Pavialni franko v državi SHS.
Številka 5.	V Ljubljani, dne 3. februarja 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne Slev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina........K 50'—
Četrtletna naročnina .... K 25,~
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ----------- po ceniku. ===========
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se *e priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. „
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad,
F. A, (Koroška);
Dnevnice, davki in še kaj.
Liubliana nas ie razveselila z novo-letinim darilom: odpovedala ie obmeinim uradom na severu obmejne dnevnice.
Vedeli smo sicer, da bo svoičas konec tcca nriboliška, vendar bi želeli, da bi bila n. pr. finančna uprava tako točna tudi v reševaniu selilnih stroškov. Koliko ie imelo uradništvo ob plebiscitu in podobnih prilikah škode, ve tisti, ki se ie selil:	zato ni čuda. ako vsak nestrpno
čaka rešitve.
V Uubliani pa proti sebi niso tako vestni kakor proti nam. kaiti nekateri oartikulari leže že skorai leto dni. de-nnria pa le ni in ni.
Isto veha za davke. Naši poslanci so se prepirali za poslansko senco dve leti. dokler ni nastala v državni blaeaini suša: tedaii so hitro sklenili štirikratni davek. Toda komai se ie po kniigah preračunih so ga iz gole demagogije in strahu pred volilci znižali na trikotno vsoto, in davčni uradi so imeli kup nepotrebnega dela. o katerem nimajo naši poslanci prav nobenega poima. Sedai. ko se ie davčni dotok ustavil, na- natezalo davčne urade z raznimi naredbami. kakor da smo mi krivi. ako dve leti ni bilo po nekaterih krajih eksekucije. Zdaj se zahteva od ljudstva nai plača v 14 dneh to kar ie v normalnem času plačalo v dveh letih. Vse 5rr'drnianie od snodai gori in naredbe od zgorai doli moraio oožiirati davčni uradi zato. — ker so poslanci dve leti lenarili.
Ministrstvo in delegaciiia ie že dva-krat> zagrozilo, da bodo ori tem v prvi vrsti čutili uslužbenci, ako ne bo davek
plačan. Mi pa pravimo, nai čutijo raiši tisti katerili. zanikam ost. nevednost In brezbrižnost ie kriva, da se niso davki določili pravočasno, državni proračun dovolil Pinavočasno in da se uradom ni dalo primernega časa — to so namreč naši poslanci.
Delegaoiii ie re.ševanie lahko: kar dobi iz Beograda, ukaže bektografovati in razposlati na urade: davčni in drugi uradi nai oa delalo čudeže. Koliko škode so že nrovzročih delavci pri železnici in rudnikih z raznimi stavkami, a še nikoli nismo čuli da bi se tih bilo kaznovalo, dasi trni vsa država radi nagajivosti in oreširnosti protidržavnih. samoljubnih elementov. Ako na poslanci s svoto zani-karnostio zavozilo v iarek. nar lih rešuie uradništvo. tisto uradništvo. kateremu zabavliaio vsi 1 i s tj ako ie na vidiku uradniško ministrstvo. Češ. da niso ljudski zastopniki, četudi vemo. da brez de-iamržnih poslancev država lahko živi
brez nas u radništva pa — niti enega dne.
Ko ie do plebiscitu odpadla Koroška, so od socijalnega skrbstva na en mah odpovedali vse podpore, četudi so bili rned podpiranci lindie s Primorskega in torej popolnoma nedolžni na slabem izidu. Kako nai taki lindie izhaiaio, če se iim odvzame zadnji grižliai. na katerega tako :ačunaio. kakor -- uradnik na dnevnice in potovalne stroške!
Zatorei. teoretična gospoda, ne de-latte zmede' Kadar kaii ukrenete, premislite dobro in ukrenite tako. da s svo-iimi ukreni ne boste »odkopavali ugleda državi. Pri takih prilikah groziti z disciplinarnimi nrednisi. ie otročje: lindie brez praktičnega uradovanja med ljudstvom.
budie. ki so nrebitr ves svoj uradni čas le veni pisarni, nai se toliko ponižate, da se bodo uživeb v uradnika ki dela z ljudstvom in živi med ljudstvom in naj svojega uradovanja »med prestolico in deželo« ne primeriaio s položajem uradništva. ki mora požirati liudsko nevoljo za kozle, ki so tih ustrelili »zgorai!«
Zatorei: živela kritika — na brez zamere !
J. L. (Ljubljana):
Duševno in ročno delo.
Iz Avstrije prihajajo čudne vesti. Da obstoia tam med duševnim delom in med ročnim delom glede plačila velik razloček v škodo prvega ie znano. Tudi pri nas ni drugače. Ampak to kar se sedaj čuje, presega popolnoma človeško pamet. Pravkar zahtevajo na Dunaju oziroma so že dosegli mamidni delavci tedensko mezdo 2000 kron. na mesec torej 8000 kron ali na leto okroglo 100.000 K! Temu nasproti pa stole prejemki duševnega delavca uradnika z zlatim ovratn&om v VIII. činovnem razredu, ki ima pod istimi nogoii tedensko samo 700 K. vnokoienec pa celo le 200 K! To so si nasprotujoče š+evike. kakoršnih si ne moremo misliti huiših. oač na vredne da bi iih novodobni Dante opisal v modernem peklu.
Kako ie na pri nas? Prav nič boliše. Delavci zahtevalo in dobe povprečno 100 kron na dan. torej okroglo 600 kron (ali 2400 avstriiskib kron) ra teden, dooim ima uradnik IX. oinovnega razreda pod istimi pogoji vsega skupalle 536 kron tedensko na razpolago. Pruneriati moremo
LISTEK.
MOLKOV ANTON A.:	„
Mortuos plango.. .
Zalučal mi ga ie po mizi. da te do-cirsnil — »Naš Glas« namreč — In np' razkazal pravkar čedno spisano nujno, ne-°dložliivo poročilo.
»Da bi te —!« sem krehnil.
„ . b' —• l-e beri ga. »Naš Glas«.
^ butil kolega :n ie odkoraknil štork-' rVr^»V ^rucro s°bo.
v_ , VzrI sem se za niim in siknil: »Gonu 0 Pa kai ti ie? — Glej, poročilo si razrnazal'« sem jadikoval za niim.
. ^ristorkljal je brzo nazaj in se je raz-~ ‘b nedolžnih oči čudom čudil:
»Ne budni se — dal mi poročilo, da ti Ti pa ta čas beri »Vivds o« v »Q!asu<<; jjigj on(jj oodiistek — sem rdeče okviril! No. boš videl, kak-
šna uroobesna kozlarira in krivica! Oprosti mi tedai...«
Popadel ie moie poročilo in ie izginil v svojo sobo
Zvil sem si cigareto in porabil vžigalnik: inimoarede mi ie pogled uhajal na »Vivos voco«. Okrenem list: Jos. Kremen. Dalinii spomin na Šempeter ... »Vivos voco«! Bral sem in prebral. Četudi nod vnlivonn sugestije, na vendarle nisem izsledil nobene »urnohesne kiozlarile« ali krivice v vsem podlistku. Zakaj čemu to-rei robanti kolega?
Obglavil in zadušil sem ogorek v pepelniku in mikalo me te. da bi se takoj napotil h kolegu barat, pričkat se in ga pokarat: toda nai le orel še prepiše oni raz-mazek! Lotil sem se drugega posla.
Ogeni in oduševlienost sta se mi že noiegln Ko se te vrnil kolega š prepisom. Pogledal sem, ga zahvalil, vrgel poročilo v predaleč in ga nato vprašujoče, zvedavo pogledal.
»Si prebral?« Glas se mu te tresel.
»Sem — in kai te ie v podlistku razkačilo?«
»Kaj?« — Zardel ie bradati, stari fant in grizel si ie ustnice. Zavzdihnil ie. prekrižal roki na prsih, naslonil se na pult. potem fe zapičil zenici v me. Govoril te hrkale, vedno boli ostro, vedno gladkeie in boli strastno: naposled ie hreščal, kričal. rimi:
»Meniš, da se sme tako pisati? Dandanašnji? Saj sem idealist, ki sem si ohranil ideale, in koliko iih te še. Tudi ti —«
»Ne.«
»Molči! Tudi ti si idealist, a te ie ide-lov tudi sram! Poznaš me: iaz nisem rdun. hinavec, ampak zakrknjenec sem.
i dejali, kajti svojega deviškega jaza me i sram. In tudi olika uči zdržnosti. O. ieer bi, o... da bi bil zver; šapml bi po
vniati! A tole tu. ta podlistek: \až m ne-mevanje razmer, d it, razmer, v Katere eno oahnieni mi podeželani in pa odvis-
k omenieneniu našetmi delavcu še le na-ševa uradnika z zlatim ovratnikom v VIII. čin. razredu, ki ima tedensko 636 K na razoolasro. torei le 36 kron več kakor delavec. Če preračunamo te v luvoslo-vanskih kromab napisane zneske v avstrii-ske krone vidimo, da smo slovenski urad-n:ki navidezno še vedno na boli.šem. ne-Ko so avstrijski tovariši. Navidezno pravim ker ie pomisliti, dia so cene potrebščinam v Avstriji dokai manjše od naših. Tako stane n. or sladkor v Avstriil 30 K pri nas pa 68 K, jajce tam 10 K, pri nas 4 K = 20 K. Seveda tam ne računajo sladkorja za luksus!
Da tako kričeče nesoglasje med plačevanjem duševnega in ročnega dela ne more traino obstoiiati. ie neizogibno. Treba bode privesti relacijo med duševnim in med ročnim delom na oni nivo, kateri odvovaria resnični vrednosti dela samega in treba bode restavrirati v naravi duševnega dela samega ležečo višio vrednost letega. Komo ni znana Ezopova bajka o udih človeškega telesa ki so se uprli zoiner glavo in morali konečno kapitulirati? Tudi v realnem živlieniu ne bo moglo biti drugače.
A. K. (Maribor);
Revizija.
Reviziita uradniških imenovani je nvalevredna akciia. Vidi se. da imamo nekaj pametnih poslancev v Beogradu, ki
so pričeli prav radikalno postopati oroti nroteko'iL izvirajoči posebno iz strankarskih motivov.
