Leto IX	številka 1	cena 1,46 EUR / 350 SIT	31. januar 2007
Leto IX	številka 1	cena 1,46 EUR / 350 SIT	31. januar 2007

Žalske lekarne pod drobnogledom...........................str. 3
Vlasta Nussdorfer - tožilka z dušo in srcem...............str. 8
Celje - skladišče D-Per
28/2007 . -
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Veter pustošil
Noč s četrtka na petek, z 18. na 19. januar, je bila za marsikoga prava mora. Razlog za to je bil veter, ki je grozil, da bo s svojo neznansko silo podiral drevesa, razkrival strehe in
podiral dimnike. K temu nelagodnemu občutku so svoje dodale tudi novice o divjanju viharja Kyrilla, ki je puščal za sabo opustošenje v drugih državah %
Evrope.
Zlate Urška, Petra in Lucija
V bolgarski prestolnici Sofija je prejšnjo soboto in nedeljo potekala prva tekma za svetovni pokal za judoistke. Odlično so se izkazale vse tri Žalčanke, sicer članice Judo kluba Sankaku iz Celja, Urška Žolnir, Petra Nareks in Lucija Polavder. Zanimivo je, da so se vse tri v fina-
lu srečale s tekmovalkami iz Nemčije. Žolnirjeva (do 63 kg) je v finalu premagala Anno Von Härmen, Na-reksova (do 52 kg) Rikardo Rau, Polavdrova (nad 78 kg) Sandro Kappen, ki je Urško izločila na olimpijskih igrah v Atenah. Iskrene čestitke!
T. Tavčar
Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo izdelkov Hörmann:
-	garažnih vrat
-	industrijskih vrat
-	motornih pogonov z daljinskim upravljanjem
-	notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat
-	nakladalne tehnike.
Malfa? d.o.o. PUrovfellSb 3301 FWovČ8, Slovenija
Napovedi vremenoslovcev, da bo močan veter zajel tudi naše kraje, so se uresničile. Noč je prinesla razdejanje in povzročila škodo tudi domačijam na področju Marija Reke, Matk in Sv. Lovrenca. Kakšno opeko je vrglo s strehe ali povzročilo drugo manjšo škodo tudi drugod. V Marija Reki je močan veter povzročil največ škode na domačijah Janija Hribarja in Franca Otavnika. Pri Hribarjevih je utrgal celotno streho z ostrešjem vred na stari hiši in jo vrgel na novo nedokončano. Pri Otavniko-vih pa je skoraj popolnoma razkril staro družinsko hišo, ki je bila tako rekoč prekrita z novo streho. Poleg tega je povzročil škodo tudi na gospodarskih objektih. Po oceni je škode na obeh domačijah za več kot 10.000 evrov.
Kot smo zvedeli na Občini Prebold, je veter v njihovi občini močneje prizadel 28 gospodinjstev in Gasilski dom PGD Matke, kjer je pometalo s strehe blizu 100 m2 metrov opeke. Slabo jo je odnesla tudi pločevina na cerkvi v Sv. Lovrencu.
D. Naraglav
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Brigita Gostečnik,
Aškerčeva 12, Rogaška Slatina
2.	Fanika Zakrajšek,
Lačja vas 26, Nazarje
3.	Magda Rak - Cizej,
Poljče 6, Braslovče.
Odprite ventile
Najbrž je že marsikateri Spodnjesavinjčan ali pa vsaj tisti, ki se pogosto vozi po glavni cesti od Šempetra, mimo Žalca do Celja, opazil fanta, moža razkuštranih črnih las, precej zanemarjenega videza, kako v zibajoči hoji, morda tudi peš ob kolesu, ubira pot proti Žalcu ali v nasprotno smer. Po videzu sodeč je brezdomec, recimo okrog štiridesetih let, čeprav jih za to podobo nemara skriva še veliko manj. Ne glede na vremensko muhavost redno ubira podobno pot, se ustavi v »Eri« na robu Žalca.
Kolikim izmed vas seje že zgodilo, da vas je prijazno poprosil za drobiž, s katerim bi si lahko kupil liter mleka. In koliko izmed vas jih je podvomilo o tem, da si ga bo tudi resnično kupil. Pa si ga vedno, ga popije kar pred trgovino in se odpravi naprej ali nazaj, na svojo večno popotovanje ob robu ceste. Koliko zgodb sem že slišala na to, kdo je in kaj se mu je zgodilo in ena izmed njih pravi, daje doštudiral, naredil celo magisterij iz ekonomije, potem pa v spletu okoliščin, morda neljube usode in prehudega pritiska neusmiljeno konkurenčnega okolja izbral »svobodo«. Se vam zdi ta izraz morda neprimeren za življenje, ki ga živi, s skromnimi oblačili, brez redne oskrbe, z danes na jutri?
Pomislite, kaj pa z nami dela »normalen« vsakdanjik. Redno delo, vse bolj nori delavniki in zahteve delodajalcev v primežu tržne ekonomije, neusmiljena skrb za to, da bomo urejeni, da bomo imeli avto, pa materialne dobrine, da bomo »fit in šik«, da bomo zadovoljni sami s seboj, pa da bodo sosedje imeli kaj videti... Težave imamo z vremenom ne glede na to, kakšen obraz pokaže. Če sije sonce, je hitro prevroče. Če pada dež pozimi, bi moral namesto njega padati sneg. Če ne pada sneg še božična in novoletna praznovanja izgubijo del svojega čara ali pa je zima zanič. Če pada sneg, smo jezni, ker ga moramo čistiti in promet poteka prepočasi. Ko je pozimi 15 stopinj, smo jezni, ker pri takšnih stopinjah še bacilčki ne morejo pomreti, če temperatura pade, je pa že prehudo mrzlo, pa toliko debelih oblačil moramo stalno vleči nase. Skratka, tisoč pomembnih in nepomembnih stvari, s katerimi smo se sposobni obremenjevati in ki nimajo kakšne zveze z ukrepanjem na temo resnejših klimatskih sprememb, ki jih je letošnji januar s polno mero izkazoval. In v tem smislu se zdi razkuštrani prijazni mož z začetka tega sestavka prav zavidljivo svoboden, kajne?
Pa vendar vas ne želim spodbujati, da se še kdo poda na takšno pot. Toda naj nam bo zgodba v razmislek, da bomo morda znali presoditi, katere stvari so v življenju pomembne in se splača okrog njih malo »posekirati«, katere pa je najbolje, da gredo mimo. Da smo tolerantni do tistega, na kar nimamo vpliva, da znamo ob poplavi problemov, ki nas obdajajo, ločiti pomembne od nepomembnih, in da si polepšamo dan z drobnimi vsakodnevnimi veselji.
Kot znajo naši najmlajši, med njimi tisti iz polzelskega vrtca na zgornji fotografiji, ki so se tako iskreno razveselili prvega in težko pričakovanega snega in se predajali zimskim igricam, ne da bi se ob tem obremenjevali s tem, da ga je premalo, da je prišel pozno ali da bo kmalu skopnel. Prav takšne, otroške sreče želimo čim prej tistim, ki so vam hude ujme prinesle resne skrbi, vam posegle v vaše preživetje.
Vsem skupaj pa privoščimo, da se znate tudi ob težavah sprostiti, si »odpreti ventile«, si dati morda duška na kakšnem pustnem karnevalu in se potem v resnično življenje podati veliko bolj racionalni in sposobni kakovostne akcije.
Lucija Kolar
KOTniK
GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil
igor.kotnik@siol.net
GRRDNJC IN SUKOPICSKRRSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec SUKOPl?SKARSKA IN ZIDARSKA D?IA IZD?IAVA VS?H VRST FASAD (TOPIOTN? FASAD?, KlASIČN? FASAD?)
- ADAPTACIJ?, OM?TI IN ZUNANJ? UR?DITV?
- D?IA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
i/(hofi/e'Jca/rifiw xe od /e/a, i.96'o
ÌPONUDBflTOPlOTNOlZOlflTIVNlHffìSfìD KOMPl€TN€f INflUZ ACIJ€OßJ€KTOV
lir;
Februar je mesec kulture
Februar je mesec, ko kulturi posvečamo več pozornosti.
Za datum, okoli katerega se v februarju vrti največ kulturnih dogajanj, je »kriv« naš največji pesnik France Prešeren. V počastitev velikega pesnika in slovenske kulture nasploh se bo tudi po naših krajih zvrstilo kar nekaj prireditev, proslav,
s katerimi bomo počastili kulturni praznik in podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju. Tako bodo občinske proslave v počastitev kulturnega praznika v Žalcu 1. februarja, v Preboldu in v Taboru 7. februarja, v Letušu (Občina Braslovče) 8. februarja in v Andražu (Občina Polzela) 11. februarja. L. K.
OSREDNJO KNJ. CELJE
Direktorji pri županu,
480 tisoč v sklad Risto Savin
Irena Mužič, Lojze Posedel in Lidija Koceli
Dobro sodelovanje z duhovniki
Za sprejem seje zahvalil župnik iz Šempetra Mirko Škoflek
Župan Občine Žalec Lojze Posedel je na novoletni sprejem v dvorano Glasbene šole Risto Savin Žalec povabil direktorje podjetij žalske občine. Sprejema se je udeležilo več kot sto podjetnikov. Zbrane je uvodoma pozdravil župan Posedel, jim čestital
za dosežene uspehe in jim za prihodnje leto zaželel veliko poslovnih uspehov in dobrih naložb. Kot najuspešnejšega poslovneža je izpostavil direktorja Juteksa Milana Dolarja.
Na sprejemu je Društvo menedžerjev in strokovnjakov
- Golding klub Žalec darovalo 480 tisoč tolarjev v sklad Risto Savin Žalec, ki ga je lani, v sodelovanju s Kulturnim društvom Žalec, ustanovila Občina Žalec. Vrednostni bon je podelila predsednica društva Irena Mužič.
V imenu komisije sklada se je za podarjena sredstva zahvalila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, ki je poudarila, da bodo preko sklada zagotavljali finančno pomoč - štipendije za pridobivanje dodatnih strokovnih znanj na različnih področjih kulture, in sicer: glasbenem, likovnem, igralskem oziroma gledališkem in plesnem, na področju drame, proze in drugih področjih ustvarjanja.	T. Tavčar
Med novoletne sprejeme z najdaljšo tradicijo v žalski občini sodi sprejem za duhovnike žalske dekanije. Sprejema, ki ga na izletniški kmetiji pri Mlinarju v Gotovljah pripravlja žalski župan s sodelavci, se vsako leto udeležijo povabljeni duhovniki iz župnij Galicija, Gotovlje, Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter in Žalec.
V svojem nagovoru je župan Lojze Posedel med drugim povedal, da se je veselil srečanja in se duhovnikom zahvalil za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom. Za sprejem se je v imenu dekana žalske dekanije Jožeta Ko-vačeca zahvalil šempetrski
župnik Mirko Škoflek, ki je poudaril, da se dobri odnosi kažejo vse leto v različnih akcijah, se zahvalil za priznavanje duhovnikov in njihovega poslanstva in poudaril dobre osebne odnose občin-
skih in političnih struktur do duhovnikov, županu Lojzetu Posedelu pa je ob koncu čestital za ponovno izvolitev za župana. Srečanje so zaključili s kosilom in zahvalno molitvijo.	T. Tavčar
Galerija s Potepuhom v Celje
Mestna skupnost za razvoj mesta
Svet Mestne skupnosti Žalec je dobro zastavil svoje delo in pričakovati je, da bo dobro vodil politiko mesta in njegov razvoj. Na zadnji januarski seji se je konstituiral tudi nadzorni odbor MS Žalec, tako da so ustvarjeni vsi pogoji za nemoteno delo novega vodstva, ki ga sestavljajo Roman Virant kot predsednik, Matjaž Omladič in Samo Verstovšek kot podpredsednika, Miran Maček, Ernest Ramšak, Viktor Mitov, Darko Tratnik, Julija Lukač, Breda Ivana Čuvan, Martina Vozlič, Matjaž Planinšek in Ivana Zapušek Skubic.
Na januarski seji so največ časa namenili razvojnim projektom v mestu Žalec in naselju Ložnica. Prednost
Ponovoletnega srečanja, ki ga je za novinarje sredi januarja že tradicionalno pripravil žalski župan Lojze Posedel, se je udeležilo 13 predstavnikov sedme sile, med njimi novinarji iz STA, Savinjske TV, VTV, TV Celje, Radia Slovenija, Dela, Večera, Novega tednika in Radia Celje ter našega Utripa Savinjske doline.
Župana so v vlogi gostitelja spremljali predstavniki občinske uprave, in sicer direktor občinske uprave Stojan Praprotnik, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka, vodja oddelka za finance Vlasta Simonič in vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir. Čeprav je bilo, kot je uvodoma povedal župan, to druženje namenjeno
so dali nedokončanim projektom iz preteklega obdobja, kot je izvedba javne razsvetljave na Spodnji Ložnici, dokončanje dela v Vrečarjevi ulici, ureditvi mesta ... Kot pereč problem so izpostavili izgradnjo pločnika z Ložnice do Žalca, saj je odsek nevaren predvsem za šoloobvezno mladino. Poleg tega so izpostavili tudi nujnost ureditve prometa skozi Ložnico in pomanjkanje parkirnih mest v mestu. Dopoldanski nemogoč parkirni režim v starem mestnem jedru je potrebno reševati celovito, skupno z ureditvijo prometa. Sicer pa se bodo v letošnjem letu zavzeli za izgradnjo igrišča na Ložnici, ureditev smernih tabel in označb ulic ter za aktivnosti ob praznovanju
bolj sproščenim pogovorom, ki pritičejo temu delu leta, pa je župan vseeno opozoril na nekatera aktualna dogajanja v občini. Izrazil je obžalovanje zaradi do tistega trenutka neuspešnih dogovorov pri oblikovanju nove vodstvene ekipe Občine Žalec: »Pod-županska mesta sem ponudil SDS, LDS in SD, žal pa so
praznika mestne skupnosti.
Razprava na tokratni seji je bila namenjena tudi izdelavi načrta aktivnosti in občinskemu proračunu za leto
2007.	V tem mandatnem obdobju si člani sveta MS Žalec želijo boljšega sodelovanja s krajani, zato pozivajo vse zainteresirane, da podajo svoja mnenja, predloge in pobude na MS Žalec. S tem bo mogoče oblikovati skupni program razvoja.
Mestna skupnost Žalec deluje v stavbi Bergmannove vile, zraven občinske stavbe, v ulici Savinjske čete 4. Njihov telefon je 710 40 20. Uradne ure so vsak ponedeljek in petek med 8. in 12. uro, ob sredah od 8. do 11. ure in od 15. do 16. ure.
D. Naraglav
ponudbe zavrnili,« je med drugim dejal Lojze Posedel. Novinarji smo si najbolj zapolnili obljubo, da bo občina v tem letu poskrbela za bolj pravočasno in tekoče informiranje novinarjev o dogajanju v in okrog žalske občine. Do zdaj je bilo namreč to področje precej prepuščeno samemu sebi.	L. K.
V	več časopisih smo lahko v preteklih dneh prebrali vest, da se Turistična agencija Potepuh skupaj z Galerijo Oskarja Kogoja iz Savino-ve hiše v Žalcu seli v Celje. Razloga naj bi bila odpoved najemne pogodbe s strani žalske občine oziroma Mestne skupnosti Žalec ter zelo neprijazen odnos do galerije enega najuglednejših slovenskih oblikovalcev Oskarja Kogoja, ki je tudi častni občan Občine Žalec.
V	zvezi s tem je nameraval župan Lojze Posedel ob koncu tretje seje občinskega sveta podati pojasnilo pod točko aktualne informacije, ker pa je bila seja prejšnji ponedeljek prekinjena, smo ga o tem, ali je občina zares odrekla gostoljubje galeriji Oskarja Kogoja, povprašali po seji.
»Zagotovo Galeriji Oskarja Kogoja nismo odrekli gostoljubja. Osebno ne razumem, čemu so namenjeni takšni članki in izjave, kot so bile zabeležene v teh dneh s strani zakoncev Dolinar. Sam sem leta 1999 ob 5-letnici galerije predlagal gospoda Oskarja Kogoja za častnega občana, sam si bom tudi prizadeval, da galerija ostane v Žalcu. A tudi če se dejavnost Turistične agencije Potepuh seli v Celje skupaj z galerijo, kar je očitno, saj sem tudi sam iz medijev izvedel, da je bila pogodba o tem podpisana že julija lani, verjetno ni potrebno, da se poslovimo na takšen način. Je pa res, da je lani svet Mestne skupnosti Žalec sprejel sklep, da se skuša sporazumno prekiniti najemno pogodbo za turistično agencijo. Na osnovi tega sklepa je direktor občinske uprave 20. julija Turistični agenciji Potepuh poslal predlog za sporazumno prekinitev.
27.	julija lani smo dobili pisni odgovor zakoncev Dolinar, da ne pristanejo na sporazumno prekinitev najemne pogodbe za turistično agencijo, ampak da bodo o tem razmislili in
nam posredovali pisni predlog glede morebitne odškodnine zaradi prekinitve pogodbe in ostalih pogojev, vendar od takrat občina ni prejela nobenega odgovora več v zvezi s tem. Prav tako nismo
v smeri prekinitve pogodbe še nič ukrepali, tudi kakšnih pritiskov z naše strani ni bilo, vemo pa, da se najemna pogodba izteče naslednje leto,« je povedal Lojze Posedel.
K. R.
VPIS V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE
Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča vse starše otrok, rojene v letu 2001, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred 9-letne osnovne šole za šolsko leto 2007/2008 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče.
Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER in I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bodo vpisovale otroke v 1. razred v mesecu februarju 2007 (dopoldan).
Starše obveščamo, da bodo otroci dobili VABILO ZA VPIS po pošti.
Če vabila ne boste prejeli, se oglasite na matični osnovni šoli, ki pokriva tisti šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče.
PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC OSNOVNA ŠOLA GRIŽE
(tel. 03/713 21 58, svetovalna delavka Breda Rovan)
1. matična Šola Griže	Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170/a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160/a in hišne številke 169).
2. Podružnična osnovna šola Liboje	Bmica (razen hišnih številk 1, la, lb, 2, 3,4, 5), Kasaze (razen hišnih številk l,la,2,4, 5, 5a, 6, 6a, 7,8, 8a, 8b, 8c, 9, 10, 11, 12,12a, 13,14,66,66a, 66b, 66c, 66d, 67,68,68a, 68b, 69,69a, 69b, 69c, 69e, 70,70a, 70b, 70c, 70d, 70e, 70f, 70g, 70h, 70i, 70j, 70k, 701, 71,71a, 72, 72a, 72b,73, 74, 74a, 75, 77, 77a, 76,78, 79, 81, 84,86, 87, 88, 88a, 89, 93,93a,Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170/a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160/a in hišne številke 169).
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE
(tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc)
1. matična šola Petrovče	Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke l,la,lb,2,3,4,5), Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1,1 a,2,4, 5, 5a, 6, 6a, 7, 8,8a, 8b, 8c, 9, 10,11,12,12a, 13,14, 66, 66a, 66b, 66c, 66d, 67, 68, 68a, 68b, 69,69a, 69b, 69c, 69e, 70, 70a, 70b, 70c, 70d, 70e, 70f, 70g, 70h, 70i, 70j, 70k, 701, 71, 7la, 72, 72a, 72b,73, 74,74a, 75,77, 77a, 76,78,79, 81,84, 86, 87, 88,88a, 89,93, 93a),Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje.
2. Podružnična osnovna šola Trje	Galicija, Hramše,Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno.
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER
(tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek)
1. matična šola	Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje,
Šempeter	Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri
	Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje.
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
(tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar)
1. matična šola Žalec	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje.
2. Podružnična osnovna šola Gotovlje	Gotovlje.
3. Podružnična osnovna šola Ponikva	Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence.
Novoletno srečanje z novinarji
Potrdili odbore in komisije, kar je pogoj za delo naprej
Prejšnji ponedeljek so se žalski občinski svetniki srečali na redni seji, tretji po vrsti, potem ko so drugo opravili na terenu. Bolj kot po zaporednem številu pa je bila seja zanimiva zaradi skoraj trimesečnih pogajanj, ki so jih župan in svetniki 11 izvoljenih političnih list opravili pred sejo na temo kadrovske sestave odborov in komisij občinskega sveta. Tokratna seja je le prinesla soglasje in imenovanje odborov in komisij, ki so osnova za delovanje občinskega sveta.
Pod točko dnevnega reda »Predlog imenovanja delovnih teles občinskega sveta« so namreč svetniki potrdili vse predlagane kandidate, ki jih je pred tem ponovno uskladila Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja pod vodstvom Jurija Blatnika kot predsednika in Janka Kosa kot podpredsednika. Oba sta bila pred tem potrjena, prav tako tudi vsi ostali člani te komisije. Svetniki so torej potrdili predsednike, namestnike in člane odbora za gospodarstvo, odbora za kmetijstvo, odbora za negospodarstvo, odbora za okolje, prostor in komunalne zadeve, odbora za finance, od-
bora za stanovanjske zadeve, komisije za pritožbe in komisije za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta.
Čeprav so bili predlogi že usklajeni na predhodnih sestankih in na sestanku Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, so se v nadaljevanju le kresala mnenja o tem, kaj je soglasno. Predvsem župan in svetniki stranke LDS so trdili, da odločitve niso soglasne, če je 6 glasov za in 3 proti, ampak je odločitev soglasna le, če so za prav vsi, v našem primeru 9 glasov (ki so možni v primeru števila članov za odbore). Temu so nasprotovali predstavniki Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Žalec, kakor se je poimenovala večina v občinskem svetu s 17 svetniki, ki so poudarili, da je predlog soglasno sprejet, če ga sprejme večina. Poudarili so tudi, da s partnerstvom ne želijo ustvarjati delitve na koalicijo in opozicijo v smislu nastopanja proti županu in »njegovim« svetnikom (LDS, DeSUS, Nestrankarska lista za razvoj Občine Žalec, op. urednice), ampak le konstruktivno prispevati za razvoj Občine Žalec. V Partnerstvu za hitrejši razvoj
Občine Žalec se je v mesecih po volitvah združilo 17 svetnikov, predstavnikov strank in list SD, SDS, NSI, SLS, SNS, SMS, AS in liste Gvida Hribarja.
Kljub omenjenemu kompromisu ob glasovanju za člane odborov in komisij in izidu, ki je bil glede na dogovore v zraku že pred glasovanjem, je v imenu LDS svetnik Jožef Meh pri vseh odborih predlagal še njihove kandidate za člane, s katerimi niso prodrli v pogajanjih pred sejo. Demokratično pravico, kakor so argumentirali to svoje ravnanje ob protestu nekaterih svetnikov, so uvelj avlj ali pri vseh predlogih in tudi na koncu, ko so glasovali proti. Glede na razmerje sil v občinskem svetu pa so bili odbori potrjeni z večino 17 proti 11 (svetnica Ivica Čretnik je bila odsotna). Prav tako pa svetniki niso potrdili predloga poslanca LDS-a Marijana Turičnika, da bi glasovali tajno, kar je argumentiral s tem, da se mu nekateri poslanci ob zagovarjanju svojih kandidatov niso zdeli prepričljivi.
Kakorkoli, soglasno ali z večino, odbori in komisije, ki so osnova za delovanje Občine Žalec, so bili imenovani, kar je ne glede na vse, po treh me-
secih pogajanj, kar precejšnje olajšanje.
V nadaljevanju so svetniki potrdili Jolando Železnik za direktorico Medobčinske matične knjižnice Žalec, ki pravzaprav njihovega soglasja ni več potrebovala, saj je ob potrditvi
ostalih 5 občin SSD in ob dejstvu, da je minilo več kot 60 dni od vložitve kandidature, to je namreč rok, v katerem morajo ustanovitelji podati soglasja, sicer je kandidat samodejno potrjen, že s 1. 1. postala direktorica tega javnega zavoda. To je
bila tudi edina točka, o kateri so se strinjali prav vsi.
Glede ostalih točk dnevnega reda, ki jih zaradi potrditve šele na tej seji niso uspeli obdelati znotraj pristojnih odborov, pa je bil potrjen predlog, da se odbori sestanejo in da o njih potem odločajo na podaljšku te seje v roku enega tedna, ki je bila ta ponedeljek.
Lucija Kolar
Sestava odborov in komisij OS Žalec:
Odbor za gospodarstvo:
Ivan Podpečan, predsednik, Ivan Mazzoni, namestnik, in člani Maja Štamol, Nina Laznik, Matej Krušnik, Roman Virant, Danijel Novak.
Odbor za kmetijstvo:
Ivan Glušič, predsednik, Ivan Krašovc, namestnik predsednika, in člani Jožef Meh, Jurij Blatnik, Rok Sedminek, dr. Andreja Čerenak in Martina Četina Sopotnik.
Odbor za negospodarstvo:
Ivica Čretnik, predsednica, Primož Salesin, namestnik predsednice, in člani Olga Markovič, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivanka Ropo-tar, Tanja Razboršek Rehar.
Odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve:
Marko Laznik, predsednik, Bogdan Zagoričnik, namestnik predsednika, in člani Jožef Meh, Ivan Glušič, Darko Simončič, Andrej Vengust, Zdravko Pečarič.
Odbor za finance:
Robert Čehovin, predsednik, Ervin Janežič, namestnik predsednika, in člani Marko Laznik, Bogdan Zagoričnik, Valerija Čakš, Alen-
ka Polšak, Aliča Hriberšek Dolinar.
Odbor za stanovanjske zadeve:
Andrej Vengust, predsednik, Ivan Mazzoni, namestnik predsednika, in člani Milan Čadej, Marijan Turičnik, Ignac Dornik, Andreja Vodeb in Bojana Koren.
Komisija za pritožbe:
Primož Salesin, predsednik, Robert Smodej, namestnik predsednika, in člani Ivanka Ropotar, Lidija Koceli, Maja Štamol, Gregor Vovk Petrovski, Ivan Mazzoni, Janko Kos in Ivan Podpečan.
Komisija za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta:
Marijan Turičnik, predsednik, Olga Markovič, namestnica predsednika, Bogdan Zagoričnik, Januš Rasiewicz, Robert Čehovin, Tanja Razboršek Rehar, Ivan Krašovc, Ivica Čretnik, Marjana Lešnik.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja:
Jurij Blatnik, predsednik, Janko Kos, namestnik predsednika, in člani Gregor Vovk Petrovski, Ivan Jelen, Primož Salesin,Vladislav Majer, Lidija Koceli, Robert Smodej in Andrej Vengust.
Žalske lekarne pod drobnogledom
Tudi direktorica Lekarn Žalec Lidija Pavlovič nam je posredovala svojo izjavo, ki jo objavljamo v celoti:
»Kdor pozna zaposlene v Žalskih lekarnah Žalec, ve, da delamo s srcem in predano, rade smo vesele in nasmejane, čisto človeško pa bi bilo, če bi kdaj naredile tudi kakšno napako. Nikoli pa se nismo okoriščale s tujim delom in komerkoli želele slabo.
V dobrih desetih letih od ustanovitve smo kot zavod s sadovi svojega dela in dobrim gospodarjenjem odprli lekarno v Petrovčah, začeli z izvajanjem programov farmacevtske skrbi, s poudarkom na obvladovanju povišanega krvnega tlaka in izboljšanju kvalitete sladkornih bolnikov, sodelovali s šolami in vrtci v promociji zdravega načina življenja, organizirali rekreativne pohode ob Svetovnem dnevu zdravja, preuredili lekarno v Žalcu...
Vseskozi skrbimo tudi za izpopolnjevanje in dograjevanje lastnega znanja, saj se za-
vedamo, da je izobraževanje zaposlenih ključnega pomena za izboljšanje kakovosti svetovanja in našega dela nasploh. Z nadgradnjo računalniške programske opreme z dopolnilnimi programi za kakovostnejše vsakdanje delo prav tako sledimo cilju »Znanje za zdravje«.
Tudi če ne bi videli našega obsežnega dela, pa je mogoče v neutemeljenih očitkih jasno prepoznati zlonamerna ravnanja, ki so iz nepoznanih razlogov mene kot direktorico in naš zavod brez potrebe izpostavila javnosti. Stvari obravnavajo pristojni organi in bomo veseli, da bomo lahko zadeve pojasnili.
Kljub blatenju in namigovanju o nepoštenem delu se zaupanje sodelavk ni omajalo. Tudi prijatelji so ostali in mi po svojih močeh pomagajo skozi najhujše trenutke moje tragične osebne zgodbe.
Čas menda zaceli vse rane, vendar pa tiste globoke, vse življenje ostanejo vidne kot brazgotine.«
Te dni se v javnosti in v mnogih medijih pojavljajo informacije o sumljivih poslih v žalskih lekarnah in o korup-tivnosti.
Če povzamemo pisanje medijev in nekatere javne objave: Celjski kriminalisti so se ukvarjali s kazensko ovadbo zoper direktorico žalskih lekarn Lidijo Pavlovič in jo po zadnjih informacijah konec prejšnjega tedna že predali tožilstvu.
Zaradi interesa preiskave pa kakšnih temeljitejših informacij ni mogoče dobiti. Preiskava di-
rektorico bremeni, da je za potrebe žalskih lekarn naročila dve študiji za področje homeopatije, ki nista bili nikoli realizirani. Pogodbi za omenjeni raziskavi naj bi sklenila s podjetjem Grafiti, d. o. o., iz Celja leta 2002 in 2003, opravil pa naj bi jih takrat še mož in zdaj nekdanji mož Lidije Pavlovič Viljem Pavlovič. Predmet pogodb naj bi bil homeopatski informacijski sistem oz. računalniški program za to področje, ki pa ga v resnici naj sploh ne bi izvedli. Za obe raziskavi naj bi Viljem Pavlovič od
podjetja Grafiti prejel 23.400 evrov, vrednost obeh sklenjenih pogodb med podjetjem Grafiti in žalskimi lekarnami pa naj bi bila 37.500 evrov. Programa, ki sta bila predmet pogodbe, naj ne bi nikoli zaživela, kljub temu da so lekarne znesek v celoti poravnale.
Zgodba je zadnje dni dobila še širše razsežnosti, saj so nam na Republiški komisiji za preprečevanje korupcije potrdili, da so 19. L dobili prijavo zoper žalske lekarne oz. direktorico Lidijo Pavlovčič o domnevni koruptivnosti. Ta naj bi bila povezana s sponzoriranimi potovanji nekaterih farmacevtskih podjetij (najbolj izstopata Ke-mofarmacija in Lek) uslužbencev in izbranih gostov žalskih lekarn zadnjih let v Mehiko, Španijo, New Orleans, London, Brazilijo in še kam. Drago Kos iz protikorupcijske komisije nam je o tem povedal: »Komisija pripravlja načelno mnenje o pojavu plačevanja različnih uslug slovenskim lekarnam in njihovemu osebju s strani dobaviteljev, ki bo seveda vključevalo tudi žalske lekarne, do takrat pa se do njihovega ravnanja ne moremo opredeliti.« Mnenje bodo sprejeli predvidoma še v tem tednu. Sicer pa se spomnimo, da je na draga potovanja in nepravilnosti že lani opozarjal takratni svetnik občinskega sveta Žalec Gvido Hribar, ki je nasprotoval izplačilu nagrade za uspešno vodenje direktorici Lidiji Pavlovič, saj so to poslovno leto končali z izgubo. Vendar pa njegova polemika takrat
v žalskem občinske svetu ni naletela na kakšno posebno pozornost, župan naj bi dejal, da se naj z vsemi temi podatki in dokumenti obrne na pristojen organ, ki bo to reševal.
Očitke, da je šlo pri žalskih lekarnah za korupcijo, župan Lojze Posedel komentira:
»Mislim, da je trenutek pač takšen, da se vsaka podobna informacija predstavi v medijih na takšen način, kot je predstavljena problematika v zvezi z žalskimi lekarnami. Kot občina, kot ustanoviteljica sem prepričan, da smo do zdaj delovali dobro in korektno, da so vse zadeve postavljene tako, kot morajo biti. Ocenjujem, da je strokovno delo in predvsem delo lekarn na področju svetovanja in preventive dela z občankami in občani zelo dobro. In da so stvari, ki so predstavljene v medijih tako, kot so, pač stvar tistega, ki to dela.
Vemo, da je odgovornost direktorja zelo jasna. Če je šlo za kakršne koli nepravilnosti, pa so za to postavljeni organi, ki morajo to raziskati in na osnovi tega poročila sprejemati ocene. Zato je v tem trenutku zelo nekorektno do direktorice, zaposlenih, sodelavcev in zagotovo tudi do občine in župana, da se takšne ocene delajo na osnovi nekaterih člankov.
Mi smo bili z delom te problematike seznanjeni tudi v preteklem obdobju, ko je nekdanji svetnik Gvido Hribar predstavil vse podrobnosti te problematike, seminarjev in akcij lekarn. Takrat smo glasovali o tem, ali razpravo nadaljujemo, 25 proti 1 smo se odločili, da to ne sodi na sejo občinskega sveta, da mora tisti, ki ima dokaze, le-te
predati organom pregona in da občinski svet v tem trenutku nima kaj obravnavati. Glede na ponovne informacije o tej problematiki pa je sklicana seja sveta javnega zavoda Lekarne Žalec, kjer bomo dobili poročilo direktorice oziroma vodstva javnega zavoda in počakali še na ugotovitve pristojnih služb. Za vložitev kazenske ovadbe občinski svet ni pristojen, tako smo se odločili že v primeru Zdravstvenega doma Žalec. Takrat je ovadbo vložil Gvido Hribar sam, vendar je bila potem zavržena. Lahko je veliko
govorjenja in obtožb, koliko je v njih resnice, pa je treba počakati, da ustrezne službe končajo svoje delo.«
Dodajmo, naj sedaj pristojni organi opravijo svoje. V vsakem primeru pa glede na potrditev Draga Kosa iz protikorupcijske komisije, da je prijavo zoper žalske lekarne podala Vzajemna, lahko rečemo, da je vsa stvar najbrž povezana z »muhavostjo« žalskih in še nekaterih lekarn v zvezi s posredovanjem podatkov Vzajemni.
L. K., K. R.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja je na svoji seji dne 29. januarja 2007 razveljavila poziv objavljen v Utripu dne 29.11. 2006 in v skladu z določili 56. člena Statuta Občine Žalec
poziva
občane Občine Žalec, da posredujejo predloge kandidatov za člane Nadzornega odbora Občine Žalec
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov in organizacij, porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Kandidacijski postopek pri imenovanju članov nadzornega odbora vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja.
Kandidati za člane nadzornega odbora morajo biti: občani Občine Žalec, izpolnjevati najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične smeri in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj iz stroke.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Pisni predlog kandidata za člana s potrebnimi dokazili in osebno izjavo o izpolnjevanju delovnih izkušenj se predloži v roku 15 dni po objavi na naslov:
Komisija za mandatna vprašanja volitve imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5,3310 Žalec z oznako »Kandidat za člana nadzornega odbora občine - ne odpiraj«
Komisija na podlagi predlogov kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje poziva oblikuje odprto listo kandidatov za člane nadzornega odbora in jo predloži v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu. Občinski svet glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu, kot gaje predložila komisija. Glasovanje je tajno. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja
O proračunu 2007, brez pripomb potrdili oba nova direktorja
Polzelski svetniki so se sestali na II. seji občinskega sveta. Največ časa in razprave pa so namenili predlogu odloka proračuna za prihodnje leto. Kot sta povedala župan Ljubo Žnidar in računovodkinja na občinski upravi Tanja Mavrič, bo imel proračun nekaj več kot 3,83 milijona evrov prihodkov in 3,98 milijona evrov odhodkov, razliko pa bodo pokrili z zadolževanjem.
Od leta 2006 je višji za 16 odstotkov, kar 35 odstotkov sredstev iz proračuna pa je namenjenih za investicije. Svetniki so predlog dali v enomesečno javno razpravo na krajevno običajen način. Potrdili so tudi več odlokov in sklepov. Med pomembne sprejete odloke sodi odlok o pripravi opremljanja zemljišč za gradnjo novega naselja na območju zaselka Breg pri Polzeli. Program opremljanja zemljišč se nanaša
na urejanje stavbnih zemljišč v velikosti nekaj več kot 10 tisoč kvadratnih metrov površine, na katerem bodo zgradili 4 dvostanovanjske hiše in 13 enostanovanjskih. Investitor mora urediti vso prometno in komunalno infrastrukturo, kar ga bo stalo 154.398 evrov.
Poleg tega so svetniki potrdili imenovanje članov nadzornega sveta. Novi člani so: Irena Mužič, Branka Zupan, Srečko Rajh, Erna Marjetič in Alenka Zaveršnik. Svetniki so potrdili tudi nove člane delovnih teles občinskega sveta. Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe bo deloval v naslednji sestavi: predsednik Tomaž Satler, člani Jani Škof, Janez Cukjati, Marjan Brus, Avgust Likeb in Martin Vasle. Odbor za prostorsko planiranje in komunalne zadeve bo vodil predsednik Anton Mešič, člani pa so Vilijem Kozovinc, Simon Ograjen-
šek, Igor Pungartnik, Slavko Resnik in Vinko Sitar. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo vodil predsednik Jože Kužnik, člani pa so Nanika Cvikl, Stanko Novak, Marija Korošec, Ivi Kotnik in Andrej Potočnik. Predsednik statutarne pravne komisije je Marjan Brus, člani pa Jože Kužnik, Miha Slemenšek, Marjana Šmajs in Matjaž Vaši. Svetniki so potrdili tudi enajst krajevnih odborov in njihovih članov. Dali so tudi soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu, imenovanju Jolande Železnik za direktorico Medobčinske matične knjižnice Žalec in Franja Velikanje za direktorja Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec.
Župan Žnidar je ob koncu seje svetnike seznanil, da bo podžupan občine njegov strankarski kolega Jože Kužnik.	T. Tavčar
Imenovali krajevne odbore
Občinski svet Občine Polzela je na 2. seji imenoval člane desetih krajevnih odborov.
Člani KO Ločica ob Savinji: Jože Tkavc, Julij Ocvirk, Alenka Posedel, Niko Razgoršek, Jani Škof, Anton Tevž; KO Polzela: Edo Bahč, Nanika Cvikl, Ivan Ožir, Daniel Vilč, Ožbalt Podpečan, Leopold Plaznik; KO zgornja Polzela: Borut Sivec, Marjan Močnik, Bojan Dolinšek, Silvo Pavlič,
Jože Čas, Dušan Šebjan; KO Breg pri Polzeli: Franc Svati-na, Alojz Mišja, Viktor Kukec, Robert Lenič, Katarina Trefalt, Ivan Turnšek; KO Založe: Martin Vasle, Robert Rakun, Blaž Turnšek, Sergej Zabukovnik, Ignac Ožir, Avgust Likeb; KO Orova vas: Stanko Novak, Tone Stražar, Zofka Zajc, Ivan Klopčič, Stanko Novak ml.; KO Podvin: Bogdan Cehner, Igor Gaberšek, Janez Bedek, Darko Uratnik, Jernej Voš-
njak, Ana Vasle; KO Dobrič: Henrik Pižorn, Jože Ježovnik, Dani Gaberšek, Vili Čremož-nik, Franc Drobež, Damjan Ožir; KO Sevčnik, Podsevčnik in Jajče: Jože Kužnik, Vinko Sitar, Dušan Zabukovnik, Evgen Tominšek, Ivan Ožir; KO Lovče, Topolovec, Brezovec in Hotunje: Martin Smrekar, Simon Ločan, Matjaž Vaši, Janez Tanjšek, Anton Mešič, Simon Ograjenšek, Marjan Brunšek in Mirko Meh. T. T.
Zaščititi vhod v Tajno jamo
Vhod v Tajno jamo bodo zaprli
V polzelski občini je kar nekaj kraških jam. Žal so nekatere med njimi že precej poškodovane ali pa onesnažene. Ena izmed njih je tudi največja, več kot tisoč metrov dolga Tajna jama, ki je z občinskim odlokom zavarovana kot naravni spomenik, obenem pa je tudi naravna vrednota državnega pomena.
Pred kratkim so bili jamarji koroško-šaleškega jamarskega kluba ‘Speleos-Siga’ Velenje opozorjeni, da nekdo prepro-
daja minerale iz Tajne jame, kar je kaznivo. Zadevo so posredovali Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave Celje in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo z namenom, da bi jamo fizično zaščitili. Najprej so jamarji organizirali ogled Tajne jame, ki se ga je udeležila tudi Ljudmila Strahovnik z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Celje.
