GOSPODARSTVO V PRVEM TROMESEJU
Kaj smo nartovali, kaj napravili?
V prvem letonjem tromeseju je beigrajsko gospodarstvo po-slovalo pod enakimi pogoji kot lani. Dejavniki, ki so zavirali nor-malno gospodarsko poslovanje v preteklem letu so prisotni tudi letos. Med njimi je e vedno pe-rea preskrbljenost s surovinami in reprodukcijskimi materiali. V mnogih beigrajskih organizaci-jah zdruenega dela primanjkuje obratnih sredstev, predvsem tam. kjer so vezana v zalogah. To povzroa stalno nelikvidnost in pritisk na posojila, kljub njihovi letonji podraitvi. Spremembe zakona o amortizaciji in revalori-zaciji osnovtiih sredstev in sred-stev skupne porabe pa sq e tako nizko ras^t dohodka - zaradi vpli-va sezone - e dodatno zniale.
Zaradi vpliva izgub v poslova-nju ter novega zakona o amorti-zaciji in revalorizaciji je dohodek beigrajskega gospodarstva no-minalno porastel le za 20,8 od-stotkov v primerjavi z lanskim tromesejem, drubeni proizvod pa zaradi precej vije amortizaci-je za 24,6 odstotkov. Ob upote-vanju rasti cen v zaetku leto-njega leta pa sta tako dohodek kot drubeni proizvod realno padla - dohodek za 6,3 odstot-kov, drubeni proizvod pa za 3,3
odstotkov. Medtem pa smo za vse letonje leto nartovali rast drubenega proizvoda za 3,5 od-stotkov in rast dohodka za 2,7 odstotkov.
INDUSTRIJA NAD PLANOM
Industrijska proizvodnja je bila v prvih treh mesecih letos precej nad nartovanim celotnim pora-stom za 3,5 ddstotkov, saj se je poveala za 6 odstotkov glede na enako obdobje lani trend rasti pa je tako februarja kot marca pa-dal.
Zelo se je poveal izvoz bei-grajskega gospodarstva, ki se je glede na lansko prvo tromeseje poveal kar za 117 odstotkov in to predvsem na konvertibilno po-droje. Uvoz pa zaostaja za 13 odstotkov za lanskoletnim tro-mesenim nivojem.
Dele konvertibilnega izvoza v . celotnem prihodku je znaal od januarja do marca letos 8,17 od-stotkov. To je za tretjino ve, kot v enakem obdobju lani. Tudi za-poslovanje je letos, tako kot lani, e naprej umirjeno, saj se je ts-vilo zaposlenih v primerjavi z lan-skim letom zmanjalo za 0,2 od-stotkov. V resoluciji pa smo na-rtovali celo poveanje tevila zaposlenih v gospodarstvu za 0,9 odstotkov, to je za pribiino 300 zaposlenih.
ZASKRBUUJOE IZGUBE
V primerjavi z lanskim trome-sejem se je zaustavilo upadanje realnih osebnih dohodkov. Pov-preni osebpi dohodek je na za-poslenega v gospodarstvu v ptvem letonjem tromeseju znaal 13.947 dinarjev. V primer-javi z lanskim zaetkom leta so se osebni dohodki nominalno poveali za 28,4 odstotkov. Rast ivljenjskih strokov pa nam po-kae njihovo realno poveanje le za 1,6 odstotkov. Za letos pa v resoluciji nismo nartovali rasti osebnih dohodkov.
Pretirano visoke dsebne do-hodke so si v prvih treh mesecih letos delili tudi v nekaterih tak-nih organizacijah zdruenega dela, kjer so sicer poslovali z iz-gubo. Z izgubo je zakljuilo svoje tromeseno poslovanje letos kar 23 beigrajskih gospodarskih or-ganizacij zdruenega dela. To pa ni majhna tevilka. e bolj kot ta podatek, dela sive lase beigraj-skim gospodarstvenikom znesek - 253.381.000,00 dinarjev. Ta iz-guba predstavlja v celotnem prihdku gospodarstva obine 0,81 odstotkov in se je v primer-javi z lanskimi primi tremi mese-ci poveala za 80,4 odstdtkov.
23 IZGUBARJEV
Najvejo izgubo je pridelala organizacija zdruenega dela lnex Adria Aviopromet, najve zaradi pogostih odpovedi letov v domaem prometu. Geoloki za-vod Ljubljana tozd Rudarska de-la je posloval z izgubo zaradi ne-plaanega dela v viini 23.755.000,00 dinarjev in neugo-dnih vremenskih pogojev za ru-darska dela. IMP-Tev tozd Dviga-lo je posloval z izgubo zaradi, velikega izostanka montanih del, kot so v poroilu navedli sa-
mi, za katera so pogodbe podpi-sali prepozrio. Sezonske vzroke za svojo izgubo so navedli tudi v organizaciji zdruenega dela Slovenija ceste - Tehnika tozd Visoke gradnje in pri Vodnogo-spodarskem podjetju Hidrote-hnik tozd Hidrogradnje. Pri sled-njem so navedli za izgubo tudi nepravoasno pripravo strokov-nih podlag ter pomanjkanje nafte in njenih derivatov.
Pri triindvajsetih izgubarjih be-igrajskega gospodarstva v prvem letonjem tromeseju so vzroki za slabo poslovanje. tako kot so navedle organizacije zdru-enega dela same, velikokrat se-zonskega znaaja in v nekaterih zayiralnih pogojih, v katerih je poslovalo gospodarstvo. Ne gre pa, da bi se sklicevali samo na pomanjkanje surovin in repro-dukcijskih materialov ter na ne--katere zakonske spremembe. Vse prevekrat je v posameznih organizacijah zdruenega dela prisotno tudi slabo delo, neenot-nost vodstev ter nesposobnost za samoupravno sporazumeva-nje, pa tudi zapiranje v krog svo-jih, ne pa skupnih interesov.
VIDA PETROVI
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si