8 5 6 /-+ A A 6 'M )SRf:ONJA KNJIŽNICA P.126 PRinnukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini fi»/> i. Abb. postale I gruppo IlF Leto XXXV. Št. 95 (10.314) TRST, petek. 27. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaša Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskarm «Doberdob» s Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ACHILLE OCCHETTO NA ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA KPI KOMUNISTI POUDARJAJO, DA SE MORA LEVICA ENOTNO SPOPASTI Z NAZADNJAŠKIMI SILAMI Craxi: «PSI ne bo podrejena nikomur» - Vodstvo PSDI soglasno nasprotuje vstopu KPI v vlado - Izjava sen. Saragata RIM — Spopad med komunisti in demokristjani se zaostruje. Vče-raj je Achille Occhetto v uvodnem poročilu na seji CK KPI, ki je potrdila program stranke in kandidate za italijanski ter evropski parlament, poudaril, da je v Italiji «v teku spopad med silami, ki želijo * enotnosti levih sil nadaljevati obnovo, ki se je začela 20. junija 1976, 1« silami, ki gledajo k preteklosti in bi rade italijansko družbo potis-“ile nazaj«. V uvodniku za demokrščansko glasilo «11 Popolo» pa glavni urednik torrado Belci ostro polemizira z Beriinguerjem in trdi, da se komu-nistlčni voditelj «trudi, da bi prikazal z nekim dostojanstvo.} sicer vulgarno temo, češ da bi v Italiji vsa 'Prašanja lahko rešili, če bi KPI stopila v vlado, medtem ko bi se brez KPI ne dalo rešiti ničesar. Skratka, KPI se predstavlja voliv-cem kot novi kralj Midas». Occhetto mu odgovarja na razijo, da »komunisti nikakor ne rnislijo, da posedujejo dar kralja Midasa in lahko spreminjajo vsako stvar v zlato. Pač pa so prepričani, da morajo delavski razred ln ljudske množice sodelovati v vodstvu države. To pa je nekaj zelo jasnega in močnega.* Komunisti so na svoji seji še enkrat povabili socialiste, naj povedo svoje mnenje o možnosti vstopa KPI v vlado. Occhetto je namreč dejal: »Socialističnim tovarišem želimo poudariti, da je za nas e-notnost levice nekaj nepreklicnega, ne glede na volilne izide.* Toda Craxi se je temu še enkrat izognil. Govoril je v Salernu in potožil, da poteka volilna kampanja v znaku »protisocialističnih manevrov*. Poudaril je, da »socialistična tretja sila. če bodo volivci to omogočili, ne bo podrejena nikomur, še najmanj pa velikim stran- Centralni komite KPI je sinoči odobril kandidatne li3te za državni in evropski parlament. Kriterije je orisal seh. Gerardo Chiaro-m°nte (na sliki med Pajetto in Beriinguerjem) in pojasnil, da KPI Potrjuje v glavnem dosedanje člane parlamenta, razen 67 (18 od sto), ki ne bodo kandidirali. KPI je sklenila tudi, da bosta funkciji evropskega in državnega poslanca nezdružljivi, razen redkih.,izjeip. KPI vudi tokrat kandidira večje število neodvisnih kandidatov (skupaj 51). f°leg članov «neodvisne levice* (La Valle; Gozzini, Vmay,’ gen. Pasti m drugi) bodo na listah tudi druga; znana imena. Med temi znani komentator TG 2 Giuseppe Fiori. Tudi tokrat bo na listah KPI večje število žensk. ■ CK KPI je določil tudi nosilce list za evropske volitve v petih Volilnih okrožjih. To so Pajetta (Piemont, Aosta, Lombardija, Ligurija), Nilde Jotti (Emilija - Romagna, Veneta, Poadižje in Furlanija - Julijska krajina), Berlinguer (Lacij, Toskana, Marke, Umbrija), Amen-dola (južna, Italija) in Pancrazio de Pascjuale (Sicilija in Sardinija). Celotne kandidatne liste KPI bodo objavljene v nedeljo. »'.Mini.....„„„„„„„„„„„.mm...........................■■•■■•min.................... V Parizu zopet demantirali govorice o domnevni preiskavi o rovarjenju RB Rimski sodniki prispeli v Padovo in v Milan, kjer bodo v prihodnjih dneh zaslišali ostale aretirane voditelje gibanja Avtonomije kam». Za Craxija je izkušnja leve sredine bila pozitivna, kljub storjenim napakam, vendar »neponovljiva*. Kljub tem zagotovilom pa je predstavnik skrajno leve struje PSI, poslanec Achilli, izrazil željo, da bi se čimprej nehalo «čivkanje med KD in PSI o možnosti socialističnega predsedstva vlade*. S političnimi in volilnimi problemi se je soočilo tudi socialno demokratsko vodstvo, ki se je pričelo v napetem vzdušju zaradi ske demokratične države, ne ukinjajo svoboščin, saj se v teh državah periodično glasuje in obstaja torej možnost zamenjave vlad*. Skratka, tudi večinski sistem pri volitvah omogoča volivcem, da se izrečejo. Tega pa pravzaprav ni nihče osporavul. Komunisti so namreč v svojih polemikah opozarjr.il predvsem na dejstvo, da demokr-ščanski predlog o večinskem volilnem sistemu ipo nemškem vzorcu) dejansko spravlja s politične po- ki so karakteristične za italijanski pluralizem, P. P. RIM — Zvečer je vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL z veliko večino glasov (nasprotovali so samo Vannijevi republikanski pristaši) potrdil sklep o napovedi poldnevne splošne stavke v industrijskih in kmečkih delavskih strokah, nepričakovanega incidenta. Bivši zornice manjša in srednje stranke, predsednik republike Giuseppe Sa-ragat je namreč javno izrazil mnenje. da morajc komunisti stopiti v vlado. Pri tem je še dodal: «Res ni potrebno, da nekdo kot papiga ponavlja, da KPI ne sme stopiti v vlado, kot delajo nekateri demo kristjani in celo v moji stranki.* »Papiga*, se pravi tajnik PSDI Pietro Longo, je zato zahteval na seji vodstva stranke glasovanje o dokumentu, ki poudarja, da komunisti nikakor ne smejo sodelovati v vladi. Dokument so odobrili soglasno. Da bi omilil vtis o sporu s Saragatom je Pietro Longo izjavil, da v bistvu sprejema Fanfa-nijev predlog o novi vladi, kjer naj bi predsedniško mesto pripadlo «nedemokristjanu». Končno se nadaljuje polemika o Piccolijevem predlogu, naj bi spremenili ustavno določeni proporčm volilni sistem. Po ostrih napadih komunistov Piccolija sedaj brani «11 Popolo*. Belci je namreč, med drugim, napisal, da «volilni sistemi, kakršne poznajo zahodnoevrop- Predlog zveznega sekretariata za finance SFRJ Osnutek zakona o poslovanju s prosto cono na Krasu BEOGRAD — Zvezni sekretariat za finance je izdelal zakonski načrt o pogojih za opravljanje blagovnega prometa in storitev med organizacijami združenega dela v Jugoslaviji ter med temi organizacijami in drugimi gospodarskimi enotami, ki se ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi na območju jugoslovansko-italijanske industrijske proste cone. O zakonskem načrtu bo v kratkem razpravljal tudi zvezni izvršni svet. Zakonski načrt med drugim določa, da smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi na območju proste cone, ustanavljati posebne osnovne organizacije združenega dela s svojstvom pravne osebe, a s sedežem izven omenjene cone. V primeru, da organizacije združenega dela v coni izkoriščajo kapital tujega partnerja za gospodar-. sko dejavnost v coni, ali pa se odločijo za skupna vlaganja, veljajo za take dejavnosti jugoslovanski predpisi o skupnem vlaganju kapitala s tujimi pravnimi in fizičnimi osebami. OB LETOŠNJEM DESETEM JUBILEJNEM PODELJEVANJU Podeljena priznanja Osvobodilne fronte zaslužnim družbenopolitičnim delavcem Iz našega zamejstva je priznanje prejela prof. Nežica Kocjančič - Janja iz Gorice - Podpredsednica SZDL Tilka Blaha je opredelila sedanje ukrepe za stabilizacijo gospodarstva Predsednik republiške konference SZDL podeljuje priznanje OF profesorici Nežici -Kocjančič iz Gorice Razbita pogajanja o delovni pogodbi časnikarske stroke RIM — Vsedržavni sindikat' časnikarjev je pozno ponoči sporočil, da so se razbila pogajanja za obnovo časnikarske delovne pogodbe, ker so predstavniki založnikov odbili najpomembnejše točke sindikalnih zahtev. FNSI meni, da nosijo založniki resno odgovornost. Izvršni odbor sindikata časnikarjev FNSI se sestane danes dopoldne, ko bo sklepal o u-streznih stavkovnih pobudah. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiKiiiniiiiinuiHiiiiiiHiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi TEŽKI POGOJI ZA REŠITEV SPORA V INDOKINI Peking zahteva preklic vietnamske pogodbe s SZ in umik iz Kampučije Kitajci pristajajo na zgodovinsko mejo med državama, sporna otočja pa zahtevajo zase - Generalni tajnik OZN Waldheim prispel v Hanoi RIM — Rimski sodniki, ki skušata osvetliti ozadje ugrabitve in umo-ta Predsednika krščanske demokra-°lta Alda Mora in ki so v prejšnjih rtah zaslišali obtoženega ideologa P* * * * vtanomije Tonija Negrija, so vče-Faj odpotovali v Milan in v Padovo. tambardijsko glavno mesto sta PDspela sodnik Priore in namestnik "davnega pravdnika Sica, medtem se je preiskovalni sodnik Amato Podal v Padovo. ®lj sodnikov je zaslišati aretira-a osumljence in nekatere priče ter jako »oboroženi* obnoviti »napad* ® Negrija, ki se je doslej, sodeč r“.zapisnikih zasliševanj, branil do-"1 uspešno. Priore in Sica bosta v Milanu zaslišala nekaj p lc. nato pa bosta odpotovala v torn°V°’ kjer *30sta skuPa-i z Ama-, Jh zaslišala ostale aretirane vodika^ Avtonomije, še zlasti pa časni-- fta Giuseppa Nicotrija, Lausa Za-■ Oresteja Scalzoneja, Luciana ert-arija Brava in Emilia Vesceja, *a*a*vva>fsaiatatll>ia*>l*a*Blvaaiaai>ail*>9**>t'iaiB>*v*aifauanlBaaB*M*au>IBII*ltlvafl*lv>*B*aRca>ia>>1lll>ta«M1*ssai>tKia"*cv>i>vvv>>l>l*v**t*l*ails**i9Riaa>v0'>vll1>,>1>lal*>>a>l>a>a*>a>1'av*a****>ta>,1Vaaatal,*a>a>a*a>ll>*vl*tnaa**BatB>aaa|aaa|>l*sBM*ai*asa>ia>aa>BS*4>vsia**aaia>aa DANSKA MANJŠINA V ZRN IN VOLITVE V KIELSKI PARLAMENT (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) K/EL — In tako je nenadoma naneslo, da sta se ministrski predsed-nik najsevernejše zahodnonemške dežele, demokrščan Gerhard Stol-temberg in njegov socialdemokratski nasprotnik, Klaus Matthiesen e-nako živahno začela zanimati za položaj šestdesettisočglave danske etnične skupnosti, ki živi v Schlesmig - Holsteinu, v Flensber-gu in okoli njega. Prihodnjo nedeljo bodo v tej deželi volitve in njihov rezultat je povsem negotov. Kaj lahko se zgodi, dc bo po dvetindvaj-setih letih nepretrganega vladanja CDU dobila svojo priložnost soctal-demokratsko - liberalna koalicija. To bi bilo prvič v zahodnonemški zgodovini, da bj do spremembe na oblasti, v kateri izmed zveznih dežel, prišlo po «normalni», parlamentarni poti. Doslej so se vlade izmenjevale le v primeru, če je opoziciji uspelo, da je pri. glasovanju podkupila katerega izmed poslancev nasprotne strani, oziroma če je prišlo do spremembo koalicijskih partnerjev. Veliko političnih opazovalcev in inštitutov za raziskavo javnega mnenja v ZR Nemčiji napoveduje, da bo med Stoltembergom in Mat-thiesenom prišlo do «mrtvega teka», da bosta oba tabora — CDU na eni strani ter socialdemokrati z liberalci na drugi strani, osvojili v deželnem parlamentu vsaka po 36 mandatov in da bo o sestavi nove vlade odločal 73. mandat. Zanj se poteguje kandidat danske nacionalne stranke Karl Otto Meyer. Na podlagi zahodnonemško - danskega protokola o narodnostnih manjšinah iz 1955. leta, imajo Danci v Schlesivig - Holsteinu možnost izvoliti svojega deželnega poslanca tudi v primeru, ko njihov kandidat ne doseže sicer obveznih petih odstotkov glasov v svojem volilnem okrožju.. Zadošča, da zbere v absolutnem številu več glasov kot zadnji neizvoljeni poslanec v okrožjih, ki niso narodnostno mešana. Ob zadnjih volitvah, leta 1975 je dobil Karl Otto Meyer, simpatični glavni urednik danskega dnevnika iz Flensburga, nekaj več kot 20 tisoč glasov in to je zadoščalo, da je imel štiri leta lastno parlamentarno «.skupino» v kielskem parlamentu. Računajo, da bo to pot za izvolitev potreboval najmanj 22 tisoč glasov, ker se je medtem število volivcev v nekaterih konkurenčnih volilnih okoliših povečalo, kar je avtomatično potisnilo navzgor tudi mejo, ki jo za potrditev mandata mora doseči Meyer. Vtis je, čta Danci iz Flensburga, v trenutku, ko je vanje vprta pozornost vse zahodnonemške javnosti, ne izgubljajo časa. Prvič P° vojni so namreč za njihove zahteve, vsaj na videz, dostopna vsa u-šesa. Kljub temu, da v ZR Nemčiji običajno proglašajo mimo sožitje Dancev in Nemcev v Schleswig Holsteinu, kar za nekakšen «mode!» pravičnega in konstruktivnega reševanja manjšinskih problemov, kaže ta model globoke razpoke. Dejstvo je namreč, da uživa danska manjšina samo toliko narodnostnih pravic, kolikor jih je bila doslej pripravljena finansirati njihova, si- cer radodarna in bogata matična domovina. Vlada v Kopenhagnu trenutno krije dve tretjini vseh finančnih potreb, tako danske manjšine v Schlesivig Holsteinu, kakor tudi enaki delež finančnih potreb nemške manjšine v svoji državi. Skupini tujih dopisnikov, akreditiranih v Bonnu, so predstavniki danskih organizacij iz Flensburga te dni grenko potožili, da je zahodno-nemška država šele letos bila pripravljena vplačati P?vo marko za eno izmed 60 danskih šol. Še vedno prejemajo privatne danske šole za svoje učence samo prispevek v višini 85 odstotka zneska, ki ga nemška država plačuje nemškim šolarjem. O radijskih in televizijskih oddajah, na primer, si Danci doslej niso upali niti spregovoriti, pravi Karl Otto Meyer. Negotovi izid nedeljskih volitev je Dancem v Schlesivig - Holsteinu prvič ponudil priložnost, da o svojih problemih spregovorijo tudi na straneh osrednjih zahodnonemških časopisov, na radiu in na televiziji. Le ti doslej, o nečem takšnem, kot je demokratična zavest večinskega naroda, da mora zagotoviti pravice narodnostnim manjšinam, niso niti sanjali. Na vprašanje, kaj bo storil, če bo njegov glas resnično odločal o večini v kielskem deželnem parlamentu in če bo s svojim obnašanjem v resnici lahko odločal o politični podobi Zahodne Nemčije, saj bi v primeru zmage Klausa Matthiesena opozicija izgubila absolutno večino v bonskem «Bun-desratu», Karl Otto Meyer odgovarja samo s skrivnostnim nasmeškom in z zagotovilom, da si takšnega položaja niti najmanj ne želi. Nihče ne dvomi, da so njegove simpatije, pa tudi politično razpoloženje Dancev v Schleswig - Holsteinu prej na . ocialdemokratski kot na krščanskodemokratski strani. Klaus Matthiesen sodi namreč na levo krilo SPD in je eden izmed redkih, ki brez rezerve obsoja tako imenovano mredbo proti ekstremistom» za katero Danci, v duhu svojih demokratičnih tradicij, nimajo nikakršnega razumevanja. IVO VAJGL LJUBLJANA - Predsednik i publike Josip Broz Tito je prispel v Slovenijo. Na letališču Brnik so ga pričakali najvišji voditelji republike in ga spremili na Brdo pri Kranju. Tito se bo 1. maja udeležil, skupaj z najvišjimi jugoslovanskimi partijskim' in državnimi voditelji, slavnostne seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri bodo proslavili 40-letnico u-stanovitve centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Na sliki: predsednik Tito ob prihodu na letališče Brnik (Foto J. Žnidaršič). Dogovor PSI-SPS za evropske volitve BOČEN — Socialistična stranka bo v vzhodnoitalijanskem volilnem okrožju, v katerem so Emilija - Romagna, Veneto, Tridentinska - Južna Tirolska in Furlanija - Julijska krajina vključila v svojo kandidatno listo za evropske volitve tudi predstavnika nemške socialdemokratske stranke SPS, ki zbira glasove med nemško skupnostjo na Južnem Tirolskem. Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter ter Feliks Wieser. Slavnostne seje se niso udeležili nekateri najvidnejši predstavniki SR Slovenije, ker so sprejeli predsednika Tita, ki je včeraj dopoldne prišel na obisk v Slovenijo. Še pred podelitvijo priznanj je podpredsednica RK SZDL Slovenije Tilka Blaha v svojem nagovoru opredelila sedanji družbenopolitični trenutek v Sloveniji ter nove naloge socialistične zveze. «Ob letošnjem obeležju OF čutimo veliko praznino — je dejala govornica. «Pogrešamo tovariša Edvarda Kardelja, a se obenem zavedamo, da ga nismo izgubili, kajti njegova revolucionarna ustvarjalnost in volja, s katerima je od samih začetkov gradil Osvobodilno fronto in pozneje Socialistično zvezo, da so prav danes, posebej še ob tej slovesnosti, prisotni med nami. Prav k razvijanju OF, tega velikega vseljudskega, protifašističnega, protiimperialističnega, socialističnega samoupravnega in neuvrščenega gibanja, je prispeval največ. In ta njegov prispevek ni bil pomemben le za razvoj jugoslovanskega sistema socialističnega samoupravljanja, temveč tudi za razvoj vseh naprednih sil v. svetu. Edvard Kardelj je zapisal, da je socialistična zveza nadaljevalka aktivnosti narodnoosvobodilne fronte, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji, ki je nastala kot fronta enotnosti vseli tistih sil, ki so se na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije bojevale za osvoboditev dežele, za demokratično oblast ljudstva in za razredne, socialne, poli-tičn in druge interese delavskega razreda in delavskih množic. Kot takšna naj se SZDL in vse družbenopolitične organizacije, združene v njej, bojujejo predvsem za to, da bo v svojili vrstah družila najširše množice delovnih ljudi in obča-taovp neglede na njihove osebne i; deološke opredelitve.