Zaščita takšne jame zahteva precej finančnih sredstev in s
strani Zavoda RS za varstvo narave Celje je bila zagotovljena podpora pri iskanju teh sredstev in reševanju upravnih zadev.
Na velik posluh za varstvo kraške lepotice so naleteli tudi pri polzelskem županu Ljubu Žnidarju. Rajko Bračič in Mojca Hribernik, oba člana koroško-šaleškega jamarskega kluba ‘Speleos-Siga’ Velenje, sta organizirala ogled spodnjega dela Tajne jame. Z njima so se podali tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, Mojca Tomažin in Ljudmila Strahovnik, obe z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Celje, ter orodjar Stanko Hribernik, ki bo izdelal vrata za zaprtje jame.
Velenjski jamarji se trudijo, da bi naše kraške jame ostale čim bolj neokrnjene. Z veseljem ugotavljajo, da imajo podporo tudi pri polzelskem županu, ki se zaveda, da je varstvo narave pomembna naložba za prihodnost. T. T.
Zavrnjene pritožbe
Na rezultat lokalnih volitev v Občini Braslovče so bile podane tri pritožbe, ki so jih na Upravno sodišče Slovenije, oddelek v Celju, vložili Franc Rančigaj kot predstavnik Nestrankarske liste za razvoj občine, Janko Per-ger kot predstavnik stranke Nova Slovenija in svetnik ter član stranke Nova Slovenija Jože Rožič, in sicer zaradi potrditve mandatov na kon-
stitutivni seji občinskega sveta 15. decembra 2006.
Kot so nam sporočili z občinske uprave Občine Braslovče, so o teh zadevah prejeli sklepe, da je prvo pritožbo sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da poročilo občinske volilne komisije vsebuje vse potrebne sestavine za razglasitev volilnih izidov. Drugo pritožbo pa je sodišče zavrglo, ker po določbi zakona o
lokalnih volitvah ni bila podana v osmih dneh od dneva prejema obvestila. Glede pritožbe Jožeta Rožiča pa je sodišče obrazložilo, da je po pregledu poročila občinske volilne komisije o izidu volitev ugotovilo, da v zakonsko predpisanem roku ni prispela na občinsko volilno komisijo nobena pritožba v zvezi z delom volilnega odbora Trnava na volišču številka 11 v volilni enoti 3. Zato je pritožbo zavrnilo. Zoper sklepe sodišča pritožbe niso dovoljene.
T. Tavčar
Novo naselje na Bregu že gradijo
Po sprejetju odloka o pripravi opremljanja zemljišč za gradnjo novega naselja na območju zaselka Breg pri Polzeli polzelskih svetnikov na drugi seji občinskega sveta je investitor začel z deli. Program opremljanja zemljišč se nanaša na urejanje stavbnih zemljišč v velikosti nekaj več kot 10 tisoč kvadratnih metrov površine, na katerem bodo zgradili 4 dvostanovanjske hiše in 13 enostanovanjskih.
Investitor Branko Kolenc, s. p., iz Celja mora urediti vso prometno in komunalno infrastrukturo, kar ga bo stalo nekaj več kot 154 tisoč evrov.
Sprejem za naj mlaj še občane
nuarja do oktobra lani. V nagovoru jim je župan Balant izrekel prisrčno dobrodošlico in v nekaj besedah poudaril namen in pomen tovrstnih srečanj za občinsko skupnost.
Dodal je še, da se je v letu 2005 v občini rodilo 42 otrok, v prvih devetih mesecih lanskega leta pa 38, kar napoveduje povečanje rodnosti. Ker je bilo srečanje tik pred prazniki, jim je zaželel vesel božič in srečno novo leto in jim podelil knjigo Najlepše pravljice, enkratno denarno pomoč v višini 30 tisoč tolarjev pa jim je občina že nakazala.	T. Tavčar
Braslovški župan Marko Balant z najmlajšimi občani
Braslovški župan Marko še občane. V sejni sobi se Balant je pripravil tradici- je skupaj s starši zbralo 38 onalni sprejem za najmlaj- otrok, ki so se rodili od ja-
Dela v novem stanovanjskem naselju na Bregu pri Polzeli
Ker je letošnja zima za grad- tov. Ta naj bil bila zaključe-
njo zelo primerna, so v teh dneh že začeli z izgradnjo infrastrukture. Postopnost izgradnje bodo prilagajali izgradnji stanovanjskih objek-
na do konca letošnjega leta. Prve stanovanjske hiše pa naj bi bile zgrajene do konca letošnjega poletja.
T. Tavčar
Gradnja dobro napreduje
Gradnja 48-stanovanjskega bloka v Dolenji vasi v Občini Prebold hitro napreduje. K temu je pripomoglo tudi lepo vreme. Za izvajalca del je bilo izbrano gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja.
Kot pravijo v podjetju Art posest iz Ljubljane, ki je skupaj z Milanom Kneževićem investitor te gradnje, se bo v stanovanja v velikosti od 45 do 85 kvadratnih
Število prebivalcev Dolenje vasi in Občine Prebold se bo precej povečalo, dosedanje štiri
stanovanjske enote, imenovane Hauze, ki so bile zgrajene med obema svetovnima vojnama za potrebe tehničnega kadra Tekstilne tovarne Prebold, pa po 70 in več letih dobivajo novega soseda.	D. N.
metrov, s 34 parkirnimi mesti v kleti in 38 zunanjimi parkirišči mogoče vseliti že do konca maja letos. Vsa stanovanja so za trg, naložba pa je vredna 3.755.633 evrov (900 milijonov tolarjev).
Prva faza izgradnje 48-stanovanjskega bloka v Dolenji vasi se končuje
Najprej zvišanje, kasneje brezplačno?
Dopisna in 3. redna seja
Na 3. redni seji so se v četrtek, 18. januarja, sešli svetnice in svetniki OS Občine Prebold. Na dnevnem redu so imeli 13 točk dnevnega reda. Med drugim so obravnavali vloženi predlog proračuna Občine Prebold za leto 2007, predlog razdelitve proračunskih sredstev na področju kmetijstva za drugo obdobje leta 2006, predlog o ukinitvi javnega dobra na eni od parcel k. o. Prebold, predlog podelitve koncesije za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva za področje splošne medicine, predlog sistemizacije delovnih mest v vrtcu in predlog zvišanja cen v Vrtcu Prebold. Obravnavali so tudi poročilo o reviziji poslovanja OŠ Prebold v letu 2006 in potrdili mandate predstavnikom Občine Prebold v svetih javnih zavodov.
V predlogu proračuna za leto 2007 znašajo načrtovani prihodki 3.200.000 evrov, odhodki pa 3.243.000 evrov. Razliko med prihodki in odhodki znašajo
Prejšnjo sredo so bili na srečanje z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom v Garni šport hotel Prebold povabljeni otroci, ki so se rodili v zadnjih treh mesecih leta 2005, in njihovi starši.
Razvojna agencija Savinja Žalec in Razvojna agencija Kruševac sta vzpostavili novo partnerstvo med Občino Braslovče in Občino Doljevac v Srbiji. Občina Doljevac je kot partnerica na mednarodnem razpisu za pridobivanje nepovratnih sredstev Exchange prijavila kot partnerico Občino Braslovče, za kar so že lani
prenesena sredstva iz leta 2006. Proračun je bil s tem dnem dan tudi v 15-dnevno javno obravnavo, ko bo nanj mogoče dati pripombe oziroma predloge.
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo OS Občine Prebold, ki ga vodi Drago Lobnikar, je na osnovi pravilnika o dodeljevanju sredstev za razvoj kmetijstva in statuta Občine Prebold pripravil predlog sklepa, ki so ga svetniki v priloženi obliki tudi potrdili. Prav tako so svetniki potrdili predlog sklepa o podelitvi koncesije za opravljanje splošne medicine na območju Občine Prebold. Koncesija je dana Ireni Marela, dr. splošne medicine, ki je zdaj še zaposlena v Zdravstvenem domu Celje. Svoje delo v ZD Prebold naj bi začela opravljati konec tega leta. Svetniki so ta dan potrdili tudi predlagano sistemizacijo delovnih mest v vrtcu, prav tako pa so potrdili tudi dvig cen. Vrtec bo tako od 1. januarja letošnjega leta dražji za 3 odstotke v pro-
Ker je bilo teh le deset, srečanja v spomladanskem času lanskega leta niso organizirali. Odločili so se, da jih na srečanje povabijo v mesecu septembru. Pri pošiljanju vabil na septembrsko srečanje novorojenčkov,
v Braslovčah podpisali dogovor.
Cilj projekta je uvajanje evropskih modelov v praksi lokalne samouprave v Srbiji oziroma pospeševanje razvoja podeželja in kmetijstva v občini in širši regiji ter priprava strateškega načrta razvoja kmetijstva in ustanovitve centra za razvoj kmetijstva, ki bo v prihodnje
gramih 1. in 2. starostnega obdobja, poldnevni program pa se je podražil za 8 odstotkov. Za 1. starostno obdobje znaša polna cena 379,65 EUR, za 2. starostno obdobje 307,32 EUR in za poldnevni program 264,86 EUR-a.
V	tem mandatnem obdobju naj bi zgradil nov vrtec, saj so stroški starega zaradi nefunkcionalnosti preveliki.
Svetniki so sprejeli tudi ostale v uvodu omenjene predloge in tudi program dela nadzornega odbora. Pod točko razno pa je župan podal tudi informacijo o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za območji bivših KS Šešče in Matke ter KS Prebold. Višina vračila, izračunana po določbah Zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, znaša za območje KS Šešče-Matke 72.103,29 EUR, za območje KS Prebold pa 509.512,86 EUR.
V	nekdanji KS Šešče-Matke je takšnih upravičencev 99, v nekdanji KS Prebold pa 527. D. N.
ki so se rodili v prvem polletju 2006, pa so nanje, zaradi bolezni odgovorne osebe, po pomoti pozabili. Da bi to napako popravili, so jih na srečanje povabili prejšnjo sredo. Tokratno srečanje je bilo nekoliko drugačno od ostalih, saj so otroci že veselo tekali po prostoru, se ogledovali, spoznavali, čebljali...
Staršem je najprej spregovoril župan Vinko Debelak, v nadaljevanju pa tudi ravnatelj preboldske šole in vrtca Milan Jezernik. Branka Zatela je vsem otrokom podelila darila, kakršna je dedek Mraz podaril naj-mlajšim v vrtcu. Denar v višini
30.000	tolarjev pa so starši prejeli že lansko pomlad.
D. Naraglav
nosilec pobud. S tem namenom je pred dnevi delegacija bras-lovške občine, v kateri sta bila Milan Šoštarič in Janez Štusej, skupaj z Mirjano Bevanda in Nino Plaskan z Razvojne agencija Savinja Žalec že drugič obiskala Občino Doljevac, kjer so predstavili svoje izkušnje, dobre prakse in načrte glede razvoja podeželja v Občini Braslovče in Spodnji Savinjski dolini. V dveh dneh so pripravili tri delavnice, na katerih so sodelovali predstavniki občine, vodje javnih zavodov, kmetijskih zadrug in večji obrtniki ter kmetje. Kot pravijo, je bil odziv dober. Od
1.	do 3. februarja bo Občino Braslovče obiskala delegacija iz Doljevca. Gostje si bodo tudi v živo ogledali posamezne primere dobre prakse. Vrednost projekta je sto tisoč evrov. T. T.
Delovanje občinskega sveta Občine Tabor poteka brez posebnih težav, kar je bilo tudi pričakovati, saj je bil župan Vilko Jazbinšek tudi edini kandidat za župana.
Do zdaj so imeli že dve redni seji in eno dopisno, ki je imela samo eno točko dnevnega reda, in sicer potrditev predloga za sklenitev aneksa k pogodbi o koncesiji za opravljanje storitev
Lepo zimsko vreme je na Vranskem zelo dobrodošlo, saj na gradbišču za osnovno šolo raste pomemben objekt, nujno potrebna večnamenska športna dvorana, ki jo gradi podjetje Ceste mostovi Celje. Vrednost investicije ocenjujejo na 2.044.497 EUR.
Na okrog 2.100 kvadratnih metrih bo na razpolago vse, kar je potrebno za sodobno izvajanje pouka športne vzgoje in športne dejavnosti. Dvorana bo izven šolskega urnika namenjena športnim in rekreacijskim potrebam športnih društev, klubov in krajanov, pa tudi kulturnim in družabnim prireditvam. Novo dvorano bo mogoče s posebnimi pregradami razdeliti na tri vadbene enote, velikost srednje enote pa bo ustrezala velikosti košarkarskega igrišča za šolsko
Drugi četrtek v januarju so se na povabilo župana Občine Tabor Vilka Jazbinška na tradicionalnem srečanju zbrali podjetniki in kmetje taborske občine. Srečanja, ki je potekalo v sejni sobi Občine Tabor, se je udeležilo tudi nekaj gostov, in sicer direktor Pošte Celje Štefan Zidanšek, pomočnik direktorja Razvojne regionalne agencije Celje Jože Lorbek in sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle.
Srečanje so pričeli domači glasbeniki na čelu z Alenko
»Pomoč družini na domu« na območju občin Tabor in Vransko. Pisno izjavo o predlaganem sklepu, ki se glasi, da se z obstoječim izvajalcem ta aneks sprejme, in sicer za čas do sprejema ustreznih splošnih aktov na občinskih svetih obeh občin in uradne podelitve koncesije nadaljnjemu izvajalcu. Za takšen sklep se je izreklo 6 svetnikov, toliko, kolikor jih je izjavo tudi vrnilo.
košarkarsko ligo. Osrednji del igrišča bo primeren za odbojkarske, košarkarske in rokometne tekme ligaškega značaja in za mali nogomet na nacionalnem nivoju.
Na zložljivi sklopni tribuni si bo lahko košarkarsko ali odbojkarsko tekmo ogledalo kar 462 gledalcev, za rokometne tekme in tek-
Lesjak. V nadaljevanju je zbrane pozdravil in nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je poudaril, da prihaja na področju podjetništva in samostojnega zaposlovanja vedno do novih izzivov. Z vstopom Slovenije v EU in zdaj še s sprejemom skupne valute se je vsem sposobnim spekter potencialnega skupnega trga močno povečal. To velja izkoristiti, hkrati pa se je potrebno tudi zavedati, da se je s tem močno povečala tudi konkurenca in da je za vsako poslovno zmago potrebno ogromno znanja, poguma in sreče, pa tudi ustreznega
V ponedeljek, 5. februarja, se bodo ob 18. uri taborski svetniki sestali na 3. redni seji. Na njej bodo podana poročila o izvajanju sklepov
2.	redne seje in 1. dopisne seje. Obravnavali bodo tudi proračun Občine Tabor za leto 2007, potrdili člane nadzornega odbora in cene pomoči na domu izvajalcu programa Karitas Pelikan. Poleg tega se bodo seznanili z urnikom rednih sej občinskega sveta za leto 2007, zadnja točka pa bo namenjena pobudam in vprašanjem.
D. N.
me malega nogometa pa bo na voljo 200 sedežnih mest. Tako bodo dolgoročno zagotovljeni ustrezni pogoji za kakovostno izvajanje pouka osnovnošolske športne vzgoje, za razvoj športa v lokalni skupnosti, za treninge in tekme športnih klubov in društev ter rekreacijske, družabne in kulturne potrebe občanov. Na Vranskem upajo, da bodo dela tekla po načrtu in da bodo lahko na slovesno odprtje nove športne dvorane povabili v začetku septembra. T. Tavčar
okolja za razvoj dejavnosti. Takšne pogoje želi občina v prvi vrsti zagotoviti domačim podjetnikom in kmetom, prav tako pa tudi vsem, ki bodo pripravljeni vlagati in ustvarjati nova delovna mesta v njihovi občini. Znova je poudaril, da je taborska občina nekakšno središče Slovenije, kjer se prepletajo prometne poti na vse strani neba. Pri tem je izpostavil avtocesto vzhod-zahod in predvideno tretjo razvojno os, ki bo šla s severa proti jugu v neposredni bližini njihove občine. Omenil je tudi predvideno izgradnjo poslovne cone, ki jo bo mogoče zgraditi na devetih ali celo tridesetih hektarjih. K temu gre dodati tudi velik projekt poseljevanja in hkrati tudi odpiranja in zagotavljanja delovnih mest. V ta kontekst sodi tudi predvidena izgradnja doma starejših, kjer naj bi delo dobilo od petdeset do šestdeset delavcev.
O možnostih in priložnostih, ki jih ima taborska občina, so v nadaljevanju govorili tudi gosti in podžupan Janko Drča.	D. Naraglav
Z obiska v Doljevcu
Zapoznelo, a prisrčno srečanje
Skupinska slika udeležencev srečanja
Novo partnerstvo med Občino Braslovče in Občino Doljevac
Lepo vreme pomagalo gradnji športne dvorane
Ogrodje nove večnamenske športne dvorane
Župan s kmeti in podjetniki
Zupan Vilko Jazbinšek med nazdravljanjem s povabljenimi
Blagoslov kapele v Našem domu na Vranskem
V nedeljo, 14. januarja, je celjski škof in ordinarij dr. Anton Stres ob 15-letnici Župnijske Karitas Vransko in ob prvi obletnici Našega doma v župni cerkvi sv. Mihaela daroval zahvalno sveto mašo, po njej pa blagoslovil kapelo v Našem domu.
Pri mašnem obredu sta sodelovala predsednik škofijske Karitas Maribor Branko Maček in domači župnik Jože Turinek. Med gosti so bili tudi generalni tajnik Škofijske Karitas Maribor Zdenko Gričnik, župan Občine Vransko Franci Sušnik, župan Občine Prebold Vinko Debelak, direktorica Našega doma Mojca Hrastnik in drugi ugledni gostje.
Škof Stres je v nagovoru poudaril pomen medsebojne pomoči, tenkočutnosti do sočloveka, se zahvalil vsem, ki znajo in zmorejo darovati del sebe pomoči potrebnim. Ob koncu maše se je župnik Turinek zahvalil škofu za prvi obisk v Župniji Vransko in vsem gostom za obisk, zahva-
lil se je članom Župnijske Karitas in vsem, ki so pomagali pri gradnji Našega doma. Ta je po njegovih besedah dokaz dobrega sodelovanja župnije, Župnijske Karitas in Občine Vransko. Še posebej je poudaril požrtvovalno delo Martine Felicijan, ki je vseh 15 let uspešno vodila Župnijsko Karitas Vransko in se je prav ob tej slovesnosti odločila svoje mesto prepustiti mlajšim. Zahvalil se je tudi županu Občine Prebold Vinku Debelaku, ki je kot nadzornik sodeloval
pri gradnji Našega doma. Za njuno požrtvovalno delo je škof dr. Anton Stres obema podelil škofijsko priznanje in zahvalo, po maši pa v Našem domu blagoslovil še novo kapelo, posvečeno nadangelu Rafaelu.
Peter Zalokar je škofu Stresu podaril veliko karto (zemljevid) celjske škofije z vsemi vrisanimi in vpisanimi cerkvami na ozemlju škofije ter podatki o škofu.
Tekst in foto: Marinka Mošnik
Delo kot članarina
Art Angel, društvo za ubrano življenje, je zelo delovno stopilo v novo leto. Že prvo soboto novega leta so se zbrali na delovni akciji v Žalcu. Tokrat so z veseljem in zanimivimi barvami prebarvali skupne prostore vseh društev na Hme-
ljarski 3.
Pravijo, da so zadovoljni, da lahko te prostore uporabljajo za svoje dejavnosti in se želijo na ta način zahvaliti Mestni skupnosti Žalec in Občini Žalec.
Art Angel bo v tem letu organiziral kar nekaj delovnih akcij,
saj na ta način člani plačajo članarino. Ker se srečujejo vsak torek ob 19. uri na Polzeli (čiščenje energijskih teles) in vsako sredo od 17. ure dalje v Žalcu (različne dejavnosti), se mnogi radi pridružijo delovnim akcijam, saj se potem lahko teh srečanj udeležujejo povsem brezplačno, medtem ko od zunanjih gostov pobirajo prostovoljne prispevke za delovanje društva. K. R.
Zbor hmeljarskih starešin in princes
Z občnega zbora
V dvorani doma šem-petrskih gasilcev so se na
3.	občnem zboru sestali hmeljarski starešine in princese, ki delujejo kot društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Poleg članov društva so se zbora udeležili predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Inštitu-
ta za hmeljarstvo in pivovarstvo, Kmetijske svetovalne službe, predstavniki trgovcev s hmeljem, župan Občine Tabor in podžupan Občine Braslovče.
O delu društva je poročal predsednik Milan Lesjak in med drugim povedal, da šteje društvo 72 članov in da zastopa interese hmeljar-
skih starešin ter vseh hmeljarjev Slovenje. Sodeluje v vseh projektih Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, s strokovnimi ekskurzijami pa skrbi za izobraževanje članov. Društvo se je lani predstavilo na Jožefovem sejmu v Petrovčah, na Šentjurskem sejmu v Taboru, na Pivu in cvetju v Laškem, na Dnevu hmeljarjev v Braslovčah, na pohodu po hmeljarski poti in na hmeljarskem likofu v Radljah ob Dravi. Člani društva so se odpravili na strokovno ekskurzijo na Poljsko.
V program dela za letošnje leto so med drugim zapisali sodelovanje na sejmih in na tradicionalnih hmeljarskih in turističnih prireditvah. Tokratni zbor pa so popestrili Petrovski vandrovčki in Duo hops s Polzele.
T. Tavčar
Z akcijo zadovoljni
Z akcije na Polzeli
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v sodelovanju z Občinsko organizacijo Rdečega križa na Polzeli v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli za Zavod za transfuzijsko medicino iz Ljubljane pripravila krvodajalsko akcijo, prvo od dvanajstih, ki jih bodo v letošnjem letu pripravili v Spodnji Savinjski dolini. Akcija na Polzeli je dobro uspela, saj se je odvzema krvi udeležilo 155 krvodajalcev.	T. T.
Intervencijske zaloge hrane
V	preteklem letu je imela Območna organizacija Rdečega križa Žalec, in preko nje vseh 17 krajevnih organizacij, ki delujejo v Savinjski dolini, veliko dela z razdeljevanjem intervencijskih zalog hrane evropske skupnosti.
V	dveh delih, spomladi in jeseni, so razdelili 59.266 litrov mleka, 1173 kg ješprenja, 4833 kg moke, 4285 kg testenin in 7462 kg sladkorja. Mleko so dobila tako rekoč vsa gospodinjstva, ki imajo več manjših otrok. Sezname so posredovali krajevnim organizacijam RK oziroma območni organizaciji vodstva šol in vrtcev. Pri razdeljevanju druge hrane pa so poskušali zajeti vse, ki so v slabšem socialnem položaju in v evidencah krajevnih organizacij. Na nivoju države je Rdeči križ Slovenije preko 56 območnih organizacij RK in za potrebe Mladinskega letovišča RKS Debeli Rtič razdelil skupaj 1.324.427 litrov mleka, 26.208 kg ješprenja,
108.000	kg moke, 95.760 kg testenin in 166.752 kg sladkorja.
Tako za območno organizacijo kot tudi aktiviste po krajevnih organizacijah je to delo zahtevalo precejšne napore. Na pomoč
so jim priskočili gasilci s svojimi kombiji in tudi drugi, ki so zaloge hrane najprej pripeljali iz centralnega skladišča območne organizacije v krajevna skladišča in nato
s krajevno aktivistko RK tudi do upravičencev. Veliko paketov pa so aktivistke in aktivisti razvozili brezplačno s svojimi avtomobili.
D. N.
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec S 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70).
Spoštovani kupci!
Za nami sta najbolj veseli mesec v letu in tudi prvi mesec leta 2007. Znova smo v toku in ritmu vsakdanjega dela in hkrati trdno odločeni, da skupaj z vami naredimo tudi letošnje leto lepo in prijetno. Imamo nove ideje, imamo znanje, predvsem pa voljo narediti kaj lepega in prijetnega, kar bo v naše in vaše zadovoljstvo.
Vsekakor pa ostajamo zvesti našemu skupnemu sloganu
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Zvestoba bo imela tudi v tem letu svoj smisel in veljavo.
To pa morda še toliko bolj, saj za vas gradimo nov trgovski center na Vranskem, ki bo deloval kot franšiza podjetja TUŠ. Naše poslovno poslovanje s Tušem se bo s tem še povečalo, z njim pa tudi naša ponudba in konkurenčnost. Predvidoma bo nov trgovski center ob podjetju KIV končan do aprila in če bo vse tako, kot si želimo, boste velikonočne nakupe lahko že opravljali v novi blagovnici. Vašega obiska se že zdaj veselimo, pri tem pa ne pozabite na naše skupno geslo Zvestoba se nagrajuje.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
mum
Nov programski svet
Utrip Savinjske doline je po volitvah, ko je izoblikovan nov občinski svet Žalec, sredi januarja dobil tudi nov programski svet, ki je sestavljen iz po enega člana prav vseh političnih list, ki imajo predstavnike v občinskem svetu.
Člani so na predlog Tanje Razboršek Rehar, ki je pri ustanavljanju programskega sveta nastopala kot odgovorna oseba izdajatelja Utripa ZKŠT Žalec, za predsednika programskega sveta potrdili Lojzeta Posedela. Drugi člani programskega sveta pa so
Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli. Programski svet je v skladu s pravilnikom o izdajanju lokalnega časopisa Utrip nadzorni organ, ki spremlja uresničevanje programske zasnove časopisa.	L. K.
S
Mercator
Trgovski center Levec - Supermarket, Levec 71 a, Levec
SL
Slovenska košarica Po domače
Pijača Fructal
breskev, 1,5 I. brik Fructal, Ajdovščina
0,83 EUR
199"

Slovenska košarica Po domače
Kava Barcaffe
espresso, mleta, 250 g, Droga Kolinska, Ljubljana
2,08 EUR
499”
sUper akcija
samo v Tukano Levec!
Od 1. 2. do 28. 2. 2007 vam nudijo dodatni 3% popust na bonus kartico.
Vsako prvo soboto v mesecu vas vabimo na brezplačno merjenje krvnega tlaka in liolesterola.
Vabljeni v Trgovski center Levec
Na potezi najprej Savinjčani
Namakanje je potrebno, so se strinjali vsi udeleženci sestanka v Žalcu.
Podnebne spremembe so opazne tudi v Spodnji Savinjski dolini, na kar je med drugim opozorila okrogla miza o vplivu podnebnih sprememb na kmetijstvo avgusta lani v Žalcu. Da bo dolina še naprej zelena in da bo v njej še uspeval tudi hmelj, bo potrebno poskrbeti za učinkovito namakanje, je ena od ugotovitev iz Razvojnega programa podeželja za Spodnjo Savinjsko dolino. Zato je potrebno čim prej izdelati strokovne podlage za program namakanja.
Za izdelavo Razvojnega programa podeželja je v imenu vseh šestih spodnjesavinjskih občin zadolžena Razvojna agencija Savinja Žalec, ki je v tej vlogi v pripravo programa vključila večino subjektov s podeželja. V zvezi z namakanjem je bila imenovana ožja delovna skupina, ki se je o tej problematiki že pogovarjala s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za okolje in prostor, pred dnevi pa je bil v sejni sobi Občine Žalec tudi sestanek na to temo. Sklicali so ga Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu in Hmeljarska zadruga. Poleg predstavnikov občin, zadrug in kmetov so se ga udeležile tudi predstavnice z ministrstva za kmetijstvo Janja Kokolj Prošek in Suzana Stra-
žar ter ministrstva za okolje in prostor Stanka Koren in Polona Kočevar. Sestanek je vodil predstavnik Hmeljarske zadruge Anton Rančigaj.
Vsi so se strinjali, da se je potrebno v čim krajšem času dogovoriti, kako ponovno vzpostaviti že obstoječe namakalne sisteme, jih preusmeriti na kapljično namakanje, ki ima manjšo porabo vode in za kar je mogoče pridobiti tudi sofinanciranje iz strukturnih skladov Evropske unije, ter v namakanje vključiti nove površine. Glavna omejevalna dejavnika pri tem sta dostopnost vodnih virov za potrebe namakanja in ekonomika namakanja. Po pogovorih s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo so prišli do zaključka, da morajo občine in kmetijstvo v Spodnji Savinjski dolini poskrbeti za izdelavo strokovne naloge, na osnovi katere bo mogoče pridobiti vodna dovoljenja. Omenjeno strokovno nalogo bi lahko izdelal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Na osnovi te bo ministrstvo za okolje izdelalo hidrološko študijo in odločilo, katere vodne vire in v kolikšnem obsegu bi lahko uporabljali za namakanje. Glede na predvideno zmanjšanje količin vode zaradi prehoda na kapljični sistem namakanja bi se lahko vključile nove povr-
šine za namakanje, ki bi se lahko namakale tudi iz podzemnih vodnih virov, za kar je potrebna koncesija države.
Okvirna cena takšne študije je dobrih 20.000 evrov, občine bi prispevale deleže po ključu delitvene bilance BI (Braslovče 2.524 evrov, Polzela 2.784, Prebold 2.303, Tabor 761, Vransko 1.262 in Žalec 10.396 evrov). Interes za vključitev v študijo so pokazale tudi občine Celje, Dobrna in Vojnik. Do konca tega meseca naj bi občine potrdile sodelovanje pri financiranju omenjene naloge.
Ob tem pa je potrebno prav tako čim prej rešiti lastništvo obstoječih namakalnih sistemov. Po zakonu bi se morali namakalni sistemi, grajeni iz pretežno državnih sredstev, prenesti v last države, ob stečaju Hmezada pa so prešli v zasebno last. Če bodo namakalni sistemi v lasti države, bo ministrstvo za kmetijstvo skrbelo za njihovo obratovanje in tudi investicije, pri tem pa bodo morali uporabniki še vedno zagotavljati sredstva za redno delovanje in vzdrževanje, je med drugim povedala Janja Kokolj Prošek, podobno kot pri javnem vodovodnem sistemu. Z vprašanjem lastništva namakalnih sistemov se bo v teh dneh ukvarjal posebej za to najeti pravnik, za katerega bodo morale denar verjetno prav tako zagotoviti občine.	K. R.
Tako imenovana vodna dovoljenja izdaja Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Agencija za okolje. V letu 2004 je agencija prejela 10 vlog za omenjeno dovoljenje z območja Občine Žalec, 5 z območja braslov-ške občine, eno iz Občine Vransko, 3 iz celjske občine in nobene z območja občin Polzela in Prebold.
Podeželska mladina na obisk k sosedom
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je
12.	in 13. januarja organiziralo strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Prvi dan so si člani društva v St. Valentinu ogledali tovarno traktorjev koncerna CNH, nato pa so se odpravili na Dunaj.
V tovarni traktorjev so si najprej ogledali video predstavitev programa traktorjev koncerna
CNH in se seznanili z njihovimi novostmi. Prav tako so se seznanili s celotno zgodovino razvoja traktorjev Steyr. »Po končani video predstavitev so nas odpeljali na ogled vseh poslopij, kjer sestavljajo in testirajo njihove proizvode. Potem smo se odpravili v muzej stare kmetijske mehanizacije in ogled zaključili s prijetno pogostitvijo. Nato smo se od-
peljali proti našemu drugemu cilju - Dunaju. Po nastanitvi v hotelu smo se odpravili na panoramsko vožnjo po svetovno znanem »RINGU«, kjer smo videli opero, mestno hišo, parlament ... nato pa smo lahko okusili in doživeli nočno življenje Dunaja,« so po vrnitvi poročali udeleženci ekskurzije.
Drugi dan v Avstriji so si ogledali dvorec in nekdanjo letno cesarsko rezidenco s čudovitimi vrtovi - Schoenbrunn, se sprehodili po koroški ulici in si ogledali grobnico Habsburžanov. Sledil je ogled znamenite katedrale sv. Štefana in starega dela mesta. Med vračanjem do avtobusa so se sprehodili skozi Hofburg do nacionalne knjižnice in trga junakov. Njihova pot se je nadaljevala mimo Hun-dertwasserjeve hiše proti Sloveniji, kjer so strokovno ekskurzijo polni lepih vtisov zaključili s prijetno večerjo.	K. R.
Hmeljarstvo in pivovarstvo tudi v turizmu
Spodnja Savinjska dolina naj bi tudi v prihodnje ohranila hmeljarsko podobo, čeprav je hmeljišč, še posebej pa hmeljarjev, vse manj. Bogato kulturno dediščino hmeljarstva in že nekoliko pozabljeno tradicijo pivovarstva bo po vsej dolini povezoval v turistično ponudbo eko muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki naj bi pripomogel tudi k postopnemu prestrukturiranju gospodarstva na podeželju, kjer naj bi turizem v prihodnosti igral veliko večjo vlogo kot doslej.
Projekt eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva je eden od dveh ključnih skupnih projektov Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline. Za dopolnitev Razvojnega programa za obdobje 2007-2013 je bila s strani vseh spodnjesavinjskih občin pooblaščena Razvojna agencija Savinja Žalec, ki koordinira tudi pripravo projekta eko muzeja. V letu 2006 je bila vzpostavljena dokumentacijska baza, izdelan idejni projekt in oblikovana zasnova trženja. Projekt je bil predstavljen v občinah Žalec, Braslovče in Polzela na delavnicah, v okviru katerih so lahko zainteresirani dodali tudi svoje pobude in predloge. Predstavljen bo tudi v ostalih spodnjesavinjskih občinah. O projektu so govorili direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, dr. Jože Hudales in dr. Vito Hazier s Filozofske fakultete - oddelek za
etnologijo in kulturno antropologijo, ki je bil na javnem razpisu izbrana za izdelavo študije izvedljivosti, ter Janko Kač, prav tako član projektne skupine, ki je predstavil tržno zasnovo.
Kot je predlagano v idejni zasnovi projekta, bi najhitreje in z najmanjšimi stroški sedež eko muzeja uredili v sušilnici za hmelj Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, po posameznih občinah pa bi za ogled uredili nekatere najbolj značilne še ohranjene hmeljarske objekte (večinoma so to hmeljske sušilnice). V eko muzeju bodo predstavljeni začetniki in kronologija hmeljarstva, tehnologolija pridelave hmelja in izdelave piva, vpliv hmeljarstva na socialno podobo doline, pojav obiravcev, pa tudi kulinarika in s hmeljarstvom in pivovarstvom povezani običaji in prireditve.
Kot so zapisali avtorji idejne zasnove projekta, eko muzeji posebno pozornost namenjajo trem področjem: odražajo in vzpodbu-
jajo željo lokalnega prebivalstva po raziskovanju lastnega izvora in zgodovine, odločilno prispevajo k skupnemu razmišljanju o lokalnem razvoju in so znanstveno prizorišče za interdisciplinarnost in integracijo različnih znanstvenih disciplin. Predvsem se eko muzeji prilagajajo muzejskemu občinstvu, ki je zelo raznoliko, in so zelo fleksibilni. Zadovoljiti morajo vse človekove čute in hkrati predstaviti tudi evropsko in svetovno dimenzijo hmeljarstva in pivovarstva, je med drugim zapisano v idejni zasnovi projekta. V koncept eko muzeja je potrebno vključiti tudi obrti in druge dejavnosti, ki so kakor koli povezane s hmeljarstvom. Vsebinske in prostorske elemente eko muzeja morajo v celovit turistični produkt povezati dopolnilne turistične dejavnosti. Zagotovo bo potrebno povečati število nočitvenih kapacitet in sedežev, če želimo v dolino privabiti več turistov, je med drugim poudaril Janko Kač.	K. R.
Lani leto uspehov
Predsednik PGD Braslovče Jože Matko in poveljnik Danijel Pantner
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče in drugi gostje so se v soboto zvečer sestali na 107. občnem zboru.
Iz poročil predsednika Jožeta Matka, poveljnika Danijela Pantnerja, predsednika mladinske komisije Damjana Sorčana in drugih je razvidno, da je bilo društvo lani najuspešnejše v zgodovini društva. Največji dogodek v lanskem letu je bil svečan prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila GVC15/15 ter podpis listine o strokovnem in prijateljskem sodelovanju z gasilci iz mesta Romerskirchen v Nemčiji. V mesecu požarne varnosti je bil blagoslov obnovljenega doma, za kar so člani društva opravili več kot 1500 ur prostovoljnega dela. Sedemkrat so bili na intervencijah, kar je prav tolikokrat kot pred letom, škoda pa je bila manjša, za kar gre zahvala hitremu odzivu članov. Poleg tega so opravili več
prevozov pitne vode, se udeležili vrste tekmovanj, izobraževanj, pripravili tekmovanje za memorial Žiga Rožiča in pomagali pri izvedbi državnega gasilskega tekmovanja. V programu dela za letošnje leto so na prvo mesto postavili izobraževanje. Na raznih tečajih, ki jih bosta pripravili
Zvesti obiskovalci Medobčinske matične knjižnice Žalec so v torek zvečer spet napolnili prostore te kulturne ustanove in si ogledali zanimivo projekcijo filma z naslovom Z avtom okoli sveta in prisluhnili predstavitvi knjige o dveletnem potovanju. Kristina in Uroš Ravbar iz Novega mesta sta prva Slovenca, ki sta v dveh letih z avtom obkrožila svet. Prevozila sta več kot
Gasilska zveza Žalec in Gasilska zveza Slovenije, bo sodelovalo kar 67 članic in članov. Vse ostale aktivnosti pa bodo podobne lanskim.
V razpravi se je župan Občine Braslovče Marko Balant zahvalil gasilcem za njihov trud pri varovanju imetja in vsestransko aktivnost, delegat Gasilske zveze Žalec Alojz Ribič pa jim je čestital za dosežene uspehe. Na zboru so podelili diplome in značke za dolgoletno članstvo. Za 10 let je priznanja prejelo sedem članov, za 30 let dva, za 40 let pa Jože Matko, Janko Šoštarič in Janko Tomanič. Podelili so tudi diplome o napredovanju v višji čin. Diplomo za čin višji gasilski častnik organizacijske smeri prve stopnje je prejel Leopold Hribernik, diplomo za čin višji gasilski častnik prve stopnje Andrej Hribernik in diplomo za čin višji gasilski častnik druge stopnje Milan Šoštarič. T. Tavčar
sto tisoč kilometrov skozi 52 držav na šestih celinah.
V 75-minutnem filmu se prepletajo tipična glasba, običaji ljudi ter prelepa pokrajina sveta. Gre za pripoved o resničnem svetu, kjer sta se popotnika prepustila gostoljubnim domačinom. Uroš Ravbar je po ogledu filma in predstavitvi knjige Potujmo skupaj okoli sveta odgovarjal na vprašanja obiskovalcev. T. T.
Z avtom okoli sveta
Vlasta Nussdorfer - tožilka z dušo in s srcem za pomoč žrtvam nasilja
Vlasta Nussdorfer
Vsako leto na tisoče ljudi neposredno ali posredno postane žrtev kaznivega dejanja, kar pomeni, da izgubijo sorodnike ali so sami poškodovani, pretepeni, okradeni, oropani, spolno zlorabljeni, žrtve družinskega nasilja ... V začetku decembra 2005 je izšla knjiga Naše deklice z vžigalicami avtorice Vlaste Nussdorfer. Z njo, in tudi z drugo knjigo Naši dečki z ulice, ki je izšla lansko leto, želi avtorica, ki je tudi generalna sekretarka Belega obroča Slovenije in višja državna tožilka, razbiti tabuje o dejanjih, ki se na področju spolnosti in nasilja dogajajo številnim žrtvam. Prav tako pa skuša s knjigo poiskati pomoč pri tistih, ki jo lahko nudijo, ter zbirati denarna sredstva za različne aktivnosti. Izkupiček od prodaje knjig gre v sklad Plamen dobrote, ki je bil ustanovljen skupaj z izdajo knjige. V njem se zbirajo sredstva za pomoč žrtvam, njegov zakladnik pa je dr. France Arhar. Z veliko humanistko in avtorico obeh knjig Vlasto Nussdorfer, ki se je kot pravnica na državnem tožilstvu velikokrat srečala z nasiljem v družini, kar jo je tudi vzpodbudilo, da je postala pobudnica različnih akcij, ki imajo vse isti cilj: polepšati in plemenititi življenje tistih, ki so se soočili z najtemnejšimi platmi življenja, smo se srečali v knjižnici OŠ Petrovče.
