^Z/AND Zitč&ce. a NO. 19 W&$1 ■v v'1-:- -v-:'- ■ •: AM€RICAN EN SPIRIT jFOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 28, 1963 SLOVCN1AN MORNING N€V/3PAP€S ŠTEV. LXI — VOL. LXI [i is podpiranja iiijine sila do grla Predlogu za podpiranje v novem zveznem proračunu bo v Kongresu predla trda. WASHINGTON D.C. — 5 Predlog za podpiranje tujine bo letos naletel na še večje težave kot lani. Najprvo je predsednik Kennedy imenoval poseben odbor. ki naj pregleda uspehe dosedanjega podpiranja in način dela federalnih agencij, ki se pečajo z razdeljevanjem podpor. Odbor obstoja iz 10 članov, predseduje mu general Clay. Predsednik je povabil pretekli teden odbor na razgovor, potem pa je odbor začel takoj zasedati. Upa, da bo svoje delo končal še ta teden in potem poročal predsedniku. V odboru je nekaj članov, ki gledajo zelo kritično na sedanji sistem podpiranja. Podpiranju grozi nevarnost tudi od strani novega odbora za zunanje zadeve predstavniške- Novi grobovi Agnes Racecic Po dolgi bolezni je preminula na domu matere na 19900 Tyronne Ave. 32 let stara Agnes Racecic, rojena v Clevelandu. Zapušča mater Matildo Ogrinc, brate Adol-pha, Johna, Martina, sestre Frances Holsinger, E m m o Moore in Matildo. Bila j e članica Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob osmih iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo/ John Zimerman V St. Vincent Charity bolnišnici je preminul v petek 61 let stari rojak John Zimerman s 3540 E. 80 St., doma iz Kumpolj v fari BoJtahj na Dok, od koder je prišel leta 1921 v Ameriko. Zaposlen je bil pri American S teel & Wire Co. in bil član Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, Društva Bled št. 20 SDZ in Društva ga o.o.ua. Republikanci so nam-, Kaj sv. Imena fare sv. Lovren-reč imenovali v ta odbor pet ca_ Zapustil je ženo Frances, novih kongresnikov, ki so vsi v načelu preti podpiranju in bodo skušali posamezne postavke znižati kolikor se bo le dalo. Ali se j/ni bo administracija odločno upirala, je odprto vprašanje. Agencijo za podipiranje vodi namreč sedaj bivši direktor za federalni proračun Bell, ki je pred senatnim odborom kar odkrito priznal, da je treba podpiranje omejiti. Ako tako m/sli, se ne bo vneto boril na primer proti kongresniku Passmanu, ki hoče podpiranje vsako leto potisniti pod znesek $2.5 bilijona. Morda ga bo letos hotel še bolj priškarjati. Egipt plaeyje dolgine I KAIRO, Egipt. — To je tako redka stvar, da jo je treba zabeležiti. Naser je namreč obljubil na koncu sueške afere, da bo lastnikom sueškega kanala v petih letih izplačal $81.2 milijona kot odškodnino za delnice. Pred kratkim je plačal zadnji clbrdk. Sueška kanalska kompanija ni pri tem odrezala slabo. Zunaj Egipta je imela spravljenega premoženja za $167 milijonov. Od Egipta pa je dobila toliko, da je imela vsega skupaj skoraj $250 milijonov. Vrednost njenih delnic so pa v času. nacijonalizacije cenili le na kakih $200 milijonov. Naser je torej s svojim postopkom prav prijetno iznena-dil svobodni svet. Pokazal je Pa tudi, da njegovi pilotje znajo lepo voditi tudi največje ladje skozi kanal, česar ni svoj čas nihče pričakoval. Sueška afera bi bila sedaj poravnana. Odprta je samo še ena točka: Naser ne pusti skozi kanal izraelskih ladij, pa bi jih moral, ker ga v tem oziru veže mednarodna pogodba iz preteklega stoletja. Velike države so pa na to kršitev pogodbe že čisto pozabile, ker na pogodbi niso naravnost zainteresirane. roj. Urbančič, sestro Mary Paulin, nečaka in nečakinje. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv, Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Gašper Korce Pogreb pok. Gašperja Korce, o katerega smrti smo poročali pretekli petek, bo danes popoldne ob 1.30 iz Grdinove-ga pogreb, zavoda na Highland Park pokopališče. Pokojnik je bil rojen na Verdu pri Vrhniki, od koder je prišel po letu 1890 v Ameriko, okoli leta 1900 pa v Cleveland. Bil je dober igralec na harmoniko in na klavir. Tudi njegov oče je bil znan igralec harmonike. Igral je med drugim tudi na poroki pok. Johna in pok. Mary Grdina. Po svojem prihodu v Cleveland je odprl gostilno na oglu Norwood Rd. in St. Clair Ave., kjer je sedaj Predsednik Kennedy je na osnovi Taft-Hurtley zakona začasno preprečil štrajk v tovarnah raket .Min;-teman. SEATTLE, Wash. — Delavstvo v podjetjih Boeing Co. je sklenilo začeti v soboto zjutraj štrajk v tukajšnjih velikih tovarnah, kjer izdelujejo znane medcelinske rakete Minute-man, glavno ameriško orožje te vrste. Na predsednikovo odredbo je zvezno pravosodno tajništvo doseglo od sodnika W. J. Lindberga, da je delavstvu za 10 dni štrajk odpovedal, v tem času pa bo lahko uporabilo določbo Taft-Hurtley zakona o odložitvi štrajka za 80 dni. Zadevno zaslišanje pred sodnijo je določeno na 1. februar. Predsednik Združenih držav J- F. Kennedy se je odločil poseči v štrajk šele, ko je dobil poročilo posebne komisije, da bi bil štrajk. nevaren narodni obrambi. Jedro spora med Mednarodno zvezo strojnikov in podjetjem Boeing Co. predstavlja zahteva unije po takozvani “zaprti delavnici”, na osnovi katere mora postati vsak delavec po določenem času član unije ali pa mora iti iz podjetja. Podjetje se tej zahtevi unije upira kljub poskusu posredovanja od strani zvezne vlade. Boeing Co. izdeluje poleg raket Minuteman tudi znane jet tankerje KC-135 za strategično vojno letalstvo, Vertol helikopterje in sodeluje pri Apollo vesoljskem programu za potovanje prvega človeka na Luno. Štrajk bi močno prizadel redno delo in produkcijo na vseh teh poljih. Šerif Swesnsf rarl CLEVELAND, O. — V petek je nenadno umrl 84 let stari šerif Cuyahoga okraja Joseph M. Sweeney. Našli so mrtvega v Norwood Appliance & Furni- njegovem stanovanju, kjer je ture. Od tam se je preselil v živel sam za sebe. prtvip na nap/ism, kak§9 pa m m w@do! WASHINGTON, .D.C. — Načrt za novi federalni proračun je sprožil cel val izjav senatorjev in kongresnikov ki se vsi strinjajo v tem, dr je treba proračun zmanjšati kako, pa ne povedo. Pesim/sf trdijo, da je vse to le običajno prazno govorjenje, ki ga lahko -poslušajo vsako leto. Opozarjajo na sledeče okok-šč ne: $75 bilijonom izdatkov obstoja iz takih postavk ki se jih nihče noče. dotakniti; so to izdatki za narodni, obrambo, za preiskovanje ve-iolja in za cbrestovanje federalnih dolgov. Ostane torej le dob. 'h $20 bilijonov, pa tudi ti vsebujejo izdatke, ki so že davno obvezni za administracijo, kot na primer plače za federalne uradnike. Kar se tiča materijaln h federalnih izdatkov, ima vsaka, postavka svoje zagovornike v senatorjih in kongresnikih, ki so zainteresirani, da , dobijo tudi njihove države odnosno vo-livni okraji nekaj drobtinic iz federalne blagajne. Ne zgodi se redko, da danes rohni kongresnik ak senator preti “razmetavanju” federalnih dohodkov, jutri pa vneto zagovarja, tiste izdatke, ki koristijo njegovim volivcem. Z varčevanjem ne bomo torej tudi letos dosegli nobenega uspeha. ki sem jih dobil, kažejo, da stalna navzočnost in krepitev vojaške moči na Kubi naglo; spreminja Castrove sile v drugo najmočnejšo vojaško silo v hemisferi. Ker so te sile pod nadzorom sovražnih vodnikov komunistične Rusije, je nujno, da skrbno preiščemo, kakšno nevarnost predstavljajo za nas in pretehtamo stanje naše lastne vojaške pripravljenosti za zava-Četrt milijona več brez- tovanje pred to nevarnostjo...” poseinib v BrU.-mm G6 izjavil sen. Stennis. LONDON, Vel. Brit. — De- j Pododbor bo začel zasliševa-lavsjio ministrstvo je objavilo, | nja nebako v dveh tednih za za-da je doseglo število brezpossl- J prtimi vrati. Med drugim bo nih v Veliki Britaniji 814,000, skušal preveriti tudi vesti, da ndjvcc od lem 1947, ko je indu- lmaj0 Rusi na Kubi dve celi di-stnja zaradi pomanjkanja kuri- vizjjj z vsemi potrebnimi po- Kongresni odbori zahtevajo od zvezne vlade podatke o položaju na Kubi in ;skušajo dognati, v kolike sc vesti o nagli izgradnji otoka jv vo-jaško-politično oporišče Sovjetske zveze resnični. — Državni tajnik Rusk je izjavil, da Amerika ne more za stalno trpeti, da bi obstojal na Kubi komunistični režim s podporo sovjetskega vojaštva. WASHINGTON, D. C. — Dsbata o položaju na Kubi se je čez konec tedna preje poglobila kot popustila. Najmanj trije odbori Senata skušajo dobiti podatke o dejanskem stanju na otoku. Pretekli teden je zahteval te podatke pododbor Senata za Latinsko Ameriko, ki mu načeluje sen. W. Morse. Temu odboru sta poročala med drugimi tudi državni tajnik Rusk in načelnik Osrednje obveščevalne službe McCone. Sen. John Stennis, načelnik pododbora za pripravljenost, je takoj potem, ko je slišal to poročilo odredil lastno preiskavo. Sen. George Aiken iz Vermonta, najstarejjši republikanec v zunanjepolitičnem odboru Senata, je dejal:” Izredno močno vojaško in politično oporišče na Kubi — močnejše, kot je bilo pred 6 meseci. ’ Podobno se je izrazil o tem demokrat sen. Symington. “Poročila. Iz Clevelanda in okolice va skoro obstala. Število brezposelnih je v zadnjem mesecu naraslo za preko 248,000 in povzroča precejšnjo zaskrbljenost v vladnih in gospodarskih krogih. Vremenski prerok pravi: Večinoma jasno in mrzlo. Naj-v'šja temperatura 18. Danes zju-Vaj ob sedmih je bilo —9. Collinwood in vodil Kprce’s Cafe na oglu Hale Ave. in E. 152 St. do prohibicije. Nato se je umaknil iz javnega življenja. Lansko poletje je bil na obisku v Sloveniji. Hotel je iti tudi letos, toda to mu ni bilo več dano. J. M. Sweeney je bil v poli- Billie Sol Estes dobil osem let zapora TYLER, Tex. - Billie Sol Estes je bil zaradi prevar obsojen na osem let zapora. Sodišče je priziv zavrnilo in Eistes je cijski službi skoro 60 let. Prišel napovedal priziv na višje sodi-je leta 1903 v Cleveland iz Chi-jšče. caiga in vstopil v mestno polici- jo. Leta 1941 je stopil kot in spekter detektivov v pokoj, nato pa je bil imenovan za okraj- možnimi enotami. Načelnik Republikanske stranke W. Miller je izjavil, da imajo Rusi na Kubi toliko atomskega orožja, da lahko “poženejo streho s Kennedvevega bivališča v Palm Beachu v Floridi.” Sen. Keating iz New Yorka navaja, da imajo Rusi na otoku najmanj 20,000 mož z vsem potrebnim orožjem. Hal Hedrix v “The Miami News” ceni število ruskih vojakov na Kubi celo na 33,000. Podobne izjave so dali tudi begunci, ki so koncem tedna prišli sem s Kube. Med tem številom naj bi bili štirje imenovala okrajna demokratska stranka. Med večjim števi-Icm kandidatov je tudi sloven- nega šerifa, ko je ta nenadno | ski rojak John L. Koce vat na-! oorbeni odredi z vsem potreb-umrl. Na to mesto je bil nato i čeln/k oddelka za nadziranje iz- n im težkim orožjem in lastnimi Greenlandija je pokr.ta s stalno vedno zneva izvoljen. jviševanja zakonov o prodaji al-‘ MIG letali. V vsakem naj bi bilo 647 kubičnimi miljami ledu. | Njegovega naslednika bo koholnih pijač v Clevelandu. okoli 4.000 mož. Kennedy ne misli preobložiti Kongresa z zakonskimi načsti CLEVELAND, O. Pred- prišli politiki s konservativni- sednik Kennedy je poslal Kon-,mi idejami, ki zanje velja pra-gresu svoje prve štiri poslani-J vilo) da je živi jenska skušnja ce: o stanju dežele o gospo-;več vredna kot vsa.človeška darskem položaju, o proračunu |prebrisanost, in O' davčnem znižanju in davčni reformi. Pravzaprav so bile prve tri poslanice samo uvod za četrto, ki govori o davkih. Predsednic je pravilno predvidel, da bo javnost sprejeila njegove predloge o znižanju davkov in o davčni reformi z mešanimi občutki. Da bo pa kritika že prve dni tako glasna, tega ni pričakoval. Zato je sklenil, da bo vso svojo politiko do Kongresa vodil tako, da rie bo pri tem trpel nobene škode predlog o znižanju davkov in o davčni reformi. Ugotovil je namreč, da je sedanji Kongres dosti bolj konservativen, kot se je zdelo na prvi pogled. V posamezne kongresne odbore obeh domov so Predsednik bo zato postopoma poslal na Kapi tol skora j vse lanske predloge, ki so lani ali propadli ali pa zaspali v kongresnem arhivu: o prosveti, o poljedelstvu, o bolmskem zavarovanj-^ o umobolnicah, o pomoči tujini, o mladinskem mirovnem zboru ipd. Ne bo pa vztrajal, da bi Kongres začel takoj obravnavati vse te zakonske predloge. S to predsednikovo taktiko seveda niso zadovoljni njegovi pristaši na Kapitelu. Trdijo, da bi moral predsednik bolj izrabiti svojo priljubljenost na deželi in bolj pritiskati na posamezne kongresnike in senatorje. Predsednik se te misli ote- pa, hoče pa ostati v zvezi z de- davčne reforme. Na Kapitolu želo. Zato bo redno skliceval ti- pa vleče tak veter, da bi bilo skevne konference in iskal vsa- bolje, da Kongres izglasuje dva ko priliko, da pove javnosti kar zatkena. Na kaj takega pa poli-naravnost, kaj misli. Skratka: tični opazovalci ne dajo poče-Kennedy ne misli izzivati ne nega groša. Kongres bi pač iz-Kcngresa kot celote ne posa- glasoval znižanje davkov, davč-m oz ni h kongresnikov in sena- no reformo bi pa odložil. Tako torjev. Ve namreč, da mu bo mislijo tudi premnogi višji u-pri boju za davčne zakone po- radniki v federalni administra-treben vsak glas tako v pred- ciji. Zato bo Kennedy skušal' MOSKVA, ZSSR Kuba ne sme postati stalno rusko oporišče Državni.tajnik Dean Rusk je včeraj na televiziji izjavil, da Združene države ne morejo dovoliti, da bi Kuba postala stalno . oporišče komunizma na za-nodni poiuti pod zaščito sovjetske oborožene sile. Priznal je navzočnost ruskih čet na otoku m sposobnost sovjetskih letal na Kubi za prenos atomskih bomb. -S *" * Izgleda,' da imajo sovjetske čete na Kubi dve nalogi: pomagati braniti otok v slučaju napada od zunaj, upravljati moderno rusko orožje, vežbati Kubance v njegovi uporabi, pa varovati tudi Fidel a Castra pred uporom Kubancev proti komunistični oblasti in sovjetski nadvladi. Sovjeti grade na otoku vrsto modernih letališč, ki jih v slučaju vojne lahko uporabljajo sovjetski bombniki na poletu proti Združenim državam ali pa na poti domov po napadu na ozemlje Združenih držav. V tem slučaju bi ta letališča igrala podobne vlogo, kot jo igrajo ameriška letališča v Španiji, Turčiji in drugod ob robu Sovjetske zveze. Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — Tu je v pripravljenosti odred kakih 200!) vojakov, ki pojdejo kot okrepitev na Sev. Borneo, če se izkaže vest o zbiranju indonezijskih prostovoljcev na meji protektoratov Sev. Borneo, Brunei in Saravak za resnično. stavnškem domu kot v senatu, najprej zagotoviti en sam za- Da bo te glasove težko loviti, D"'. šele If«", f začel se čuti že danes. Senatorji in Jf* “ ssiepatt kompronvse v! kongresniki so namreč že začeli C//f J U' Debata o davkm bo torej zelo živahna in bo zatemnila vse druge politične probleme, ver- og'edcvati oba davčna osnutka, o znižanju in reformi, kar v ipcdrobncistih, in hitro prišli do . , , . , . , spoznanja, da bo treba besedilo I"1"* ceio **•* J* bo močno spremeniti. |la zunanja politika. Kennedy „ , . . Le nato pripravljen in ne bo Seveda se bo najprej vnel . v , , . boj, ali bodo davčne ideje izra- skusal debate ,speljatl na P0’ žene v enem ali dveh zakonih. stianske the. Seveda je to le Kennedy želi, da bi en zakon njegova želja. Nič mu ne jamči, vseboval davčno znižanje in J da se mu bo tudi izpolnila. SAIGON, J. Viet. — Peiping je včeraj objavil oster napad na Združene države, češ, da sabotirajo premirje v Laosu. Dejanski položaj je prav obraten. Premirje sabotirajo v polnem obsegu komunisti. — Ameriški poslanik Kobler je bil včeraj pri zunanjem ministru Gro-miku, predno je odletel na poročanje v Washington. HAVANA, Kuba. — Vlada je objavila, da je odkrila dve skupini vohunov, ki so delali po nalogu ameriške Osrednje obveščevalne službe. Ena skupina naj bi bila povezana preko ameriškega oporišča v Guantanamo, druga pa preko Miami. Prijeli so menda skupno 36 oseb. Raznašalca iščemo— Uprava AD išče raznašalca za okolico Newton Ave., Locherie Ave., Meredith Ave., Pasnow Ave., Roseciiff Ave., Naumann Ave., Ormiston in Tyronne Ave. Kličite HE 1-0628. — Naročnike AD v tem predelu obveščamo, da bodo list začasno prejemali pb pošti, ker si je raznašalec zlomil nogo in ni bilo mogoče ta-itoj dobiti dragega. Zbiratelji znamk— V soboto, 2. feb., od opoldne do 10. zvečer in v nedeljo, 3. feb., od 11. dop. do 5. pop. bo v Sheraton-Cleveland hotelu letna razstava znamk. Prireja jo Cleveland Stamp Club. Vstop prost. Zanimivp predavanje— “Prijatelji euclidskih knjižnic” so povabili Vincenta dheean, odličnega poznavalca 'ndije in znanega predavatelja nedeljo 3, feb., ob treh popol-ine v Euclid Senior High School. Predaval bo o “Borbi za premoč v Aziji”. Vstopnice so naprodaj v knjižnicah v Eucli-du. Novi odbori— Društvo Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ ima za 1. 1963 sledeči odbor: preds. Stefi Koncilja, podpredsed. Rose Šimenc. ,a j. in blag. Rose Mickovic. i96l2 Cherokee Ave., tel. IV 6-3462, zapis. Mary Černigoj, nadzor. Jack Šimenc, Gertrude Bokal in Alice Grosel, mlad. akt. Jack Šimenc. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. domu na Holmes Ave. Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima za 1. 1963 sledeči odbor: predsed. Johanna Mervar, podpredsed. Christina Komin, vaj. Joseph Ponikvar, 27601 Ful-lerwood Dr., Cleveland 32, Ohio, blag. Dorothy Komin, nadzor. Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribons, zapis. Mary Pay-nich, zastop. za Klub društev SND Jos. Bombačih. Seje so vsako 2. sredo v mesecu v SND. Clevclandčani radi potujejo v tujine— Tekom preteklega leta je bilo izdanih na področju Velikega Clevelanda blizu osem tisoč potnih listov, 9.4 D več kot leta 1961 in 68.4% več kot leta 1956. Okoli devet desetin vseh prosilcev za potne liste je izjavilo, da namerava potovati v Evropo. Glavne ceste zorane— Včeraj opoldne je bilo proglašeno stanje stiske zaradi snega m vsi lastniki so bili pozvani, Ja umaknejo svoje avtomobile z glavnih prometnih cest. Preko 200 avtomobilov, ki sp bili eno žiro po razglasu še na cestah, je odstranila policija, seveda na račun lastnikov. Štrajk gre preti koncu— V soboto so se tudi člani Časnikarske zveze pri listu Plain Dealer z veliko večino odločili za sprejem zadnje ponudbe lastništva