11. številko. V UuMjanl, v ponedeljek, 15. Januarja 1906. . XXXIX. leto. Ishaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter veUa po pošti preieman za avstro-ogrske dežele za vse leto *S K, za pol leta 3 K, za četrt leta « K tO h, za en mesec *2 K 3" h. Za Ljubljano s poSil>anjera na dom za vse leto 24 K, za pol leta lA K, za retrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 1» K, «a četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K *9 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštena. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se neozira. - Za oznanila se plaču-e od peterostopne petit-vrste po II h če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po B h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Fokopiči se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. nadate, upravniSfvo pa v pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Otrlnkl kočevske volitve. Tako klavrno klerikalci menda še niso praznovali svoje zmage, kakor po zadnji volitvi v deželni zbor. Ustrašili so se dejstva, kako se jim krhajo „zmagonosn© čete", dosedaj brezpogojno vdani privrženci. Da se prikrijejo pravi vzroki, iz katerih nazaduj© klerikalna „Ljudska stranka*, pomagaj zopet laž in obrekovanje. Že dr. Štt-steršic pravi v svoji zahvali volilcem, da so se združili proti „Ljudski stranki41 vsi sovražniki in izdajalci ljudstva in odpadniki, „Slovenecu in „Domoljub" psujeta neodvisne kmetske volilce z brezznačajneži, izdajalci, barabami itd., vse radi tega, ker pri volitvi niso ubogali svojih dušnih pastirjev in volilnih agentov.. Neodvisna kmetska stranka je s svojim prvim nastopom lahko zadovoljna, dosegla je posebno v ribniškem okraju uspehe, katerih nismo pričakovali. Ako izvzamemo občino Struge, ki gravituje na klerikalno, sicer že nekoliko orušeno trdnjavo Dobrepolje, in kjer je pač dobil DrobniČ samo 4, Šuklje pa 56 glasov, ima v vseh drugih občinah ribniškega okraja Drobnič 368, Suklje pa samo 351 glasov, Drobnič tedaj večine 17 glasov. Dočim je leta 1901. dobil napredni kandidat v tem okraju samo 157 glasov, jih je dobil letos Drobnič 372. Številke govore jasno. Zavijajte resnico, kakor hočete, faktum je, da se je Sukljetova kandidatura diktirala v Ljubljani, Drob-ničevo pa so sprožili volilci sami, kateri spadajo menda tudi med ljudstvo. Ako klerikalno vodstvo nasprotne stranke, katera čaka le na to, kar pride odzgoraj, zmerja 807 kmetskih volilcev, kateri so oddali svoje glasove navzlic vsemu pritisku duhovščine Drobniču, z neznacajneži, izdajalci in sovražniki ljudstva, mora tako postopanje le koristiti neodvisni kmetski stranki ter ji pridobiti novih pristašev. Na volilnem shodu v Ribnici in na dan volitve se je pokazal pravi pojav ljudske volje. Ljudstvo se je naveličalo terorizma, s katerim strahuj ej o deželo nas škof, dr. SusteršiČ in dr. Krek, ter se je prepričalo, kako pogubno dela stranka za ljudstvo. Su- steršičeva ošabnost, predrznost in brezobzirnost so ravno tako znane, kakor njegova sebičnost. Ako se ljudstvo, katero je pokazalo, da hrepeni po politični svobodi, otrese sedanjega terorizma, bode mogoče skupno delovati na korist naroda. Kaj pa je storila klerikalna stranka v gospodarskem oziru na korist ljudstva? V ribniškem in velikolaškem okraju je ustanovila kakili osem konsumnih društev in nekoliko konkurenčnih farovških posojilnic, da bega ljudstvo in neti sovraštvo. Koliko sovraštva in škode so provzročili zapeljanim kmetom, smo najbolje videli pri konsivmnih društvih v Ribnici in v Dolenji vasi. Kar je konsumov še ostalo, hirajo in pričakujejo rešitve od dežele in države. Vodstvo teh društev se navadno izroči mlademu kaplanu. Značilno pa je, da se dotičnik takoj prestavi, ko preti nevarnost, da društvo pogine. To smo videli v Trnovem, v Ribnici, v Dolenji vasi in drugod. Kaplani Rudolf, Brešar in Žužek so pravočasno odtegnili pete, da ne pridejo v neprijetno kazensko preiskavo. Gospodje imajo dober barometer. Kakšno je gospodarsko delovanje stranke, kaže v svetli luči naravnost senzacionalno odkritje bivšega revizorja kmetijskih društev, K. Seliškarja. Obesil vam je zrcalo, pred katerim morate obraz zakriti, da se ne vidite v pravi luči. Ne iščite vzrokov propada pri liberalcih, ampak pri sebi. Ustanavljali ste gospodarska društva iz zgolj sovraštva do srednjega stanu, do po veČini naprednih trgovcev, da uničite vse, kar ne trobi v vaš rog, zidali ste na pesek, in sedaj se podirajo Vaša poslopja. Čimbolj se duhovni pečajo s takimi društvi, tembolj izgubivajo na ugledu, spoštovanju in vplivu pri ljudstvu. Kmet je rad pokoren, a slep vendar ni, posebno, kadar mu je treba plačevati. „Slovenec" toži, da njegova stranka ni bila dovolj previdna, da ni dovolj agitirala, da so ji nasprotovali t s i liberalci, vsi Kočevarji in vsi brezznačajneži, daje bila agitacija za Drobnica med Kočevarji velikanska, priznava pa, da se je v Kočevju izdala parola „AVahlenthal- tung". Vie riiumt sich das zusammen? Udeležba nemških volilcev na Kočevskem je bila minimalna, sicer bi bil Drobnič sijajno zmagal. Parolo, da se Kočevarji ne udeleže volitve in tako indirektno pomagajo kandidatu Šu-kljetu, je izdalo nemško vodstvo v Ljubljani. Kaj so jim zato obljubili klerikalci, nam ni znano. Da je bila tudi slavna vlada na strani klerikalcev, je ob sebi umevno. V Kočevju se je proti Drobniču agitiralo s tem, da so tudi napredni poslanci glasovali za samoslovenske deželnozborske zapisnike in da je poslanec Hribar govoril proti temu, da se kočevski bolnici podeli pravica javnosti. Seveda so ti razlogi s trte izviti. Predloga za samoslovenske zapisnike niso stavili napreduj aki, ampak klerikalci. Z Drob-ničevo kandidaturo se je pa župan ljubljanski toliko v zvezi kakor kočevski. „Slovenec* naj se tedaj potolaži. Za njegovo stranko se je dovolj agitiralo po znanih običajih. Da ne bode škof koga preganjal zaradi preslabe agitacije, mu povemo, da sc vsi dušni pastirji, od prvega do zadnjega, storili svojo dolžnost, tudi naj zmernejši, nekateri bolj previdno in prikrito, drugi bolj predrzno in nesramno. Gospodje ljubijo posebno noči za svoje delovanje ter le ponoči prirejajo volilne shode in obiskujejo volilce, da tudi žene pomagajo. Vsaka noč ima svojo moc. Da se je marsikateremu gospodu pri teh ekskurzih pripetila tudi kaka neprijetnost in da so se jim kazala tudi vrata, temu nismo mi krivi. Navesti hočemo samo, kaj se je primerilo sicer zelo priljubljenemu in obče spoštovanemu župniku. Ko pride pred volitvami v prav priprosto kmetsko hišo in prijazno pozdravi, ga kmet vpraša, kaj pomeni tako pozni obisk. Na župnikov odgovor, da je prišel zaradi volitev, ga kmet osorno odpravi rekoč: Ponoči hodijo samo sleparji okoli! Da je moral tudi znani pretepač Krumpestar od Sv. Gregorja marsikako pogoltniti, je naravno, a mož ima trdo kožo in dober želodec ter se ne zmeni za to, ako ga kdo brcne čez prag. Kmetska stranka nima denarja za volilne agitacije ter ni mogla pre- važati svojih pristašev s posebnimi vlaki, šla je s svojim prepričanjem v boj. Klerikalna ljudska stranka ima na razpolago katoliški sklad in Ljudsko posojilnico, katera je ljudstvu zaprta knjiga. Posebnega vlaka in drugih stroškov pač ni plačal rado-darni dr. Susteršič ali pa učitelj Jaklič s svojo 25% doklado. Dne 30. decembra je izšla posebna Številka „Domoljuba* ter preplavila volilni okraj. V to dihurjevo gnezdo se je nakopičilo toliko lažij in psovk, da se nam zdi umestno poklicati v spomin vsaj dvanajst lastnosti, katere imajo po „Domoljubu4*, ki zasluži ime „Smrdoljub", Drob-ničevi volilci. Domoljub piše: Kdo priporoča Drobnica? 1. Vsi suroveži. 2. Vsi lažnjivci. 3. Ysi pijanci. 4. „Slovenski Narod". 5. Vsi liberalci. 6. Ribniški liberalni šribarji. 7. Ribniški graščinski hlapci. 8. Vsi izdajalci ljudstva. 9. Rus iz Loškega potoka. 10. Nace iz Dolenje vasi. 11. Vsi brezznačajneži. 