Na vprašanje, kako je doživela tokratni večer in kako bi strnila svoje vtise, je dejala: »Današnji
večerje bil čudovit, kot so pravzaprav vsi. Vedno spremljam ljudi, gledam njihove obraze, vidim solze, smeh, izraze na očeh in takoj opazim, ali mi prisluhnejo ah je žalosten ali nesrečen. Psihologijo ljudi dobro poznam in se odzivam tudi po tem, kakšni so ljudje, kako me sprejemajo. Kamor koli pridem, ali je to šola ali knjižnica, vem, da od mene pričakujejo veliko. Vedno se kar najbolje potrudim in odprem svoje srce. Zavedam se, da so pred mano ljudje, ki pridejo prostovoljno, ki so tu, ker sami tako želijo, zato se vedno veselim teh srečanj. Zadnje leto, ko predstavljam knjigo Naše deklice z vžigalicami po Sloveniji, je takšnih večerov veliko. Ti večeri me napolnijo z energijo in me osrečujejo.«
Ste oseba, ki zna pritegniti ljudi, jih vsestransko motivirati, potegniti za sabo in se usesti v njihova srca. Imate ta občutek oziroma kdaj ste se morda tega zavedali?
»Najprej sem ga dobila v sodnih dvoranah. Zdelo se mi je, da se lahko res vživim, da lahko povem vse, kar mislim o tisti zgodbi, ki je pravzaprav kaznivo dejanje. Velikokrat so bili prisotni tudi novinarji in sem opazila, da imam nek krog poslušalcev. Potem sem se začela udeleževati tudi medijskih oddaj. Nekateri mi pravijo, da le ni vsaka oddaja zame, toda jaz jim vedno odgovorim, da je čisto vsaka, ker živim in delam z ljudmi. Ne moreš izbirati, da bi bil samo večerni gost ali kako že pravijo: »Grem samo na zlati abonma.« Želim delati z ljudmi, da lahko izvem, kako jim lahko pomagam. Nikoli ničesar ne odklonim. V prejšnjem letu sem prepotovala celo Slovenijo in bilo je čudovito. Povsod je ogromna prijaznost ljudi in vedno mi radi na koncu stisnejo roko, mi povedo kakšen stavek, svojo življenjsko zgodbo, včasih žalostno, včasih veselo. Zelo pa sem zadovoljna, da v vsakem kraju najdem oz. srečam ljudi, ki sem jim že
pomagala, ki so mi že pisali in me klicali. Živim in delam za ljudi in zase. Ko dajem, tudi sama veliko prejemam in tako imam tudi dosti energije. Tak dogodek mi zelo veliko vrne in upam, da bo tako tudi v prihodnje.«
V pogovoru z Bredo Šip ste povedali, da ste že kot deklica imeli v sebi nekakšen čut za pravičnost in pomoč. Je bila ta dobra lastnost vzrok, da ste kot tožilka začutili, da morate narediti nekaj več, ne samo tisto, kar vam nalaga zakon?
»Že kot deklica sem rada pomagala ljudem in to ljudje čutijo. Najbrž tega ne bi počela že 29 let. Beli obroč in knjiga Naše deklice z vžigalicami pa mi je to pot še bolj odprla. Sicer pa je to le nekakšno nadaljevanje tistega čuta iz mladosti in moje odločitve za poklic. Študirala sem pravo, našla sem se na tožilstvu in delala več, kot je bilo treba oziroma so zahtevali od mene. Kolegi so me spraševali, ali se mi res ljubi toliko delati. Vedno sem jim odgovorila pritrdilno. Včasih sem res podvomila, če sem normalna, pa sem si vedno rekla, da moram slediti svojemu srcu in svojim potem. Če te to osrečuje, če pomagaš ljudem, nihče ne more reči, da je to kaj slabega. Prepletam svoj prosti čas in službo. To me veseli in v tem najdem tudi veliko zadovoljstvo. Včasih sem vodila oddelek za mladoletniško, družinsko in stalno kriminaliteto in sem bila vsak dan v stiku s temi ljudmi v Ljubljani. Klicali so me, prihajali k meni, zdaj pa, ko sem na vrhovnem sodišču, nimam neposrednih stikov z ljudmi. Stiki so samo preko spisov in še ti so z vseh področij, ne samo s tega, kateremu posvečam največ svojega prostega časa. Pravzaprav je sreča, da imam to popoldansko delo, da sem napisala knjigi, ki jih lahko predstavljam, razbijam tabuje in še bolj pomagam. Nikakor pa si nisem predstavljala, da me bodo toliko vabili po Sloveniji in da mi bo to v tako veliko veselje.«
Nepozaben večer z veliko humanistko
Večerje popestril Blaž Pentek
V organizaciji Kulturnega društva Petrovče in Krajevne knjižnice Petrovče je v ponedeljek, 22. januarja, v knjižnici OŠ Petrovče potekalo srečanje z veliko humanistko in generalno sekretarko Belega obroča Slovenije - društva
za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Vlasto Nussdorfer.
Z njo se je pogovarjala pedagoginja Breda Šip, ki je svojo nalogo izvrstno opravila in skupaj z gostjo, avtorico odmevnih in pretresljivih knjig Naše deklice z vžigalicami in
Naši dečki z ulice, ustvarila nepozaben večer. K temu je svoje dodal tudi domači glasbenik, kantavtor Blaž Pentek.
Vlasta Nussdorfer je kot ambasadorka Belega obroča občinstvu spregovorila o pretresljivih resničnih zgodbah iz svoje knjige Naše deklice z vžigalicami, o društvu Beli obroč, številnih primerih iz svoje tožilske prakse, drugi svoji knjigi Naši dečki z ulice in raznih drugih vprašanjih zlorabe in nasilja nad otroki in odraslimi.
Ob zaključku večera, ki se je nadaljeval z družabnim srečanjem, se ji je v imenu Kulturnega društva Petrovče z darilcem in šopkom rož zahvalila predsednica društva Jana Naglič.	D. Naraglav
Kako vse te žalostne in pretresljive zgodbe, ki jih slišite od žrtev zločinskih dejanj, obležijo na vaši duši, kako jih spravite v svoje srce, v svoj spomin? To se najbrž ne da pozabiti?
»Veste, toliko jih je, da ena drugo izriva. Vsak dan slišim za novo in si rečem, da hujše ne more biti. Pa spet pride nova zgodba, morda še bolj žalostna in pretresljiva. Staro pozabiš, a se je ob takšnih priložnostih, kot je nocojšnja, morda spet spomniš. Ko nekaj zaključiš, si zadovoljen, ker je nekdo srečen, ker si je izboljšal življenje ali se rešil kakšnega trpljenja. S tem imam že toliko izkušenj, da ljudem zlahka svetujem. Velikokrat ljudje potrebujejo samo neko toplo besedo, prijazen pogovor. Še posebej, če so čisto sami, se ne znajdejo in niti nimajo denarja za odvetnike. Jaz jim brezplačno in z veseljem pomagam.«
Ob izidu knjige Deklice z vžigalicami je bil medijski »bum« in potem ste pravzaprav še morali napisati Dečki z ulice. Se pravi, da razlikovanja po spolu pri žrtvah pravzaprav ni?
»Deklice so bile prve. Potem so me vse leto spraševali, ali bom napisala še kaj. In sem napisala še o dečkih. Predstavitev knjige o dečkih je bila veliko večji dogodek, vendar se o tem ni nič pisa-
lo.	To je bilo pač obdobje, ko se je odločalo, kdo bo nov varuh človekovih pravic, in najbrž bi bilo res neprimerno, da bi se o meni toliko pisalo, ki sem bila med kandidati za varuha človekovih pravic. Ko so izšli dečki (to je bilo
6.	decembra lani), ni bila polna samo ena dvorana, tako kot pri deklicah, ampak kar dve največji dvorani pravne fakultete. Izid je pospremilo kar 700 ljudi, česar sem bila res zelo vesela, hkrati pa tudi presenečena.«
Ali sta imeli knjigi tudi kakšne negativne odzive? V glavnem mediji poročajo le o pozitivnih, kar je bilo za pričakovati, saj so to resnične zgodbe prizadetih ljudi. Je tako?
»Zasledila sem le en negativen odziv v neki reviji, v rubriki Pisma bralcev. Nek gospod je napisal, da ne vidim nasilja žensk nad moškimi, kar seveda ni res. Pripisal je tudi, da ne odgovarjam na njegova vprašanja, da me je iskal, a ne našel. Ta gospod s tem imenom in priimkom ni obstajal. Trudila sem se, da bi ga našla, a brez uspeha. Žal se najdejo tudi takšni, ki to počnejo, kdo ve iz kakšnega razloga. Lahko, da so to moji obdolženci, takšnim prav gotovo nisem najbolj všeč. Zelo
težko je zadostiti vsem. Čeprav deluješ pošteno, pravično, se trudiš, ima nekdo drug lahko drugačno mnenje, ti nagaja ali celo škoduje.«
Kot smo lahko razbrali iz vaših besed na nocojšnjem večeru, je namen knjig pravzaprav dvojni, osveščanje in zbiranje denarja za pomoč žrtvam zlorabe in nasilja.
»V knjigah sem želela na naj-lepši in razumljiv način predstaviti pomen posameznih zgodb, da se ljudje v njih vidijo, prepoznajo, prijavijo dejanja, da spoznajo, da niso sami, in tudi, da so lahko srečni, ker niso bili žrtve takšnih dejanj. Po drugi strani pa ne ponujaš knjige samo v branje, ampak je tudi korist od prodaje. Honorarju od knjig sem se odpovedala in ga namenila žrtvam. Imamo namreč sklad Plamen dobrote, zakladnik je dr. France Arhar, in nov projekt za zago-vorništvo otrok, za katerega sem namenila polovico izkupička od prodaje knjig. Veliko denarja smo že razdelili, ampak zdaj ga bomo lahko še veliko več. Zagovornik naj bi bil otrokov glas, človek, ki bo otroka oskrboval z informacijami in njegov jezik prevajal v jezik odraslih in obratno.
Kdaj pa bo otrok dobil zagovornika?
»Zagovorništvo bo najmanj eno leto »pilotski« projekt, ki se bo izvajal samo v štirih krajih v Sloveniji, in sicer na Primorskem in v Ljubljani. Ti zagovorniki naj bi dobili, recimo, da gre za kaznivo dejanje, otroka takoj, ko se dejanje odkrije. Otroci, kadar koli odpove njihova družina, dobijo nekoga, ki jih bo opogumil, naredil močnejše. Zagovornik bo njihov drugi glas.«
Veliko je bilo povedanega nocoj tudi o Belem obroču, pa se mi vendarle zdi, da veliko ljudi v Sloveniji še ne ve, kaj to pravzaprav je. Kako bi to organizacijo predstavih našim bralcem?
Beli obroč Slovenije je nepolitično in nepridobitno društvo, ki skrbi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, tako s podporo in nasveti, daje pobudo za spremembo za-
konodaje ter izvedbo multidisci-plinarnega izobraževanja, o vsem obvešča slovensko javnost in ponuja celo materialno pomoč. Z našim vstopom v Evropo smo se pridružili tudi Evropskemu forumu za zaščito žrtev, katerega članice so že Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Irska, Švedska, Švica, Velika Britanija. Forum je bil ustanovljen leta 1999, njegove glavne naloge pa so učinkovita pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Poštena in pravična povrnitev škode, aktivna udeležba v kazenskih postopkih in pred drugimi institucijami ter izmenjava izkušenj in informacij med članicami foruma za zagotavljanje čim boljše prakse in znanja.«
Rekh so, in tudi sami danes lahko to občutimo, da imate neizmerno energijo. Zdaj je ura že pozno. Kdaj boste danes lahko šli k počitku?
»Kadar potujem po Sloveniji, je to odvisno od oddaljenosti od mojega doma. Če sem v Prekmurju, pred polnočjo, eno zjutraj zagotovo ne. Danes sem malo bližje Ljubljani, tako da bo vseeno malo več spanca. Sicer pa sem navajena bolj malo spati.«
Kaj svetujete ljudem, ki so nesrečni, pa včasih sploh ne vedo, zakaj?
»Takšnim bi svetovala, naj gredo takrat, ko so najbolj nezadovoljni, v urgentni blok Kliničnega centra (zdravi seveda). Videli bodo resnično žalostne, nesrečne, umirajoče ... ljudi in kaj hitro bodo z veseljem odšli in spoznali, da so pravzaprav lahko srečni že, ker so zdravi. Tisti, ki so res nesrečni in imajo vzrok za to, pa morajo poiskati pomoč. Včasih pomaga že pogovor z nekom, dobra družba, če pa tudi to ne, je prava oseba za to strokovnjak, zdravnik, ali nekdo, ki zna, zmore in hoče pomagati. Najslabše je, če moleduješ, nekje sediš in razmišljaš, kako nesrečen si. V Sloveniji je ogromno institucij, društev, ki priskočijo ljudem na pomoč, samo poiskati jih je potrebno.«
D. Naraglav
OBVESTILO
Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. obvešča vse porabnike pitne vode iz javnega vodovoda na območju občin Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor, Vransko, Celje in Šmartno ob Paki, da od 1. 1. 2007 dalje veljajo nove cene za oskrbo s pitno vodo in kanalščino. Nove cene je potrdila Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo s Predhodnim soglasjem z dne 20. 11.2006.
Cene za vodarino, odvajanje in čiščenje odpadne vode so: vodarina - gospodinjstvo in gospodarstvo 0,4203 EUR brez DDV, odvajanje odplak - gospodinjstvo in gospodarstvo 0,2384 EUR brez DDV, čiščenje - gospodinjstvo 0,4082 EUR brez DDV, čiščenje - gospodarstvo 0,6736 EUR brez DDV.
Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
A "k et n
Kakšne so prve izkušnje poslovanja z evrom?
S 1. januarjem smo prevzeli skupno evropsko valuto. Prvih štirinajst dni smo še lahko plačevali s tolarji. Trgovine, gostinski lokali, bencinske črpalke in vsi, ki poslujejo s strankami, so v teh dneh opravljali tudi vlogo menjalnic. O dogajanju v tem času smo zbrali nekaj vtisov in mnenj med uslužbenci na banki, pošti, bencinskem servisu, v gostinskem obratu in trgovinah.
Marija Kvas, vodja poslovalnice Banke Celje v Žalcu: »Na uvedbo evra smo se v banki pripravljali že dve leti, še posebno intenzivno zadnjih nekaj mesecev, ko so bili narejeni tudi testni preizkusi. Ocenjujem, da smo bili na ta korak kar najbolje pripravljeni in da zato
Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom Unicef je v decembru praznoval 60-letnico svojega delovanja. Združeni narodi so to organizacijo ustanovili 11. decembra 1946, k temu pa jih je vzpodbudilo trpljenje otrok v uničeni Evropi po drugi svetovni vojni. Ta najpomembnejša organizacija za otroke se danes zavzema za preživetje in razvoj otrok v 160 državah, več kot 7000 sodelavcev in več deset tisoč prostovoljcev Unicefa pa se bori proti nasilju in zanemarjanju otrok ter za njihovo izobraževanje, zdravstveno oskrbo in zaščito.
Za obdobje od 2006 do 2009 si je Unicef zastavil pet glavnih prednostnih nalog: preživetje in razvoj otrok do 5. leta starosti, zaščita posebej ogroženih in ranljivih otrok, zagotavljanje osnovnega izobraževanja vsem otrokom, s posebnim poudarkom na vključevanju deklic - enakost med spoloma, boj proti pandemiji virusa HIV in aidsa in zaščita otrok pred njegovimi posledicami ter zagovorništvo in razvoj partnerstev pri uresničevanju otrokovih pravic.
V veselem decembru, ki ga niti malo ali skoraj nič ni občutila polovica otrok po vsem svetu, se je veljalo še toliko bolj zamisliti nad grozečimi številkami in po svojih močeh pomagati k njihovemu zmanjšanju. Polovica otrok na svetu trpi zaradi lakote, revščine, vojne, okužbe z virusom HIV in aidsa. Stotine milijonov otrok trpi, so resno izkoriščani in diskriminirani, so izključeni in nevidni - svet je praktično pozabil nanje. Izključeni in nevidni so najbolj ranljivi otroci, saj so izključeni iz javnih razprav, zakonodaje, statistik, iz šol in zdravstvenega sistema in drugih temeljnih programov oskrbe. Vse te razmere prikrajšajo otroka njegovega otroštva in s tem vpli-
tudi ni bilo nobenih omembe vrednih zapletov. Delo je potekalo tekoče, vendar pa so zaradi menjave valute nastajale vrste pred okenci. Proti pričakovanju je bilo vloženo v menjavo veliko tolarskih kovancev. Pri tem nam je bil v veliko pomoč stroj za štetje; stranke so namreč same opravile štetje. Sicer pa se je v prvih dneh še veliko plačevalo s tolarji. Stranke so bile zelo strpne. Očitno so to pričakovale in so brez posebne nejevolje počakale na opravljeno storitev. Nismo zabeležili nobenih reklamacij, tako da smo lahko povsem zadovoljni z našim delom v teh prvih dneh uvedbe nove valute. Zdaj je stanje povsem normalno in naše delo teče tako kot prej. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem strankam za strpnost in korektnost, ki so jo pokazale v teh dneh.«
Simona Flis, prodajalka v trgovini s čevlji OBI Žalec: »Posebne gneče v prvih dneh uved-
vajo na razvoj celotnega naroda. Revščina ne prihaja kar sama od sebe, vojne ne izbruhnejo same od sebe, aids se ni razširil sam od sebe. Vse to so posledice naših dejanj in odločitev. Nikoli ne bomo dosegli trajnega razvoja, če bomo spregledali otroke, ki imajo najresnejše potrebe, revne in ranljive, izkoriščene in zlorabljene.
Številke so resnično grozeče. Kar 640 milijonov otrok nima primernega bivališča, 500 milijonov otrok ni deležnih higiensko-zdravstvenih ukrepov, 400 milijonov otrok nima dostopa do pitne vode, 270 milijonov otrok nima dostopa do zdravstvenih ustanov, 140 milijonov otrok, med njimi predvsem deklic, nikoli ni bilo v šoli, 90 milijonov otrok trpi zaradi velikega pomanjkanja hrane, 300 milijonov otrok ima minimalne možnosti dostopa do splošnih informacij, več kot 80 milijonov deklic je poročenih še pred dopolnjenim 18. letom, mnoge pa še veliko prej, 171 milijonov otrok dela v nevarnih okoliščinah, z zahtevno in nevarno mehanizacijo, vključujoč opravila v tovarnah, rudnikih in kmetijstvu, 143 milijonov otrok v svetu v razvoju ostane brez enega starša, kar pušča globoke posledice, desetine milijonov otrok preživlja večji del svojega otroštva na ulici, kjer so izpostavljeni različnim oblikam zlorabe in izkoriščanja, več milijonov otrok živi v priporih, stotine tisočev otrok mora sodelovati v oboroženih spopadih, kjer so zlorabljeni kot kurirji, nosači, kuharji, spolni sužnji, okoli 8,4 milijona otrok dela v najhujših oblikah otroškega dela, vključujoč prostitucijo, pogosto gre za izkoriščanje otrok, ki je podobno suženjstvu, blizu 2 milijona otrok je povezanih s trgovino s spolnostjo, pri katerem so otroci podvrženi spolnemu in fizičnemu nasilju, zaradi diskriminacije več kot 150 milijonov otrok živi v neprimer-
be evra pri nas niti ni bilo, saj so ljudje veliko denarja potrošili v času božič-no-novo-letnih nakupov. Uvedba evra je v takšnih trgovinah, kot je naša, zagotovo bistveno lažja kot v živilskih trgovinah, ko ljudje nakupujemo vsakodnevno hrano. Na menjavo valute smo se tudi v naši trgovini kar najbolje pripravili in tudi zato ni bilo nobenih težav in negodovanj. Kakšna stranka je bila na začetku še malo nerodna pri operiranju z evri, a je bilo iz dneva v dan stanje boljša. Danes pravzaprav ni več težav, saj se vse plačuje z evri, stranke pa imajo možnost primerjati cene tudi v tolarjih, tako da takoj vedo, koliko dejansko kaj stane. Tako bo še pol leta, do takrat pa bodo že vsi osvojili nov denar in spoznali njegovo dejan-
nih pogojih, brez možnosti za izobrazbo, onemogočeno jim je obiskovanje šol, so fizično trpinčeni, prekomerno delajo in so premalo hranjeni, vsako leto je v svetu v razvoju polovica vseh rojstev neregistriranih, kar pomeni, da je več kot 50 milijonov otrok brez temeljnih pravic, so brez uradne identitete in tako ostanejo brez zagotovljene izobrazbe, zdravstvene oskrbe in ostalih temeljnih pravic, za milijoni preprodanih otrok se izgubi vsaka sled in ti otroci so prisiljeni opravljati suženjska opravila. Svetovni morilec številka ena pa je danes onesnaženje okolja in vode. Vsako minuto umazana voda ubije dva otroka, kar pomeni, da zaradi dehidracije, povezane z diarejo, ki jo povzroči umazana voda, vsak dan umre 6 tisoč otrok. Zaradi lakote pa kar 25 do 30 tisoč otrok in to ob dejstvu, da je na svetu 10 odstotkov presežka hrane.
Lahko smo veseli, da živimo v Evropi in v svoji lastni državi, ki ima socialni čut in je več ali manj dobro poskrbljeno za otroke in nasploh za vse kategorije prebivalstva. Kljub temu pa tudi pri nas živijo otroci, družine ali posamezniki, ki so potrebni pomoči. Brezposelnost, nizki osebni dohodki, bolezni, alkohol ... so povzročitelji mnogih življenjskih stisk. Poleg države oziroma lokalne skupnosti pri omilitvi teh težav pomagajo najrazličnejše ustanove, društva in organizacije, še posebej Rdeči križ in Karitas, ki s svojimi akcijami blažijo socialno stisko ljudi. Velik delež k temu dajejo tudi mediji, ki osvetljujejo posamezne stiske in težave sodržavljanov in z organiziranimi akcijami zbiranja pomoči pripomorejo k razrešitvi ali vsaj omilitvi marsikakšnega socialnega problema. Veliko je tudi dobrodelnih akcij, koncertov in drugih oblik zbiranja denarja za tovrstne namene. Veseli smo lahko, da živimo na takšnem geografskem območju sveta, kjer daje narava bistveno boljše pogoje za življenje kot na primer v Afriki ali Aziji, kjer umre največ otrok. D. N.
sko vrednost. Zase lahko rečem, da mi je evro že nekaj časa zelo blizu, saj sem zaradi gradnje hiše varčevala v evrih. Poslovanje z evri je zame bolj preprosto. Če ne drugega, je količinsko manj denarja pri obračunu.«
Bogdana Pasarič, prodajalka v blagovnici Hura v Žalcu: »Prve dni je bilo za vse nas, tako za trgovce kot stranke, nekoliko težje. Kar naenkrat smo morali poslovati z 29 različnimi bankovci in kovanci v tolarski oziroma evrski valuti. Hkrati smo trgovci za blagajno za štirinajst dni postali tudi menjalnica, saj smo vsakemu, ki je plačal v tolarjih, preostanek denarja morali vrniti v evrih. Pri tem si moral biti zelo previden. Prve dni je bilo še veliko poslovanja s tolarji, potem pa čedalje manj. Bolj se je bližal
14.	januar, manj je bilo tolarjev. Posebnih težav ni bilo in smo ta prehod kar dobro prestali. Glavna težava so bili kovanci, saj so nekateri prišli v trgovino s celo vrečko tolarskih kovancev. Po navodilih iz Ljubljane jih več kot petdeset naj ne bi sprejema-
li.	Stranke so to sprejele z razumevanjem in denar zamenjale v banki. Zdaj, ko poslujemo samo z evri, je vse po starem, le količinsko je denarja manj.«
Stanko Koražija, vodja bencinskega servisa Petrol v Šempetru: »Na uvedbo evra in poslovanje z njim smo se tudi v našem bencin-skem servisu dobro pripravili. Že takoj po polnoči je steklo normalno poslovanje v tej evropski valuti, ki je zdaj tudi naša. Življenjska doba našega tolarja se je iztekla in mislim, da je marsikomu žal za njim, saj je bil vsaj zadnja leta dokaj trdna valuta, predvsem pa je denarnica izgledala bolj polna.
Z njim smo izgubili del naše identitete, hkrati pa postali tudi denarno sestavni del velikega evropskega trga, kar daje našemu gospodarstvu še veliko večje možnosti. Ljudje so dobro sprejeli novi denar in se zavedajo njegove vrednosti. Večini ta prehod ni povzročal težav, saj so se na to pripravili. V prvih dneh je bilo še veliko menjave, kar je zahtevalo pazljivost pri vračilu. Najenostavneje je bilo negotovinsko poslovanje s karticami, malo manj veselo pa je bilo, če je kdo prišel kupit kakšne bonbone z desetimi tisočaki tolarjev. Takrat sem se počutil, kot da delam v kakšni menjalnici. Tudi to je zdaj mimo in vse teče, kot da se ni nič zgodilo.«
Ines Tavčer, Garni šport hotel Prebold: »Tako kot povsod drugod smo se na uvedbo evra tudi pri nas dobro pripravili in tudi uspešno prestali štirinajst dni poslovanja v obeh valutah. Prve dni so gostje še kar precej plačevali s tolarji, vendar je bilo teh iz dneva v dan manj. Mislim, da smo tako mi za pultom kot naši gosti kaj hitro dobili občutek, koliko so vredni evro kovanci. Količinsko je sedaj manj papirnatega denarja, je pa zato veliko več poslovanja s kovanci. Precej nerodno je štetje zlasti najmanjših, za en ali dva centa. Kakšnih posebnih težav v prvih dneh poslovanja z evri ni bilo. Nihče tudi ni poskušal svojega računa plačati s kakšno veliko vrečko tolarskih kovancev, kot se je to dogajalo v kakšni trgovini. Smo pa morali imeti kar precej več menjalnega denarja, saj je marsikdo plačal svoj zapitek s pet ali celo desettisočaki. Zdaj teh težav ni več in poslovanje teče, kot je pred uvedbo evra. Mislim, da smo se vsi kar malo bali, kako bo potekalo dvojno denarno poslovanje, pa se je vse izteklo proti pričakovanjem.«
Sonja Arnšek, TUŠ market Peternel Prebold: »Posebnih težav z uvedbo evra pri nas ni bilo. V prvi vrsti smo se na to dobro pripravili zaposleni, prav tako pa tudi naše stranke, ki so
v nekoliko večji vrsti z razumevanjem in strpnostjo počakale, da so lahko plačale svoj nakup. Prve dni so ljudje plačevali še s tolarji. Precej so imeli še kovancev, ki so zaradi štetja vzeli nekoliko več časa in na ta način tudi podaljšali čas plačevanja. Vsak dan, ki je bil bliže 14. januarju, je pomenil tudi manj poslovanja s tolarji. Obdobje poslovanja v obeh valutah je bilo dokaj naporno, a smo ga uspešno prestali. Zdaj smo že skoraj povsem dobili občutek za novo valuto. Z njo bomo lahko plačevali tako rekoč v večini evropskih držav in ne bo več potrebnih menjav. Prav tako tudi tujcem, ki bodo prišli k nam, tega ne bo treba. To pa je zagotovo prednost v turizmu in tudi pri vsesplošnem poslovanju.«
Ivica Turnšek, Pošta Prebold: »Na sprejem nove valute smo se tudi pri nas kar najbolje pripravili. Zaradi pripravljenosti je delo potekalo brez posebnih težav. Za to gre zahvala tudi strankam, ki so bile strpne in korektne. V prvih dneh novega leta je bilo še kar precej plačevanja s tolarji. Nekateri so s tolarji plačevali položnice in tudi ostale naše storitve, drugi pa so že takoj začeli poslovati z evri. V tem času smo zamenjali v evre tudi ogromno količino tolarskih kovancev. Teh je bilo zlasti v prvih dneh veliko. Nekateri niso imeli razporejenih kovancev po vrednosti. Tem smo dali vrečke, da so to storili, in potem opravili zamenjavo. Zaradi tega in dvojnega poslovanja je prihajalo do večje gneče oziroma vrst pred okenci. Ljudje so to sprejemali z razumevanjem, saj so to tudi pričakovali. Zamenjavo valute smo opravili zelo uspešno. Poslovanje je zdaj v normalnih tirnicah, evro pa postaja vse bolj naš in spoštovan.«
D. Naraglav
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE

Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-jnzeniring.si
Unicef praznoval 60-letnico
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - JANUAR 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za izbor izvajalca Programa strokovnega usposabljanja za ocenjevanje nastanitvenih obratov in marin ter opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti (UL RS,
št. 5/07) Vloga mora biti dostavljena na ministrstvo do vključno 6. 2. 2007 do 12. ure. Dodatne informacije na tel.: 02/234 10 32, ga. Simona Križaj.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si in po telefonu: 01/478 46 27,01/478 46 38.
-	Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru pobude ERA-STAR Regions (UL RS, št. 5/07) Rok za oddajo predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 28. 2. 2007 do 13. ure. Roka za oddajo prijave predloga projekta (»Full - Proposal«) je 30. 4. 2007 do 13. ure. Dodatne informacije pri ga. Ruth Martinčič, tel.: 01/478 46 80.
-	Javni razpis za sofinanciranje programa promocije znanosti v letu 2007 (UL RS, št. 5/07)
Rok za predložitev vlog je petek, 16. 2. 2007, do 14. ure. Informacije: ga. Karmen Grom, tel.: 01/478 46 00.
Ministrstvo za okolje in prostor
Javni razpis za dodelitev sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje ekološke obnove planinskih koč na področju čiščenja odpadnih vod v letu 2007 (UL RS, št. 112/06) Rok za
oddajo vloge v predpisani obliki je do 12. 3. 2007. Dodatne informacije: ga. Mani Šefran, tel.: 01/478 73 20.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za izbor mesta za nominacijo za naslov »Evropska kulturna prestolnica« za leto 2012 (UL RS, št. 73-74) Razpis se začne 14. julija 2006 in traja do vključno 28. februarja 2007. Dodatne informacije: ga. Barbara Vodopivec, e-pošta: barbara.vodopivec@gov.si, ga. Vesna Jurca Tadel, e-pošta: vesna.jurca@gov.si.
-	Javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu 2007 (UL RS, št. 3/07) Rok za oddajo vlog je 16. 2. 2007. Dodatne informacije na Ministrstvu za kulturo.
-	Javni razpis za izbor kulturnih projektov za delovanje mreže multimedijskih centrov, ki se bodo v letu 2007 sofinancirali iz sredstev proračuna Republike Slovenije (UL RS, št. 5/07) Vloga mora biti oddana na ministrstvo do 19. 2. 2007. Informacije: ga. Vilma Štritof Čretnik, tel.: 01/369 59 57.
Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za sofinanciranje programov promocije vzgoje in izobraževanja ( UL RS, št. 5/07) Vloga mora biti oddana na ministrstvo do torka 20. 2. 2007 do 14. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani ali pri mag. Poloni Šoln Vrbinc, tel.: 01/478 43 65.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2007(UL RS, št. 5/07) Rok za oddajo ponudb je 13. februar 2007.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje obnov večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali na tel.: 01/471 05 00.
Ad futura, javni sklad
-	Javni razpis za štipendiranje za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji z raziskovalci, ki so tuji državljani (UL RS, št. 123-124/06). Rok za oddajo vlog: 31. avgust 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure.
-	Javni razpis za štipendije za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine (UL RS, št. 123-24/06). Razpis bo odprt do 31. avgusta 2007 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka od 12. do 15. ure.
-	Javni razpis v letu 2007 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 5/07) Rok za zbiranje prijav začne teči od 19. januarja 2007 do 18. januarja 2008 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 1.250.000 EUR.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti. si.
Ostale informacije:
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh: www. ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Prvi zasebni bencinski servis
V Veliki Pirešici so odprli prvi zasebni bencinski servis, za kar si je Štefan Frece iz Liboj že nekaj let prizadeval. Lani se je gradnja vendarle začela, in sicer v sodelovanju z družinskim podjetjem Logo Grosuplje, ki ima že štiri bencinske servise in tehnične preglede za vozila.
Bencinski servis se imenuje Logo Frece, nahaja pa se le nekaj sto metrov od izvoza z avtoceste v Arji vasi v smeri proti Velenju. Ob odprtju sta številne zbrane nagovorila Štefan Frece in direktor podjetja Logo Jože Kikelj, v imenu Občine Žalec pa je investitorjema
Nov zasebni becinski servis Logo Frece čestital direktor občinske uprave Stojan Praprotnik. Novi bencinski servis ima tudi trgovino in bife in prodajo zemeljskega plina. Vrednost naložbe je okoli milijon evrov. Za praznič-
Zaščita pred točo
Montaža zaščitnih kap na lesenih stebrih za mrežo proti toči
NOVOLETNA AKCIJA PODALJŠANA DO 15. FEBRUARJA 2007
Kuhinja Dana
polepša vaš dom
POPUSTI, HITRI KREDIT, NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV
Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3313 Polzela,
Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31. info@qarant.si. www.qarant.si
no razpoloženje ob odprtju so poskrbeli Okrogli muzikantje. Kot prvemu so brezplačno natočili gorivo gasilskemu avtomobilu domačega gasilskega društva.
T. Tavčar
Nenormalno toplo in suho vreme v januarju je omogočilo, da so kmetje postorili mnogo dela, ki bi ga sicer spomladi.
Kot je povedal tehnični vodja Sadjarstva Mirosan Vlado Korber, so posadili večino okoli 10 hektarjev načrtovanih obnov, postavljajo tudi opore za mreže proti toči in obrezujejo sadno drevje. Vse pogostejša neurja s točo jih silijo v zaščito sadovnjakov. Do spomladi bodo imeli zaščitenih že okoli 22 hektarjev, letošnje obnove pa bodo zaščitili prihodnje leto, tako bo pod mrežo že 30 hektarjev, kar je približno četrtina vseh sadovnjakov.
T. Tavčar
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
		
grafično oblikovanje	tisk (	((•080 13 57 "
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 04I 690 023, 04I 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 20 let
Uspešno poslovanje Banke Celje
Nova tovarna zgrajena
S tiskovne konference
Lansko poslovno leto je bilo za Banko Celje uspešno, saj so na osnovi prvih knjigovodskih podatkov kar nekaj načrtovanih ciljev presegli, so povedali na tiskovni konferenci prejšnji četrtek predsednik uprave Niko Kač, članica uprave Viktorija Svet in direktorica službe upravljanja s tveganji in vodja projekta evro Cveta Urlep Kovačič.
V okviru pridobivanja virov financiranja so, podobno kot v letu 2005, tudi lani v skladu z načrtom dosegli najvišjo rast pri najemu kreditov na mednarodnih trgih kapitala. Pozitivne rezultate so dosegli tudi pri depozitih nebančnega sektorja. Ob doseženi realizaciji poslovanja je bil poslovni izid pred obdavčenjem realiziran v višini
22,6	milijona evrov, kar je za 23
odstotkov več od realizacije v letu 2005 in 19 odstotkov več od letnega načrta. V lanskem letu je banka izvajala številne obsežne in zahtevne projektne naloge. Uspešno so izpeljali prehod na mednarodne standarde računovodskega poročanja, intenzivno teče projekt izgradnje podatkovnega skladišča, prav tako se nadaljuje projekt harmonizacije poročanja za evropsko centralno banko, ki postaja s širitvijo poročanja vse pomembnejši projekt. V okviru strateškega povezovanja je ostala banka pridružena članica Skupine NLB.
Najobsežnejše aktivnosti pa so v lanskem letu tekle glede uvedbe evra. Prehod na novo valuto je potekal dobro in v skladu z načrti, kar je posledica dolgotrajnih priprav in koordiniranega vodenja vseh aktivnosti v banki, in na nacionalnem nivoju. Uvedba evra prinaša Banki Celje in ostalim bankam naslednje prednosti: povečala se je boniteta v EMU in do tretjih držav, pričakujejo boljši dostop do denarja, večjo preglednost cen, nižje obrestne mere in translacijske stroške, v veliki meri se je odpravilo valutno tveganje in drugo. Za letošnje leto načrtujejo zmerno
11-odstotno rast obsega poslovanja in nadaljnjo rast poslovnega izida pred obdavčenjem. Kljub zniževanju obrestne marže bodo zaradi povečevanja obsega poslovanja ustvarili več čistih prihodkov iz obresti kot v letu 2006, prav tako bodo, kljub vstopu v evro območje in posledičnem izpadu določenih prihodkov, višji tudi čisti prihodki od odpravnin. Zaradi kapitalskih zahtev nameravajo v prvi četrtini letošnjega leta izdati subordinarne obveznice, razširiti mrežo bankomatov Banke Celje in drugo. T. T.
Na prostoru nekdanje predilnice Tekstilne tovarne Prebold so v prejšnjih mesecih postavili novo proizvodno halo nemškega podjetja Schafenacker.
Petnajstega novembra lani je minilo leto dni, kar so slovesno predali namenu povsem obnov-
ljene in preurejene proizvodne hale tekstilne tovarne in začeli s proizvodnjo. Lani avgusta so se lotili izgradnje povsem nove proizvodne hale ali, bolje rečeno, nove tovarne, v kateri bodo vlivali - brizgali vse vrste avtomobilskih luči. Pred začetkom gradnje nove
tovarne so povsem porušili halo nekdanje predilnice, ki ni ustrezala načrtovani proizvodnji.
Tovarna je zdaj končana in v fazi preizkušanja. Z redno proizvodnjo bodo začeli postopoma, tako kot bodo postopoma tudi polnili prostore s stroji. Dosedanjim 250 delavcem, kolikor jih je že zaposlenih v tem nemškem podjetju, se bo pridružilo približno petdeset novih delavcev.	D. N.
Iščemo voznika tovornjaka v mednarodnem prometu, večinoma v Avstrijo, z vozniškim izpitom C- in E-kategorije. Delovno mesto je prosto takoj. Zaposlitev za določen čas (3 mesece).
Možnost podaljšanja za nedoločen čas.
Zaželene delovne izkušnje, ni pa pogoj.
Tel.: 041 365 550, 041 665 550.
Haložan, d. o. o., Ulica Dušana Jereba 3,
3210 Slovenske Konjice
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA
mm točka
CLAUDIJA HOČEVAR, s. p., Rimska ceste 70, 3311 Šempeter GSM: 031 381 490,TEL.: 05 993 07 84, e-naslov: modra.torka@siol.net
VAM PODARJA:
10 € (pri registraciji osebnega vozila - AO) in/ali
15 € (pri registraciji osebnega v orila - AK)
»Združili smo mladost in modrost !«
ZAUPAJTE NAM! DODATNI POPUSTI:
5 % na gotovino — tudi na AO,
NOVOST!!!
7 %-10 % na delni kasko
10 %-50 % na kasko zavarovanje
in 5e kaj bi se lahko našlo!
J
Ugodnost lahko izkoristite samo ob predložitvi kartice »MODRE TOČKE« do31. 12. 20(17.
Za dodatne informacije pokličite ali pridite osebno po njo - izplača se!
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
frrijafu/i tfudi
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V NAŠE PROGRAME!
Ponujamo vam naslednjo paleto srednješolskih programov:
-	TRGOVEC in TRGOVEC prekvalifikacija, EKONOMSKI in GOSTINSKI TEHNIK,
-	MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA V STROJNIŠTVU, STROJNI TEHNIK (PTI),
-	ELEKTRIKAR elektronik, energetik,
-	ELEKTROTEHNIK elektronik, energetik (PTI),
-	EKONOMSKA GIMNAZIJA in MATURITETNI TEČAJ.
Posebna ugodnost: dodatni 10 % popust za vpis do 1. februarja.
*** Z NAMI DO ZNANJA TUJIH JEZIKOV!
. INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE, KRATKI OSVEŽITVENI TEČAJI . TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA, KONVERZACIJSKI TEČAJI . TEČAJI PO MERI PODJETJA IN POSAMEZNIKA . PRIPRAVE NA MATURO IN DIC IZPITE • VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE . SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK
*** ZA VSAKOGAR NEKAJ!
. RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN ECDL IZPITI . IZDELOVALEC/OBLIKOVALEC SPLETNIH STRANI . TURISTIČNI INFORMATOR/ANIMATOR
. TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA, TEČAJ ZA VHF GMDSS POSTAJO . TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG, PRIPRAVE ZA POSLOVODJE . TEČAJ RETORIKE, DELAVNICE ZA OSEBNOSTNO RAST . GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE, REKREATIVNE VADBE IN PLESNI TEČAJI
*** NOVOST! ***
JOGA ZA OTROKE, PLESNA SKUPINA UPI’S ŠTUDIJSKI KROŽEK »RAZLIČNE POTI DO ZDRAVJA« (2. del)
Informacije:
-	osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure;
-	telefon: 03 713 35 50;
-	e-pošta lu-zalec@upi.si; spletna stran www.upi.si.