* Potem ko je ugotovila, da Edvard Kardelj, kot Prodar, Sperans, Bevc in Krištof pomeni nevsahljiv vir vbije in moči za oživljanje preteklosti in za snovanje boaočnosti in da bodo imeli in imajo pretekli, sedanji in bodoči rodovi enak«.- priložnosti za uresničevanje zgodovinskih nalog in da ima vsak rod svoj 27. april, je Tilka Blaha govorila o sedanjih aktualnih nalogah SZDL. Omenila je akcijo Zveze komunistov in sindikatov ob potrjevanju zaključnih računov. Gre za ustvarjanje vzdušja in za politično podporo ukrepom za stabilizacijo gospodarstva, kar je istočasno osnova za sprejemanje novih načrtov in ukrepov za doseganje še boljših rezultatov. Nadalje gre za pripravo srednjeročnih načrtov v organizaciji združenega dela, krajevnih, samoupravnih, interesnih in širi i družbenopolitičnih skupnosti. Uresničiti je treba sklepe problemske konference «delavkam v z 'ruženem delu*, da odpravijo razpon med sprejetimi načeli in prakso glede družbenega uveljavljanja žensk. Zelo pomembne so nadalje naloge socialistične zveze na področju usmerjenega izobraževanja, kulturnih dejavnosti, z 'ravstva, uveljavljanja svobodne menjave dela, stanovanjske politike. Pripravljenost ljudi, da sodelujejo in se neposredno odzivajo na akcije, se še posebej kaže v primerih, ko pride do naravnih in drugih nesreč, kjer se v polnj meri izkažeta solidarnost in pripravljenost pomagati, je nadaljevala govornica ter dodala, da se ob takšnih preizkušnjah, kot je bila nedavna nesreča v Črni gori, vedno znova potrjujeta zavest in velikanska nenadomestljiva moč ljudskih množic. Večja samoupravna odgovornost in angažiranost, marsikje tudi proti osebnim in trenutnim interesom, za uresničevanje stabilizacijskih u-krepov v sedanji zaostreni gospodarski situaciji ie še posebej pomembna ob trenutni mednarodni situaciji, zaradi katere je Jugoslavija upravičeno razkrojena, saj se odpirajo nova krizna žarišča, ki o-grožajo politiko neuvrščenosti ter človeštvo nasploh. S tem v zvezi je omenila priprave na konferenco neuvrščeni., v Havani, ter na konferenco evropske varnosti in sodelovanja v Madridu. Petem ko je poudarila, da Jugoslavija ne bo nikoli in nikomur dopustila, da bi se kdorkoli in kakorkoli vmešaval v njeno suverenost in neodvisnost, je omenila akcijo »Nič nas ne sme presenetiti*, s katero socialistična zveza kot fronta vseh naprednih sil v tej odločnosti združuje vse dejavnike, tako kot jih je nekoč združevala OF. V sklepnem delu je citirala Titove besede na nedavni slavnostni seji CK ZKJ, ko je dejal, da socialistična samoupravna n neuvrščena Jugoslavija, čeprav majhna država, je v političnem, vojaškem in ekonomskem pogledu sposobna in pripravljena upreti se vsakemu morebitnemu napadu na pridobitve, ki so si jih priborili. G. V. NA ZADNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Potreben je odločnejši pristop k reševanju vprašanju gledališč Razčiščevanje upravnih zadev Stalnega gledališča za F-JK Poziv za takojšnjo pomoč Stalnemu slovenskemu gledališču Ena glavnih točk razprave na torkovi seji tržaškega občinskega sveta je zadevala vprašanje Stalnega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino in njegovo izredno kritično situacijo, ki je posledica vrste raznih nepravilnosti pri njegovem u-pravljanju. S tem v zvezi je prišel do izraza (iz posega socialističnega svetovalca Benedetiča) tudi hud problem Stalnega slovenskega gledališča, ki doživlja, kot vemo, velike finančne težave. Kar zadeva Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine, se je namreč kriza v zadnjih mesecih po vseh aferah v zvezi z imenovanjem novega predsednika, še zaostrila. To zaostrovanje se je dejansko začelo potem ko je župan Cecovini sprejel odstop dolgoletnega predsednika Bot-terija in na njegovo mesto imenoval gospo Hansi Cominotti. Ob tem je prišlo na dan, da vlada v gledališču velik nered in številni člani upravnega sveta so za ta nered obdolžili tiste sile, ki so si doslej lastile vse pravice pri upravljanju u-stanove in še zlasti so obdolžili o-perativnega direktorja gledališča Nuccia Messino. Od tu zahteva v občinskem svetu, da se imenuje komisija z nalogo, da podrobno prouči nastali položaj. Po več sestankih je predsednica komisije Aurelia Gruber Benco predložila dokument, v katerem so bile v glavnem prikazane vse pomanjkljivosti in nepravilnosti upravljanja in hude odgovornosti operativnega direktorja, o delovanju katerega je predsednica Hansi Cominotti, ki je medtem odstopila s predsedniškega mesta, seznanila sodne oblasti. Po predložitvi dokumenta so posegli v razpravo predstavniki raznih svetovalskih skupin. Govorili so Gambassini za LpT, Benedetič za PSI, Lanza za PSDI, Monfalcon za KPI, Richetti za KD. in Pecol Co-minotto za radikalno stranko. S tem v zvezi je bilo predloženih pet resolucij (LpT, PSI, KPI, KD in radikalci). V bistvu gre za zahteve po izpopolnitvi organov upravljanja v gledališču, izboljšanju notranjih odnosov, skratka za boljši način u-pravljanja. Občinski svet je z večino glasov sprejel resolucijo Liste za Trst, v kateri je bila med drugim izražena želja, da gospa Hansi Cominotti ponovno prevzame predsedstvo gledališča. Resolucijo radikalcev, ki zahtevajo, da se uredi vprašanje gledališča Rossetti, trenutno v zasebnih rokah, so tudi izglasovali z večino glasov. Za resolucijo KPI, v kateri je med drugim poudarjeno tudi vprašanje zasebnega lastništva gledališča Rossetti (s tem v zvezi je bilo izraženo ogorčenje nad dejstvom, da je lastnik omenjenega gledališča odklenil dvorano združenju VZPI - AN Pl in Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru), je glasovalo enako š vilo svetovalcev, zaradi česar bo ponovno prišla na dnevni red na prihodnji seji. Resolucija PSI, ki jo je predložil Filibert Benedetič, pa vsebuje celo vrsto zahtev, med temi tudi vprašanje potrditve kulturne politike gledališča, ki mora predstavljati v tem našem prostoru pomembno nalogo zbliževanja različnih kultur, povezovanja med naredi in utrjevanja načel sožitja in medsebojnega spoznavanja. Resolucija nadalje obvezuje občinsko upravo, da nemudoma poseže pri deželnih oblasteh, ki naj v okviru možnosti zagotovijo ustrezna sredstva za premostitev sedanje hude finančne krize, tako v obeh italijanskih gledališčih, kakor tudi v Stalnem slovenskem gledališču. Za ureditev upravnih vprašanj je Benedetič predlagal, da se spremeni statut Stalnega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino in da se izdela ustrezen pravilnik za organe upravljanja, kot se je to že naredilo v Stalnem slovenskem gledališču. Za to resolucijo so glasovali vsi prisotni svetovalci razen fašistov. Zanimivo je ob tem dejstvo, da so krščanski demokrati u-maknili svojo resolucijo in sprejeli socialistično. V svojem posegu, o katerem bomo še poročali, je Benedetič, kot rečeno, med drugim pozval občinsko upravo, da nemudoma pristopi tudi k reševanju izredno kritičnega polo- žaja v Stalnem slovenskem gledališču. Gledališče, je poudaril Benedetič, doživlja tako hude trenutke, da mu je vsakršno nadaljnje zavlačevanje pri reševanju zlasti njegovih finančnih težav, lahko usodno. V DNEH 1. IN 2. MAJA Zaprti uradi konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 1. in 2. maja zaprti zaradi praznika dela. - ......................................... PRED NOVO TURISTIČNO SEZONO Tudi letos ho v Trstu bogat spored prireditev Program predstav, razstav in turistPvne dejavnosti je časnikarjem predstavil predsednik tržaške Turistične in letoviščarske ustanove ltalo Med tiskovno konferenco, ki je bila včeraj na Gradu sv. Justa, je predsednik tržaške Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove I-talo Giorgi predstavil časnikarjem letošnji program omenjene ustanove. Najprej je Giorgi poudaril dejstvo, da smo lansko leto zabeležili manjši padec števila turistov, ki so obiskali Trst. V naše mesto je prišlo predvsem manj turistov iz Jugoslavije in Avstrije. Kot pozitivni podatek pa je Giorgi omenil težnjo, da se turisti v Trstu zadržujejo po več dni. Med negativne dejavnike, ki slabijo turizem v Trstu, je govornik uvrstil premajhno zmogljivost hotelov, vprašanje parkirnih prostorov, neprimerne umike muzejev in dru- 4. ,. ^0^ t* i Številno občinstvo na posvetu v »Danteju* .............................................................................................m....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........ SINOČI V ŠTUDENTSKEM DOMU ZANIMIVA OKROGLA MIZA NA LICEJU «DANTE> Zelo razvejana kulturna dejavnost italijanske skupnosti onkraj meje Na pobudo tržaške pokrajinske uprave in Ljudske univerze so predstavniki Italijanov iz Istre in z Reke prikazali delovanje svojih šolskih in kulturnih ustanov Živahna, aktivna skupnost, ki živi v okviru jugoslovanske stvarnosti, je aktivni del jugoslovanske družbe, kateri je dala svoj važen prispevek tako k družbenemu in kulturnemu razvoju, kot tudi k razvoju odnosov ined Italijo in Jugoslavijo. To je italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji, kot jo je označil predsednik Unije Ita- Predstavniki Italijanov iz Istre in z Rčke‘ ■•iiiiiiiitiatiiiiiiiiiiiiiiBiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmituiiiitininmiiiirfilinHiiiiiiiiimiMiiMiiiiiMimiimiiiiHiimiiiiiiiHiiiiiiiiiaiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiaimiiiiiHiiiiiii PRIPRAVE NA POLITIČNE IN EVROPSKE VOLITVE Čudne odločitve v vrstah melonarjev in radikalcev v zvezi s kandidaturami Cecovini bo kot neodvisen kandidiral na listi PU za evropske volitve - Pannella, Ajello, Tessari in Pecol Cominotto radikalni kandidati za poslansko zbornico v tržaškem okrožju Friprave na predložitev kandidatnih list za bližnje politične volitve, kakor tudi za volitve v evropski parlament, se nadaljujejo s pospešenim ritmom. Včerajšnje najbolj zanimive vesti prihajajo iz vrst nekaterih manjših strank, predvsem iz vrst Liste za Trst in radikalne stranke, to je tistih sil, ki sta si v naših krajih zastavili za glavno nalogo boj ti prosti industrije’ ’ coni na Krasu, ali širše vzeto proti osimskemu sporazumu. Tako melonarsko izolacionistično kot radikalno gibanje sta v tej prvi fazi priprav na volitve, to je pri sestavljanju kandidatnih list in iskanju stikov za možna zavezništva, menda zabredi v precejšnjo zadrego. Listi za Trst so, kot vemo, propadli poskusi, da bi sklenila širše zavezništvo z Union Valdotaine za evropske volitve nekat njeni predstavniki pa kljub temu niso hoteli zamuditi priložnosti, da na teh volitvah nastopijo. Od tu včerajšnja vest župana Cecovinija, da kandidira na listi liberalne stranke kot neodvisen in kot nosilec liste skupaj z Bettizo in Bignardijem, in sicer v vseh petih okrožjih. Pra toliko zanimanja je vzbudila tudi druga še nepotrjena vest, da bo Gianni Giuri-cin nastopil zv evropske volitve na listi radikalne stranke. Te vesti nista potrdila ne Giuricin, ne radikalna tranka, niso j j pa niti zanikali, kar pomeni, d se v tem smislu dejansko nekaj kuha. V 3 to kaže, da v melonarskih vrstah priložnostnih preoblek ne manjka. Še hujša zmešnjava vlada, kot vse kaže, v radikalnem taboru. Včeraj je iz Rima nalašč odpotoval v naše mesto znani radikalni prvak Spadaceia, da bi tržaškim predstavnikom tiska uradno sporočil odločitve osrednjega strankinega vodstva glede kandidatur za poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju. Kandidatna lista, ki so jo določili za Trst, je nadvse zanimiva. Kot nosilec liste se bo pred stavil vseprisotni Marco Pannella, poleg njega pa še nič manj kot bivši socialistični senator Aldo A jello, bivši komunistični poslanec Alessandro Tessari in krajevni ra dikalni voditelj ter občinski sveto valeč Pecol Cominotto. Kar prijet na druščina, katere poglavitni skup ni cilj je - kot je poudaril Spadac cla — boj proti industriji na Kra su, ki jo predvidevajo osimski spo razumi, kar zavzema torej držav- ne in mednarodne razsežnosti. Skratka, je naglasil radikalni voditelj, bo v prihodnji mandatni dobi prav problem Osima eden glavnih vozlov, ki jih bo treba razvozlati in v to smer je radikalna stranka odločno krenila. Kandidature naj bi to potrjeval e. Spadaceia je ob tem seveda pozabil povedati, da je bil na primer sen. Ajello, ki naj bi se odslej odloč •• no boril proti osimskemu sporazumu, svoj čas predsednik senatne ekološke komisije in da je v tem svoj-stvu prav tako odločno zavrnil nasprotovanja osimskemu sporazumu iz ekoloških razlogov, ko je februarja 1977 v senatu potekala razprava o tem sporazumu. Glede nasprotovanja osimskemu sporazumu je tedaj dejal, da gre za revanšizem in fašizem, ali pa za sanje o trgovski »Indiji koromandiji*, ki bi predstavljala žalitev za vsa mlada pokolenja tržaškega mesta, katerim moramo nuditi delo, zaposlitev, proizvodne dejavnosti, ne pa »starostne podpore*. Spadaceia pa najbrž ni prišel v Trst samo zato, da bi seznanil javnost s kandidatno listo. Prišel je verjetno mirit duhove v stranki, ki so se po samovoljni Urnik trgovin Zveza trgovcev je sporočila urnik trgovin ob prvomajskih praznikih. JUTRI, 28. aprila: vse trgovine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte. PONEDELJEK, 30. aprila: vse trgov'ne bodo, kljub kratkemu tednu, lahko odprte z normalnim urnikom. TOREK, 1. maja, praznik delavcev; vse trgovine bodo zaprte. SREDA, 2. maja: vse trgovine z vsakovrstnim blagom bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi mlekarne, pekarne, drogerije in cvetličarne. SOBOTA, 5. maja: vse trgovini bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte. lijanov za Istro in Reko Mario Bo-nita na tiskovni konferenci na sedežu tržaške pokrajinske uprave. Tiskovna konferenca je sledila zanimivi okrogli mizi na temo: «Šolske ustanove in kulturna dejavnost Italijanov Istre in Reke*, ki je bila včeraj popoldne v slav nostni dvorani liceja «Dante» na pobudo tržaške pokrajine in Ljudske univerze. Po uvodnih pozdravih pokrajinskega odbornika Spa-dara in predsednika tržaške Ljudske univerze Rossija Sabatinija je prof. Elio Apih kot koordinator predstavil prisotne predstavnike italijanske kulture v Jugoslaviji: ravnatelja italijanskega srednjega šolskega centra na Reki prof. Cor rada Illiasicha, ravnatelja italijanske založniške hiše na Reki EDIT Ennia Machina, ravnatelja centra za zgodovinske raziskave v Rovinju prof. Giovannija Radossija in ravnatelja Italijanske drame z Reke Bruna Petralija. V štirih zgoščenih referatih so udeleženci o-krogle rrtize’ podali zanimivo sliko kulturnega življenja italijanske skupnosti V Jugoslaviji. Kar" se tiče šolske dejavnosti je prof. Illiasich povedal, da imajo Italijani 21 otroških vrtcev, 30 o-snovnih šol. 6 srednjih šol in ene višjo šolo, na katerih poučuje več kot dvesto šolnikov. Govornik je orisal tudi dejavnost raznih skup nosti — teh je okrog dvajset — in zaključil z zgovornim podatkom: v začetku petdesetih let je ostalo v Istri samo osem Italijanov z univerzitetno izobrazbo, danes pa jih je okrog petsto. Ennio Machin je govoril o dejavnosti EDIT, ki izdaja dnevnik «La voce del popolo* z okrog 4.500 izvodov dnevne naklade, tednik «Panorama» z 3.200 izvodi dnevno, mesečnik «11 pioniere* (3.300 izvodov) in končno kulturni trimeseč-nik «La Battana* s 1.500 izvodi. O dejavnosti še mladega Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja (ustanovljen je bil pred 11 leti) je govoril njen ravnatelj prof. Giovanni Radossi. Razdeljen je v šest sekcij za splošno zgodovino, za ‘zgodovino delavskega gibanja, za zgodovino odporništva, za eno-grafijo, za dokumentacije in za lingvistične in dialektološke raziskave, v svojem razmeroma kratkem obstoju pa je že izdal 28 knji« ter navezal plodne stike s sorodnimi ustanovami ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Italiji in v nekate rih drugih državah. In'končno še dejavnost Italijanske drame, o kateri je govoril njen ravnatelj Bruno Petrali. Nastala je takoj po vojni, od takrat pa je uprizorila več kot 2.000 premier ter uspešno opravljala funkcijo zbliževanja obeh sosednih kultur. Zaključke okrogle mize je po- čijo s sprevodom po mestnih ulicah in shodom na Trgu Goldoni. Podobne manifestacije bodo tudi letos še v Miljah in v Nabrežini, po nekaterih naših vaseh pa bodo tradicionalne budnice. V popoldanskih urah bo osrednja manifestacija v Bazovici. Prireja jo Tržaški partizanski pevski zbor. Prvomajska prireditev TPPZ se bo pričela že v ponedeljek. Ob 16. uri bo- odločitvi osrednjega vodstva v našem mestu precej segreli. Sam pokrajinski tajnik Granara je včeraj odstopil, ker se s takšnim vsiljevanjem z vrha ne strinja in njegovemu zgledu je sledil blagajnik stranke Fumi. Omeniti moramo še to, da so radikalci hudo zamerili Cecoviniju in njegovim, da so odklonili sodelovanje. Spadaceia je med včerajšnjo tiskovno konferenco označil tržaškega župana za človeka, ki nima politične »kondicije* in ki ne drži dane besede. V vrstah drugih strank ni bistvenih novosti. Včeraj sta se sestali osrednji vodstvi KPI in KD, da bi sklepali o kandidaturah. Komunisti imen svojih kandidatov še vedno niso objavili. Včeraj sta se ponovno sestali tudi vodstvi SSk in Furlanskega gibanja, vendar zaradi pozne ure nismo izvedeli za izid srečanja. ...