12. Vsaka baraba. DrobniČevi volilci, katerih je bilo 807, so tedaj suroveži, lažnjivci, pijanci, izdajalci ljudstva, brezznačajneži in barabe, Šu-kljetovi volilci pa trezni, resnicoljubni, značajni in zavedni možje. List, ki piše in hujska tako nesramno, so ob novem letu dušni pastirji priporočali na prižnicah. To je res prava dušna paša za naše dobro in zavedno ljudstvo. Take pisave so se ustrašili celo strogi farovški privrženci, nasprotniki so pa z „Domoljubom" v roki agitirali za Drobnica. „Domoljub" in „Slovenec" naj le pišeta tako naprej, s tako pisavo ne bodeta škodovala napredni stranki. Oblatila sta može. kateri so leta in leta delali tlako klerikalni stranki, sedaj pa uvidevajo, da jih je stranka samo izkorišČevala. Pri nas je že tako. Ako je kdo Še tako pošten in čisti značaj, ako je tudi priden kot mravlja ter požrtvovalno in neutrudno dela za svoj narod boljši del svojega življenja, postane takoj samopašnik, častihlepnež, brezznaČaj-než in izdajalec ljudstva, ako se kdaj predrzne v politiki zastopati druge misli ali drugače voliti, kakor mu velevajo v farovžu. Ljudstvo je pričelo misliti in se gibati. Z loparjem in strahovanjem ne poj de več. Ako mu hočete dati splošno in enako volilno pravico, privoščite mu tudi volilno prostost. Zora puca, bit će dana! Volilna reforma. Dunaj 14. januarja. „N. W. Tagblatt" poroča, da so zadnje dni pri avdijencah odlični nemški politiki opetovano poudarjali napram cesarju, da se morajo pri splošni in enaki volilni pravici dati Nemcem jamstva, da ne bodo pri tis-njeni ob zid, sicer bi se moglo zgoditi, da bi lojalni (JJ državi in cesarju zvesti (?) Nemci izginili iz parlamenta ter bi prišlo v parlament radikalno nemško zastopstvo. Cesar jo na te besede opetovano odgovarjal: „Gotovo, to se bo zgodil o.u Praga 14. januarja. Poslanec Pražakje bil včeraj pri ministrskem predsedniku baronu Gautschu zaradi vprašanja, ali mesta in kmečke občine volijo skupno ali ločeno. Pra-žak je izjavil, da bodo češki poslanci glasovali le za tako volilno reformo, v kateri bo zajamčeno n* samo za enakost meščanov, temuč tudi za njihove pravice. Lvov 14. januarja. Voditelji poljskih poslancev so se po posredovanju namestnika Potockega zadnje dni pogajali z vlado zaradi volilne reforme. Pri teh konferencah se ni šlo toliko za število mandatov kakor zaradi pluralnega sistema in p ropor cij ona lnih volitev za Galicijo. Prve pogoje je baje vlada sprejela, dočim je razsodbo o indirektnih volitvah prepustila parlamentu. Kriza na Ogrskem. Budapešta 14. januarja. Ministrski predsednik baron Fejervary se je izjavil v privatnih krugih o položaju: Vladar želi odkritosrčno mir in tudi jaz se ga želim ter bom deloval z vsemi močmi, da se sklene. Za mir pa je potrebno dvojno: 1. da se varuje ugled krone, kar je narod sam dolžan storiti, ker se vladar njegovih pravic ni dotaknil; 2. da ostanejo vojaška vprašanja LISTEK. 0 umetnem proizvajanju Beljakovin. S procvitom prirodnih ved v prošlem stoletju so se začele vedno bolj in bolj odmikavati tla nauku o neki posebni nadnaravni sili, ki naj se pojavlja v živih bitjih. Kemija je bila ona znanost, ki je zadala prvi krepki udarec tem lažiteorijam: leta 1828.se je posrečilo kemičarju \V o h-lerju umetno sestaviti scanino, neko snov, o koji so trdili, da more nastati samo kot posledica delovanja one „življenske sile." Preje so vedno govorili, da morejo komplicirane organske snovi nastajati samo v živih bitjih, da jih more kemičar le anali-zovati, razstaviti v enostavnejše spojine, da pa ne more napraviti iz enostavnih spojin zopet onih kompliciranih; ta nauk je izgubil po prizadevanju slavnih kemiČarjev, kakor Berthe-lot, Kolbe, Laurent, Gerhardt B a e y er i. dr. polagoma vso veljavo : AVohlerjevi sintezi (umetnemu proizvajanju) scanine, je sledila Kolbe-jeva sinteza ocetne kisline, potem kemičaij a Berthelota sinteza tolšče, koja je pokazala, da ima znanost popolnoma v svoji oblasti tudi snovi, ki so tako karakteristiške za živalstvo, kakor je ravno mast. Velikanska je bila slava, ki jo je žel Baever, ko se mu je posrečila sinteza in dike, onega sinjega barvila, ki se ga toliko uporablja v tehniki in katerega so preje dobivali samo iz nekega rastlinskega soka; na Nemškem se dandanes ta preje tako draga barva proizvaja samo sintetiški. Se bolj je ostrmel svet, ko je Emil Fischer (v družbi z nekaterimi drugimi kemičarji) sestavil umetnim potom sladkor. Vkljub temu napredku so ostale nekatere snovi, o katerih se je do zadnjega dne mislilo, da so nekak „noli me tangere" za kemiČarja, to so takozvane beljakovine. Beljakovine na-zivljemo nebrojno vrsto tvarin, ki so glavne sestavine živalskega in rastlinskega telesa. Protoplazma, t. j. ona snov, na katero so vezani vsi življen-ski pojavi, sestoji izvečine iz samih beljakovin; sicer tvorijo te beljakovine v živem telesu med seboj še konipli-ciranejše spojine; toda pri analizi pro-toplazme so beljakovine prvi elementi, ki se nam nudijo. Z nekakim posebnim zadoščenjem so zrli nasprotniki moderno znanosti na ta dejstva, češ, po stoletnemu trudu ste pac sestavili par organskih tvarin, toda te nastopajo v naravi le kot produkti žive tvarine, napram slednji sami ste rja popolnoma onemogli in to je ravno dokaz, da moramo tu verovati na neko nadnaravno inteligenco, ki vodi vse bitje in žitje. Danes tega ne morejo več reči; leto 1906. nas je presenetilo z velikanskim triu m fo m; moderne vede: na shodu kemiČarjev v Berolinu dne 6. t. m. je izjavil Emil Fischer, da se mu je posrečila sinteza tvarin, ki se v vseh lastnostih skladajo z beljakovinami, torej sinteza beljakovin. Nepregledna je vrta učenjakov, ki so se bavili s proučavanjem be- ljakovin. Posebno pozornost so vedno obračali na snovi, ki nastajajo pri razkrajanju beljakovin. Ako komplicirane beljakovine n. pr. meso ali sir izpostavimo delovanju želodčnega soka, spremeni jih slednji v enostavnejše beljakovine, takozvane a 1 b u-m o z e; pri nadaljnem vplivu želodčnega soka nastanejo Še enostavnejše beljakovine, kijih zovemo peptone. Pri prebavljanju v Človeškem telesu se spremene vse višje beljakovine v enostavnejše, te šele more organizem uporabiti, da iz njih sestavi ali asimiluje telesne snovi. Ako peptone še nadalje razkrajamo, razpadejo takoj v neštevilo raznih spojin, ki pa niso več beljakovine, ampak so mnogo enostavnejše ustrojene: indol, skatol, vodikov sulfid, amonijak, predvsem pa takozvane aminske kisline. Tem slednjim je posvetil Emil Fischer največjo pozornost. Aminske kisline, ki so zelo slične navadnim organskim (alifatiškim) kislinam, n. pr. ocetni kislini, ki je glavna sestavina octa ali kisa, samo da imajo v svojih mo-lekulih še neko atomsko skupino, ki sestoji iz enega atoma dušika in dveh atomov vodika. Aminske kisjine lalike na različne načine umetno proizvajamo ; ako n. pr. ocetno kislino, na katero je deloval nekaj časa klor, pomešano s salmijakovcem, nastane sintetiški takozvana aminska ocetna kislina ali glikokol, ki se v naravi nahaja ket sestavina kleja. Na sličen način dobimo tudi druge aminske kisline; vendar dosedaj ni bilo mogoče popolnoma eksaktno sintetičkim potom proizvajati višje sestavljerih aninskih kislin, ki bi imele vse lastnosti onih aminskih kislin, ki nastajajo pri razkrajanju beljakovin. Umetne aminske kisline namreč nimajo lastnosti, svetlobne žarke obračati iz svojo osi ali polarizovati kakor naravno kisline; slednje imenujemo radi te njih lastnosti optiski aktivne. Svoj vzrok ima optiška aktivnost v nekem posebnem razporedenju atomov v molekulu. Prvo delo Fischerjevo je bilo, da je izumil metodo proizvajanja op tiskih aminskih kislin iz optiških neaktivnih; slednje obstoje namreč iz dveh panog, kojih ena obrača žarke na desno a druga na levo; ako sta obe panogi združeni, se v svojih učinkih uniču- nedotaknjena in da se ustavi re-aristenca komitatov. Minister Kristoffy se je izrazil, da bo mogoče po novih volitvah, ako se izvrše na podlagi splošne in enake volilne pravice, takoj sestaviti iz veČine vlado. Budapešta 14. januarja. Vodilni odbor združene opozicije je imel snoči sejo ter je sklenil glede trgovinskih pogodb, da je tozadevna pogajanja neupravičeno pričela sedanja vlada, ki je nezakonita. — Nadalje se je razpravljalo o nadomestnih rezervistih, ki so morali vstopiti v aktivno vojaško službo na nedoločen čas. Sklenilo se je, da se razpošljejo različni pozivi za nabiranje prostovoljnih darov, s katerimi se bodo podpirale rodbine nadomestnih rezervistov. Italijanski kralj, iredenta in Jugoslovani. Rim 14. januarja. Bivši legacij-eki svetnik pri avstro-ogrskem poslaništvu v Kvirinalu, sedaj madžarski parlamentarec p L Szemereje spisal brošuro o ravni in krivi politiki na rimskem dvoru. V knjigi pravi, da sega'irredentizem mnogo višje navzgor, kakor pa se splošno misli. Dasi pisec ni izrecno rekel, da misli kralja, vendar je čutil potrebo minister San Giu-liano. da se je javno potegnil za kralja. Rekel je, da je kralj vzor strogega izpolnjevanja dolžnosti in da vsa njegova dejanja vodi