Trgovsko podjetje ALIANSA, d. o. o., Gotovlje 31, p. Žalec, zaposli v tehnični trgovini:
1.	trgovca/trgovko
za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pogoji: - srednja trgovska šola - smer trgovec
-	zaželene delovne izkušnje na področju
bele tehnike, avdio-videa, računalništva in MGA
-	znanje enega tujega jezika
-	pripravljenost in motivacija
-	po možnosti znanje izrisa kuhinj
2.	poslovodjo/poslovodkinjo
za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pogoji: - V. stopnja izobrazbe in poslovodski izpit
-	sposobnost vodenja in organizacije dela
-	poznavanje blaga na področju tehnične trgovine
-	pripravljenost in motivacija
-	znanje enega tujega jezika
Kandidati/kandidatke pošljite kratek življenjepis z dokazili o izobrazbi najkasneje do 7. 2. 2007 na naslov: Aliansa, d. o. o., Kadrovska služba, Gotovlje 31
3 X—'novem t	car-lnterior-design L	:	1 Sl ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? m STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? 0 VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO?
Če ste na zgoraj postavljena vprašanja odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Novem car interior design, d.o.o., smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj.	Iščemo: -	sodelavce za delo v proizvodnji (m/ž) Pogoji: -	najmanj osnovnošolska izobrazba, -	zaželene izkušnje pri delu v proizvodnji, -	ročne spretnosti, -	dober vid.
	Nudimo vam: -	zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesec, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas, -	ustvarjalno delovno okolje, -	stimulativno plačilo.
Novem car interior design, d. o. o. Ložnica 53 a 3310 Žalec. L	:	a	Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 03 713 54 10 in 713 54 81. Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo na naslov: Novem car interior design, d. o. o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
Žegnanje konj v Galiciji
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija so 26. decembra 2006, to je na dan sv. Štefana, pripravili žegnanje konj.
Že pred žegnanjem, ki ga je pri cerkvi v Galiciji opravil domači župnik Janko Cigala, je pri maši s svojimi božičnimi pesmimi sodelovala godba na pihala iz Svetine, ki je tudi v nadaljevanju poskrbe-
la za dobro razpoloženje krajanov in ostalih obiskovalcev. K dobremu razpoloženju je pripomoglo tudi lepo vreme, ki je privabilo k žegnanju kar 22 konj s svojimi lastniki.
Člani Turističnega društva Galicija so na božični večer že četrto leto zapored organizirali tudi pohod z baklami k polnočnici v Galicijo.
L. K.
PRIJAVNICA
ZA VOZOVE IN SKUPINE
TD, sekcija TD, skupina:
Pustni naslov skupine oz. voza:
Število sodelujočih v skupini oz. na vozu:
Ime in priimek odgovornega
za voz oz. skupino:	___________
Naslov:
Telefon:
IZJAVLJAMO, da je vozilo, s katerim sodelujemo na karnevalu, tehnično brezhibno za varno udeležbo v prometu. Člani skupine sodelujejo na karnevalu na lastno odgovornost, upoštevali bodo veljavne zakonske predpise in navodila rediteljev.
Kraj in datum:
Podpis:
Prijave sprejemamo do 15. februarja 2007 v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 710 04 34.
Nagradni sklad tudi v evrih
Prihaja mesec februar in z njim tudi veliko prireditev, povezanih s kulturnim praznikom, Valentinovim in pustnimi norčijami. Med največjimi prireditvami bosta tudi vranski in žalski pustni karneval. Vranski bo tako kot vedno na pustno soboto, žalski pa na pustni torek.
Tako na Vranskem kot v Žalcu in tudi po drugih krajih Savinjske doline se na pustni čas pripravljajo zelo resno. Izdelujejo nove pustne maske, dopolnjujejo in obnavljajo stare ter snujejo pustne prizore, s katerimi bodo obeležili aktualna družbena in politična dogajanja preteklega leta. Posegli bodo tudi v daljno zgodovino in celo v prihodnost.
Na Vranskem bodo tudi letos pustni generali že teden dni pred pustom prevzeli oblast in ustoličili pustnega župana, ki bo vladal do pepelnice. V tem času bodo obiskali tudi vse župane v občinah Spodnje Savinjske doline in predstavili karnevalsko dogajanje.
Prejšnji četrtek so se na Vranskem zbrali ustvarjalci prejšnjih in tudi letošnjega pustnega karnevala. Franc Sušnik, ki je tudi odgovorna oseba izvedbe karnevala, je predstavil karnevalske ambicije in organizacijo ter zamisli in predloge karnevalskega odbora.
Postregel pa je tudi z informacijo, da so se letos poleg običajnih nagrad odločili tudi za denarni nagradni sklad v višini 2000 do 2500 evrov. Denarne nagrade bodo podeljene najboljšim trem skupinam in trem
posameznim izvirnim maskam, ki lahko pustno sliko tvorijo največ s tremi osebami.
»Imamo ambicije in željo, da bi bil ta karneval tudi letos čim boljši, morda celo najboljši do zdaj. Morda bodo k temu prispevale tudi denarne nagrade, vsekakor pa pričakujemo zelo zanimivo in pestro karnevalsko povorko in dogajanje, ki se bo po karnevalu nadaljevalo v šotoru in po trgu. Poleg obveznih kurentov z Dravskega polja, pihalnih godb Savinjske doline, šolskega karnevalskega sprevoda, pustnih skupin iz drugih krajev Savinjske doline bodo na Vransko prišle tudi skupine iz Tuhinjske doline, Vira pri Domžalah, Zagorja in od drugod,« pravi Roman Brglez, ki bo tudi letos zasedal županski pustni prestol.
Obeta se veliko zabave, krofov, svinjskih krač in vsega, kar sodi v nori pustni čas. Vransko in Žalec in tudi drugi kraji, kjer prav tako pripravljajo manjše pustne povorke in pustne prireditve, nas vabijo, da se jim pridružimo.
D. Naraglav
Pred zaključkom sprehoda skozi jamo še
Turistično društvo Šempeter je že šesto leto zaporedoma sklenilo turistično sezono s prireditvijo Božična skrivnost v jami Pekel. V dveh popoldnevih si je prizore božične zgodbe, ki so bili popestreni s pesmijo in glasbo posameznih skupin, ogledalo okrog 4000 obiskovalcev. Otroci do 14. leta so imeli brezplačen vstop. Lanska sezona je tako najboljša v zadnjem desetletju.
Tokratna božična zgodba je prinesla tudi nekaj novosti.
V sami jami je bil zanimiv prizor iz življenja kmečke družine z več otroki v božičnem času. Obiskovalci so ob sprehodu skozi jamo lahko uživali ob glasbi in petju posameznih skupin in sledili prizorom božične skrivnosti, ki se je zaključila s svetimi tremi kralji. Ogled v jami se je končal z dimnikarčkoma, ki sta delila
koledarčki dimnikarčkov
žepne koledarčke TD Šempeter in obiskovalcem zaželela srečo v letu 2007.
Zunaj je obiskovalce razveseljevala Snežna vila s svojim spremstvom in budila domišljijo pri najmlajših. Snežna vila je bila tudi povezovalka dogajanja in je iz marsikaterega obiskovalca izvabila zanimive misli, ki so ob vseh dobrotah na stojnicah, bogatile ozračje pred jamo. K temu so svoje dodali tudi lepo in dokaj toplo vreme in vrtne lučke.
Zadovoljna in vesela je bila ob zaključku prireditve tudi predsednica TD Šempeter Metka Vočko, saj ji je z ekipo prizadevnih turističnih delavcev in drugimi soorganizatorji in izvajalci programa uspelo uspešno izpeljati projekt božične skrivnosti. Tega je, kot pravi, še toliko bolj vesela tudi zato, ker se letos poslavlja od predsedniške funkcije. D. N.
Tabor prijazno vabi
Jaslice v Zavrhu
Prijetna dobrodošlica obiskovalcem Občine Tabor
V Občini Tabor že dve leti deluje tudi turistično društvo, ki se trudi, da bi bil njihov kraj tudi v turističnem pogledu čim bolj znan in prepoznaven.
Skupaj z občino si prizadevajo za različne akcije, v kraj pa zagotovo prijazno vabi tudi lepo urejen skalnjak z napisom Tabor, klopco in smerokazom ob magistralni cesti Ljubljana-Celje.	D. N.
Prizadevni krajani zaselka Zavrh v Krajevni skupnosti Galicija so tudi v teh zimskih dneh zelo aktivni. V času pred božičem so v avtobusni postaji pri Domu Završanov v Zavrhu pri Galiciji postavili jaslice, ki so jih oblikovali gasilci in krajani Zavrha.
Izdelali so jih skoraj iz povsem naravnih materialov,
predvsem gozdnega mahu, lesa in drevja. Še posebej pridejo do izraza ob večerni razsvetljavi. Projekt je finančno podprlo Turistično društvo Galicija. Jaslice bodo postavljene na ogled do svečnice. Ker so požele veliko občudovanja domačinov in obiskovalcev, so se odločili, da jih bodo postavljali vsako leto in jih tudi izpopolnjevali. L. K.
Pust - širokih ust nas lovi - zima beži...
Vabimo vse, željne zabave in pustnih norčij, da se nam na pustni torek pridružite na tradicionalnem pustnem karnevalu v Žalcu.
Prijave za pustne vozove in skupinske maske sprejemamo do 15. februarja tega leta v TIC-u na Šlandrovem trgu (tel.: 03/713 04 34).
M.
VESELO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ZA ROMANO
v atriju	4
Savinove hiše.
Torek, 20. februar 2007, ob 17. uri.
Za vse, ki si ne boste uspeli sami narisati 4 pustnega obraza, bomo poskrbeli mi v naši pustni delavnici. Vstopite v svet mask in se prepustite pustnim norčgam! 4
Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34
^	ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a
•TURISTIČNI KOTIČEK •
PUSTNI KARNEVAL ŽALEC 2007
Uspel zaključek lanske sezone
NSi neuspešna
Anketa
Trinajsta stran takšna ali drugačna?
Pred kratkim so se zbrali na redni seji člani občinskega odbora Nove Slovenije Polzela. Med drugim so razpravljali in ocenili lokalne volitve 2006. Prav lokalne volitve so tisti barometer, ki pokaže mnenje volivcev, zlasti še pri proporcionalnem volilnem sistemu, kjer je v ospredju stranka, ne pa posamezni kandidati. Pri tem je bilo poudarjeno, da je Nova Slovenija tokrat doživela neuspeh.
Po zadnji seji žalskega občinskega sveta smo od svetniške skupine Socialnih demokratov prejeli izjavo za javnost, ki nekoliko bolj pojasnjuje združenje svetnikov (na omenjeni seji OS so predstavniki partnerstva poudarili, da ne želijo biti koalicija ali opozicija proti, ampak v pomoč županu) Partnerstvo za hitrejši razvoj Občine Žalec.
Svetniki svetniške skupine SD so torej zapisali, da so na
3.	redni seji OS Občine Žalec, ki je bila 22. januarja, v sklopu Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Žalec uresničili prvi cilj in to je čimprejšnja postavitev odborov in drugih delovnih teles v želji, da čim prej pristopijo k delu in reševanju težav v žalski občini. Partnerstvo za hitrejši razvoj Občine Žalec vključuje sedem strank oziroma svetnikov z neodvisnih list (SDS, SD, SMS, AS, NSi, SLS, SNS in neodvisno svetnico Marjano Lešnik). V svetniški skupini SD pa poudarjajo, da sta bili pri oblikovanju odborov in delovnih teles glavni vodili strokovnost in zastopanost vseh strank v odborih ne glede na dosežen volilni rezultat. »Ravno pri slednjem je bilo najtežje usklajevanje z DeSUS-om in LDS, ki
»LDS se mora naučiti funkcionirati kot opozicija,« je na decembrski novinarski konferenci povedal Gregor Vovk Petrovski o položaju LDS v Sloveniji, sicer pa je bila novinarska konferenca LDS Žalec namenjena predstavitvi novega vodstva ter programa tega lokalnega odbora LDS v obdobju 2007-2011.
Decembra so na občnem zboru, o katerem smo že pisali, izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljajo predsednik Milan Čadej, podpredsednika Amalija Maja Štamol in Jožef Meh, slednji je tudi vodja svetniške skupine v občinskem svetu Žalec, in Marijan Turičnik, predsednik sveta stranke. Za odnose z novinarji bo od zdaj skrbel Gregor Vovk Petrovski, intenzivnejše delo z novinarji pa je tudi del omenjenega programa. Žalski LDS-ovci ocenjujejo, da so eden najmoč-
Kot je povedal predsednik občinskega odbora NSi Polzela Stanko Novak, bo uspešnejši tisti, ki se iz neuspeha zna kaj naučiti. Vedno so potrebne aktivnosti. Zato naj bodo lokalne volitve 2006 dramilo in vzpodbuda, da bodo naslednje uspešnejše. Dogovorili so se tudi, da bo občni zbor stranke v drugi polovici meseca marca, takrat bodo oblikovali tudi program dejavnosti za naslednje obdobje.	T. T.
so menili, da jim pripada več mest, kot jim jih je prinesel volilni rezultat, kar je posledično tudi podaljšalo usklajevanja za več kot 2 meseca dragocenega časa, ki bi ga lahko namesto usklajevanju posvetili delu in razvoju,« so mnenja v SD, a ob tem dodajajo, da se delo zdaj vendarle začenja. »Tako se je v četrtek, 25. 1. »zgodovinsko« sestal in prvi začel z delom odbor za okolje in prostor, ki mu predseduje Marko Laznik. Socialni demokrati smo prepričani, da smo v posamezne odbore predlagali in imenovali najboljše strokovnjake, ki bodo pomagali županu in občinski upravi pri njihovem delu, s tem pa seveda izboljšali položaj občank, občanov, investitorjev in drugih, ki se srečujejo z občinsko upravo. Ne glede na to, da so v procesu usklajevanja imenovanja odborov poskušali z izjavami v medijih znižati naš ugled, pa smo v SD prepričani, da bo Partnerstvo za hitrejši razvoj Občine Žalec s svojim delom pokazalo pozitiven odnos do vseh brez revanšizma in ne bo nikogar puščalo ob strani, s svojim delom pa pokazalo pravo smer in odličnost razvoja občine Žalec,« zaključujejo svoje sporočilo v svetniški skupini SD.	L. K.
nejših odborov LDS, saj imajo v svojih vrstah poslanca, župana, člana državnega sveta, hkrati pa se lahko ponašajo z zmago na lokalnih volitvah, kjer so dobili od izvoljenih list največ, sedem svetnikov. Med njimi so kar tri ženske, nasploh pa so na svojih kandidatnih listah v občinskih svet ponudili kar 38 odstotkov žensk, kar je več kot so t. i. zakonske kvote (30 %). S tem so nekako tudi najavili, da bodo z udeležbo v občinskem svetu, ki je pravkar začel mandat, dajali večji poudarek tistim vsebinam, ki zanimajo ženske.
Med novimi točkami svojega programa dela so si zastavili tudi, da bodo v vseh krajevnih skupnostih Občine Žalec že v tem letu ustanovili svoje krajevne skupine in tako postali bolj občutljivi za probleme lokalnega prebivalstva. Izguba stika z lokal-
Časopis Utrip je eden tistih lokalnih časopisov, ki imajo vlogo, da poleg splošnega informiranja beležijo utrip življenja in dela v svojem okolju. Ustvarjalci se trudimo, da bi čim bolj zajeli dogajanja v naših občinah in s tem dali časopisu tudi pomembno arhivsko vrednost. Najbrž vsi vemo, kako zanimivo je prelistati kakšen izvod časopisa izpred desetih let ali v arhivskih številkah poiskati kakšen morda že pozabljen, a pomemben podatek. 13. stran je že nekaj let namenjena političnim strankam, ki to stran tudi same oblikujejo oziroma polnijo s svojimi članki. Že velikokrat je kakšen odmerjen kvadratek ostal prazen, ker katera od strank ni pravočasno ali pa sploh ni oddala svojega prispevek. Lanskoletne jesenske volitve so prinesle novo politično razdelitev. Poleg znanih strank so sedeže v občinskem svetu dobili tudi kandidati iz nestrankarskih list. Kako zdaj s to 13. stranjo, je več različnih mnenj. Nekateri bi radi, da ostane tako kot je, drugi bi jo spremenili, tretji ukinili in prostor namenili za druge dogodke, četrti bi spet radi, da bi o političnih dogodkih in delovanju političnih strank pisali novinarji ... Na osnovi tega smo se odločili za anketo med našimi občani. In kaj so nam povedali?
Tone Pipan: »Časopis Utrip rad berem in tudi 13. strani ne izpustim.
Včasih je kaj zanimivega, največkrat pa to pisanje bolj preletim z očmi, saj vsaka stranka v odmerjenem prostoru na nek način predvsem nagovarja občane za svo-
nimi skupnostmi naj bi bila po besedah predstavnikov žalskega LDS-a eden izmed bistvenih razlogov za slab položaj stranke LDS v Sloveniji.
Žalski LDS-ovci bodo podpirali tudi Mlade liberalne demokrate, saj se zavedajo pomembnosti mladih idej in energije, in tudi seniorsko organizacijo in si preko njih prizadevali tudi za širitev svojega članstva. Ob tem pa bodo, tako v programu, okrepili sodelovanje z odbori sosednjih, predvsem savinjskih občin. To pa lahko povežemo tudi z naslednjo vsebinsko zavezo iz programa, da bodo aktivno spremljali umeščanje žalske občine v pokrajine, ki bo vsak čas aktualno. Na decembrskem srečanju z novinarji je Gregor Vovk Petrovski povedal, da se širijo neuradne informacije o »neživljenjskem umeščanju Občine Žalec v savinjsko-šale-
jo politično opcijo oziroma jih seznanja s svojimi mnenji, programi in dogodki. Mislim, da bi bilo bolj zanimivo, če bi na tej strani objavljali novinarske članke, ki bi bili opremljeni še s kakšno sliko. Tako bi bila stran po mojem mnenju veliko bolj bralna. Morda ne bi bilo slabo, če bi ta stran tudi povsem spremenila svojo vsebino in bi jo namenili pismom bralcem ali uvedli še kakšno drugo stalno rubriko, zanimivo za ljudi. Jaz pravim, da so stranke kot vera: vsaka vera trobi svoje, stranke pa prav tako.«
Magda Šalamon: »Iskreno moram povedati, da me politične stranke ne zanimajo in zato tudi nisem članica nobene od njih. Zavedam pa se, da naše življenje sooblikuje politika in politiki in da marsikdaj ne moremo mimo tega. Najbolj srečna sem, če sem daleč od tega vpliva, daleč od tega političnega in strankarskega življenja. To mi daje narava, moji hribi in gore, kjer se sprostim in zadiham s polnimi pljuči. Moj svet je tudi likovno ustvarjanje, moj svet so pesmi in še marsikaj, kar me bogati in osrečuje. V Utripu trinajsto stran preskočim, ker me njena vsebina ne pritegne oziroma, ker takoj vidim, da je to strankarska stran in da o sebi in svojem delu pišejo stranke same. Če že mora biti politika na teh straneh, potem bi priporočala, da se tu objavljajo članki, ki bi jih pisali z novinarskim peresom. Pa tudi ti naj ne bi bili predolgi. Menim, da bi časopis s tem pridobil.«
Martina Kranjc: »Utrip je zame zanimiv časopis in ga rada prebiram, saj izvem, kaj se je prijetnega in zanimivega
ško pokrajino (Sašo), kar pa je popolnoma nesprejemljivo« in temu nasprotujejo. Nasprotujejo pa tudi vmešavanju države oz. njej naklonjenih lastnikov medijev v nastavitve uredniškega in drugega vodilnega kadra v medijih, širjenju nestrpnosti in cenzuriranju novinarskih prispevkov. To je po njihovem »eden največjih korakov nazaj v aktualni zgodovini Slovenije«, so še zapisali v programu 2007-2011.
Seveda pa se ob koncu srečanja z novinarji niso mogli izogniti vprašanju, katero smer slovenskega LDS-a podpirajo, Kacinovo ali Gabrovo, in Gregor Vovk Petrovksi je povedal, da Kacinovo. To je v luči pravkar minulega 9. kongresa LDS-a, ko si je sedanji predsednik stranke Jelko Kacin z 253 glasovi od 376 prislužil zaupnico, očitno »prava izbira«.	L. K.
zgodilo tako v naši kot tudi drugih občinah Savinjske doline. Z zanimanjem preberem tudi kaj na strani, ki jo oblikujejo stranke. Ob tem moram povedati, da nisem pristaš nobene politične opcije in da to tudi ne mislim biti, pa čeprav stranke tako lepo pišejo o sebi. Imam svoja leta in sem preživela že marsikaj, tudi razočaranja nad politiko in politiki. Pred volitvami obljubljajo gradove v oblakih, potem na vse skupaj večinoma pozabijo oziroma ne morejo uresničiti obljub, ker so bile nerealne in so si z njimi le nabirali politične točke. Živela sem v socializmu, ko ni bilo slabo, zdaj smo v kapitalizmu, ko je sicer vsega dovolj, žal tudi velikih lumparij, ki jim je marsikdaj boter tudi politika. Zaradi vsega tega nisem članica nobene stranke. Glede trinajste strani pa bi rekla, naj jo pišejo in berejo tisti, ki se za to zanimajo.«
Nevenka Žagar: »Politika oziroma politične stranke me ne zanimajo. Morda sem še premlada, da bi čutila potrebo po političnem delovanju.
Ne nazadnje imam dovolj drugega dela in skrbi. Ko prebiram kakšen časopis, kjer je govora o političnih strankah ali se piše o kakšnih političnih temah, običajno to pisanje preskočim. V Utripu je to pisanje zelo dobro opazno, saj je strankam dana cela stran. Ko prebiram časopis, to stran enostavno izpustim in obrnem list. Vem, da je politika sestavni del vsake države, vsakega naroda in da brez nje preprosto ne gre. Tudi mene bi moralo marsikaj zanimati, vendar dokler ne bom čutila te potrebe oziroma se mi z njo ne bo treba ukvarjati, naj ostane kar tako, kot je. Če me sprašujete, ali sem za ali proti obstoju posebne strankarske strani, lahko odgovorim, da mi je pravzaprav čisto vseeno. Kdor jo želi brati, naj jo bere, vendar mene ne bo zraven.«
Tina Baša: »Nisem strankarsko opredelj ca kakšne stranke.
Res pa je, da mi je kakšna po svojem delu in programu bližja od drugih. To je povsem normalno, saj smo si tudi ljudje različni in imamo svoje poglede na življenje in dogajanje v našem okolju in svetu. Politika nas spremlja na vsakem koraku in tudi če nočemo, nas kdaj
oplazi in vpliva na naše mnenje ali odziv v javnosti. Takšen odziv lahko zagotovo sprožijo tudi članki, ki jih pišejo bodisi novinarji ali stranke same. Ljudje radi nasedamo obljubam in smo potem kaj hitro tudi zavedeni in razočarani. Ne vem, če je najbolj primerno oziroma higienično, da imajo stranke v časopisu svojo stran oziroma da vsebino tudi same pišejo. Svoja mnenja, stališča, odločitve imajo v drugih časopisih možnost izraziti v pismih bralcev ali kakšni drugi rubriki. Poročanje o dogodkih pa je prepuščeno novinarjem, kar je po moje tudi edino sprejemljivo.«
Željko Mitrovič: »Utrip poznam in ga vedno tudi z veseljem preberem od začetka do konca, res pa je, da nekatere strani bolj pozorno kot druge. Tudi na strankarski strani me kakšen članek pritegne in se mu posvetim. Na splošno pa bi rekel, da me politika preveč ne zanima in zato tudi nisem v nobeni stranki. Dejstvo pa je, da je tudi meni kakšna stranka bolj pri srcu kot druga. Njo tudi volim na parlamentarnih volitvah, na lokalnih pa se odločam o človeku in ne toliko, v kateri stranki je. Koliko na mojo in tudi odločitev drugih vpliva pisanje in promocija strank, bi težko rekel. Nekaj zagotovo in zato ima tudi ta trinajsta stran v Utripu svojo vlogo in pomen za stranke in njihovo članstvo. Ne vem sicer, če je tudi pri ostalih lokalnih časopisih tako urejeno. Naj bo kakor koli že, tisti, ki jih takšno pisanje zanima, naj to imajo in berejo, drugi pa naj enostavno to branje izpustijo.«
Henrik Vrečko: »Če je človek bolan, se za ne more in tudi ne želi zanimati, saj ga to še dodatno obremenjuje. Utripa prav veliko sam ne morem brati, saj poleg drugih zdravstvenih težav tudi bolj slabo vidim. Slike še nekako pogledam in preberem kakšne naslove člankov, ostalo pa mi bere žena, tako da zelo dobro poznam njegovo vsebino. Vse, ki se trudite za njegovo vsebino, moram pohvaliti. Časopis mi da veliko informacij, kaj se dogaja v naši dolini, in tudi strankarska stran prinese kdaj kakšno dobro in zanimivo informacijo. Kakšna naj bi bila ta stran v prihodnje, ne morem in ne znam povedati. Meni je vseeno, če ostane tako kot prej, saj nič ne izgubim in tudi nič ne pridobim. Z ženo nisva člana nobene stranke, vendar pa nama je delo in program katere bližji in tej dava tudi svoj glas na volitvah.«
D. N., T. T., K. R., M. C., L. K.
SD o Partnerstvu
LDS Žalec z novim vodstvom in programom
politiko prav veliko
Napovednik Dekanije Žalec
Ob novem letu je izšla v žalski dekaniji knjižica z naslovom Napovednik Dekanije Žalec. V tej knjižici je zbrano veliko število podatkov vseh župnij, ki sestavljajo žalsko dekanijo. Te so Galicija, Gotovlje, Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter in Žalec. V njej najdemo zgodovinske podatke, kdaj
je bila katera župnija ustanovljena, kdaj je bila zidana župnijska cerkev, imena duhovnikov, župnijskih pastoralnih svetov, gospodarskih svetov, ključarjev, zborovodij in organistov. V drugem delu je koledar vseh bogoslužij in ostalih cerkvenih slovesnosti v župniji.
Vse podatke je zbral in ure-
dil župnik na Polzeli in dekan žalske dekanije Jože Kovačec. Nedvomno je ta knjižica dragocen prispevek k boljšemu obveščanju o cerkvenih in bogoslužnih zadevah in življenju katoliške cerkve v tem delu Savinjske doline oziroma žalske dekanije kot ene od enajstih dekanij v novi celjski škofiji.
T.T.
Praznik božičnega petja
V polzelski župnijski cerkvi je bil prvo nedeljo v januarju pravi praznik prepevanja božičnih pesmi. Na tradicional-
nem trikraljevskem koncertu so se predstavili skoraj vsi polzelski pevski zbori in vokalne skupine.
Nastopili so: župnijski otroški pevski zbor Cekinčki, vo-kalno-instrumentalna skupina Margareta, dekliška skupina Primule, mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, župnijski mešani pevski zbor, moški pevski zbor ter mešani pevski zbor Oljka. Številni poslušalci so z aplavzom nagradili nastopajoče. Domači župnik in dekan Jože Kovačec je dejal, da lepa pesem ustvari dobro razpoloženje tako pri bogoslužju kot v življenju.
Koncert je popestril prihod trikraljevskih kolednikov, ki so s svojo pesmijo in voščilom pozdravili vse prisotne. Za zaključek so ob spremljavi orgel vsi skupaj zapeli Sveto noč.
T. Tavčar
Med nastopom župnijskega otroškega pevskega zbora Cekinčki, ki ga vodi Tina Novak
Čudežni lokvanj
Dramska sekcija Teloh Kulturnega društva Ivan Cankar iz Tabora je v decembru s pravljico Čudežni lokvanj, avtorice in režiserke Tanje Tkauc, polepšala praznične dni marsikateremu otroku in njihovim staršem.
Stara ženica (Jerca Gržina) je otrokom zaupala zgodbo o princu (Žiga Lukman), ki je iskal nevesto, a nobena ni bila prava. Neke nevihtne noči sta prišli prositi za prenočišče dekleti z metuljema (Barbara Tekavc, Tina Jelen), a je kraljica (Mateja Bergant) kmalu ugotovila, da sta obe prišli pod pretvezo, samo da bi se približali sinu. Kot tretja je na vra-
ta potrkala skromna deklica s svečnikom (Petra Tekavc), ki se je izgubila v gozdu. Ponoči dekleta obiščeta dobra in slaba vila (Ina Gržina, Nataša Topovšek) in dobra vila želi
deklici s svečnikom podariti čudežni lokvanj, a temu slaba vila nasprotuje, češ da je dekle preskromno. Dobra vila jo pouči, da niso pomembni cekini, ampak pošteno srce, ter deklici podari čudežni lokvanj. Zjutraj princ takoj opazi ves žareč lokvanj in pove, da bo to dekle njegova nevesta. Tanja Tkauc
Koncert za praznike
Med nagovorom župana Ljuba Žnidarja
Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija sta na božični večer v cerkvi sv. Marjete na Polzeli pripravila božično-novoletni koncert v čast božiču, dnevu samostojnosti in bližajočih se novoletnih praznikov. Že
po tradiciji so številni poslušalci do zadnjega kotička napolnili cerkev in uživali v bogatem programu, ki so ga izvajali sopranistka Rebeka Hren, altistka Marija Trampuž in tenorist Sebastjan Podbregar, ki so jih sprem-
ljali Eva Hren s kitaro, Primož Mavrič na klavirju, Dejan Podbregar s trobento, Tina Novak na orglah in godalni kvartet Moderato.
Na sporedu so bile vokalne in instrumentalne skladbe domačih in tujih avtorjev, nabožne in posvetne vsebine, iz filmskih in pravljičnih zgodb ter operet. Ob koncu je vse izvajalce in poslušalce nagovoril polzelski župan Ljubo Žnidar in jim zaželel prijetne praznike ter dobrih in koristnih priložnosti polno novo leto in se zahvalil organizatorju koncerta Stanetu Podbregarju in izvajalcem za lep večer. Koncert so vsi nastopajoči zaključili s pesmijo Sveta noč in k sodelovanju povabili tudi občinstvo. Slovesnost trenutka so poglobile številne svečke, ki so vzplamtele v rokah.	T. T.
Božično prepevljanje
\	Jj. fif '
sv sur «	a / 1 IM f 1
Na OŠ Prebold so pred bo-žično-novoletnimi prazniki tudi letos pripravili zanimivo glasbeno prireditev, ki so jo poimenovali »Božično prepevljanje«. Na njej sta zbora, ki ju vodi Bojana Horvat, prepevala zlasti praznične pesmi, na koncu pa so zapeli tudi znamenito Sveto noč.
V praznično obleko je bila odeta tudi scena in mladi pevci, ki so bili pokriti z rdečimi kapicami. Tudi celoten scenarij prireditve je bil zelo zanimiv in izviren. Pevci so med eno in drugo pesmijo prihajali pred mikrofon in brali svoje božič-no-novoletne želje ter jih, napisane na papirčku, odlagali v
veliko košaro.
Na prireditvi so uživali tudi župan Vinko Debelak, ravnatelj šole Milan Jezernik in preboldski župnik Damjan Ratajc. Vsi so bili mnenja, tako kot tudi ostalo občinstvo, da si izvajalci in organizatorji zaslužijo vso pohvalo in priznanje za prijeten večer. D. Naraglav
Drugi koncert
Med nastopom mešanega cerkvenega otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Petra Strahovnik.
Številni ljubitelji božičnih pesmi so v petrovški baziliki pred božičnimi prazniki prišli na svoj račun. Po večerni sveti maši je bil namreč drugi predbožični koncert, ki so ga pripravili cerkveni mešani pevski zbor Petrovče, zbor sta spremljala Aljaž Šon z igranjem na kitaro in Tina Strahovnik s flavto, mladinsko-otroški cerkveni pevski zbor Petrovče in glasbena skupina Veritas Petrovče. Po koncertu je bilo v prostorih Dominikovega doma predavanje Jane Podja-voršek o Odrešenikovem rojstvu.	T. T.
Si že slišal zven angelskega petja?
Na zgornje vprašanje bi z da odgovorili vsi, ki so si v sredo, 27. decembra 2006, vzeli čas in prisluhnili prekrasnemu petju moškega pevskega zbora Savinjski zvon iz Šempetra.
Moški pevski zbor deluje že petnajst let. Zbor sestavlja 25 pevcev različnih starosti, poklicev in hobijev, skupna pa
jim je ljubezen do petja. Že enajst let prepevajo pod vodstvom Mete Jagodič Pogačar. Pevci so ponosni in veseli, da so postali člani Zvoniade - del vseh zborov, ki delujejo v Sloveniji pod imenom zvon. Udeležujejo se različnih koncertov in sokoncertov, še posebej se veselijo božičnih koncertov, ki vsako leto potekajo v žup-
nijski cerkvi sv. Petra v Šempetru. Tako je bilo tudi v letu 2006. Pripravili so krasen program, ki je zajemal božične in posvetne pesmi. Program je povezovala Hermina Kundih, za popestritev pa so poskrbeli mladi instrumentalisti - otroci nekaterih pevcev, ki so v večer vnesli še več veselja in radosti.
D. L.
Rožmarinke navdušile
Prosvetno društvo Braslovče je v braslovški cerkvi pripravilo božično-novoletni koncert.
V goste so povabili nadarjene in uveljavljene glasbenice, članice godalnega kvarteta Rožmarinke. S tem imenom so se uveljavile akademske glasbenice, ki že od leta 1994 prestopajo bregove med klasično glasbo in popularnimi zvrstmi. V godalnem kvartetu so se predstavile Tina Krajnik in Monika Debelič na violini, Katja Krajnik na violi in Petra Gačnik na violončelu. Vse so končale Akademijo za glasbo v Ljubljani in se dodatno izpopolnjevale tudi v tujini. Prevzele so tradicijo pr-
votnega kvarteta godal Rožma-rink. Na koncertu so predstavile bogat repertoar skladb tujih in slovenskih avtorjev ter ljudskih priredb. Večer sta obogatili Špela Majcen na citrah in Marija Fides, obe iz Socke.
Ob zaključku koncerta je zbrane pozdravila predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger in se zahvalila župniku Milan Gosaku za gostoljubnost v župnijski cerkvi. Vsem je zaželela vesel božič ter vse lepo in dobro v letu 2007 in da bi se na podobnih prireditvah srečevali tudi v letu 2007.	T. T.
Kozmarinne v orasiovcan
Jubilejni, 30. pohod v Marijo Reko
Pohodniki so v Marijo Reko na dan pohoda prihajali ves dan
Druga januarska nedelja je bila v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Jubilejni, 30. zimski pohod krajanov v Marijo Reko so organizirali tudi planinci PD Prebold, ki so tokrat zabeležili rekordno udeležbo. Pohoda se je namreč udeležilo okrog 2000 pohodnikov.
Večina pohodnikov se je v lepem in nič kaj zimskem vremenu odpravila na pot iz Pre-
bolda preko sedla Žvajge in mimo Lobnikarjeve domačije do doma pod Reško planino. Med njimi so bili tudi mladi planinci planinske šole Kozorog in učenci prvih razredov OŠ Prebold, ki so se na pohod odpravili pod vodstvom Janje Klančnik in Adija Vidmajerja.
Za popestritev so v domu, kjer sta že enajst let oskrbnika Ivanka in Stane Pišek, poskrbeli člani Reškega tria, ki so
dodatno razmigali noge marsikaterega pohodnika.
In kaj so nam o tokratnem jubilejnem pohodu povedali nekateri udeleženci? Tajnica PD Prebold Nuša Dvoršek: »Današnji pohod je nekaj izjemnega.
Čeprav je po ko-1 e d a r j u zima, je tako, kot bi bili na začetku pomladi. Trobentice in teloh cvetijo, toplo je in lepšega vremena si skorajda ni mogoče zamisliti. Glede na to, da je to zimski pohod, bi seveda bilo lepo, če bi bilo kaj snega, vendar je tudi tako prav, kot je. Sicer pa je današnji pohod za nas, preboldske planince, tudi nekakšen začetek letošnjega praznovanja 35-letnice delovanja društva. Veseli smo, da
je v Marijo Reko prišlo letos rekordno število ljudi. Mislim, da kar blizu 2000.«
Zelo vesela je bila tudi Janja Klančnik, vodja planinske šole Kozorog in učiteljica 1. razreda OŠ Prebold:
» D a n e s sem še posebno vesela. Najprej zaradi čudovitega vremena, ki daje idealne pogoje za hojo, drugič pa zaradi tako številne udeležbe otrok in njihovih staršev, ki so skupaj z nami krenili na pohod izpred šole. Še nikoli nas ni bilo toliko. K temu je delno pripomoglo vreme, nekaj pa zagotovo tudi naše delo z mladimi na šoli, ki jim preko planinske šole Kozorog in drugih oblik vcepljamo ljubezen do narave in planin.«
Miran Žohar iz Sv. Lovrenca: »Pohoda se udeležim vsako leto ne glede na vreme. V vseh teh letih so vladale različne vremenske razmere. Že večkrat
smo se na pohod odpravili v suhi zimi, z nič ali malo snega. Drugič je bilo snega veliko, padal je tudi dež, ali pa je bilo zelo mrzlo. Vremena, kot je danes, pa menda še ni bilo v vseh 30 letih. Tako kot prejšnja leta sem se pohoda tudi letos udeležil skupaj z nekaterimi sovaščani iz Sv. Lovrenca.«
Boža Verdel: » Pohod v Marijo Reko je vedno zelo prijeten, pa naj bo vreme slabo ali Danes je pravzaprav pomlad in kar težko človek verjame, da smo sredi januarja. Sicer pa je tudi sprememba kdaj dobrodošla, čeprav takšno vreme ne bo dobro za naravo. Na pohod se
bom odpravila tudi v prihodnje, saj se je globoko usidral v srca nas občanov in bi ga zelo pogrešali, če ga ne bi bilo.«
Razigranosti in dobre volje ni manjkalo med otroki. Urban Žohar nam je zaupal: »Sem ljubitelj planin, tako kot moj oče in mama. Današnji »zimski« pohod v Marijo Reko je že moj tretji, drugače pa se sem odpravimo tudi v drugih letnih časih. Tokratni pohod je bil zelo lahek, saj ni bilo snega ali blata. Pot je bila prijetna, saj so bili v naši skupini, ki se je na pot podala iz naše vasi, pravi veseljaki. Na poti ni manjkalo vriskanja in oglašanja vojaške trobente, ki je bila kar prepoznavni znak naše skupine. Tega pohoda se bom rad spominjal, prav gotovo pa se bom pohodov udeleževal tudi v prihodnje.«	D. N.
25, pohod Zdravju naproti
Srebrni jubilej je zabeležil tradicionalni pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki ga vsako leto tretjo soboto v januarju organizira Planinsko društvo Polzela. Petindvajsetič so se namreč številni pohodniki podali na to priljubljeno planinsko točko v Savinjski dolini.
Pohod j e bil voden s polzelske strani, do koder je pohodnike iz Celja pripeljal posebni vlak, tiste pa, ki so se na pot podali iz Šmartnega ob Paki, Šoštanja ali Velenja, je odpeljal do želene postaje. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok, se je pohoda udeležilo približno 900 pohodnikov iz vse Slovenije. Lani so se
Srečanje zelene bratovščine
Lovovodja, predsednik LD Žalec Janez Stebernak, pa je po lovu dejal: »Današnji lov ni bil tisti pravi lov. Glavni namen današnjega srečanja je druženje s sprehodom po lovišču in priložnost, da se obenem pogovorimo z županom Posedelom o sodelovanju, ob koncu pa poveselimo ob tem, kar nam je v preteklem obdobju uspelo.«	T. Tavčar
Del udeležencev pohoda
veselili pravih zimskih razmer in debele snežne odeje, letos pa jih je spremljalo pravo spomladansko vreme. Iz meglene doline so se povzpeli na s soncem obsijano Goro Oljko. Ob tej
priložnosti so podelili posebna priznanja, in sicer za udeležbo na vseh petindvajsetih pohodih. Priznanja so letos prejeli Štefka in Božo Jordan, Milan Jelen in Nandi Glavnik. T. Tavčar
Trije novoletni pohodi
Pravi ljubitelji planin tudi v teh dneh ne morejo brez hribov. Prvi pohod, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Žalec, je bil že na novega leta dan, uro po polnoči. Pohodniki so se podali na Bukovico. 2. januarja sta bila še dva pohoda.