Po vpogledu v predloženi materkial v imenoivanikh zadniih dveh let bodo go-soodiie kar. strmeli, kakšna povišanja so se izvršila v dobi od prevrata pri nekaterih uradnikih — seveda višiih in nai-višiih medtem ko se za nižie pri nekaterih resortih ni nič ukrenilo. Protežiranci so avanzirali hitreie kot princi v stari Avstriji: kar po 2—Škrat v kratkih terminih in nekateri, so preskočili kar činovne razrede.
Po reviziii se vendar enkrat vrne red. in Pride:o tudi oni do svoiih pravic, ki doslei še niso bili povišani kljub temu, da iim oo stari pragmatiki višii čin že pristaja dahe časa. Da dobe tudi ti v ime-’iovamu zaostali zadoščenie bi pač bilo umestno, da se uvede reviziia tudi pri tistih uradnikih, ki služiio že nad 6 let v činovnem razredu in po preobratu niso napredovali.
Kakšna neverjetna nasprotja so n. pr. pri imenovanjih v poštni in iustični upravi!
Kakor se sliši, postanejo sedai poštni uradniki skorai oo 6 službenih letih višii oficiiali. medtem ko naidemo ori sođnii-skih uradnikih osivele kancliste ki so že žez 8 let v XI. činovnem razredu in tako gre pri sodniji tudi oficijalom itd. Sodnij-ska imrava oo prevratu še ni izvršila nobenega splošnega imenovanja svodih niž-iih uradnikov. Zakai te skrbela poštna uprava za svoie uslužbence, iustica pa še ne? Ali ne služimo vsi eni državi in enemu kraliu? Zato apeliramo na iustično upravo, nai ne zavlačuje še dalje imenovan'. nai ne čaka nove pragmatike — kie je še! — in naj izvrši vendar enkrat prvo splošno imenovanje po prevratu.
ANTON S—č (Ljubljana):
Stanovanjska beda in mi.
Čehoslovaška vlada ie za popravila in za zgradbo novih hiš izdala v letu 1920 pieko 136 milijonov kron. Ministrstvo za tavna dda ima zopet za nove stavbe na razpolago 850 milijonov kron. Za stanovanjska noslooia nameščencev ie določila 4] milijonov kron. Privatno stavbeno oodietie podpira država s subvencijami, za kar je določenih 250 milijonov kron, in sicer plača država 40% proračunjene-ga zneska.
Nove stavbe imalo znatne davčne olajšave železnice prevažajo stavbeni materijal za 30 do 50% cenejše. 'Pako se v Cehoslovaški — dela!
Kai pa pri nas? Naši otroci einovaio v tesnih zaduhlih stanovanjih, po barakah, vagonih in vlažnih luknjah, kier ima bo-lezea svoi dom a nihče se ne zgane da se tem neznosnim razmeram napravi konec.
Ako vlada ne priskoči društvu za zgradbo stnnovainškifi hiš iavnim nameščencem na pomoč, ie nemogoče, da bomo iavni nameščenci rešeni teh nadlog.
Apeliramo na vse merodajne kroge, nai vnoštevaro naš klic po remeduri teh razmer kaiti da bi iavte nameščenec sl mogel privoščiti stanovanje v hišah, ki jih grade in bodo gradili privatniki, o tem. radi njih visoke naiemščine. nš niti govora.
J. L. (Ljubljana);
Boj duševnih delavcev.
Po vseli državah opažamo kot posledico voine psihoze nekako omalovaževanje duševnega dela, ki se izraža v tem, da a nr. težak brez šolske naobrazbe zasluži več nego visok uradnik z akademično na-
obrazbo. Nedavno je bilo čitati v listih, da zaostala rm nekem mestnem oodietiu v Parizu, menda v elektrarni, inženir-ored-stoinik za več tisoč frankov za podrede-iiimi monterji, in dunajske krilate besede
oziroma primera n pomivalki posode na klinikteter o »kliničnem asistentu«, ki ga pomivalka v dohodkih daleko prekaša. — !e zaslovela po vsei Evrooi. Da tudi pri nas ni nič bolie. ie razvidno baš sedaii iz 'zkazov.o mezdah rudariev.
Razmerje, v katerem žive duševni de-'tLVci. boi za niih obstanek in nai si bo tudi zoper manualne delavce, ki ie na ostal do sedai in za sedai še brez vsakega uspeha. — op:stiie'' dunajski sociialistični pisateli. znani d1". M a k s Adler v svoji, pred kratkim na Dunalu izdani knjižici »Der Kamnf der eeistieen ArbeUer«.
Zelo zanimiva kniiea. Z velikim oo-znaivaniem sodobnih razmer in nenavadno objektivnostjo obravnava predmet ter oo-dmia zelo odkritosrčno stališče, ki ea zavzema dandanes sociializem naoram duševnim delavcem. Nameniena ie sicer ta knjiga pač v prvi vrsti avstrijskemu, osobito dunajskemu občinstvu in ie prilagođena tamošnjemu položaju. Vendar so razmere. ki iih slika dr. Adler, na las podobne našim. Zato utegne zanimati predvsem oa naše u radništvo.
Dr, Adler razločil ie troie vrst duševnih delavcev in sicer:
1. zasebne nameščence, nadalie 2. osebe, ki se baviio s tako-zvanimi prostimi poklici, kakor so to od-•getrrki. zdravniki itd
in 3. lavne nameščenca, kratko uradnike imenovane.
Tem trem grupam nasproti postavila manualno delavstvo kot enotno, kompaktno maso — proletarcev ter izreka, da ludi duševni delavci v bistvu niso nič drugega nego proletarci, to ie osebe, ki no »osedliieio drugega kakor svoiio delavno moč. od katere morajo živeti.
Tega duševni debjvci pred volno niso vedeli, sai niso poznali svoiega nrekar-nega gospodarskega stališča. Razne družabne ugodnosti in privilegije, katere so uživali so povzročile da se duševni delavci niso mogli preriti do tega spoznanja.
Zlasti iavnim nameščencem, to j? u radništvu.' so služili razni leni naslovi, redovi in druge vrste »počaščenja« za odškodnino za nidi delovanie kot stebri vladajočih razredov (strank).
Vojna leta pa so odprla tudi duševnim
delavcem oči in gospodarska evolucija po vojni ie dovedla njih sdanie ad absurdlum Vendar, na ni došlo eto zedinienia duševnih in manualnih delavcev, vzlic temu da
nost od mesta, od centra, da, da. — Kako bi se izrazil? Cuj, konkretno, pri zla korenini! Na nr.. kai so uredniki, recimo, leposlovnih listov? Napišeš, se ponižno priporočiš. kmalu moleduješ, rotiš, zakliniaš, upaš, obupuješ — šteješ mukotrpne tedne, mesece. Kdo te pozna? Potiplješ, prihaia-ie v center, osebno. »Kie so vaši prvenci. k"'e ie kai vašega? Ste že kdai kai napi-saii?«t — Bodite moi mentor. — namonti-rajte me, magari na rep!... Pomagajte mi! Seveda zvezda nisem... tudi zvezd svetloba potrebuje leta. da prodre... Ne zairraite vrat, če prosimo vstopa — dai-te mi sedlo .. samozavest ie pol usneha .. treba ostrog, itd. itd. Vse običaini. izrečeni in iz trenečočih oči lomljeni bliski... »Morda ob priliki.« — Zopet čakanje in trolienie — zastonj. No pa se »vpeUi« pa začni, boga mi! Drugo ie denar. Prav zlahka si otvoriš pot med takozvano kliko: toda dati moraš za niiačo. Ti ne veš. koliko mesecev kroži okoli znanih JtiDt-terčkov: kako se valiaio v prahu, zape-
njajoč iim scefedrane opanke! S slastjo iih brcaio. zasramujejo rim pljuvalo v obraz, svoiiim žrtvam, ti — Masochisti. bi delal Jaz ne bi mogel, sem naposled na deželi, kier zahajam »k oštiriu« ... Fraze, laži! Napišite svoie misli! Z vsako napisano besedo hode rastla notranja sila. misel in volja. Nihče ti ne bo mogel nadomestiti zadoščenja, ki ga boš imel ko boš čital v zapuščenem gnezdu svoie misli natisnjene. — Da če bodo natisnjene! Humbiig! Sai ne bodo!«
»Ti si preoster. Poizkušal!«
»Kaj? N'kdar več. Leta in leta sem se boril za en sam maihen prostorček, za krnico nebesne srniine ...«
»Če ie kal svetega ognja v tebi. se poženeš nanovo —«
»Ne. streme ie zame odtrgamo. Ne, nikdar več: sem tudi že prestar. Prepozno: mortuos nlango. Hudič.!«
Blisk« so se mu usipali iz oči. udrihniH ie s pestjo no pultu za seboi in zdaici so
e mu ulije prave pravcate solze po raz-alienem licu. svitle. debele kanlie so 'inu drknile na temno brado. Okrepil se ie. 'eslai in krilil z rokami po zraku, planil ie : obešalniku, pograbil za klobuk in oddir-itl iz nisairnire...	.	.
Zvečer sem ga naletel v gostilnici, ul ie sladko ginien, Drugi dan ga mi bilo ’ urad. Ekshibiral sem za niega laz: kole-:ialen sem in zelo st roli iv sai se lastu i labosti zavedam prav dobro. Pa sem se zrl po vsebini nekaterih še neirešemn oisov v protokolu. Ali se varani, ka i. (sepovsodi ritem, celo rime — in iam roheji!.. Nečuveno. Zazidan studenec je zoodvrtal plasti in ie privrel na nepravem at s tu na dan. Uradna poplava! Vraga. .
7sc po istem vzorcu: nravi uradno-me- _ ki šimel. Ognicni. iskri vranec ea i« o čil raz sedlo, zato le na tem verneie •
!an vodil gluhega in čotastega bele«
: o vodeč k studencu uradne modi • -e »oeziie ... Hentai te. da nisem or! ,rci opazil1 Ali bi debelo gledal
so sj sedaf tudi nrvi v svesti, da niso dru-eetra. nesro oroletarci in se oriznavaio k sociializmn. Naivečio oviro združenia iie ! tvorila zavist, katero so voiili duševni de- | lavci naoram manualn'm ker se ie letem i s pomočjo njih trdnih, v dolgotrajnih |
borbah z državo in z delodaialci oroizku- i šenih, strokovnih oreanizaciti kolikor toli- j ko in orimeronia lehko nosrečllo. nrido- j biti si ori in no nrevratu boliše eksistenč- j ne novoie uevo ie bilo to mogoče dušev- j nun delavcem, katerim fe taka orvraniza- j rHa nedostaiala.