misel: držati zvezno besedo ter varovati svoji deželi mir. Nadalje se je med odhčnimi ita-Hjanskimi parlamentarci govorilo, da nagiba kralj napram jugoslo-vanstvu. Odgovoril pa je znani kraljev zaupnik in zagovornik avstro-italij anskega prij ateljstva: „N i k o 1 i nisem pri kralju zasledil niti sapice takega nagibanja, kaj šele prizadevanja. Kralj govori vedno jasno in priprosto, da ga ni mogoče krivo razumeti." Srbs .o-bolgarska carinska zveza. Belgrad 14. januarja. Pogajanja za trgovinsko zvezo med Avstrijo in Srbijo so se pretrgala. Tudi bolgarska vlada je odpoklicala svoje delegate z Dunaja. Ker stopi z današnjim dnem bolgarski carinski tarif v veljavo, se je bati, da bo veljal za avstrijsko blago takoj avtonomni carinski tarif. Le ako do voh Avstrija posebne koncesije Bolgarski, se to ne zgodi. Dunaj 14. januarja. Pogajanja za trgovinsko pogodbo s S r b i j o se j začno zopet šele tedaj, ako se raz-jasniz adevazaradi srbsko b o 1- | garske carinske zveze. Defini- I tivna pogajanja z Bolgarijo pa se sploh začno šele po zaključenem pogajanju s Srbijo. Belgrad 14. januarja. Ministrski svet pod kraljevim predsedstvom je sklenil, da zdrži carinsko zvezo z Bolgarijo ter jo predloži skupščini v nekoliko spremenjeni obliki. V tem smislu dobi jeta. Fischer ju je pa na poseben način razdelil, tako da je dobil kisline, ki se strinjajo z naravnimi v vseh točkah. Pri proučavaju beljakovin je našel Fischer, da so metode za analizo teh snovi še jako nepopolne. Radi tega tudi dosedaj še nismo imeli nobenega pravnega pojma o konstituciji ali razporedbi atamov v molekulu beljakovin. Konstitucija kake snovi igra v organski kemiji največjo vlogo. Dokazano j 3 namreč, da imajo lahko tvarine, ki sestoje natančno iz iste množine atomov iste kakovosti, popolnoma različne lastnosti, vzrok temu je ta, da so atomi različno razpore-deni v molekulu. Molekuli organskih snovi imajo večkrat po več sto atomov; Zinoffskv je n. pr. izračunal, da sestoji molekul iz neke beljakovine, ki se nahaja v krvi, iz 712 atomov ogljika, 1130 at. vodika, 214 atomov dušika, 245 at. kisika, 1 at. železa in žin 2 atomov žvepla; vsled te velike množine atomov imamo neštevilo možnosti njih razporedbe. (Konec prih.) I tudi Avstro-Ogrska odgovor. — S tem dejstvom je tedaj v protislovju poročilo „N. Fr. Presse", daje srbski ministrski predsednik izjavil glede trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo: „Vse, kar bi moglo zavirati sklenitev te pogodbe, se odrine nastran ali se tudi opusti. To velja seveda tudi o takozvani s r b -sko-bolgarski carinski zvezi." Napetost med Francijo in Nemčijo. Pariz 14. januarja. Jutri se začne v Algecirasu dolgo pripravljana konferenca zaradi Maroka. Konferenca zna prinesti veliko presenečenje za celo Evropo, a glavni vlogi ostaneta Franciji in Nemčiji. Čimdaljša bo konferenca, temveč bo upanja, da se dožene po-mirjenje. Po sodbi nemškega delegata bo trajala konferenca morda dva meseca. P e t r o g r a 14. j anuarj a. Mnenj e, ki vlada na Ruskem napram Nemčiji, izraža „Novoje Vremja" v Članku o marokanski konferenci sledeče: Splošni vtisk nemške bele knjige o Maroku je zmeden; argumenti Francije niso ovr-ženi, nameni Nemčijeniso pojasnjeni. Nemčija predbaciva Franciji želje, okupirati Maroko, pri tem pa goji sama željo, se polastiti enega dela Maroka. Aii se ta nacrt posreči ali propade, se pokaže že v začetku konference. Sploh ne bo nemške zahteve podpirala ne Anglija, ne Rusija, ne Italija. Ker ne bo marokanskoga vprašanja rešila diplomatična umetnost, temuČ j realno razmerje moči na suhem, usojamo si izreČiprepričanje, da konferenca ne bo izpadla V prilog Nemčije." Bero lin 14. januarja. Iz Elza-cije se poroča, da z ozirom na marokanske konferenco celo v najres-nejših krogih govore o voj-| s k i. Že mesece krožijo preko meje vznemirljive vesti. Ko pa so zadnje dni Francozi denar in vrednostne papirje zaceli pošiljati na Angleško, je nastala splošna panika in ljudje so navalili na banke in hranilnice. Nemiri na Ruskem. Revolucija v Livlandiji in Kur-landijL Riga 14. januarja. Revolucionarji so zopet zažgali in oplenili več zgodovinskih gradov, med njimi sloveči grad Salisburg v Livlandiji. Vojaštvo je prišlo prepozno, vendar se je spoprijelo s kakimi 2000 vstaši. Pri tem je bilo 28 vstašev ubitih , mnogo pa ranjenih. Vsak dan je v teh pokrajinah več vstašev po nagli sodbi ustreljenih. Vsak dan prihajajo v Rigo celi vagoni orožja, ki ga plenijo revolucijo-narnim kmetom. V Rigi je našla policija v neki hiši mnogo dinamita, bodal, revolverjev, 2000patron, izdelane načrte o bodočem postopanju revolucij onarje v, imenik članov in tajno tiskarno. Blizu Rige so vstaši napadli pošto ter jo izropali. Položaj na Kavkazu. Petrograd 14. januarja. Revolucij onarji uvidevajo, da so se jim načrti izjalovili ter proglašaj o konec splošne stavke. V Tiflisu se je začel promet zopet redno razvijati. Samo ena železniška proga je še v rokah vstašev. Dne 22. t. m. se zopet otvorijo šole. Ako bi se pojavil odpor, se učitelj i odpuste, učenci pa izključijo. Dne 7. t. m. so v kozake preoblečeni Tatari požgali dve armenski vasi ter pomorili vse prebivalce. — V Batumu se je obsedno stanje podaljšalo. Prometna železnicah je ust av-1 j en. Revolucija v Sibiriji. Petrograd 14. januarja. Mesto Irkutsk je v rokah revoluci-j ona rje v. Vojaštvo seje pridružilo vstašem ter pomaga pleniti mesto. Revolucijonarji so prisilili gubernatorja, da jim je izročil uradne ključe in pečate; njegovega namestnika, ki se je upiral, so ustrelili. Istotako so v hudem boju ustrelili tudi načelnika policije. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. januarja. — „Slovenčevo" maščevanje. Od Božiča sem so kuhali klerikalci jezo, da smo spravili na dan njihova sleparstva pri trnovskem konsumu, pri „Gospodarski zvezi" in pri „Zadružni zvezi" in od Božiča sem jih je napadala božjast, ker niso vedeli, kako bi se maščevali. Naposled so našli, da bi njihova sleparstva prišla v milejšo luč, če bi mogli razkriti kake pege na gospodarskih napravah, ki jih ima narodno-napredna stranka v rokah. Pri tem so pa popolnoma prezrli, da je velik razloček med očitnimi, skrbno in preudarno uprizorjenimi sleparstvi in med kako nezgodo in izgubo, ki zna zadeti vsako gospodarsko napravo. Ta razloček so* klerikalci seveda namenoma prezrli in v soboto hrabro napadli „Mestno hranilnico ljubljansko", potem „K r e di tn o b anko" in končno „D elniško pivovarno Žalec in Laški trg". O tej pivovarni bomo posebe govorili. Ostaneta torej „Mestna hranilnica ljubljanska" in pa „Kreditna banka". Kaj pa je „Slovenec" o teh povedal? Čisto nič konkretnega, čisto nič resnega, sama pavšalna sumničenja. „Slovenec" pravi: „Mi bi lahko postregli z resničnimi podatki, kako sta bili resnično ogoljufani „Mestna hranilnica", „Kreditna banka" itd. Čemu tako sumničenjeV Če „Slovenec" res kaj ve — kar na dan z vsem! VobČe stojimo na stališču, da se mora brezobzirno izžgati vsaka rana nanarodno-gospo-darskem telesu slovenstva. Ali kdor hoče govoriti, mora biti pripravljen, da svoje trditve tudi dokaže. Mi smo pripravljeni vsako stvar, ki smo jo pisali, dokazati pred sodiščem. Ali je tudi „Slovenec" pripravljen na to? Gotovo ne, sicer bi ne bil svojega sumničenja tako previdno stilizirah „Slovenec" pravi: Mi bi lahko postregli z resničnimi podatki , kako sta bili ogoljufani „Mestna hranilnica", „Kreditna banka" itd. V tem tiči priznanj e , da vodstvu teh zavodov „Slovenec" ne more očitati niti najmanjše nekorektnosti; kajti tudi najvest-nejšim in najskrbnejsim ter najpre-vidnejšim ljudem se lahko kdaj primeri, da jih kdo ogoljufa. Znanih nam je več slučajev, kako je bila „Ljudska posojilnica" ogoljufana, kako je bila „Katoliška tiskarna" ogoljufana in kako je bilo ogoljufano „Vzajemno podporno društvo", ali takim slučajem ne pripisujemo nobenega pomena, ker se vsakemu trg. in obrt. kaj takega primeri. Pri takih slučajih se gre le za to, če je vodstvo storilo kako nekorektnost ali če ni bilo dosti previdno. Velik razloček pa je, če je bil kak zavod kraj vse pazljivosti in vestnosti svojega vodstva ogoljufan, ali pa če goljufa vodstvo samo. Kdor pozna može, ki vodijo „Mestno hranilnico" in „Kreditno banko", ta ve, da so nadvse vestni, trudoljubni, pošteni in previdni in zato tudi uspevata ta dva zavoda tako lepo, da je res veselje, in uspevala bodeta tudi vnaprej. Če more„Slovenec" k a- , teremukoli teh zavodov kaj očitati, naj se oglasi s konkretnimi očitki, kakor storimo to mi vs e 1 e j , kadar imamo posla s klerikalno organizacijo. Podla sumničenja, s kakršnimi bi se „Slovenec" rad maščeval, padejo nazaj na njega samega. Ljudje, ki se ne u p a j o tožiti, ko se jim očita sleparstvo, ki se vzlic izrecnemu pozivu, naj tožijo, skrivajo pod mizo, taki ljudje naj nikar ne mislijo, d a b od o s praznimi sumničenji kaj vplivali na javno mnenje. „Mestni hranilnici" očitajo njeno posojilo, ki je ima inta-bulirano na „Narodnem domu". To posojilo je popolnoma varno, kajti če „Mestna hranilnica" danes pusti prodati „Narodni dom", dobi zanj veliko več, k a k o r i m a t e r j a t i in je to le novo sleparstvo, da pišejo klerikalci, kakor bi bilo „Mestne hranilnice" po- sojilo na „Narodnem domuu v kaki nevarnosti. Naj klerikalci ne skrbe za „Narodni dom"; naj raje skrbe za „Union", ker se je bolj bati za tistih 400.000 K, ki so intabulirane na gipsaste zidove „Uniona", kakor za posojilo „Narodnomu domu", zlasti če se ve, kako se je oddala 2. emisija delnic tega „Uniona". Še enkrat pa rečemo : Kar „Slovenec" ve, kar more očitati kakemu na p rednemu zavodu, naj spravi vse na dan, ali če bo lagal, naj bo pripravljen, da bo daj al odgovor pred sodiščem. Narodno-napredna stranka zaliteva, da se v vseh naprednih zavodih postopa strogo pravično in pošteno; vse mora biti čisto in pošteno in če bodo klerikalci pomagali iztrebiti, če je kje kaj nerednega, in izžgati, če je kaj nepoštenega, jim bomo zato le hvaležni. — Beograjska „Politika" o Aškercu in o Slovencih. Naš bel- grajski dopisnik (—ut) nam javlja: Eden najnadarjenejših mlajših srbskih novelistov, M. Uskoković, je objavil v belgrajskeni uglednem dnevniku „Politiki" navdušenja poln članek o slavnem slovenskem pesniku Antonu Aškercu prigodom njegove petdesetletnice in o Slovencih sploh. Članek je za vršil s temi lepimi in za Slovence zelo laskavimi besedami: „Slovenci so četrta veja na jugoslov.-drevesu. Njihov jezik je zelo podoben našemu. Njihova narodna misel se strinja popolnoma z našo narodno mislijo in Slovenci gojijo najtoplejša čuvstva za srbski narod — oni ne delajo razlike med sabo in med nami. In vendar jih mi zelo malo poznamo. A kolik greh je to, ne poznati svojih bratov, vsakdo lahko pojmi. Želeli bi, da se naša inteligenca pač bolj zainteresira za to najmanjše a najideal-nejše jugoslov. pleme in da se spozna vsaj z deli njihovih velikanov evropskega glasu, kakor sta Prešeren in Aškerc. — Ko prinašamo ta mali članek o življenju in delovanju pesnika Antona Aškerca, mu mi od srca čestitamo k njegovi petdesetletnici in mu želimo, da živi še dolgo na čast svojemu narodu in celemu Slovan-stvu." Člankar se tudi opravičuje, ker je dejal svoj članek v rubriko „Iz naših (namreč srbskih) krajev", ali upa, da mu tega noben Slovenec ne bo zameril. V tem oziru naj bo gosp. Uskoković in uredništvo „Politike -brez skrbi! Saj mi tudi smatramo cel slovanski jug za „naše kraje" in ne bomo protestirali proti temu, da se v „Politiki" obvešča srbska publika o Slovencih v rubriki „Iz naših krajev", nego nas bo samo veselilo, da se sploh piše kaj o nas. Pripominjam, da je „Politika" popolnoma jugoslovanski list, kar pokazuje posebno sedaj, ko se razpravlja o srb-sko-bolgarski carinski zvezi, pa od vseh belgrajskih dnevnikov ona naj-odločnejše zahteva, da Srbija ne popusti pred dunajskimi pretnjami, nego naj nadaljuje in konča započeto delo na ustvarjenju jugoslov. zveze. Naša želja je, da se ta ugleden srbski list tudi nadalje čim vec ozira na Slovence in upamo, da bo v tem oziru tudi delal, ker ne samo, da ima rubriko „Iz naših krajev" v rokah gosp. Uskoković, ki se zelo zanima za Slovence, nego so vsi uredniki dobri Jugoslovani. — Imenovanja pri deželnem Odboru. V seji 12. januarja t. 1. so bili imenovani: pri deželnem tajništvu tajnik druge vrste Fran UršiČ tajnikom prve vrste, koncipist Fran Korošec tajnikom druge vrste; pri deželnem stavbnem uradu tit. nadin-ženir Iv. S b r i z a j definitivnim nadin-ženirjem, tit. inženir Ivan Zajec definitivnim inženirjem prve vrste, stavbenski adjunkt V i k t. S k a b e r n e inženirjem druge vrste, tit. stavbinski adjunkt Kari S t ur m pa definitivnim adjunktom. Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek, so uprizori tretjič melodijozna Plamjuettova komična opera „Zvon o vi kome vi lj-ski". — V petek se po mnogih letih zopet uprizori tudi pri nas popularna Webrova opera „Č ar o str elec", ki bo že deveto operno delo v tej sezoni. — Slovensko gledališče. V soboto se je v tej sezoni v drugič vprizerila Bataillova drama „Tstaje-nje". Predstava je bila lepo zaokrožena in skrbno inscenirana in vsi igralci, ki so sodelovali, so se potrudili, da izvedo svoje vloge Čim najboljše. V drami je nastopila kot gost gospa Mila D i m i t r i j e v i 6 e v a > hrvatskega narodnega gledališča y Zagrebu. Igrala je Katjušo Maslove. Gospa Dimitrijevićeva se prišteva med najuglednejše in naj inteligentnejšo člane hrvatskega gledališča in je g svojim soprogom glavna opora hrvatske dramatične umetnosti. Ko je stopila na oder, jo je občinstvo odlikovalo z viharnim aplavzom, a čim je spregovorila prve stavke, je zavladala grobna tišina in občinstvo je sledilo njeni umetniško dovršeni igri z napeto pozornostjo, ki se je stopnjevala od prizora do prizora. Umetniško najbolj dovršeno je igrala v I. dejanju, ko je predstavljala nedolžno, naivno in se nepokvarjeno Katjušo Njena igra je bila diskretna, polna toplih tonov, da nas je naravnost očarala. Način, kako je izrazila pr» -strašenost Katjuše, ko je spoznali knezove namene, je bil realistično dovršen in izveden tako temperamentno in naravno, da se nam je zdelo, kakor da bi zrli pred sabo pravo Katjušo, a ne igralko. Taki m izborna je bila gospa Dimitrijevićeva tudi v III. dejanju, ko je predstav ljala padlo Katjušo. Baš v tem prizoru se je pokazala kot prava umetnica. Prizor med Katjušo in Nehlju-dovim v ječi je tak, da igralko prav lahko zavede, da jame pretiravati, ko predstavlja pijano Katjušo. Gospa Dimitrijevićeva je pa bas v tem prizoru pokazala svoj fini umetniški okus, ko je igrala Katjušo docentn*. in diskretno, ne da bi zašla v on ravanja in ne da bi žalila estetski čut. Tudi v ostalih dejanjih je bila njena igra na umetniški višini. Gospa Dimitrijevićeva je izredno nadarjen^ in inteligentna umetnica in hrvatskemu gledališču je le čestitati, da ima med svojimi člani tako izborno umetniško silo. Gospa Dimitrijevićeva j-občinstvo s svojo umetniško zamišljeno igro naravnost očarala, k čemur je mnogo pripomoglo tudi to da je govorila v krasni, blagogodeči hrvaščini. Gospa Dimitrijevićeva j* imela izvrstnega partnerja v g. N u-čiču. ki je to pot igral v vsaKem oziru izvrstno, za kar mu gre rat hvala. Občinstvo je v znak priznanja podarilo gospe Dimitrijevićevi dva krasna šopka iz svežih rož s slovensko trobojnico, na kateri je bil n>-pis: „Odlični umetnici — Slovensko občinstvo". Tudi g. NučiČ je bil odlikovan a knasnim svežim šopkom. Nadejamo se, da se nam bode v kratkem ponudila prilika, da bodemo zopet zrli na slovenskem odru gospo Dimitrij evićevo. lj. — Koncert ,Glasbe.rse Matice1. Po preteku več let je stopila naša „Glasiirna Matiea- zopet pred občinstvo z večjim glasbenim delom — z Bossijevim oratorijem „Visoka pesem-. ki je ena najznamenitejših kompozicij novejše oratorijske literature Bossijeva glasba je polna krasote ii: prelesti in se na liričnih mestih odlikuje zlasti po svoji zvonkosti in svojem kipečem blagoglasju. Skladatelj je izredno iznajdljiv v melodiki, velik umetnik je pa zlasti v karakteri -zovanju; a tudi v tehničnem oziru je Bossi velik, sosebno kar se tiče obvladanja orkestra in bogate bltstods instrumentacije. V „Visoki pesmi" je združena globoka resnost starih cerkvenih koralov z bujnostjo moderne glasbe, ne da bi to škodovalo tradicionalnemu slogu duhovnih kompozicij. V vseh treh delih oratorija prevladujeta dva glavna motiva: Znan.i koralna melodija „Glejte, krah angelski** in stara hebrejska melodija z karakteristično zvišeno sekundo. Na zvoke starega cerkvenega korala in hebrejske melodije je skladatelj zgradil svoje po izredni kontrapunktični moči se odlikujoče delo, ki je polno prelestnih poetičnih slik in ga preveva globoka etična namenil, a rkljub temu nikdar ne prekorači mej strogo označenega oratorijskega .sloga V zborih in solih se nahajajo prekra>ne partije, polne sijajnih glasbenih efektov. Naj krasuejša partija VStSEB dela je brez dvoma ona, ki riše sprevod kronanoga kralja Salomona; ta oddelek je najbolj bogat najrazličnejših glasbenih krasot in ka>.e največ bujne fantazije in visoko razvite umetniške individualnosti skladateljeve.; Kakor smo že gori naglašali, prevladujeta v oratoriju dva motiva; cerkveni kora! „Koce panis angelorum" in starohe-brejska melodija; ta dva motiva se bojujeta med sabo, končno pa zrna:; < krščanski motiv, s čimer je označeno, da je katoliška eerkev zmagala in triumfiije nad židovstvom. Ta dva vodilna motiva sta vešče in spretno uporabljena in obdelana z izredno duhovitostjo in umetnostjo Oratorij je pel precizno in čuvstveno, kakor je to sploh običajno pn pevskih ■borih „Glasbene Maticeu, ki jih dirigira ^ koncertni vodja M. Hubad. Pevke in pevci so ohranili svežost ovojih glasov do konca, kar je go- vo mnogo, ako se upošteva, da se *° neprestano pelo skoro poldrugo Kot solista sta nastopila kon-*^rtna pevka ga. Henrieta Kury 6 punaja in baritonist slovenskega Gledišča g- O urednik. Ga. Kury La iaredno obsežen glas, ki ga ume 'zborno modulirati in mu vdahniti najrazličnejše nianse, zlasti izrazit in Apatičen je njen organ v višjih legah. G. Ourednik je slovenskemu občinstvu znan kot znamenit ambiciozen „evec. Krasen, sentimentalno doneči »jegOT glas je prišel v oratoriju do polne veljave, zlasti pa v onih toč-i-th. kjer je bilo pevcu treba izražati sentimentalna čuvstva koprnenja in iieutešljivega hrepenenja. Solisti, zbori in orkester so izpolnili svojo nalogo V najvišji meri in so želi za svoj požrtvovalni trud viharno priznanje. Občinstvo je odlikovalo z burnim aplavzom zlasti g. koncertnega vodjo M- Hubada, ge. Kurvjevi pa se je vročil v znak priznanja krasen, delitec šopek. Ker se krasote Bossijeve glasbe dado uživati v vsem obsegu le, ako se oratorij opetovano sliši, priporočamo, da bi naj tudi v sredo naše občinstvo napolnilo koncertno dvorano do zadnjega kotička. — Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela dne 10. jan. 19CHi. ob 3. uri popoldne svojo 167. vodstveno sejo v družbenih prostorih v .Narodnem domu". Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik". dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški? Aleksander Hudovernik (blagajnik), dr. Ivan Svetina, Ivan oubic in Anton Zlogar (tajniki. Svojo odsotnost so opravičili: podpredsednik Luka Svetec, odbornik dr. Pavel Turner in nadzornik Anton Svetek. Prvomestnik Tomo Zupan otvorivši sejo naznanja, da je odstopil dosedanji blagajnik — odvetnik dr. Ivan Milan Hribar. Izrekla se mu je vodstvena zahvala. Obenem predstavlja novega blagajnika, c. kr. notarja Aleksandra Hudovernika. Sklenilo se je. da se od sedaj naprej na podlagi § 18. družbenih pravil kliče na vodstvene seje tudi nadučitelj s Huma ob Ormožu Anton Porekar. Učiteljsko društvo za ormoški okraj a je namreč kot svojega predsednika poverilo v to, da prevzame mesto svetovalca v družbenem vodstvu. Potem, ko so se rešile razne prošnje za podpore, kakor tudi računi^ glede vzdrževanja družbene šole v Št. Ru-pertu ob Telikovcu in se je vodstvo obvestilo o došlih vlogah, sklenilo se je še. da se v najkrajšem času nabavijo novi družbeni nabiralniki. Nato je prvomestnik zaključil sejo ob polu uri zvečer. — Šesti redni občni zbor »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani" se je vršil dne 11. t. m. ob mnogobrojni udeležbi članic. Sta-rostka ga. Franj a dr. Tavčarj eva je pozdravila občni zbor in se zahvalila navzočim odbornicam. kakor tudi iz odbora izstopivši g. Berti dr. Trillerjevi za njihovo delovanje. Spominjala se je tudi prerano umrle Jiice g. F ani Orožno ve. Iz poročil tajnice načelnice in blagajniška j t razvidno, da je imelo društvo v pretečenem letu 12 sej in 1 izredni občni zbor. Udeležilo se je korporativno slavnosti odkritja Prešernovega spomenika. V 1. 1905. je bilo 92 telovadskih ur, v katerih je telovadilo povprečno 30 telovadk; najmanjši obisk je bil 9, največ 62 telovadk. V borenju se je vadilo 10 telovadk. Društvo je imelo pretečeno leto dohodkov K 89362, stroškov K 721—, toraj prebitka K 17262. Pri volitvah se je sestavil sledeči od-^or: Starostka: ga. Franja dr. Tavčarjeva, tajnica: gdč. Mila Vdovičeva, blagajničarka: ga. Ma-rij a Skaletova, načelnica: gdč. Josipina Kajzeljeva, odbornice: gospe Milica Hribarjeva, Ana Hudovernikova, Minka Jeba-vinova. Ana JuvanČičeva, Ce-ilija Kavčnikova, Marija dr. K o kalj eva, MaricaPeruškova, Kinka dr. Pirčeva. V seji po občnem zboru je sklenil novi odbor, da naj se blagovolijo vse one p. n. dame, ki si žele ogledati društveno redno elovadbo v sredah in sobotah ob 6. zvečer zglase prej pri načel-ici gdč. J o sipini Kajzeljevi istotam. — Delniška pivovarna Žalec-Laški trg- Prejeli smo naslednje poročilo: Včeraj se je vršil v vrtnem salonu hotela -Ilirija" občni zbor delčke družbe pivovarne Žalec-Laški frg. Od 3000 delnic je bilo zastopanih 2367; udeležba je bila tolika, da Je bila dvorana popolnoma polna. Upravni svet je poročal o HI. upravila letu, ki izkazuje v bilanci 263.000 K izgube. Ta izguba izhaja °dtod, ker se je podjetju popolnoma ^opravičeno predpisalo nad 28.000 K davka. Proti temu predpisu se je seseda upravni svet pritožil. Nadalje Se je moralo od poslopij in od strojev odpisati na amortizaciji lani 63.000 K, letos pa 86.000 K. Poleg tega je nastala izkazana izguba vsled visokih Pasivnih obresti. Upravni odbor je namreč, da povzdigne produkcijo piva, P^ovarno v Laškem trgu popolnoma moderno preuredil, tako da je sedaj najboljše in najmodernejše urejena pivovarna na vsem Slovenskem. Ker vsled teh okoliščin upravni odbor ni imel na razpolago več denarja kot 600.000 K delniškega kapitala, ki pa se je moral plačati Simonu Kukcu za njegovi dve pivovarni, moral je odbor naravno najeti posojilo. V upravnem odboru so se izrekli pomisleki proti temu ter se je naglašalo, da je treba poprej delniški kapital zvišati, predno se kaj investuje. Vendar se je odloČila večina, seveda z najboljšim namenom, da se postavita obe podjetji na višjo stopinjo in da bosta vsestransko sposobni za konkurenco, za investicije najeti posojilo. Kako trdno so bili člani upravnega sveta o ren-tabiliteti podjetja prepričani, dokazuje dejstvo, da so prevzeli osebno jamstvo za 400.000 K posojila pri Celjski posojilnici. Občni zbor je sprejel to poročilo po kratki, stvarni in vseskozi mirni razpravi na znanj e (oburnih prizorih, ki sejih je že vnaprej veselil „Slov.a, ni bilo ničesar opaziti!), računski sklep se je z 1267 glasovi (proti 228) odobril in podelil upravnemu svetu absolutorij. Nato se je sklepalo o izpremembah pravil in so vsi predlogi upravnega sveta bili brez debate soglasno sprejeti. Najvažnejši predlog se je tikal povišanja delniškega kapitala za 600.000 K, ne da bi se od prvotnega delniškega kapitala kaj odpisalo, s Čimer se delniška družba reši dolgov in s tem tudi vsakoletnih pasivnih obresti. Delniški kapital se bo sicer zaradi formalnosti razpoložil na javni vpis, zagotovljen je pa že sedaj, ker vzamejo za 200.000 K delnic denarni zavodi, za 400.000 K pa upravni svetniki, in sicer vsak izmed njih za 45.000 K. Strokovnjak, ki je bil poklican v Laški trg in v Žalec, je izrekel, da je podjetje nenavadno lepo urejeno, vseskozi življenja sposobno in da tudi ni dvoma, da bo pod dobrim vodstvom ne le lepo uspevalo, nego tudi naglo procvelo. Očitanje, da bi se bile bilance falzi-ficirale, je skrajno nizkotno, kakor je nizkotno očitanje „Slovenca", da se je to zgodilo z namenom, da bi bil kdo svoje delnice dražje prodal. Tako jasno in odkritosrčno, kakor delniška družba pivovarne Laski trg-Žalec svojim delničarjem, se je Še redkokdaj predložil kak poslovni račun. Kar pa se tiče prodaje delnic, bodi še pripomnjeno, da so vse — razen dveh — še v prvotnih rokah. Ti dve pa je prodala Ljubljanska kreditna banka pravnemu zastopniku delniške družbe, ki prvotno delnic ni imel. — Pravnike opozarjamo na današnjo glavno skupščino društva „Pravnik' ki bo ob 8. uri zvečer v restavraciji ..Narodnega doma" v Ljubljani. — „Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev" je daroval g. Fran Kollmann, veletržec in podpredsednik trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, znatno vsoto •~! 