Prvi, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Braslovče, je bil 18. zimski pohod na Dobrovlje. Kot je povedal predsednik PD Braslovče Martin Slemenšek, so se poleg pohodnikov iz Savinjske doline pohoda udeležili tudi planinci
iz Poljčan.
Na drugi pohod, in sicer 9.
vilo PD Liboje, pa so se planinci od mostu v Kasazah podali proti Homu in do planinske koče na Brnici. Vseh treh pohodov se je udeležilo nekoliko manj udeležencev kot lani, pa
Del udeležencev pohoda na Dobrovlje
Blagoslov konj že enajstič
Z blagoslovitve konj na Gomilskem
Ob godu sv. Štefana, zavetnika konj, so na Gomilskem tudi letos organizirali blagoslovitev konj, ki je star nekda-
nji običaj. Tokratno blagoslovitev, ki je bila že enajsta po vrsti, sta organizirala Turistično društvo Gomilsko
in Konjeniški klub Mustang Gomilsko.
Blagoslov konj je opravil pater Primož Kovač ob pomoči domačega župnika Martina Cirerja in bogoslovca Vikija Košca, ki bo letos bral novo mašo. Po stari navadi so konje najprej »posladkali« s kruhom in soljo, potem pa so prejeli blagoslov.
Prireditev je vodil slepi napovedovalec Sebastjan Kamenik, konjenike in občinstvo pa je nagovorila predsednica Turističnega društva Božena Kosu, ki je v imenu organizatorjev vse prisotne povabila na topel čaj, kuhano vino in slaščice.	D. Naraglav
Tradicionalno druženje
Odhod na lov
Druga nedelja v januarju je že nekaj let namenjena tradicionalnemu novoletnemu lovu lovcev lovskih družin Gozdnik Griže in Žalec. Več kot 60 lovcev se je zjutraj zbralo na 5. tradicionalnem novoletnem lovu pred dvorcem Novo Celje, kjer sta jih uvodoma pozdravila predsednik LD Gozdnik Griže Karli Gril in župan Občine Žalec Lojze Posedel,
ki je med drugim povedal: »Vsakoletni lov ob novem letu je namenjen druženju, je pa tudi priložnost, da se kot župan v imenu vseh občank in občanov in Občine Žalec zahvalim lovcem za njihovo poslanstvo, za delo, ki ga opravljajo, za skrb za našo divjad in našo okolico in da skupaj dorečemo, kako bomo delovali v letošnjem letu.«
Že tretje leto zapored so se v prostorih gasilskega doma PGD Latkova vas na prednovoletnem praznovanju zbrali članice in člani Občinske organizacije ZZB NOB Prebold.
Po uvodnem pozdravu predsednika Viljema Petka je udeležence nagovoril žu-
pan Občine Prebold Vinko Debelak. Sledila je zdravica novemu letu in županu za ponovno izvolitev. Posebne pozornosti je bila ta večer deležna najstarejša udeleženka srečanja, še vedno aktivna članica Fanika Raček, ki bo februarja praznovala 94. rojstni dan. D. N.
S šopkom rož je bila obdarjena najstarejša udeleženka srečanja Fanika Raček
januar 2007
INFORMACIJE
5i Center tehnike in gradnje Velenje
Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10
Vabljeni v prenovljeni
prodajni center |
Izkoristite ugodno ponudbo
izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, foto in računalniške opreme...
ter ponudbo gradbenih -
izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz
tehničnega programa, ki so na zalogi.
z
,,4

3%
popusta	od 400 EUR do 2.000 EURpOpUSta
Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika.
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja od 7. 2. do 27. 2. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
• MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.


OBČINA ŽALEC
Četrtek, 1. februar, ob 19. uri
občinska proslava slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo Savinovih odličij;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. februar, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Franca Novinca, nagrajenca Prešernovega sklada (1984); razstava bo na ogled do 28. februarja 2007;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. februar, ob polnoči
seja pustnega odbora Gotovlje s kresom in zabavo; perišče v Gotovljah (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 3. februar, ob 7. uri
pohod po zasavski planinski poti 4; Kopitnik-Gore; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, izpred POŠ Trje 7.15 (PD Galicija in PD Žalec,
031 391 319).
Sobota, 3. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 3. februar, med 8. in 12. uro
bolšji sejem; mestna tržnica Žalec (Zdenka Marin, 571 75 50).
Ponedeljek, 5. februar, ob 20. uri
gledališki abonma ponedeljek in izven:
BDENJE, romantična komedija o osamljenosti (Mestno gledališče Ptuj);
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven: 10,50 € v predprodaji in 12,50 € uro pred predstavo.
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 6. februar, ob 20. uri
gledališki abonma torek in izven: BDENJE, romantična komedija o osamljenosti (Mestno gledališče Ptuj);
vstopnice za izven: 10,50 € v predprodaji in 12,50 6 uro pred predstavo
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 7. februar, od 16. ure (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 7. februar, ob 17. uri
recital ob kulturnem prazniku; Gasilski dom Levec (Turistično kulturno društvo Levec, 547 31 51, Milena Kotnik).
Sreda, 7. februar, ob 18. uri
nočni pohod na Goro; start izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija,
031 244 771).
Sreda, 7. februar, ob 18. uri
proslava ob kulturnem prazniku; Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
570 76 08, Jana Naglič Jug).
Sreda, 7. februar, ob 19. uri
proslava ob kulturnem prazniku; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter,
031 431 816, Danica Laznik).
Sreda, 7. februar, ob 19. uri
proslava ob kulturnem prazniku; Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže,
041 709 179, Danilo Basle).
Sreda, 7. februar, ob 19. uri
Ob kulturnem prazniku:
»Občinski problemi, občani in psi«, gledališka predstava v izvedbi gledališke
skupine Zohen teater literarnega društva Livra Vransko;
Dom Svobode Liboje; vstop prost
(Kulturno društvo Liboje,
040	308 953, Marjan Vrenko).
Četrtek, 8. februar, ob 8. uri
pohod na Hom;
zbirno mesto pred OŠ Griže
(Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Petek, 9. februar, ob 19. uri
“Ptica v duši”, literarni večer;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959, Lea Meh).
Sobota, 10. februar, ob 8. uri
Dramlje;
odhod izpred Nekropolisa (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 10. februar, ob 9. uri
lokostrelstvo - poligon na Ložnici pri Žalcu; zbirno mesto avtobusna postaja v Žalcu
(Športno društvo Avantura,
041	687 868).
Sobota 10. februar, ob 19. uri
Ob kulturnem prazniku: »Cvetje hvaležno odklanjamo«, komedija (gledališka skupina KD Liboje); Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija,
041 882 970, Peter Vipave).
Sobota, 10. februar, ob 19. uri
predstavitev pesniške zbirke SPREHODI avtorja Bojana Pevca; sejna soba KS Gotovlje (Kulturno društvo Gotovlje,
713 24 43).
Ponedeljek, 12. februar, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Alice Javšnik;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 13. februar, ob 17. uri
mladinski abonma in izven:
ULICA SVOBODE (Gledališče Koper);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 14. februar, od 16. ure (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. februar, ob 17. uri
cicibanov abonma in izven:
»TRIJE PRAŠIČJI PRAŠIČKI«, igrana in pevska predstava (GOML Ljubljana);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. februar, ob 18. uri
predavanje - planinska tematika vstop prost;
OŠ Šempeter
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Petek, 16. februar, od 18. do 21. ure
pouk umetniške besede z Jerico Mrzel;
Savinova hiša (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Sobota, 17. februar, ob 7. uri
pohod po zasavski planinski poti 5: Šmohor-Kal-Mrzlica; odhod izpred pisarne PD Žalec ob
7.	uri,
izpred POŠ Trje 7.15 (PD Žalec in PD Galicija,
031 320 242).
Sobota, 17. februar, ob 9. uri
mladinski šahovski turnir, 2x15 minut;
klubski postori
(Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Nedelja, 18. februar, ob 8.30
šahovski turnir: 2x15 min; klubski postori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Nedelja, 18. februar, ob 10.27
pustni sprevod po Gotovljah; Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Nedelja, 18. februar, ob 13. uri
pustovanje;
POŠ Trje
(Kulturno društvo Galicija,
041 783 107, Ivo Gjuras).
Nedelja, 18. februar, ob 14. uri
hokej v maskah; parkirišče pred KS Griže (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Nedelja, 18. februar, ob 16. uri
promocija CD-ja MoPZ Ponikva; Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva,
041 911 531, Peter Kos).
Nedelja, 18. februar, ob 18. uri
koncert Celjskih 5;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter,
031431 816, Danica Laznik).
Ponedeljek, 19. februar, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del Anice Lukner;
Krajevna knjižnica Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
570 72 80, Metoda Uranjek).
Torek, 20. februar, ob 16. uri
pustni karneval v Žalcu; ulice Žalca, osrednje prizorišče na Šlandrovem trgu (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 20. februar, ob 17. uri
pustno rajanje za najmlajše z Romano Krajnčan;
Atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 21. februar, ob 15.30
pustni pokop; središče Vrbja
(Društvo mladih Vrbje in TD Vrbje, 041 507 046).
Sreda, 21. februar, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. februar, od 18. do 21. ure
pouk umetniške besede z Jerico Mrzel;
Savinova hiša
(ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Nedelja, 25. februar, ob 8. uri
pohod na Celjsko kočo in Grmado; odhod iz Liboj (Planinsko društvo Liboje,
031 881 726).
Nedelja, 25. februar, ob 14. uri
turnir v malem nogometu;
POŠ Trje
(ŠD Hofrein, 041 401 062).
Nedelja, 25. februar, ob 16. uri
»Balkanski špijon«, komedija (v izvedbi KUD Standrez iz Italije); Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031370 959, Lea Meh).
Ponedeljek, 26. februar, ob 18. uri
šahovski turnir: 2x5 min; klubski prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Ponedeljek, 26. februar, ob 19. uri
»TV Griže 7. del«, komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Svoboda Griže;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 5 € v predprodaji in 6 € uro pred predstavo (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 28. februar, od 16. ure (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Petek, 2. februar, ob 18. uri
čebelji pridelki - moč narave
(predavanje);
dvorana Prebold;
Čebelarsko društvo Prebold (Tomaž Škorjanc, 041 727 385).
Sobota, 3. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sreda, 7. februar, ob 19.30
osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; dvorana Prebold;
Občina Prebold, DPD Svoboda Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Četrtek, 8. februar, ob 8. uri
5.	zimski pohod na Mrzlico;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Nedelja, 11. februar, ob 11.30
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom pod Reško planino;
Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712).
Petek, 16. februar, ob 19.30
gledališki abonma: KD Šentvid pri Grobelnem »Sosedov sin«; dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 17. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 17. februar, ob 15. uri
pustni karneval;
Gasilski dom Latkova vas;
PDG Latkova vas
(Srečko Stepišnik, 041 736 043).
Torek, 20. februar, ob 16. uri
otroška maškarada;
Gasilski dom Latkova vas;
PGD Latkova vas
(Srečko Stepišnik, 041 736 043).
Petek, 23. februar, ob 18. uri
naj športnik leta 2006; športna dvorana Prebold;
Športna zveza Prebold (Sašo Plevčak, 041 587 232).
Petek, 23.februar, ob 17. uri
otroški abonma: DPD Svoboda Prebold »Skok v pravljico«; dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059).
Sobota, 24. februar, ob 9. uri
»Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu (HACCAP)«
- predavanje; dvorana Prebold;
Čebelarsko društvo Prebold (Tomaž Škorjanc, 041 727 386).
OBČINA POLZELA
Petek, 2. februar,
104. LUNAHOD na Goro Oljko; odhod ob 16. uri izpred Doma upokojencev Polzela;
Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 01 10).
Sobota, 3. februar, ob 16. uri
nočni pohod na Uršljo goro; Športno društvo Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Sobota, 3. februar,
pohod na Ramškov vrh; odhod ob 7. uri izpred parkirišča pred občinsko stavbo na Polzeli; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Nedelja, 4. februar,
prvi del končnice LIGE BRGLEZ. COM
-	Savinjske košarkarske lige: ob 8.30 ŠESTI : SEDMI
ob 9.45 PETI : OSMI obli. DRUGI: TRETJI ob 12.15 PRVI : ČETRTI; športna dvorana na Polzeli;
ŠKD KOŠ Polzela
(Danilo Turnšek, 041 381 463).
Četrtek, 8. februar,
tradicionalni pohod ob kulturnem prazniku: Solčava-Sv. Duh pod Olševo;
odhod avtobusa ob 7. uri izpred občinske stavbe na Polzeli;
Društvo upokojencev Polzela (Erna Drofenik, 572 01 20).
Sobota, 10. februar,
pohod po Drameljski planinski poti;
odhod ob 7. uri izpred parkirišča pred občinsko stavbo na Polzeli; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Nedelja, 11. februar,
drugi del končnice LIGE BRGLEZ. COM
-	Savinjske košarkarske lige: ob 9. tekma za 7. mesto ob 10.30 tekma za 5. mesto ob 16.30 tekma za 3. mesto ob 18. tekma za 1. mesto (veliki finale);
športna dvorana na Polzeli;
ŠKD KOŠ Polzela;
(Danilo Turnšek, 041 381 463)
-	po tekmah bo svečana podelitev zmagovalnih prstanov prvaku lige BRGLEZ.COM. - Savinjske košarkarske lige.
Nedelja, 11. februar, ob 9.15
proslava ob kulturnem prazniku Franceta Prešerna;
Kulturni dom Andraž;
Kulturno društvo Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Nedelja, 18. februar, ob 7.30
pohod po Savinjski poti - Resevna; Športno društvo Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Nedelja, 18. februar, ob 14. 30
velika otroška maškarada; športna dvorana OŠ Polzela; Turistično društvo Občine Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 4. februar,
18. pohod na Ramšakov vrh (969 m);
Planinsko društvo Braslovče (Joži Marovt, 041 570 151).
Torek, 6. februar, ob 17. uri
srečanje s pisateljem in dobrotnikom
Francijem Rogačem in sprejem najmlajših v šolsko kulturno društvo v prostorih OŠ Braslovče; Knjižnica Braslovče,
Prosvetno društvo Braslovče
in OŠ Braslovče
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Sreda, 7. februar, ob 10. uri
prireditev ob 30-letnici vrtca Trnava
in sprejem najmlajših v šolsko kulturno društvo v telovadnici pri POŠ Trnava;
POŠ Trnava.
Četrtek, 8. februar, ob 19. uri
osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Kulturnem domu Letuš;
Kulturno društvo Letuš (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 10. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica na dvorišču pred KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Ponedeljek, 12. februar, ob 17. uri
izdelovanje pustnih mask v prostorih DPM Braslovče, Braslovče 29;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Sobota, 17. februar, ob 14.30
pustna maškarada v dvorani KZ Braslovče;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Sobota, 24. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica na dvorišču pred KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Nedelja, 25. februar,
zimska šola varne hoje za odrasle na Golteh;
Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA TABOR
Sreda, 7. februar, ob 19. uri
praznovanje kulturnega praznika;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 705 60 20).
Sobota, 10. februar, ob 20. uri
Valentinov ples;
Dom krajanov Tabor; vstopnice se bodo prodajale od
3.	do 9. februarja 2007, kupite jih lahko pri Ini Gržina, tel.: 041 497 087 ali (03) 572 73 44. (dodatne informacije pri predsedniku društva Alenu Kovačiču,
051 234 575).
Nedelja, 18. februar, od 16. do 17. ure
otroška maškarada;
Dom krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor,
051 365 079).
Maloštevilen narod smo. Ohranili smo se z jezikom in kulturo. Čim več se nas mora izuriti v prepričljivih nastopih in z obvladovanjem umetniške besede širiti slovensko misel, kulturo in znanje ter tako utrjevati našo samostojnost.
J. M.
Vabimo vas, da se udeležite trimesečne delavnice
POUK UMETNIŠKE BESEDE Z JERCO MRZEL,
ki bo potekala ob petkih med 18. in 21. uro v prvem nadstropju Savinove hiše v Žalcu, začela pa se bo v petek, 16. februarja.
Mesečni prispevek udeležencev bo 21 €.
Namenjena je dijakom, študentom in odraslim vseh starosti. Prijavite se lahko na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec (Lidija Koceli, 03 712 12 82 ali 041 315 802).
Nova direktorica Jolanda Železnik
Nova direktorica Jolanda Železnik
Medobčinska matična knjižnica Žalec s svojo de-
javnostjo pokriva v Spodnji Savinjski dolini šest občin - Žalec, Braslovče, Polzelo, Prebold, Vransko in Tabor. Strokovno skrbi za 11 organizacijskih enot, ki so povezane v knjižnično mrežo, urejeno po veljavni knjižničarski zakonodaji. 30. decembra se je upokojila dosedanja direktorica Anka Krčmar, ki je v letu odhoda dopolnila tudi častitljivih 20 let vodenja.
Nova direktorica je od 1. januarja letos Jolanda Železnik, ki je v knjižnici zaposlena že
od leta 1992. Znanje knjižničarstva dopolnjuje z drugimi strokovnimi znanji, kar nekaj izkušenj pa si je pridobila tudi kot namestnica direktorice v letih razgibane in preizkušene dejavnosti. S svojim dosedanjim delom potrjuje, da bo nadaljevala delo, ki ga je v dejavnosti uspešno zastavila in vodila Anka Krčmar, in ga razvijala v koraku s časom. V pomoč ji bo tudi zgledno zastavljeno sodelovanje z vsemi občinami ustanoviteljicami.
T.T.
Arjan Pregl: SpLoščena Slovenija
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do konca meseca januarja odprta razstava z naslovom SpLoščena Slovenija akademskega slikarja Arjana Pregla iz Ljubljane.
O slikarju in razstavi sta ob odprtju govorila likovni kritik Boris Gorupič in avtor razstave. Kot sta poudarila, je namen razstave skozi vizualno umetnost problematizirati nekatere vidike današnjega družbenega in predvsem političnega stanja v Sloveniji. Z različnimi likov-
Lani novembra je Matej Vovk Tejko izdal prvo samostojno pesniško zbirko z naslovom 1965, v kateri so zbrane pesmi o vinu.
Pod okriljem ZKŠT - Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec je 20. decembra 2006 v dvorcu Novo Celje predstavil svojo poezijo mnogim obiskovalcem, ki so z navdušenjem
nimi postopki se navezuje na aktualne teme. Po eni strani je razstava družbeno angažirana, po drugi strani pa namerava avtor reinterpretirati nekatere že »klasične« prijeme v likovni umetnosti (monokromna slika, nizanje podob, mimikrija ...). Razstava temelji na tezi, da je Slovenija bolj sploš-čena kot sproščena. Tematike, ki se jih razstava loteva, so sproščenost, uravnoteženost, nestrpni govor politikov, revidiranje zgodovine, ustvar-
prisluhnili njegovi interpretaciji.
Tejko se v svojih pesmih poigrava z vinom na najrazličnejše načine, zato je tudi knjiga namenjena vsem, ki imamo opravka z vinom.
Po končanem programu je Tejko vsem, ki so knjigo kupili, napisal posvetilo, sledila pa je pogostitev, na kateri seveda ni
janja napetosti ... V kontekst razstave je vključena do sedaj nenavadna možnost odziva publike. Odprt je blog (http:// razstava.blogspot.com), na katerem so fotografije vseh del in besedilo. Gledalci imajo tako možnost komentiranja, s tem pa tudi večjega in bolj neposrednega odziva, saj je le-ta pri običajnem prenosu informacij ponavadi precej šibak in enosmeren. V programu ob odprtju je sodeloval glasbenik Adi Jakše.	T. Tavčar
manjkalo vina in drugih slastnih dobrot. Polona Oštir
Prva pesniška zbirka
Na Polzeli razvejana kulturna dejavnost
V veliki dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bil v soboto volilni občni zbor Kulturno-umetniškega društva Polzela. Ocenili so delo v preteklem letu, si zastavili naloge za letošnje leto ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor, društvo pa bo še naprej vodil dosedanji predsednik Marko Slokar.
Kot je v poročilu o delu povedal predsednik Marko Slokar, v društvu deluje kar 11 sekcij oziroma skupin, ki so načrt dela skoraj v celoti izpolnile in tako kulturno podobo kraja obeležile s števil-
nimi nastopi in koncerti. Med prireditvami, ki so izstopale, je treba omeniti srečanje vseh pevskih zborov in vokalnih skupin pod naslovom Bomo eno zapeli, ki je bilo na Gori Oljki, sledilo je
8.	srečanje malih vokalnih skupin v atriju graščine Šenek in srečanje tamburaških skupini pod naslovom Ko tamburice zazvenijo. V sklopu malteških dni je bila že tradicionalna prireditev, ki so jo naslovili Malteški pozdrav poletju. Gostili so zamejsko gledališče iz Štandreža pri Gorici, ob prazniku občine so pripravili 16.
likovno kolonijo prijateljstva, v Mariboru pa so si ogledali opero Seviljski brivec. Pri vzdrževanju kulturnega doma so se omejili le na najnujnejša vzdrževalna dela. Program dela za letos je podoben lanskemu. Na področju vzdrževanja doma in investicij bodo nadaljevali razgovore z občino, ki je lastnik kulturnega doma.
V razpravi je sodeloval tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Zahvali se je članom številnih sekcij za njihov prispevek k oblikovanju kulturne podobe občine. Kot je dejal, je prepričan, da je za tako veliko in raznovrstno kulturno dejavnost kulturni dom premajhen in je treba razmišljati o novem. Vendar je še prej potrebno z vlaganji zagotoviti nova delovna mesta, ki bodo tudi občini zagotovila večji prihodek. Ker je bil občni zbor volilni, so po razrešnici izvolili nov izvršni in nadzorni odbor, za predsednika pa je bil soglasno izvoljen Marko Slokar. Zbor so začeli s krajšim kulturnim programom, zaključili pa z družabnim srečanjem. T. T.
Izšel prvi priročnik za sladkorne bolnike
S predstavitve (od leve proti desni dr. Damjan Justinek, Darja Lovšin in Jolanda Železnik)
V Medobčinski matični knjižnici Žalec je bila predstavitev knjige z naslovom 101 odgovor na vprašanja o diabetesu, ki sta jo napisala avtorja doktor Damjan Justinek, strokovnjak
za diabetes, Savinjčan, doma iz Trnave, zaposlen v Bolnišnici Topolšica, in Darja Lovšin, poznavalka zdrave prehrane in urednica revije Dita. Uvodoma je številne obiskovalce pozdra-
vila direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Jolanda Železnik, knjigo pa sta v nadaljevanju predstavila avtorja. Kot je uvodoma dejala Darja Lovšin, je bila v torek v Kliničnem centru v Ljubljani tiskovna konferenca ob predstavitvi knjige, ki je prvi priročnik za več kot 100 tisoč sladkornih bolnikov pri nas.
Knjiga je odziv strokovnjaka, ki dobro pozna bolezen, a hkrati razume tudi omahljivo človeško naravo in pasti, ki jih skriva dolgotrajno zdravljenje kronične bolezni. Knjiga prinaša sto odgovorov diabetologa na vprašanja o diabetesu, slovar izrazov, tabelo glikemičnih indeksov, tabelo indeksov škodljivih maščob in drugo. Avtorja sta odgovarjala tudi na številna vprašanja obiskovalcev, ki so prostore knjižnice povsem napolnili.	T. Tavčar
Postojte in si polepšajte trenutek
Med nagovorom ravnatelja Igorja Majerleta
V avli Doma II. slovenskega tabora bo do 6. februarja odprta razstava likovnih del dijakov umetniške gimnazije Gimnazije Celje - Center z delovnim naslovom Postojte in si polepšajte trenutek.
Zbrane je uvodoma v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pozdravila programska direktorica za kulturo Lidija Koceli, umetniško gimnazijo likovne smeri Gimnazije Celje - Center pa je predstavila Anka Košir, ki je med drugim dejala, da se v četrtem letniku Gimnazije Celje - Center v letošnjem šolskem letu šola že četrta generacija dijakov umetniške gimnazije, likovne smeri. Za to smer šolanja se osnovnošolci iz Celja ter ožje in širše okolice odločijo predvsem zaradi ljubezni do barv, čopičev, svinčnikov, oblikovanja - likovnega snovanja nasploh.
Njihovo likovno delo ne poteka samo v učilnicah, ampak si delovni prostor mnogokrat razširijo in se odpravijo na teren - v staro mestno jedro Celja ali ob nabrežje reke Savinje, včasih pa ustvarjajo tudi v umetniških taborih v Štanjelu na Krasu, v obmorskem biseru Piranu, Škofji Loki in še kje. Svoje znanje širijo z obiski številnih razstav v Sloveniji in tujini. Avtorji razstavljenih likovnih del so
dijaki drugega, tretjega in četrtega letnika pod mentorstvom akademskega slikarja Ratimirja Pušelje.
Mlade ustvarjalce in obiskovalce je pozdravil tudi ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle, v kulturnem programu sta nastopila Tina Pogorelčnik s I. OŠ Žalec in Luka Agrež s Splošne in strokovne gimnazije Lava. Razstava bo odprta do 6. februarja.	T. Tavčar
Veselo za najmlajše
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v decembru pripravil vrsto prireditev, kar nekaj tudi za najmlajše.
V zadnjih dneh lanskega leta so bile prireditve za najmlajše v atriju Savinove hiše in v dvorani Doma II. slovenskega tabora, kjer so si lahko najmlajši ogledali igrici Sneguljčica in sedem palčkov ter Rdeča kapica, prisluhnili uram pravljic, obiskal jih je dedek Mraz z igrico Nerodna Avguština, lahko pa so silvestrovali v družbi s Piko Nogavičko in na Silvestrovo nazdravili z otroškim šampanjcem.
Vsekakor je bilo priložnosti, da se tudi najmlajši naužijejo veselega decembrskega vzdušja, dovolj. T. T.
Najmlajši so točno opoldne nazdravili z otroškim šampanjcem.
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
Torek, 30. januar, ob 17. uri »Po pravljici diši«; Medobčinska matična knjižnica Žalec.
Torek, 6. februar, ob 18. uri
predstavitev rojakinje dr. Dragice Kralj;
Medobčinska matična knjižnica Žalec.
Torek, 13. februar, ob 17. uri
slovesnost ob začetku avtomatizirane
izposoje v sodobno opremljeni knjižnici;
Krajevna knjižnica Griže.
Torek, 27. februar, ob 17. uri
»Po pravljici diši«;
Medobčinska matična knjižnica Žalec.
BUM FEST - prvi slovenski festival tolkal v Žalcu
Med nastopom dekliške skupine Šus iz Žalca
V Žalcu je od 10. do 15. januarja potekal Bum fest Žalec 2007, ki je bil prvi tovrstni festival v Sloveniji. Na njem se je predstavilo pet tolkalnih skupin, in sicer Studio Percussion iz Avstrije, Perkumania ensemble iz Španije, BiNg bang iz Hrvaške ter slovenska dekliška tolkalna skupina Šus in
SToP slovenski tolkalni projekt. Organizatorja prvega mednarodnega festivala sta bila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in SToP.
Za uvod v prvi mednarodni tolkalni festival na Slovenskem je poskrbela skupina Studio Percussion iz Gradca, ki se posveča predvsem igranju skladb iz 20. stoletja.
Šestčlanska zasedba Studio Percussion je redni gost glasbenih festivalov v Avstriji in drugod, od leta 1993 pa ima ansambel tudi lastno tolkal-no glasbeno šolo v Gradcu.
Slovenske tolkalce sta na letošnjem festivalu zastopali dve skupini, in sicer dekliški sestav Šus in skupina SToP (Slovenski tolkalni projekt). Prve so se 11. januarja predstavile s širokim glasbenim repertoarjem, od klasike do sodobne glasbe, v nastope pa so vključile različne inštrumente iz družine tolkal, od marimbe prek vibrafona, ksilofona, zvončkov, baterije in kongov. Dan kasneje je na oder stopila skupina SToP, ki poleg klasičnih tolkal, ki jih srečujemo v orkestrih, uporablja tudi kuhalnice, posode, igrače, avtomobil-
ske zavore in platišča, cevi, žeblje, kladiva, sode, piščalke ter druge predmete. Španski Perkumania ensemble je poleg standardnega repertoarja
13.	januarja premierno izvedel nekaj glasbenih produkcij, kot so El sueno de Rosa Maria skladatelja Juana Cer-vera, Terry Juana Carrascose in Perkumania - Samba in Secuencia skladatelja Jesusa Debona. Perkumania ensemble je tudi gostitelj festivala Jornadas Internationales de Percusion de Ribarroja del Turia, ki se ga udeležujejo tolkalisti z vsega sveta, člani ansambla pa se ukvarjajo tudi z didaktično koncertno dejavnostjo.
Člani hrvaške tolkalne skupine BiNg Bang, ki so s ponedeljkovim koncertom 15. januarja sklenili Bum fest, so
najuspešnejši študenti tolkal na Hrvaškem, ki so nastopili že na številnih tolkalnih tekmovanjih. BiNg Bang je leta 2004 v Nashvilleu zmagal na tolkalskem tekmovanju PAS, istega leta pa je prejel tudi hrvaško nagrado Iva Vulje-viča. Skupina se je v Sloveniji ustavila v sklopu svoje mednarodne turneje.
Pestrih tolkalskih užitkov torej ni manjkalo. V dopoldanskih terminih so potekale matineje in nastopi.
Dopoldanske matineje v Domu II. slovenskega tabora so napolnili najmlajši, večerne predstave, ki so bile vseh pet dni ob 18. uri, pa so napolnili ljubitelji te zvrsti glasbe različnih starosti. Kot je v imenu organizatorja povedal Dejan Tamše, umetniški vodja festivala, ki ima za prvi Bum Fest v Žalcu največ zaslug, so odzivi odlični, zato si želijo obdržati ta festival, če ne vsako leto, pa vsaj vsaki dve leti.	T. T., L. K.
StoP z Dejanom Tamšetom sicer umetniškim vodjem festivala (prvi z leve)
Spominski koncert
Nastop kitarskih mojstrov, s katerim so počastili spomin na Srečka Lavbiča
Dneva društva slovenskih učiteljev kitar
Mojstrskega tečaja kitar seje udeležilo več kot 60 mladih kitaristov
V okviru delovnega in družabnega srečanja slovenskih učiteljev kitar je v petek zvečer v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec potekal koncert v spomin na lani tragično preminulega učitelja kitare Srečka Lavbiča.
Srečko Lavbič ni bil samo odličen pedagog in kitarist, temveč tudi izjemen astronom in aktiven popularizator astronomije med mladimi.
V času božično-novoletnih praznikov in prve dni januarja so v Spodnji Savinjski dolini potekali najrazličnejši koncerti. Občinstvu so se predstavile tudi vse tri pihalne godbe, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo, in sicer Godba Zabukovica, Godba Liboje in Godba Prebold.
Tokrat je bilo še posebno slovesno v Preboldu, saj je bil to njihov 20. božično-novo-letni koncert in hkrati tudi 20. koncert, ki je potekal pod vodstvom dirigenta Milana Posavca. Z jubilejnim koncertom je zaključil 20-letno vodenje preboldskih godbenikov, ki so letos praznovali tudi 80-letnico svojega delovanja.
Ob tej priložnosti je predsednik preboldske godbe Branko
Prvi v Sloveniji je začel uporabljati kamero za slikanje planetov in se s svojim strokovnim in pedagoškim delom vpisal med zvezde slovenske astronomije. O njegovem tovrstnem delu je pričala tudi razstava v avli šole in med samim koncertom projekcija njegovih fotografskih mojstrovin ozvezdja, planetov in planetarnih dogodkov.
Kot glasbenik je bil zelo
Verk med drugim dejal: »Prehitro je minilo 20 let našega sodelovanja, prehitro je minil nocojšnji večer. Neradi in s težavo smo sprejeli tvojo odločitev, da se bomo nocoj kot godbeniki družili zadnjič. Odločitev smo slutili, vendar se zdi, kot da je prišla nenadoma. V letih tvojega strokovnega vodenja preboldskega orkestra smo se veliko naučili, spoznali mnoge resnice in imenitne ljudi. Če bomo vse to znali s pridom upoštevati tudi v bodoče, bomo lahko samozavestno nadaljevali k višjim ciljem. Vsekakor pa bo težko najti človeka po naši meri. Med nami je vladalo sožitje tudi zato, ker si s svojim zgledom obvladoval človeške slabosti in nedoslednosti. Skušali smo, a vendar
širok in odprt človek. Poleg svojega 27-letnega poklicnega dela se ni zanimal samo za klasiko, ampak je kot izvajalec, avtor skladb in aranžer deloval pri akustičnih skupinah Kladivo, konj in voda ter Aries. Poleg tega je deloval tudi v več narodno-zabavnih ansamblih in igral v celjskem plesnem orkestru Žabe.
Na koncertu je najprej nastopila njegova hči Lucija Lavbič, ki stopa po očetovih stopinjah in poučuje kitaro na glasbeni šoli v Žalcu in honorarno tudi na glasbeni šoli v Celju. Njegovemu spominu so se z glasbo poklonili Matej Banič, Maruša Mirnik, Mladen Bucič, Relja Turudič, duet Alenka Firšt - violina in Ajša Svetlin - kitara, družinski trio Alatič (Toni Alatič - marimba, Sonja Alatič - vibrafon in Marija Alatič - kitara), kitarski duo Monika Krajnc Štih in Boris Štih, Vojko Vešligaj, Tomaž Rajterič, Istvan Römer in legendarni slovenski kitarist, pedagog in skladatelj Jerko Novak.
D. Naraglav
se sprašujemo, če smo ti dovolj pokazali, kako radi delamo s tabo - in da smo na tvoje umetniško poslanstvo zelo ponosni. Če nam to ni uspelo, potem ti to povemo zdaj, ob zahvali z vsem spoštovanjem in vabilom, da nas še obiščeš, in obljubo, da ne bomo prekinjali vezi, spletenih v preteklih 20 letih.«
Koncert je vseh dvajset let povezovala Jožica Ocvirk. Njej
Glasbena šola Risto Savin Žalec je 19. in 20. januarja gostila slovenske učitelje kitare - EGTA. V petek zvečer so v dvorani glasbene šole pripravili koncert v spomin Srečku Lavbiču, sobota pa je bila predvsem delovno obarvana. V dopoldanskih urah so potekali seminar za kitarski orkester in mojstrski tečaji. Popoldan je bil namenjen občnemu zboru EGTA, ob 19. uri pa so pripravili koncert, na katerem sta nastopila kitarski orkester GŠ Franc Šturm iz Ljubljane in kitarski orkester GŠ Risto Savin Žalec.
Na seminarju za kitarski orkester je o ogrevalni tehniki predavala Monika Kranjc Štih. O izkušnjah in utrinkih v 50-letnem delu ter o glasbeni literaturi za kitarski orkester - priredbah pa je govoril Ljudmil Rus. Slednji je skupaj z Marijo Alatič, ki je bila tudi glavna organizatorka srečanja, govoril tudi o delu s kitarskim
in dirigentu Milanu Posavcu se je za dolgoletno sodelovanje zahvalil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in izrekel zahvalo tudi vsem godbenikom za njihov prispevek h kulturnemu dogajanju v preboldski občini. Svoj delež so k prijetnemu večeru dodali tudi gostje preboldskih godbenikov, in sicer člani ansambla Marjana Moguja iz Štor.
D. Naraglav
orkestrom.
Mojstrske tečaje so vodili izvrstni pedagogi in glasbeniki Jerko Novak, Tomaž Rajterič, Vojko Vešligaj, Boris Štih, Monika Kranjc Štih, Mladen Bucič in Tanja Brecelj.
Marija Alatič nam je o srečanju povedala: »Odmevi udeležencev so bili izjemni že po spominskem koncertu, prav tako zadovoljni pa smo tudi z današnjim potekom. Na mojstrskih tečajih se je usposabljalo več kot 60 udeležencev, na seminarju za kitarski orkester pa je bilo 27 udeležencev z vseh koncev Slovenije. Zanimiv in pester je bil tudi občni zbor društva, na katerem smo se dogovorili, da bi takšna srečanja imeli tudi v prihodnje in to v različnih krajih po Sloveniji. Danes smo društvo
Godba Liboje, ki jo vodi umetniški vodja Andrej Žgank, velja za zelo kakovostni glasbeni sestav. To vsako leto potrjuje tudi s ponovoletnima koncertoma, ki ga organizira v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in v domači dvorani Doma Svobode Liboje. Tako je bilo tudi 5. in 7. januarja.
V dveurnem koncertu so izve-
obogatili še z 20 novimi člani in mu s tem dali novega poleta. Tudi v prihodnje bomo v organizaciji naše glasbene šole organizirali še kaj podobnega in s tem bogatili ljubezen do tovrstnega instrumenta in glasbe na sploh. Prva velika prireditev bo srečanje kitarskih orkestrov Slovenije, ki bo že tretje po vrsti. Zdaj, ko imamo novo glasbeno šolo, so ustvarjeni tudi zelo dobri pogoji za organizacijo takšnih in podobnih srečanj.«
V času sobotnega dogajanja so potekale tudi spremljevalne aktivnosti. Zanimiva je bila razstava ročno izdelanih kitar Sama Šalija, mogoče je bilo kupiti notni material, pestra pa je bila tudi ponudba glasbenih trgovin, ki so ponujale najrazličnejše kitare.	D. N.
dii petnajst skladb iz programa in dve dodatni, ki si jih je z bučnimi aplavzi prislužilo občinstvo. K še prijetnejšemu večeru sta svoj delež dodala tudi njihova gosta, pevca Matjaž Mrak in Alenka Godec.
Na obeh koncertih je bilo zelo prijetno vzdušje. Za godbenike sta bila koncerta tudi nekakšen zaključek pretekle sezone in prijetna uvertura v leto 2007. D. N.
Jubilejni koncert
Milan Posavec je na koncertu za trenutek prepustil dirigentsko palico Gašperju Smislu, sam pa v roke vzel njegov saksofon
Ponovoletna koncerta Godbe Liboje
Luka, Iris in Ganymed
Najboljša Polavdrova in Drakšič
Udeleženci tekmovanja v Sevnici z osvojenimi medaljami in pokalom za drugi najboljši klub na tekmovanju
V Sevnici je prejšnji mesec potekal 5. mednarodni turnir v ju jitsu borbah, ki sta ga organizirala Ju jitsu zveza Slovenije in Ju jitsu klub Ipon Sevnica. Tekmovanje je štelo tudi za prehodni pokal Slovenije. Člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so se tekmovanja udeležili s 13 tekmovalci in osvojili kar šest zlatih, osem srebrnih in dve bronasti medalji. Osvojili so tudi pokal za ekipno drugo mesto.
Na tekmovanju je nastopilo 110 tekmovalcev iz ju jitsu klubov iz Slovenije in ju jitsu klub iz Hrvaške. Tekmovalci so se med seboj pomerili v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Prva mesta so osvojili Žan Artelj (kadeti do 49 kg), Sabina Predovnik (kadetinje do 70 kg), Nejc Ku-
der (mladinci do 85 kg), Tadej Kostajnšek (kadeti do 66 kg), Marko Cokan (člani do 62 kg) in Primož Muhovič (člani do 94 kg). S srebrom so se ovenčali Grega Habijan (kadeti do 55 kg), Luka Melanšek (kadeti do 60 kg), Barbara Stiplošek (kadetinje do 63 kg), Anja Laznik (kadetinje do 57 kg), Sabina Predovnik (mladinke do 70 kg), Marko Cokan (mladinci do 62 kg), Nejc Kuder (člani do 85 kg) in Friderik Kundih (člani do 94 kg). Bronasti kolajni sta si prislužila David Štravs (kadeti do 60 kg) in Matic Golavšek (mladinci do 62 kg).
Lestvico uspešnega nastopa s petima mestoma dopolnjujeta Tadej Kostajnšek (mladinci do 69 kg) in Matic Golavšek (kadeti do 66 kg).