■milim................................................................ SINDIKALNA AKCIJA ZA OBNOVO DELOVNE POGODBE Kovinarji ne dovoljujejo izvoza proizvodov iz tovarn in obratov Stavkovno gibanje v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku in v tovarnah Italsider in V M vzel prof. Apih. ki je poudaril vlogo mostu, ki jo odigrava italijanska skupnost, po drugi strani pa tudi pozval vse demokratične sile politike in kulture, naj vsakdo prispeva svojo opeko pri gradnji tega nad vse potrebnega mostu. Okrogli mizi je prisostvovalo sorazmerno maloštevilno občinstvo (glede na važnost in zanimivost teme), med katerim so prevladovali predstavniki oblasti in političnega življenja: med njimi predsednik deželnega sveta Colli, italijanski konzul v Kopru Labruzzo in predstavnik jugoslovanskega konzulata v Trstu Benolič. Italijanskim gostom iz Istre je nato pokrajinska uprava priredila kratek sprejem, sledila pa je tiskovna konferenca, na kateri so u-deleženci okrogle mize in predsednik Unije Bonita odgovarjali na vprašanja časnikarjev. Na tiskovni konferenci je bilo med drugim ugotovljeno, da pomenijo osimski sporazumi, kot mejni kamen v odnosih med Italijo in,,Jugoala.vjjp. tudi novo ugodno priložnost za vsestranski razvoj in uveljavljanje^ italijanske manjšine v Jugoslaviji. ŽAKELJ»ALI PREDSTAVA KRUTOSTI IN NASILJA Igro vanje ;ta izvedla igralca Caporossi in Remondi - Gosto-je omogočil gledališki center tržaške univerze Na pobudo gledališkega centra tržaške univerze je bila sinoči v študentskem domu predstava «Za-kelj», ki sta jo uprizorila igralca Caporossi in Remondi. Predstava raste iz tradicije gledališča absurda, hkrati pa radikalizira izrazoslovje krutosti in nasilja. To, kar se dogaja na odru, ni samo metafora, saj se dejanje «očisti» nadpomenov in se kristalizira v napetosti, kon-fliktualnosti, v sadizmu. Igralca ne uporabljata logičnih besednih zvez, njuna govorica temelji na gestah in mimiki. Igralec (Caporossi) privleče na majhen oder. ici je postavljen v sredino dvorane, Žakelj v katerem čepi drugi igralec (Remondi). Prvi igralec s sadistično počasnim ritmom bije in trpinči Žakelj. Pri svojem delu si pomaga z raznovrstnim mučilnim orodjem. Iz Žaklja se po dolgih mukah izvije človek (drugi igralec), njegovo bivanje na odru pa je polno strahu, negotovosti in lakote. Neenak dvoboj med obema bitjema (kdor je v Žaklju je obsojen na to, da podleže) se zaključi s tem, da prvi igralec spravi drugega ponovno v Žakelj in ga odvleče za improvizirano kuliso. I-gra se zaključi tako, da se igralca oddaljita, gledalci čakajo, kaj bo, potem odidejo, igralca se ne vrneta na dore, skratka, konec brez obi- čajnega ploskanja. Igra je večkrat ironična, vendar grenko ironična, napetost se stopnjuje, včasih sicer popusti, gledalci se malce začudeno pogledajo, potem ponovno zavlada v dvorani ozračje nasilja. Ob tem gledališču bi sicer lahko na dolgo razpravljali, razmišljali bi lahko tudi o njegovi veljavi, čeprav se predstava izmika tradicionalnim merilom (sicer živi, kot smo že napisali, od čisto določene gledališke tradicije). Predstavo in posamezne goste bi lahko prevedli v konkretne pomene, na primer v konflikt med oblastjo in podložnikom, takšna interpretacija bi pa verjetno okrnila in omejila hotenje igre, ki noče biti posnemanje dogodkov, ampak pravo dejanje, ki živi v trenutku in v prostoru, kjer je izvedeno. (am) Zmanjšana dobava vode Občinsko podjetje Acega obvešča, da bodo zaradi popravil na vodovodu »Randaccio* zmanjšali dobavo vode v Štivanu, Devinu, Medji vasi, Sesljanu in ob obalni cesti do Grljana od 21. ure drevi do 6. ure zjutraj v soboto. ■aiiiaiiaaaaaaaiaaaiaaiaimiiiaaaiaaiaaaaaiaaamiiaaaiiaiaaaiiiaaaaaiaaaaaamaaniamaaaaaaaaiaaiiaaiiaiiiaaaaiaaiiiaaaaaaaaaaaianamaiaiaaiaaiiliiHiaaiiaaaiimaaiaiiaiaaaaiiiiiiaaiiaiiaiaaaaaaaa lVESTI IZ SINDIKALNIH KROGOV IN OD DRUGOD V teku priprave za proslavitev delavskega praznika - 1. maja V Bazovici bo tudi letos prvomajska manifestacija, ki jo prireja Tržaški partizanski pevski zbor ■ Slovesnosti v Križu Bliža se prvomajski delavski praz-1 do odprli kioske, ob 18. uri pa bo nik in vrejo pripravi za njegovo zbor ponovil triptih «Zemlja in na-čim bolj svečano proslavitev. Glav- j rodi*, ki ga je izvedel predvčeraj-rn besedo ima, kot vsako leto, e-!šnjim v Avditoriju, notna sindikalna zveza, ki priprav-j Naslednjega dne bodo kioske s lja osrednjo prvomajsko manifesta-! pristno domačo pijačo in jedačo od- I . i I| I. .. U1: X« n L 1 C lini nlnilil L notn Kriška sekcija Zveze žensk Italije želi svoji tajnici ZOFIJI SEDMAK in družini čimprejšnje okrevanje. Tržaški kovinarji so začeli v teh dneh z novo sindikalno akcijo, da bi z njo pospešili pogajanja med sindikati in delodajalci za obnovo delovne pogodbe. V nekaterih industrijskih obratih so preprečili izvoz proizvodov iz tovarne, kar seveda zelo prizadene industrijce. Na ta način menijo, da bo mogoče prej doseči zahtevane poviške. Boj kovinarjev za obnovo delovne pogodbe se bije že cele tri mesece. V tem času so delavci kovinarske stroke nekaj dni stavkali, višek tega prvega manifestativnega obdobja pa sta bili veliki manifestaciji v Milanu in Neaplju, na katerih se je zbralo na stotisoče kovinarjev iz vseh krajev Italije. Ker tudi ta dva mogočna dokaza moči delavskega gibanja nista pre maknila pogajanj z mrtve točke, so se sindikati odločili za drugačen način boja, ki bi v večji meri prizadel industrijce. S takim novim načinom boja so na Tržaškem začeli pred nekaj dnevi delavci v tovarni Velikih motorjev, včeraj pa so se jim pridružili še kovinarji Tržaškega arzenala — Sv Marka, Italsidra in obrata VM. V bistvu gre za razčlenjeno stavko. Delavci, ki stavkajo, pa nadzorujejo pred vhodi v tovarne in ne dovolijo, da bi iz tovarn izvažali nobenih proizvodov, medtem ko dovolijo u-voz surovin in polizdelkov v obrat. Namera sindikatov je bila, da bi s tem nekako prisilili industrijce, da podpišejo novo delovno pogodbo, a dos'ej je bil učinek druga čen. Delodajalci so namreč prijavili sodišču vsedržavno tajništvo enot- nega sindikata kovinarjev FLM, češ da taki načini sindikalnega boja niso dopustni. Dražji bencin v Jugoslaviji Od danes ja bencin v Jugosla vijl dražji. Opolnoči so namreč stopile v veljavo nove cene bencina, dieslovega in kurilnega olja. Liter super bencina stane po novih cenah 10,50 ND (do včeraj je stal liter tega goriva 9,15 ND), navadni ben ' i stane 9,80 ND liter, dieslovo olje 7,20 ND liter, kurilno olje pa 4,20 ND liter. prh že ob 15. uri, sledil bo nato najprej koncert pihalnega orkestra iz Pirana, zatem pa še treh zamejskih pevskih zborov, in sicer pevskega zbora «Slovenec» iz Boršta, «Fran Venturini* od Domja in »Valentin Vodnik* iz Doline. Slavnostna govornika (v slovenščini in italijanščini) bosta iz sindikalnih vrst. Oba večera bo igral zabavni ansambel »The Lords*. V okviru raznih pobud ob letošnjem prvomajskem prazniku naj o-menimo zanimivo razstavo sindikalnih plakatov od leta 1945 do danes. Razstava, ki jo bodo na pobudo CGIL odprli jutri ob 16. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares, bo prikaz novejše zgodovine delavskega gibanja v Trstu. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 9. do 12. ure, v ponedeljek od 9. do 12. in od 16. do 19. ure in v torek od 9. do 14. ure. V veliki dvorani trgovinske zbornice bodo tudi letos na L maj podeljevali odlikovanja predsednika republike za zasluge na delu. Slovesnost bo ob 11. uri in ji bo prisostvoval tudi podtajnik za delo sen. Dino Riva. # * # Kot je že v tradiciji, bodo tudi letos Križani ob priliki delavskega praznika priredili vrsto zanimivih prireditev kulturnega in političnega značaja, pred dnevi pa je vedno v tem okviru domače športno društvo Mladina že priredilo uspelo športno tekmovanje v namiznem tenisu. Na predvečer maja bo prosvetno društvo Vesna priredilo v dvorani Ljudskega doma kulturno prireditev z nastopom domačega moškega pevskega zbora, ki ga vodi Frančko Žerjal in dekliškega zbora, ki ga vodi Pia Cah Širca ter otroške baletne skupine športnega društva Mladina, ki jo vadi Anka Kocjančič. Na 1. maj pa bo v jutranjih urah sprevod in polaganje vencev na vaške spomenike padlim in na pokopališče in to ob zvokih nabrežinske godbe na pihala, ki bo pred tem igrala tudi tradicionalno budnico po vaških ulicah. Zbirališče je ob 8.30 na dvo rišču Ljudskega doma. Sledil bo sin dikalni shod, ki bo tokrat skupen za Križ in Nabrežino na nabrežin-skeir. glavnem trgu, kjer bosta v imenu sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL spregovorila Franco Treb-bi in v slovenščini Darjo Brajnik. V dopoldanskih urah pa bo v Ljudskem domu v priredbi vaške sekcije komunistične partije Italije shod, na katerem bosta govorila Paolo Geri i i občinska svetovalka Marta Iva-šič, nato pa bo kulturni program, kjer bosta nastopila nabrežinska godba na pihala in dekliški zbor Vesna. Vedno v okviru prvomajskih prireditev pa bosta v soboto, 5. maja, gosta prosvetnega društva Vesna mešani pevski zbor in oktet pobratenega društva »Svoboda* iz Trbovelj, s katerim, kot je znano, kriški prosvetarji plodno sodelujejo že več kot deset let. S. T. • Javno gibanje »Srednjeevropska omika* je izrazilo svoj protest ob ukinitvi Vsedržavne ustanove za zaščito živali. Izredna seja Sindikata slovenske šole Za danes, 27. t.m., ob 16. uri je sklicana izredna seja SSŠ. Zaradi važnosti seje prosimo vse člane glavnega odbora, da se je gotovo in točno udeležijo. Tajništvo SSŠ Drevi ob 18. uri se bo na sedežu na Proseku 220 sestal zahodnokraš-ki rajonski svet. Svetovalci bodo med drugim obravnavali problem dvojezičnih toponomastičnih napisov. Giorgi gih javnih uslug ter manjše število ladijskih zvez z obmorskimi središči v Tržaškem zalivu. Predsednik Giorgi je nato omenil najvažnejše načrte, ki jih misli uresničiti tržaška turistična ustanova. Brez dvoma je .treba posebej poudariti načrt za preureditev pomorske postaje v kongresni center. Poglobili bodo tudi stike s sosednjo Jugoslavijo V sodelovanju s tržaško turistično in letoviščarsko ustanovo bo tudi letos v Trstu več kulturnih prireditev. Naj omenimo X. festival o-perete, ki bo julija in avgusta. Na sporedu so tri operete in sicer «Ve-sela vdova», «Kneginja iz Čikaga* in *Scugnizza». Letošnji XVII. festival znanstvenofantastičnih filmov bo nudil bogato izbiro novih stvaritev iz tovrstnega žanra, posebna revija filmov bo posvečena mednarodnemu letu otroka in ameriški znanstvenofantastični filmski proizvodnji. «La Cappella Underground» bo priredila avgusta meseca pregled novejše poljske kinematografije. Med raznimi kulturnimi prireditvami velja omeniti tudi likovne razstave. Naj opozorimo na antološko razstavo Enrica Fonde ter m razstavi avstrijskega likovnika Bischofshausena in kiparja Simona Benettona. Prireditve, ki smo jih omenili, so le najvažnejše, Tržačani in turisti si bodo lahko letos ogledali še več drugih razstav, recitalov in gledaliških predstav, (am) Neslana šala na Tartiniju Neznan glas je včeraj malo pred poldnevom telefoniral tajništvu Tržaškega konservatorija Tartini v Ul. Ghega in obvestil, da je v poslopju bomba. Konservatorij so takoj izpraznili, na mesto so nemudoma prispeli agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so pregledali vse prostore, a o bombi ni biln ne duha ne sluha. Prosveta Siovensko društvo naravoslovcev in tehnikov priredi danes, 27. t.m.. ob 20. uri predavanje z naslovom «Psihosomatični vplivi avtomobilske vožnje* v Gregorčičevi dvorani, UL sv. Frančiška 20. Predaval bo dr. Rafko Dolhar. PD Vesna prireja v ponedeljek, 30. t.m., ob 20.30 v križkem Ljudskem domu kulturni večer ob priliki 1. maja. Sodelujejo moški in dekliški zbor-Vesna ter otroška baletna skupina Mladina. Vabljeni! Prispevki Namesto cvetja na grob Angele Germani daruje Ivana Placer 5.000 lir za sklad Albina Bubniča. V spomin na Ignaca Marca darujeta Milan Gulič 15.000 lir in Marija Gulič 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina na Stanka Lavrenčiča darujeta Lučka in Renato štokelj 15.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta družini Gerlanc if1 Pahor 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje D. S. 5.000 lir za ŠK Kontovel. V spomin na Borisa Višnievca daruje Bernard Slavec 10.000 lir za ŠD Breg. V spomin na pokojno Angelo Germani daruje družina Udovič 50.000 lir za TPK Sirena. Marti Lavrenčič in družini izrekata iskreno sožalje Lavra in Dora z družinama. TPK Sirena izreka svojemu članu Stojanu iskreno sožalje ob izgubi drage mame .Angele Germani. Ob izgubi svojega člana Ivana Jercoga izreka Godbeno društvo Breg najgloblje sožalje družini. Svojemu članu Neviju Jercogu izreka sožalje ob izgubi dragega očeta Pepija ansambel Supergroop’ Paolo Foraus, Edvin Križmančič. Henrik Žerjal, Igor Starc in Mir« Fontanot. Sekci ja VZPI - ANPI Dolina izreka iskreno sožalje družini ob smrti bivšega partizana Josipa Jercoga. Umrla je Marija Bukavec s Proseka (Devinščina 11). Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat IVAN JERC0G (PEPI) Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 13. uri iz kapele na pokopališču v Nabrežini naravnost v dolinsko cerkev. Žalujoči: žena, sinova z družinama, brat in drugo sorodstvo Dolina, Gropada, 27. aprila 1979 GORIŠKI DNEVNI STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Angelo Beolco - Ruzante P O M J E N K I (Dialoghi) Prevod ALOJZ ’ IILIČ Pesmi ATILIJ KRALJ Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC Režija JOŽE BABIČ JUTRI, 28. aprila ob 20.30 za sobotni abonma v gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU Carlo Goldoni NERGAČ Komedija v treh dejanjih (dveh de'" ) JUTRI, 28. aprila ob 20.30 v mestnem gledališču v KR-MINU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA rabi na odprtje razstave 70 portretov slikarja JOŽETA CESARJA ki bo danes, 27. aprila 1979, °b 19. uri v galeriji Kulturnega doma. 4i e Koncert ansambla BOOMERANG jutri, 28. aprila 1979. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Razstave V občinski umetnostni galeriji bodo drevi odprli razstavo del umetni-ka Nina Rigotuja. Razstava bo od-Prta do 4. maja. * galeriji Tribbio - Rettori je od-Pfta razstava Marina Sormanija. V Kraški hiši je odprta razstava “Pacalovih del. Razstava je odprta Za občinstvo ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji Lo squero v r*“Jah je odprta razstava umetnikov, Pripadnikov treh sindikatov CGIL -OSL - UIL. Na gradu sv. Justa je odprta an-•dioška razstava slikarja Enrica Fon-; Qe ob 50-letnici njegove smrti. .Danes bo skupen ogled -razstavcr 151 obsega nad 100 del reškega u-metnika. Vodil bo kritik C. Milič. Razna obvestila ».Akcija KPI iz Križa organizira v ludskem domu v Križu 30. aprila n i. maja «Praznik 1. maja«. So-riujeta godba na pihala iz Nabre-lne in dekliški pevski zbor «Vesna*, “dvorila bosta tov. Marta Ivašič in t0v- Paolo Geri. Vabljeni! , PD Rdeča zvezda in ŠK Kras va-ita yse člane, ki so sodelovali pri rganizaciji obeh vaških praznikov, ,a družabni večer, ki bo jutri, 28. ni., ob 20. uri v društvenih pro-5®nhv Saležu. v Dbčina Devin - Nabrežina sporo-Ca; da bo danes, 27. t.m., ob 18. uri SeJa občinskega sveta. DREVI V GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN» V Boljuncu proslava dneva osvoboditve in nastanka OF Prostovoljni prispevki v pomočpotresencem v Črni gori Drevi ob 20.30 bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu proslava 25. in 27. aprila. Živimo v trenutkih, ko se nad našo slovensko zamejsko skupnostjo porajajo novi pritiski. Razm Ciceri v Benečiji, šovinistična gonja v nekaterih italijanskih šolah, protiosimska kampanja v mestu, prepoved že obljubljene Rossetti-jeve dvorane TPPZ, prepoved na stopa recitatorju TPPZ in moškemu pevskemu zboru F. Venturini znaki, da je to kruta resnica. Zato je tembolj potrebno, da se vsi še odločneje angažiramo za naše pravice, po drugi strani pa, da ne pozabimo oziroma, da učimo mlade rodove, zakaj se moramo pravzaprav po 34 letih, odkar je bilo konec strahovitega klanja, še vedno boriti za ideale, za katere so naši ljudje umirali. V dveh dneh proslavljamo datuma, ki sta zelo važna, tudi za nas zamejske Slovence. Kot pripadniki Gledališča na svečanosti v Rižarni so jasni j italijanske države z upanjem gle- ______________________________________I damo v 25. april 1945, ko ie orav- zaprav nastala nova demokratična država, ki naj bi tudi nam zagotovila vSe pravice. Ampak kdaj? Drugače pa gledamo na 27. april 1941, ustanovitev OF. Tiste fronte, ki si je upala v neenakem boju, osamljena, stopiti v goz-dove in od tam zmagovito nadaljevati boi z okupatorji. V to OF so se-množično vključili tudi naši ljudje. Proslav 25. aprila je bilo pri nas že nešteto, nešteto proslav OF bo po vsej Sloveniji, v Boljuncu pa bomo nocoj proslavili obe skupaj, tako, da še enkrat potrdimo, da smo zvesti pripadniki italijanske države (kot so tudi italijanski dnevniki poročali o zadnjem občnem zboru SKGZ), po drugi strani na, da smo neločljivo vezani na ves slovenski narod, četudi živimo izven političnih meja. O vseh teh problemih in zadnjih razpletih nam bo nocoj govoril Boris Race, predsednik SKGZ. V kulturnem delu sporeda pa bodo gojenci dijaškega doma S. Kosovel iz Trsta prikazali življenje in smrt Vladimira Gortana, heroja, ki je padel pod streli fašističnega voda. Mešani pevski zbor France Prešeren bo pod vodstvom Draga Žerjala in ob spremljavi tamburašev podal venec borbenih pesmi, člana SSG Mira Sardoč in Stane Raztresen pa bosta te pesmi dopolnjevala in tematsko razširila z branjem partizanskih poezij in odlomkov iz slovenske književnosti. Naj na koncu še navedemo, da je PD F. Prešeren, ki je pobudnik proslave, namenilo izkupiček prostovoljnih prispevkov pomoči prizadetim od potresa v Črni gori. To je še ena priložnost več, da se je polnoštevilno udeležimo. VERDI Danes, 27. aprila, ob 20.30 se prične simfonična sezona «Pomlad 1979». Prvi koncert bo vodil Ralf Weikert namesto obolelega Lorenza Riccija Mutija. ROSSETT1 Danes ob 20.30 za red «prosti* bo Teatro Stabile uprizoril Goldonijevo komedijo «La donna di gar-bo» ob 25. obletnici delovanja. CIKLUS AUDITORIUM Danes ob 20.30 Gigi Angelillo in Ludovica Modugno: «Spostamenti d’amore di Alfred Tarry». * # * Od 2. maja dalje II Teatro delle Dieci bo uprizoril Ionescovo delo «La cantatrice calva». AVDITORIJ V nedeljo dopoldne bo na sporedu običajen nedeljski koncert, na katerem bodo izvajali skladbe L. Boccherinija. Kino La Cappella Underground Zaprto. Ariston 15.30 — 22.00 «Violette No-zier». Isabelle Huppert. Režija Claude Chabrol. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 cco 1’impero dei sensi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.15 «Tre donne immorali!» Režija Walerian Borowczyk. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacieio 16.00 «Dimenticare Ve-nezia». M. Melato, E. Giorgi. Barvni Ulm. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «Halloween» (La not-te delle streghe). Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30—22.00 «H cacciatore». Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 16.30 «Tornando a časa*. I JanjtJTppda.uJsn y»yghl. Barvni film. Prepovedan mladini pod. 14. letom, uit i v o j u aiu .U Mignon 16.00 «HappF --flays».; (La banda di fiori di pesco). H. Winkler, Silvester Stallone. Filodrammatico 15.30—22.00 «Eccita-zione carnale». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Ashanti». Michael Caine, Peter Ustinov, Kabir Bedi. Barvni film. Moderno 1 ,.30—21.00 «Heidi in citta». Aurora 16.00 «11 giocattolo*. Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.30 «Letti selvaggi». Uršula Andress, Laura Antonelli, Silvia Kristel. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Io tigro, tu tigri, egli tigra». Renato Pozzetto, Paolo Viilaggio, Enrico Montesa-no. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Bocca di vellu-to». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA Priredi danes, 27. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren proslavo 25. APRILA, DNEVA VSTAJE V ITALIJI in 27. APRILA, USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA NASTOPAJO : Gojenci Dijaškega doma «S. Kosovel* iz Trsta z lepljenko, ki Prikazuje življenje in smrt heroja Vladimira Gortana; člana SSG Mira Sardoč in Stane Raztresen; mešani pevski zbor «F. Prešeren*. Slavnostni govornik — BORIS RACE VABLJENI! '••unMiUMiHMMiiiMmiiiiiimiii»iiiimiraimMimiiiimiiMiimiiMi»iiinMiiiiiiuiiMi»»i*iMHiniiiMi« Včeraj - danes Izleti SPD Tabor Opčine priredi v nedeljo 13. maja in ponedeljek 14. maja dvodnevni izlet v republiko San Marino. Ogledali si bomo razne zanimivosti in tudi izredno zanimivo razstavo »ItAlija v~ miniaturi*. Razstava je razporejena v širini 1 kv. km. Vpisovanje od.danes dalje vsak dan v Prosvetnem domu od 17. do 19. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 6.30. PREDSTAVITEV LIST ŽE ČEZ NEKAJ DNI Politične stranke sestavljajo liste kandidatov za skorajšnje volitve KD grozi, da ne ho kandidirala Goričanov, če ji ne bo zagotovljeno parlamentarno zastopstvo - Že sestavljene liste nekaterih strank Ne ho nič s skupno listo Slovenska skupnost■ Furlansko gibanje? Obvestilo izletnikom na Poljsko in v SZ Vse izletnike, ki potujejo med 8. in 16. majem na Poljsko, obveščamo, da lahko dvignejo svoje potne liste in programe pri vratarju v Ul. Montec-chi 6 in sicer v ponedeljek, 30. aprila, ali v sredo, 2. maja, od 8. do 19.30. Izletniki, ki so se prijavili za prvi izlet v sovjetsko srednjo Azijo pa lahko dvignejo potne liste in vizume jutri, 28. aprila, od 9. do 12. ure pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Ci-cerone 4. Mali oglasi Danes, PETEK, 27. aprila „ BISTRA ]Q r^ce vzide ob 5.00 in zatone ob ■06 — Dolžina dneva 14.06 — Lu-Vaide ob 5.51 in zatone ob 20.09. Jutri, SOBOTA, 28. aprila ŽIV AN včeraj: na j višja temperatu-u . la-4 stopinje, najnižja 10,2, ob 13. i2,l stopinje, zračni tlak 1012,2 “ ustaljen, vlaga 80-odstotna, nebo Tlačeno, padlo je 16 mm dežja, čaM ^ severovzhodnik, morje nlo razgibano, temperatura morja J stopinje. n, ROJSTVA IN SMRTI ^jl 1n®> 26. aprila se jo v Trstu ro-U otrok, umrlo pa je 22 oseb. jttODlU SO SE: Giulio Machnich, ]Pt, . k* Depase, Bruno Liprandi, A-CnlSl(J Bani, Lossella Trento, Ni-Fabrio, Luca Zingone. , uMRLI SO: 80 letni Nicolč Ruz-Gin’ ^'tetni Carlo Gulli, 83 letna 7» ,Vahha Sincovich vd. Sincovich, etna Maria Rabassi por. Gra 7l , a', 68-letni Vittorio Antognolli, j ®mi Edoardo Bani, 42-letni Davi-•rini -lan' 56 k'tni Fabio Sbordi, 69 nji,1 Dalo Lenarduzzi, 70-letna Er-■ a Cercego por. Peracca, 87-letna Minca vd. Vascotto, 69-letni Guido Perossa, 68-letna Olga Marši vd. Babich, 70-letna Domenica Spon-za vd. Alberti, 65-letna Angela Rriz-mancic por. Germani, 89-letna Joze-fin Pietron vd. Ilosz, 87-letna Italia Snidarich vd. Cariello, 761etna Vit-toria Živec vd. Mosetti, 74-letna Car-mela Valanti, 57-letna Anna Miche-lazzi vd. Rigutto, 63-letni Antonio Falbo, 80-letna Lucia Paliaga vd. Fonda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnir.o 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta štev. 172. (od 8.30 do 13. i.i ( 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA ’ EKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul Giulia 14. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 - Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milie: tel. 271-124 ZDRAVSTVEN,* DF,L*1RNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance rNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627, LANCIO FULVIO, 5 prestav, prodam. Telefonirati dopoldne na št. 727259. KUPIM zemljišče za obdelavo v predelu Domjo - Ricmanje - Boršt. Tel. 228174. PRODAM motorno vozilo »Ape-car* letnik '76 v zelo dobrem stanju, auto renault LT 5 januar ’79 ter električno rezilnico za salame (affettatrico elettrica - salumi). Tel. 417697. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro «Gostilna». OSMICA — Dušan Radovič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kaDljico. OSMICA v Križu - Rudolf Košuta, Križ 44, toči belo in črno vino pridelano iz svojih obalnih vinogradov. SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu išče delovno moč s potrebno trgovsko izobrazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: »Knjigarna*. MLAJŠA ženska išče enosobno stanovanje v Trstu ali v Lužnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343. Zaradi predčasnih volitev se marsikatera stranka nahaja v škripcih z izbiro kandidatur. To velja v prvi vrsti za najmočnejšo stranko, t.j. krščansko demokracijo, ki grozi celo, da ne bo noben njen kandidat iz goriške pokrajine kandidiral. Doslej je to stranko zastopal v rimskem parlamentu poslanec Maroc-co, doma iz Gradeža, ki je bil lani izvoljen tudi za župana v Grade-žu. Marocco, ki je bil poslanec tri mandatne dobe. se je odpovedal nadaljnji kandidaturi. Na njegovo mesto je pokrajinska volilna komisija KD soglasno predlagala dosedanjega pokrajinskega tajnika Longa, ki je tudi dal ostavko na svoje politično mesto. Za tajnika je že bil izvoljen Reverdito iz Gradeža. Kandidat za senat naj bi bil bivši senator Martina, nekdanji go-riški župan. Volilna aritmetika je kazala, da bo KD potrdila svojega goriškega kandidata v poslanski zbornici in da bo Longo z lahkoto zasedel izpraznjeno Maroccovo mesto. Vmes pa je kot strela z jasnega padla vest, da nameravajo furlanski demokristjani izvoliti namesto dosedanjih dveh kar štiri poslance; na ta način bi odvzeli mesto goriškemu in pordenonskemu zastopniku, v volivnem okrožju Gorica - Videm - Pordenon - Bellunc pa bi demokristjani izvolili še dva poslanca v Bellunu. Ta vest ie sprožila vrsto protestov v goriški krščanski demokracija in pokrajinski odbor te stranke, ki se sestaja od ponedeljka vsak večer, grozi, da Goričani sploh ne bodo kandidirali, če jim ni zagotovljena izvolitev. Ta vest daje duška nekaterim avtonomističnim krogom, ki se nagibajo k tržaškim melonarjem. Znano je namreč, da so ti že imeli stike z nekaterimi posamezniki na Goriškem. Kot je znano, bo tržaška melcnarska lista prisotna v soriškem volivnem okrožju s kandidatom za senat in to bo predsednik zavarovalnice Lloyd Adriatico Imeri. Ni znano, če utegnejo me lonarji predložiti v tukajšnjem o-krožju tudi liste za poslansko zbornico. To bi terjalo organizacijsko pripravljenost, ki je verjetno niso zmožni, časa za sestavo in pred ložitev list pa je premalo. Kaj pa pri drugih? Komunistična pa-rtijtri‘b)P‘iVo jo volivno propa-,v nedeljo, 29. maja, ;s shodom,. kj bo ,v goriškem Verdijevem gledališču ob 10. uri. Tu bo govoril član osrednjega vodstva KPI sen. Gerardo Chiaromonte, go iiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiitijiiimriiiiiiMiiiiiiiiiiuiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiimimi Pri Vilešah ulovili 15-kilogramskega krapa \ /g;«, - mr*. agpss «ssi» 1 riške kandidate bo predstavil tajnik federacije Tullio Paiza. Zdi se, da bodo komunisti potrdili v ronskem senatnem okrožju kandidaturo sedanjega senatorja Baciechija, za poslansko zbornico pa mislijo ponovno kandidirati nekdanjega poslanca Menichina (ta je bil posla nec v predzadnji mandatni dobi, ponovno je kandidiral na zadnjih volitvah, pa ni bil ponovno izvoljen) in še dva druga kandidata, med temi bi bil tudi Slovenec dr. Borut Spacal iz Doberdoba. Tudi pri socialistih je še v teku sestava kandidatnih list za poslansko zbornico in senat. V deželnem merilu bosta na čelu liste poslanca Fortuna in Castiglione. soriško pokrajino bi morala na kandidatni listi zastopati dva kandidata, za senat naj bi kandidiral Del Ben. še precej nejasnosti pa je pri Slovenski skupnosti. Za evrODSke volitve bosta na skupni listi manjšinskih in avtonomističnih strank in skupin kandidirala odv. Štoka iz Trsta in prof. Andrej Bratuž iz Gorice. Ni pa še jasno, kako bo s parlamentarnimi volitvami, na katere je mislila Slovenska skupnost nastopiti skupno s Furlanskim giba njem. Zaradi tega so v Rim nred stavili tudi volilni znak, v kate rem sta bila znaka obeh skupin. Osrednja volivna komisija pa je ta skupni znak SSk - MF zavrnila, ker ni bil opremljen z vso ustrezno dokumentacijo. Zaradi tega se zdaj tako Slovenski skupnosti kot furlanskemu gibanju postavlja vprašanje, kaj napraviti. Ali nastopiti ločeno ali pod znakom ene ali dru ge skupine. Katere? Kar se tiče imen se .je pred dnevi govorilo, da bi nastopili na takrat predvideni skupni listi Marija Ferletič in Miro Gradnik zg poslansko zbornico, prof. Albin Sirk pa za senat. Pri drugih strankah so na kan- Primorski dnevnik za pomoč Črni gori Primorski dnevnik odpira tudi tokrat, kot tolmač čustev solidarnosti svojih bralcev in vseh zamejskih Slovencev, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu črne gore. Prispevke sa-,’i mo v denarju sprejemamo v u-redništvu V Ul." 24 Maggio 1 in v prostorih SPZ In SKGZ v Ul. Malta 2. 15-kilogramski krap vsekakor ni vsakdanja stvar, posebno če pomislimo, da sta ga Severin Komelj in Romano Coceanni potegnila iz majhnega umetnega jezera pri Vilešah. Boj z ribo potem, ko jo je Coceanni zabodel z ostjo na vrvi, ni bil dolg, sicer pa naporen, saj se je riba krčevito upirala svoji usodi. Na Ko-melovem d~ uu so ribo najprej zmerili (merila je 87 cm), nato pa jo očistili ter pripravili za kosilo. Sedaj pa na mizo in seveda dober tek! didatnih listah že znane osebnosti goriškega političnega življenja. Drevi revija otroških pevskih zborov V priredbi zbora San Ambrogio iz Tržiča, bo drevi, ob 20.45 v dvorani Principe v Tržiču tretja revija mladinskih in otroških zborov. Poleg nekaterih domačih ansamblov, se bodo občinstvu predstavili tudi mladi pevci iz Nove Gorice. Najmlajši iz štarancana so te dni na svojstven način proslavili mednarodno leto otroka. Zbrali so se na dvorišču vrtca od koder so spustili proti nebu pisane balončke, ki so jih sami poslikali in namenil; vsem otrokom sveta. PRIPRAVILO JO JE 18 ZENA Razstava ročnih del in starin je bila na Mostu na Soči Hvalevredna pobuda, ki bi jo morali posnemati tudi v zamejstvu V Mostu na Soči so v nedeljo, 22.4.1979, zaprli zanimivo razstavo z naslovom Razstava ročnih del in starin. Ob priložnosti podelitve nagrad najuspešnejšim kmetom sta jo pripravila aktiva kmečkih žena Mosta na Soči in šentviške planote. Čeprav je osnovna zamisel razstave prišla od prizadevne mentorice Katarine Vedenik, uslužbenke Sklada za pospeševanje kmetijstva občine Tolmin, ni mogoče pozabiti njenih 18 sodelavk, kj so v kratkem času zbrale okoli 400 zanimivih predmetov ljudske kulture. Telovadnica na Mostu je bila kar pretesna za vse razstavne eksponate. Če razstava ne bi bila sistematsko urejena, bi pomanjkanje prostora jemalo gledalcu preglednost. Tako pa se je dalo ob pazljivem pregledu izluščiti 6 tematskih sklopov, ki bolj ali manj posrečeno prikazujejo izsek iz snovne kulture preteklih obdobij. Na prvem mestu je treba omeniti kronološko urejeno zbirko ženskih ročnih del — cfacolb, rute, čipke, pletenine, kvačkanje. Najstarejši izdelki so bili po izročilu starejši iiiimi ■iiiiiiiiiiiiiMimiiii iMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii PRISPEVKI ZA ČRNO GORO S prvo nabiralno polo so se oglasili Sovodenjci Akrila se še nadaljuje v mestu in na podeželju Kot smo že včeraj poročali, se v naših vaseh odvija široka akcija nabiranja prispevkov za potresence v Črni gori. Včeraj smo objavili seznam prispevkov prebivalcev vasi Gabrje, katere so nabrali člani prosvetnega društva «Skala». Danes objavljamo prvi seznam prispevkov iz Sovodenj, ki so jih nabrali člani prosvetnega in športnega društva «Sovodnje». Gre za prispevke, ki so jih nabral; v samo enem predelu Sovodenj, t.j. v Vasi (Ulica 24. maja). Tu je bilo nabranih skupno 255.000 lir. Sledili bodo v prihodnjih dneh prispevki iz drugih predelov Sovodenj. Prispevali so: Ivan Tomšič in družina 5.000 lir, Ivo Gulin 10.000, Franc Tomšič 10 tisoč, Leopold Gruden 5.000, Romano Cijan 2.000, Serafin Petejan 5.000, Justina Petejan roj. Povšič 10.000, družina Petejan 20.000, Hilarija Petejan 500, družina Nanut 6.G00, Jo- Devetak S.OOO^-iimBte-^Ukiuaa«. n rt_______it .irii-Glic nnh __ 2.000. Bogomil Cd6č 5.000. Gizela;j stave in Devetak 10.000, V«seesl®v“G*ili«-15» tisoč, Peter Top^je 20.000, - Srečko Tomšič 10.000, Jarko Petejan 5.000, Verena Kovic 10.000, Edvin Kovic 20 tisoč. Vera Tomšič 2.500, Rado Pelicon 5.000, Bruno Petejan 5.D00, Giulio Ožbot 20.000, Andrej Tomšič 2.000, Franc Plesničar 3.000, Vido Cijan 5.000, Ivanka Cotič 10.000, Milan Petejan 5.000. Slavko Flore-nin 2.000, Slavko Gulin 20.000. Na našem uredništvu v Gorici in na sedežih SKGZ in SPZ v Gorici smo včeraj nabrali nadaljnjih 490 tisoč lir. Prispevali so: podjetje SUL KO, Rafael Merkuža, Gorica 100 tisoč lir; Venček Buzin, Rupa 20.000 lir; Vera Štih, Gorica 20.000 lir; avtoprevoznika Leopold in Bruna Budal, štandrež 30.000 lir; Anica Sardoč, Gorica 30.000 lir; A. F., Gorica 10.000 lir; Jožefa Jelen, Tržič 10.000 lir; Ivan Batistič, Tržič 10.000 lir; Ludvik in Marija Peric, Peč 10.000; Ema Marvin, Gorica 20.000 lir; trgovina Bavcon, Gorica 50.000 lir; T. T„ Podgora 100.C00 lir; N.N., Gorica, 10.000 lir; Vojko Cijak, štandrež 20.000 lir; Valentin Gravner, štandrež 20.000; družina Milan Marvin, Štandrež, 20.000 lir; Diego Marvin, štandrež, 10.0C0 lir. Skupno nabrano včeraj na Goriškem 745.000 lir. Julri v Števerjanu odprtje vinske razstave Leta 1964 je bila prvič razstava briških vin na prvomajskem pra zniku v Števerjanu. Še prej je isti odbor priredil dve razstavi vin v Formentinijevem gradu v Števerjanu. Jutri zvečer bodo torej odprli že 16. razstavo na prvomajskem prazniku ali 18. razstavo v Števerjanu. Razstava se bo odprla ob 20. uri, urejena bo v veliki kleti gostilne v Dvoru, odprta bo vse dni prvomajskih praznovanj do naslednje nedelje 6. maja. V nedeljo bo v Števerjanu prva kulturna prireditev, ko bo v Dvoru imel koncert moški pevski zbor »Valentin Vodnik* iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota. Tako jutri kot v nedeljo po koncertu bo v Dvoru ples. Poleg vinske razstave, ki je vezana s pokušnjo, bo na voljo dobro založeni bife s specialitetami na žaru. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 29. t.m., družinski pohod v Števerjan. Zbirališče ob 8.45 pri pevmskem mostu, od tu peš do Kalvarije in po gozdni poti proti Valerišču, mimo Štekarjeve domačije- viWke raz- stave m ob 43< trn •kulturnega spo-reda Iti Jivfin ižl/ftial^zhrti- Valentin,. Vodnjk. Ppvrgtek v Gorico z linijskim avtobusom, ob 20. uri. Slovenske prosvetne zveze. {=} C.C.I.A.A.-TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA MEDNARODNI SEJEM C f\Q T C A 0D 28 aprila FrUfllLiA DO 6. MAJA 1979 ESP0MEGD To bosta le prva dva dni praznovanj, ki jih prireja prosvetno društvo «Briški grič* ob sodelovanju Prosveta Slovenska prosvetna zveza vabi vsa goriška včlanjena prosvetna društva na posvet, ki bo v Gorici, Ul. Malta 2, danes, 27. aprila, ob 20. uri. Na dnevnem redu so poletne prireditve in obveznosti društev v zvezi z novimi davčnimi predpisi (IVA). od 100 let, en «facob> celo 200 let. Povezanost ženskih izdelkov z važnimi življenjskimi dogodki je bila nazorno prikazana s kompletno nevestino balo, lepo vloženo v staro skrinjo in otroško zibko. Zbirka se je zaključila s številnimi čipkarskimi pleteninastimi izdelki, kot so oblekce za dojenčke, rute, kape. Tako imenovane starine pa so bile zastopane s predmeti notranje opreme, živinoreje, z orodjem za domačo delo, z domačimi prehrambenimi izdelki in z nekaj glasbili. Torej je bil predstavljen kar širok spekter ljudskega življenja Mosta in njegove širše okolice. Nekateri posamezni predmeti so odpirali še nove etnološke teme (na primer krošnja za potujočega čevljarja), ki pa iz razumljivih razlogov niso mogle biti izvedene do kraja. Že to kar smo videli v mostarski telovadnici je vredno pozornosti. Predvsem se kaže v poz Utrni luči odnos prebivalcev do njihove lastne preteklosti, ki ji z drugo besedo rečemo tudi kulturna dediščina. Lesene sklede, žlice, mlinčki, svetilke, kolovrati, skrinje, zibelke, staro orodje, deli noše, itd., niso več brezvredna šara, ki jo zavržemo v grapo ali prodamo mimoidočemu zbiralcu, '"se te «starine» ir maje svojo vrednost, ki je z denarjem ni mogoče izraziti. Te starine, čeprav danes neuporabne in zapuščene, so del naše sodobnosti, kot so to domača govorica, šege in pesmi. V tem smislu je razstava vzgojna za tiste, ki imajo o svoji kulturni dediščini morda drugačno, nasprotno mnenje. Naraščanje zanimanja za domačo zgodovinp in lokalne starine v zadnjem času, pa ima vzrok tudi v zavesti ljudi, da turistična ponudba v vedno bolj razširjenem kmečkem \ turizmu ne temelji samo na gostinskih, o~:pak tudi na kulturnih posebnost h. Z razstavo so nam domačini sami pokazali, kateri so po njihovem mnenju tisti značilni predmeti in dejavnosti, ki zaslužijo, da se z njimi predstavlja in se v njih na daleč spozna domači kraj izmed drugih krajev. Naško Križnar- Gledališča V mestnem gledališču v Krminu bo jutri 28. aprila, ob 20.30, nastop gledališke skupine Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z Goldonijevim «Nergačem». Gre za predstavo v okviru krminske gledališke sezone, ki jo prireja tamkajšnja občina. Da bi omogočili ogled predstave tudi gledalcem iz jugoslovanskih Brd bq obmejni prehod na Ple-šivem izjemoma odprt za povratnike od 24.00 do 1. ure. IIIIIIIIIIMI lili MII llllltlllllllllllllllllllllllllirlllllf milili Hill II MIHI IIIIII Ulili miitllll Hill mu Hilli Hlinil milila TRAJAL BO DO PRIHODNJE NEDELJE ODV. COMELLI BO JUTRI ODPRL 9. SEJEM ESPOMEGO V GORICI Tudi letos v okviru sejma mednarodna srečanja in razni strokovni sestanki Na razstavišču Espomega hitijo z zadnjimi pripravami za odprtje devete mednarodne razstave, ki bo jutri zjutraj, ob 11. uri. Priložnostni govor bo imel predsednik deželne vlade odv. Comelli. Zatem si bodo gostje ogledali razstavišča, kjer so tudi letos prikazani v glavnem stroji za popravila tovornjakov, oprema za kampiranje, obrtni izdelki, navtični pripomočki. Skoro vsak dan trajanja sejma do 6. maja je na sporedu obisk ene tuje delegacije, ki se ne bo omejila le na obisk sejemskih prostorov, marveč bo imela pogovore s tukajšnjo trgovinsko zbornico. Nekatere delegacije si bodo ogledale tudi tr-žiško pristanišče. Prvi bodo na o-bisku, 30. aprila delegati koroškega mesta Šentvid ob Glini, ki se zanimajo zlasti za plasiranje svojih lesnih izdelkov. V sredo, 2. maja, je na vrsti simpozij o pomorskem in gričevnatem turizmu, osnovno poročilo bo imel profesor tržaške univerze Giorgio Bazo, 3. maja pa je na vrsti dan Koroške. Dan Jugoslavije bo v petek, 4. maja. Srečanju med Gospodarsko zbornico Slovenije in Trgovinsko zbornico v Gorici bo v dvorani v Ulici Crispi. Naslednji dan bo na vrst: dan Madžarske, zadnji dan Espomega pa se br-do srečali zastopniki združenja Assonautica provinciale. To srečanje bo v Gra-dežu. V Gorici pa bo istega dne srečanje, ki ga prireja deželna u-stanova za razvoj obrti o vlogi o-brtništva v apliciranju naprav za izkoriščanje sončne energije. Tihotapstvo z mamili tudi preko Rdeče hiše Kaže, da so se tihotapci z mamili v zadnjem času, po vse strožjem nadzorstvu na mejnih prehodih na Tržaškem, preusmerili drugam. Tako smo izvedeli, čeprav vest ni u-radno potrjena, da naj bi na mejnem prehodu pri Rdeči hiši te dni zaplenili večjo količino mamila v avtomobilu nekega Turka, namenjenega v Italijo. Mamilo, ki naj bi bilo po prvih ocenah vredno nekaj milijonov lir, naj bi odkrili s pomočjo izvežbanega psa. Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 »Le avventure di Peter Pan*. Walt Disney. Izven programa: «11 cavallo tatuato*. VERDI 16.30-22.00 «Cristo si e fermato a Eboli*. Gian Maria Volon-te in Irenes Papas. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Emmanuel-le nera*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSjOR 16.30-22.00 »Pirana* PRINCIPE 20.45 Koncert otroških zborov. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Usodna dirka*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Trpljenje mladega Wertherja». Nemški film. DESKLE 19.30 «Mister Miljarder*. Ameriški. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo U-lica E. Toti 52 — tel. 72701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in vso noč je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 835-38. Dne 25. aprila nas je za vedno zapustil STANKO LAVRENČIČ Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 28. t.m., iz mrtvašnice glavne tržaške bolnišnice na doberdobsko pokopališče. Družini Lavrenčič in Spacal Doberdob, 27. aprila 1979 Kulturni dogodki v slikah Tndi v preteklih dneh se je pri nas zvrst i« več kulturnih dogodkov. Na gornji sliki vidimo svečano odprtje novih prostorov PD «Rdeča zvezda* v Saležu, na spodnji sliki pa vidimo pravo množico ljudi, ki je prihitela na odprtje fotografske razstave Jake Čopa v Kulturnem domu v Trstu Ribolov na Jadranu vedno slabši PESCARA — Človek, ki že dolgo let računa z morjem kot z e-nim izmed neizčrpnih virov hrane za vedno številnejše prebivalstvo na Zemlji, ravna z morjem tako zgrešeno, da sj sam žaga vejo, na kateri sedi. .To se posebno kaže v tako imenovanih zaprtih morjih, kakršen je Jadran, kjer je ribjega bogastva vedno manj. To posebno opožajo ribiči v Pescari in okolici, ki jih je zelo veliko. Pretežni del okoli 250 ribičev iz Porlocanala pri Pescari je opremljen s čolni in napravami za tako imenovani obalni lov, saj morejo loviti le v pasu od treh do štirih milj od obale. In prav ta pas je vedno bolj siromašen, tako da v tem delu Jadrana že dolgo ne ujamejo nobene bele ribe, celo ne mehkužcev, ki jih je bilo tod nekoč veliko. Vzrok pomankanj.'. rib je treba iskati v onesnaževanju voda, pa tudi v napačni lovni politiki, ko se za večji današnji zaslužek žrtvuje zaslužek vse bližje in daljne bodočnosti. In kar veija za to obalo, velja tudi za mnoge druge. Ne more več biti izgovorov V «.Ka' glasu» od 12. t.m., (str. 5) je bilo s kar precejšnjim poudarkom zapisano: »V zadnjem času mnogi ugotavljajo, da je italijanska javnost skoro povsem neobveščena o zahtevah in organiziranem življenju slovenske manjšine. Zato je malo pripadnikov večinskega naroda, ki bi imeli jasen pregled o idejni in organizacijski razvejanosti naše narodnostne skupnosti ...» Ta dva stavka zvenita tudi kot nekakšen očitek nosilcem organiziranega življenja slovenske manjšine. Hkrati pa je res, da *mnogi ugotavljajo» to «skoraj popolno neobveščenosti in verjetno je med temi mnogimi precej mladine, ki ni mogla biti priča vsemu, kar je bilo glede obveščanja večinskega naroda v teh povojnih desetletjih storjeno. Ta očitek utegne namreč poroditi misel, da je ta «neobveščenosti vzrok — posreden ali neposreden — nerazumevanja naših zahtev zlasti v zvezi z globalno zaščito. Zato se nam. zdi umestno, da ob tej priložnosti navedemo vsaj nekatere napore, ki so bili v tem pogledu storjeni. Tj napori namreč dokazujejo, da očitek ne drži «povsem». Če začnemo s prvimi desetimi leti po vojni, lahko ugotovimo, da je pripadnike večinskega naroda o naših zahtevah sproti, tako re koč vsak dan, obveščal italijanski tržaški dnevnik 1L CORRIERE Dl TRIESTE, nekaj let tudi skupaj z anevnikom in pozneje tednikom IL LAVORATORE. Pa tudi veliki, najbolj razširjeni italijanski dnevniki so v tistem desetletju vse do rešitve tržaškega vprašanja "de jacto» z londonskim sporazumom pred 25 leti o naših zahtevah kar precej poročali. Bila pa so takrat tudi leta, ko je naš dnevnik občasno objavljal ustrezne članke v italijanščini. Kmalu po ukinitvi «IL C. D. TS» in "IL L.» se je pokazala potreba, da se nastala vrzel spopolni. Zaradi tega je v letu 1962 začel izhajati dvakrat mesečno IL BOL-LETT1NO DTNFORMAZIONI DE-CLI SLOVENI IN 1TAL1A. Ta bilten, ki izhaia sedaj še OSEMNAJSTO LETO. je sproti izčrpno obveščal in še vedno obvešča večinski narod o naših zahtevah kakor tudi o idejni in organizirani razvejanosti naše narodnostne skupnosti. Za to je poskrbelo in še vedno skrbi ZTT — Založništvo tržaškega tiska. Potrebno je tudi dodati, da sta biltenovo uredništvo in uprava poskrbela, da so PROBLEM, KI SE POJAVLJA V BOGATEM SVETU Tudi Francija se bo lotila bitke za tretjega otroka» Že davno obsojen «stari» narod je po vojni doživel prerod Sedaj demografi ugotavljajo velike težave in opozarjajo oblasti V irebenskem Ljudskem domu je pred dnevi odpri razstavo svojih olj boljunski slikar Stano Žerjal, ki je razobesil večje število svojh motivov (gornja slika). V Kulturnem domu v Trstu pa je slavil desetletnico svojega delovanja ansambel lahke glasbe »Tahns* Pred dnevi so obiskali nekatere slovenske ustanove v Trstu d’jaki italijanskih srednjih šol iz Izole, Kopra in Pirana, ki so si ogledali naše uredništvo, Stalno slovensko gledališče ter SKGZ Demografi že dolgo ugotavljajo, da se prebivalstvo nerazvitega sveta veliko bolj naglo množi kot prebivalstvo razvitega, bogatega sveta. V zvezi s tem se je že nekajkrat omenjala nevarnost tako imenovane demografske eksplozije, o čemer je bil govor tudi v Bukarešti, kjer so se pred leti sestali demografi, sociologi in ekonomisti z vsega sveta in kjer sta prišli do izraza dve različni gledišči, in sicer gledišče tistih, ki menijo, da postaja prenaglo naraščanje prebivalstva v delu sveta nevarno za ves svet, ter stališče, da je danes mnogo prezgodaj govoriti o demografski eksploziji. O tem bomo nadaljnja razglabljanja pustili ob stran in se ustavili pri u-gotovitvi, da se v razvitem svetu prebivalstvo zelo počasi množi, neprimerno bolj počasi kot v nerazvitem svetu. V nekaterih državah pa beležijo celo krčenje prebivalstva, kot na primer na Madžarskem, v skandinavskih državah, v Zahodni Nemčiji in — v Franciji. Ustavili se bomo pri Franciji iz dveh razlogov. Za francoski narod so v letih pred drugo svetovno vojno govorili, da je to star narod, ki da je obsojen na izumrtje. Da je z demografskega ozira neumno trditi, da je neki narod star ali mlad, je več kot logično. Dejstvo pa je, da so v Franciji v letih pred drugo svetovno vojno ugotavljali nazadovanje števila rojstev ne pa krčenje števila prebivalcev in nekateri so v tem videli nazadovanje nacije, pa čeprav je število francoskega prebivalstva naraščalo. Seveda smo bili tedaj v dobi, ko je Adolf Hitler preko zvočnikov rohnel proti tistim nemškim mladim družinam, ki so imele le enega otroka. Adolf Hitler je pač potreboval milijone vojakov za svo- Mladinsko srečanje med Bretonci Mladi predstavniki osmih evropskih manjšin so se v tednu pred veliko nočjo zbrali v bretonskem kulturnem centru Ti KendaTch pri vasi St. Vincent-sur-Oust v zahodnem delu Francije. Šlo je za običajni seminar mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), ki že dolga leta deluje kot avtonomna mladinska povezovalna zveza evropskih manjšin. Velikonočni seminarji imajo dvojen namen: najprej so priložnost za srečanje predstavnikov včlanjenih organizacij za izmenjavo novic in predlogov, za, razvijanje notranjega in zunanjega dela mladinske komisije FUENS. V drugi vrsti so seminarji posvečeni bližjemu spoznavanju manjšine, ki od leta do leta izmenoma gostuje u-deležence. Letos je bjla ta manjšina pravzaprav narod, »narod brez države* — Bretonci, potomci Keltov in tonej »sorodniki* Waležanov, Ircev itd. Gre za skupnost brez pravic, ki se bori za svoj obstoj, ki marsikje šele odkriva svoj jezik in u-tčjuje svoje tradicije: ki pa ima svoja politična in kulturna giba-djh in podobno. , To skupnost so obiskali mladinski predstavniki Dancev v Nemčiji, Nemcev na Danskem, Frizijcev v. Nemčiji, Frizijcev na Holandskem, gradiščanskih Hrvatov, koroških Slovencev in Slovencev iz (ji•/(•!»