U D K 808.63—41:534 Jože Toporišič Filozofska fakulteta, L jub l j ana FORMANTI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Samoglasniki , zvočniki in nezvočniki kot trije veliki distribucijski razredi glasov slovenskega jezika kažejo to svojo trojnost v sonagrafski analizi v izra- ziti, manj izraziti in neznatni formantni strukturi. Vse tri skupine glasov raz- členjujejo nasprot ja strnjeno — razpršeno, strnjeno — nestrnjeno, razpršeno — nerazpršeno, visoko — nizko, trajno — netrajno, pretrgano — nepretrgano, ustno — nosno in samoglasniško — drsno. Med posameznimi izgovarjalci s sicer doka j enotnim izgovorom so deloma le precejšnje razlike razločevalnih akustič- nih lastnosti. As three large distributional classes of the sounds of Slovene vowels, sonants and nonsonants display their triadism also in a sonographic analysis by a strongly shaped, less strongly shaped and minimal formant structure. All the three groups of sounds are analyzable in terms of the following oppositions: compact — di f fuse , compact — non-compact, d i f fu se — nondiffuse, acute — grave, continuant — noncontinuant, interrupted — noninterrupted, oral — nasal, vocalic — nonvocalic. With individual speakers who have a fa ir ly uniform pronunciation there are in fact in part considerable differences as regards distinctive acoustic facts. О fonnantih slovenskega knjižnega jezika je doslej bolj malo znanega. Leta 1961 je lise Leliiste sicer objavila študijo The Phonemes of Slovene,1 vendar izgovor njene diktorice (dalje izgovarjalke), izhajajoče z obrob- nega slovenskega jezikovnega območja, ni bil posebno primeren za za- nesljivo sklepanje o slovenskem knjižnem jeziku.2 Mogoče so bili tudi kakšni sonagrami slovenskih glasov podlaga za označitev slovenskega knjižnega vokalizma z izrazi za ločevalne značil- nosti (lastnosti, distinctive features) pri Radu Lenčku v njegovi knjigi 1 Intrnutional Journal of Slavic Lingistics and Poetics, 48—66. 2 Dejansko so obdeluni sumo samoglasniki. Končni njeni povprečki so: F l F 2 F i F 2 i 225—350 2050—2850 ' j 500—850 750—1450 i 200—400 2400—2900 д 450—650 700—1300 è 300—650 1700—2550 ö 300—650 600—1150 é/ê 400—600 2450—2800 ùju 250—400 450—650 é/i 500—750 2100—2450 â 650—1000 1300—1900 a 450—850 1350—1900 ù 650—1000 1400—1950 3 450—750 1500—2200 Samoglasniki z grškim cirkumfleksom ji pomenijo dvovršnost. Ni primerov, iz kutcrih bi bilo vidno, pod katerimi pogoj i se po jav l j a dvovršnost; verjetno gre samo za s lučajno fonetično izoblikovanost (prim, moje pripombe k dvovrš- nosti v razpravi Pojmovanje tonemičnosti slovenskega jezika, SR 1967). Nena- glašeni с (in tudi o) ji je nevtralen (v skladu s Šolar jevim pojmovanjem pri nas, seveda pa L. nič ne citira); moje mnenje je. da gre za široka e in o. The Verb Pattern of Contemporary Standard S lovene . . . iz leta 1966,3 ko je slovenske samoglasnike določil z izrazi dolgosti, strnjenosti, razpr- šenosti, nizko- in visokotonalnosti ter napetosti.4 To bi bilo po moji vednosti vse, kar je znanega o slušnih značilnostih slovenskih knjižnih glasov. Treba bi bilo dodati še nekaj pripomb k sluš- nim vtisom posameznih slovenskih glasov (npr. k pred prednjejezičnimi samoglasniki) v Orisu slovenskega knjižnega izgovora Frana Bezlaja, vendar le-te niso podane na podlagi spektrogramske analize. — Sam sem ob raziskovanju tonemskosti slovenskega knj. jezika v štud. letih 1962 63 v Fonetičnem inštitutu v Hamburgu sklenil raziskati tudi slušne značilnosti slovenskih knjižnih samoglasnikov nosilcev tonemskosti, ven- dar sem tam utegnil napraviti le nekaj analiz na Brühl-Kjörovein apa- ratu, ne da bi bil izsledke kdaj objavil. V Ljubljani vse do najnovejšega časa ni bilo sonagrafa, zato sem poskušal slovenske knjižne glasove analizirati s sonagrafom Inštituta za fonetiko v Zagrebu (filozofska fa- kulteta), deloma že v drugi polovici 60-ili let, dokončno pa se mi je to v večji meri (težave z vodenjem izgovarjalcev v Zagreb) posrečilo v letu 1971, ko sein od Kidričevega sklada dobil za to majhno finančno pomoč. Ti podatki iz Zagreba so in i glavni raziskovalni korpus; poleg tega so še sonagrami, ki sem jih v zgodnji pomladi 1968 napravil v glavnem na univerzi v Bloomingtonu (s posredovanjem prof. dr. Johna Beebeja), deloma pa na pensilvanijski univerzi v University Parku (s posredo- vanjem prof. dr. Jožeta Paternosta). Imenovanim ljudem in ustanovam dolgujem veliko zahvalo. Korpus sonagrafskih posnetkov je številčno še zmeraj dovolj skro- men: upal sem ga povečati, ko bi dobil sonagraf v Ljubljano, vendar me okoliščine tehnične narave silijo k objavi izsledkov; kljub temu ' Rado L. Lenček. The Verb Pattern of Contemporary Standard Slovene with an Attempt at a Generative Description of the Slovene Verb by Horace I.unt. 1966, Otto Harrassowitz, Wiesbaden. 4 Lenčkova preglednica na str. 7 ima naslednjo podobo (slovenska poimeno- vanja po J . Toporiš iču) : D O L G STHNIFX RAZPRŠEN G R A V I S E N A K U T S K I N A P E T + + - + - + - + + - + + + + + + + - - - + + + + + + - - - - + — + L O N G C O M P A C T D I F F U S E G R A V E л с и т к T E N S E Sodeč po položaju nenaglašenih e in o, je misliti, da Lenček sprejema poj- movanje teh samoglasnikov kot širokih (Toporišičeva teza). Na str. 140 II. Lunt te Lenčkove oznake poprav l j a v tem smislu, da mu ozka e in o nista napeta, temveč prej nestrnjena. » upam, da bo razprava (zaradi dokaj skrbne izbire izgovarjalcev — ta pa bi bila seveda boljša, ko bi bili že takrat imeli aparat v Ljubljani) vendarle dala rezultate, ki jih bodo poznejše raziskave lahko spopolnje- vale, ne pa — v okviru obravnavane problematike — tudi bistveno pre- drugačile. Sonagrafski posnetki in njihov opis pa bodo, o tem sem pre- pričan, dobrodošlo učilo fonetike za vse tiste, ki se zanimajo za slušne značilnosti našega glasovja.5 Naj najprej predstavim izgovarjalce besedila in njegovih sonagramov: TOP: Jože Toporišič, rojen 1926, profesor: do 12. leta živel v rojstnem kraju (Mostec, Brežice), nato delal gimnazijo v Mariboru (s prekinitvijo 1941—1945, ko je bil v taborišču v Šleziji; tu je bil hišni jezik taborišča slovensko narečje), nato pa študiral v Ljubljani (1947—1952), kamor se je za stalno vrnil leta 1965, sicer pa bil 1952/1955 v Beogradu (vojaki), 1953/54 v Novem mestu, 1954—1965 pa v Zagrebu, vendar zlasti v letih 1955 do 1959 v tesnem stiku s svojim narečnim jezikom, od 1959 do 1965 pa tudi z ljubljanskim govorom. Njegova knjižna izgovarjava ni na- rečna, naglaševanje je jakostno, netonemsko (čeprav sicer izgovarjalec lahko naglašuje tudi tonemsko, in sicer bodisi slovensko bodisi srbo- hrvatsko — v nekaterh sonagramih je sled takega naglaševanja). F A G : Jože Faganel, rojen 1947 v Ljubljani, živel ves čas v Ljubljani: Ljubljančana sta tudi oba starša, ki sta prav tako ves čas živela v Ljub- ljani. Jože Faganel je kot izgovarjalec leta 1971 bil študent absolvent slovenščine in francoščine. Naglas tonemski. BOZ: L. Božič, rojen 1949 v Ljubljani, njegov oče iz Ljubljane, mati iz Ribnice na Dolenjskem. V Ljubljani živel od 15. leta. Kot izgovarjalec za sonagraf leta 1971 študent. NAR: Vlado Nartnik, rojen 28. IV. 1941 v Vnanjih Goricah, v času iz- govorjave za sonagraf leta 1971 lektor slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Zagrebu. Knjižni izgovor ima brez posebnosti, naglaševanje tonemsko. TER: Marko Terseglav, rojen 1947 v Ljubljani, živel prvih 15 let na Jesenicah na Gorenjskem, za tem v Ljubljani; oče Ljubljančan, mati Je- seničanka; v času izgovarjanja za sonagraf študent absolvent slavistike; naglaševanje tonemsko. F I D : Ivan Fidler, rojen 1947 v Gradcu, že od 2. leta stalno v Ljublja- ni; oče Celjan, vendar od svojega 20. leta v Ljubljani, mati iz Zelezni- 5 P r a v k a r predstavl jeni sonagrami so mi služili v š tud. letih 1972/73 in 1973/74 že za p r e d a v a n j a na f i lozofsk i fakul tet i v L j u b l j a n i , enkrat pa tudi na A G R F T p r a v tum, tako du je to in ono iz te r a z p r a v e že znano moj im s luša- tel jem. kov in od 20. leta prav tako v Ljubl jani ; v času izgovarjanja za sona- graf študent; naglaševanje tonemsko. P A T : Jože Paternost, rojen okrog leta 1930 na Dolenjskem (Lašče), od 1945 v Ameriki, prof. na univerzi v University Parku (Pensilvanija) ; naglaševanje tonemsko. nezanesljiva kvaliteta o-jev (nima širokega). Opis posnetega gradiva. Osnovno gradivo je iz Zagreba. Obsega posamezne soglasnike sloven- skega knjižnega jezika v položaju pred polglasnikoin, in sicer načeloma v skupinah po nezvenečnosti oz. zvenečnosti, zvočnosti ipd. Soglasniki so nato še v položaju pred naglašenim ozkim e in deloma pred nenaglaše- niin a. Samoglasniki so podani v izoliranem izgovoru (npr. à ê é i) (imamo jih lahko za dolge), nato pa v zvezi s soglasniki, in sicer dolgi v identičnem glasovnem okolju (prim, pati pôti poti), kolikor je seveda šlo; podane so tudi njihove najvažnejše položajne variante (e pred j, ki je sain na koncu besede ali pred soglasnikom — v preglednicah zazna- movan kot ejC, o pred џ — v preglednicah ovC); pri kratkih samoglas- nikih, naglašenih ali ne, take idealne opozicije v slovenščini skoraj niso mogoče. Besedila Po zaporednih številkah se pri vsakem izgovarjalcu navaja jo bese- dila posameznih sonagramov. Sonagrami so načeloma širokofiltrski, dvojni (tj. široko- in ozkofiltrski) ter ozkofiltrski so zaznamovani z dof oz. of v oklepaju na koncu ustreznega sonagramskega besedila.53 Y okviru posameznega sonagramskega besedila se v večji ali manjši meri uveljav- 1. Širokofi ltrska analiza s kal ibraci jo 5a Prim, podobe 1, 2, 3. T a, j M, m a, £ 4 t n с к d. со 2. Široko- in ozkofi l trska analiza S CL- V O, i t Č t m б t V) CO • 3. Ozkofi l trska analiza z zaznamovano 10. harmonično l j a s t a v č n a f o n e t i k a t u d i p r i n a š t e v a l n e m g r a d i v u , č e p r a v so i z g o v a r j a l c i d o b i l i i n s t r u k c i j o , d a bi i z g o v a r j a l i v s a k o enoto p o p o l n o m a s a m o s t o j n o . P o s a m e z n e b e s e d e in z logi so v e n d a r l e n a č e l o m a p i s a n i n e s t a v č n o f o n e t i č - no, t j . b r e z ločil in v e l i k e z a č e t n i c e . — N a s l e d n j e l i s te p o s n e t e g a g r a d i v a d a j e j o n a s p l o h i n f o r m a c i j e o g l a s o v n e m o k o l j u p o s a m e z n i h r a z i s k o v a l n i h g l a s o v in o l a j š u j e j o o r i e n t a c i j o in p r i m e r j a n j e . TOP 1. pâti pôti poti puti 28. pà ta ко9 (of) 2. . . . ti® péti pêti 29. рэ ta ko 3. papa baba mâma 30. кэ сэ ča dža so 4. fâra vara vsâk 31. dža sa sa ha ba 5. tâta dâda nâna 32. dža Ьэ da ga 6. sàm vàn zrn 33. dža ba da ga 7. râca rata râda râna 34. ho fa sa ša 8. Sè céz džez zé 35. va za žo ja 9. zida žida džida7 36. va za ža ja 10. sika cika tika čika 37. ma na ra la 11. kâka gâga hâm mâlia 38. ja va ya 12. njena njêga sânje sâna 39. d ê é î 13. . . . ljâna,8 luka, ljiilka7 40. a ê é i 14. šušljati žužnjati 41. â ô 6 ii 15. Starček čaka pomladi. 42. ê à ç ô 16. Krâva se pâse po trâvi. 43. â i i ô œ 17. Mâti hoče mléka. (dvf) 44. sit glèj cèp čas 18. Tiha vôda si. (dvf) 45. sit glèj čep čas 19. Miiha, dà j kruha, (dvf) 46. kol kop kùp kès 20. Prosim, lepo prosim, (dvf) 47. vdéti tâl v têbi 21. Так junâk se ne vdâ. (dvf) 48. pesa béta meda féba7 22. Dom je inôj. (dvf) 49. véda peša téga déka 23. pâti pôti pôti puti (dvf) 50. nélia céna célia džeza 24. piti péti pêti pâti (dvf) 51. séfa zéva Séta žčla 25. Krâva se pâse po lépi trâvi. (dvf) 52. rêja léna ježa 26. Stârcek câka zdrâve pomladi. (dvf)53. képa géma7 héda7 méra 27. Zvečer pride têta к nàm. (dvf) 54. piti péti pêti pâti F A G 1. p t к с б 6. v z ž j < 2. k t č dž s 7. m n r 1 3. dž s š h b 8. j v ц 4. ž h d g 9. â ê č i 5. h f s š 10. â ô ô û 0 O d r e z a n o s p r e d a j pi-. 7 O p o z i c i j s k i k o n s t r u k t , s i cer p a l a h k o l a s t n o ime, r e d k o tudi o b č n o ( m a n j z n a n a b e s e d a ) . 8 S p r e d a j o d r e z a n o Ljub-. 9 Iz t ehn ičn ih r a z l o g o v n a p o l g l a s n i k u ni z a z n a m o v a n n a g l a s ; tore j g r e v s e te p r i m e r e o b r a v n a v a t i kot n a g l a š e n c ( t a k o pr i vseh i z g o v a r j a l c i h ) . 11. ê a êj10 ôv1« 19. séfa séva Séta žčla 12. glèj sit ščep cèp 20. rêja10 léna jéza jéza 13. čas kol kop 21. képa géma 7 liéda7 méra 14. kùp kôs dno lè 22. piti péte pêjmo pès 15. vsâk vzéti tâl 23. pêto pâtu pôti 16. pesa béta meda fésa 24. pôlti10 pôti put 17. véda pésa téga déka 25. vsâk sâvski sinôv10 18. nélia céna Čeha džčza BO Ž 1. po to кэ сэ сэ' 14. sâk vzéti vsâk 2. to сэ сэ sa dŽ3 15. pésa béta méda féba7 3. dža Ьэ do ga 16. véda pčša téga déka 4. Ьэ fd S3 Š3 17. néha céna célia džčza 5. v3 z3 Ž3 ja 18. séfa zéva Séta iéla 6. ma na гэ la 19. rêja léna jéza jéza 7. ј з V3 цэ 20. képa géma7 liéda7 méra 8. â ê é i 21. piti péte sêjte pès 9. â ô o u 22. pêto pâtu pôti 10. ê э êj10 ôv10 23. pôlti pot put 11. glèj sit ščep čep 24. sâvski Tânja Ànka ângel 12. čas kôl kôp 25. Sâva têce môtna. (of) 13. kùp kès dnô lè 26. Tânja réze péso. (of) NAR 16. na kùp bezèg 1. рэ t3 кэ сэ сэ' 17. sinôv10 glêjmo10 2. dŽ3 S3 ša lia 18. pésa béta 3. Ьэ de g3 fa гэ 19. méda féfa7 véda 4. Ьэ da go f3 20. pésa téga 5. гэ гэ ma пэ 21. déka néha 6. по гэ la ja va 22. céna céha - , Г А Г Г 7. а е с i 23. dzéza séfa 8. i ô о û 24. Sâva teče môtna. (of) 9. о u ç g 25. Tânja rčže péso. (of) 10. piti péte 26. dzéza séfa zéva Séta (of) 11. pêto |>u.til pôti 27. dzéza séfa zéva Séta 12. pôta put pès 28. zéla rêja 13. presit poglèj 29. léna jéza 14. počep prikàz 30. képa géma7 15. po kôl prekop 31. liéda7 méra 10 T. i. srednji o ali e je na dolgem zlogu zmeraj zaznamovan s strešico. TER 1. рэ to кэ9 13. sit glèj cèp čas 2. кэ сэ сэ dža sa 14. köl kop kùp kès 3. dža sa ša ha ba 13. vzéti savski vsâk 4. dža ba da ga 16. pésa béta méda féba7 5. ha fa sa ša 17. véda pčša téga déka 6. va za ža ј з 18. néha céna céha džčza 7. ma na гэ 1э 19. séfa zéfa7 Séta žčla 8. ma пэ гэ 1э 20. rêja léna jčža jéza 9. ЈЗ V9 цэ 21. képa géma7 liéda7 méra 10. pât pêt pét11 pit 22. piti péte pêto pâtu 11. â ô 6 u 23. pôti pôta put pès 12. ê a ê ô 24. vsâk sinôv10 sâvski F I D 1. ga t3 кэ Ьэ do9 7. tâl Tânja Ânka ângel 2. g3 hs V3 ј з f3 8. kreâcija sociâlna higijéna 3. П1Э пэ гэ la ца 9. Sâva têce môtna. 4. â ê é i 10. Tânja réže péso. 5. a vôda o u 11. Fànt znâ vsè. 6. njéna jénja polja želja 12. Так dâ ključ. PAT i. iti12 péti pêti pâti 2. pâti poti poti pâti Analiza sonagramov za samoglasnike Metoda Najprej so analizirani posamezni samoglasniki vseli izgovarjalcev po zaporedju TOP, FAG, BOZ, NAR, TER, F I D in PAT; na vrsti so naj- prej dolgi naglašeni samoglasniki, nato kratki naglašeni iij na koncu nenaglašeni (kolikor seveda vse to obstaja, ko vemo, da sta ozka e in o vedno dolga in tudi naglašena, polglasnik pa vedno kratek, pa lahko naglašen ali nenaglašen); ob širokih e in o so podane tudi njihove po- ložajne variante. Zaporedje obravnavanih samoglasnikov (i e s а о о и in o) narekuje z ene strani tvorbeno načelo ločevalne udeleženosti jezikovne ploskve od spredaj proti zadnjemu delu; akustični ustreznik temu (ob likrut- 11 Izgovorjen verjetno nekak srednji e. u Spreda j odrezan p in del f- ja. nem večanju razdalje obeh artikulacijskih ploskev od zgoraj navzdol, kolikor gre za tvorbo glasov i do a, in od spodaj navzgor pri glasovih a do u) je navidezni potek vrednosti F 1 od i do a navzgor, od a do и pa navzdol, pri F 2 pa gre potek od i do и navzdol.13 Polglasnik je iz tega kot edini »nadstropni« sam. izločen, obravnavan je na koncu vokalizma. Preglednice je treba brati tako: Kot nekak naslov odstavka je zgoraj v naslovu naveden obravna- vani slovenski glas v običajnem slovenskem zapisu, v fonetičnem okle- paju pa je podan mednarodni identifikacijski zapis; spodaj številka zaznamuje zaporedno številko sonagrama ustreznega izgovarjalca, za njo v desno pa sledi minimalni odrezek besedila, v katerem je raziskovani glas, in vrednosti (v Hz) za prve štiri formante, tj. F 1, F 2, F 3 in F 4. Kadar za kak formant ni podatka, to pomeni, da ga s sonagrama ni bilo mogoče zanesljivo odbrati; pod črto je polkrepko podano najprej število opisovanih enot, nato pa desno povprečki posameznih formantov. V preglednicah navedene vrednosti formantov veljajo za časovno sre- dino ustaljenega dela formanta, tj. za tisti del, ki ni vplivan ne od levega ne od desnega forinantnega prehoda; če takega obstojnega dela ni, se vrednost nanaša na sredino formanta.14 — Formant si je seveda treba predstavljati ne kot tanko črto, temveč kot pas, ki obsega povprečno 4. Nemirni formantni prehodi » Prim, podobe 18 (str. 194) ter 19—21 (str. 195—196). (Vendar je F 2 včasih pri ozkem e višji kot pri i.) 14 Prim, podobi 2 in 4. okrog 500 Hz (ožji je rad le F 1, dobijo pa se tudi širši od 500 Hz). Y pre- glednici navedene vrednosti v Hz veljajo torej le za to višinsko srednjo točko ali črto formantnega pasu. Morda dela zagrebški sonagraf pri širokofiltrskem zapisu napako: zapisi se namreč začenjajo brez zapisa spodnje kalibracijske črte, ki bi bila v višini OHz; to je treba pri izmeri upoštevati (pri razmerju 1 mm višine sonagramskega zapisa ( = 78 Hz) znaša ta pribitek 234 Hz).15 Zal je looc • im 5. Zagrebška široko- in ozkofi l trska kal ibraci ja zaradi začetne odsotnosti zapisa v nizkih frekvenčnih področjih merje- nje F 1 manj zanesljivo: treba bi bilo namreč meriti na višinski sredini formantnega pasu, ki pa jo je treba šele vzpostavljati. Y naših vred- nostih je vendarle upoštevana kar sredina dejansko zapisanega. (Morda je naš pribitek za 160 Hz previsok; potem bi se v preglednicah podane vrednosti za toliko znižale, ker sonagraf zapisuje akustiko glasovja šele pri 85 Hz.) Po prikazu podatkov za posamezne foneme (in njihove variante) različnih izgovarjalcev sledi preglednica povprečkov dane raziskovalne enote vseh izgovarjalcev (prim. npr. str. 166—167 za samoglasnike i); na ta način pridemo do povprečka za domnevni splošni slovenski knjižni sumoglasnik, neodvisen od posameznega izgovarjalca. Za veliko zanes- ljivost tega povprečka je izgovarjalcev zlasti za nekatere glasove pre- malo, in ga bodo morale potrditi nadaljnje raziskave. Na koncu so včasih (prim. str. 176 zu široki e) še preglednice formant- nih vrednosti variant sumoglusniških fonemov posameznih izgovarjalcev. 15 Prim, podobo 5. Samoglasnik i (['i:], ['i], [i]) TOP I 18. Tiha 580 2090 3255 3950 10. sika 400 1610 2830 3180 cika 430 1960 2945 3640 tika 410 1920 2985 3605 cika 440 — 2635 3255 9. zida 390 1980 2830 3680 žida 430 1860 3070 3640 džida 370 1840 2635 3490 39. i 590 2110 3200 3900 40. i 350 2185 3200 3980 10 4151G 1950 2959 3632 i 44. sit 2110 2810 3820 i 1. pâti 390 1980 2710 3640 17. Mâti 195 (?) 2170 2868 3640 18. si 430 1860 3020 3840 20. Prosim 465 1590 2170 3490 prosim 540 1500 2290 3490 23. pâti 290 2100 3020 3800 pôti 350 1980 2440 3800 poti 370 1610 2680 3720 pâti 360 2050 2770 3640 9 376 1871 2662 3673 6. Akutska samoglasnika : razpršeni i — nerazpršeni é 10 Povpreček na podlagi neupoštevanja enot 18 in 39. F A G i 9. i 22. poti 350 350 2574 2420 3200 3040 3670 3820 2 350 2497 3120 3745 i 12. sit 350 2340 2890 3710 i 22. piti 23. pôti 24. pôti 25. savski sinôv 350 390 310 350 350 2340 2300 2180 2260 2110 2890 2810 2810 2690 2650 3900 3980 3590 3980 3980 5 350 2338 2770 3886 BOZ 8. i 21. piti 390 350 2105 2030 2810 2650 3355 3355 2 370 2068 2730 3355 i 11. sit 430 2185 2575 ( 3315 i 14. vzeti 21. piti 22. pôti 23. pôlti 24. savski 390 370 360 390 350 1870 1990 1950 1870 1910 2575 2690 2575' 2575 2495 3355 3395 3355 3395 3510 5 372 1918 2582 3402 Ш ; 'ittfflffi f i Mlüü 1 i!i: ШШ iiliifc:. mam > ШШШ f l t i fi l t £ Akutska samoglasnika : razpršeni i — nerazpršeni é (nestrnjeni e) NAR 8. i 590 1950 2730 3355 10. piti 590 1950 2690 3355 2 390 1950 2710 3355 i 13. presit 390 1950 2650 3390 i 10. piti 390 1950 2615 3430 11. poti 390 1910 2575 3510 14. prikaz 390 1795 2575 3355 17. sinôv 350 1830 2610 3355 4 380 1871 2593 3412 Povprečki vseh treh i-jev: 384 1905 2635 3393 TER i 10. piti 350 2185 2810 3355 22. piti 440 2185 5040 3665 2 390 2185 2925 3510 i 13. sit 390 2105 2770 3355 i 15. savski 350 2185 2965 22. piti 350 2260 3040 3745 23. poti 350 2260 3040 4135 24. savski 390 2185 2810 3980 4 360 2222 2963 3953 Povprečki vseli treh i-jev: 373 2195 2925 3705 8. Akutska samoglasnika: razpršeni i — nerazpršeni é (nestrnjeni e) FID î 4. Î 370 2030 2885 3355 8. kreaci ja 350 1795 2535 3560 socialna 390 1795 2575 3510 higiena 350 2105 2575 3590 350 2105 2905 3510 4 360 1950 2662 3542 Povprečki obeli i-jev: 361 1959 2680 3521 PAT Edina primeru za dolgi naglašeni in za nenaglašeni i sta podana kar v preglednici povprečkov vseli izgovarjalcev. Povprečki obeli i-jev: 400 2185 2625 3720. Preglednica povprečkov vseli izgovarjalcev: i TOP 10 415 1950 2959 3632 F A G 2 350 2497 3120 3745 BOŽ 2 370 2068 2730 3355 NAR 2 390 1950 2710 3355 T E R 2 390 2185 2925 3510 F I D 5 362 1966 2695 3505 PAT 1 400 2200 2440 3760 7 23 382 2116 2797 3551 i T O P 1 — 2110 2820 3820 F A G 1 350 2340 2890 3710 BOZ 1 430 2185 2575 3315 NAR 1 390 1950 2690 3366 T E R 1 390 2105 2770 3355 5 5 390 2138 2749 3513 i T O P 9 376 1871 2662 3673 F A G 5 350 2238 2770 3886 BOZ 5 372 1918 2582 3402 NAR 4 380 1871 2593 3412 T E R 7 360 2222 2963 3953 F I D 4 360 1950 2662 3542 PAT 1 400 2170 2810 3680 7 38 371 203-1 2720 3649 Razlike med posameznimi izgovarjalci se najbolj kažejo v primerjavi s povprečkom. Pri i znaša ta razlika za F 1 + 3 3 in —32, za F 2 pa +381 in —166. Posebne važnosti so razlike v F 2 (prim. F A G in T E R višje od TOP). Samoglasnik é (|'e:]) TOP é 2. péti 445 1980 2770 3490 8. čez 465 1430 2560 3410 džez 465 1780 2480 3310 že 465 1745 2600 3330 17. mléka 310 1940 2870 3490 24. péti 390 1630 3140 3880 25. lépi 310 1920 2980 3720 27. zvečer 580 1860 2560 3980 39. é — 2150 3080 3785 40. é 410 2120 2890 3820 48. pésa 430 2185 2965 3980 béta 430 2225 2965 3900 niéda 390 2340 3160 3980 féba 420 2185 2965 3745 14 424 1963 2856 3417 F A C é 9. é 430 2530 3120 4050 16. pésa 430 2340 2890 3740 béta 390 2340 2850 3790 inéda 350 2460 2930 3740 fésa 390 2340 2890 3740 18. néha 390 2340 2670 3900 céna 390 2340 2810 3900 êélia 350 2180 2650 3430 d/.éza 350 2180 2610 3350 22. péti 390 2260 2730 3740 10 386 2331 2815 3738 B 0 2 С 8. é 350 2145 2920 3510 15. pésa 430 1830 2530 3390 16. véda 430 1870 2610 < 3350 17. néha 470 2030 2730 3430 18. séfa 430 2180 2530 3430 19. léna 430 1950 2650 3510 20. méra 430 2030 2650 • 3350 21. péte 470 1950 2610 3390 26. rčže 545 2105 2770 3590 péso 545 2105 2730 3510 10 453 2019 2673 3446 NAR é 7. é 1795 2495 5510 10. péte 470 2100 2730 3510 18. pésa 390 2185 2810 3355 19. méda 1795 2730 3590 21. déka 2145 2730 3510 23. dzéza 310 1795 2650 3510 31. méra 310 1795 2810 3590 7 370 1944 2708 3510 TER é 10. pét 410 2105 2770 3355 16. pésa 410 2105 2730 3315 17. pésa 390 2185 2885 — déka 390 2030 2835 4055 20. léna 390 2145 2770 4055 21. képa 440 2240 3000 3900 méra 390 2030 2965 3665 22. péle 390 2300 2965 3745 8 401 2142 2865 3737 El D é 4. é 390 2030 2770 3385 6. njéna 430 1680 2730 3200 jénja 390 1745 2650 3315 8. higiéna 410 2070 2730 3590 4 405 1881 2720 3372 PAT trezne vrednosti i so navedene v preglednici povprečkov. Pregled nica povprečkov vseh izgovarjalcev: co об -в) 570 1630 2400 3180 44. čep 1795 2500 3590 2 570 1712 2450 3385 e 17. hoče 310 2210 2560 ' 3490 20. lepo 465 1590 2325 3490 21. se 620 1670 2520 3720 ne 620 1630 2480 3650 22. je 660 2015 2560 3640 25. se 540 1700 2560 3680 pâse 540 1700 2500 3680 27. zvečer 620 1780 2600 3930 8 546 1786 2513 3660 p Z t i -к- ci t C / / 9. Akutski nestrnjeni ê — strnjeni à êjC 42. # 510 2150 2930 3820 èjC 44. glèj 1870 2770 3630 F A G ê 9. ê 620 2340 2890 4060 11. ê 590 2260 2890 3670 20. rêja17 470 1950 2890 4050 23. pêto 670 2190 2890 3740 4 587 2185 2890 3880 12. scép 530 1950 2570 cèp 510 1870 2570 14. lè 590 1950 2850 3 543 1923 2663 3350 3350 3350 e 22. péte 529 2106 2769 4212 êj С 10. êj 550 2150 2730 3670 22. pêjino 470 2110 2650 3740 2 510 2130 2690 3705 17 Morda ozki e. è}C 12. glèj 590 1950 2810 3670 BOŽ 8. ê 625 1950 2730 3510 10. ê 700 1790 2650 3510 19. rêja 590 1790 2650 3430 22. pêto 545 1870 2570 3350 25. têce 625 1870 2800 3665 5 617 1854 2680 3493 è 11. ščep 590 1640 2570 3390 čep 545 1715 2650 3350 2 567 1677 2610 3370 e 21. péte 470 1680 2610 3510 sêjte 545 1600 2610 3410 25. têce 780 1715 2810 3590 26. reže 545 1830 2500 3510 4 585 1706 2632 3505 -J i J t l sfo ^ Л 10. Samoglasnik e pred j. ki je pred C, in polglasnik ê j C 10. êj 545 1715 2570 3350 21. sêjte 470 1560 2610 3430 2 507 1637 2590 3390 èjC 12. glèj 590 1560 2530 3350 Povpreček glasov ê, è in e: 569 1768 2650 3475; povpreček obojnih ej: 535 1611 2570 3376. NAR ê 7. ê 625 1835 2540 3510 11. pêto 700 1795 2575 3590 28. rêja 700 1715 2575 3430 3 675 1781 2563 3510 è 14. počep 780 1795 2650 3510 e 10. péte 820 1795 2650 3430 15. prekôp 470 1560 2420 3350 2 645 1677 2535 3392 Povpreček glasov ê, è in e: 682 1749 2568 3470 êjC 9- Ç 780 1795 2650 3510 17. glêjmo 780 1795 2575 3430 2 780 1795 2612 3470 èjC 13. poglèj 665 1640 2575 3430 Povpreček glasov ê in è: 741 1743 2600 3456 1ER ê 10. pêt 590 1950 2730 3315 12. ê 590 1990 2690 3665 20. rêja 545 1795 2575 4135 22. pêto 545 2070 2730 3625 4 567 1951 2681 3685 11. Akutski nestrnjeni ê — strnjeni à è 13. cèp 510 1755 2495 e 22. pête 545 1870 2730 3665 Povpreček vseli treh glasov: 553 1867 2640 3681 èjC 13. glèj 545 1640 2535 F I D ê 4. ê 545 1830 2420 3355 6. zêlja 470 1480 2420 3355 2 507 1655 2420 3355 PAT Vrednosti ê-ja navedene v naslednji preglednici. Preglednica povprečkov vseli izgovarjalcev: ê TOP 6 543 1845 2575 3614 F A G 4 587 2185 2890 3880 BOZ 5 617 1854 2680 3493 NAR 3 TER 4 FID 2 PAT 1 675 1795 2650 3510 567 1951 2681 3685 507 1655 2420 3355 600 1640 2440 3760 7 25 585 1849 2619 3614 è TOP 2 570 1712 2450 3385 F A G 3 543 1923 2663 3350 BOŽ 2 567 1677 2610 3370 NAR 1 780 1795 2650 3510 TER 1 510 1755 2495 3685 5 9 594 1772 2573 3460 e TOP 8 546 1786 2513 3660 F A G 1 529 2106 2769 4212 BOŽ 4 585 1706 2632 3505 NAR 2 645 1677 2555 3392 TER 1 545 1870 2730 3665 5 16 570 1829 2636 3687 êjC TOP 1 510 2150 2930 3820 F A G 2 510 2130 2690 3705 BOŽ 2 507 1637 2590 3590 NAR 2 780 1795 2613 3470 4 7 576 1928 2706 3596 èjC TOP 1 1870 2770 3630 F A G 1 590 1950 2810 3670 BOŽ 1 590 1560 2530 3350 NAR 1 665 1640 2575 3430 TER 1 545 1870 2730 3665 5 5 597 1778 2683 3549 Končne vrednosti: ê 7 25 585 1849 2619 3614 в 5 9 594 1772 2573 3460 e 5 16 570 1829 2636 3687 êjC 4 7 576 1928 2706 3596 èjC 5 5 597 1778 2683 3549 Primerjava med ê in é: široki e ima F 1 znatno višji kot ozki e, F 2 pa znatno nižji. F 3 ê je prav tako nižji kot pri é, zato pa je F 4 nekoliko višji (F 4 je višji še pri e, zlasti pa seveda pri ê jC in èjC). — Razlike med ê, è in e pri F 1 praktično ni, preostali F pa so nekaj nižji kot pri kratkih. — Določena razlika je med ê in êjC, vendar je primerov malo. Samoglasnik a (| 'a: | , l'a], |a]) TOP a 1. pâti 740 1200 2370 3640 3. pâpa 755 1200 2360 3600 bâba 710 1200 2360 3450 mâma 775 1200 2520 3530 17. Mât i 775 930 2710 3640 21. Tâk 800 1360 2440 3800 junâk 800 1510 2250 3720 vdâ 775 1400 2440 3720 23. pâti 775 1240 2340 3680 24. pâti 745 1280 2325 3720 25. Krâva 775 1360 2290 3800 pâse 775 1320 2400 3680 trâvi 775 1440 2560 3^60 26. Stârcek 775 1430 2740 4015 čaka 775 1360 2480 3875 zdrâve 815 1430 2365 3875 pomladi 775 1440 2560 3875 39. â 860 1260 2670 3460 40. â 820 1370 2540 3820 41. â 720 1170 2730 3940 20 775 1305 2472 3720 12. Strnjeni â — gravisni nestrnjeni ô à 19. dàj 660 1670 2980 27. nàm 620 1855 2945 3640 44. čas 1405 2185 3590 3 640 1643 2703 3615 a 17. mléka 660 1395 2480 3450 18. Tiha 775 1240 2400 3840 vôda 640 1470 2250 3875 19. Muha 620 1400 2250 kruha 620 1320 2250 25. Krâva 810 1360 2440 3840 26. čaka 700 1440 2130 3985 27. teta 500 I860 2635 3720 8 665 1435 2354 3785 F A G а 9. â 820 1440 2570 4090 10. â 760 1290 2580 3980 15. vsâk 800 1400 2610 4200 tâl 820 1370 2600 3670 23. pâtu 900 1550 2855 4140 25. vsâk 730 1400 2570 4100 sâvski 740 1400 2390 3940 7 795 1407 2596 4017 t t O f