Preteklo leto je bilo za šem-
Ob odprtju 3. kola šolske lige v Žalcu
Karate klub Žalec je pripravil 3. kolo šolske lige v karateju, na katerem je nastopilo 132 mladih karateistk in karateistov iz karate klubov iz Rogaške Slatine, Štor, s Kozjanskega, iz Ljutomera, Laškega, s Polzele, iz Markovcev, s Ptuja, iz DBŠ Žalec in domačega karate kluba Žalec. Največ zmag so dosegli prav domači tekmovalci.
Tokrat so nekateri nastopili prvič in zmagali (Aljaž Husar) ali pa osvojili 2. oz. 3. mesto (Luka Grobelnik, Žiga Gaber in Amadej Tauzes), kar kaže na
kakovostno delo trenerjev tega kluba. Zmagali so: Patricija Čačulovič v katah, v športnih borbah pa Urška Krajnc, Patricija Xena Dolinšek Hribar, Žan Bobnarič, Tilen Kajna, Aljaž Husar, Nino Dajič in Igor Dedič. Skupno so mladi žalski karateisti osvojili kar 29 odličij. Dve zmagi je dosegla tudi nekdanja članica tega kluba, zdaj pa članica Društva borilnih športov Žalec Lina Pušnik, zmage sta se veselila tudi Peter Hudournik iz Karate kluba Polzela in ekipa Polzele v katah.	S. M.
Spet zmagal
Timi Topolovec (drugi z leve) in Matej Seidl (tretji z leve)
Tudi na prvi mednarodni tekmi v novem letu v počastitev Nestla Žganka v Velenju, na kateri je nastopilo več kot 250 tekmovalk in tekmovalcev, so se izkazali mladi žalski karateisti.
Timi Topolovec je zmagal v športnih borbah dečkov do 50
kg. Matej Seidl je v isti kategoriji osvojil 3. mesto. Druga mesta so osvojili Tilen Kajtna pri najmlajših do 35 kg, Žan Bobnarič nad 35 kg in Patricija Čačulovič med 10- in 11-letnicami do 35 kg. Urška Krajnc je v isti kategoriji zasedla 3. mesto.	S. M.
Mednarodni novoletni turnir
Iris Otorepec
V Celju je bila skupščina Konjeniške zveze Slovenije, ki se je udeležilo veliko pred-
stavnikov skoraj vseh slovenskih klubov in društev. Na skupščini je bil med drugim sprejet tudi novi statut zveze, na osnovi katerega bodo čez tri mesece pripravili volilno skupščino in izvolili novo vodstvo zveze.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja za tekmovalne uspehe. Kot najboljšemu konjeniškemu klubu so priznanje podelili Konjeniškemu klubu Ganymed iz Žalca, kot najboljšemu jahaču leta in članskemu državnemu prvaku Luki Zalo-
Luka Založnik
žniku iz Gotovelj in državni prvakinji pri mlajših mladinkah in perspektivni tekmovalki Iris Otorepec iz Vrbja. T. T.
petrski klub zelo uspešno. Z dobrim izhodiščem se podajajo na pot uspehov tudi v tem letu.	D. Naraglav
Telefon: 03/712 12 80
Rok Drakšič
V dvorani Celjanka na Celjskem sejmišču so pripravili slovesen izbor najboljših v slo-
venskem judu za leto 2006. Na prireditvi, ki jo je pripravila Judo zveza Slovenije, so se zbrali vsi, ki kaj pomenijo v slovenskem judu, v središču pozornosti pa sta bila Lucija Polavder in Rok Drakšič, člana judo kluba Sankaku iz Celja in občana žalske občine.
Polavdrova je bila izbrana za judoistko, Drakšič pa za judoista Slovenije v letu 2006. Letošnje leto je bilo za oba zelo uspešno. Polavdrova je na članskem evropskem prvenstvu v Tampereju v kategoriji nad 78 kilogramov osvojila bronasto medaljo, Rok
Na turnirju v rokoborbi
V Zagrebu je 17. decembra 2006 potekal tradicionalni mednarodni božični turnir v grško-rimskem slogu v rokoborbi.
Tekmovanja se je udeležila tudi reprezentanca Slovenije. Predstavnik ŠD Špartanec Žiga Pepel (58 kg) je v prvem krogu premagal Dina Banuma iz Hrvaške, v polfinalu je premagal tekmovalca iz Bosne, v finalni borbi
pa je moral priznati premoč tekmovalcu Dominiku Etlinderju in tako dosegel 2. mesto. Na turnirju so sodelovali tekmovalci iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Italije.	U. V.
Lucija Polavder
Drakšič pa je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Dominikanski republiki v kategoriji do 60 kilogramov prav tako osvojil bron. Poleg tega je Rok Drakšič zmagal na tekmovanju za svetovni superpokal v Moskvi, kar doslej ni uspelo še nobenemu slovenskemu judoistu. Druga najuspešnejša pri judoistkah je bila Urška Žolnir, tretja pa Petra Nareks. Ekipno je prvo mesto osvojil judo klub Sankaku iz Celja.	T. T.
Največ zmag za KK Žalec
B ožično -no voletni turnir namiznega tenisa
V
Šahisti iz Griž imajo nekaj posebnega
Šahistke, šahisti in vsi, ki so s ŠK Griže tesno povezani.
V športni dvorani v Petrovčah je konec decembra lanskega leta potekal božično-novoletni turnir v namiznem
tenisu, ki se ga je udeležilo 76 igralcev vseh starosti. Med seboj so se pomerili v sedmih starostnih kategorijah.
Med najmlajšimi kadeti je zmagal Urban Jerman iz ŠD Petrovče, med najmlajšimi kadetinjami pa Kaja Tominšek, prav tako iz ŠD Petrovče.
Najuspešnejši kadet je bil Marko Magajne in najuspešnejša kadetinja Lea Ježovnik (oba člana ŠD Petrovče).
V članski kategoriji sta zmago slavila Jaka Golavšek iz NTK Tempo Velenje in Maša Lesjak iz ŠD Petrovče.
Med veterani je bil najboljši Vlado Gajšek iz Gotovelj.
Turnirja so se udeležili igralci z Gomilskega, iz Žalca, Velenja, Šoštanja, Dobove, Rimskih Toplic, Laškega, Celja, z Ljubečne, s Kozjega in iz Petrovč.
ŠD Petrovče, namiznoteniška sekcija
Šahovski klub Griže sodi med zelo aktivne tovrstne klube v državi. V januarju so se zbrali na letni konferenci v gostišču Zibika, kjer so pregledali delo preteklega leta in sprejeli načrte za leto 2007. Predsednik kluba Drago Vivod je imel prijetno dolžnost, saj je ob pomoči sponzorjev predstavil umetniško izdelan veliki šah; gre za lesene figure, velikosti okrog pol metra, ki dajejo tej kraljevski igri poseben značaj.
Sicer pa se Šahovski klub Griže lahko pohvali z obilico izpeljanih šahovskih turnirjev, z zelo dobrimi re-
zultati, uspešno pa skrbijo za podmladek. Mentor mladih šahistov Jurij Blatnik z zadovoljstvom pove, da je na Osnovni šoli Griže, kjer vodi
šahovski krožek, za to igro zelo veliko zanimanje in se kombinacijam na črno-be-lih poljih posveča vedno več mladih.	J. R.
Madžarke nadigrale Žalčanke
_ ^
Vodi Celje Avtokontrol Zalec
Žalske rokometašice pred začetkom srečanja
Rokometašice RK Celeia Žalec so prvo tekmo tretjega kola pokala evropske rokometne zveze (EHF) na Madžarskem izgubile proti ekipi Kiskunhalas za devet golov (37 : 26). Z 31 : 27 so izgubile tudi povratno tekmo v telovadnici I. OŠ Žalec in se tako poslovile od nadaljnjega tekmovanja.
Žalčankam tudi več kot petsto glasnih ljubiteljev rokometa iz Savinjske doline in godba iz Zabukovice nista mogla pomagati. Srečanje so gostiteljice začele odlično. V 6. min. so povedle 4:1, Madžarke so se po tem začetnem vodstvu domačink prebudile, začele s hitro igro in že v naslednjih 3 min. izenačile (4:4). Po izenačenju so Žalčanke nadalje-
vale z dobro igro, pri izvajanju prvih dveh sedemmetrovk pa je Petra Kobal slabo streljala, tako da je obe obranila odlična gostujoča vratarka. Kljub temu so kapetanka Nina Jeri-ček, Romana Levanič, ki se je v ekipo Žalca vrnila po dolgotrajni poškodbi, in Sonja Potočnjak v napadu zaigrale odlično. V 19. min. so gostiteljice ponovno vodile, in sicer 9 : 7, v 22. min 12 : 8, ob polčasu pa le za 2 gola (14 : 12).
V drugem delu so Žalčanke kmalu ostale brez Romane Levaničev, ki je bila izključena za
2.	min., kar so madžarske igralke izkoristile, in v 40. min. je bil rezultat drugič izenačen (17 : 17). Nato je bila tekma vse do 53. min. kar sedemkrat izenačena, potem pa so prvič
Delovno športno društvo
Predsednik Simon Ograjenšek
Članice in člani Športnega društva Andraž so se srečali na rednem občnem zboru. V društvo je vključenih 210 članov. Iz poročila predsednika društva Simona Ogra-jenška smo slišali, da skrbi
društvo za šport in rekreacijo občank in občanov naselij Andraža in Dobriča.
Društvo ponuja interesno vadbo šoloobveznih otrok, mladine in študentov, rekreacijo za vse starostne skupine in odprta tekmovanja. Skrbi za izobrazbo kadrov. Veliko denarja in prostega dela vloži v vzdrževanje in posodobitev igrišča.
V lanskem letu so zgradili parkirišče za 15 avtomobilov, pripravili prostor in postavili panoramsko ploščo severnega dela Občine Polzela ter nadaljevali z izgradnjo tribun. Pri delu in financiranju jim je pomagala Občina Polzela
Zadnje športne vesti
Žalske rokometašice so v 12. krogu slovenske ženske rokometne lige srečanje doma izgubile proti ekipi Mercator Tenzor Ptuj z rezultatom 25 : 32. Žalčanke so se enakovredno kosale s fizično močnejšo ekipo s Ptuja vse do
17.	minute, ko je bil rezultat 8 : 8. V nadaljevanju so igralke s Ptuja s hitro igro povedle za pet golov in ob koncu zasluženo zmagale. Pri Žalčankah sta bili najuspešnejši Katja Čerenjak in Sanja Potočnik, ki sta zadeli po pet golov. Žalčanke so tudi tokrat slabo streljale sedemmetrovke. Od šestih so bile samo enkrat uspešne. Kljub porazu so na lestvici še vedno pete.
V 15. krogu prve B slovenske košarkarske lige so Hopsi s Pol-
zele gostovali pri ekipi Kolpe v Črnomlju in zmagali z rezultatom 63 : 115. Na lestvici vodijo Hopsi in Nova Gorica z 29 točkami. V
14.	krogu druge slovenske košarkarske lige vzhod pa so košarkarji iz Prebolda doma kar z 71 : 117 izgubili srečanje proti ekipi iz Rogaške.
Na svoj račun so prejšnjo soboto prišli ljubitelji moške in ženske odbojke. V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v II. slovenski moški in ženski odbojkarski ligi sta obe ekipi iz Šempetra zmagali. Moška ekipa SIP Šempeter je 3:1 v setih premagala ekipo iz Mežice, ženska Aliansa Šempeter pa s 3 : 0 v setih ekipo iz Kočevja.
povedle Madžarke, in sicer za gol (24 : 25). Sledili sta dve zaporedni izključitvi pri domačih igralkah. Zaradi grobe igre sta turška sodnika najprej za 2 min. izločila Romano Levanič, nato pa še Sonjo Potočnjak in Madžarke so imele minuto in pol kar dve igralki več. To premoč so izkoristile in v 55. min. vodile 24 : 27. Žalčanke so se v zadnjih minutah srečanja trudile, imele so tudi igralko več, vendar do preobrata ni prišlo. Pri Žalčankah pa velja pohvaliti vratarko Jasenko Pipelič s 17 obrambami.
Izjavi: trener RK Celeia Žalec Aleš Filipčič: »Moram priznati, da je madžarska ekipa Kiskunhalas boljša, zato ji želim v nadaljevanju tekmovanja veliko uspehov. Tudi tokrat smo naredili preveč napak, tako v obrambi kot v napadu in pri streljanju sedemmetrovk. Kljub temu pa sem ponosen na svoja dekleta. Menim pa, če ne bi sodnika v tistih kritičnih trenutkih izključila naši dve igralki bi srečanje dobili. Moram pa se zahvalili številnim ljubiteljem ženskega rokometa, ki so nas vzpodbujali vso tekmo.«
T. Tavčar
ter mnogi sponzorji in donatorji. Panoramsko ploščo pa je finančno podprlo tudi Turistično društvo Občine Polzela.
Pred leti so zgradili tenis igrišče, vendar so šele zdaj štirim najzaslužnejšim podelili zlate kartice. Le-te so prejeli Jože Kotnik, Mirko Meh, Franc Hriberšek in Simon Ograjenšek. Za dolgoletno delo v društvu so Antonu Brunšku podelili spominsko sliko. Društvo je pred 15 leti ponudilo krožno planinsko pot Po poteh Andraža, ki jo je do zdaj prehodilo 1500 pohodnikov. Rudi Seneker iz Maribora jo je prehodil kar
52-krat, Štefka in Božo Jordan iz Šempetra pa 51-krat. Za zvestobo so jim podelili posebne srebrne plakete. T. T.
Žalski šport v lanskem letu
Včeraj zvečer je bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu prireditev Šport 2006 v Občini Žalec, kjer so preleteli športno dogajanje preteklega leta v žalski občini in najuspešnejšim športnicam in športnikom lanskega leta podelili zaslužena priznanja. Prireditvi, na kateri je bil poseben gost tudi vrhunski atlet Matic Osovnikar, bomo večjo pozornost posvetili v februarski številki Utripa Savinjske doline, saj je prireditev potekala ob izidu časopisa.
L. K.
Prvenstveno tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com je v polnem teku. Še vedno vodi ekipa Celje Avtokontrol Žalec, ki je do zdaj še neporažena.
Rezultati 7. kroga: Kamnoseštvo Vogrinec : Odgovor Polzela 58 : 63, Picerija 902 Gornji Grad : Restavracija Sajovic Gomilsko 84 : 89, GG Steklarstvo : Celje Avtokontrol Žalec 54 : 91, Študentski klub Žalec : Veterani Pivovarne Laško 66 : 71, Brglez, com Polzela : Firax.si Založe 101 : 50. Rezultati 8. kroga:
GG Steklarstvo : Picerija 902 Gornji Grad 62 : 66, Celje Avtokontrol Žalec : odgovor Polzela 57 : 38, Firax.si Založe : Kamnoseštvo Vogrinec
Lestvica po 8. krogu:
Celje Avtokontrol Žalec	8
Restavracija Sajovic	8
Brglez.com Polzela	8
Picerija 902 Gornji Grad	8
Kamnoseštvo Vogrinec	8
GG Steklarstvo	8
Veterani Pivovarne Laško	8
Odgovor Polzela	8
Študentski klub Žalec	8
Firax.si Založe	8
60 : 96, Veterani Pivovarne Laško : Brglez.com 57 : 83, Restavracija Sajovic : Študentski klub Žalec 107 : 80.
T. T.
8	0	619 :	: 484	16
6	2	698 :	: 560	14
5	3	590:	: 502	13
5	3	587:	: 587	13
4	4	623 :	: 592	12
3	5	520 :	: 487	11
3	5	507:	: 540	11
3	5	454	: 497	11
2	6	587	: 640	10
1	7	443	: 733	9
Hopsi na pragu 1. A lige
Trener Hopsov Boštjan Kuhar
V polzelski športni dvorani je potekal veliki derbi v 1. B slovenski košarkarski ligi. Pred približno 800 gledalci so Hopsi z 78:63 premagali ekipo iz Nove Gorice in tako dosegli pomembno zmago. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, gostje pa so celo v 35. minuti vodili za dve točki (59 : 61). V zadnjih minutah so se Hopsi razigrali, še posebej Peter Jovanovič
(26 točk) in Jasmin Čatovič (25 točk) in tako so zadnjo četrtino dobili kar 26 : 8. Hopsom se ponovno nasmiha 1. A slovenska košarkarska liga. Ekipi, tako Hopsi kot Nova Gorica, imata enako število točk.
Po srečanju je trener Hopsov Boštjan Kuhar povedal: »S to zmago smo prišli do prvega mesta, ki vodi neposredno v L A ligo. Kljub temu da je do konca še precej tekem, bomo naredili vse, da ga ne bomo izpustili iz rok. Čestitke pa veljajo vsem igralcem.«	T. T.
Z novim trenerjem
Ekipa ŽOK ALIANSA Šempeter je leto 2006 zaključila z rekreativnim novoletnim turnirjem v domači telovadnici. Pomembna pridobitev pa je bila tudi nova trenerska moč, Boris Klokočovnik.
Turnirja so se udeležili sedanje članice, mladinke, kadetinje, starejše deklice in ostali aktivni člani kluba oziroma navijači ter več kot 50 bivših članic, ki so igralsko kariero zaključile v letih 1996 in 2004. Odigranih je bilo šest tekem. Šempetrski klub je leto 2006 sicer zaključil zelo uspešno in aktivno. Med velike in pomembne pridobitve sodi strokovna okrepitev trenerske ekipe. Novi trener je Boris Klokočovnik, specialist za odbojko z mednarodno licenco. Pod njegovim vodstvom je v mesecu decembru ekipa mladink zasedla četrto mesto v državnem finalu. Nadigrale so jih odbojkarice OK Nove KBM Maribor, OK HIT Nova Gorica in OK LUKA Koper.
Ekipo mladink je vodila kapetanka Tjaša Turnšek.
Zelo uspešno so leto 2006 zaključile tudi starejše deklice, ki so se v nadaljevalnem turnirju pomerile z OK Mežica in OK Mislinja. Šempetranke so obe ekipi premagale z rezultatom 2 : 0 in se tako uvrstile v A-ligo, skupaj s 16 najboljšimi ekipami iz Slovenije. Turnirji se bodo nadaljevali v februarju 2007. Kadetinje OK ALIANSA Šempeter so se po dveh turnirjih kot zmagovalke
že uvrstile v slovensko A-ligo kadetinj, kjer bodo v skupini najboljših 8 ekip tekmovale po liga sistemu za uvrstitev v finale. Tekme se bodo nadaljevale konec meseca januarja
2007.	Ekipa mladink nastopa tudi na tekmah članske ekipe in sicer v 2. državni ligi. Trenutno se nahajajo na 7. mestu. V mesecu januarju 2007 bodo s tekmami začele tudi mlajše članice kluba, in sicer v kategoriji male odbojke. Ekipa mini odbojke pa se na tekmovanja še pripravlja.
Vse tekme, ki potekajo v telovadnici OŠ Šempeter, so odprtega značaja.	S. B.
(prva vrsta od desne proti levi) Tjaša Turnšek - kapetanka ekipe, Mojca Voh, Katja Remic, Tina Bukovec, Tea Dobrišek, (druga vrsta od desne proti levi) Mojca Božič, Nina Grobelšek, Ana Apat, Tina Žnidar, Nastja Poljanec in Janja Božič
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Zalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
24 UR ■
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
Telefon: 03/703 34 80
Zbral: T. T.
j
Novosti v književni reviji Vpogled
Uredništvo Vpogleda je spet v novem ustvarjalnem zamahu. Ko delaš v zaupanju, da delaš dobro, pravzaprav sebe samega kar naprej zalotiš, da ti zamisli včerajšnjega dne niso več po meri, zato uveljaviš nove. Življenje je nenehno spreminjanje vsega. Tako bodo spremembe lastne tudi naslednji številki Vpogleda, ki pričakuje prispevke avtorjev do 21. marca 2007, zajemala pa bo naslednja poglavja:
•	Uvodno branje,
•	Poetično branje,
•	Pripovedno branje,
•	Predstavitveno branje: Neža Maurer,
•	Sosedsko branje: šentjurski zbornik in literarno društvo,
•	Potopisno branje,
•	Kritiško branje,
•	Drobno branje,
•	Tematsko branje.
Kdor sledi našim zamislim in spremembam, bo hitro opazil, da v reviji ni več vrednostnega kriterija (ločevanja na obetavno in zrelo branje), uporabili smo delitev po književnih zvrsteh. Kadar pa bomo med prispevki zaslutili res »posebno dehtečo
NAROČILNICA
üAB®
Podpisani...................................................
naročam literarno revijo VPOGLED. Pošiljajte mi jo na naslov:
Ulica.....................................................
Kraj:.......................... Poštna številka:..........
Letno naročnino v znesku 12,52 € bom poravnal s položnico na poslovni račun ZKŠT Žalec, št.: 01390 6033656356 (z oznako VPOGLED).
V............dne ....... Podpis:..............................
at* C ZAVOD ZA KM.TUMX SPORT m TUMZM tALSC. Astato« «OJIO fete. Kt: M 71312 SO, IH»*; ZmteMte.
cvetico«, »boljše od najboljšega«, bomo takšno besedilo uvrstili v Žlahtno branje.
Revija bo ohranjala mentorski del, zato bomo vse, ki si želijo učenja ali odkrivanja novega, še naprej vabili v mentorske delavnice in potem »izdelke« objavili v reviji kot rezultat delavniškega dela.
Prihodnjič vam bomo podrobneje predstavili TEMATSKO BRANJE.
Če še niste, je zdaj res čas, da postanete naši naročniki, zato znova pripenjamo naročilnico, in še eno povabilo: sodelujte z nami, pošljite svoje prispevke na naslov ZKŠT, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Uredništvo revije Vpogled, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec.
Lidija Koceli
Društvo
upokojencev
Zabukovica-
Griže
PONUDBA ZA NAJEM
Društvo želi oddati v najem svoje prostore, v katerih se opravlja gostinska dejavnost.
Informativne podrobnosti o najemu dobite pri predsedniku društva ob ponedeljkih in sredah od 8. do 10. ure v društvenih prostorih (Griže 49)
Čas zbiranja interesentov za najem je do 20. februarja 2007.
Javna zahvala
Izvršni odbor in poverjeniki Medobčinskega društva invalidov Žalec se javno zahvaljujemo vsem 6 občinam Spodnje Savinjske doline, gospodarskim družbam, ustanovam in posameznikom za prispevke za koledarje in dobrodelni koncert, da smo tako uspeli uresničiti obsežne socialne programe in dobrodelne akcije v letu 2006.
Vsem želimo veliko uspehov, sreče in zdravja v letu 2007!
Predsednik Janez Meglič
Prihodnost stoletnikov
Ljudstvo dedkov in babic
Človeštvo se nezadržno stara. Demografski podatki govorijo, da bomo živeli v družbi, v kateri osemdesetletniki in starejši ne bodo več tako kot danes predstavljali štirih odstotkov (3,2 milijona), pač pa kar 12 odstotkov vsega prebivalstva (9,1 milijona). Polovica prebivalstva bo starejša od 48, po nekaterih izračunih celo starejša od 52 let. To bo družba, ki z današnjo ne bo imela skoraj nič več skupnega-
Kar naenkrat bomo stari. In tako se bo godilo tudi naši družbi. Naše življenjske odločitve počivajo na temeljih in podatkih preteklega stoletja. Toda kaj le štejejo v starosti vsi pretekli uspehi, lepota, življenjske izkušnje in celo bogastvo.
Mnogi izmed nas živimo na tem svetu s svojimi starši, starimi starši in prastarši. Zdi se, kot da se je čas ustavil. Prvič nastaja, česar evolucija ni predvidela. Od stigmatizacije nas loči le še malo časa. Peter G. Peterson napoveduje, da meja revščine ne bo več potekala le med Severom in Jugom, temveč čedalje bolj
tudi med mladimi in starimi državami.
Vojna blatenju starosti - napačne predstave o starosti
Mladost poznamo, saj smo jo vendar vsi doživeli. Starost je v civilizacijski in evolucijski zgodovini naše družbe nekaj zelo mladega.
Starostni val bo povzročil krizo starajočih se možganov, vseh petih čutov in samozavesti. Naraščale bodo finančne bojazni, strah pred demenco in alzheimerjevo boleznijo. Koliko senilnosti, pozabljivosti, starostne demence in bolezni bo v tej kolektivni zavesti? Koliko bo strahu in slabe vesti, sovraštva do samega sebe in sovraštva nasploh. Bo družba, ki smo jo ustvarili, starajočim vzela prav vse: njihovo samozavest, njihovo delovno mesto, njihov življenjepis? Bomo sodelovali v spopadu generacij?
Mnogi, stari več kot trideset let, danes že začenjajo trpeti. Trpijo zaradi svojega videza, trpijo na trgu dela, zaradi porajajočega se zmanjševanja svojih zmogljivosti in čedalje pogostejših bolezni. Poznamo trpljenje, ki ga povzroča stara-
joče se telo. Tisto, kar zaznamuje demografsko gibanje, je umiranje in ne več rojevanje. Trpljenje zaradi smrtnosti. Nekakšen siv pajčolan se bo ulegel na duševnost ljudi in določal njihovo ravnanje. Njena duševna infrastruktura in njeni medgeneracijski odnosi bodo povsem spremenjeni. Mlajša generacija tridesetih in štiridesetletnikov bo že okužena s strahom pred starostjo. Gibanje, ki lahko preobrne področje zdravstva, družine in socialnih zadev. Predsodki o staranju in starajočih se ljudeh so strašna usoda naše civilizacije in našega življenja. Napačne predstave o starosti so prav tako ubijalske kot rasizem, ki ljudi obravnava kot manjvredne.
Prihodnost in kolektivna zavest
Starajo se ne le ljudje, pač pa celotna ljudstva. V prihodnosti se nam obeta duhovna kriza, življenjsko pričakovanje pa bo postalo ključni pojem naše dobe. Zdaj gre za vojno, ki jo vodimo s sabo, s človekom, kakršni bomo postali v starosti. Vaupel in Jim Oeppen sta v svoji raziskavi ugotovila, da postajamo priča pravcati revoluciji v trajanju življenja. Življenjsko pričako-
Telefon: 03/712 12 80
Koronami klub Savinjska dolina Žalec
Vabi k včlanitvi vse, ki imajo težave srca in ožilja.
Naslov: Hmeljarska 3, Žalec
Vadbe: ponedeljek od 15. do 17. ure, torek od 9. do 10.30, sreda od 15.30 do 17. ure, petek od 9. do 10.30.
Informacije: 031 645 752.
vanje Evropejcev in Američanov se letno podaljšuje za tri mesece. Stoletniki so danes že nekaj povsem običajnega. Sledov staranja ne bomo proučevali le na svojem telesu, pač pa tudi v svojem okolju. Pričenja se spreminjati civilizacija. Zapirajo se šole, delovni čas se podaljšuje, pokojnine se znižujejo, vasi zapuščajo še njihovi zadnji prebivalci. Demografski statistiki ne beležijo več rojstev, temveč le še starostne rekorde in smrti - maloštevilni mladi in mnogoštevilni ostareli. Staranje bo spremljajo in zaznamovalo prav vse, kar bomo počeli in mislili. Razvijala se bo nova vrsta preventive, pripravljalnih varnostnih ukrepov na duhu, duši in telesu za populacijo, ki postaja čedalje šibkejšega zdravja.
Raziskava, ki je bila narejena v ameriški zvezni državi Ohio leta 1975 in je trajala dvajset let, je dokazala, da so tisti, ki so starost razumeli kot izpolnjeno fazo svojega življenja in so o starosti razmišljali pozitivno, živeli v povprečju sedem let in pol dlje od tistih, ki niso od starosti pričakovali ničesar. Vpliv pozitivne samopodobe in pozitivne predstave o staranju na dolžino človekovega življenja je večji od vpli-
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Alergijski
rinitis
Vsako leto znova prihod, za večino najlepšega letnega časa, pomladi prinese mnoge težave ljudem, preobčutljivim na cvetni prah. Letos je še posebej pohitela. Že v januarju se je začelo s cvetenjem leske in jelše. Alergijski rinitis je lahko samo sezonska bolezen (seneni nahod), ko so povzročitelji v spomladanskem času pelodi trav in dreves (leska, jelša, breza ...), v poletnem času pelodi plevelov in zeli (pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni. Lahko pa je tudi celoleten, povzročajo ga predvsem hišne pršice, živalska dlaka in plesni.
Bolezenski znaki alergijskega rinitisa se izražajo kot srbenje v nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu, sluz iz nosu ves čas izteka v žrelo, glavobol in občutek polne glave, dražeč kašelj, pogosto se razvije tudi alergijsko vnetje oči s srbenjem in solzenjem. Pri celoletnem alergijskem rinitisu je prisoten občutek zapore nosu zaradi nabreklosti nosne sluznice, očesni simptomi so redkejši, manj je tudi izločka iz nosu, včasih je sluznica celo izsušena, pogosto se pojavi tudi izguba voha. Čeprav se kažejo simptomi večinoma lokalno, gre pri alergijah za sistemsko bolezen, kar opazimo kot utrujenost, zmanjšano zbranost, motnje spanja in razdražljivost. Velikokrat na to nismo posebej pozorni in to pripišemo pomladanski utrujenosti. Alergija se lahko prvič pojavi v katerem koli življenjskem obdobju in ker so nekateri simptomi podobni tistim pri prehladu, jih predvsem starejši pogosto spregledajo. Najboljši način, da preprečimo alergijo, je izogibanje znanim alergenom. V času, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku najvišja, ostanite raje v zaprtem prostoru. Sezona cvetenja posameznih rastlin se, odvisno od vremenskih razmer, od leta do leta lahko spreminja za cel mesec, zato je koristno spremljati informacije o koncentraciji pelodov v zraku na teletekstu in na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (http://www.sigov. si/ivz). Tudi čez dan se koncentracija peloda spreminja, največ ga je zjutraj ter v sončnem in vetrovnem vremenu, dež pa ga spere. Prostora zato ne zračite zjutraj in zvečer. Pri alergiji na mačke ali pse, če ne želite odstraniti živali iz stanovanja, jim vsaj preprečite vstop v spalnico, koncentracijo alergena v stanovanju pa zmanjša tudi tedensko kopanje živali. Plesni uspevajo predvsem v vlažnih prostorih (kopalnica, kuhinja), zemlji lončnic, posodi za odpadke, zato prostore zračimo
dvakrat dnevno vsaj 30 min, v stanovanju ne sušimo perila, pozimi ogrevamo vse sobe, odstranimo vse lončnice in sproti odstranjujmo odpadke in ostanke hrane. Najpomembnejši alergen, ki je prisoten celo leto in se mu je najtežje oz. nemogoče izogniti, je pršica (poglaviten alergen je v iztrebkih). Največ je je v blazinah, vzmetnicah, preprogah, zavesah, oblazinjenem pohištvu, zato se temu čim bolj izogibajte pri opremi stanovanja. Najboljša talna obloga je parket, odsvetujejo se preproge in tapisoni. Blazine in odeje naj bodo iz umetnih vlaken, ki jih lahko peremo na 60°C (pri tej temp. pršice poginejo). Uničimo pa jih lahko tudi z zamrzovanjem, npr. plišastih igrač in manjših kosov posteljnine. Pršica tudi ne more živeti v okolju z relativno vlažnostjo (pod 50 %), zato stanovanje dobro zračimo in pustimo posteljo čez dan od-grnjeno. Kemijski preparati, ki se dobijo na tržišču za uničenje pršice, ne prodrejo dovolj globoko v vzmetnice, njihov učinek je zato delen in le začasen. Tudi sesanje ne odstrani žive pršice, prednost vodnih sesalnikov in tistih s HEPA filtrom je le v tem, da preprečijo izpuh delcev prahu in s tem alergenov v zrak. Izpostavljenost alergenu pršice najbolj zmanjša nepropustno zaprtje vzmetnice v protialergijske ovoje iz goreteksa ah podobnih umetnih pralnih tkanin. Zdravljenje alergijskega rinitisa je odvisno predvsem od stopnje in trajanja težav. Zdravila alergijskega rinitisa ne morejo ozdraviti, lahko pa odpravijo ali vsaj ublažijo simptome. Za zdravljenje alergijskega rinitisa se uporabljajo antihistaminiki (tablete, kapljice za oči in pršilo za nos) in kortikosteroidi (te predpiše zdravnik). Pri blažji obliki si lahko pomagate sami s tabletami antihistaminika, ki v telesu onemogoči delovanje histamina, ki se sprošča v telesu ob vnosu alergena v telo ter povzroči nastanek simptomov; na voljo so v lekarnah tudi brez recepta. Vendar pa je obisk pri zdravniku nujen, če se srečujete s to težavo prvič in niste prepričani, za kaj gre oz., če so vaše težave močneje izražene in trajajo daljši čas ali vse leto. Pomembno je tudi, da vam določijo, na katere alergene ste alergični, saj se jim, ko jih poznate, lažje izognete oz. začnete pravočasno jemati zdravila in s tem preprečite izbruh simptomov.
Naj vas letošnja zgodnja pomlad ne ujame nepripravljene, da boste tudi vi lahko uživali v naravi in cvetju!
Romana Sevčnikar, mag. farm.
vov krvnega tlaka ali visokega holesterola, ki ima za posledico skrajšanje življenja za štiri ali manj let. Volja do življenja je torej formula, ki pozitivno vpliva na kakovost življenja Kot piše ameriški kulturni kritik Theodore Roszak, ta pridobljena leta si predstavljate kot civilizacijski in duhovni vir, ki smo ga iztrgali smrti, enako kot so Nizozemci pustemu morju iztrgali rodovitno zemljo.
V naslednjih tridesetih letih se moramo povsem na novo naučiti staranja ali pa bo prav vsak posameznik v tej družbi finančno, socialno ali duševno kaznovan. Gre za naš prihodnji jaz.
Teorija in praksa, 2006, F. Schirrmacher, povzeto iz članka Metuzalemska zarota.
Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Parlamentarci o devetletki -
Več komunikacije za reševanje težav
Del udeležencev parlamenta
Na zasedanju šolskega parlamenta so se zbrali predstavniki od 4. do 9. razreda polzelske osnovne šole. Približno 50 učencem so prisluhnili ravnateljica Valerija Pukl, njena pomočnica Simona Tomšič, koordinatorica zdravstvene vzgoje Marjana Jager, predstavnica občine Jerneja Svetko in drugi.
Najprej so podelili pohvale in priznanja učencem, ki so sodelovali na literarnem natečaju Šola nekoč in danes, nato pa so odprli parlamentarno razpravo na temo naše mnenje o devetletki. Učenci so se nanjo pripravljali na urah oddelčne skupnosti in na sestanku šolske skupnosti učencev. Najprej so predstavili svoja razmišlja-
nja o znanju kot vrednoti, nato pa razpravljali o vprašanju, ali je znanje vrednota naše generacije. Povedali so, da je znanje vrednota le nekaterim, medtem ko so lahko tisti učenci, ki si prizadevajo za več znanja, deležni posmehovanja in zato lahko počasi utihnejo in nazadujejo. Strinjali so se, da je potrebno vztrajati, dogovorili pa so se, da se bodo o tem pogovarjali na urah oddelčne skupnosti. Učencem so za razvijanje znanja zelo všeč izbirni predmeti, vendar pa se ne strinjajo s tem, da morajo izbirati med predmeti iz družboslovnega in naravoslovnega sklopa. Svojega interesa ne morejo razvijati, če ni dovolj prijav za izbirni predmet, zato predlagajo, da bi v takšnem primeru razpisali interesne dejavnosti. Predlagali so, da bi naslednje leto ponovili vprašalnik, ka-
tere izbirne predmete naj šola razpiše, saj se interesi učencev spreminjajo. Zelo zadovoljeni so s fleksibilno diferenciacijo in so celo predlagali, da bi bila pogosteje in pri vseh predmetih, medtem ko so se osmošolci in devetošolci dogovorili, da bodo imeli poseben sestanek, na katerem bodo razpravljali, kaj si želijo.
Živahno je bilo tudi, ko je beseda tekla o ocenjevanju znanja. Povedali so, da pri ocenjevanju cenijo dobro povratno informacijo, možnost, da se učenec sam oceni, da ga oceni razred in da nato učitelj svojo oceno utemelji. Dogovorili so se, da se bodo v primeru, ko imajo občutek, da so ocenjeni krivično, pogovorili z učiteljem in to temo najprej izpostavili na uri oddelčne skupnosti. Strinjali so se, da je le odprta in dobra komunikacija uspešna pot za reševanje težav, ter izbrali šest predstavnikov, ki jih bodo zastopali na medobčinskem parlamentu.
T.T.
Mladi raziskovalec
Na noč, ki bi se marsikomu zdela običajna, se je David zazrl v nebo. Njemu se je ta noč zdela mistična, saj je po njegovih občutkih izžarevala prav posebno energijo.
Sprva še sam ni poznal razlage za svoje občutke. Vendar pa se mu je po nekaj trenutkih globokega mišljenja posvetilo. »Polna luna je!« je navdušeno vzkliknil in pri tem skoraj zbudil svoje starše. Sicer je bilo že pozno v noči, saj so že vsi v hiši spali, razen Davida. Ta je še naprej strmel skozi okno in razmišljal. Samo on je vedel, kaj se mu je pletlo v tistem trenutku po glavi, in še sam ni znal razložiti vseh stvari. Razmišljal je namreč o tem, kako na nas vpliva luna. V tistem trenutku pa je izrekel: »Pri geografiji smo se učili, da je plimovanje povezano z luno. Kar pomeni, da luna privlači vodo k sebi in tako morje rahlo naraste. To imenujemo plima. Vendar pa sem že slišal, da se ljudje ob polni luni drugače vedemo kot pa običajno.« Še sam nad seboj je bil presenečen, ko je opazil, kako gladko mu gredo od rok ti miselni poskusi. »Tudi v naših možganih se nahaja tekočina in
potemtakem bi morala ta tekočina narasti in ob tem bi narasel tudi pritisk v možganih. Ta pa bi povzročil razne spremembe v obnašanju.« Ob teh stavkih je že razmišljal, kako bo prejel Nobelovo nagrado. Vendar pa so misli že odtavale drugam: »Slišal pa sem tudi, da uporabljamo le nekaj odstotkov naših možganov. Vendar pa bi se nam ob dvigu pritiska v možganih lahko povečal odstotek uporabe možganov.« Ampak obenem ni bil čisto prepričan, kaj je že raziskanega na tem področju in kaj je še potrebno dopolniti. Zavedal se je tudi, da je lahko njegova teorija ovržena, saj mu do popolne rešitve problema manjka še veliko. Navkljub vsem temnim slutnjam pa je bil še vseeno zadovoljen, saj se je le potrudil in razmišljal kot pravi znanstvenik, mladi znanstvenik. Nekako pa se je v tem trenutku zgodilo nekaj prav zares čudnega. V tistem trenutku je David ostal čisto brez nadaljnjih idej in tudi prejšnje mišljenje je kar odplavalo stran. Nič več ni bil sposoben logično sklepati. Sprva je pomislil seveda na druga bitja v vesolju in kako so mu odvzela to moč logičnega sklepanja.
Nakar je pomislil: »Ah, mogoče sem pa le zaspan.« Tako je odkorakal v kopalnico, odprl pipo in podstavil glavo pod vodo. In verjeli ali ne, spet se je počutil bolje. Nakar pa gaje prešinilo, da bi se lahko odločil za konkreten poskus. V en lonček je natočil navadno vodo, v drugega je dal sok in v tretjega olje. Vse lončke je napolnil do enake površine, in to tudi označil. Vse je postavil na balkon. S tem je mislil preveriti, ali polna luna privlači samo navadno vodo ali tudi primesi. Nato je postal tako utrujen, da se je ulegel na posteljo in preprosto zaspal. Sploh se ni preoblekel, ampak se je le vrgel na posteljo in zadrnjohal. Med spanjem pa si lahko samo predstavljate, kaj se mu je sanjalo. Postal je še slavnejši znanstvenik, kot sta Albert Einstein in Stephen Hawking. Sicer sta bila oba astrofizika in raziskovala sta veliko različnih teorij. David pa je postal prvi Nobelov nagrajenec v kategoriji vpliva polne lune.