* V mladinski komisiji FUENS namreč že več let aktivno sodelujejo mladi pripadniki Slovenske skupnosti. Ob obnavljanju vodstva organizacije na letošnjem 6. občnem zboru med seminarjem je bil tako prav predstavnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar izvoljen za podpredsednika. Tako je sedaj odbor naslednji: gradiščanski Hrvat Juriča Čenar — pred- sednik, Ivo Jevnikar in Danec iz Nemčije Heinrich Schultz — podpredsednika, Frizijka iz Nemčije Christel Petersen — tajnica. Glede slovenske problematike je seminar FUENS pokazal svojo pozornost tudi z odobritvijo resolucije, naslovljene na predsednika republike Sandra Pertinija in predsednika deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine Antonia Comellija, resolucije, ki podpira boj celotne slovenske manjšine v Italiji za globalni zaščitni zakon in odklanja namigovanja na preštevanje ter protislovenske izpade. Mladinska komisija Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, zbrana na rednem, 6. občnem zboru v Ti KendaVchu v Bretanji 10. aprila 1979, se je seznanila s poročilom o slovenski manjšini v pokrajinah Trst, Gorica in Videm v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Mladinska komisija odločno podpira borbo celotne manjšine za dosego zakona o globalni zaščiti. Mladinska komisija FUENS ne more mimo neizpolnjenih obljub italijanske vlade, ki je sprejetje takega zakona obljubila že za konec prejšnjega leta in ki ni privedla do konca dela posebne vladne študijske komisije. Mladinska komisija dalje zavrača vsako sklicevanje na številčnost manjšine. MK FUENS z zaskrbljenostjo spremlja naraščanje manjšini sovražnih stališč proti Slovencem na Tržaškem in v Beneški Sloveniji. MK FUENS izraža končno upanje. da bo mogla na svojem prihodnjem občnem zboru, ki bo leta 1980 v Trstu, ugotoviti, da se je položaj Slovencev v Italiji bistveno izboljšal. Na podlagi ostalih poročil o položaju posameznih manjšin je ob- čni zbor sprejel tudi resolucijo o koroških Slovencih proti političnim procesom in proti dejavnostim pro-timanjšinskih združenj. Sprejel je nadalje dve pismi o radijskih problemih pri gradiščanskih Hrvatih, ki se potegujejo za vsakodnevne javne oddaje, ter pri Frizijcih na Holandskem, ki želijo, da bi vsaj njim naklonjena zasebna radijska postaja podaljšala čas oddaj. Občni zbor je kot novo članico sprejel mladinsko sekcijo južnoti-rolske ljudske stranke, ki sicer ni bila prisotna, glede prošnje nekega komvelskega društva pa je zahteval nadaljnjih pojasnil. Občni zbor, ki je seveda obsegal tudi poročilo izvršnega odbora, in poročila posameznih manjšinskih predstavnikov sodijo torej v notranje delo mladinske komisije FU ENS. Spoznavanje manjšine, ki je seminariste gostila, pa je obsegalo obisk zanimivega bretonskega muzeja v Rennesu, dve predavanji (prof. Kalvez o političnem in sindikalnem položaju v Bretanji; J. Jakez pa o socialnem in kulturnem položaju), folklorni in glasbeni večer. Predstavnik mladine Slovenske skupnosti je ob koncu povabil mladinsko komisijo FUENS, naj priredi naslednji seminar — pred veliko nočjo 1980 — na Tržaškem. Mladi predstavniki so vabilo z veseljem sprejeli, To bo torej lepa priložnost, da širša evropska javnost spozna naše probleme, naše težave, a tudi našo življenjsko voljo in vsestranska prizadevanja slovenske manjšine v naši deželi. POMAGAJMO ČRN! GORI! je vojaške načrte in je številne družine nagrajeval, podobno kot je pcčel njegov «kolega» italijanski «duce», ki je baje potreboval novih delovnih moči za kolonizacijo Afrike in novih vojakov za osvajanje sveta. V Franciji tedaj niso imeli ne Hitlerjev ne »ducejev* in tudi ne de Gaullov. Prav gotovo, da de Gaulle ne spada v vrsto dveh blaznežev, ki sta vodila Italijo in Nemčijo pred drugo svetovno vojno in med njo, omenjamo ga pa zato, ker je nekaj let po drugi svetovni vojni tudi on sanjal o veliki Franciji s sto milijoni prebivalcev. De Gaulle ni računal z zasedanjem tujih ozemelj in s kako zemljepisno veliko Francijo, pač pa z ekonomsko in kulturno . nii ^‘i ^ Frftnnc^.jn. v-kateri bi se gnetlo sto milijonov živih, produktivnih Francozov, tudi nekaj tistih, ki so se vrnili iz Alžirije in drugih francoskih kolonialnih posesti. In resnici na ljubo je treba reči, da se je število Francozov po drugi svetoVni vojni začelo naglo večati, tako da so demografi ugotavljali nekakšno poživitev francoske nacije, nekako v smislu de Gaullovih sanj o veliki Franciji. Toda Francozi, kaže, so se kmalu premislili in so podobno kot drugi narodi razvitega sveta začeli strogo kontrolirati rojstva, tako da tudi Francija doživlja danes pojav, ki ga doživljajo Madžari, zahodni Nemci, Švedi, Danci, kjer beležijo popolno stagnacijo ali celo upadanje prebivalstva, saj so demografi izračunali, da če ne bo med Nemci prišlo do korenitih sprememb, bo ta nacija v času 300 let izumrla. V Franciji ugotavljajo nekaj podobnega, kajti demografski računi so zelo preprosti. Če se hoče določena nacija vsaj ohraniti, mora vsaka žena roditi vsaj nekaj več kot dva otroka, seveda v poprečju. Enega otroka mora roditi za sebe, enega za svojega moža, oziroma življenjskega tovariša, »nekaj več» pa, seveda v povprečju, za tiste zakonske žene, ki niso plodne ali pa živijo z možem, oziroma življenjskim tovarišem, ki ni ploden. Vrhu tega moramo vedeti, da se del žensk ne omoži in nima otrok. Isto velja tudi za del moških. Končno je treba upoštevati tudi dejstvo, da del, na srečo vedno manjši del otrok umre in ne vedno v nežnih letih, torej v dobi, ko še niso bili godni ali primerni za reprodukcijo. To velja le za ohranitev določene nacije. Če pa hočemo, da bi se nacija večala in razvijala v smislu teženj in želja državnikov ali pa tudi prav preprostega naravnega zakona, bi moral vsak zakonski par imeti skoraj tri otroke, v poprečju seveda, na vsak način pa zagotovo več kot dva otroka in pol. Tako zatrjujejo demografi, ki ugotavljajo, da v bogatem svetu in še v konkretnem primeru v Franciji začenja prevladovati sistem enega samega otroka, torej sistem, proti kateremu je pred vojno rohnel blazni Hitler. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, zakaj se uveljavlja ta sistem, to je sistem družine z e-nim otrokom? Zadeva ni le francoska, če pa vemo, da naletimo na ta sistem tudi drugod, praktično v večini držav razvitega sveta. Francoski demografi in sociologi pa opravičujejo mlade Francoze in Francozinje, da se ne o-mejujejo na enega otroka «iz egoističnih razlogov*,, Dg^ P^.,»to, ker da jim ekonomsko - socialne razmere ne dopuščajo številnejše družine. Nadaljnji razlog,‘TU (£a navajajo francoski sociologi, naj bi bila negotova bodočnost. Seveda bi se dalo ob tem tudi kaj reči. Res je, da sodobna mlada zakonca ne bosta ravnala tako, kot so ravnali njihovi dedje in babice, okoli katerih se je zgnetlo pet, šest in tudi več o-trrk, vendar pa tudi ni res, da bi zakonca v današnjih družbenih razmerah ne mogla prehraniti in vzgojiti več kot enega otroka. Tu je treba iskati razloge in vzroke drugje in zato ni nič čudnega, če so na primer na Madžarskem začeli temeljitejšo akcijo za številnejše družine ne le na ekonomski in socialni osnovi. Sicer pa je to stvar sociologov in tudi državnikov, oziroma predstavnikov francoske oblasti, kajti njim je, vsaj posredno, poverjena naloga, da najbolj smotrno u-rejajo življenje v deželi, življenje, ki ga predstavlja tudi napredek in razvoj nacije. In kaže, da so francoske oblasti vendarle prisluhnile opozorilu demografov in sociologov, ki so pred kakimi tremi leti pognali svoj alarm. Da so predstavniki Francije vzeli zadevo zares, govori tudi dejstvo, da se je problema lotil sam predsednik republike Valery Gi-scard D’Estaing, ki je o tem govoril in ki je pozval predstavnike oblasti in znanosti, naj temu vprašanju posvetijo več pozornosti, hkrati pa najavil formiranje izredne komisije izvedencev, ki naj bi se ukvarjala izključno s tem vprašanjem. Iz vsega, kar smo povedali, bi mogli sklepati, da se bodo morali v Franciji na odgovornih mestih kar krepko potruditi predno bodo dosegli cilj, ki ga je nedavno tega omenil Giscard D'Estaing, ko je napovedal «bitko za tretjega otroka*. iiiiiMiimiiiMiitMiimitHHiHMiiiiiiMMittiiimiimiiiitititiitnHiiiittiiiititiiiiiiiiiMiitiiiiiiMiniiiimiiiiiiiiiiM Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte ohraniti položaj, ki ste si ga tako težko priborili. Bodite zmernejši v svojih sodbah. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobre gospodarske možnosti, kljub nekaterim zaprekam. Ne smete o-bupati pri prvem negativnem odgovoru. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Najprej si izberite nove sodelavce, potem pa skušajte rešiti neko neprijetno vprašanje. Srečali boste svojo staro ljubezen, RAK (od 23.6. do 22.7 ) Ne rešujte vseh vprašanj naenkrat. Bodite bolj kritični in popravite napake, ki ste jih storili, LEV (od 23.7, do 22.8.) Dokaj razburkano poslovno vzdušje v teku jutra. V čustvenem pogledu sprejmite neki sklep, ki ga zatem pogumno izpolnite. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes ne pričakujte nobenih novosti, razen običajnih nevšečnosti s svojimi predstojniki. Ne žalite osebe, ki vas ljubi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nudi se vam več ugodnih priložnosti. toda izberite samo eno. Za izvedbo svojega čustvenega podviga se oprite na nekatere prijatelje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uporabite svojo intuicijo za sestavo nekega spremenjenega načrta. Pozabite na storjene vam krivice. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zavedajte se, da niste nepogrešljivi. Skušajte odločno zmanjšati število svojih prijateljev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite budni v vsakem trenutku, če nočete doživeti neprijetnih presenečenj. Novica vas bo razveselila. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spor, ki se je zdel že poravnan, je spet v ospredju. Če je le moč, se ognite nekemu sporu v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dosegli boste dokajšen finančni uspeh, morate pa paziti, da bi se ne zmanjšal vaš ugled. Rešili boste nek« čustveno vprašanje. brezplačno prejemali in še vedno prejemajo ta bilten predvsem: uredništva RAl-TV in vseh največjih italijanskih dnevnikov s tem, da lahko (z navedbo vira) objavilo vsako vest, ki se jim zdi primerna ali ustrezna; uredništva najvažnejših in najbolj razširjenih in popularnih italijanskih tednikov (ki so, kot je znano, mnogo bolj brani kot dnevniki), zlasti političnih; vsi poslanci in senatorji vseh zakonodajnih obdobij, ki so se zvrstila v teh osemnajstih letih; vsa ministrstva, ki imajo kakršen koli opravek z našo manjšino: vsi članj deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine; vsi člani pokrajinskih svetov pokrajin Trst, Gorica in Videm; vsa državna vodstva vseh vsedržavnih strank; vsa deželna in pokrajinska vorl-siva teh strank v deželi FJK; vsi državni uradi i” ustanove (od upravnih do sodnijskih) v deželi tudi zaradi obstoječih veljavnih predpisov o brezplačnem pošiljanju številnih izvodov vsake številke; mnoge druge ustanove in organizacije, ki bi morale obravnavati manjšinska vprašanja, pa tudi knjižnice v Italiji in inozemstvu. Posebno pozornost je posvečal in posveča «Bolletiino» italijanskim prevodom celotnih besedil vseh predlogov za zakon o globalni zaščiti. Zato je «B.» k štev. 10-11 že pred sedmimi leti t.j. leta 1972 priložil 60 strani debelo brošuro z vsemi prevodi teh zakonskih prealogov (KPI, PSI, «pa-keti SKGZ, peticija SSk - SZD, PSIUP). Že dolgih sedem let so torej vsem informacijskim centrom in vsem odgovornim politikom in oblaslikom znane zahteve glede globalne zaščite. V letu 1973 je bila k štev. 8-9 biltena priložena posebna informacija o številčnem stanju Slovencev v Italiji z večbarvnim zemljevidom, ki ga je na pariški mirovni konferenci leta 1946 predložila italijanska delegacija. Inštitut SLORI pa je že ob svoji ustanovitvi poskrbel za številne publikacije v italijanščini, med njimi tudi z, najnovejšimi besedili zakonskih predlogov za globalni zaščito. Tudi dvojezične številke revije MOST so v marsičem pripomogle k informiranju večinskega naroda o naših zahtevah in zadevah. Za kar najbolj množično informiranje o tem pa skrbi zelo uspešno TELEVIZIJA KOPER skoraj vsak dan. Ne more torej biti očitkov, da že doslej m bilo kar precejšnjih naporov za dosego tega informiranja, ki bi btto Vsekakor bolj u-činkovito, če bi bilo ma.oj ignoriranja s strani .obeh dosedanjih povojnih italijanskih tržaških dnevnikov (in tudj videmskega) in morda tudi več zanimanja pri levičarskih dnevnikih. V teh osemnajstih letih je bilo namreč ugotovljeno. da uredništva skoraj vseh velikih omenjenih dnevnikov niso ponatisnila skoraj nobene vesti iz «Bollettina». Kljub temu pa je ta bilten opravil in opravlja vsaj to nalogo, da vse, ki ga prejemajo dvakrat mesečno, opozarja, da vzdolž vzhodne meje Italije živimo tudi Slovenc:, ki nenehno zahtevamo, kar nam po republiški ustavi pritiče. Ponavljamo: Ne more biti izgovorov z ^neobveščenostjo*. S tem pa nikakor ni rečeno, da je bilo v tem pogledu storjeno dovolj. Mnenja smo namreč, d nikoli ne bo dovolj. In da bo potrebno v tej smeri vlagati m. ? in večje napore. Zlasti po izvolitvi evropskega parlamenta. V vseh poglavitnih svetovnih jezikih. (S. R.) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Indijanska umetnost 13.00 Danes risanj filmi 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Jezik za vsakogar: Francoščina 17.00 Anna Proclemer 17.10 Zmaj: Tom in Jerry — risanke 17.25 Stanovalec iz spodnjega stanovanja 18.00 Argumenti: Nasveti za avtomobiliste 18.30 Dnevnik 1 — Kronike: Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.20 Vesolje 1999 Magus — 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.C0 Dnevnik 20.40 Tam tam Aktualnosti Dnevnika 1 21.35 Legenda Jesseja Jamesa — TV film 22.00 Politična tribuna Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Druqi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: Knjige 1.3.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Velika umetna jezera v Afriki — 2. nadalj. 14.00 Rim — Mednarodno tekmovanje v konjskih dirkah Pesaro: Kolesarstvo 17.00 Barbapapa — risanke 17.05 Na čudežni preprogi — TV film 17.30 Spaziodispari 18.00 Srečanja s sodobno umetnostjo: Giuseppe Zigaina 18.30 Dnevnik 2 — šport 18.50 Dober večer z . .. Rito v cirkusu vmes TV film iz serije Capitan Harlock 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Stari in mladi, 4. nadalj. 21.45 Dan in noč Kronika izpred dvajsetih let 22.40 Sereno variabile Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.50 Poročila 11.55 in 15.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 17.55 Poročila 18.00 Srečanje ob partizanski pesmi 18.15 Gladovna stavka 1934 - dok. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Sedmina, film 21.30 Glasbena risanka 22.30 Dnevnik Koper 17.25 Moskva: Hokej iia ledu 19.30 Odprta meja 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik 20.30 Akcija — film 22.00 Propagandna oddaja 22.15 Glasbeni nokturno: Partizanski pevski zbor iz Trsta Zagreb 18.45 Zabavno glasbena oddaja 20.00 Glasbena risanka 21.00 Trnova pot — nadaljevanka 22.45 Latinska Amerika — dok. ŠVICA 19.05 Glasbena škatla 19.35 Hiša pozimi - TV film 21.45 Glasbena oddaja 22.10 Športni petek TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.C0, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.C0 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Zvoki latinske Amerike; 9.30 Iz beležnice Irene Žerjal; 9.40 Disco mušic; 10.05 Simfonični koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Uspešnice leta 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Glasba v razvedrilo: 13.15 Letošnja revija «Primorska pcje»; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «Igralec». 5. del: 14.30 Gremo v kino: 15.35 Na go-riškem valu; 16.00 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 16.50 Malo dixielanda; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni prostor: 18.20 Klasična glasba. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30. 16.30 , 20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za debro jutro; 8.30 Svobodna domovina: 915 Poje sku- __ pina 0() s nami je...: 10.32' ■>« <*»'G-. ’ Mladina in klasična glasba; 17.05 Buffalo Bill. radijska priredba: 17.30 Glasbeno srečanje z Mino: 17.55 Majhna zgodovina nekaterih angleških besed; 18.05 O italijanskem kolesarstvu; 18.35 Ali veš?; 19.20 Govor o...; 19.35 Radio 1 • jazz ’79; 20.25 Sodnikove razsod- RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30. 19.30 Poročila. 6.00 Dobro jutro z Renzom Palmerjem; 6.35. 7.53, 8.45 Spet drugi dan; 9.21 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Kosilo pri Anloniju - 11. nadalj.; 10.12 Odprti dialog s poslušalci; 11.32 My sweet Lord; 12.45 Hit Para de; 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.00 Črne maske - 10-nadalj.; 17.55 Kdo je ubil Babv Gale?; 18.33 Mnenja in razprav« z mladimi; 19.50 Spazio X - glasba za vse okuse. LJUBLJANA 9.00, 10.00. 11.00, 15.00, 18.00, 19.00 PO gaaBiapaafc ***« p— 9.05 Igra kitarist Milan Ferlež; 9.15 T. Pirš: Iz spominov v prihodnost; 9.35 ... Od gričev pesem odmeva .. . ; 10.05 Praznični koncert Simfoničnega orkestra RTV Lju’_liana; 11.05 Deset minut •' pianistom Borutom Lesjakom: 11.15 Množična of - Temelj Soči nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Posebna oddaja; 11.45 Rdeče nebo; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Poje skupina Strune; 14.45 Plošče; 15.00 Lestvica LP; 15.30 Kompozicije J. Privška in M. Sepeta; 16.00 Izletnik; 16.05 La Vera Romagna; 16.32 Spored iistične demokracije; 11.40 Z an partizanskih pesmi; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Primorska poje; 18.30 Melodije na tekočem traku; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.17 Orkester Armando Sciascia. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.0 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Italijanski pevci; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '79; 14.05 Radio 1 - jazz ’79; 14.30 Vzgojna oddaja; 15.05 O Evropi...; 15.20 Politična tribuna; 16.20 Veliki orkestri lahke glasbe; 16.45 samblom Bojana Adamiča in Moj mira Sepeta; 12.10 Pomladni kon cert v ritmu: 13.20 Za razvedrilo z domačimi ansambli; 14.05 «Na prej junaki*; 14.30 Lahka glasb? slovenskih avtorjev 15.15 Pesmi svobodnih oblik jugoslovanskih avtorjev; 16.00 Nace Grom: Edvard Kardelj v spominu in pismih delovnih -ljudi; 16.30 »Istrijan-ka, . . » 17.05 Operni koncert; 18.00 Beno Zupančič: Sedmina; 18.50 Glasbena medigra; 19.55 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Večer slovenske zabavne glasbe; 21.05 Oddaja o morju ■ IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllilllllMIIIIIIIItllliilinillillliillllMIIIIIIIIIIIHMIlimilllllllllllllMhMIIIIItHIlllllillIlMIlllMiilIlllllllliilllillIlIlH111 «Narodnostni dan» bo tokrat v Slovenski vasi pri Monoštru SZOMBATHELY - Osrednja prireditev narodnosti Železne županije, že uveljavljeni »narodnostni dan», bo 3. junija v Slovenski vasi. Za uvod v širše zastavljene prireditve bo prva skupna seja narodnostnega odbora Železne županije in komisije za narodnostna vprašanja pri pomurskem medobčinskem svetu Socialistične zveze. Seja bo 1. junija v Monoštru, medtem ko bo osrednja manifestacija z obsežnim in raznolikim programom v Slovenski vasi. Na seji narodnostnega odbora in narodnostne komisije — mimogrede povedano, se na to srečanje pripravljajo že nekaj let — se bodo medsebojno seznanili z aktualnimi vprašanji Slovencev v Porabju in madžarske narodnosti v Sloveniji. Pobuda za skupno sejo je vzniknila pred leti na srečanju delegacij Domovinske ljudske fronte Železne županije in pomurskega medobčinskega sveta SZDL, zlasti z namenom, da se komisiji, ki se neposredno ukvarjata z narodnostnimi vprašanji, najprej sestaneta, nato pa dogovorita tudi za ustrezen program sodelovanja. Po nekaj letih dogovarjanj se bosta narodnostni odbor in narodnostna komisija torej sešla v okviru programa ki je v Železni županiji združen v prireditvah »narodnostnega dne*. Osrednja prireditev bo, kot smo rekli v Slovenski vasi pri Monoštru, torej med porabskimi Slovenci. Slavnostni govornik na prireditvi, ki je vsako leto osrednja politična in kulturna manifestacija narodnosti v Železni županiji, bo doktor Boris Zoltan, predsednik izvršnega sveta Železne županije, v kulturnem programu pa bodo nastopile številne kulturno - umetniške skupi- ne. med njimi tudi iz Slovenije. Prireditve, ki se zvrstijo ob »narodnostnem dnevu*, vsako leto nekako nakažejo stopnjo narodnostnega razvoja, opozorijo na najpomembnejše naloge, kulturno - u-metniški program pa predstavlja prerez tovrstne ustvarjalnosti med manjšinami. Priprave na prireditev vsako leto razgibajo življenje v Porabju, in tako je tudi letos, ko bodo Slovenci imeli nalogo organizirati prireditev, seveda ob sodelovanju vseh županijskih in drugili dejavnikov. Že pred leti so se namreč dogovorili, da bo »narodnostni dan* izmenoma, enkrat med Hrvati, naslednje leto pa med Slovenci, in tako je bil lani v Nardi pri Szombathelyu, letošnji pa bo v Slovenski vasi. Narodnostni dan je tudi priložnost za pogovore o sodelovanju med Železno županijo in Slovenijo, ne zgolj v okviru za letos prvič napovedanega skupnega dogovora narodnostnih komisij, marveč v širših razsežnostih dvostranskega sodelovanja. ERNEST RUŽIČ Planinska šola v Tolminu Planinska šola? Res je prvi hip dokaj nenavadno ime. In vendar je danes, ko tehnika in avtomobilizem prevladujeta v človekovem življenju, planinstvo že nujna o-hranjevalna potreba. Ob tej misli smo se spomnili pesnikovih besed: »Tam dol megle se vlačijo — duha more in tlačijo*. V dolinah so danes te besede konkretna resnica. Zato moramo samo pozdraviti zamisel o planinski šoli, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Tol" min. Ta šola je namenjena predvsem mladim članom planinskega društva, ki želijo pridobiti najbolj potrebne planinske izkušnje spretnosti, ki so nujno potrebn« vsakemu planincu pri hoji in vzp®" nih v gorah. Predavanja so se začela 23. marca in bodo trajala po dve in P® tri ure na teden vse do kon®8 maja. Spored predavanj je prir®" jen na osnovi predmetnika Planih" ske šole Slovenije. Skupno obseg* spored predavanj 30 ur. od teli je 10 ur o prvi pomoči ponesrečencem v planinah. V drugih dvaj" setih urah predavanj pa bodo pi®" nitji — planinci dobili vpogled v organizacijo planinstva, spoznavanje gorstva, varstva narave, nevarnosti v gorah, vremenosl®" vja. prehrane v gorah, gorski reševalni službi in orientaciji v (F rali. V Planinski šoli predavaj® izkušeni planinci, gorski reševale'* mladinski vodniki, mentorji in ih" štruktor aa varstvo narave. Planinsko šolo obiskuje 36 mladih planincev. Učenci morajo P1-*' dobljeno znanje uporabiti tudi v praksi na izletih v gore. Letos s® predvideni trije taki praktični iz' leti: prvi v Alpinetum Juliana. kjer bodo spoznali planinsko fl®* ro, druga dva pa v visokogorje-Ob zaključku bodo tisti udeleženci, ki bodo pokazali primerno znanje, prejeli diplomo in značko. Naj še dodamo, da je Planinsk® društvo Tolmin že tretjič organiziralo Planinsko šolo. Vodja šole je prizadevna mentorica planih' ske skupine na osnovni šolj Tolmin Marija Šavli, Ogurev kolesarstvo DIRKA «L’UNITA» Sovjeti najhitrejši Dirke se udeležujejo tudi italijanski in jugoslovanski tekmovalci L'AQUILA — Z ekipnim prologom na kronometer se je pričela mednarodna amaterska kolesarska dirka. ki jo prireja glasilo KPI «L’Uni-ta» in ki velja tudi za svetovni pokal. Dirke se udeležuje 108 kolesarjev “ 18 držav in s štirih celin. Kot je bilo pričakovati so v ekipnem prologu na kronometer slavili Sovje-H Pre. Mladinska selekcija Iskre Olimpije je bila za naše fante premočan nasprotnik. Pri -Ljubljančanih je namreč igralo več odličnih, igralcev, ki v članskem prvenstvu sicer nastopajo v različnih moštvih (Olimpiji, Ježici in Triglavu). To je mogoče, ker v Jugoslaviji lahko nastopajo v različnih mladinskih in članskih ekipah. Pri tako kakovostni sestavi se Jadran ni izkazal negativno. Kolčna razlika 15 točk je sicer kar dober rezultat, ki kaže, da ;ie zamejska' peterka igrala šč precej dobre. Velikonočna pavza le ni škodila jadranovcem, ki so prav Dred prazniki dosegli zelo zadovoljivo stanje svoje forme. Mimo vsega moramo še poudariti dejstvo, da je treba ored težjimi tekmami igrati . prijateljska srečanja z močnejšimi moštvi in prav s to tekmo so jadranovci dopolnili svoje priprave. V drugem srečanju se je Jadran spoprijel Z dokaj lažjim nasprotnikom, s selekcijo vojaške gimnazije iz Ljubljane. Naši fantje so zmagali brez posebnih težav, čeprav so se na igrišču razvrstili vsi igralci, ki v prvenstvenih tekmah- sicer bolj malo igrajo. Vojaška gimnazija — Jadran 99:94 (38:,46) VOJAŠKA GIMNAZIJA: Intihar 4,- Grbec 25-, steh -12, Ralič 8, Strgar 21. Lah 5, Cotič 15. JADRAN: Adrijan Sosič 26, Edi Sosič 12, Millio Vitez 8, Valter Sosič 8, Ban 6, Perini 9, Prašelj 23, Volpi 2.. Ivo Starc NAMIZNI TENIS Danes Bor - Ente porto V' okviru tekmovanja za deželni ekipni namiznoteniški pokal bo danes na stadionu «1. maj* igral Bor proti ekipi Ente Porto. KOŠARKA i j ojrv?j?I £-r utoira rrr**Tf\i D/VIZIJI X.IH ■ ■ ■ ~ ■ I. I. «Plavi» (po štirih porazih) kotilo zmagali Uspeh nad Miljani je bil zaslužen ■ Veterani pa so v tem kolu ostali brez točk 1. DP IZIJA Bor B — Inter Milje (35:33) BOR: Udovič 9 (3:6), Mesesnel PROPAGANDA ^4:62 jnter Milje — Bor A 44:67 (19:36) BOR: Bradassi (k) 21 (5;8), Volk 10 (4:6), Koren 12 (2:4), Male 8, Vascotto 4 (2:5), Tavčar A. 8 2, Lokar 6 (2:10), Jančar 6, Slo- j (2:3), Jagodic 1 (1:3), Civardi, Paoli bec 13 (3:6), Ražem (k), Cancia-j (0:3), Tremul 15 (3:6), Semen 4 ni 6, Pegan. I (0:3), Tavčar B. 6. SODNIKA: Modolo in Lenardon. j INTER MILJE: Lorenzo, Cave-Po štirih zaporednih porazih so' stro, Gon (0:2), Mauro 3 (3:5), «plavi» končno le želi drugo prven-1 Frausin 2 (2:3), Zuppin, Trento 3 stveno zmago. Po Sabi so tokrat, sicer ne visoko, a zasluženo premagali še Intei’ Milje. Treba je namreč reči, da so bili borovci nedvomno boljši in borbenejši, še vedno pa jim je manjkal tisti kanec sreče, brez katerega je skoraj nemogoče zmagati, še kar uspešno so branili in organizirano ter skupinsko napadali. Žal, pa so oela-li tudi začetniške napake, zaradi katerih so tudi tako nizko zmagali. Začetek je bil v znamenju igralcev Inter ja. S consko obrambo so namreč precej zmedli borovce, ki proti coni še vedno ne znajo uspešneje razvijati napada. Kaj kmalu pa je tudi »plavim* šlo bolje od rok in predvsem z boljšim skokom so prešli v vodstvo. Potek drugega polčasa je bil podoben poteku prve polovice. Inter je igral cono, naši fantje pa so 'imeli težave. Slabo so tudi metal' proste mete in tako zaostali za kar 7 pik. Kljub zaostanku pa se borovci niso predali. Z obrambe mož-moža na eni polovici igrišča so prešli v popolni presing in se tako približali samo na eno točko. Vse se je torej moralo odločiti v zadnji minuti. Dvakrat so v tej minuti prišli nasprotniki, a obakrat zgrešili koš. Borovci pa so v te) minuti prišli na met kar trikrat, a zaradi osebnih napak vseh trikrat izvajali proste mete. Od 6 prostih metov je Udovič tri le zadel. S tem pa je bila zmaga za služeno v rokah naših fantov. Meko Bor A - SGT 81:99 (36:53) BOR A: Pegan 2, Sestan 8 (2:3), L. Pertot 9 (3:6), Siega 15 (1:3), Vodopivec 4, Perko 23 (3;8), Oblak (k) 20. SODNIK: Lenardon. POSTI METI: Bor 9:20, SGT 11:24. Zaradi slabe igre v začetnih potezah je morala tudi tokrat Borova veteranska vrsta poražena z igrišča. Borovci so tudi tokrat pričeli, kot že v prejšnjih nastopih, dokaj la-i godno, tako da je nasprotnik povedel že z 32:14 (v 11. min ). Od tedaj dalje so bili naši fantje povsem e-nakovreden tekmec, kar priča tudi končni izid. Še predvsem bi pohvalili Borovo igro v drugem polčasu, kc so fantje uspešno zadevali z zunanjimi igralci. Tudi tokrat pa je pešal skok pod košem, kar se ne da opravičiti niti z dejstvom, da je bilo odsotnih več standardnih igralcev. Marko (1:6), Ambrosi 12 (2:11), Brecelli 6 (0:3), Percssa (k) 18 (6:15). SODNIK: Costa. Po »tragediji* z Interjem 1904 so «plavi» gostovali v Miljah in po predvidevanjih želi lahko in prepričljivo zmago, ki bi bila lahko še višja, če bi standardni igralci igrali kaj več. Tokrat pa je bila raje dana možnost tistim, ki drugače ne igrajo veliko. Priznati pa je treba, da so to možnost vsi dobro izkoristili in dokazali, česa so res zmožni. Začetek je bil popolnoma enosmeren. Z dobro obrambo, umirjenim in organiziranim napadom, da ne govorimo sploh o skoku na odbite žoge, so Borovci popolnoma strli odpor Miljčanov in povedli so kar z 20 točkami. To prednost so nato bolj ali manj obdržali skozi vso tekmo. Oster tempo iz prvega polčasa so sicer kaj kmalu opustili, zaigrali so namreč mirneje v napadu, pasivneje pa v obrambi, kljub temu pa so prednost iz prve četrtine brezskrbno obdržali. Zanimiva tekma, ki jo je dobro vodil novopečeni sodnik Costa, se je tako zaključila pri izidu 44:67 v korist »plavih*, med katerimi je treba pohvaliti prav vse. Še posebej so se izkazali Tremul kot strelec, Vascotto pa zaradi svojih lepih podaj. Prijetno sta tudi presenetila mlada Boris Tavčar in Štefan Semen. Meko NARAŠČAJNIKI Kontovel — Polet 106:57 (53:31) . KONTOVEL: Vasallo 14, Pupis 8, Milič 27, Starc 2, Gulič 15, Daneu 10, Štoka 7, Terčon 23. POLET: Hrovatin 20, D. Kralj 7, Furlan 2, Vremec 8, Sosič 2, Malalan 4, Antoni, Kalc 14, Kralj. .SODNIK: Zucchi. PROSTI METI: Kontovel 20:43, Polet 11:35. V derbiju med Kontovelom in Poletom so domačini slavili visoko zmago. Takega poraza openske ekipe ni nihče pričakoval posebno še ker so Tavčarjevi varovanci pokazali prav v zadnjih srečanjih zelo dobro igro. Polom Opencev bi lahko opravičili s tem, da je sodnik včasih sodil res nekoliko preostro in to, predvsem v škodo gostov, ki so že po 19. min. igre izgubili kar tri igralce prve postave (zaradi petih osebnih napak) Poleg tega pa so poletovci storili precej začetniških napak. Proti bolj homogeni in I zbrani postavi Kontovelcev so se gostje upirali le do 10. min., ko ,je bil rezultat 26:20 v korist domače ekipe; nato so Kontovelci še povečali svojo prednost. Tekma pa je bila dokončno odločena, ko so morali z igrišča (zaradi petih osebnih napak) Kalc v 17., Sosič v 18. in Vremec v 19. min. H. L. MONTREAL — V enajstem kolu šahovskega superturnirja v Montrealu je včeraj jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič remiziral z Madžarom I-aiossem. RUGBY NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Dokončno slovo repu lestvice Giarizzole — Primorje 0:1 GIARIZZOLE: Altin,’Modulo, Bos-si, Cattonar, Marino, Tedeschi, Olda-ni, Padulano, Bolteri, Macoratti in Zacchibtm. •' . ’ » PRIMORJE: Babuder, Blazina, G. Husp, Angileri, šugan, Tomizza, V. Husu, "Barnaba, Radesič (Albi), O livo, Rustja. . . . . STRELEC: v 78. min. Rustja SODNIK: Detrano iz Gorice Po nepričakovanem porazu proti Gaji so Prosečan' v izredno vazni tekmi za obstanek v ligi, z neposrednim tekmecem (Giarizzoie), o-svojili v gosteh dragoceni točki in se dokončno oddaljili z zadnjih prostorov lestvice. Tekma kot taka, čeprav je bila izredne važnosti za o-be ekipi, ni popolnoma izpolnila pričakovanj, saj sta obe ekipi od samega začetka igrali poprečen nogomet; izgledalo je, kakor dg se obe enajsterici zadovoljujeta z neodločenim izidom. Medtem, ko je bila igra v prvem polčasu bolj živahna in smo videli vsaj nekaj strelov na vrata, sta v nadaljevanju o-be ekipi igrali zelo medlo in brez borbenosti. Ko je že vse izgledalo, da se bo tekma končala pri belem izidu, je Rustja tik pred končnim žvižgom spretno izkoristil podajo O-liva in z neubranljivim strelom premagal vratarja domačinov, šele po | tej hladni prhi so se Tržačani — | r so se Tržačani po- VIDEM — V prijateljskem sreča-; dali z vsemi silami v napad in so bili v ostalih treh minutah srečanja tudi zelo nevarni,1 toda obramba Primorja je bila vedno na mestu. H. V. nju v rugbyju za državne reprezentance «pod 15 letom* je včeraj Wa-les premagal mlade »azzurre* z 22:6 (16:0). Gabrijel Ferfolja (na sliki z' majico št. 7) je s 26 doseženimi goli v letošnjem prvenstva najuspešnejši strelec Mladosti Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3 500 lir — vnopre| plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 27. aprila 1979 DZS • 61000 Ljubljano, Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. _ M.j.LJrrr Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskar ^irst založnikov fieg* M AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA POMOČ ČRNI GORI Od vsepovsod novi prispevki Objavljamo deveti seznam darovalcev: Zbrano na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju: Al- do Sardoč 20.000, Milan in Marjan Kovačič 50.000, Claudio Zafred 10.000, Romano Chermaz 10.000, Guglielmina Šefic 15.000. Skupno: 105.000 lir. Zbrano v Tržaški knjigarni: družina Vatta - Kravos 25,000, Robert Trampuž 20.000, Mattia Posega 10.000, Alojzija in Karlo Ron-celli 20.000, Ada in Sergij Ota 20.000, Jana Kriščak 10.000, Albert Miklavec (Barkovlje) 15.000, Jože Perčič (Trst) 10.000, Malka Ko-smina 10.000, Rudolf Brizzi in družina 15.000, Edko in Neva Jogan 20.000, Harij Sosič 5.000, Danilo Micheluzzi 50.000, Aleksander Jerič 35.000, Josip Kuret (Ricmanje 16) 20.000, družina Stefančič 10.000, družina Pavel Baretto 20.000, Silva in Franko Mokor 30.000, Zoran Ukmar 20.000, Lida Dela (Ricmanje) 10.000, Branko Kuret 5.000, Edvin Komar 5.000, Marija Pertot 5.000, Miro in Iva Ščuka 20.000, Sabina in Srečko Šuman 25.000, Elviana in Jeruzalema Alfea 20.000, Andrej Mahnič 20.000, Franc Mahnič 30.000, Stanislav Soban 30.000, Lojze Udovič 20.000, Marija Markezič 10.000. Skupno 565.000 lir. Nakazano na tekoči račun št. 2409/74 pri Tržaški kreditni banki: JazbEir & C. Sari 1.000.000, Lidia in Alberto Strain 30.000, pellic-ceria Ziliotto 5.000, Sonja Milič (Sv. Križ) 100.000, družina Gher-sini 10.000, Ardoe Deboni 30.000, CPT I. Modic 200.000, Italo Zacchi-gna 10.000, Amos Zanghi 5.01)0, Olga Marzetti 10.000. Skupaj: milijon 400.000 lir. NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Prosvetno društvo Jože Rapotec - Prebeneg: Vitorina Vižintin 30.000, gostilna A. Kozina 20.000, Zdravko Bandi 20.000, Nevio Bandi 10.000, Milka Bandi 3.000, Ljubi - Sonja Bandi 10.000, Mario Ole-nik 10.000, Vitorja Zerjul 3.000, Marjan Zerjul 10.000, Antonja Rapotec 20.000, Milan Kraljič 10.000, Angel Kraljič 10.000, Josip Bandi 5.000, Mirko Kraljič 5.000, Edvin Zerjul 5.000, Rozina Zerjul 3.000, Zora Tul 3.000, Albin Zerjul 5.000, Dario Kraljič 15.000, Josip Kocjančič 10.000, Stanko Zerjul 3.000, Jordan Kuzmič 5.000, Mirko in Roza Bandi 10.000, Nazio Bandi 5.000, Dario Bandi 10.000, Bruno Pra-šelj 10.000, Justina Kočevar 3.000, Marija Bandi 10.000, Marinka in Sergio Bandi 10.000, Rodolfo Bandi 4.000, Evgen in Lidia Bandi 10.000, Angela in Viktor Bandi 20.000, Bruno Locatelli 3.000, jestvine O. Kraljič 30.000, Ludvik Križmančič 10.000, Mario Samec 10.000, Aldo Bandi 3.000, Stojan Kocjančič 20.000, Oskar in Bruna Bandi 10.000, Riccardo Milini 15.000, Danilo Bandi 2.500, Ivan in Olga Kuzmič 10.000, Josip Rapotec 10.000, Marija Bandi 4.000, Zora Fabijan 10.000, Ernest Smotlak 10.000, Mirko Tul 10.000, Vilma Prašelj 10.000, Boris Bandi 15.000, Antonia Kraljič 3.000, Boris Bandi št. 24 10.000, Viljem Bandi 10.000, Paolo Bandi 10.000, Peter Slavec 10.000. Skupno 532.500 lir. Prosvetno društvo Slovan in športno združenje Gaja - Padriče: Kalc (8) 5.000, Silvan Grgič (25) 10.000, Alojz Žagar (32) 10.000, Sergio Ferluga (32) 10.000, Franc Grgič (30) 5.000, Drago Grgič (30) 5.000, Albin Bak (116) 20.000, Pavel Racman (11) 10.000, Ri-smondo (140) 10.000, Ruzzier (16) 2.000, Sandro Grgič (25) 10,000, Miroslav Žagar (13) 5.000, Adrijan in Evgen Kalc (12) 20.000, Silvester Grgič (134) 5.000, Ludvik Kralj (96) 10.000, Magda Kalc 5.000, Ivanka in Karlo Grgič (15) 15.000, Just Grgič 10.000, Križmančič (26) 2.000, Kralj (29) 10.000, Stanislav Gregori 5.000, Bole in Silvio Pauli 10.000, Angelo Kralj 10.000, Ana in Matejka Grgič 15.000, Marija Gregori 10.000, Alojz Kalc (63) 5.000, Lučana Hrovatin (64) 2.C00, Silvan Kalc 3.000, Grgič (66) 20.000, Oskar Grgič 10.000, Grgič (45) 10.000, Emilia Grgič 3.000, Luciana Paoli 2.000, Paula Križ mančič 3.000, Zofija Ghersi 10.000, Francka Grgič 10.000. Franc Kalc 2.000, Romano, Grgič 3.000, Danica Žagar 5.000, Marija Kalc 5.000, Fulvio Grizoni 5.000,' Grgič (133) 5.000, Angela Grgič por. Verde 5.000, Žagar (70) 10.000, Boris Grgič 10.000, Edi Kalc 10.000, Ivanka Kalc 5.000, Križmančič (39) 10.000, Roberto Kozina 10.000 Karlo Guštin (7) 20.000, De Giorgi 10.000, Danilo Žagar (2) 3.000 lir. Skupno: 425.000 lir. Vaška skupnost Prečnik: Radovan šemec 10.000, Zora Svetlič 20.000, Frančiška Gruden 10.000, Ljudmila Vrabec 10,000, Silvio Šuligoj 10.000, Franc Šemec 5.000, Mario Šemec 2.000, Viljem Pavlina 2.000, Josip Sardoč 10.000, Emil Sardoč 10.000, Ladi Sardoč 10.000, Danilo Osič 10.000, Zofija Osič 10.000, Josip Legiša 10.000, Marija Legiša 5.000, Srečko Šušteršič 5.000, Felicita Legiša 10.000, Fer-nando Sardoč 10.000, Marino Roj 15.000, Ludvik Mokole 30.000, Cvetko Adamič 10.000, Pavlina - Kosmač 15.000, Stanko Legiša 10.000, Ivan Legiša 5.000, Amalja Knez 6.000, Legiša - Finotlo 5.000, Štefa-nja Peric 6.500, Rudolf Peric 10.000, Frančko Terčon 5.000, Jožko Kuk 10.000, Bruno Terčon 20.000, Stanko Milanič 10.000 lir. Skupno: 316.500 lir. Člani in simpatizerji Balinarskega kluba Opčine: Toni in Mi-rella Piccini 20.000, Karlo (Lučo) Hrovatin 2.000, Massimo Bullo 3.000, Vasja Gulič ?5.000, Guido Sosič 10.000, Milko 2.000, Boris 1.000, Drago 1.000, Albin Tavčer 5:000, Lodovico Brescelli 2.000, Pepo (Sosič) 5.0C0, Anton Brišček 5.000, Karlo Hrovatin 2.000, Marija Rudolf 2.000, Sandro Hrovatin 3.000, Valter Valič 5.000, Neno 5.000, Zora Malalan 5.000, Bubi 1.000, Andrej Mersini 1.000. Skupaj: 105.000 lir. Roza in Jože Pečar 10.000, družina Glavina (Boršt 150) 50.000, družina Petaros (Boršt 65) 10.000, Karlo Hlača 10.000, Milena in Srečko Simoneta 50.000, Alojz Žerjal 10.000, družina Pregare (Da-zio 6) 15.000, družina Sancin (Boljunec 259) 20.000, Pelletterie Bruno Cattaruzza 50.000, družini Mohorčič - Zorzenon 10.000, družini Ko-nič in Zorzut 20.000, cvetličarna Savina 30.000, Giovanni Petrice-vich 5.000, Anton Magajna 10.000, Lea Magajna 10.000, Vladimir Kenda 50.000, Karlo Hrvat (Boršt 81) 10.000, Valentin Hrvat 4.000, Josip Rupena 10.000, športno združenje Bor 100.000, Božidar Marušič (Slivno) 20.000 lir. V počastitev spomina Angele Germani daruje Dragica Blaže-vič 10.000 lir. V počastitev spomina Angele Germani daruje družina Darka Švaba 10.000 lir. Skupaj 524.000 lir. Zbrali v Gorici: 745.000 lir. Včeraj smo ibrall: 4.718.900 lir Prejšnji znesek: 71.592.810 lir in 3.500 N D SKUPNO: 76.310.810 lir in 3.500 ND MORILEC PIER PAOLA PASOLIMJA PRED KASACIJSK1M SODIŠČEM Potrjena razsodba prizivnega sodišča: 9 let in 6 mesecev zapora za Pelosija Fantov zagovornik se bo potegoval za njegovo pomilostitev RIM — Po dveh urah proučevanja aktov v posvetovalni dvorani so kasacijski sodniki prvega kazenskega odseka v celoti potrdili obsodbo, ki jo j., decembra 1976. leta izreklo prizivno sodišče za mladoletnike Pinu Pelosiju, ki mu je zaradi namernega umora pisatelja in režiserja Pier Paola Pasolinija prisodilo 9 let in 6 mesecev zapora. rKrižev pot* se je za Pina Pelosija, mladoletnega fanta iz rimskega predmestja, začel v noči med 1. in 2. novembrom 1975. leta, ko je sprejel vabilo znanega režiserja najprej na večerjo in nato na sprehod po samoti idroskala v Ostii. Kaj se je med njima dogajalo, je težko reči, ker tragičnemu dogodku ni prisostvoval nihče. Preiskovalni organi so se morab pač zanesti na Pelosijeve izjave, da je na Pasolinijevo provokacijo odgovoril s kolom, s katerim je pisatelja zbil na tla. Prestrašen je stopil v Pa-solinijev avto in se ni zavedel, da je s kolesi zavozil čez pisateljevo truplo. Pelosijev oris dinamike je vzbu- dil precej dvomov, vendar konkretnih dokazov, ki bi ga postavili na očitno laž, ni bilo. Prijavili so ga sodišču pod obtožbo, namernega umora in ker je bil mladoleten, so ga poslali na psihološki pregled, med katerim je izstopila fantova nezrelost. Del javnega mnenja pa ni sprejelo Pelosijevo verzijo. Posebno časnikarka Oriana Fallaci si je vzela stvar k srcu, jo raziskovala in tudi v članku zavrgla tezo o ne-namernosti umora. Po njenem mnenju je skupina huliganov zvabila v past, za kar se je poslužila Pelosija, Pasolinija in ga nato na samotni plaži zverinsko umorila. Fallacijevo, ki ni hotela posredovati preiskovalcem imena njenih obveščevalcev, je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora, a njena teza je prepričala predsednika sodišča za mladoletnike dr. Carla Mora (brat pok. Mora), ki je obsodil Pelosija zaradi namernega umora ob soudeležbi drugih, ki jih ni bilo mogoče identificirati, na 9 let, 7 mesecev in 6 dni zapora. HiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniimiinfiiiiiiiiiimtiiiiiiiMiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiii VČERAJ V SREDIŠČU PALERMA BANČNI ČUVAJ ŽRTEV KRVOLOČNIH ROPARJEV Po umoru so zbežali s 120 milijoni lir plena PALERMO — Nova žrtev roparjev sredi Palerma, ki so s strelom v srce ubili človeka, ki jim je hotel preprečiti beg z oplenjenim denarjem. Krvavi dogodek se je pripetil včeraj dopoldne v zavodu «Cassa di risparmios, ko sta dva roparja odšla v prvo nadstropje, kjer sta se pomešala med kliente, v glavnem Pri.let^..M. fei..so čakali na pokojnine. Iznenada sta potegnila iz Žepov samokrese in zahtevala denar. Prestrašeni uradniki so jima izročili železno skrinjo s približno 120 milijoni lir. Nočni čuvaj, 42-letni Alfonso Sgroi, se je tedaj zavedel ropa in je hotel neznancema preprečiti beg. Žal ni računal z drugima roparjema, ki sta «stražila» pred glavnimi vrati. Ta dva sta ga z naperjenim samokresom prestregla in ker se Sgroi ni hotel predati, je eden od njiju pritisnil na potelina. Rezek strel in nesrečni čuvaj se je zgrudil na tla, medtem ko so roparji stekli na cesto k fiatu 128, kjer jih je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Medtem ko je policijska izvidnica odpeljala Sgroia, ki je med tem izdihnil, v bolnišnico, je druga skupina agentov našla fiat, katerega so roparji ukradli dan prej. O roparjih seveda nobenega sledu. Sgroi, oče dveh otrok, si je za danes izposloval prost dan, ker je hotel z 18-letno hčerko urediti vse potrebno za njeno poroko, ki bi morala biti 7. maja. Preiskovalni organi domnevajo, da je rop izvedla tolpa, kateri se je 6. aprila ponesrečil napad na blagajno palermske železniške po-Nstaje. Tedaj so roparji ubili 46-let-nega brigadirja železniške pohcije Francesca Russa, drugi agent, če prav ranjen, pa je spustil proti njim rafal iz brzostrelke in jih s tem prisilil, da so odvrgli železno skrinjo z oropanim denarjem. Roparji razorožili zapriseženega stražnika MILAN — Zakrinkani in oboroženi fantje so včeraj ponoči onesposobili in razorožili milanskega zapriseženega paznika, ki je v službi pri zavodu ririttadini dell’or-dine*. Roparji so napadli stražnika, ko .je zapuščal neko trgovino, potem ko je preveril delovanje varnostnih naprav. Policija, ki je u-vedla preiskavo, ne izključuje, da so napadalci pripadniki kake teroristične skupine. Gorska občina mora prispevati 292 lir za... vzdrževanje pristanišča •NUORO — Postava je pač postava in jo je treba spoštovati. Po tem neoporečnem načelu se je ravnalo pokrajinsko vodstvo državnega za-kladništva v Nuoru, ki je s priporočenim pismom zažugalo občini Silanu«, naj takoj poravna dolg 292 lir, sicer bo prisiljeno sodno ukrepati. Neporavnani dolg se nanaša na prispevek, ki ga je občina Silanus dolžna državi za vzdrževanje pristanišča Porto Toneš. Občina je namreč sprejela to obvezo konec prejšnjega stoletja, kg je bil ustanovljen konzorcij, ki mora skrbeti za vzdrževanje pristanišča,, absurd pa je. da gre za gorsko občino, ki je oddaljena od morja najmanj 50 kilometrov. Občina ni plačala prispevka za razdobje 1970 - 74, kar znese 292 lir, od katerih 42 lir za vzdrževanje luči in 250 lir za vzdrževanje operativne obale. Župan Piras je bil ob pismu pokrajinskega zdkladništva dokaj iz-nenadent -'V razgovoru s časnikarji je poudaril, da ne ve še, ali bo poravnal'dolg. »Mika me *- je poudaril — da bi počakal na sodni postopek, da bi vsaj zvedel koliko bo potrošila država, da pridobi nazaj 292 lir.» Prizivni sodniki pa so tezo Fal-lacijeve in prvostopenjskih kolegov zavrnili in pripisali zločin izključno Pelosiju, kateremu so prvotno kazen znižali za 40 dni. Niso pa upoštevali fantove nezrelosti, ki bi ga rešila vsakršnega sodnega postopka, niti mu niso priznali olajševalnih okoliščin, ki jih je njegov zagovornik zahteval zaradi «provo-katorskega* obnašanja Pasolinija. Prav fantova nezrelost je bila osrednja točka priziva, ki ga je odv. Rocco Mangia naslovil kasacij-skemu sodišču z zahtevo po razveljavitvi razsodbe in obnovitvi sodnega postopka. Kasacijski državni pravdnik Giovanni Pagliarulo je včeraj potrdil, da je razsodba prizivnega sodišča za mladoletnike s pravnega vidika neoporečna, s čimer je zaprl vrata vsakršni razpravi o dogodku samem. Kasacija lahko razpravlja le o pravni korektnosti prizivnega postopka, kar je v tem primeru izključeno, ker se je osebno z ogledom kraja zločina prepričal, da je utemeljitev drugostopenjskih sodnikov pravno neovrgljiva, kazen za Pelosija, ki je od dneva zločina pa vse do danes pokazal svojo popolno zrelost, pa ustreza kazenskim normam. Potrditev dokončne razsodbe s pomilostitvijo dveh let, ki so jo izrekli kasacijski sodniki pod predsedstvom dr. Siotta, ni presenetila nikogar z izjemo Pelosijevega zagovornika. Ta je najavil poziv na predsednika republike za pomilostitev svojega varovanca, ki je prestal v zaporu že štiri leta. SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL SEŽANA Samoupravni socializem zgled vsem naprednim silam v svetu Ob prazniku Osvobodilne fronte izročili občinska priznanja OF organizacijam in posameznikom SEŽANA — V prostorih hotela Maestoso v Lipici je bila včeraj po volilni seji občinske konference SZ DL Sežana slavnostna seja v počastitev praznika Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na kateri so podelili priznanja OF organizacijam in posameznikom. Slavnostni govornik, predsednik občinske konference Sežana Jože Stegne je med drugim dejal, da kljub 38 letom še vedno ostaja spomin na mračne dogodke. «Ljudske množice so se odzvale klicu narti-je, rodoljubna nacionalna zavest je bila močnejša od okupatorjevega o-rožja. Ustvariti življenje vredno človeka, za vselej preprečiti izkoriščanje človeka po človeku, se ekonomsko in socialno osvoboditi ter z lastnimi rokami ustvariti državo svobodnih ljudi, je bil cilj naše revolucije. Samo takšna zavest je lahko rodila uspešne oborožene akcije partizanskih enot. Vzporedno so nastajali organi oblasti oboroženega ljudstva, narodnoosvobodilni odbori. Osvobodilna fronta je združevala vedno večje množice poštenih, za osvoboditev domovine in revolucionarno, družbeno preobrazbo predanih ljudi. Težka in dolga je bila pot do zastavljenih ciljev, do svobode. Prehodili smo pot s tisočimi žrtvami, z nadčloveškim odrekanjem in trpljenjem, vendar v globokem prepričanju vseh narodov Jugoslavije, da bo dan, ki prihaja, resnično dan svobodnega ljudstva. Na razvalinah preteklosti, kulturne in gospodarske zaostalosti je bilo potrebno graditi novo, srečnejše življenje. Danes smo ponosni na lastno prehojeno pot samoupravnega socializma, ki lahko služi za zgled vsem naprednim silam sveta.» Predsednik Stegne je nato prikazal vlogo Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki nadaljuje izročilo Osvobodilne fronte in ljudske fronte. V zaključku je poudaril, da ne moremo mimo že tolikokrat potrjene prakse, da so posamezni delovni Neonacistične skupine v ZRN vse močnejše BONN — Pripadniki nemških neonacističnih skupin so prejšnjo noč popacali s črnim lakom hiši dveh sindikalistov nemškega sindikata kovinarjev, ki sta protestirala proti skorajšnjemu shodu neonacistov pri Frankfurtu. V zadnjem času so se neonacistične skupine znatno okrepile