1 K. Društveni odbor se velikodušnemu darovalcu na tem plemenitem činu kar najiskreneje zahvaljuje z željo, da bi našel obilo posnemovalcev. — Koncesijo za ustanovitev šeste javne lekarne v Ljubljani s stališčem na križišču Bleiweisove, Rimske in Tržaške ceste dobil je magister farmacije g. Andrej Bohinc. — Za lesotrŽcea Od danes, dne 15. januarja naprej, se pošiljatve rezanega in dolgega lesa za Trst južne železnice, kakor tudi za Trst c. kr. državne železnice zopet sprejemajo in odpošiljajo. Za Trst prosto luko železniško skladišče sprejema in odpošilja se začasno le pivo in lahko po-kvarjajoče se stvari. — Ljudska javna knjižnica v Kamniku se ustanovi tekom prihodnjih dni. V ta namen bo „Narodna čitalnica" dala svoje knjige vsem slojem v uporabo proti mali odškodnini. Naj bi posnemale ta zgled tudi druge naše čitalnice. — Mrtvega so našli pri Novem mestu Andreja Urbančiča, bivšega tajnika v Volčah na Goriškem. Urbančič je moral že dlje časa ležati v gozdu, kajti njegovo truplo je bilo vse otrpnelo. — Bralno društvo v Mokronogu je imelo meseca grudna m. 1 svoj redni občni zboru, Med di-ugim se je izvolil tudi nov odbor, ki se je potem sledeče sestavil: Dr. Milan Geršak, sodni pristav, predsednik; Edvard Vene a j z, kontrolor, podpredsednik ; Ivan Žagar, dež. dacar, blagajnik: Jožef Tratar, učitelj, tajnik in knjižničar; Martin Zwit-ter sod. pristav in Tomo Tavčar, davčni pristav, odbornika; Vilko Ledenik, davčni pristav in Jožef Golob, davč. prakt. odb. namestnika. Novi odbor je sklenil v prvi svoji seji, da priredi v tekočem letu poleg običajnih veselic tudi razna predavanja, pomnoži knjižnico, sploh stori, kar bo v njegovi moči. A vse to bode pa mogoče izvršiti, ako se ga bode vsestransko podpiralo. Pristopite v obilem številu k društvu vsi, ki še niste člani. S tem pokažete svojo zavednost, pokažete, da stremite po napredku. Naj nas ne loči osebnost, ampak vsi, ki se čutimo zavedne Slovence, združimo se v „ Bralnem društvu", da povzdignemo s tem naše družabno in narodno življenje. —ov. — Slovenskih grošev prosit mora biti že tržiški nemškutarski „hotelir" Lončar, ki se je proti nekemu gospodu izrazil, da mu je najljubše, Če v njegovo gostilno ni nikdar več nobenega Slovenca. Tržiški Slovenci vedo zdaj dobro, kako morejo najbolj ustreči Lončarju! Tako pa se godi povsod na Slovenskem, kjer smo ob naši krvi živili nemške pijavke, da nam presite našega denarja po vračaj o na enak način preveliko našo potrpežljivost in prijaznost! — Umrl je v Podgorju pri Slov. gradcu g. Ivan Rogina, načelnik slovenj egraškega okrajnega zastopa. Pokojnik je bil zelo ugledna oseba ne samo v svojem okraju, temuč na slovenskem Štajerskem sploh. Na njegovih ramah je slonela vsa narodna organizacija v slovenjegraškem okraju. Ustanovil je tudi posojilnico ter bil mnogoletni njen predsednik. Sploh se ni ničesar ukrenilo, da bi ne bili vprašali resnega in pametnega moža za njegovo strokovnjaško mnenje. Tudi narodni nasprotniki so ga morali spoštovati. Težko mu bo dobiti v okraju naslednika, vsaj po zmožnostih in jeklenem narodnem prepričanju ga bo težko kdo dosegel. — Pogreb bo jutri ob 10. uri zjutraj. Blag spomin zaslužnemu rodoljubu! — »Brežiški Sokol" priredi letos svoj drugi sokolski ples s koncertom na SveČnico dne 2 svečana v zgornjih prostorih „Narodnega doma". Svira pol no številna vojaška godba c. in kr. pešpolka iz Zagreba. Da smemo pričakovati res kaj izvanrednega, nam je porok zabavni odsek, ki se je posebno zato izvolil iz odbora in ki bode vse storil, da bode ples tem in-pozantnejše uspel. Odbor upa, da bo cenj. občinstvo vedelo ceniti njegov trud in z mnogobrojnim obiskom kakor lani tudi letos pokazalo svoje simpatije do mladega „Sokola", ki vas bode v bratski ljubavi združil in vam priredil krasen večer, ki vam ostane trajno v spominu. Vabila se začnejo razpošiljati ta teden. Ako bi se slučajno koga prezrlo, ki bi rad prišel na ples, naj nam blagovoli oprostiti, in prosimo, da se obrne na odbor, ki mu bode vabilo takoj dostavil. Na zdar ! — Iz nemške žurnalistike. „Marburger Nachrichten" so prenehale izhajati. Urednik Engler je bil zaradi pustolovstva aretovan. Sprejemal je naročnino še potem, ko je izdajanje lista že bilo ustavljeno. To so nemški poštenjaki, ki hočejo Slovence vedno učiti lepih čednosti! — V okrajni zastop šent-lenartski na Štajerskem je izvoljen za načelnika posestnik Franc W e 11 a , njegovim namestnikom pa dež. poslanec Ivan Roškar. — Samomor« V Mariboru se je usmrtil major Fr. Albrecht, ki je bil že v pokoju, a samec in nekoliko omračenega duha. — Usodepoln pretep. Viničar Ivan Z o r k o in Anton R e p i n e k sta kopala v vinogradu Rokavčevem v Celestrinu pri Št. Petru pri Mariboru. Nastal je med njima kreg in pretep, v katerem je Repinek udaril z lopatnim držajem Zorka s tako silo čez glavo, da mu je črepinjo razbil. — Novi žandarmerijski postaji se ustanovita v Gomilici in pri Sv. Miklavžu v Sakovski dolini na Štajerskem. V zaporu se je obesil v Celju na 8 mesecev obsojeni Franc Biten c iz Grušovelj pri Celju. Ko je njegov tovariš, ki je bil z njim zaprt in bil zunaj na delu, prišel zvečer domov in zagledal mrtvega Bitenca, začelje silno kričati, dokler ga niso rešili neljube tovarišije. Tzrok samomoru ni znan. — Umrla je v Žalcu gospa Amalija Pristovšek rojena C i m-perŠek, soproga ondotnega učitelja g. Franca Pristovška. — Pletarstvo v Halozah. Naučno ministrstvo je s 1. januarjem 1906 ustanovilo pri Sv. Barbari v Halozah „Potovalni pouk za pletarstvo". Poučuje se po 8 ur na dan deset šoli odraslih dečkov do 30. jun. Več učencev se ne sprejme. PaČ pa lehko vstopi na eventualno izpraznjeno mesto vsak čas novinec. Vodstvo ^Po-tovalnega pouka" opozarja tem potom na ta posebno za Štajersko pre-potreben zavod slavna društva in razne trgovce ter jih vabi, da store pravočasno svoja naročila. — Akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v OradCU ima v torek 16. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela „Schim-mel" izredni občni zbor. — Vlak ga je zmečkal. Železniški čuvaj Konrad Stampfer ie imel v petek službo med postajama St. Ilj v Slov. goricah in Pesnica. V tem ga je zgrabil železniški stroj in vrgel na tla ter ga strašno razmesaril. Zapustil je vdovo in 4 majhne otroke. — Aretacija pod posteljo, v Mariboru so aretovali loletnega pekovskega vajenca Martina Bavh-nika, ki se je skril pod posteljo v stanovanju trgovca Martine a, da bi ga okradel, a so ga še v pravem času zapazili. Bavlmik je bil že večkrat kaznovan. — Dva dečka sta utonila v Magaalenskem jezeru pri Beljaku. Jezero je zamrznjeno, toda led se je udri in oba sta izginila pod njim. Našli so ju šele drugi dan. — V Dravo Je Skočila 10. decembra preteklega leta 241etna dekla Barbara Šabus iz Dropol pri Smohorju na Koroškem. Našli so jo šele 5. t. m. Bila je .nekoliko slao-umna. — Umrl je v Gorici A. Polli, lastnik livarne. Pokojnik je bil zelo priljubljen pri goriških Slovencih. — V SOČO je Skočil z mosta proti Pevmi 601etni Anton Lutman. Ko so ga pa mrzli valovi objeli, plaval je hitro h kraju ter jo ubral domov. Ko je korakal ves premočen po mestnih idicah, imela je goriška mu-larija silno veselje ž njim in zbijala precej robate burke nad njim. — „Sokol" v Voloski-Opatiji ima svoj redni letni občni zbor dne 27. januarja ob polu 8. uri zvečer v restavraciji hotela Liburnija „Narodni Dom" v Voloskem. — Kmetovalci in trgovci pozor! Ogrska tvrdka za kose „bratje Braun" iz Rime-Szambat", ponuja po svojih agentih trgovcem in kmetovalcem kose, ki so pa, kakor se nam poroča iz najzanesljivejšega vira, brez vsake vrednosti, kar naj interesenti upoštevajo. — Letošnji predpust ni tako mrtev, kakor je soditi po zunanjosti. Balončkov in smrečic je pred gostilnami letos sicer manj opaziti, kakor lansko leto, a gostilničarji se pa vendar potrudijo, da napravijo svojim gostom veselje. Seveda predpust brez snega je nekako Čudnega značaja, a plešemo pa vendar, kajti imeli nismo v Ljubljani letos do včeraj nič manj kakor 63 plesnih veselic. Glavno veselje Šele pride, a poudarjati se pa mora, da letos še pri nobeni manjši plesni veselici ni prišlo do kakih večjih spopadov. Ker je zima tako prizanesljiva, je opaziti pri ruj nem vincu mnogo starčkov in mamic, ki zadovoljnim srcem gledajo, kako se sučejo njihove drage golobiČice in si skrbe za varno „zavetje". Torej dragice le v kolo in kolikor Vas dobi letos „ploh~, uživajte zlato prostost še eno leto, saj dobite .križ" na svoje rame še itak prezgodaj in gotovo Vas marsikaka zavida, ki je lansko leto še veselo rajala z Vami. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 12 Hrvatov in 2 Slovenca. Na Prusko je šlo 14, v Beljak pa 9 Hrvatov. Na Tirolsko je šlo 12 Slovencev. — Predvčerajšnjim se je odpeljalo v Ameriko 7 Hrvatov in 2 Slovenca, nazaj so pa prišli 4 Ogri in 7 Slovencev. V Heb je šlo 25, v Kočevje 19, v Inomost 18, v Hrušico pa 17 Hrvatov. Nazaj je prišlo 40 Slovencev in Hrvatov. — Tatvina. Hlapcu Ivanu Dol-ničarju je včeraj na dvorišču hiše Št. 47 ukradel z voza dosedaj še neznan tat konjsko odejo, vredno 10 K. — Pes je ugriznil gospo Marijo Jerninovo in jo na levi roki poškodoval. Lastnik psa je znan. — Izgubljene in najdene reči. Prostak c. in kr. 27. pešpolka Ivan Grabrijan je izgubil denarnico s 4 K. — Ga. Antonija Kikljeva je izgubila bankovec za 10 K. — Pripravnik Milan Trošt je izgubil zeleno vrečico za vijolino, vredno 10 K. — Šivilja gdč. M. N. je izgubila srebrno iglo, vredno 4 K. in zavitek, v katerem je imela korzet. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden star havelok, usnjata torbica s perilom, zavitek perila in stara posteljna odeja (koc). — Zatekel se je lep rjav lovski pes. Kdor ga pogreša, naj se oglasi Na Vrtači št. 1, (Korsikova hiša). — V hotelu „Ilirija" je jutri velika pojedina klobas ob koncerto-vanju „šramel"-kvarteta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. fc * Najnovejše novice. morilec. V Misteku je 1 41 e t e n 141etni J. Kotas vrgel v vodo svojo 61etno sestrico. Ker se je deklica rešila iz vode, jo je grozni brat zvezal ter zakopal v sneg, dokler ni napol zmrznila, potem jo je še enkrat vrgel v vodo, kjer je utonila. Dečka in njegovo mater so zaprli, ker se splošno sumi, da je mati dečka najela za zverinsko dejanje. — Umor v železniškem vozu. Bogati ženevski meščan Fran-cois Durel, ki je imel v Nizi več hiš ter so cenili njegovo premoženje na sedem milijonov, je bil med vožnjo iz Niže v Ženevo umorjen. Morilec mu je odrezal z britvijo glavo. — Umor podpolkovnika. V Gladbachu pri Monakovem je stanoval podpolkovnik R o o s pri nekem nizozemskem zakonskem paru. Zakon- ska, sta ga ubila s kladivom, truplo razkosala in zakopala na vrtu, a zločin so kmalu odkrili. * — Nenavaden dvoboj. V Milanu sta se zaradi nekega moža dvobojevali na sablje šanzonetni plesalki baronica della Fuoco in della Vicosa. Obe sta bili ranjeni. Bomba v dalmatinskem namestništvu. Izkazalo seje, da je bila navidezna bomba, ki jo je nekdo vrgel v stanovanje dalmatinskega namestništva, steklenica nekega medicinskega mazila, ki jo je vrgel neki orožnik iz sosednje vojašnice čez streho ter je po nesreči priletela v okno namestniške palače. Telefonsko m brzojavno poročila. Dunaj 15 januarja. Deputacija tržaške občine z županom Sandrinellijem je bila pri ministrskem predsedniku G a u t s chu, pri ministru notranjih stvari By-landtu in pri vodji naučnega ministrstva Bienerthu interve nirat zaradi volilne reforme in italijanskega vseučilišča. Izvedela je, da z volilno* re formo ne izgubi Trst nobenega mandata. Vprašanje o italijanskem vseučilišču ne pride več na razpravo v sedanjem parlamentu; glede vprašanje o pripoznanju v Italiji narejenih skušenj se splošnega nič ne odredi, pač pa se pripravljajo norme, da se bodo od s učaja do slučaja take skušnje mogle pri-poznati. Dunaj 15. januarja Nadvojvoda J o s i p je prišel danes sem in se je popoldne vrnil v Pešto. Splošno se pripisuje temu obisku velik političen pomen, Xa plesu juristov v Budimpešti je vzbudilo veliko senzacijo, da si je najvoj-voda dal predstaviti Košutovca Justha in se ž njim dolgo raz-go var j al. Dunaj 15. januarja. Na dnevnem redu prve seje poslanske zbornice je rekrutni zakon in zakon o zavarovanju privatnih uradnikov. černigov 15. januarja. Ko se je provincijalni guverner peljal s svojo ženo domov, je nekdo vrgel dve bombi v njegov voz. Guverner je težko ranjen, njegova žena le lahko Storilca so zajeli in zaprli. London 15. januarj-i. Mnogo-stoletna zgodovina angleškega ustavnega življenja ne pozna takega slučaja, kakor se je zgodil pri sedanjih volitvah. V soboto so konservativci in unijonisti na en mah izgubili 31 okrajev, ki sa jih imeli že 20 ali ša več let v rokah. Spričo angleških razmer je ta velikanska zmaga liberalne stranke naravnost brezprimerna in je že danes gotovo, da bo imela liberalna stranka v no vem p ar-lamentu preogromno večino. Vodja konservativne stranka, bivši ministrski predsednik lord Artur B alf o ur, je sam propadel v okraju, ki ga je zastopal več kot 20 let Še pri zadnjih volitvah 1900 je zmagal z večino 2600 glasov; zdaj je zmagal proti njemu majhen in nepoznan advokat, in sicer z večino 2200 glasov. London 15. januarja. Lord Balfour je v kluLu izvedel za svoj poraz in se razjoktl žalosti. Sestra njegova, ki je v političnih zadevah njegova desna roka, se je onesvestila, ko je izvedela, da je konservativna stranka pora žena. London 15 januarja. Skoro vsi listi priznavajo, da pomeni velikanska zmaga liberalne stranke tak prevrat, kakršnega Angle ška ni doživela od 1. 1830 Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu decembru 1905 je 464 strank vložilo 90.687 K 16 v, 291 strank dvignilo 76.042 K 27 v, 13 strankam se je izplačalo posojil 99.750 K, stanj« hranilnih vlog 3,837.933 K 47 v, stanje posojil 2,280.995 K 94 v, denarni promet 421.998 K 39 v. Zahva'a. NačelniŠtvo prostovoljnega gasilnega društva v Cerkljah (Dol) se najtopleje zahvaljuje slavni okrajni posojilnici v Krškem za blagohotno naklonjeno darilo v znesku 20 K. Ed. Bohinec Alojzi) Marlaček tajnik. načelnik. Zahvala. Blag. gospa Mici Hafner je izročila podpisanemn šolskemu vodstvu po »Kraljih" Stojan Vladimir in Milan nabrano vsoto 20 kron v nakup in ponmožitev učil, za kar se jim izreka presrčna zahvala. Vodstvo petrazr. deske ljudske sole v Škof ji Loki dne 13. januarja 1906. P. Papa, šol. vodja. Umrli so v Ljubljani. Dne 12. januarja: Ivan Pečar, delavčev sin, 17 dni, Ravnikarjeve ulice 8, življenske slabosti. — Marija Kalcič mestna uboga, 86 let, Japljeve ulice 2, Atheromatosis. — Marija Zidan, 33 let. Zalokarjeve ulice 6, jetika. V deželni bolnici: Dne 10. januarja: Aleš Šetina, delavec, 68 let, Hermia ingen. — Josip Gliha, tesar, 73 let, naduha. Dne 11. januarja: Alojzij Česen, dninar, 23 let, Meningitis. Dne 12. januarja: Ivan Hodnik, dninar, 50 let, srčna hiba. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 14. januarja 1906. Naložbeni papirji. 4*2°/t majska renta. . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr kronska renta. -4% i zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 , zlata . . 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4Vt°/0 posojilo mesta Splet 4»/«°/o n m Zadar 4Va°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°/0 češka dež. banka k. o. 48/0 . * n Ž. O. 4V3°/0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . **/**/• Pe^- kom. k- °- z 10J pr...... 4V»% zast. pisma Innerst. 41. o/ •'2/0 41'.,0 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4' ..°;0 z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . 4- s°/0 obl. češke ind. banke 4e/« prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. 9 4' 2° 0 avsir. pos. za zei. p. o. Srečke. Srečke od I. I8G0: . . . „ od i. 1864 . . . . „ tizske...... „ zem. kred. L emisije 9 ogrske hip. banice . , srbske a frs. ICO-— „ turške...... BasiMka srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoskc „ . . . Krakovske „ . . . prior. juž. žel. kup. i i • •i n ijubljansk« 1 Lvstr. rdeč. križa „ . . . Ogr. „' „ „ . . . Rudolfove „ . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. „ . . . De!::ice. Južne železnice..... Državne železnice . . . . &ystr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brtbt) Alpinske rnontan . . . . Praske žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr orožne tovr. Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... So v ere i gn s....... Marke........ LaŠki bankovci..... Rnblji........ Dciarji........ Denar Blago j 100 — 100 20 i 100 — i 100 20 ' 100-K ; 100 30 117 90 ! 118 10 96 35 9655 114*65 114*85 99*50 101 — 100-60 101 60 loa— ! 100 — 10065 j 10165 9975 100 — 99 75 100 20 100-45 101-40 106 30 107-30 100 50 '■ 101-50 100— 10040 !! i°o— 100 90 99-50 100-5O 100 — 101-— 99 90 99-50 100- !i 317 35 |319 35 i 100 75 101-75 190 75 192 ?:> 890*— 291 — 160 95 162 95 294 50 304 50 300- 310.— 263 — 267 — 102-— 111*— 147 75 US 75 j 25-75 27 75 ! 474-50 484 50 78 - 83*— 91-50 99 50 j 61 — 67 — ! 52 75 5475 : 33 40 3540 i 1 59 — 62— j 72— 76— 529 50 530 50 121 - 122- j 669-75 670 75 1631 - 1640— 67725 678 25 796 25 797 25 246—. 246-50 665 —i 670 — 527 25 528 2h •2585 — 2605 — 525-50 526 50 280-—' 281 — ! 571 — 575— 158- - 162— 1135 11*39 1913i 19 16 23 52 2359 23-90 2402 117*55, 117 Trn 95 60, 957» 250 50! 251*50 484 5*— I Žitne cene v Budimpešti. Dne 15.^januarja 1906. Termin. Pšenica za april . m n oktober Rž „ april . Koruza „ maj. . Oves „ april . za 100 kg K 1706 100 100 100 100 1678 1396 14*42 1362 Efekti-*. Brez kupčije neizpremenjeno. Heteorolosično poročilo. Višina nad morjem 806*2. Srednji eraćni tlak 736 0 mm. Januar Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C° Vetrovi [ Nebo 13. 9. sv. 740-6 41 ar zahoč oblačno 14. 7. tj. 2. pop 7404 7396 07 47 hI 8BVZh til zaheo oblačil' \ del. jasno » 9. av 7440 2*4 ar. zali del. obl »C. 15. i* 2. pop. 747 4 7467 00 5 3 BT. Z:ih si. sever del. oblaC. jasno Okrajni zastop slovenjegraški iavlja e tem tužno vest, da je njegov velezaslužni večletui načelnik, gospod Ivan Rogina veleposestnik, občinski predstojnik v Podgorju itd. po dolgotrajni mučni bolezni, danes zjutraj ob 4. uri preminul. Bodi mu blag spomin ! V Slovenj Gradcu, dne 14 januarja 1906. Načelnika namest.: 197 Avgust Gttnther Treba je zopet vlagati napovedi! Naročajte knjigo: Osebna dohodnina s pojasnili, zadevnimi odločbami c kr. upravnega sodišča in z raznimi vzorci. Uredil in sestavil Valentin Žan e. kr. davčni nadzornik v Radovljici. Dobiva se pri založniku Iv. Pr. Lam-pretil v KranfU, pri pisatelju v Radovljici kakor tudi v vseh knjigarnah. 198 „Hotel ILIRIJA". -------------»---- Jutri, u torek, 16. januarja ter Odbor In ravnateljstvo okraj, hranilnice v 8lovenJ Gradcu javlja s tem tužno vest, da je večletni m velezaslužni predsednik, gospod Ivan Rogina okrajni načelnik, velep cestnik in župan v Podgorju po dolgotrajni mučni bolezni preminul danes zjutaj ob 4. uri. Bodi mu blag spomin V Slovenj Gradcu, dne 14. ja nuarja 1906. 196 KONCEH „šramel"-kvarteta. Začetek ob 8. mi. Vstop p ost. Osebe, ki se pišejo 194 se sprejme na hrano in stanovanje pri boljši rodovini s 1. februarjem 1906. i Kje — pove upravoištvo „Slov. « Naroda4*. 155-3 Dacar 28 let star, oženjen, z 6letno prakso in z dobrimi izpričevali, išče službe. — Sprejme pa tudi kako drugo službo. Pisma pod (|dacar" na JBL Naroda* do 16. t. m. »prav. 141- 3 Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, podstrešjem in kletjo Ke zaradi odpo-tovanja odda poceni takoj ali h 1. februarjem stranki brez otrok. 176—2 Veg pove uprav. „SIov. Naroda". Uradniki okrajne hranilnice v Slovenj Gradcu naznanjalo s tem tužno vest, da je preminul njih dolgoletni blagi predsednik in krajni načelnik gospod Ivan Rogina veleposestnik, župan v Podgorju i. t. d. Slovenj Gradec, dne 14. januarja 1906. Lovro Vaupot knjigovodja. Albin Kosem kontrolor. Jos p Z r o d a J |i<»>»«»rl, eventualno se tudi proda ce!o |».»-eHTv«»? «.b-!et;iiioČe lepe enonadstropoo gosposko hišo, gospodarsko poslopje in 16 oralov zemljišča. Vprašati je pn Josipu Sirci v Žalen. 179-2 t 1 te Marija Kalister roj. Kalan naznanjam potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je v nedeljo, dne 14. januarja, umrl po dolgi hudi bolezni preljubljeni soprog, brat, stric, bratranec in svak, gospod Ivan Kalister zasebnik v starosti 60 let, previden s tolažili sv. vere Pogreb predragega pokojnika bode v torek, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne, izpred hiše št. 4 na Marije Terezije cesti k Sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani, v sredo 17. t. m. ob 9. uri. čistilni ekstrakt! čisri bolise kakor vsako drugo koviusko čistilo] o« •o (M O Ce&. Ki. avstrijske državno železnice C fu rav -Atenstro dr*, teiecnio* 1 Bena*u Zaz-^oČL Lse %«r^e@^3t reda Veljaven od dne 1. oktobra »906. teta ODHOn fZ LJUBLJANE m*. *o! PROGA NA TRBIŽ Ob 12. on 14 m p*tooi V Ljubljani, dne 15. januarja 1906. 192 Cenjenemu občinstvu vljudno javljam, da pričnem z današnjim dnem na Maripnem trgu peči marotti ^ kjer bom postrezal z vedno sveže pečenimi žlahtnimi maroni, ki jih v svojem patentovanem apiratu brez dima pečem precej bolj okusno in čisto in jih oddajam v;gorkih zavitkih. Najhitrejša postrežba. Opozarjam tudi na to, da je več vrst maroni, med njimi nekaj jako dobrih in stanovitnih za zimsko sezijo, ki trajajo do marca in jih rabijo po vsej Evropi. Ker poznam tukajšnje in zunanje blago, imam vedno najboljšo kakovost kostanja, tudi Češkega. Obilnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem Ivan SHU fchin. #lak • Trbil, Beljak, Celovec, Mali Glddnita, Pranzesefeste, Inoaooat, MooakoTo Ljnbno JBelsthal v Amc**, oolnograd, če« Klei -ReiSing » Steyr, ? Line, aa Dunaj <»ui Amni'etten - Ob 7. turi 5 n *jutr*j osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beliak. Gelove^ Morau, Maatemdori Franaerafest^ Ljubno Duca), ce« Selatbe * Solnograd, inomoet, 5ez Slein-Reii hng f Steyer » Line, Bndejevice, Piaen, Mariiiae vare Hebj Praiicove rare, Prago, Lipako ?e» Aui«teh-w oi Dnnaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne oaobn ^la* « Trbi«, Pontabel, B?ljak, Celovec Mali G'Sd-nitz, LJnbcc, Selathal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, fofl^HMf, Bre^ent Curich, ženeva, Pariz, cea An stetten na Dtu.a). — )b d \n 68 m popoldne jsobm rj k » Trbil, Šmohor, Beljak, Celovec, Franienefeste, lnomost, Monakovo, Ljabne. 3e« Rleic Reirlins ? 4^ Line, Bndej-;-ice, Piten, M&njine vare Beb, *->ancove vare, Karlove v*re, Prv.-c v Pra^t rektni ^os X. in II raz*., Upako, ja Donaj 5e* Amitetten. Ob 10. ari ponoči ocoh« vlak v Trbiž. Beljak, Fransensfeste, Iaomoat, Monakovo (Trst-Monakovo direktni ve* I in C iaereda). FROGA 9 NOVO MESTO 1» KOOKVJB. Osebni vlaki 01 7. ar. i/n tojatraj osebni vlak v Novo mesto, Straio, Toplice, Kočevje, ob i tiri 6 ■ pop istotaka - Ob 7. on b m svečer i Tiovo mesio, &očevjj3. — PRIHOD V uTOBLJASn iuž kaL PROGA 12 TRBIŽA Ob a. 23 m ajntraj osobni vlak s Drmaja &a Anis.erteu, MoiAtovo (Monakovo-Trst direkt. vo# 1M TI. ra^). !nomost, Franzen*fe«te Soinogmd Um Steyi lil AuBsee, Ljubno, Celovec Mali G16dnita, Beijak Ob 7. on t- m ijceraj eeobni vlak is Trhiia - Ob 11, uri 10 m dopoldne osobni v?a* ■ Dnoaja *e« Ainstđttsn, Lipako, Pra^o (is Prag« direktni voa I. in II. r-isreda;, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marnne vare Plsei, Kudejevice, Lite, Steji Pani Ženeva, Curin, Bre^eii* Ino^ost, Zeli ob Mam BsA aastein Solnograd, r^jubno, Celoveo, Smoh« Poctabel. - Ob t j: 29 m popoldne •»eani ^rtak % Dunaja^ Ljubca. 6e.»zthalaf Beljaa* Celovca, Malega Glddnitza, Monakove«-a lm .nusta, Franaouifesta, L ontabia - Ob b ari 06 a avecer mpkm vn»t ■ Lhuia^ Ljuboa, Beljak* Mnr»as, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čes Seistbal od lnomosta in Solnograda des Klein-Reiflirg iz Stevra Linca, Badejevic, Plana, Marijinih varov, Heba, Franoovvib v»lrt.v. PraflJ, Upakega. - l-ROGA u SOVKUA MESTA EN KOĆEVJA. Osobni vlasi: Ob on 44 m »uSJ osobni vlak te Novega mesta n tocevja, ob 3 ari 32 m popoldne is Straže Toplic, Noveg« niisata, Kočevja in ob 8. uri i>5 ca ivečer istorako. — ODHOD CZ IJOSLJANB d^i ^ V KAMNIK. Mešam vlaki; Ob 7. oi & e zjutraj, ob t. on 6 m popoldne, ob 7 an 11« tvežer. — Ob 10. on %5 m poaoe aaino ob nedeljah ux praanikih in le v oktobru. — PSI-HOD V UDBLJANO drt. kol. U KAMNIKA Melaiu vlak:: Ob «. « 4 « .,«ua. ob ;o. uri 68 ni dcpoldne ob on 10 m sveče* Ob V. ari 66 n pono& sam ot> tedeljah B prarcikih in le v oktobru. — Srednjeevropski te« I taja >re4 »raisvuim oae.> f Lvaolt i Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 3 2o in 2 6»; norm.: - 2G° in - 2*6°. Mokrina v 24 urah 0*0 mm in 0.0 mm. Sprejema aavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjttujoćimi se vplačili. Vsak dan ima po preteka petin tet pravico do dividende. 8LAVZJA R«z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnin« in kapitallja: 82,737.159-57 & Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nade države ■ vseskosl alovHiiMSio • naredno oprave. Vn pojMnU« dAjo $la>nep«lni ustop v L|ubljaini9 «egair pi««rnd ao v ta&tcrc- banea^j hini itev, I ta. a 6 'avarujo poutopia ^n prumićnme prot* lAjžarnim Škodam po najniliih cena^ Škode coni nje takoj in najkniantnejo Oživa najboljši alovea. koder poalaj- Dovoljuje iz daloga đobićRa izdan podporo v aarodno in obCn o Sonetu^ nacaoDe Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavear. Laatnina in tisk „Narodne tiskarne8. 4A^QRVE