Vse to pa se je razblinilo že naslednje jutro, ko se je zbudil in hitro stekel na balkon iskat kozarce. Vendar pa so bili vsi trije na žalost prazni. Čudo prečudno? Ves žalosten je odkorakal v šolo in nadaljeval naslednji dan. Vendar pa je le on vedel, da je bilo vse resnično in tako je nastal
že nov problem. Seveda ga bo sam raziskal, zdaj ko je pridobil samozavest. No, ta problem pa se glasi: življenje v vesolju. Verjetno pa potrebujete obrazložitev, saj si je David vse skupaj kar znanstvenofantastično predstavljal in mislil, da so mu Nezemljani vzeli tekočine. Prepričan je, da so uvideli, da je bila njegova teorija o vplivu polne lune že prezahtevna za majhne možgane ljudi in bi lahko sprožila vsesplošni preplah. Zato pa je zdaj prepričan, da obstaja življenje na drugih planetih. Takrat pa si je tudi prisegel, da bo dal vse od sebe, da bi odkril Nezemljane. Tako se je navdušil za poklic astrofizika.
Čez mnogo let, ko že ima svoje otroke in je povabljen v šolo na predstavitev poklica, pa vsem zbranim v učilnici pripoveduje prav isto zgodbo, ki jo zaključi z besedami: »In tako sem se odločil za poklic astrofizika.« Zdaj je zaposlen na znanem astronomskem inštitutu v Londonu in raziskuje razne pojave v vesolju. Še vedno opravlja svoje delo z veseljem.
Seveda pa tudi zdaj niti jaz niti on ne veva, ali se mu je v tisti noči zares dvignila tekočina v možganih, da je prišel do takšnih idej.
Miha Vidmajer, 9. b OŠ Polzela
Taborniki na „Razprodaji miru“
Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi
sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta pla-
men iz svetega mesta Betlehem je med nas prišel že šestnajsto leto zapored.
Delili smo ga tudi taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra. Naša tabornika Katja in Jure sta ga s prijatelji prevzela 16. decembra na Dunaju, skupaj s skavti iz vse Evrope.
Geslo akcije je bilo “Razprodaja miru”. Poudariti je želelo dvojnost prazničnega časa, ko se lahko zelo hitro omejimo samo na zunanje praznovanje, pozabimo pa na pravi pomen praznikov in najlepše darilo, ki ga lahko podarimo drugim in samemu sebi: MIR! Če ga sprejmemo, dobimo zraven še veliko svetlobe, prijazen smehljaj, iskro v očeh ... Na
nas pa je, da ga širimo naprej. In več kot ga daš, več ga imaš!
Plamen so Mojca, Timi in Tilen v imenu vseh tabornikov ponesli in ga podarili gospe ravnateljici in učiteljicam ter učiteljem OŠ Šempeter, Štor-manovim, gospodu županu in njegovim sodelavcem, Petki, občanom Šempetra in Gotovelj ter našim prijateljem, znancem ... Vsi taborniki smo se trudili, da bi ga razširili v čim več domov. Upamo,da ste ga prejeli tudi vi in ga delili naprej.
Taborniki RBS iz Šempetra želimo vsem mirno, srečno in uspešno leto 2007.
Z naravo k boljšemu človeku.
Kokica
Ob dnevu gora srečanje Unescovih šol
Na Osnovni šoli Griže so praznični december obogatili tudi s srečanjem Unescovih šol celjskega središča. Srečanje je bilo posvečeno mednarodnemu dnevu gora, zato so ga obeležili s planinskim pohodom na Bukovico.
Srečanja so se udeležili trije učenci IV. OŠ Celje z mentorico Manjo Kozovinc ter štirje učenci OŠ Dobrova z mentoricama Vladko Guček in Nado Bogovič. Od gostujoče šole so na srečanju sodelovali ekipi orientacistov iz 5. in
9.	razreda pod mentorstvom Janje Ramšak in štirje mlajši planinci pod mentorstvom
Darje Baloh. Ta dan so s svojim znanjem in izkušnjami obogatili tudi predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, predsednik PD Liboje Franci Čretnik, vodja mladinskega odseka PD Zabukovica Milan Polavder, tajnik PD Zabukovica Cveto Jančič ter Štefka Urh, ki redno spremlja mlade planince na njihovih poteh.
Udeleženci srečanja so se zbrali na prijetnem sprejemu in klepetu v šolski zbornici, nato pa so se odpravili na pohod na Bukovico, kjer so se v tamkajšnjem planinskem domu PD Žalec družili ob kvizu na temo planinstva in gora.	D. Naraglav
Šolsko prvenstvo v namiznem tenisu na OŠ Petrovče
V petek, 12. 1. 2007, je na OŠ Petrovče potekalo šolsko prvenstvo v namiznem tenisu za učenke in učence od 1. do 9. razreda. Tekmovanja se je udeležilo več kot 50 učenk in učencev, ki so pokazali dobro znanje namiznega tenisa.
Učenci si znanje pridobivajo na treningih, ki jih vodita Bruno Randl in Tomaž Vok. Treningi potekajo vsak torek in petek neposredno po pouku v okviru državne akcije »Hura, prosti čas.«
Prvak šole pri dečkih je postal Jaka Rehar, pri deklicah pa Petra Čede.
Vrstni red po kategorijah:
Od 1. do 5. razreda (deklice):
1.	Petra Čede
2.	Kaja Tominšek
3.	Zala Maruša Od 1. do 5. razreda (dečki):
1.	Nejc Stražar
2.	Maksi Drobež
3.	Jaka Jovan - Hrusti
Od 5. do 9. razred (dečki):
1.	Jaka Rehar
2.	Metod Ribič
3.	Denis Leskošek
Od 5. do 9. razreda (deklice):
1.	Kaja Plantak
2.	Anja Pečovnik
3.	Nastja Grm
Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo, hkrati pa se zahvaljujemo Brunu Randlu in Tomažu Voku za odlično organizacijo tekmovanja.
Športni pedagoginji OŠ Petrovče
Živ žav na božično-novoletnem sejmu v Grižah
V torek, 5.12. 2006, je bilo v telovadnici griške osnovne šole živahno, kot se za božično-no-voletni sejem tudi spodobi.
Začetek predprazničnih dni so otroci svojim staršem pričarali s kratkim kulturnim programom, ki so ga zaključili s
sejmom. Stojnice so bile polne raznovrstnih otroških izdelkov, primernih za prihajajoče praznične dni. Starši so z nakupom izdelkov svojih otrok pokazali, da je še vedno najlepše tisto darilo, ki ga naredijo otroške roke.
N. N.
Učenci vseh Šempetrov v Šempetru
V OŠ Šempeter v Savinjski dolini so se 11. januarja srečali učenci vseh Šempetrov v Sloveniji in zamejskega v Italiji. Cilj srečanja je navezovati stike med mladimi in spoznavati značilnosti posameznih krajev. V Šempetru so se predstavili učenci OŠ Sečovlje, OŠ Pivka, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Šempeter pri Novi Gorici, OŠ Otočec in OŠ Šempeter pri Čedadu v Italiji. Srečanja so se udeležili tudi ravnatelji omenjenih šol in mentorji mladih, ki delujejo v turističnih krožkih na teh šolah.
OŠ Šempeter je v okviru sodelovanja v projektu Turizmu pomaga lastna glava pripravila srečanje, ki so ga poimenovali Šempetri pod eno streho. K temu jih je napeljalo tudi srečanje Šempetrov iz Slovenije, ki že nekaj let poteka med občinami in krajevnimi skup-
V Garnem šport hotelu Prebold je potekal civilni obred zlate poroke Valentine in Edvarda Peternela iz Prebolda, kjer imata tudi znano pekarno Peternel. Obred zlate poroke sta opravila preboldski župan Vinko Debelak in matičarka Darja Ažnik.
Pogled v matično knjigo pove, da sta Valentina in Edvard stopila v zakon še rosno mlada. Njemu je bilo 18, njej pa 17 let. Kljub mladosti sta znala svojo zaljubljenost prekaliti v ljubezen, ki ju je družila vsa ta dolga leta in je tudi zdaj povod za zlato potrditev. Edvard se je rodil v Žalcu kot dvanajsti od trinajstih otrok Po končani osnovi šoli se je izučil za peka v pekarni Roblek v Žalcu, kasneje pa je uspešno zaključil še policijsko šolo v Ljubljani in srednjo živilsko šolo v Mariboru. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v celjskem Veležitarju, pozneje pa je služboval pri tedanji Ljudski milici na Ljubnem ob Savinji in v
nostmi, ki se ponašajo s tem imenom.
Udeleženci so se najprej zbrali na uvodni prireditvi v avli šole. V kulturnem programu so nastopili učenci domače šole, harmonikar Alfonz Lesjak in prof. glasbe Cita Galič, ki je zaigrala na citre. Udeleženci srečanja so si z zanimanjem ogledali tudi film o Šempetru v Savinjski dolini in njihovi šoli, ki so ga posneli prav za ta namen. Zbrane so pozdravili ravnateljica gostitelj ske šole mag. Petra Stepišnik, župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednik sveta KS Šempeter Silvo Udrih. Po uvodni prireditvi, ki sta jo vodila učenca Miha in Ana, so se udeleženci razdelili v skupine in v delavnicah spoznavali geografske, etnološke, jezikovne, likovne, zgodovinske in druge značilnosti posameznih Šempetrov.
Mozirju. Po petih letih policijske službe se je vrnil k svojemu poklicu in leta 1966 začel s samostojno obrtjo v najeti pekarni na Ljubnem, leta 1968 pa že v svojih prostorih v Preboldu. Valentina se je rodila v Miklavčevi družini kot tretja od štirih otrok. Po končani osnovni šoli se je izučila za šiviljo krojačico pri mojstru Oblaku v Grižah. Z Edijem sta se spoznala na pusta leta 1956 in se še konec istega leta poročila. Kmalu po poroki se je rodil sin Edi. Valentina se je zaposlila v banki v Mozirju in pozneje v podjetju Elkroj. Leta 1965 se je rodila hči Natalija, čez dve leti pa hči Loti. Vseskozi je poleg službe in ob skrbi za družino pomagala možu pri vodenju obrti, ki jo je leta 1991, ko se je Edi upokojil, prevzela in jo vodila še sedem let. Kot pravita zakonca Peternel, v njunem življenju vendarle ni bilo samo delo. Bilo je tudi veliko športa, društvenih, strokovnih in političnih aktivno-
Ravnatelji in ostali gostje so si ob klepetu, na katerem so predstavili svoje šole, izmenjali izkušnje. Sledila je prava rimska pojedina, ogledali pa so si tudi jamo Pekel. Srečanje so zaključili z zaključno prireditvijo v avli šole, ki ji je prisostvovala tudi predstojnica Zavoda za šolstvo Območne enote Celje mag. Sonja Zajc in bila nad idejo OŠ Šempeter in izpeljavo tovrstnega srečanja zelo navdušena.
Kot pravi ravnateljica mag. Petra Stepišnik, verjamejo, da je lahko srečanje eden izmed načinov turistične promocije posameznega kraja, še zlasti, če ga izvajajo mladi, in dodala, da je projekt zdaj potrebno umestiti v raziskovalno nalogo, razstavo in gledališko predstavitev.
In kaj o tem pravijo udeleženci tokratnega srečanja? Predsednik sveta KS Šempeter v Savinjski dolini Silvo Udrih:
»Današnji dan je nekaj posebnega, je zelo vesel
sti. Edi je bil predsednik Strelske zveze za Zgornjesavinjsko, predsednik Strelskega društva Prebold, kar 26 let predsednik nadzornega odbora Ribiške družine Šempeter, predsednik nadzornega odbora Gasilskega društva Prebold, Turističnega društva Prebolda, odbora za obrt Občine Žalec, živilske sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije, član Združene liste in DeSUS-a ter osem let občinski svetnik. Ob jubileju so njuni najdražji povedali: »Dala sta nam priložnost, da smo se lahko danes zbrali in vama še enkrat izkazali svojo hvaležnost za vso ljubezen in dobroto, ki sta nam ju nudila. Težave in problemi, ki spremljajo vsako družino, tudi vaju niso obšle. Vendar vama želimo, da se spominjata samo lepega in dobrega. Predvsem pa pazita na svoje zdravje, da bomo še dolgo skupaj.« T. Tavčar
V prazničnem decembru je otroke vPrebolduponovno obiskal dedek Mraz in s pomočjo Občine Prebold poskrbel za obdaritev vseh otrok do desetega leta. Darila je razdeljeval v vrtcu, osnovni šoli in nekaterih podjetjih. Otroci so bili veseli njegovega obiska in daril. Z zanimanjem so si ogledovali njegovo novo opravo, predvsem plašč in kučmo, ki so ju zanj iz prvovrstnih materialov izdelali v podjetju Inde Vransko.
in prijeten tako za otroke kot tudi za nas, ki spremljamo to dogajanje. Zelo sem vesel, da so se na šoli lotili tega projekta, ki je nekakšna nadgradnja že tradicionalnih srečanj Šempetrov iz Slovenije in tudi tujine. Ravnateljici in celotnemu učiteljskemu zboru vse čestitke za idejo in izpeljavo srečanja«.
Podobnega mnenja je tudi Rožana Špeh iz Sv. Petra v Občini Piran, ki bo letos gostitelj tradicio-nalnega srečanja Šempetrov: »Na to srečanje se resno pripravljamo in prepričani smo, da bo lepo in prijetno, tako kot je tudi to srečanje naših otrok iz vseh Šempetrov danes na tej šoli. Vsi smo prijetno presenečeni nad tem, kar smo videli in doživeli, in le želimo si lahko, da bi takšna srečanja postala tradicionalna tudi med učenci naših šol.«
Veliko pohvalnih besed so izrekli tudi učenci. Nejc Špeh in Martina Bažec (OŠ Sečovlje): »Na srečanju sva doživela veliko lepega, spoznala veliko novih prijateljev, zanimivosti tega Šempetra
Pred časom je 90. rojstni dan praznovala Karolina Jazbec iz Ločice ob Savinji. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali tudi člani Dru-
Ko je za vedno zatisnil oči Avgust Dobriha, je bilo namreč končano tudi njegovo več kot 40-letno poslanstvo v vlogi dedka Mraza. Avgust je s svojim značilnim glasom leto za letom razveseljeval otroke v vrtcu, šoli, podjetjih in povsod, kamor so ga povabili. Z njegovim odhodom je nastala praznina in vse je že kazalo, da bo njegovo vlogo prevzel Božiček, s katerim sta skupaj razveseljevala otroke na eni prvih prazničnih prireditev
in drugih Šempetrov. Predstavila sva našo šolo in naš kraj in zelo bova vesela, če se bomo zbrali učenci vseh Šempetrov tudi na naši šoli.«
Martina tra v Italiji je njihova šola dvojezična in da je pri njih zato nekoliko drugače.
Svoj kraj je predstavila v geografski delavnici in ob tem povedala zanimivo zgodbo, od kod ime Hudičev most: »Ljudje so si želeli zgraditi most čez reko, pa tega niso znali niti zmogli. Pa je prišel mimo hudič in jim rekel, da jim zgradi most, vendar pod pogojem, da bo prva oseba, ki bo šla preko mostu, njegova. Ljudje so se strinjali in ko je bil most končan, je most prva prečkala mačka. Hudič se je jezen moral zadovoljiti z njo. Most pa so zato poimenovali po njem.«
Med svojimi vrstniki sta se imela v Šem-
štva upokojencev Polzela s predsednico Gertrudo Ter-čak.
Karolina se je rodila v Šmarju pri Jelšah. Z 18 leti
petru lepo tudi Marko Prinčič in Manta Peroci iz Šempetra pri Gorici:
» D a n a š -nji dan je bil dan veselja, dan osvajanja novih znanj in sklepanj novih prijateljstev. Delo v delavnicah je bilo zelo prijetno, še posebej je bilo zanimivo spoznavanje narečij in krajev, od koder smo bili udeleženci. Vsekakor si želiva, da bi se takšna srečanja nadaljevala tudi v prihodnje.«
Domačinki Neja Rajh in Klavdija Dolinar sta kot šolski novinarki spremljali utrip dogajanja v vseh delavnicah in vse, kar se je dogajalo na srečanju:
»Z ude-1 e ž e n c i sva imeli kar veliko pogovorov, jih povprašali za mnenja o srečanju, spregovorili so o svojih občutkih, šolah, aktivnostih in še marsičem.
Skratka najino delo je bilo prijetno in veseli sva, da sva lahko sodelovali pri tem projektu.«
D. Naraglav
se je preselila v Žalec, kjer je spoznala zdaj že pokojnega moža Rudolfa. Leta 1970 sta se preselila v Ločico ob Savinji, kjer sta si zgradilo hišo. V zakonu so se jima rodili trije sinove. Zdaj je Karolina na invalidskem vozičku, saj si je julija lani poškodovala koleno, zanjo pa lepo skrbi mlajši sin Drago. Kot je dejala, trdno upa, da bo zopet kmalu na nogah. Pri tem ji vliva upanje bioenergetik Ivan Pirc iz Hrastnika, saj je z njegovo pomočjo premagala že marsikatero težavo. Žalostna je, ko vidi, koliko revščine je še po svetu, zato je tudi prosila poverjenico Slavico iz Društva upokojencev Polzela, ki je pripravila obisk, naj namesto darila in šopka darujejo denar tistim, ki so pomoči potrebnim.	T. T.
na kmečki tržnici v Preboldu pa je otroke znova obiskal dedek pred nekaj leti. Pozneje seje med Mraz, ki bo nadaljeval delo ne-otroki pojavil le Božiček.	kdanjega in skrbel, da bo njego-
V vrtcu in šoli so si želeli ded- va malha vedno polna, ka Mraza. V veselem decembru	D. Naraglav
Dedek Mraz med najmlajšimi v preboldskem vrtcu
Zlata Peternela iz Prebolda
Župan Vinko Debelak izroča darilo zakoncema Peternel
Tradicija se nadaljuje
90 let Karoline Jazbec
Karolina Jazbec z obiskovalci in sinom Dragom
Proznjak iz Špe-pa je povedala, da
Alen Srebočan državni prvak
Gostovanja z Zadrego navdušujejo
Alen Srebočan na gorski dirki v Črnem Vrhu
Savinjčani smo preteklo leto dobili državnega prvaka v starodobnem motociklizmu. To je postal Alen Srebočan iz Ločice pri Polzeli, ki je to lovoriko osvojil v hitrostnem motociklizmu starodob-nikov v razredu motornih koles, izdelanih od leta 1965 do 1974. Alen je bil v lanskem letu najhitrejši na obeh krožnih dirkah, osvojil pa je tudi tri zmage in dve četrti mesti na gorskih dirkah, kar mu je prineslo 158 točk in naslov državnega prvaka. Za 18 točk je ugnal drugouvrščenega Tonija Janežiča, za 57 točk pa je bil boljši od tretjeuvrščenega Franca Bradeška.
Hitrostne dirke starodobnih motociklov so organizirane v okviru sekcije za šport pri AMZS. V letu 2006 je bilo izpeljanih 7 dirk, in sicer pet gorskih in dve krožni. Tekmovanja se odvijajo po posameznih razredih, ki se delijo glede na letnik izdelave motocikla (4 razredi) in glede na prostornino motorja (7 razredov). Pri gorski dirki gre za posamezen start, običajno v razmaku ene minute.
Proga je ponavadi asfaltirana cesta, ki je na dan tekmovanja zaprta za drug promet, ustrezno zavarovana in na kateri je zadostno število redarjev in sodnikov. Število le-teh določa pravilnik AMZS o izvedbi dirk hitrostnega motociklizma sta-rodobnikov. Smer dirke vedno vodi navkreber. Zmaga tisti tekmovalec, ki progo prevozi v čim krajšem času. Pri krožnih dirkah je start skupen. Startno mesto si posameznik pribori glede na osvojeni čas na uradnem treningu. Tekmovalci prevozijo štiri kroge, zmaga pa tisti, ki prvi prevozi ciljno črto.
»Ob koncu sezone 2005, ko sem zasedel 5. mesto v razredu do 500 ccm, sem se odločil za nakup konkurenčnejšega motocikla, ki sem ga kupil od prijatelja in starega dirkaškega mačka Franca Svatine in tako postal lastnik suzukija GT 250, letnik 1974. Tovarniško premore ta motocikel 30,5 KM, ker pa je agregat malce obdelan, ima še kakšnega konja več. Kljub svojim letom še vedno doseže hitrost do 180 km na uro. V letu 2006 sem dirkal s tekmovalno
Zlatoporočenca Veronika in Gotard Ferme
Veronika in Gotard ob 50-letnem zakonskem jubileju
V vasi Limovce nad Trojanami sta prejšnje leto praznovala zlato poroko Veronika in Gotard Ferme. Cerkveni poročni obred je bil v cerkvi v Šentgotardu, civilnega pa je opravil vranski župan in poslanec Državnega zbora RS Franc Sušnik.
Poročno vzdušje je bilo enkratno. Še posebno zaradi sina Gotija, njegovih dveh sinov in hčere, ki tvorijo družinski narodno-zabavni ansambel ali pa vsi igrajo na harmonike. Zdaj tudi lastne, saj imajo družinsko podjetje Gotard, d. o. o., v katerem poleg stolov že
nekaj časa izdelujejo tudi harmonike z blagovno znamko Ferme.
Veronika se je rodila leta 1930 v Zaplanini na Mlakarjevi domačiji in je do poroke živela in delala na domači kmetiji. Delo je bilo trdo in težko, saj je kmetija v hribovitem delu. Mož Gotard se je rodil na Limovcah pri Mi-hetovih leta 1932. Tudi on je otroštvo preživljal na kmetiji. Po šoli se je zaposlil v Varnosti v Zagorju, kasneje pa v Litostroju v Ljubljani. Po poroki sta si z ženo ustvarila družino v Limovcih blizu Gotardove
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO. ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
BDENJE
Romantična komedija, Mestno gledališče Ptuj
Ponedeljek, 5., in torek, 6. februarja 2007. ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za gledališka abonmaja ponedeljek in torek IN IZVEN Vstopnice 10.5Ò EUR v predprodaji (TIC Žaloc). 12.50 EUR uro pred predstavo
Od decembrskih dobrih mož je svoje poslanstvo zadnji opravljal dedek Mraz. Društvo podeželskih žena Občine Prebold, ki ga vodi Danica Uplaznik, je organiziralo že četrto obdarovanje otrok.
Dedek mraz je v tem kraju obdaroval otroke že pred desetletji. Pred štirimi leti pa se je Društvo podeželskih žena Občine Prebold odločilo, da v kraj
znova pripelje dedka Mraza in naredi otrokom še več prazničnega veselja.
Vsaka obdaritev je prijetna popestritev prazničnega decembra in velik dogodek za otroke, ki jim ta dan polepšajo tudi s kakšno otroško igrico. Tokrat so jo na oder postavili gledališčniki gledališke družine KD Svoboda Prebold, ki so se predstavili z igrico Tinček, ki si ni umival rok. D. N.
licenco Zveze starodobnih vozil Slovenije. Sezona se je začela v mesecu maju s prvo gorsko dirko, ki se je odvijala v Črnem Vrhu nad Idrijo. Kljub padcu sem osvojil prvo mesto. Že po prvi dirki je bilo jasno, da bo konkurenca v mojem razredu dokaj močna in da bo potrebno veliko znanja, borbenosti in tudi športne sreče za osvojitev najvišjih mest. Z zmago na dirki na Katarino nad Trbovljami, ki je bila tudi najbližja Savinjski dolini, sem dobil dober občutek in želja za skupno zmago je postala še toliko večja. Na 3. dirki na Lom pod Storžičem mi ni šlo vse po načrtih in sem se moral zadovoljiti s četrtim mestom. Že na naslednji dirki za pokal Malkovca v Tržišču sem bil znova najboljši. Z osvojenima prvima mestoma sem končal tudi 5. in 6. dirko, ki sta potekali na dirkališču Mobikrog v Cerkljah na Dolenjskem. Zelo vesel in ponosen sem bil na zmago na 6. dirki, na kateri sem po hudem boju za pičlih sedem stotink uspel premagati večkratnega prvaka Jugoslavije v hitrostnem motociklizmu Silva Habata. Do končnega uspeha je ostala še zadnja tekma v Idriji 15. oktobra. Osvojil sem četrto mesto, kar je bilo več kot dovolj za osvojitev skupne zmage,« pravi Alen in se veselo nasmehne.
Veliko zaslugo za to lovoriko ima tudi Alenov oče Božo Cvirn, ki je tudi njegov mehanik. V veliko vzpodbudo pri dirkanju je Alenu tudi sin Domen. Najbrž bo tako tudi v sezoni 2007.	D. Naraglav
rojstne hiše. V zakonu so se jima rodili trije fantje: Goti, Drago in Stanko. Žal je kruta usoda sina Draga prekmalu vzela.
Zakonca sta ves čas pridno obdelovala majhno kmetijo, Gotard je hodil na delo v Ljubljano, mama Veronika pa je skrbela za gospodinjstvo.
Zdaj sta oba v zasluženem pokoju. Skupaj še vedno kaj postorita okrog hiše, na njivi ali travniku. Njuno življenje bogati tudi šest vnukov, ki jima pomagajo in velikokrat tudi veselo zaigrajo. Že zdaj se vsi skupaj veselijo nove obletnice, hkrati pa jima želijo zdravja in prijetno ter dolgo jesen življenja. D. Naraglav
Gledališka družina DPD Svoboda Prebold, ki jo vodi Martina Kumer, je v tej gledališki sezoni zelo zasedena. S komedijo Zadrega nad zadrego, ki je luč sveta zagledala konec aprila lani, gostujejo tako po Savinjski dolini kot tudi izven nje.
Povsod so zelo dobro sprejeti. Kot pravi režiser Ciril Ja-grič, so s to igro zagotovo dosegli, da vsak, ki si jo ogleda, vsaj dve uri pozabi na težave in tegobe, ki jih prinaša življenje. Smeh je pol zdravja in tega ob gledanju te komedije res ne manjka. K temu prispeva tudi savinjska govorica. Zelo navdušena nad igro svojih igralcev je tudi vodja skupine Martina Kumer: »Sama spremljam predstavo s povsem drugačnimi očmi, saj vem, koliko truda je vloženega vanjo. Najprej je potrebno glede na razpoložljivo igralsko ekipo izbrati ustrezno gledališko delo. To se mora vključevati v naše živ-
Igralci v »Zadregi«
ljenjsko okolje, biti mora zabavno, razigrano, veselo in zanimivo. Sledijo bralne vaje in izbira vlog pod budnim očesom režiserja. Po dejanjih se pričnejo vaje na odru, pretežno v zimskem času. Iz toplega domačega gnezda se igralci ob večerih preselimo v manj prijetno okolje. Prepričana pa sem, da to ni ovira, saj nas vleče skupna žilica, ki jo imamo skrito v posebnem kotičku našega srca. Izredno pomembna je tudi naša tehnična ekipa,
očem skrita in nepogrešljiva, ki vzporedno z vajami opravlja cel kup nalog, da se ob zaključku zlijejo v celoto.«
V tej predstavi, kot tudi v številnih drugih projektih, med katerimi je bila še posebej zahtevna uprizoritev Vandotove zgodbe o Kekcu na prostem, se je to res zlilo v celoto in najbrž čaka igralce še veliko lepih in prijetnih dni ob igranju te komedije, ki je v sredini tega meseca navdušila občinstvo tudi na Vranskem. D. N.
Zlatoporočenca Kumer iz Topovelj
Zlatoporočenca Kumer in priči, sinova Franc in Marjan
Prejšnjo soboto sta praznovala zlato poroko Marija in Franc Kumer iz Topovelj. Ob tem visokem zakonskem jubileju je bila v braslovški župnijski cerkvi maša, ki jo je bral domači župnik Marko Gosak, svatbe v dvorani lovskega doma v Braslovčah pa se je udeležilo približno 60 sorodnikov in prijateljev.
Franc Kumer se je rodil pred 79 leti na Lepi Njivi kot šesti od šestnajstih otrok. Po končani osnovni in obrtni šoli se je zaposlil v INDE Vransko kot pletarski mojster, nazadnje pa je do upokojitve leta 1988 delal v polzelskem Garantu. Marija Kumer, rojena Voglar, se je
rodila v Nadolah. Po končani osnovni šoli je prišla v Savinjsko dolino, kjer se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold. Topel dom sta si ustvarila v Topovljah, kjer še danes živita.
V zakonu so se jima rodi-
li sinova Marjan in Franci ter hčeri Angelca in Nežika. Ob delu in skrbi za dom in družino sta bila tudi družbeno aktivna. Franc je bil več kot 45 let član moškega pevskega zbora Karla Viranta v Braslovčah in je za delo v braslovškem prosvetnem društvu prejel številna priznanja. Skupaj z ženo Marijo sta bila ustanovna člana Planinskega društva Dobrovlje Braslovče. Planinci so jima ob tej priložnosti pripravili špalir na poti v cerkev. Kot sta dejala, prosti čas še vedno namenjata kulturi, petju, planinarjenju in pletenju ter sedmim vnukom, ki sta jih še posebej vesela. T. Tavčar
Dedek mraz v Matkah
Prebold v znamenju ljudske pesmi	S tradicionalno prireditvijo v novo leto
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. -12. ure
®
v-~ Tl® n E C» - s.
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2007
obiščite nas

in videli boste bolje
PREGLEDI VIDA - torek, 6. februar 2007 torek, 27. februar 2007
Naročite se na tel.: 700 06 30!
tudi za samo občino v smislu turistične ponudbe. Zato bodo vse občine v okviru projekta nastopale kot pobudnik, ustanovitelj, poob-lastitelj in najpomembnejši partner.	T. T.
Obisk kolednikov pri družini Plaskan
Letos so svoje poslanstvo začeli tudi koledniki v Župniji Polzela. Na praznik Gospodovega razglašanja so na podboje vrat mnogih hiš in Doma upokojencev Polzela napisali svoje znamenje, to je 20 +G +
M + B + 07, kar so kratice imen svetih treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja. Prvotno so na hišna in hlevska vrata pisali Christus mansionem benedi-cat, kar je pomenilo Kristus naj blagoslovi to hišo.
Izposojamo ženske in moške poročne, maturantske, birmanske, obhajilne, krstne in druge obleke za svečane priložnosti
T0___03_57156 a
6SM 04l_698 3E4
delovni ćas_pon. pet B OOJGOO sob ..O0.OO_E.OO Pika • izposoja oblačil Savinjska cesta e 3310 Žolce
Letos mineva 130 let, odkar so uspešno zasadili prve hmeljske nasade, ki so ponesli sloves doline po vsem svetu. Savinjsko in slovensko hmeljarstvo je nedvomno pomemben del naše kulturne dediščine, ki pa mu je bilo doslej z varstvenega zornega kota namenjeno bolj malo pozornosti. Pobudo o idejni zasnovi ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva je kot projekt v turistično ponudbo doline za obdobje od 2007 do 2013 dala Razvojna agencija Savinja Žalec že pred časom. Idejna zasnova je naletela na ugoden odziv v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline.
Tako je v preteklem tednu v Občini Polzela potekala delavnica s predstavitvijo projekta v pripravljalni fazi s poudarkom na vsebinah znotraj občine. Kot je znano, je v gradu Komenda na Polzeli na podstrešju še ohranjena verjetno najstarejša sušilnica za hmelj in okrogla odprtina za polnjenje hmelja. Dokumentirano je, da je trgovec Julij Žigan, lastnik zgradbe, kjer je danes Kmetijska zadruga Polzela, med prvimi začel gojiti hmelj okrog leta 1878. Vsaka občina v Spodnji Savinjski dolini ima nekaj etnološke, kulturne in druge dediščine hmeljarstva, ki bo zanimiva za ekomuzej, kot
Verjetno naj starejša sušilnica za hmelj
Razstava likovnih in ročnih del
Predavanju našega rojaka dr. Ivana Florjanca sta z zanimanjem prisluhnili tudi predavateljici dr. Marija Klobučar (desno) in Marija Koar Mukič (levo)
Občina Prebold je bila tretji vikend v januarju stečišče ljubiteljev ljudske pesmi. Že tretje leto je namreč Kulturno prosvetno društvo Šešče s svojo skupino ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še in strokovnim sodelavcem Janušom Rasiewiczem ter ob podpori Občine Prebold organiziralo 3. mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi. Ta je potekal v prosto-
rih preboldskega hotela, kjer je bila na ogled tudi razstava, ki so jo odprli večer pred tem.
Uvod v simpozij so s petjem popestrili Prijatelji 6 Še in etnološka skupina ljudskih pevcev iz Lokovca na Bloški planoti. Zbranim sta v imenu organizatorjev dobrodošlico zaželela Zvone Babič in Januš Rasiewicz. Izrazila sta veselje in zadovoljstvo, da se zastavljeni cilj s prvega simpozi-
ja nadaljuje in s tem prinaša pomemben delež k spoznavanju in ohranitvi slovenske ljudske pesmi na Slovenskem. Udeležence je pozdravil tudi župan Vinko Debelak in na kratko predstavil preboldsko občino ter izrekel vse priznanje organizatorjem.
Udeleženci simpozija so najprej prisluhnili predavanju dr. Marija Klobučar z Glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU z naslovom Kresne pesmi na Slovenskem. O glasbenih prvinah slovenskega je govoril dr. Ivan Florjane, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. O slovenskih pesmih in šegah v Porabju na Madžarskem pa je predavala dipl. etnologinja, profesorica slovenskega jezika in višja kustosinja v Muzeju Savaria Marija Kozar Mukič. Popoldanski del je bil namenjen vprašanjem in odgovorom, pa tudi petju in prijetnemu druženju ob spoznavanju šeg in navad v posameznih okoljih. Za prijetno presenečenje sta poskrbela udeleženca iz Laškega, ki sta predstavila koledniški običaj.
In kako ocenjuje letošnji simpozij in kulturno dogajanje v Preboldu Januš Rasiewicz? »Lahko sem zadovoljen, simpozij je dosegel svoj namen, predavatelji so bili enkratni in le želimo si lahko, da bi jih kdaj še imeli v svoji sredini. Mislim, da so se med nami dobro počutili in da jim bo v prijetnem spominu ostal tudi nocojšnji večer. Ljudska pesem je s tem simpozijem še pridobila na svojem pomenu in vrednosti in trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje.«
D. Naraglav
Kulturno prosvetno društvo Šešče in sekcija ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še že vrsto let pripravljata prireditev Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Prva leta je prireditev potekala v dvorani v Šeščah, zadnja tri leta pa v Dvorani Prebold in je zaključna prireditev mednarodnega simpozija o ljudski pesmi.
Na tokratnem večeru so nastopile skupine ljudskih pevcev in godcev iz Slovenije in Madžarske. Najprej so se predstavili domači pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč, v nadaljevanju pa ljudske pevke Deteljice iz Rogaške Slatine, Harmonikarski orkester Dejana Mastnaka iz Griž, ljudske pevke Števanovec iz Porabja, ljudske pevke Pušeljc iz Mozirja, ansambel A ja to Denisa Hermana iz Prebolda, pevska etnološka skupina iz Lokrovca - Bloška planota, Vaški godci iz Andra-
Etnološka skupina ljudskih pevcev iz Lokrovca
ža in Katarinski fantje Oskarja Čamerja iz Čeč nad Trbovljami. Prijatelji 6 Še so nastopili tudi ob spremljavi mladega harmonikarja Sandija Bobovnika. Večer sta popestrila humoristka Ter-zuhlova Pepa iz Slivnice in voditelj prireditve Darko Bezenšek z radia Štajerski val. Prireditev so pevci in godbeniki zaključili
s skupno pesmijo in k temu pritegnili tudi občinstvo.
Tudi nedeljska sveta maša, ki je bila posvečena farnemu svetniku sv. Pavlu, je bila v znamenju petja in glasbe. Mašo je ob pomoči domačega župnika Damjana Ratajca in ostalih daroval pomožni škof Peter Štrumf iz Maribora. D. Naraglav
V Garnem šport hotelu Prebold so v petek, 19. januarja, odprli razstavo likovnih in ročnih del, ki je popestrila simpozij o slovenski ljudski pesmi in kulturno dogajanje v preboldski občini.
Na slovesnosti ob odprtju je zbranim spregovoril podpredsednik Kulturno prosvetnega društva Mirko Orter, ki je tudi predstavil razstavljavce in program tridnevnega dogajanja o ljudski pesmi v Preboldu. O razstavi in pomenu tovrstne prireditve je spregovoril tudi župan Vinko Debelak, odprtje razstave pa so s svojim petjem polepšali ljudski pevci Prijatelji 6 Še in mladi harmonikar Sandi Bobovnik iz Griž.
Na tokratni razstavi so se predstavili trije samorastniški slikarji, in sicer Anton Klako-čar iz Sevnice, član Univerze za III. življenjsko obdobje Sevnica, Marko Fužir iz Loči-
cije KUD iz Žalca, in Jožica Sovine iz Žalca, članica žalske sekcije. Z ročnimi deli sta razstavo obogatila člana sekcije ročnih del KUD Šešče Vinko Petek iz Sv. Lovrenca z izdelki iz lesa in Rado Hribar iz Matk, ki se je na razstavi predstavil z izdelki iz vrbovih šib in lesenimi kipci. K pestrosti razstave so svoje dodali tudi ljudski pevci Prijatelji 6 Še, ki so s
fotografijami, ročnimi izdelki svojih Marij (vse štiri članice so namreč Marije), priznanji in posnetima zgoščenkama predstavili utrip, delo in uspehe skupine.
Odprtje razstave je bil tudi prijeten družabni dogodek, saj so po uradnem delu tudi nazdravili, si privoščili kaj za pod zob in ob glasbi in petju tudi zaplesali. D. Naraglav
zamrlo, zdaj pa ta obred počasi obnavljajo. Trikraljevski koledniki zbrane darove namenjajo misijonom.
Dve skupini polzelskih kolednikov sta se na koledovanje pripravili pod mentorskim vodstvom katehistinje Erike Božič. Koledniki so obiskali samo tiste domove, kamor so bili povabljeni, in izkazalo se je, da so si trikraljevskega blagoslova mnogi zaželeli.	T. Tavčar
ce ob Savinji, član likovne sek- Z razstave likovnih in ročnih del
Letos prvič koledovali na Polzeli
V sedanji obliki imajo koledniki izvor v srednjeveških dramatičnih obredih. S svojo preobleko in s svojim nastopom predstavljajo tri kralje, evangelijske modrece z Vzhoda. Do druge svetovne vojne so koledovali skoraj povsod po Slovenskem, potem je koledovanje
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50. E-pošta: zkst.zalec@siol.net
ULICA SVOBODE
Gledališč« Koper
Torek, 13. februar, ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za mladinski abonma in izven.
FRANE
MILČINSKI
AM.
PISATELJ
(ISAAC)
ZIDOVJE
avtor
JANEZ
KORENT
SPO-
SOBNOST
DOJEMANJA
ENOOKI VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI
PRE-
HRAMBENI
ARTIKEL
JESENSKA
ZELENA
SOLATA
MENIČNO
JAMSTVO
NORV. MESTO OB MEJI ZRUŠIJO
IZRAZITA
VZPETINA
PUŠKA
(ŠALJ.)
ANTIČNO LJUDSTVO V JUŽNI RUSIJI
AM.REZI-SER (HAL)
PLAČAN
LJUBIMEC
ZVOK,
GLAS
ZDRAVILNA
TRAVN.
CVETLICA
SL. POET (BORISA.)
TRESENJE
GLASU
SILICIJ
SL.GLED.
IGRALEC
(MARKO)
ISTRSKI
RIBIŠKI
ČOLN
EDWARD
ALBEE
MLEKAR.
PRIPRAVA
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
PREBIV.
ARABIJE
SMUČIŠČE V ZDA
MRTVI
REČNI
ROKAV
FR.
LETOVIŠČE
OBŽENEV.
JEZERU
REKAV
ANGLIJI
ORODJE ZA POMET.
RIBJE
JAJČECE
MESTO V INDIJI
VRSTA
KLOBASE
JUŽNO-
AMERIŠKO
DREVO
BIKOV
GLAS
LAT.
POZDRAV
AFRIŠKO
DREVO
TV VODIT. (MATJAŽ)
IGRALKA
LONGORIA
ANATOLE
FRANCE
RAHLA
IZBOKLINA
OLIVER
CROMWELL
INDIJSKA
ANTILOPA
GORAV
JULIJSKIH
ALPAH
GORAV
CERKLJAN.
HRIBOVJU
AVGUST
ČERNIGOJ
MALO-
PRIDNEŽ
VELIKO
SVETOVNO
MORJE
POSLADEK PO OBEDU, DESERT
DRŽAVA V ZDA (BOISE)
IZDE-
LOVALEC
KRUHA
KRAJ PRI LJUBLJANI
IZDELAVA TKANIN NA STATVAH
SOVA
ANTIČNI
BUTALCI
RAZKOŠNA
HIŠA
URADNO
SPOROČILO
VELIKO
OBDOBJE
JOŽICA
AVBELJ
SEBIČNA
ZDRUŽBA
SL.