listov glede članstva v uniji. Izgleda, da je s tem odstranjena glavna ovira sporazumu. Župan Locher je za danes dopoldne ob desetih sklical zastopnike vseh 11 unij in zastopnike lastništva obeh listov na razgovor, ki naj pokaže, kako daleč je že položaj zrel za končanje štrajka. ------o------ — Vitamine so odkrili sela pred nekako tremi desetletji, i XMERISKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1963 AMERlSl/% PCJilOVIiM 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4,50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4,00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 19 Mon., Jan. 28, 1963 Federalni proračun Zadnji federalni proračun brez primanjkljaja smo imeli 1. 1960. Znašal je okroglo 77 bilijonov dolarjev. Od takrat naprej pa do danes je bil vsak federalni proračun zaključen z pr-imanjkljanjem. V zadnjih treh letih so znašali skupni federalni dohodki samo 244.4 bilijonov dol, izdatki pa 263.4 bilijone dol. Primanjkljaj znaša torej nad 19 bilijonov dol. in bo do konca junija gotovo za bilijon večji, se bo torej dvignil na 20 bilijonov. Temu primerno so narastli federalni dolgovi na znesek, ki presega 15 bilijonov. Kar je še slabše: .po 1. 1960 je vsako leto primanjkljaj večji in ni nobenega upanja, da bi bil prihodnje leto manjši, saj ga administracija sama napoveduje samo za prihodnje leto za okroglo vsoto 12 bilijonov dol. Ker federacija pokriva svoje letne primanjkljaje s kratkoročnimi posojili pri bankah, pomeni vsaka nova zadolžitev novo inflacijo in z njo vred tudi višje življenske stroške. Ko je Kennedy predložil letošnji federalni proračun, je napovedal ne samo primanjkljaj v znesku okoli 12 bilijonov dob, ampak je obenem tudi prerokoval, da bodo federalni proračuni tudi prihodnja leta, tja do 1. 1968 ali 1967, zaključeni s primanjkljaji. Tako moramo računati s tem, da bomo imeli kakih 6 do 7 let kar po vrsti primanjkljaje v federalnih proračunih. Glavni podatki o novem proračunu so bili znani, še predno je Kennedyjev zakonski predlog o proračunu prišel pred Kongres. Človek bi radi tega mislil, da novi proračun ne bo pomenil nobenega posebnega razburjanja v deželi. Pa ni bilo tako. Vsa dežela in z njo vred tudi Kongres so postali pozorni na federalno gospodarstvo, kajti stalni primanjkljaji, ki so od leta do leta večji, ne pomenijo zanj nič ddbrega. In res so se začeli oglašati že prvi dan po objavi proračuna ostri kritiki federalnega gospodarjenja. Kongresnik za kongresnikom, senator za senatorjem so začeli kritizirati proračun, razlika med strankarsko pripadnostjo je izginila. Nekateri demokratje so še celo ostrejše kritizirali kot republikanci. Vznemirjena je tudi javnost. Nemir je upravičen. Številke namreč povedo, da so se izdatki našega federalnega proračuna dvignili od 77 bilijonov dol. v 1. 1960 na skoraj l‘Qf0 bilijonov dol. v letošnjem letu, torej za več kot 20 bilijonov dob, dočim so bili dohodki povečani za komaj 8 bilijonov, od 77.7 bilijonov na 85.5 bilijonov dolarjev. Javnosti niso vznemirile samo številke, ampak tudi stališče administracije, ki skuša omalovaževati primanjkljaje in jih tako razlagati, kakor da ne pomenijo posebne nesreče. Administracija trdi, da bodo primanjkljaji samo podprli napredek gospodarstva, predvsem pa zavili naraščanje brezposelnosti. Pri takem stanju federalnih financ je imel Kennedy še pogum, da predlaga znižanje dohodnine, kar dejansko pomeni samo povečanje primanjkljaja. Da ne bi primanjkljaj izgledal prevelik, je načrt za znižanje davkov predvidel triletno dobo, ki naj postopoma uveljavi davčne olajšave. Vse številke so bile verjetno prikrojene tako, da naj noben letni primanjkljaj ne bi bil večji od največjega pod Eisenhow-erjevim režimom, ki je takrat znašal nekaj nad 12 bilijonov dol. Da vsaj deloma pokrije primanjkljaj, ki ga bo rodilo znižanje davkov, predlaga Kennedy obenem tudi davčno reformo. Kennedy je s tem postavil debato o našem federalnem gospodarstvu na dnevni red. Debata bo trajala najmanj tako dolgo, dokler ne bo sprejet novi proračun, verjetno pa še dalj. V prihodnjih mesecih bomo imeli pred seboj morje številk, ki naj zagovarjajo, kar bo avtorjem šlo v račun. Težko bo presoditi, kdo ima prav. Vendar moramo pri tem vpoštevati nekaj dejstev, ki bodo šla preko vseh doslednih gospodarskih računov. 'v, Prva stvar je dejstvo, da so vsi za znižanje davkov in da le mala skupina neodvisnih politikov govori proti nje-milu. Vsakdo bi se samo rad znebil davkov, kakšne posledice bo to rodilo, to ga ne briga. Ni mu mar, da, ako bo na davkih prihranil, recimo, par sto dolarjev, se mu bo pa obenem življenje podražilo za nekajkrat več. Zato bo Kon gres vkljub sovražnosti do davčnega znižanja ugriznil v kislo jabolko in uzakonil nekaj, česar v resnici ne zagovarja. Drugo dejstvo je v tem, da že sedaj delujejo močne sile proti vsaki davčni reformi. Reforma bi zadela samo vplivne gospodarske kroge, zato je ne marajo. Imajo že sedaj izdelane načrte, kako bodo pritiskali na senatorje in kongresnike in tako preprečili temeljito davčno reformo. Imajo svoje zagovornike celo med senatorji in kongresniki, posebno z juga dežele. Zato danes ne more nihče prerokovati, kaj se bo izcimilo iz predloga o davčni reformi, če se bo Isploh kaj. Če se ne bo nič, potem bo letošnji primanjkljaj veliko večji, kot ga ceni administracija. V senatu so že padle številke, ki govorijo o primanjkljaju v znesku 15 bilijonov dolarjev in še več. ; V najslabšem slučaju moramo torej pričakovati, da bo davčno znižanje občutno prizadelo federalne dohodke, davčna reforma pa zelo malo. Administracija sicer meni, da bo rdforma dala s časom 3.5 bilijonov dol. novih dohodkov. Iz previdnosti je pa treba čakati na konkretne dokaze, da bo to res. V Kongresu govorijo dosti tudi o znižanju federalnih izdatkov. Ne vemo, koliko so take beseda izraz resničnega prepričanja, toda skušnja pove, da je v proračunu le malo postavk, ki bi se dale znižati. Od znižanje izdatkov ne smemo torej dosti pričakovati. To naj bodo uvodne misli k proračunski debati. Tekom leta se bomo morali še večkrat vrniti na ta predmet, ki je važen, če ne za kaj drugega, pa vsaj za naše žepe. |"""BESEDA' IZ ^NARODA'""'l Joliet, 111. — Par dni pred tem, čemer 'bom danes vam pisal sem razmetaval in pometal sneg po hodniku od hiše do alleya, in kar zaslišim glasen krohot v hiši moje sosede. Ona pa njena prijateljica, ki biva par hiš naprej od nje, sta me imeli na pičim'’ in govorile o meni, da sem postal nekam len in zaspan in da se ne oglašam več tako, kakor sem se včasi. Soseda je dejala: “Veš leta se mu nabirajo, pa že težko diha. Ko je bil mlajši je pa “mrha” noč in dan pisal. Tako se je ukvarjal s “čečkarijami,” da se je še oženit pozabil. . “To si pa dobro povedala, dobro si ga naslikala!” — je za glasnim smehom dostavila njena prijateljica. Potem sta pa govorile o nekdanjih predpustih, kako je bilo na raznih oheetih. Mene je pa začelo že v noge in roke zebsti, sem pa šel v hišo, da se pogrejem. Komaj sedim pri peči kakih pet minut in si manem roke, že nekdo potrka na duri. Hitim TT . , . . . „ „, . , : , , , „ Upajmo, da nas oni gori pri Bo- cdpirat m koga zagledam,?! ^ J di Anton je vedno povdarjal: Na sv. Antona dan mora krača v peč, ko je pečena, iz peči na mizo. Bokal z vinom ji mora druščino delat. Potica mora bit pa za pričo zraven! Viš Tone, to bomo na dan tvo j ega , godu, ki je danes, podpisali, da bo držalo še za naprej, dokler bo kaj Belokranjcev na našem hribu;” Za Juretom mi je “popridigal” še Nick, kako pomenljiv je sv. Anton za nas Belokranjce in zraven seveda omenil tudi, da tudi sv. Nikolaj je vreden velike časti, katerega ime pa on nosi. Takoj za tem pa še dostavil: “Pa tudi sv. Jurija ne smemo Belokranjci nikdar pozabiti, -če kdo ima za nas velike zasluge jih ima največ ravno sv. Jurij. Ta nam naše livade in travnike ozeleni vsako pomlad in odpre rdeči detelji njene cvetove, da imajo kam sedati bučale, ki potem začno med zbirati da ga imajo naše belokranjske gospodinje za potice. In zamerili bi se, če ne omenimo tudi sv. Barbare, velike mučenice, ki se je rodila v začetku tretjega stoletja v Ni-komediji v Bitiftski pokrajini na Grškem. Njen oče bogat Grk, je kristjane sovražil. A njeno hčerko je Bog izvolil za svetnico. Bila je strašno mučena radi tega ker je postala kristjanka in cerkev jo slavi kot eno največjih svetnic. Tako vidite imamo mi vsi štirje, ki smo danes tu navzoči velike zaslužne in pomenljive patrone v nebesih. gu ne bodo pozabili, in da se bomo z njimi enkrat veselo se- šli gori nad zvezdami.” Bara si je pri takih tako toplo , , . . . , izraženih besedah kar solze m vse dobro, mi pove, da je bil cbrisala in Nick s Center streeta je pred menoj in me pozdravi ter vošči srečno novo leto. Ko sva tako drug drugemu voščila novo leto dan preje pri najinemu prijatelju Juretu in da mu je ta naro-; je dejala: “Vi ste pa res kakor trije modri! Da boste «1, da je dobil Iz atAga kraja lSe bol> P» P»‘'- neke papirja radi nekih njiv, ki “ Ia » »**« rebere ?»»-so mn iih Hali .amWi J ’ h izlIa- In postavila j e to pred nas so mu jih dali zapisati še pred dolgimi leti in da je treba, da pred pričami zdaj podpiše izročilo tistega nekim domačim. Da naj gotovo pridem v zvečer to na 17. januarja k Juretu, da bomo to podpisali. Če ni hujšega kakor to, to bomo že naredili, odgovorim Nicku. In tako tri dni k na mizo. Vsa reč je res tako lepo dišala, da je “diplomata” Nicka kar na stolu prizdigovalo. T' : Uči je obračal zdaj na reberca, ce r ek zda^ na p0licO) 2ldaj na v kateri se je iskrilo dobro vino. Jure se je pokrižal in molil, Bara pa je nas povabila, da naj si pomagamo. Mi pa smo jo ulbo- pozneje res daj glava in glavo puste celo nedotaknjeno. To le nam pove tudi take stara pesem in potegnil je iz žepa izrezek in tista pesem se glasi tako-le: “Bug je tga čvoveka, \stvarn, Adam je nja jime. / V paradiž ga je tpstavu, , da >ma veseliti se. 1 Da ga ,on more .obdržati, obvarovati jno ,zučit , ; z Bugam se pogovarjati inoj žnjim jv nebesa prit. Bug je vidov, da Adame pre [dovgočasno je v prestranem paradiže, ker on sam znajde se. Kdar Adam svadku spi, Bug za dušo skrbi, - \ anu rebro (z njega vzame, ženo venkalj stori, i Kmavu sta zapelana Eva inoj Adam. s sramoto [obdana. Kadar pride Bug sam, šitro iz paradiža ven stpiti mureta, v pute svojega obličja si kreh prdevata. Ta prva dva čvoveka ’ iz božjih rok vstvari, do konca njih življenja jih Bug vkup zaroči, k pmuči mata biti Adam ta drujeme, otroče gorej zrediti v sirahe božjeme. t Ker je pač mož ta gvava se svojo zaročane ma vedat kaj postava božja k nome rače: da on ima skrbeti za dušo noj tevo, za božji dar spoznati vso dobro noj hudo. Žana se kar sramovati se nemaš do moža moraš podvožna biti, to je dovžnust tvoja. Naj da on gospodari, ker on za vse skrbi, za vrid dovje lite spreobrne