Sooznaruie. da so tudi duševni delavci j le omletam, ie dovedlo duševne delavce j v Avstriji dc» teva. da so se koncem leta | 1918. vrelii socijalizmu v naročie kot svojemu rešitelju: ne. morda toliko iz nreori-Čaura kakor iz nezadovoljnosti z obstoječimi razmerami.
Razočaranje ni izostalo. In baš tu obstoja nekaka travika sociialne demokracije. V času ko ie bilo treba šted’ti in računati in. to v odvisnosti od kapitalizma m imoeriializma zapadnih velesil: ob času. ko ie bila socijalizmu odmerjena taka odločuiooa vloea v lavnem ž;ivLieniu. ki se z nie^ovimi cilii ni striniala. se sooiia-lizem ni mogel izkazati kot darovalec ob-
čevia in morda celo še povišanega blagostanja, marveč je bil primoran graditi na vojnih razvalinah brez vsakih gradbenih sredstev.
Pa pravijo avstrijski duševni delavci, da se mezdna nolitrka nanram manualnim delavcem z vl^o strogeva občega štede-nia ne vtem a. S tem smo na že v mezdnem. problemu duševnih delavcev soloh.
Tu nrezro duševni delavci, da pravzaprav najvišje mezde manualnih delavcev v Avsfcn ii zaostaiaio daleko za orea-voino vrednostjo, tako da ima Avstriia izmed vseh svetovnih dežel nainižie mezde m je le na ta način mogoč njen eksport. Nadalje prezro duševni delavci, da tvorijo višje mezde manual. delavstva bistven del produkcijskih troškov zasebnega pod-'etia radi cesar iih leto tudi lažie nlačuie oziroma prenaša. V kolikor se na duševni delavc na to oziralo, na zopet noudariiaiio. da z zvišanjem mezd«' delavcu ni ustreženo. ker vedre zahteve no povišku mezde ovirak) oziroma nodražuieiio produkcijo in s tem seveda blagovne cene tirajo navzgor.
Temu nasproti trdi dr. Adler, da se niavovne cene v Avstriji ravnaio po možnosti eksporta tako da Povišane mezde r‘e morei« nanraviti druzeva. kakor da zmanigaio dobiček podjetniku, da na bistveno ne vnlovaro na cene. Vzrok, dviganju cen ie nomanikanie blaga in zmanjšana vredrnst dt'n ari n Kvcčiemu se tla torei pri manualnern delavstvu reči, da se mu je onsiečilo obdržati eksistenčni minimum.
I eca oa pri duševnih delavcih ni.
Prva z gor a i omenicna grupa duševnili delavcev, zasebni nastavlienci imaio isto •Jsodjo. kakor manualno delavstvo: stole v. dobidcauosui produkciji kakor manti-a.n'° delavstvo in si lahko svoi gospodarski noložai z istimi sredstvi in na isti na-; n .zholišiujeto kakor oni. to ie z onrani--aciib in s štraikom. Že slabše se godi 1 In osebam, ki izvršujejo takozvane ?’aste ooklice. ker izvira nih stiska iz x ^ stoii število deluiočih z zmani-snr* notrcl,° v zmanišani Avstriii v na-nii- v"1 ra7mer-iu al!- z drugimi beseda-Spvaniia'0^ ie nonU(^')- a dremalo oovora-
ima	in skorai brezupno stališče
hf>v	Krupa; iavni nameščenci. Nji-
;7 dVfcimno gospodarsko stališče izv'ra iavni S*Va' nf) na^crn družabnem redu lpopn-nam^.enc' nHSn ^e,avci v kaki do-
1 Panogi urodukciie. marveč izvršu-
ieio neposredno družabne posle. V kapitalističnem gospodarstvu ie oa stvar taka. da presoja vsako delo in vsa/k posel le no dobičku katerega ima za otxtjetnika ne na do dobičku, katerega ima snlošnost od njega, dasi bi moralo pač tudi vsako zasebno delovanie. če se ga presoja objektivno. služiti kolikor toliko tudi občim koristim. Iz tega nazirania izvira prezirljivo vedenje iniovitih razredov napram »nase! uredništva. Za kapitaliste ima le tisto delo vrednost, ki mu donaša neposredni dobiček Takega dela na lavni nameščenci ne izvršuiefcv zato smatra kapitalist delo uradnikovo za neproduktivno.
(Dalje prih.)
!. J. ST. (Ljubljana):
Kakšen bodi „Naš Glas“?
V življenje mi človeško polno seri! Živi xa vsak, vsi /,a nje ne vtxlo in k;er xa primeš, zanimljivo bo! — Funtek — »P a u s 1«.
Gospod urednik! Nikar ne mislite, da Vam hočem predpisovati kakšno »vezano maršruto«. Vam rojenemu časnikarju in pisatelju. Vam ki se mi zdi da ste se rodili z »gosjim peresom za ušesom« kakor baje pride vsak »Čeh« z gosli ali s kakim drugim godalom na svet. Ampak namera mi ie opozoriti predvsem cenjene gg. sotrudniKe »Našega Glasa«, ki že pfidno donašaio raznega stavbenega materijala graditelju - uredniku na razpolago in posebno še one. »ki ves dan žro razne liste in kniiee. a o.d sebe ne dado nobene — fige!« —
Koliko izvrstnih pisateljev, in sicer resnih in osobito šaltivih se nahaia med naroč.niki-uradniki in vpofcoienci. ki bi lahko in brez posebnega nanora vedeli povedati mnogo zanimivega in podučnega iz svoiih službenih, veselih in žalostnih dogodkov!
Gotovo ie še veliko neizrabljenega gradiva, kako so naši še živeči uradniki živeli vdani svojemu rodoljubnemu prepričanim a so bil’ za to zapisani v »črne bukve« p. n. (nezanesljiv, neikonštituciio-nalen itd.).
Kako razno gradivo ie nakopičeno za razne »Ponižne«, ki bi ga nam tako snretno in satirično ponazoril g. vladni svetnik dr. Detela’ Vse to bi gotovo zanimalo dianašnie uredništvo in bi mu nudilo iasno sliko, kako 'o se nam vsem na korist izbrnlišale razmere sploh, ki so bile rod nemškim režimom oravo peklensko živlienic
Gotovo ie »Našemu Glasu« prva in sveta dolžnost da zastopa v pisani, za revnost namenjeni besedi v nrvi vrsti gmotne ip živlienske interese svoiih na-ročnih-uradnikov. On hodi naš govorniški oder kier nastooaio naši zastopniki v imenu vseh zadružnih in poklicnih tovarišev!
»Naš Glas« bodi resen, objektiven, nepristranski kritičen, dostopen pr'kiip-iliv. a nikdar pohlevno-nonjžen! »Tvrd bodi mož jeklen, neizprosen, kadar je treta zastopati koristi Tvojih naročnikov!«
Ne samo koristno, kar nam ie v Prid ie za živlienie Potrebno, ampak včasih ie treba tudi kai malega za srce in smeh da se duša tudi včasih prav prisrčno nasmeie. kadi
Horacij dulce et utile — naglaša!
Kal nrida slišiio ušesa rada naša!
Nam utile ie zrno — dulce na »polita
kaša«!
i J. ST. (Liubliana):
Še enkrat stanovanjsko vprašanje«
»Naš Glas« ie v št. 51. z dne 23. decembra 1920 sprožil nujno in važno zadevo ki se tiče v eminentni meri lavnih in zasebnih nameščencev vseh vrst v 1 rubliani.
Da je stvar zelo dalekosežnega po-niena. ootriuie že dcistvo. da se ta zadeva razpravlja po dnevnem časopisju in pa na oosebnh anketah pri deželni vladi za Slovenijo v Liubliani.
Kakor poroča »Jutro« v št. 18. z dne 21 januarja 1921 se bavi enketa s pre-osnovo dosedanie naredbe (zakona) glede stanovpniskih razmer sploh in namerava izdati *novo stanovanjsko naredbo«! Pred končno redakcijo stanovanjske naredbe na bodo povabljeni na posvetovanje o važnih m nrinciimalnit) vprašanjih tudj še dru?? Interesentle!« Tako »Jutro«.
Da orioada več kakor tri petine vseh stanovanjskih najemnikov k staležu javnih in zasebnih nameščencev. — to Je nrav gotovo. V njihovem gmotnem in morebiti tii.dii v poklicnem interesu ie. da se to koč-'divo vorašanie konenovpliavno uravna do izboljšanja stanovanjske mizerije povsem zadovoliivo z ozirom na gmotno stanie vseh mogočih najemnikov.
Že citirani članek v »Našem Glasu« štev. 51. opozarja »Osrednjo zvezo« lavnih nameščencev in vpotkoiencev za Slovenijo na to kričečo zadevo ter io orosi, »nai bi ona sprejela »stanovanjsko vprašanje v prvi vrsti v svoi delovni program, fur se pravočasno na merodajnem mestu zagotovi tak ooložai. da se že itak neugodno gmotno stanie uradniškega živina ne poslabša!«
Ako naša »Osrednja zveza«, kot zastopnica vseh včlanienih uradniških organizacij še ni bila »kot eminentno važen interesent« v zadevi stanovaniske naredbe pozvana k posvetovanju nri deželni vlad', io prosimo prizadeti naiemnikji vnovič in nuino. da se zainteresira pri do-tičnem gospodu referentu o morebitnih namerah v tem za vse najemnike tako perečem vprašanju! —
Stoiimo namreč na že znanem sta-kšou:
»Nil de nobis. sine nobis!«
Ničesar o nas. brez naš! t. i. brez našega sodelovania!
T R. (Ljubljana):
Po taktu.
Slovenci bi se lahko marsičesa dobrega in koristnega naučili iz svetovne zgodovine. Ali kaj dobrega se nas navadno ne prime, pač pa smo takoj navdušeni in dovzetni za vse slabo in škodljivo, kar k nam prihaja iz tujine. V mnogih ozirih hočemo biti celo modernejši in kulturnejši nego so Francozi in drugi veliki narodi, a naša neprikladnost iznre-minja moderne poizkuse naših prenape-težev najraje v smešne karikature. Ni vsako sedlo za vsako žival.
Iz zgodovine tujih narodov bi se tudi lahko naučili, kako je treba narod uspešno braniti in reševati izpod tujega jarma. Najuspešnejše vzglede nam dajeio v tem pogledu Nemci in Italijani. Ali mi jih ne smemo posnemati, ker hočemo biti kulturnejši in zato tudi taktnejši kakor so naši sovražni sosedje, ki naše rojake na Koroškem- in v Primorju pobijajo, jim požigajo domove, jih izganjajo in uničujejo na najrazličnejše barbarske načine. Mi taktno molčimo, taktno krivimo svoje suženjske hrbte in taktno zapuščamo^ postojanke za postojanko. Ali vse to še ni
dovolj taktno za nas. Ce prav sami stradamo, svojim sovražnikom pošiljamo še živifk^ da so bolj krepki in lažje bijejo po nas! Za svojo veleviteško taktnost smo pričakovali vsestransko pohvalo. Svet pa se je nam vsestransko smejal in pomagal našim sovražnikom.
Prišle so volitve. Strankarstvo je vzkipelo. Nekdaj so Slovenci iskali ob takih prilikah sovražnikov in škodljivcev pri tujih narodih, v sedanjih časih jih iščejo med seboj, med brati, med rojaki. S kakšno besnostjo so divjale ob zadnjih volitvah naše stranke proti strankam, to se ne more tako hitro pozabiti. Prevroči strankarji so s pomočjo svojih glasil vlačili svoje nasprotnike iz. njih zatišij in skrivališč, postavljali so jih na javne odre in slačili do golega. Vse to pa se ni godilo le pred našo slovensko javnostjo, ampak vpričo vsega kulturnega in nekulturnega sveta.
Če se s takim postopanjem našemu narodnemu ugledu koristi ali škoduje, tega strankini voditelji niso premišljali. Tudi na slavni slovenski takt ni nihče mislil, nihče opozarjal. Čemu neki! Saj se je šlo za koristi strank! — Novoizvo-' Ijeni poslanci so dobili izkaznice za brezplačno vožnjo in odpeljali so se v Beograd igrat se parlament. Zdaj delajo in delajo v parlamentu po takem taktu, da se jim čudi ves svet in jim zadovoljen ploska: »Svoboda vaša nimf oj, le tako naprej, naprej!« — — Slovenski davkoplačevalci in volilci pa morajo molčati in le skrivaj stiskati pesti, ker tako zahteva — dobri slovenski takt!
FRID. PIRKMAJER, davčni kontrolor (Slov. Bistrica);
Reforma davčne službe.
(Konec.)
Ravno tako nai bodo odstotki za odmero pridobnine no II. novi avtu zvišani brez razniih pribitkov. — Istotako pri rent-nini nlačarini. dohodnini, povsod nai bode odstotek ali davčni tarif zvišan. Za vse te vrste davkov nai tvori skupni državni davek — dokladno podlago.
V tb svrho bi se moral tudi zakon z dne 26. oktobra 1896. št. 296 drž. zak. in z dne 23. januaria 1914v št. 13 drž. zak. preurediti oziroma dopolniti. — Pri vseh vrstah davkov bi bilo treba dosti sprememb. — a vse to na le mimogrede — ker sem prepričan, da bode novi parlament delal na to da se davki kmalu izenačilo in času primerno urede.
Kar se tiče dospelosti davkov, nai ve-lia enotno merilo. Nailažie bi bilo. da bi vsi davki dospeli v_2 rokih, če ea to ni mogoče, pa po sledečih rokih: Glede dospelosti realnega in pridobninskega davka nai veliaio 4 roki in sicer 15. ian.. 15. april. 15. juhi. 15. oktober vsakega leta. — Glede dohodninskega davka, rentnine in olačarnne na 2 rolka 15. april in 15. okt.
Radi olaišave pri eksekuciji nai se rubež in dražba izvedeta letno dvakrat, in sicer mamika in novembra. Ta oreuredba bi dala davčnim uradom možnost, do konca leta vse davke iztiriati. vsled česar bi bil enostavneiši letni račun.
Omeniti moram da le generalna di-rekciia neposrednih davkov v Beogradu z odlokom 7. dne 21, aprila 1920. št. 10.530 ex 1919 izračunavanje izvršilnih stroškov (za onomin. rubež in prodajo) temeljito preuredila in moram to odredbo le pozdravljati.
Eno, kar dela davčnim uradom preglavico. so zamudne obresti. Z ozirom na to da so Izvršilni stroški že itak visoki, nai bi se zamudne obresti smatrale kot

nekaki zamudni stroški in se nai tako urede. da nlača stranka od ostanka, prenesenega na novi račun vsakega leta pa brez razlike davkov, od cele. dne 31 grudna zaostale vsote.. 5%. (Na p_r. posestnik Lešnik Josip iz Žablieka ima zaostanek z dokladami vred 40 K. torei ima vplačati zamudne stroške v znesku po 2 K).
S predpisi takih zamudnih stroškov bi se stranke navadile točno vplačevati, kar bi bilo le v interesu davčnih uradov in državnih blagain.
Z ozirom na to. da so za ižtirUivost zapadlih davkov odgovorni davčni uradi, nai imaro tudi pravico, dovoliti rok za vse davke in pristojbine do zneska 1000 K.
Proračunsko leto se nai prične s 1. ia-nuariem. kar bi bilo ne le davčnim uradom, jjego splošno vsem drugim državnim uradom v veliko olajšavo.
Vvediba kontnih kniig po vzorcu kontnih listov, odlok delegacije miivstr-stva financ v LiubHani št. 703/5-20/A. IV.. re na vsak način praktična za davčne urade in io moram pozdravljati. — Kontni listi so bili res prikladni, posebno ori od-pravlianju strank, zaračunavanju poštnih čekov in so imeli to prednost, da ie bila naložba za 3 leta. — V vsakem drugem oziru, kar se tiče reparticne. letnega sklepa itd., ie pa kontna kniiga boli primerna in pregledna. Kniiga ie pač knjiga., ki se ne more izgubiti.
K zgorajšniemu provizornemu navodilu bi imel te-le pripombe: Zelo primerno bi bilo. da se kontna kniiga naloži vsai za 2 leti. Treba ie vzeti približno toliko vložnih pol. da se izhaia za 2 leti. Pni vpisovanju imen posestnikov za prvo leto se pusti vsaka druga stran prazna. Ako ima ktmiga 10 strani, velia za prvo leto stran 1. 3. 5 7 in 9. za drugo leto pa stran 2. 4 6. 8 in 10. — Ko ie prvo leto končano in sklenjeno, se raznredelek l—6 upogne in s tem se začne drugo leto. — Način poslovanja ie na zanaprei isti. kot prvo leto. Za praktično naložbo oziroma^ uporabo kontnih kniig po tem primeru bodo davčni uradi sann' poskrbeli.
Ne zdi se mi praktično da se moralo zamudne obresti in izvršilne pristojbine v davčnem vpisniku in v kontni kniigi za vsako postavko nosebei vkniižiti. Zamudne obresti in izvršilne pristojbine se lahko staviio koncem meseca iuniia in decembra v porazdeliini in realizačni izkaz, in sicer koncem iuniia v približni izmeri no predpisu oreišniega leta. koncem decembra oa na podlagi končnega zaključka. V to svrho nai se od 15. decembra vsakega leta te postranske nristoibine nič več ne nredoišeiio. tako da se lahko razpredelek 32 in 33 kontne kmiige definitivno sklene. Na podlagi končnega sklepa kontnili kniig se postavi vsota izvršilnih stroškov in zamudnih obresti odračunši seveda že vnostavlieue zneske v mesecu juniju, v norazdelihvi in realizačni izkaz za mesec december. — Predpis teh pristojbin nai bo enak vplačilu. Sploh nai se zamudne obresti le takrat predpišejo ob likvidaciji, če stranka izplača ves davek, torei tedai. če se lahko kol. 31 definitivno sklene. Splošno na zadostil ie dvakrat v letu. in sicer meseca iuniia in decembra, da uradnik pregleda vse konte in izračuni odpadajoče zamudne obresti.
Kakor rečeno, vsakdo, ki presoja vvedbo kontnih kniig objektivno, mora reči. da ie z niih uvedbo, posebno kar se tiče reforme lep korak storjen. Sicer bi se dalo oraiktično. izvesti še marsikaj, moramo na nočakati na splošno davčno reformo oziroma na reorganizacijo davčnih uradov.
B. Pristojbin a.
Pristoibinski zakon iz leta 1850. ie že tako zastarel, da bo pač treba gledati, da dobimo v doglednem času nov modern nnistoibinski zakon. Skoraj vsi zakoni ki so se izdali, se — izjemno nekai primerov naslanjajo na zakon iz leta .1850.
V	davčni službi so pristojbine zelo važen referat, ker ie od davčnega uradnika. ki inštruira pristoibinski spis odvisna vsa odmera. Uradniku ie treba paziti, da,se stroigo ravna po zakonitih določilih in da se v dvomljivih slučajih posluži občinskih uradov — izvedencev itd. Po uriidnem pouku iz leta 1904. so vse stal-ne-lestvične in odstotne pristojbine natanko določene, katere davčni urad odmeri v svojem lastnem delokrogu.
Po določilih začasnega zakona z dne 4. aprila 1920 in glasom člena 156. navedenega zakona bi se morale vse nristoibine Plačevati takoi v nanrei ne glede na to. kolik ie znesek. Ta določba se pa dandanes radi različnih obstoiečili težfeoč in ovir še ne da dosledno izvesti.
V	prvi vrsti bi bilo treba ori davčnih uradih pristoibinski odmerni delokrog razširiti. Potemtakem bi davčni uradi odmerili zemliekniižne sklepe, sodbe, kupne in preorodaine pogodbe itd. Odmera bi pripadala tudi v slučaiu. da se mora odmeriti povišek (§§ 79.. 80. n. z.).