PISATELJ, ROJAK IZ PETROVČ
TV VODITELJICA BIZILJ
DODATNO
IZPLAČILO
GRAFIK
JUSTIN
ANTON
KARINGER
MESTO V EKVADORJU
KRAJ PRI KRANJU
STVARNIK
SVETA
TRGOVEC Z MEDOM
POSLEDICA
PREHLADA
IT. SKLAD.
SL.
PESNICA
(NEŽA)
OKENCE PRI FOTOAPARATU
INDIJSKI
HRAST
AM. PEVEC IN IGRALEC (VIC)
SILICIJ
ERNEST
ADAMIČ
NORV.
ALPSKI
SMUČAR
(KJETILA.)
NASA
DENARNA
ENOTA
AMERICAN
NAŠA IN CIRILSKA ČRKA
DEL
ŽIVAL.
TELESA
GLAVNI
ŠTEVNIK
EGIPC. BOG MESECA
PRIPOVED.
PESEM
GERMANKA
ELDA
VILER
VELIKAN,
POGAN
NEM.
AVTOMOB.
KON-
STRUKTOR
DELEC Z EL. NABOJ.
MAJHNO
NASELJE
ROPARSKI
DELFIN
CIGARA
(ZAST)
DANSKI
FIZIK
(HANS
CHRISTIAN)
FR.
PISATELJ
(EMILE)
PREKINITEV
NOSEČN,
SPLAV
UČENJE
NOBELU
PUNT
INDONEZ.
OTOČJE
DAJANJE
NASVETOV
SL.GLED.
IGRALKA
GL. MESTO ERITREJE
ZABELEZBA
ANTON
KOLAR
GLAS
KONJSKIH
KOPIT
KRVNO
SORODSTVO
ZAPENJALO PRI OBLEKI
ZLATKO
ŠUGMAN
KRAJ PRI RAKEKU
PTICA
UJEDA
PREDELV SEČOVELJ. SOLINAH
MEHIŠKI
PISATELJ
(MARIANO)
STEVILCNIK
RUS. PIS. (ALEKSANDER I.)
ELEMENT NAD ŠTEDILNIKOM
STAROGR.
FILOZOF
PRITISK

PRST NAROKI ALI NOGI
SREDOZEM.
OKRASNA
RASTLINA
OPERNI
PEVEC
ŽUNEC
IMPORT
CLAIRE
TREVOR
VRHNJA PLAST ZEMLJE Z RASTLINJ.
VISOKA TEMPERATURA V OZRAČJU
SL.
OBMORSKO
LETOVIŠČE
IT.
POPEVKAR
RIM. BOG. OBRTI
GORSKI
VZPON
ORIENT.
BLAZINJAK
MUSLIM.
POSTNI
MESEC
PASJA
HIŠICA
DEL PRAŠIČ. NOGE
SL.
PESNIK
MODERNE
(JOSIP)
TRDA
KOVINA
(ZNAKCr)
SPOJ ROKE STRUPOM HUD DUŠEV. PRETRES
ANJA
ZAVADLAV
IRIDIJ
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: MESARSTVO-ČAS-ŽALEC-PETROVČE-VELNIS-ZREZKI-PEČENICE-HLADILNICA-LASTNA-PROIZVODNJA.-GOSTILNA-ČAS-ŽALEC. Izžrebani nagrajenci: 1. Elizabeta Onuk, Studence 68, Žalec; 2. Vili Beričič, Parižlje 53, Braslovče; 3. Katica Mihelak, Mariborska 28, Celje. Nagrajenci prejmete vrednostne bone Mesarstva Čas v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9, Žalec, ki bo trem izžrebancem podaril po dve vstopnici za predstave.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIPA, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, najkasneje do 12. februarja 2007.
Zimska rez jablan, vreme zelo neugodno Nova pravila EU za dodeljevanje pomoči
Sadjarji v sadovnjaku Ivana Košana v Črnovi
Društvo sadjarjev celjske regije je v sodelovanju s Kmetij sko-gozdarskim zavodom Celje, Izpostavo Žalec, začelo z izobraževanjem svojih članov. Prejšnji petek je v nasadu kmetije Ivana Košana v Črnovi Andrej Soršak s Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Maribor prikazal zimsko rez jablan. Uvodoma je številne sadjarje pozdravila kmetijska svetovalka Mira Vrisk in poudarila, da se bo izobraževanje upoštevalo v okviru slovenskega kme-
Pri zadnjem izpisu stanja
v	Centralnem registru govedi v mesecu oktobru ste verjetno opazili, da je dodana rubrika »priglasitev«. Kontrolorji oziroma veterinarji so zdaj dolžni zabeležiti podatek, v koliko dneh po telit -
vi	ali premiku živali je rejec naročil številčenje ali javil premik.
Če bodo podatki javljeni kasneje kot v sedmih dneh, bo označeno z zvezdico. Tele, ki bo ob označitvi starejše od 20 dni, bo označeno z dvema zvezdicama.
Morebitne ugotovljene ne-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
tijskega okoljskega programa, nato pa je zbranim spregovoril predsednik društva sadjarjev magister Ivan Glušič. Andrej Soršak je med drugim povedal: »Letošnja zima je za sadjarje gotovo nekaj posebnega in nihče ne ve, kaj vse se bo zgodilo v prihodnje. Temperature so nenormalne in takšnih nismo pričakovali. Ker je sadjarstvo pod milim nebom, lahko samo počakamo, kaj se bo zgodilo. Sadno drevje počiva, vendar pa se brsti že nape-
pravilnosti s področja označevanja živali pomenijo odbitek pri izplačilu subvencij, poleg tega so za kršitve predvidene tudi sankcije.
Da bi se izognili nevšečnostim, vas prosimo, da kontrolorje čim prej obvestite o telitvah, saj ste za pravočasno označitev odgovorni rejci. Kontrolorji so dolžni voditi evidenco pozivov za označitev.
Označitev po normalni predpisani ceni mora rejec naročiti najmanj 16 dni vnaprej. Ob kasnejših naročilih lahko označevalec imetniku dodatno zaračuna stroške prevoza in dela, kar znese 10,77 EUR. Ta vrednost se lahko zaračuna tudi v primeru zahteve rejca, da se tele označi prej kot v petih delovnih dneh, je pa to izven načrta obiska območja
njajo in če se bodo temperature nadaljevale in bodo višje od 7 do 10 stopinj, lahko pričakujemo, da bo prišlo do odganjanja in potem v kasnejši fazi tudi do cvetenja. V takšni fazi, ko se začnejo odpirati cvetni in drugi brsti, prenese drevo temperature od - 5 do - 7 stopinj Celzija, medtem ko bi vse temperature, nižje od -10 stopinj in seveda dolgotrajni mraz s padavinami, slabo oziroma katastrofalno vplivali na pridelek jabolk v letu 2007.«	T. T.
kontrolorja.
Obenem vas obveščamo, da MKGP od 1. januarja 2007 ne sofinancira stroškov označevanja telet, zato je nova cena označevanja 4,01 evra za žival.
Da bi se izognili dodatnim stroškom in nevšečnostim, vas prosimo, da se držite predpisanih rokov.
Označitev telet lahko prijavite: Marku Fajdigi na telefon 051 690 525 ali 041 817 842, Romanu Leskovšku na 051 690 533, Marjanu Rajhu na 051 690 539 ali 031 577 094 in Robertu Nateku na 051 690 535.
V prihodnjem letu vam želimo obilo zdravja in sreče.
KGZ Zavod Celje, oddelek za živinorejo, Zoran Kramer, univ. dipl. inž. zoot.
Pri dodeljevanju proračunskih sredstev za kmetijstvo bodo morale občine od 1. 1. 2007 dalje upoštevati nova pravila Evropske unije. S spremembami in novostmi, povezanimi z novimi pravili EU pri dodeljevanju pomoči v kmetijstvu, smo se občine seznanile v mesecu novembru, v okviru seminarja Nova pravila EU za državne pomoči v kmetijstvu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za obdobje od 2007 do 2013 bomo občine pri dodeljevanju proračunskih sredstev za kmetijstvo poleg splošnih določil skupne kmetijske politike upoštevale naslednja nova pravila EU:
•	uredbo komisije (ES) o uporabi členov 87 in 88 pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov - skupinske izjeme,
•	uredbo Komisije (ES) o uporabi členov 87 in 88 pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju,
•	smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007-2013.
Pri dodeljevanju občinske pomoči kmetijstvu bo za občine gotovo najpomembnejša uredba komisije, ki določa t. i. skupinske izjeme za kmetijstvo. Ta uredba bo osnova za oblikovanje novih občinskih pravilnikov za dodeljevanje pomoči v kmetijstvu za obdobje 2007-2013. Skupinske izjeme za kmetijstvo pomenijo pomoči v kmetijstvu, ki jih pred izvajanjem ni potrebno priglasiti Evropski komisiji. Evropsko komisijo se o takšni pomoči samo obvesti, postopek pred dodeljevanjem pomoči pa vodita Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za finance.
Žalska izpostava KGZS-Zavoda Celje obvešča vse kmete, da bodo v februarju in marcu naslednja izobraževanja po različnih krajih in lokacijah: Predstavitve zahtev navzkrižne skladnosti kot pogoj za pridobitev subvencijskih plačil bodo 1. 2. ob 10. uri v sejni sobi Hmeljarskega doma Žalec, 5. 2. ob 10. uri v dvorani KZ Gotovlje,
6.	2. ob 10. uri v sejni sobi KZ Braslovče, 9. 2. ob 10. uri v prostorih KZ Šempeter, 12. 2. ob
10.	uri v dvorani KZ Petrovče, 13.
2.	ob 10. uri v dvorani KZ Prebold,
14.	2. ob 10. uri v Kulturnem domu Vransko, 15. 2. ob 19.30 v gasilskem domu Latkova vas, 16.2. v dvorani Občine Tabor. Izobraževanje na temo Reja telet za pleme in pitanje, vzreja pitancev in telic za nadaljnjo rejo in teletom primerna reja z
Nova uredba za skupinske izjeme v kmetijstvu prinaša kar nekaj sprememb in novosti, ki jih bodo morale občine upoštevati pri dodeljevanju proračunskih sredstev za kmetijstvo. Najpomembnejše novosti so:
•	pomoč v kmetijstvu se bo lahko izvajala le za področje primarne pridelave kmetijskih proizvodov, medtem ko se bo pomoč v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov izvajala v okviru pravil za gospodarstvo,
•	prejemniki pomoči bodo lahko majhna in srednje velika podjetja, pri čemer pojem podjetja vključuje tudi kmetijska gospodarstva,
•	pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti,
•	pomoč se ne izvaja za podporo tekočim stroškom predelave,
•	za določene ukrepe se bo pomoč lahko dodelila le v obliki subvencioniranih storitev. Navedene novosti občinam
ne dovoljujejo več izvajanja nekaterih oblik pomoči, ki so jih bili kmetje do zdaj deležni. V prihodnje tako ne bo več mogoče s proračunskimi sredstvi občine izvajati ukrepov, kot so: kritje stroškov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, kritje stroškov testiranja kmetijske mehanizacije, kritje dela prevoznih stroškov zbiranja mleka, podpor za preprečevanje zaraščanja, umetno osemenjevanje, kritje stroškov veterinarskih storitev, plačila stroškov individualnega in pokojninskega zavarovanja, plačila kmetijam v težavah, razne oblike pomoči pri klanju živali, regresiranje nakupa semena, plačil v obliki premij na žival, plačil stroškov reje plemenjakov. Na drugi strani pa imajo občine v okviru nove uredbe za skupinske izjeme na voljo kar nekaj novih vrst pomoči za kmetijstvo, in sicer:
•	naložbe v kmetijska gospodarstva,
•	varstvo tradicionalnih krajin
vidika kakovostne vhlevitve in z vidika predpisov bo 2. 2. ob 10. uri v dvorani KZ Petrovče. Izobraževanje	Tehnologija
predelave pečkarjev - obnova in postavitev nasadov, protitočne mreže, namakanje bo 6. 2. ob
10.	uri v sejni sobi Hmeljarskega doma Žalec.
Program razvoja podeželja 2007-2013 bo predstavljen 7.2. ob 10. uri v sejni sobi Hmeljarskega doma Žalec.
Izobraževanje	Ekološko
kmetovanje: kritične točke na kmetiji, zaščita pred zajedalci pri pašnih živalih bo 9. 2. ob
10. uri v sejni sobi Hmeljarskega doma Žalec.
Inštrukcije za subvencije 2007
bodo 21. 2. ob 10. uri v sejni sobi KZ Braslovče, 22. 2. ob 10. uri v gasilskem domu Trnava, 23. 2. ob 10. uri v prostorih KZ Šempeter,
in stavb,
•	premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu,
•	vzpostavitev kmetijskih gospodarstev za mlade kmete,
•	predčasna upokojitev,
•	pomoč za skupine proizvajalcev,
•	pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
•	pomoč za ponovno delitev zemljišč,
•	pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,
•	zagotavljanje tehnične podpore,
•	pomoč živinorejskemu sektorju,
•	naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Nekatere od navedenih oblik pomoči kmetijstvu se bodo izvajale že na državni ravni in jih bodo občine s svojimi sredstvi le dopolnjevale. V splošnem velja načelo, da mora biti pomoč, ki se bo dodeljevala kmetijstvu, usmerjena predvsem v izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in pridelanih kmetijskih proizvodov, izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer, standardov za dobro počutje živali.
Z novostmi in spremembami pri dodeljevanju pomoči v kmetijstvu, ki jih prinašajo nova pravila EU, se bomo morale spoprijeti tako občine, ki bodo sredstva dodeljevala, kot tudi upravičenci pomoči - kmetje. Občine tako čaka čimprejšnja priprava novih občinskih pravilnikov za dodeljevanje proračunskih sredstev za kmetijstvo ter priglasitev le-teh Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Ministrstvo za finance.
Na drugi strani pa bodo kmetje morali odmisliti nekatere »stare oblike pomoči« in se spoprijeti z novimi oblikami pomoči ter z izpolnjevanjem pogojev, vezanimi na nove oblike pomoči v kmetijstvu.
Tilka Potočnik
26.	2. ob 10. uri v dvorani KZ Petrovče, 27. 2. ob 10. uri v sejni sobi KZ Polzela, 28. 2. ob 10. uri v dvorani KZ Gotovlje, 1. 3. ob 10. uri v dvorani KZ Prebold, 1.3. ob
19.30	v gasilskem domu Latkova vas, 2. 3. ob 10. uri v Kulturnem domu Vransko, 5. 3. ob 10. uri v dvorani Občine Tabor. Izobraževanje na temo Varstvo sadnega drevja bo 1. 3. ob 10. uri v sejni sobi Hmaljarskega doma Žalec.
Tema Kako kmetovati na območju koruznega hrošča
bo predstavljena 9. 3. ob 10. uri v Kulturnem domu Vransko,
16.	3. ob 10. uri v Dvorani KZ Petrovče.
Prikazi postavitve pašne ograje
bodo opravljeni po subvencijski kampanji na konkretni kmetiji, termini in lokacije bodo sporočeni naknandno.
KGZS - Zavod Celje, izpostava Žalec
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vabi na tradicionalni 44. seminar o hmeljarstvu, ki bo v petek, 16. februarja 2007, ob 9. uri v Gasilskem domu v Žalcu.
Na tradicionalnem seminarju bodo v I. sklopu predstavljene novosti v zvezi z Razvojnim programom podeželja 2007-2013, predvsem možnost prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev s poudarkom na namakanju. Predstavljene bodo novosti na področju zakonodaje, ki ureja sadilni material v hmeljarstvu. Ne nazadnje bodo predstavljeni tudi trženje pridelka hmelja in usmeritve prodaje hmelja v prihodnje.
V II. sklopu bodo sledila predavanja s področja žlahtnjenja hmelja, tehnologije pridelave hmelja, s poudarkom na gnojenju in varstvu rastlin. Predstavljene bodo nekatere izkušnje iz pretekle sezone, hkrati pa bodo podana opozorila na napake oz. nepravilne ukrepe, storjene pri pridelavi hmelja, in možne rešitve, da bi se izognili nevšečnostim.
Vljudno vabljeni!
Novosti pri številčenju telet
Izobraževanja za kmete
MALI OGLAS
NA ŠLANDROVEM TRGU 1V ŽALCU ODDAMO POSLOVNE PROSTORE.
VENDER, D. O. O., ŠLANDROV TRG 1,3310 ŽALEC INFORMACIJE NA GSM 041 447 144.
FOTO Z$mM
Šlandrov trg 41, Žalec Va'
Ob razvijanju filma in izdelavi vsaj 20 fotografij vam podarimo:
brezplačni film (36 posnetkov) brezplačno povečavo 20x30 cm brezplačno razvijanje filma
ob tem pa dobite še kvaliteten album za 40 fotografij
ali
ali
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
AJN f hA LT vAJN-AmAA .j ni L.^n.l L\U£j
ÄSLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
ÀW/i Soseska 12, 3312 PREBOLD CLBI1/ Tel: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
POLZELA 1 IB, 3313 POLZELA - 03/572 27 14 (v TUŠ centru)
Obiščite trgovino Bambi in osrečite svoje otroke!
Starši boste zadovoljni z ugodnim nakupom, otroci pa srečni, ker se jim je izpolnila želja.
Vljudno vabljeni v trgovino BAMBI v TUŠ center na Polzelo!
Z5
Avto
GALANT
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
•	IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE
•	KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI
•	IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU

ATRIJ
ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o.
Lava 7, Celje 3001 CELJE
tel.: 031 342 118 in 031 360 072 faks.: 03 426 31 36
e-naslov: sz-atrij@siol.net
PRODAMO
ŠENTJUR - center, stanovanjska hiša dvojček, letnik obnove 2003, P + 1 + M, bivalne velikosti 170 m2, na parceli 255 m2, z manjšim vrtom, dobro dostopna, plin in ostali priključki, cena 123.000 EUR.
LAŠKO - Debro, garsonjera, 28 m2,5/5,1975, telefon, CATV, stilsko opremljena kopalnica, v bližini šola, vrtec, trgovina. Neopremljeno in takoj vseljivo. Lastna nepremičnina. Cena 39.640 EUR.
POLZELA - Dobrič, dve zazidljivi parceli, vsaka velikosti ca. 1000 m2, dobra dostopnost, infrastruktura komunalnih priključkov v bližini, cena 30 EUR/m2. BRASLOVČE - stanovanjska hiša P + I, primerna tudi kot dvodružinska, 1.
1988, tlorisne velikosti ca. 150 m2, parcela 814 m2, v bližini trgovina, vrtec, šola, do avtoceste ca. 3 km, cena 158.600 EUR.
VINSKA GORA - posestvo 4,6 ha, dve stanovanjski stavbi in gospodarsko poslopje, možnost nadomestne gradnje, lepa lokacija, dobra dostopnost, cena 96.000 EUR.
ŽALEC - 2 S obnovljeno stanovanje, velikosti 58 m2,4/4,1975, leta 2005 v celoti obnovljeno, v bližini vrtec, šola, zdravstveni dom, trgovina, pošta. Oprema v ceni in po dogovoru. Vseljivo marca. Cena 69.900 EUR.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
MALI OGLAS Zaposlimo:
-	telefonistko v komerciali (pogoj komunikativnost)
-	radiestezista (lasten prevoz, možnost usposabljanja)
-	prodajalec na terenu (urejen naš prevoz) Informacije: (03) 70-50-800
Izobrazba ali delovne izkušnje NISTA pogoj.
JR/4 d.o.o,
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
Senčila d.o.o.
Cesta žalskega tabora 1 3310 Žalec
SENCO
d.o.o.
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
*	projekcijska platna
Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 04 V 686 150
e-mail: sencila.grize@sioJ.net

Biro
šotori & hote
Zaradi povečanega obsega del zaposlujemo nove sodelavce za delo na področjih:
1.	) Delavec za pomožna dela (več oseb) (za delo v skladišču in terenu):
pogoj: Os. šola , znanje slovenskega jezika .ročne sposobnosti,
2.	) Monter skladiščnih hal in šotorov (3 osebe)(za območje R. Slovenije):
pogoj: poklicna šola , znanje slov. jezika , izpit B kateg., ročne sposobnosti
3.	) Skladiščnik (1 osebo) (za delo v skladišču):
pogoj: poklicna šola, znanje slov. jezika, izpit B kateg. , ročne sposobnosti, znanje varjenja , izpit za viličarja
3.) Vzdrževalec(1 osebo) (za delo v skladišču, občasno teren):pogoj:
poklicna šola , znanje slov. jezika, izpit B kateg. , ročne sposobnosti, znanje varjenja , priporočeno izpit za viličarja 5.) Ključavničar (2 osebi) (za delo v skladišču .občasno teren):
pogoj: poklicna šola , znanje slov. jezika , izpit B kateg. , ročne sposobnosti, znanje varjenja Prošnje pošljite na naslov:
V prošnji navedite številko delavnega mesta in svoj življenjepis.
Vse kandidate bomo zaposlili za določen čas,ustrezni kandidati imajo možnost zaposlitve za nedoločen čas!
BIRO OGIS d.o.o.
Kosova ul. 6 ,3000 Celje
Tel:03- 492 81 70 (Ga. Kmecl Duška)
Naročila na GSM: 041 611-087
Kamnoseštvo Matjan Amon Iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenika, naročena do konca marca.
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d,, Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in se me spomnite ter večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, babice in prababice
ZOFIJE NOVAK
z Ložnice pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in druge pomoči. Hvala Društvu upokojencev Griže in njihovemu celotnemu kolektivu, Godbi Zabukovica, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Jožetu za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ji poklonili svoj čas in spomin ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, neusmiljena te tiha noč je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
ROMANA GLUŠIČA
s Ponikve pri Žalcu (31. 7. 1962-16. 12. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Posebej se zahvaljujemo podjetju Gorenje, d. d., Velenje, pogrebni službi Ropotar, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, govorniku gospodu Pustineku, župniku gospodu Krašovcu za opravljen cerkveni obred, pevcem, gospe Pusovnik in gospe Sredenšek.
Žalujoči: mama Olga, oče Ivan in brat Vojko z družino
Mrzel veter že čez polje brije, ko grob v sebi truplo krije.
V bridkosti moji kot da čujem glas:
»Ustavi solze, živeti moraš čas...«
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame, babice, hčere in sestre
VILME JEROMEL
(8. 4. 1950-7. 1.2007)
Besede zahvale so premalo, da bi se zahvalili vsem, ki ste z nami delili bolečino in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, potrebe cerkve in Aninega doma. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Zahvala tudi Gasilskemu društvu Matke in sektorju Prebold, govorniku Marjanu Golavšku, pogrebni službi Ropotar, pevcem ter gospodu Viliju Ograjenšku za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Tiho in spokojno nas je zapustila draga mama, sestra, babica in prababica
ANA HRAŠAR
iz Podvina
(30. 7. 1925-11.1.2007)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Kovačecu za opravljen obred, pevskemu zboru Lastovka, govorniku g. Pustineku in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA.
Žalujoči vsi njeni
tr
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
MARIJE PANČUR
iz Šempetra
(5.12.1917-12.12. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
SPOMIN ostane... edini, kije močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila naša predraga teta
MARIJA OCVIRK
iz Dolenje vasi 170
V težkih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno hvaležni sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem ostalim za pomoč v času njene bolezni, še posebno njenim sosedom in družini Zakonjšek, osebju Doma upokojencev Polzela za nego in pomoč v njenih zadnjih trenutkih.
Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku, praporščakom, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki so se prišli poklonit njenemu spominu, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem, ki so nam pomagali in nam v žalosti stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
»Srce ljubeče zdaj mirno spi, še vedo vse je tiho, tebe ni.
Le svetla luč spomina je ostala, za vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dala...«
V SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustila naša zlata mama
TEREZIJA VENGUST
iz Hramš 2
(27. 9.1912-17. 1. 2005)
Hvala vsem, ki kdaj obiščete njen grob, prižgete svečko in ji poklonite trenutek spomina. Pogrešamo jo.
Sin Zoran z ženo Jožico ter vnuka Marjan in Martin z družino
Ostajaš v naših srcih
V SPOMIN
25. januarja je minilo eno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil
naš dragi mož, očka, sin in brat
ROBERT PERKO
iz Arje vasi
Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in se spominjate nanj.
Vsi njegovi
POGREBNE STORITVE
idan Ropotar, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 GSM: 061 768 906
Starodaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure
V	SPOMIN
Ob tragični izgubi drage mame
JULIJANE ANDŽELIČ
iz Glinj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pomagali v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Njeni najdražji
V	SPOMIN
Minilo je pet let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi oče
DEJAN ANDŽELIČ
iz Glinj
(12. 7. 1936-14. 1.2002)
Hvala vsem, ki se spominjate nanj in prižigate sveče na njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Ko v ranem jutru smo se prebudili, oznanjal se lep je zimski dan, nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
VLADIMIRJA SKOČAJA
iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (12. 10. 1935-4. 1. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za sveče, darovane sv. maše in za potrebe cerkve, za darovano cvetje ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala župniku gospodu Damjanu Ratajcu za opravljen obred, zvonjenje, gospodu Rudiju Hermanu za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in Godbi na pihala Občine Prebold, pogrebni službi Ropotar, zahvala velja tudi medicinskemu osebju ZD Prebold in ZD Žalec ter Splošne bolnišnice Celje in Bolnice Topolšica.
Žalujoči: žena Nežika, sin Vlado in hči Manja z družinama
Odšel si daleč stran, a v naših srcih še vedno živiš.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
RAFAEL KROŠEL
iz Migojnic
(12. 10. 1928-27. 12. 2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z našo bolečino in nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za sveto mašo. Posebej se zahvaljujemo še govornikoma Janušu Grobelniku in Ludviku Kukovcu za poslovilne besede, rudarski četi, Planinskemu društvu Zabukovica, Godbi na pihala Zabukovica, Tončiju Pinterju, Viliju Ograjenšku, Francu Britovšku, župniku Branku Zemljaku, osebnemu zdravniku dr. Ljubanu Vlatkoviču in patronažnim sestram ZD Žalec ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Časa je malo nam Stvarnik odločil, da bi spoznali, kak drag je za nas, časa nakupit’je z dobrim naročil; večnosti cena sedanji je čas.
(A.M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in prababice
MARIJE ZUPAN
z Ločice pri Vranskem (18.1.1929-6.12. 2006)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam namenili besede sožalja, tolažbe. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, vsem, ki ste jo imeli radi in ste se prišli poklonit njenemu spominu, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev ter druge dobre namene. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Turineku za obiske na njenem domu vsa leta njene bolezni in za opravljen cerkveni pogreb. Zahvala tudi zdravnicam in drugemu osebju Zdravstvenega doma Vransko ter nefrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje in oskrbo, še zlasti na domu. Zahvalo izrekamo gospodu Ivanu Brišniku za poslovilni govor o njeni življenjski poti ter pevcem cerkvenega zbora pod vodstvom Rada Kapusa, ki ste jo s pesmimi pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pihalnemu orkestru Liboje za zaigrane skladbe in pogrebni službi Ropotar za vse storitve ob pogrebni slovesnosti.
Vsi njeni
V SPOMIN
27. januarja je minilo leto žalosti in nepozabnih spominov nate, dragi mož, oče, tast in dedi
JOSIP JOŽE KORAŽIJA
iz Vrbja
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ter vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi domači
Nisem odšla, ker nebi hotela med vami živeti, odšla sem, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
V 80. letu je za vedno zaspala draga mama, stara mama in teta
"--------------* ROZALIJA TURNŠEK
iz Rakovelj 45, Braslovče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala g. župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, Franciju Debelaku za tako lep govor, pogrebcem, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar.
Posebna hvala dr. Janezu Cukjatiju, dr. Martini Hrovat in njunima sestrama Jožici in Ireni, ki ste mi na kakršen koli način pomagali in mi stali ob strani s spodbudo in tolažečo besedo.
Še enkrat hvala d. d. GARANT Polzela in vsem, ki ste ji poklonili svoj čas in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčera Branka Žnider z družino
Umrla je naša upokojena sodelavka
gospa
TEREZIJA TURNŠEK
Ohranili jo bomo v spoštljivem spominu.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. ( Gothe)
V SPOMIN
23. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in dedi
STANISLAV PUNCER
z Ložnice pri Žalcu
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obstojite pri njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zemeljsko življenje je zapustil naš ljubljeni mož, oči, ata in brat
FRIDO KOROŠEC
s Polzele
Hvala vsem vam, dobrim ljudem, ki ste ga imeli radi in z njim delili lepe in tudi težke dni življenja.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti dne 26. 12. 2006. Hvala vam za vso moralno in materialno pomoč, darovane svete maše, sveče in cvetje.
Naj vam bo povrnjena vsa dobrota.
Vsi njegovi
Vse življenje si garal, vse za družino in dom si dal, bolezen premagala je tvoje moči in zaprla trudne je oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
BRANKA BALOHA
iz Kasaz 24, Petrovče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Vsem in vsakemu posebej iskrena HVALA za izrečena sožalja.
Žalujoči: vsi njegovi
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha, skrita bolečina.
Ko gledamo naokrog povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V četrtek, 28. decembra 2006, smo se poslovili od ljubljenega moža, atija in ata
ŠTEFANA ŽERJAVA
iz Izole, prej stanujoč v Založah (28. 3. 1945-25.12. 2006)
Zahvaljujemo se vsem za topel stisk rok, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen obred in darovano mašo, šempetrskim gasilcem in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi
Izola, Celje, Gotovlje, januar 2007
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Kakor valovi na obalni prod tako trenutki naši v nič hite; val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi slede. (W. Shakespeare)
V SPOMIN
MAKSU SORŠAKU
(2.9.1929-25.1. 2004)
in
LADKI SORŠAK
(15.12.1940-21. 2. 2005)
Mineva čas, a je edini, ki ostane...
Tako nam ostajajo spomini na draga človeka, ki ju še vedno nosimo globoko v srcu.
Vsi njuni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
ANTONA ROZMANA
iz Podvina pri Žalcu (1931-2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše, za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu in gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo. Hvala gospodu Pinterju, gospodu Vajdi in gospodu Tomcu za poslovilne govore. Hvala vsem gasilcem, posebej gasilcem PGD Gotovlje, vsem praporščakom, čebelarjem, pevcem zbora iz Gotovelj, pogrebni službi Ropotar in vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti.
Žalujoči: vsi njegovi
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
FRANČIŠKE KORBER
s Polzele 117
(10.11.1926-29. 12. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Polzele, vaščanom Podloga, prijateljem in znancem za darovane sveče, svete maše in izrečeno sožalje.
Hvala tudi gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Savinjski zvon, cerkvenemu moškemu pevskemu zboru Župnije Šempeter, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči Mira z družino
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, brata in strica
PANKRACIJA DOLINARJA
iz Šempetra (1932-2006)
Iskrena hvala vsem, ki ste mu pomagali, se poslovili od njega in ga pospremili k zadnjemu počitku.
Hvala za izrečena sožalja in sveče.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
6. februarja bo minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
FRANC FELICIJAN
iz Migojnic (9.11.1934-6. 2. 2006)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi moža, očeta, starega ata in brata
JOŽETA VERTOVŠKA
z Vranskega
se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, še posebno gospe Pavli Rode Zalokar, gospodu Jožetu Turineku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Radu Kapusu in njegovim pevcem za lepo odpete pesmi in tudi pevcem pevskega zbora LIPA, Sadiki za lepo izbrano cvetje in tolažilne besede, govorniku, trobentaču za lepo zaigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar.
Lepo se zahvaljujemo tudi vsem svojcem in prijateljem za izrečena sožalja in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: njegovi domači, ki ga bomo močno pogrešali
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, tete, babice in prababice
MINKE KOČEVAR, roj. ZUPANC
iz Gotovelj
(23.11. 1918-12. 12. 2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ali za sv. maše in sočustvovali z nami.
Hvala za pogrebno slovesnost gospodu župniku Branku Zemljaku, pevcem iz Gotovelj, predstavnikom društev, pogrebnima službama Ropotar in JKP Žalec. Hvala zdravstvenemu osebju na pulmološkem oddelku SB Celje in sestri Idi iz ZD Žalec za lajšanje trpljenja v njenih zadnjih dnevih.
Še posebej pa hvala vsem tistim, ki ste ji kdaj koli z lepo besedo polepšali dan.
Vsi njeni
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 20. februarja 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a (Dom n. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Osvojil naslov šampiona razstave Veter ruval
Jože Vasle s papigo
Jože Vasle iz Ločice ob Savinji je s pticami povezan že od zgodnjega otroštva. Že v osnovni šoli so ga očarale drobne skobčevke, ki so se
jim pozneje pridružile nimfe.
Po 30 letih življenja s pticami je lahko ponosen na svoje srednje in velike papiga, med
Januarska košnja trave
Prijetno srečanje prijateljev ob dobri kapljici in klobasah
Na vikendu Rudija Divjaka nad Založami pri Polzeli se vsako leto zbere druščina sodelavcev, prijateljev, ki so to postali v času skupnega dela v podjetju SIP Šempeter. Prejšnji petek so se zbrali že osem-najstič in tako kot vsako leto svoje srečanje združili z ocenjevanjem klobas.
Ideja o tovrstnem srečanju se je porodila sama od sebe. Kot sodelavci in prijatelji so se večkrat drug drugemu radi pohvalili, kakšne dobre klobase so naredili. Enkrat pa so si rekli: »Dajmo jih poskusiti in ocenili bomo, katere so najboljše.« To se je kmalu zgodilo, in sicer
na vikendu Rudija Divjaka, ki je tudi gostitelj vseh srečanj. Ta srečanja so zabeležena v posebni knjigi - dnevniku gostitelja Rudija.
Na klobasijadi so vsako leto sodelovali Leon Matalan, Franci Pinter, Zvone Zupanc - Zef, Dani Pfajfar, Peter Hauer, Peter Škraber, Marjan Kuzman in Martin Štorman. Slednji je predlani umrl, pridružil pa se jim je gostiteljev brat Milko Divjak.
Letos je največ točk dobila klobasa Marjana Kuzmana iz Drešinje vasi, drugo mesto je osvojila klobasa Milka Divjaka in tretje klobasa Petra Hauerja iz Prebolda. D. Naraglav
Najbrž se še ni zgodilo, da bi takoj po novem letu kdo kosil travnik. Letošnje vreme je tudi to omogočilo. Vojko Ocvirk z Vranskega je malo za šalo, malo pa tudi zares, pokosil en hektar travnika in tako pridobil dve veliki stisnjeni bali krme.
Ugodne vremenske razmere in sončna lega travnika ob avtocesti pred Vranskim, pa tudi na novo posejano in pognojeno zemljišče, na katerem je še lani rasla pšenica, je omogočilo ugodne pogoje za rast trave.
Košnjo je opravil tretjega januarja, petega je obračal, šestega januarja pa grabil in primerno posušeno travo tudi
Klobasijada sodelavcev
baliral. Veter pa je travo tudi posušil do te mere, kot je potrebno za spravilo v hermetično zaprte bale.
Med delom je bil Vojko de-
njimi ima tudi Aro chloropte-ro. Udeležuje se tovrstnih razstav in tekmovanj v Sloveniji in tujini, največje uspehe pa je v lanskem letu dosegel s svojim Velikim Aleksandrom.
Zasedel je prvo mesto na 15. državnem tekmovanju ptic v Novi Gorici in na regijski razstavi ptic v Šenčurju pri Kranju, pridobil je naslov šampiona razstave med večjimi in velikimi papigami, uspeh pa je dopolnil še s prvim mestom in naslovom šampiona na mednarodni razstavi ptic v Udinah v Italiji. Vsi ti uspehi so bogato poplačilo za ves njegov trud. Jože je član društev za varstvo in vzgojo ptic v Celju in Trbovljah. T. Tavčar
ležen zanimivih odzivov voznikov, ki so mu veselo hupali in se najbrž čudili njegovemu početju, ki je bilo za ta čas res nenavadno, a vendar koristno in za spomin na tokratno čudno zimo, ki pa najbrž še ni rekla zadnje besede.
D. Naraglav
ki deluje v okviru Kulturnega društva Galicija, je pripravila peto veselo popoldne.
Poleg godbe iz Hramš so nastopili še ansambli Slovenski zvoki, Modrijani, Vitezi celjski, ansambel Francija Zemeta, Simona Gajška, Frajer ji, Zaka pa ne in Veseli Gorenjci. V točki presenečenja sta nastopila zmagovalca oddaje Mladi upi
po izboru gledalcev Barbara in Martin Jehart, program pa je povezovala Mateja Jan.
Vaška godba Hramše deluje že peto leto, vanjo je vključenih veliko članov, predvsem mlajših, zato se za obstoj godbe ni bati. Da delajo uspešno in kakovostno, pa so potrdili na nedeljskem koncertu.
T. Tavčar
Med nastopom vaške godbe iz Hramš
drevesa
Močan veter, ki je v noči z
18.	na 19. januar pihal tudi po Savinjski dolini, je napravil kar nekaj škode. Na posnetku je lipa pri Arčanovih v Kasazah v žalski občini, stara več kot sto let, ki jo je podrl veter. Del lipe se je nagnil na streho stare hiše, v kateri je bil včasih mlin, in jo močno poškodoval. T. Tavčar
Toplo vreme zmotilo drevo slive
Veselo popoldne z godbo iz Hramš
Kultura, pust in Valentinovo
Ivan Goršek iz Zabukovice ob svoji cvetoči slivi
Letošnja zima si vsaj do pred dnevi ni zaslužila takšnega imena. Nenormalno toplo vreme je bolj spominjalo na pomlad. Vsepovsod
so cvetele trobentice, teloh v hribih je že odcvetel, na sončnih in bolj vlažnih tleh pa so se že bohotili zvončki.
Tudi na okrasnih gredicah
so iz zemlje že poganjali zeleni deli narcis, tulipanov in drugih cvetic, ki spomladi prve zacvetijo. Ljudje so se že lotili obrezovanja sadnega drevja, trte in drugih spomladanskih opravil.
Takšno vreme je zmotilo tudi mlado drevo slive v sadovnjaku Ivana Gorška iz Zabukovice 90, saj je bujno zacvetelo. Po vseh pravilih bi se to moralo zgoditi v drugi polovici aprila.
Še bolj neverjetno pa bi bilo, če bi se cvetovi oprašili in bi drevo čez kakšne štiri mesece postreglo tudi s sadeži. Najbrž pa to ni pričakovati, saj bosta sneg in zmrzal to preprečila.
D. Naraglav
Vojko Ocvirk med obračanjem trave 5. januarja
Dvorana zadružnega doma v Galiciji je bila preteklo nedeljo polna do zadnjega kotička. Vaška godba Hramše,
_ / I J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC =L==Lz=s J Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
TRIJE PRAŠIČJI PRAŠIČKI
Četrtek, 15. februar, ob 17. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec Za cicibanov abonma in izven.
V	februarju se bo zvrstilo veliko prireditev. Med njimi bo kar nekaj prireditev ob kulturnem prazniku, pustnih prireditev in tudi prireditev ob Valentinovem, ki se je po vzoru Amerike zelo dobro udomačil tudi v naših krajih.
V	Taboru bodo organizirali Valentinov ples, ki ga vsako leto pripravlja podeželska mladina. Vstopnice bodo naprodaj od 3. do 9. februarja, dobiti jih je mogoče pri Ini Gržina (041 497 087), več informacij o tej prireditvi pa lahko dobite tudi pri predsedniku
društva Alenu Kovačiču. Tudi letos se obeta prijetna in zanimiva prireditev, na kateri poleg glasbe in plesa ne bo manjkalo kulinarične in pivske ponudbe. Obeta pa se tudi kakšno presenečenje.
Že nekaj dni prej, v sredo, 7. februarja, bo ob 19. uri v dvorani Doma krajanov Tabor praznovanje kulturnega praznika, ki ga pripravlja Pevsko društvo Tabor.
V Domu krajanov Tabor bo veselo tudi v nedeljo, 18. februarja, na otroški maškaradi. Glavni organizator je Turistično društvo Tabor.	D. N.

TV GRIZE,
7. DEL
26. februar ob 19. uri
Dom II. Slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: 5€ v predprodaji (TIC Žalec) in 6€ uro pred predstavo	J
KUD Svoboda Griže in
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec