdobje, da ne bi povzročil ameriškemu gospodarstvu prevelikih stroškov. Decimalni sistem bodo morale uporabljati vse javne ustanove, medtem ko bodo zasebna podjetja lahko izbirala med obema sistemoma. Vendar je zelo verjetno, da se bodo tudi zasebne industrije prilagodile decimalnim merskim enotam. Demokratski senator Clairbome Peli je odločitev podprl s statističnimi podatki, iz katerih je bilo razvidno, da že 11 odstotkov gospodarskih ustanov v ZDA uporablja decimalni sistem. Vodstvo tovarne prijavljeno sodišču zaradi onesnaženja TURIN, 18. — Turinski pretor je danes uvedel preiskavo proti vodstvu neke tovarne preciznih strojev, ki je obtoženo onesnaževanja podtalne vode. Do obtožbe je prišlo, ker je poginila neka ovca, ki je pila vodo ob izvirku. Njen lastnik je truplo odnesel k živinozdravniku, ker se je bal, da ima kakšno nalezljivo bolezen. Pri avtopsiji pa so ugotovili, da je pila zastrupljeno vodo. pogrebu. Zdi se, da sta dva od ugrabiteljev, ki sta potem zginila brez sledu, premišljeno streljala na svojega tovariša Chesso, ker ga je bil zdravnik Loddo razkrinkal, potem ko mu je potegnil z obraza krinko. Namerni uboj bandita Chesse (če seveda ugotovitve policijskih organov odgovorjajo resnici) pa ni preprečil identifikacije ostalih dveh roparjev. Policisti so namreč prepričani, da je eden od dvojice pek Pasquale Stocchino. Sodnijske oblasti so že prejšnjo noč izdale proti njemu zaporno povelje. Drugi kriminalec pa naj bi bil neki Piero Pi-ras, ki je prav tako osumljen krvavega zločina v Lanuseiu na podlagi zelo tehtnih dokazov. Dr. Vincenzo Loddo je umrl, kot smo dejali, nekaj pred poldnevom ob navzočnosti nekega svojega nečaka. Kmalu potem je prišel v bolnišnico njegov brat inž. Carmine Loddo, ki je višji uradnik podjetja AGIP v Milanu. Inž. Loddo je bil na pogrebu brata Attilia, svakinje Alde Laconi ter nečaka Alda Suli-sa. Davi je prišel v Cagliari, da bi obiskal ranjenega brata, toda prišel je prepozno, ker je bil Vincenzo že preminul. Danes zvečer so zdravniki opravili obdukcijo trupla pokpjnega Vincenza Lodda ter so ugotovili, da je bil zadet s štirimi kroglami. Policijske oblasti preiskujejo o-ve Pasquale Stocchino in Piero Pi-kolioo zločina v Lanuseiu. Akcije se udeležujejo stotine in stotine policijskih agentov, karabinjerjev in drugih agentov javnih oblasti skupaj s posebno izurjenimi psi. Do sedaj niso zabeležili nobenega rezultata. Gotovo je le, da so na podlagi tehtnih dokazov' ugotovili, da sta sodelovala pri poskusu ugrabitve Pasquale Stocchi in Piero Pi-ras. V zvezi z zločinom v Lanuseiu je podpredsednik sardinskega deželnega sveta Armando Congiu po dal, po smrti dr. Lodda nekaj izjav, v katerih je ostro kritiziral vladno politiko na Sardiniji. Med drugim je dobesedno izjavil: »Dolžnost mi je, da opomnim pristojne ljudi, da sta že od leta 1966 preiskovalna komisija sardinskega deželnega sveta in pozneje anketna komisija italijanskega parlamenta jajo kriminalna dejanja na Sardiniji. Že tedaj so zaintreesirani organi i predlagali sprejem ustreznih ukrepov, ki pa pih do danes še niso izvajali.* Podpredsednik Congiu je nadalje povedal, da do danes še niso potrošili sto milijard lir, ki so bile namenjene načrtu iin reformi sardinskega pastirstva. Prav tako se zavlačuje v nedogled predvideni načrt industrializacije osrednje Sardinije. Tudi parlamentarna anketna komisija ni še predlagala poslanski zbornici zakonske predloge, ki se je tičejo. Podpredsednik Congiu je nadailje poudaril, da upada število prebivalstva v pokrajini Nuo-ro in da je tam samo 28 odst. ljudi, ki so zaposleni. Ta odstotek je eden najnižjih na samem jugu Italije. Visoki deželni funkcionar zaključuje, da ni biilp pričakovati, spričo nespremenjenih razmer na otoku drugega, kot ciklične eksplozije kriminalnosti, ugrabitve in podobno. SAO PAULO, 18. — Močan potres .je kakih 130 km od SAO Paula povzročil zemeljski usad, ki je zakopal brazilsko vasico. Življenje je izgubilo 20 oseb, # # # MOSKVA, 18. — SZ je danes izstrelila »Cosmos 515». * * * BILBAO, 18. — Baskovski rodoljubi so danes napravili atentat, ki je povzročil le nekaj materialne škode. * # # LA PLATA. 18. — V Argentini so danes ugrabitelji osvobodili sina ravnatelja trgovske banke iz La Plate. * « » MOSKVA, 18. — Finski predsednik Kekonnen se je danes v Moskvi sestal z glavnim tajnikom KP SZ Brežnjevom. BARCELONA, 18. — Dnevnik «La Vanguardia» piše danes, da je francoska mejna policija aretirala vojaškega voditelja baskovske organizacije ETA. Namestnik rimskega državnega pravdnika je včeraj 5 ur zasliševal mladi Angležinji, ki sta bili nehote vpleteni v eksplozijo na letalu Izrael«** družbe EL AL. Na sliki Ruth Watkin in Audrey Walton, ko zapušča** sodi šče. Hill 1 Ml IM III I IM IIIIIIIII lil IM II IIIIIIIII [Milini II1 111,1111 M IM IM 111 lil II11II11 IIIII l M IIIIMI1IIIIII Hill IIIIIM lil IIIIIII lil ""n NOVA PREUSMERITEV V ZDA Letalo družbe United Airlines zopet žrtev zrnčnegu gusarstva Gusar je odkupnino namenil ranjenim vietnamskim otrokom Poleg denarja je zahteval še večjo količino zlata VANCOUVER, 18. - Danes je prišlo do preusmeritve, katere «žrtev» je bilo letalo boeing 727 družbe »United Airlines*. Neznanec, oborožen z vojaško puško, je na letališču v Renu (Nevada, ZDA) vstopil na letalo in vdrl v pilotovo kabino. Potnikom je dovolil, da izstopijo, nato pa je velel, pilotu, naj vzleti. Letalo, ki je bilo namenjeno v San Francisco je tako izginilo izpred oči policije v Renu neznano kam. Ugotovili so le, da je odletelo proti severu. Zračni gusar je kasneje zahteval dva milijona dolarjev odkupnine in 15 funtov zlata (približno 7 kg). Nato je velel pilotu, naj odleti proti Kanadi. Poleg pilota sta bila na letalu le dva člana posadke. Gusarja so potniki, ki so izstopili v Renu, precej natančno opisali, policija pa tega opisa ni objavila. Kaže, da gre za približno 40 let starega moškega bele polti. Na letališče se je pripeljal s kolesom in kolo je vzel s seboj ne letalo. Kasneje je letalo pristalo na van couverskem letališču, katerega je že pred pristankom obkolila kanadska policija. Glasnik družbe «United Airlines* ni še pojasnil, ali namerava družba izplačati odkupnino ali ne. Pojasnil je tudi, da je gusar poleg denarja in zlata zahteval dva samokresa, tri mitraljeze, žepno baterijo, 20 zavojčkov dražilnih tablet, radijski oddajnik in navaden radijski aparat. Gusar je izjavil, da je njegova akcija le del zarote proti letalski družbi »United Airlines*, katero bo organizirana skupina napadala, dokler se ne konča vojna v Vietnamu. Denar. ki ga bo prejel za odkupnino, je gusar namenil ranjenim vietnamskim otrokom, katerim ga mora vodstvo letalske družbe tudi poslati. Na gusarjevo prošnjo je vancouverska ra dijska postaja večkrat oddajala zgornjo izjavo in kaže, da so jo na krovu letala tudi poslušali. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je letalo vzletelo iz Vancouvra in pristalo v Seattlu pri New Yorku. Gusarju so doslej izročili zahtevano količino zlata, ne pa denarja in orožja. Stavka uslužbencev pordenonske ljudske banke PORDENON, 18. - Skoraj vsi uslužbenci pordenonske ljudske banke so danes stavkali iz solidarnosti z blagajnikom Umbertom Marchijem, ka- fllimilllllllllllllllllllllllllllllllll..............................................................Ulili'11 terega so »po krivici kaznovali’ **' radi ropa, do katerega je prišlo podružnici iste banke v Valvasonu • avgusta letos. Neznanci so takrat oro“ pali 7 milijonov in 560 tisoč Ur. Blagajnika Marchija so pred nek*| dnevi kazensko premestili in mu ®*J vzeli mesečno plačo. Po mnenju voo Stva banke namreč ne bi smel id*' v blagajni več kot 2 milijona lir. č>9j* li denar bi moral imeti v svojem 9“* novanju v prvem nadstropju stavbe. ..... V URADNEM GLASILU «RUDE PRAV0» Husak zagovarja politične procesa Voditelji preokreta I. 1968 so bili «slabiči» Proglas dvajseterice voditeljev v izgnanstvu češkoslovaškem ni bilo in da niti Jjj PRAGA, 18. — Generalni sekretar KPČ Gustav Husak je danes v svojem intervjuju partijskemu glasilu »Rude Pravo* zanikal, da se Češkoslovaška vrača v čase leta 1950, ko je prišlo v Pragi in drugje do znanih političnih procesov. V svojem intervjuju je Husak poudaril, da zadevne obtožbe prihajajo iz krogov ljudi, ki so bili proti revoluciji in ki so pri svoji dejavnosti doživeli popoln neuspeh. »Naša partija in naši delavci — je rekel Husak — so odkrito obsodili te deformacije*. «Mi zahtevamo — je nadaljeval češkoslovaški prvak — da se dosledno spoštuje socialistična zakonitost, tako do državljanov naše dežele, kot do našega socializma. Če pa nekdo krši zakone, mora sprejeti zadevno odgovornost*. Husak je nadalje izjavil, da na MOSKVA, 18. - V SZ so obsodili na smrtno kazen nekega ribiča, ker je ribaril, kjer je to prepovedano in ranil dva ribiška čuvaja. iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinrfiiiiiiiiiiHiiiiiiii.... PO NENAVADNI ODLOČITVI ITALIJANSKE VLADE Sistem barvnih televizijskih sporedov: boj za 500milijard lir RIM, 18, — Niti velikošmame počitnice niso zaustavile ostrih polemik o barvnih televizijskih oddajah v Italiji. Tako kaže, da od izbire sistema je odvisna usoda vlade. Vse se vrti okoli dveh kratic SECAM in PAL, ki pa sta za italijansko javnost prava uganka. O političnem ozadju tega vprašanja poročamo na drugem mestu, tukaj se bomo le nekoliko zaustavili pri tehničnih podrobnostih, s katerimi upamo, da bomo dovolj osvetlili razliko med sistemoma in čudno odločitev italijanskih oblasti, ki bodo, kot je znano, oddajale izmenično v obeh sistemih. SISTEMI BARVNE TELEVIZIJE Poznamo tri Sisteme barvne televizije. V ZDA uporabljajo sistem NTSC (National Television System Compan.v), katerega je uvedla družba RCA leta 1953, Sistem je precej neizpopolnjen in so ga drugi že prekosili. Telefunken je iznašel sistem PAL (Phase Alternation Line). državna francoska industrija pa je iznašla SECAM (Sequentiel a Memoire).' V Sovjetski zvezi upo- rabljajo sistem NIR, Id je le ena-čica SECAMA. KJE UPORABLJAJO TE SISTEME Ameriški sistem NTSC so osvojili v Kanadi, Mehiki, Novi Zelandiji, Avstraliji in na Japonskem. Američani so poskusili tudi prodreti na evropski trg, in francoska industrija sta jim to preprečili. Pred pri bližno -0 let se je na naši celini razvil boj med Francijo in Nemčijo. Obe državi sta se začeli potegovati tudi za azijski in afriški trg. Sistem SECAM sedaj uporabljajo v SZ, NDR, ČSSR, Madžarski, Poljski. Romuniji, Bolgariji, Egiptu, (povsod v enačiči NIR), Alžidiji, Libanonu, Maroku, Tuniziji, Libiji, Siriji, Sudanu, Iraku. Iranu in Ku-vaitu ter seveda v Franciji, PAL pa v Zahodni Nemčiji, Belgiji, Veliki Britaniji, Nizozemski, Švedski, Finski. Danski, Norveški, Švici, Avstriji, Portugalski, Irski, Islandiji in Jugoslaviji. PAL je prodrl tudi v Južno Ameriko, kjer ga uporabljajo v Braziliji. ' ZAKAJ BOJ V ITALIJI Italijanski trg je še edini v Evropi, kjer imata tako PAL kot SICAM možnost, da ga osvojita. Statistiki predvidevajo, da bodo v štirih letih prodali Italijanom 800.000 televizorjev, kar je seveda zelo velik trgovski Dosel. PREDNOSTI ENEGA IN DRUGEGA SISTEMA Nemški industrialci pravijo, da je PAL boljši sistem in poudarjajo, da se je italijanska radiotelevizija doslej vedno posluževala naprav PAL za barvne oddaje za Evrovizijo. To tezo zagovarja tudi združenje italijanskih elektronskih industrij ANIE, ki poudarja, da v Italiji izdelujejo le PAL televizorje (z licenco Telefunken) in tovarne ne morejo nositi velikih stroškov, da zamenjajo sistem. ANIE trdi tudi, da nudi trg večjo izbiro PAL-televizorjev in ima večje zaloge. Francozi navajajo nekaj podobnih prednosti. Tudj oni trdijo, da je njihov sistem boljši. Pravijo, da bi sprememba industrijskih naprav za proizvodnjo SECAM televizorjev stala vsako tovarno le 50 milijonov lir. Trdijo, da ima SECAM več možnosti za izvoz, ker ga uporabljajo tudi v manj razvitih državah in poudarjajo, da francoske industrije televizorjev ne izvažajo. KDO PROIZVAJA TELEVIZORJE Poglejmo, katere industrije pridejo v poštev za proizvodnjo barvnih televizorjev v Italiji. Med največjimi je nedvomno Zanussi Elet-tronica, katere last so znamke Rex, Naonis, Selečo. Becchi, Electa in Zanussi. Del Zanussijevega kapitala pa ima v rokah Telefunken, Philips Italiana je last nizozemskega Phi-lipsa, ki uporablja sistem PAL, FIAR je last Telefunken. 52 odstotkov delnic Autovox je v rokah ameriške družbe Motorola, ki je povezana z nemško industrijo; Voxson je last EMI. ki je glavni zastopnik sistema PAL v Veliki Britaniji, Grundig je nemška tvrdka; Philco-Ford je last ameriške družbe Ford Motor Co. Edino Magnadyne, Brion Vega in Radiomarelli so v rokah italijanskega kapitala. KOLIKO STANE V Italiji so na prodaj le televizorji PAL. Njihova cena niha med 530 tisoč in 590 tisoč lir. Televizor SECAM bi stal približno 5 odstotkov več, to je nekaj nad 600 tisoč lir. Italijani bodo torej v štirih letih potrošili za barvne televizorje skoraj 500 milijard lir. O tem vprašanju je pisal tudi turinski dnevnik »La Stampa*, ki je neuradno glasilo tovarne FIAT. Stampa nasprotuje uvedbi barvne televizije, ker hi ta predstavljala velik izdatek in povečanje uvoza. Iz članka pa se lahko tudi razbere, da se Stampa tega boji, ker bi se zmanjšala prodaja avtomobilov. KAJ PRAVI RAI-TV Italijanska televizija se je, sicer neuradno v prejšnjih letih orientirala k sistemu PAL. šele pred tremi meseci, tik pred Pompidoujevim o-biskom v Italiji, je naročila nekaj oddajnih naprav SECAM, predviden noben politični proces, bi bil že v naprej pripravljen. Sv stališče do sedanjih procesov in *P vsega političnega in družbenega n°S| janja na češkoslovaškem je °Pr ji), z načeli razrednega boja. cRaziin’ ^ vo je — je dejal — da ukrepi P ^ sovražnim ljudem naše stvarnosti ugajajo našim sovražnikom. To P® povsem razumljivo, ker jim tako lišče narekujejo razredni interes V nadaljevanju svojega intervju!*® je Husak označil politične vodh^ v 1968. letu, kot ljudi, ki so n0®^ možnost protirevolucionarjem, da dokopljejo do pomembnih političnih „ vladnih položajev, od koder so sku9 uničiti politični sistem ter deset in desetletne revolucionarne dQse ,, delavskega razreda. S svojim Pr°** mom so se tedaj desničarske sdeJuj. s« stavile na raven mednarodnega komunizma. Pribil je še, da 90 b, tedaj desničarski oportunisti in / ^ zionisti borili ne proti dogmah2 ^ temveč proti marksizmu leninizmu-njegovem mnenju so «slabiči» * ^ njega vodstva spregledali razliko pošteno kritiko in aktivnostjo r^L)jl nistov. Husak je prav tako 0 teorije iz leta 1968, ki zadevajo -mokratični socializem* ter «hu^ socializem* kot zgrešene, ter Pilotne socialistični državi in vodilni gi komunistične partije. Ob četrti obletnici zasedbe _f. slovaške po vojaških oddelkih siljjjj savskega pakta je okoli 20 češkoslovaških voditeljev v iz0naI,sfjaj podalo izjavo, v kateri zahtevajo. se napravi kraj političnemu Pre^LnU-nju na Češkoslovaškem, naj 9e ' tnJ-sti na svobodo vse politične 1^. kove ter umaknitev sovjetskih Ženih sil iz države. Med 'p°dPlSRitega poziva so bivši namestnik ,vjj nistrskega predsednika Ota Sik' jyi ravnatelj češkoslovaške televizij®^ Pelikan ter bivši predsednik % a. češkoslovaških pisateljev Edvard ^ stuecker, ki je sedaj profes°r vseučilišču v Sussexu v Angliji- M Na kraju naj še omenimo, najnovejši Husakov poseg v P°*e j$-o češkoslovaških procesih, ki ‘e vzela mednarodni obseg, Prfvj0vf eden od prvih nastopov češko9* ških odgovornih oblasti. V dt>W^j meri ta nastop velja kot odgovor ,g tistim komunističnim strankam, k® primer italijanske KP, ki so zelo kritično stališče do teh P20®