Po moiem mneniu bi le odmera kompliciranih zapuščinskih in sodnih ortstoi-bin pripadala v delokrog finančnih oblasti I. instance. Razven tega bi imele finančne oblasti 1. instance celotno cenzuro ttdmerilnih spisov davčnih uradov. Dose-cidnii pristoibinski oddelki na sedežu finančnega okrainega ravnateljstva bi se preustrojili v strokovne cenzurne pristoi-binske oddelke, v katerih bi sodelovali pnistoibinski veščaki.
Da se davčni uradnik temeljito pouči v oristoibinskih zakonih - naredbah in uradnem pouku, bi se morali vvesti stalno — vsako leto — pristoibinski kurzi, kjer’ bi oritoibinski veščaki izključno s praktičnega stališča predavali, ©ziraie sc v prvi vrsti na odmero pristojbin z raznimi praktičnimi slučaii.
S tem hočem povedati, da se mora davčni uradnik v pristojbinah dobro Izuriti. ker ie to že z ozirom na obširnejši odmerni delokrog na vsak način potrebno.
To sem hotel kratko omeniti glede pristojbin.
Kaj* se oa tiče splošnih olajšav in u radovanja v oristoibinskem oddelku davčnega urada se za sedai ne spuščam v podrobnosti, ker nam bodo novi prist. zakoni v seka ko drugo smer pokazali
Nekai, kar imatojiavčni uradi odveč, ie glavna zaloga kolkovnega materijala (kolki menice, žel. tovorni listi itd.), lo bi se lahko davčnim uradom odvzelo in dodelilo v vsakem okraiu glavnim zala-gateliem tobaka. Finančna uprava bi s fejn nič ne izgubila, dotičnim uradom bi oa bilo delo kolikor toliko olajšano. Na čjn izvršbe te vvedbe bi bil skorai sličen-kot nri tobaku. Glavni zaiagatelii tobaka bi naročali mesečno ali četrtletno ves kol k ovni materijal no določenem kred'tu pri finančni deželni blagajni v Liubliam in bi ojačali dotično vsoto oo odbitku do" voljene nroviziie že vnanrei. Glavni gatelii bi izdali vsem tistim zalagatebcu kolk ovni materijal, ki imalo v dotičn okraiu pravico da ga razpečaio. Na. . poslovanja s proviziio nai bi bil Isti. nri tobaku. Kontrolo na nai bi vodna naučna straža dotičnega okoliša.
(k
C. Splošno.
Ker se detn davčnih uradov vedno miur/i (novi invalidski davok. davek za TK>sIovni promet U. L. št. 136/436-1920, iakse za vstonnice za zabave eledališča. bioskooe itd., tarif. nost. 99a. — Po ora-vilniku za izvrševanje uredoisov U. L. •št. 122/386-1920 spadajo te takse v lastni delokroir davčnetra tirada) ie v prvi vrsti dolžnost finančne uprave, da dodeli davčnim uradom in okrainim oblastvom dovoli ootrebnesza osobia in poskrbi za na-raščai:
Važno ie. da se vsi davki vsako leto Predpišejo redno o pravem času. To bode mosroče le takrat, če bodo imeli dovoli iz-vrieneva in izvežbaneca osobia. Temu dcistvu ie pripisovati naivečie važnosti.
Ni torei umestno, da ravno naiboli važna uprava tako štedi z nastavlianiem svofeea osobia. kaiti s tem. da se ne odmerijo o pravem času djivki ali prlstoi-b.nc in da se davčni uradnik ne. more tako intenzivno pečati recimo na pr. z dohodninskimi ali oristoibinskimi spisi, vredo lahko stotisoči državni blasraini v izeubfo.
Za koimplicirani davčni aparat ie treba intelieentneva uradništva. Kar se tiče frediziobrazbe. Ir mora! biti predpovoi za vstop v davčno službo določena naimanl »natura, kar ie že itak skorai v vseb po-kraiinab .luvoslaviie — razven Slovenije in Dalmaoiie — vvedeno. Davčno uradnt-štvo mora .biti z ozirom na važnost in odgovornost svoie službe dobro plačano in mu napredovanje v krajših rokih zasisru-rano.
Za davčno službo sploh bi bilo po mo-iom mneniu bolte, da se davčni uradi oreiistroiHo v finančne urade. Ti finančni uradi bi imeli odmero in oobiranie vseh davkov in pristojbin. Zdi se mi naslov »finančni urad«, ako bi imeli dosedanii davčni uradi tudi odmero davkov in pri-stoiibin. bolie primeren.
V splošnem nat bo naša uprava enotna. praktična In moderna. V teh okvirih se moraio držati tudi davčni oredoisi ki uai bodo tako enostavni, da iih res lahko vsakdo razume Ravno finančni zakoni bivše Avstriie so bili zelo nejasni. Mi pa Potrebujemo razumljivih postav in na-•'edb. ki nai bodo nekako naravne iti privlačne in nai daieio davčnim uradom ea-r«mcHo. za ifjsno točno in hitro poslovanje.	'.
izenačenje davčnih zakonov — velikopotezna davčna reforma — reoreaniza-eiia davčnih uradov — skrb za dobre davčne uradnike — so naloce. katerih se mora vlada kmalu lotiti.
Dr. X. Maribor:
Izenačenje profesorskih plač i. dr.
Težko smo pričakovali topot plačilu •jstc, ki nam bi imela prinesti tol ko za •'eleno in že opetovano napovedano ize '■učenje plač. Mesto tega pa so se nan odtegnile od dozdanjib prejemkov izdat "c svote, tako da so se skrčili dohedk broti prejšnjemu mesecu povprečno z;
rt do 700 K. Oženjen profesor 8. čir reda je prejel topot manj, ko začetni! udskošolski učitelj, samec. Človek b ' „ ^'"ejal, ko bi mu ne šlo tako preklica p za nohte. Tako se ga loteva jeza ii S tem pa ne rečem, da učiteljen lonodkov ne privoščimo!
. Nemčiji »delajo učitelji po pouku i k p Y fdustriji, stari profesorji iščejo služ kratui1 Vr^tarii i. t. d.«, smo čitali pre Y Jugoslaviji je kaj takega ne «oce, ker gospod z ostrimi očali t
spravi po § tern in tem sl. pragmatike takoj v najstrožjo disciplinarno preiskavo. Da, celo poučevanje, kurzi in slično se prepoveduje, dasiravno taka prepoved ni izrečena nikjer v služb, pragmatiki.
Kot kuriozum prve vrste navajam primer tovariša R. v Mariboru. Temu so najprej nasvetovali otvoriti kurz za srbohrvaščino. Kurz so vzdrževali uradniki sami, ter ni stal države niti vinarja. Obe stranki, učitelj in obiskovalci, so bili zadovoljni. Kar pride pstrogled član v. š. s. ter stavi tovariša R. pred alternativo, ali kurz opustili ali pa mu preskrbi državno podporo v znesku, kakor se plačujejo nadure. Zadnje je R. odklonil.
Istočasno čitamo v »Uč. Tovarišu« v obrambo nekega drugega člana v. š. s. brez dvoma od merodajne oblasti poslan popravek, ki vsebuje med drugim tudi tele besede:
»Uradnik ima težko stališče, ker mora zastopati----------tudi interes države;
saj mora na vse zadnje tudi nanjo nekdo misliti.«
Postoj, solnce, in čudi se! Eden sme odirati profesorje in jim ščipati borno zaslužene groše v »interesu države«, drugi sme isto proti interesom države.
Kako dolgo še bomo profesorji služili operetam za karikature? Kako dolgo še bomo v zasmeh naših fiskalistov to in onstran Drine, — kako dolgo še bomo igrali nlogo osla, ki pozna le delo in za priboljšek — bič? Ni li že zadnji čas, da se strnemo v skupno’ vrsto ter zavzamemo afront proti izkoriščevanju? Zahtevajmo izreden zbor profesorskega društva za Slovenijo, alarmirajmo javnost in parlament, preprečimo z zakonitimi sredstvi nezakonita, dokler je še čas!
Struna je napeta do skrajnosti!
Iz krogov finančne straže.
Nekoč se je razpravljalo v »Sl. N.« o takozvanih »tihih junakih«.* Članek je povzročil v gotovih krogih precej kritike, akoravno popolnoma neopravičeno.
Da pa stvar popolnoma ne zadremlje, hočem tudi jaz opozoriti javnost na neke »tihe junake«, katerih mera potrpežljivosti tudi kmalu prikipi do vrhunca in pekoča njena vsebina lahko marsikaterega ščurka občutno opari.
To so namreč nastavljene! finančne straže, katere je zadela usoda begunstva leta 1919 iz zasedenega Primorja. Večina teli revežev je bila nastavljena po koroškem plebiscitnem ozemlju cone A, ne glede na to, kam naj spravijo družine. Obetalo se je tistikrat, da je to le provizorno, t. j. da bode trajalo največ dva do tri mesece. Razmere, kakoršne so vladale takrat na Koroškem, niso dopuščale, da bi se jemalo s seboj tudi družino. Tako je moral uboga para begunec iskati hočeš nočeš v tujem kraju in pri tujih ljudeh stanovanje, da je spravil ženo in nebogljene otročičke pod skromno streho. Kdor ve, kako se je iskalo tisti čas stanovanja po Sloveniji (bilo je zasedeno vse po beguncih, verižnikih in vojnih dobičkarjih), si lahko predstavlja položaj ubogih obupancev, posebno ker se jim je v to svrho odmeril le skrajni čas, kajti tega in tega dne so morali biti na določenem mestu, če ne . . . Vlagale so se prošnje za to in ono, vse zaman; tolažilo se nas je le, da je plebiscit pred durmi in kasneje se uredi vse.
Plebiscit je prikorakal s pariško hitrico šele po dveh letih. Upalo se je, d« bo vsaj sedaj konec krize. Toda glej ga
• člankar je prejel itmosro pismenih zahval posameznikov In društev. Op. uredu.
spaka! Po plebiscitu so nas vrgli zopet na novo obmejno črto brez ozira na to, kako dolgo smo že ločeni od družin, in ali na novem mestu dobimo stanovanje ali ne.
Tako se klatimo že drugo leto, ločeni od svojcev, odvisni od oderuških gostilničarjev, ki nam višajo hrano stopnjema vsaki mesec, ker pač vidijo, da smo brez moči in odvisni le od njih. Družinski oče, ki ima ženo in otročičke, ni deležen niti te dobrote, da bi jih vsaj vsaka dva meseca videl enkrat. Saj se postopa z nami glede dopusta strogo po predpisu.
Zgodil se je slučaj, da je v začetku leta zaradi bolezni ali drugih družinskih razmer izčrpal dopust, in tako je bil revež obsojen, da vse leto ne vidi ljubljene svoje družine. Ker smo že preganjani begunci, bi morali biti deležni vsaj te »dobrote«, da bi se vsakemu družinskemu očetu, ki je brez lastne krivde primoran službovati ločeno od svojcev, dovolilo vsaj vsaka dva meseca kratek dopust, t. j. po razmerju oddaljenosti, ter poleg tega prosto vožnjo po železnici. To je skromna zahteva toda popolnoma upravičena. Končno naj se še pripomni, da je v notranjosti in po carinarnah dosti mladeničev, ki so zdravi in čvrsti in brez družine ter popolnoma sposobni za obmejno službo. Zakaj bi se ne nastavilo teh na mejo, da bi se nekoliko utrdili, najsi bode že v disciplini, kakor tudi v naravi?
Tudi so samci dosti na boljšem stališču, kar se tiče plače. Torej lažje zmagujejo gostilničarsko konkurenco, kakor družinski očetje, ki morajo živeti na dve, ako imajo otroke v višjih šolah, tudi na tri strani. Nekaj več humanitete od naše oblasti bi se pa že smelo pričakovati.
Več prizadetih.
JOŽEF ZAZULA (Prevalje):
Država po svetovni vojni.
Svetovna vojna Evropi ni samo iz-
oremenila lica. razjedla ii le tudi telo: spremenila se ni le politična geografija, omajano je tudi njeno svetovno stališče. Nikdar in .nikoli več ne bo Evropa igrala prve vloge na Zemlji ker ie itak z Ameriko že tekmovala preko dvaiset let dokler je ta m v svetovni vojni porazila. Dandanes ie Evropa na višini tetke Azile in geografični izraz Evrazija je tudi v političnem smislu veljaven.
Evropo, privesek — polotok — Azije, ie privedla do tega niena nad vse slaba iavna uprava; sai zadnja desetletja razun Monako in S. Marino mogoče še Lichten-
stein. skorai nismo imeli državne enote, ki bi bila redno gospodarila. Dolgovi na dolgove so se vrstili v bidžeiu in veliko ie bilo finančnih ministrov, ki so bili ve-seli. ako so izhajali z obrestmi, to ie: ako S) rili mogli plačati: na povračilo državnih dolgov samih ni nihče mislil. Zato se je razvila iz upnikov raznili držav borza, ki se je skušala odškodovati za slaba državna gospodarstva. Čimbolj ie država lezla v dolgove, temboli ie bila odvisna od borze in temboli so io držali v krempljih borziiat^ski mogočneži, »ureievaie« nieno valuto — sebi v korist.
Svetovna volna ie docela uničila še tisto trohico ravnotežja, ki smo ga imeli: nekdai ie velialo pravilo, da mora imeti država za svoi denar kritie v zlatu: ob pričetku svetovne voine to načelo ni bilo več merodajno. Večina držav ni imela vec
novoiinega kritia: zato so šli korak naprej in naredili, ustvarili so novo kritie: vrednost cele države. Ta »vrednost« ie imela dvojni pomen: 1. so se rešili neljube odgovornosti za državni zaklad, ki ga že
davno ni bilo. 2. so oridobili šoekulaciit nennimerno večie polic ker so cenili celo državo neprimerno višje, nego je bil prej-šnii zaklad, zato so pa tudi tiskali neprimerno več bankovcev, sai »kritie« le tvorila — cela država. — Ob koncu svetovne voine oa tudi to ni zaleelo: tiskali niso ienaria na nodlned potrebnega kritia temveč so državo krili z denar ve m po potrebi in tako delalo bankerotne države še dandanes v nrvi vrsti Avstriia in niene finan-čno-sorodne priiatel'Kce.
Bančni uradnik bi te danes poslal v norišnico, ako hi zahteval za bankovec polnovredno zlato, ker dotični panir niti bakrene vrednosti nima: svoičas na šo te b:li zaprli, ako si skušal ponarediti denar, medtem ko se dandanes ponarejajo žigi,
države same na tiskiak) denar kakor tiska Schimdromane zakotna tiskarna.
Taka metoda se imeriiuie dandanes — evrooe’ska državna uorava.
Tol'ko za uvod. da cenjeni čitatelj sooznia kako bomo nadalievali.
I.
Ko smo ustanovili Jugoslavijo, smo pričakovali, da se otresemo takih sleparji m si postavimo državo na reelno-oošten temeli. V nrvi vrsti se ie bilo treba otresti sleoarii v politiki ki ic. strakarstvu v korist. zacemairiala proračune, opuščala snovanje potrebnih zakonov, ni skrbela s složnim delovanjem za ugled na zunaj In z redno uoravo in zdravo ustavo za red. v državi. Toda. irč takega! Prve mesece ve l ilo videti da se dvigamo, a nrišlo ie famozno žieosanie. ki ie državi omajalo kredit dioma in v talini: prišla ie relacija 1 :4. ki nam ie zvišala cene. prišla ie carinska. politika ki ie odbiiala nainuineiše stvari ;n nas v marsičem vrgla za deset-letia nazai ko bi bili morali za desetletja nanrei. rta bi bdi prehiteli zamuieni presledek med nami in našimi tekmeci.
Toda. nfč takega! V državnem zboru smo se pridno prepirali in v dveh letih. — celih dveh leti!*! — dosegli to kar bi bili morali storiti v dveh mesecih: sedal po dveh letih, smo srečno prišli do konštitu,-ante mesto dela na sc nričeniaio novi ore-niri za poslovnik, za prisego, kakor se ie lansko leto slepomišilo za kvorum in z :n-teroehciiami križanu sestanki, razgovori sefami in vabrii. slepilo občinstvo in dušilo niegovo ootrnlienie.
Ko se le kljub vsemu temu pokazala zaria vzhainioče uprave in ustave, na se pokaže na nasprotnem obzorju učena postava centralista. decentraKsta federalista. kapitalista komunista in harlekinska ! figura prifrkanih republikancev -- Radi- j čevcev.
Resni, za državo goreči Jugoslovan se čndlom novprašnie ali so taki H udi e | študirani nevedneži. ali so novodobni sleparij labkomišlieni politični akrobati ali ! od »kulture« nrenasičeni nora! Država | potrebtiiie dobrih železnic in cesta, lastno industrijo in bogate rudnike potrebuje na gospodarski podlagi vreiene nkrare zvezo in pnimet z. notraniostio in zunamim svetom. petrebuie zanesljiv denar, resno policijo. varno upravo, pravično sodstvo in - - mesto tega oa ima hujskajoče časopisje prepirajoče se politike mesto strokovnjakov kmete-ministre. mesto solidnih meščanov Drolefarce-miliionnrie. mesto res-mb finančnikov ' hankirie-strankarie in javne zastopnike, katerim je stranka vse,
država nič. niih kariiera do rniristra na raznolcženju vse delo za liudski blagor, trgovino, obrt. promet oa — deveta briga.
II.
Iz tega kaosa ie izluščiti le to. da hočejo imet' občino za podlago in temeli javni upravi, dasi ori vsem nreoiru in prere-
kaum še nismo slišali, kako si oredstav-liaiio nričetek take uorave: no. sai to bodo itiiik uradniki po pisarnah ukrenili, za poslance ie dovoli da pokažejo smer in v zbornici kriče in se prerekajo, da svet ne bi mislil, da «oe.
Pričnimo na mi z občino!
Občinska uprava ie prvi in najvišii ooiav kivne uprave in preko te uorave Slovenci nismo prišli, k;*iti tisti deželni odborček v Liublliani ni bil dnuzeea kakor večia občinska seia. Zato na ie ta občinska uorava tudi tako urejena dia ie za moderno delo popolnoma nesposobna: mamka iel strokovno izobraženega uradništva manika iei objektivnih županov, kaliti vsak izmed niih ie !e eksponent svote stranke, nrav tako kakor ie poslanec predvsem delavec za svoio stranko: državna korist mu ie toliko mar. kakor večini županom ob-iektivno občinsko delo. Kot svonečasni nrvi gerent na Slovenskem p:sec teh vrstic iavno izpove da glasom svojega zanesljivega vpogleda v občinski organizem ta :i'ma. in v doglednem času tudi ne bo imel sposobnosti stopiti na podnožje moderni uoravi.	,
Že v stari Avstriji so vedeli politični, sodni in davčni uradniki, da zanesljivih, nepristranskih podatkov pri občinah ni dobiti: zato so se že tedai naslanjali na orožnjštvo finančne urade ali so zasebno povpraševali zanesljive osebe. Podeželske občine, in o teh govorimo v nrvi vrsti, so golile »visoko politiko«, nepristranost pri javnih zgradbah, kanalizaciji, razsvet-Mavj kai šele nri večhli oodfetiiih. na primer cestah, železnicah ji ni ie bila neznan ppiem. ker so iz vsake stvari ustvarjali strankarstvo: nai ie politični nanrotnik svetoval naknodreiše stvari nobbaji so lih iz strankarstva, ne iz stvarnih raz-loeov.
Na tak temeli hočejo postaviti danda-•Jaues Jugoslavija.
Ako bi storili to, potem bi morali pre-osnovatš popolnoma vso občinsko upravo, uoeliati no*v» uradništvo. urediti kompetenco in dati županom hi svetovalcem Ic nasveiuiočo ne na izvršujoče oblasti, ker ivso zmožni postaviti delavnega načrta preko enega leta. Za eno samo leto pa ne
moreš storiti večiih nroiektov razim da vodiš :n ponravliaš tekoče stvari, in torei ostane vse nri starem.
Kie na ic objektivnost nri volitvah, resnost pri izvainniu mobilizacije, kie ie zanesljivost v vojski pri ljudeh, ki jim obzorje sega od doma do gostilne od lastne roke do latnega žena?
Te objektivnosti nikdar ni bilo. ie ni :n ie ne ba!
(Dalje prih.)
Vprašania in odgovori.
PcejoH s;u-o sledeči dopis:
Podpisani slusa oziroma po funkciji jotničar pri okrajni sodniji .prosi, da mn v Listu »Na? Glas« pojasnite, ali je uradnik, recimo oficijal, dolžan odgovoriti pozdravu s strani slug ali ofi-cijantov? —
Drugič, je 1i sodni sluga zavezan ribati ali umivati tla, hodnike in stopnice sodnih prostorov?
Tretjič, je H sodni sluga dolžan za sodnijo kakor tudi za zapore žagati drva?
Četrtič, je li sodni sluga dolžan hoditi za stranke, katere imajo pri sodniji opraviti, po kolke? — Zgodi se namreč, da pridejo stranke h gospodu oficijalu; _ker je ž njimi dober, mora sluga za take stranke kolke iskati, medtem pa stranka sedi pri dotičnem gospodu, dokler sluga ne prinese kolkov. — Glede pozdrava misli pod-pisanec, da stori s tem svojo dolžnost, če zjutraj pri prvem snidenju pozdravi svoje višje oziroma pred/postavljence.
So pa uradniki, ki vedo, da jih sluga mora I pozdraviti, a mislijo, da niso dolžni odzdravljati. : Zato prosiim v tem slučaju natančnega p.ojasni'a, ; da se ne bode podplsanec mogoče motil, dasi sc opira na točko § 43. službenega pravila za bivšo avtstnijsko armado. Ta točka se je glasila: »Jede igeleistete Ehrenbezeigung muss reglementmas-sig orwidert \verden.« Podplsanec je mnenja, dl velja to tudi za uradnike in sluge, ne le za vojaštvo.
Nadalje prosi podpisanec za pojasnilo v sledečem slučaju: .Napisal sem vlogo težke dobave vode in drugih ratzmer pri tukajšnjem sodišču; naslovil sem vlogo na predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani in jo predložil službenim potom pri okrajni sodniji dne 3. julija 1920. Do danes še nisetm prejel nobene rešitve. Torej prosi podplsanec, kako bi se zvedelo, je li prišla vloga na naslov ali ne. Vloga Je bila preč oj obširna, utemeljena in seveda od besede do besde popolnoma sveto resnična. Podpl-sanec je mnenja:	ako bi se bil s svojo vlogo
proti enemu ali drugemu višjih pregrešil, bi bila že sledila kazen. A do sedaj še ni nobene odločbe.
Vse to mi blagovolite pojasniti!
Na ta vprašanja odgovarjamo:
1.	Žalostno, da je tako vprašanje sploh potrebno! Kar velja za častnike in moštvo, velja tudi za javne nameščence. Kdor ne odzdravlja, s tem izraža željo, da se ga več ne pozdravlja. In kdor pozdravlja vendarle še nadalje, se vsiljuje in ponižuje. V demokratski dobi poniževanja nihče ne prenašaj! Pozdrav pa mora hiti dostojen in razločen. Prav tak mora biti odzdravi Ako se jaz komu lepo odkrijem in rečem jasno: Dobro jutro! — mi ne zadošča, ako mi pozdravlje-nec le salutira ter nerazločnio nekaj zagodrnja. Zahtevam, da me nihče ne bagatelizira, ker sicer ga vbodoče — ignorirani. Če dotičniku ni prav, naj se pritoži! Žel bo le blamažo.
2.	in 3. Sluga je dolžan le sobe zračiti, pometati, prah brisati, eventualno peči kuriti ter izvrševati uradne posle. Vse drugo opravljajo najete
: ženske. Drva žagajo na najeti delavci.
4. Sluga je dolžan hoditi po kolke in druge ! pisarniške potrebščine za urad ali za uradnike, j Ne pa za stranke. Čc hoče sluga storiti stranki | uslugo, je stranka dolžna, da mu to uslužnosi ua" i gradi!
Končno: vsaka vloga sc mora rešiti. Če Va-! ša vloga še po šestih mesecih ni rešena, napiS'te ! novo vlogo ter prosite rešitve prve vloge! če bi | še to ne zaleglo, pošljite tretjo vlogo naravnost j na višje deželno sodišče s pripombo, da si ^ru' j gače ne morete pomagati, ker Vaš urad ne odgo-j varja.
Vestnik.
Pozor! Prosimo nujno vse g. naročnike, ki §c niso obnovili naročnine za tekoče leto, da to store nemudoma. Pri tem naj ne prezro mli nam tudi morebitne ostanke na naročili"1 '.a leto 1920. Ti ostanki ozitačeni so poleg Iia' »lova na štev. 52, s katero je dobil vsak tudj položnico. Kdor lista za tekoče leto ne * več, naj nul nakaže vsaj za leto 1920. dolžno laročni.iu) in nam vrne list z oipazko, da ga ne mrači več. Največ škodujejo nam ravno oni tovariši, ki so Ust naročili, ga rodno prejemalo P'O več mesecev potem pa lepega dne vrnejo ipazko »sc ne sprejme«, ne da bi poravnal lavno zapadlo naročnino. Na ta način se oi jlasila, ki ga imamo, ne podpira, marveč "
Uprava.
Društvo nižjih državnih uslužbencev za - ■ venilo v Ljubljani. Občni zdbor, sc vrši v ' Jeljo, dne 13. februarja 1921 ob 3 POokl«^ v svetovalnici mestnega magistrata v l'J -jj [Jrcvni red po § 10 društvenih pravil. ‘ nnl zven Ljubljane, 'ki ne morejo priti	„
jooblaste , in sicer: sodnijski	tavaJ^prance-
Hiibšerja, davčni Antona Čudna, cfsrtaS_blasti,la ta Polkovca, vsi drugi Karola Zorka. , ‘Uru. raj sc ipošljejo do 10. februarja na 'J'
Uva v Ljubljani, Stani trg, št. 34.
Društvo finančne kontrolo ra Slovenilo. Na
ve? ■vprašanj »lede dir'žavljamsltva (opcije) sledi irčr.pen odgovor v eni prihodnjih številk »Našejta Cdasa«.
Društvo sodno pisarniških in zemljiškoknjižnih uradnikov za slov. ožemite v I 'ubijam: sklicuje svoi redni občni zbor na dan 6 marca ld21 ob 3. popoldne v vustič-mo palačo soba št. 28. v Liubliani z dnevnim redom, k! te določen n.o pravilih.
Vsem užitninskim uslužbencem na j znanje Zadeva elede užitninskih usluž- ; bencev ie končnoveliavno rešena. Vsi ti uslužbenci, ne oziraje se na starost, so sprejeti k finančni straži in stalno (definitivno) nameščeni. Vsa dosedamia službena leta. doslužena nri deželi se vračunalo. Kratko rečeno- zadeva ie rešena zelo ueodno. V kratkem bodo vsi užptninski uslužbenci o tem, uradno obveščeni o uradni obleki, plači i. t. d. Z ozirom na to podpisana nozivliava vse te uslužbence v niih lastnem interesu, nai orenehario z vsako kritiko zlasti pa z | osebnimi napadi po različnih časopisih, ki ' so vse obsodbe vredni. — Za društvo užitninskih uslužbencev v Slovenili. —
V Lteblian?. dne 14. januaria 1921. — Ivan Žagar. t. č. predsednik. lyan Rupnik t- č. podpredsednik.
Društvo nižiih državnih uslužbencev.
Ko so časopisi poročali o novih draeiimi-skih dokladah, so cestarfi sklenili, poslati ua ooverieništvo za iavna dela deputacijo ki nai vpraša, bodo !i tudi oni deležni Rovih draginiskih doklad. Deputacija, ob-stoicča iz društvenega predsednika tn rtveh cestaniev te zaprosila, nai se državnih cestariev ne prezre. Dosegel se ie ta uspeh, da sedai dobivajo cestarji po-'eg plače še dnevnice 28 K: za družinskega člana na 8 K. - Glede definitivnega Rameščemia sem. tovarišem stavil predlog. Ral bi zahtevali, da se določi državniin ^stariem začetno plačo letnih 1000 di-Raricv ter pristoibine ki iih irnaio drugi -'službeno'. Ta predlog so cestarii sore-lftu- -Treba te le še da bodo vsa društva D°stopala enako .— Zorko.
šele no letih, vsled česar se že sedai proti temu zavaruiemo. Danes ie treba drž. nameščencem čimprei nakazovati potne pristoibine. ker le-ti tioiio v večnih denarnih zadregah. Naiorvo nai pridete na vrsto drž. nameščenci in potem šele odvet-n ki notarii in drugi zasebni predsedniki volilnih kojnisii. ki gotovo niso tako potrebni kakor drž uradniki.
Odbor društva slovenskih sodnikov naznanja s tem društvenim članom, da se je v zadevi službene pragmatike obrati na vse merodajne faktorje v Beogradu, na naše narodne poslance, na načelnika dr. Štefana Sagadina in da je 'bit dopisom pritožen skupni načrt, izd elan v Zagrebu končno redigiran v srb o - hrvatskom jeziku, ka-koršnega je že prejeto ministarstvo pravde. Obenem je društvo prosilo minisltarstvo pravde, da v specijalno komisijo za izdelavo načrta zakona o sodnikih 'poizove tudi enega člana naše organi-fcaoije. Vse bratske zajednice so o tem slednjem koraku obveščene s pozivom na konfor,mno akcijo.
Užitninskl uslužbenci, h Sodražice nam piše tovariš: Veliko se je v »N. G.« že pisalo o prejemkih užitninskih uslužbencev. Vsak nepristransko sodeč tovariš je moral uvideti, da sc jim godi krivica. Kadar sem 'bral te članke, sem se vprašal, je H resnica, da se jim ne da toliko časa kar prosijo. Zato sem se namenil, osebno se prepričati, kaij je na stvari. Govoril sem torej z užitjiinskimi uslužbenci in spoznal som, da se nahajajo res v obžalovanja vrednem položaju. Zakaj se jim niso priznale drag in j sk e doklade, kakor drugim državnim nastavljencem? Saj je tudi nje prevzela država. Torej bi jih morala tudi pri odmeri draginjskih doklad vpoštevalti. Da so se draginjske doklade s 1. novembrom 1<>20. nakazale le nekaterim iz med njih, je -več kot čudno. Zakaj vendar to? Ni mi znano, ampak kakor sodim, so teh doklad deležni menda le oni uslužbenci, ki so sitari nad 40 let. Ne razumem pa, kako in zakaj, da bi se drugim ne nakazali i-sti prejemki. Saj so vsi še vedno v užitninski službi! Ker imam srce za uboge trpine, apeliram ua njih predstojnike, naj jim vendar urede njih prejemke pravično, vsem od 1. novembra 1920 dalje, ter naj se ne dela izjem, kakor ne sme biti izjem v izvrševanju službe. Ali pa naj se razlika utemelji in javno pojasni.
v Imenovanje ori sotlnHl. V zadnierr Cas,u so se vršita številna imenovanih ^flnikov. istota'ko smo onažali imenova-nri davčnih in ooštnih uradnikih. Ča-- Ramo vsem tem strokam k naoredova-n!U- i oolo na nriporočamo naši tnerodai-plasti da se oobrtea tudi za sodne ni-° nn§'ke uradnike. Kdo ie le kriv. da sc ni^i^vamia i>rj sodno-n'sarniških uirad-,	^°(se čase najslabša? Će po-
^ediaš status le malo mizar boš našel, da ta stroka uradnikov nanredovala v XI, razred. Takozvani kanclist ie v v-itI C1inl1 R^vadno ostal, ako ni imel iz-bov -ne RroteKeife. še-no 40 letnem šluž-an,|U;. r^a se naše razmere še danes št-iti Veil'!^>	temu te dokaz le
uraa-, I)ruštvo uis. in zemlvekniižmh u'auntkov. vzdrami se!
sli ,/>r?vlla ore<Isednikov volilnih komi-k>mic - u6 ne v*at*e- Predsedniki volilnih okrni,,-' k'IS0 (akoi t>o volitvah predložili čak >1,r! ^Javarstvorn svoie stroškovnike RotnuV . ezrc; . Rakazila pripadaiočih iim 'e težir^-^011 ,In ^er St) <tržavni uradniki ki z S "rtvovilhdcnar za ootne stroške s° bili n_- ^ na šliritluevno ooslovanie ni-Dovzrnisii'; ( ana^n'' šlragint' malenkostni in očetom hiJa 'zda(pk zlasti družinskim ^osooj-i ,stven Pfimankljaj v domačem •vrnkaže Sie nrir>s' deželna vlada, da ranie teh ff' f^delkn čoimreišnie likvidi-iasni ro, Ovnikov, ozir. dia nam do-se raznncll1? H? z^oreke. Bolimo se. da Avstriji' i.1 .v dueroslavmi ona v stari kvidin h ia žalostno znana navada li-Komisitske stroške glede volitev
»Vrh Razglednika«. Naš vrli sodelavec in marlitvi dopisnik g. Jožef Zazula v Prevaljah ie ustanovil nov poliudno /nastven mesečnik z naslo.vom »Vrh Razglednika«. List bo jako lep, ilustrovan in
bo prinašal glasbene nriloge: mesečnik bd seveda nepolitičen, no vsebini nodo-Ven Reclamovemiu »Universumu«. »Um-schau« ali »Prometciu«. torej namenien inteligenci. Prinašal bo tudi anonce. Ko nreirnemo 1. štev., bomo poročali več: za danes zadoščal ta o no zorite v našim tovarišem. Tako dokaže tudi g. Zazula. da še velja geslo: »Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.«
Iz kroca davčnih uradnikov. Meseca avgusta 1920 so prinesli časopis* vest. da te Podnisan ukaz. glasom katerega se bo povišalo 500 finančnih, med temi večinoma davčnili uradnikov: koncem decembra 1920 je bilo zopet čitati, da izide v kratkem ukaz o večiem napredovanju davčnih uradnikov. V sledečem hočem dokazati, kako se iavnost farba s takšnimi novicami, prizadete uradnike pa se ima s tem direktno za norce. Po preobratu do danes ie bilo povišanih približno 10 davčnih uradnikov v Vlil. razred in nekaj več v VII. razred: nadalje ie finančna dd.egaciia v Liubliani koncem aprila 1919 imenovala kakih 15 uradnikov v IX. in ne-kal mani v X. razred. To so bila vsa napredovanja davčnih uradnikov po preobratu. Na Češkem in v Avstriji ie Ivi sleherni davčni uradnik od preobrata do sedai deležen dvakratnega novišania, To
«e ie nri nas v drugih strokah tudi zgodite v niolitičnf službi pa so nekateri od razsula sem še celo trikrat napredovali. In kdo ie kriv temu zapostavlieuiu davčnega uiradništva? Nekateri pravite, da finančna delegacija v Liubliani. ker baie nima smisla za t.ežnie niemu podreienega uradništva davčne stroke. To ni verietno. Vzroka ie treba iskati drueie! Imamo v Lmbliani dve strokovni društvi in sicer: društvo davčnih uradnikov ter društvo uradnikov direktistov. Plačamo članarino prispevali smo tudi k agitacijskemu fondu za deputacijo, ki bi šla v Beograd intervenirat v naši zadevi. Nobeno teh društev ne poroča o svoiem delovanju ter sploh o kakšnem doseženem uspehu v nrid davčnega uradništva. Kai ie temu vzrok? — Pri nas imamo uradnike ki sede že no 10 let v enem in istem razredu: veliko iih ie takih, ki imate že oo pet in več let nnrtemke višiega razreda, a se lili ie nri gori navedenih itak pičlih imenovanih prezrlo. Takšnih slučajev gotovo nima nobena dlruea stroka. Člani z dežele ali pa iz obmejnih krajev že radi pomanjkanja časa in derraria ne morete osebno dregati če se oa obrnete ni smem/) do kakšno pojasnilo, ne dobe odgovora. To se
ie zgodilo ponovno piscu tega članka, kliub temu. da ie dodal svoiemu vpraša-nut znamko za odgovor, kar se na te bate pripetilo tudi drugim. — P/osuno tore? obvestila vsai v našem glasilu da vemo. kai se ie storilo in česa se smemo nade-teti!	M, M. (Murska Sobota.)
Vštetie vojnih let. V eni zadniih številk Vašega glasila ie bila obiavliena resolucija iavnih nameščencev v Mariboru glede službene Pragmatike. Umestno sc mi zdi k tei resoludii/opozanati merodajne faktorje, ki sodelujete nri sestavi urad-mške pragmatike, da se končno tudi vredi vnrašante glede vštetia voine dobe od 1914 do 1918 v ostalo službeno dobo. V službeni pragmatiki za uradnike drž. in inžne železnice se le tozadevno že ukrenilo da ie šteto v službeno dobo in v dobo. potrebno za povišan ie v višin plačilno stoonio. za one ki so služili v fronti, vodno leto dvoino pri ostalih pa 2 semestra za 3. Istotako se ie uredilo pr! nameščencih mestnega magistrata v Liu-blteni. teleti bi bilo. da se na enak način uredi to vprašanje v službeni pragmatiki za državne nameščence.
USTNICA UPRAVE.
G. A. K....č, BeograVj, in %. L. M....II, Ljubljana. Vsako številko smo Vam redno odpo-slaili, kakor vsakemu naročniku. Ce jih niste do-btLi, ni krivda na naši strani. Štev. I do 4 smo Vam poslali drugič.
Priporoča se tvrdka 4—6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šival:.ih strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
Drogerija ,ADR1JA‘ Fotomanufaktura 22_s Parfumerija
B. Čvančara
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.
o
e
>o
Jg
O.
N
e
u
J3
O
%
O
c.
*s
OB
h
x>
o
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
Pl HOM!
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
OB
<
(t
O.
3
O
OB
■3
<2.
n
3
ur		Podružnica: CELJE, Breg 33.		o
				
*				
	—j			
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. j. v Ljubljani.
Izvaja za javne uslužbence transakcije dolgov v Avstriji. — V letu 1920 je bilo uradništvu v korist že izvedenih 80 transakcij.
Za izvedbo transakcije je sedaj najugodnejša prilika, ker je kurz avstr, krone zelo nizek. Vsakdo lahko zniža svoj dolg na 2 tretjini in še več. Transakcijo izvede zadruga sama proti povrnitvi naraslih stroškov.'
Zadruga dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit: proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življ. polic na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilom; obresti ti0/«.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4OI0.
Zahtevajte prospekt!
Prošnje se rešujejo zelo hitro.
=\---------- —
■■a
■
:a

85-
SOflVAB & BIZJAK
I: LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavaino.
■■a
m
VELIKA “ISL™" BOGATA
ZALOGA	IZBIRA
[m Ml118TELIJ£' s
modnega blaga. Srajce, samoveznite(kravate),nogavice i.t.d. novejšem kroju.

•BCBEBl
■
!W«
Modni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klO> bukov, čepic in slamnikov za dame in deklice.
19-3
se priporoča za mnogo-brpjen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Miholič, kavarnar.
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
II
i I. L Udi, i
$	š
£ Ljubljana, *
.#
WoI!ova ul. 3. ^
3-6
Prva ugoslovanska zlatarska delavnica. Alojzij Fuchs — Šelenburgova ul. 6.
Kupujem staro zSsto in srebro
po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova dale se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante.
A.Mihelič, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1.
Trgovina s ščetinastimi izdelki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
marijaš, wliist„ primorka*.

Im®
CO
I
Anton Černe
■ O <$, QRAVEUR ^ *S
■■■
■■■
■■■
KEMI1 « (IS1I
vsakovrstno blago, obleko
18—3
cfomaCe perilo (poillja po isto na dom)
ovratnika, zapast* niče in srajce
PIRE
Tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4..LJUBLJANA, Podružnica Selenbnrgova ulica 3.
Podružnice: MARIBOR - NOVO MESTO.
Najstarejša spedicijska tvrdka v Sloveniji^!
| R. RANZINGER |
....	liubljana g
I
Popravila tožno In ceno.
Žalni klobuki ved no v zalogi.
Ljubljana spedicijska pisarna
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Raužinger. 24—2 Interurban telefon <30.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.