PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O T? Q' > O O
" vo o 3 S
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 153 (12.785)
Trst, torek, 30. junija 198
o
Ti
m
z
c.
2>
I
M
h:
X
&
5
03
Vi
vn
i-
>
559
ije)
23
V nedeljo je bilo v Špetru že 14. nagrajevanje natečaja Moja vas
Letos je v Špeter prišlo skoraj 400 prispevkov
MARIJ ČUK
ŠPETER Sonce, ki se smeje in hudomušno vije jezik. Prostrana stilizirana modrina neba. Pod njo pisani zaboji in darila, pod stropom prostorne špetrske telovadnice pa številni otroci in njihovi starši. Tako praznično vzdušje nas je sprejelo, ko smo stopili v poslopje, v katerem se je pisalo zadnje poglavje letošnjega (že štirinajstega!) natečaja Moja vas. Šlo je za veliko dejanje, ki ni brez pomena za življenje Slovencev v videmski pokrajini in za vse tiste, ki jim je usoda tamkajšnjega obmejnega pasu pri srcu. Bila je to sproščena, a hkrati večpomenska prireditev, ki je vsaj v nedeljo združila v simbiozo hotenj slovenske otroke iz treh pokrajin naše dežele, združila jih je v imenu izražanja samih sebe in ustvarjalnosti, ki je v vseh spisih in risbah ni manjkalo.
Lepa sončna nedelja je bila kot nalašč za srečanje, na katerem je bilo videti, da so misli začetnikov Moje vasi naletele na roden humus, saj je manifestacija postala tradicionalna in nepogrešljiva, iz leta v leto je krepila svojo zavest in zavest v drugih. Žal se odmeva in razsežnosti prireditve predvsem v Trstu in Gorici ne zavedajo, saj so, kljub številnim nagradam in priznanjem, bile iz teh dveh prostorov velike praznine in odsotnost staršev in otrok kaže na skrajno nerahločutnost. Kljub temu pa je bila tudi letošnja Moja vas plemenito dejanje.
Na to sta opozorila odbornica za kulturo špetrske občinske uprave Bruna Dorbolo in špetrski
župan Firmino Marinig, ki je obenem spregovoril še v imenu videmske Pokrajine. Slednji je na koncu izrazil željo, da bi bil vendarle že čas za izglasovanje normativa za Slovence, kar bi bila stvar pravice in pravičnosti ter korak naprej k sožitju in sodelovanju ob obmejnem pasu.
Mimo same politične in kulturne razsežnosti nedeljske prireditve v Špetru pa je bila glavna srž tega srečanja ob Moji vasi nagrajevanje šol in posameznikov. Letos je iz videmske, tržaške in goriške pokrajine ter iz tujine prišlo v Špeter kar 382 prispevkov, poslalo jih je 345 otrok. Natečaja se je udeležilo tudi 15- šol. Ob teh nagradah pa gre podčrtati tudi nagrado »Laštra landarske banke«. V tem okviru sta bili letos podeljeni dve priznanji, in sicer Renzu Garjupu Znidarjevemu za najboljši dosežek ljudske literature za mladino in Liliani Spinozzi za najboljši dosežek pri raziskovanju in zbiranju ljudske kulture Slovencev v videmski pokrajini. Kar zadeva narečni natečaj Moja vas pa so ob številnih posameznikih (nagrajeni so bili prav vsi udeleženci) prejele nagrado šole Ivan Trinko Zamejski od Domja in iz Ricmanj, dvojezična osnovna šola iz Špetra, srednja šola Ivan Trinko iz Gorice, osnovna šola G. Carducci iz Ahtna, osnovna šola z Vrha, osnovna šola iz Barda, osnovna šola I. Gruden Slivno Šempolaj in dvojezični vrtec iz Špetra.
Ob koncu naj zapišemo še, da so se imeli prisotni priložnost pozabavati ob čudih prečudnih dveh čarovnikov in postati ob stojnicah, ki so popestrile praznovanje špetrskega patrona.
Ta teden izvolitev predsednikov zbornic
RIM — Tri dni pred formalno umestitvijo novega parlamenta ni še znano, kateri osebnosti bosta v novi zakonodajni dobi predsedovali senatu in poslanski zbornici. Stranke se niso namreč še sporazumele o dodelitvi teh dveh prestižnih državnih funkcij, sodeč po razpoloženju in po usmeritvi nekaterih sil pa kaže, da bo tudi tokrat pri izvolitvi predsednikov obeh vej parlamenta, mimo ozkih strankarskih ali vladnih interesov, prevladala tako imenovana široka institucionalna rešitev. Če se bodo stranke ustavnega loka sporazumele za to rešitev, bo za predsednico poslanske zbornice skoraj gotovo potrjena komunistka lottijeva, za predsednika senata, ki je po predsedniku republike formalno gledano najvišja državna funkcija, pa najverjetneje republikanski tajnik Spadolini. To je vsekakor za sedaj le domneva, tudi zato, ker ni izključeno, da bo nad enotno institucionalno logiko prevladala ozka politična usmeritev v sklopu povolilnega taktiziranja za sestavo nove vlade. Novoizvoljeni parlament se bo vsekakor sestal v četrtek, takoj po izvolitvi predsednikov senata in poslanske zbornice pa bo predsednik republike pričel formalna posvetovanja za sestavo novega kabineta. Rezultati Cossigovih posvetovanj pa bodo v glavnem odvisni od pogajanj med strankami, ki se obetajo vse prej kot lahka.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob prisotnosti najvišjih krajevnih oblasti
Miljski občini slovesno izročili srebrno medaljo za odporništvo
TRST Na miljski občinski prapor so v nedeljo slovesno pripeli srebrno medaljo, ki jo je predsednik republike podelil občini za zasluge miljskega prebivalstva v partizanskem boju proti nacifašizmu. Na glavnem trgu pred občinsko palačo so se zbrali številni občani, predstavniki oblasti in raznih ustanov ‘in organizacij. Zelo številno je bilo zlasti predstavništvo borčevskih organizacij. Medaljo je na prapor pripel poveljnik tržaških vojaških sil general Lalli, ki je tudi poudaril, da morajo biti ideali, za katere so se borili in umirali miljski občani, zgled v današnjih naporih za mir in pravičnost. Za mir, sožitje ter ideale svobode, demokracije in družbene pravičnosti se je v svojem govoru med nedeljsko slovesnostjo zavzel tudi miljski župan in novoizvoljeni poslanec VViller Bordon, ki se je med drugim- tudi zahvalil v italijanščini in slovenščini someščanom za doprinos v narodnoosvobodilnem boju. Slovesnost se je zaključila z nastopom moškega pevskega zbora »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in z branjem pričevanj o viharnih in junaških letih partizanskega boja.
NA 4. .STRANI
Medaljo je na miljski prapor pripel general Lalli
Dvodnevno zasedanje najvišjih predstavnikov EGS
V Bruslju si prizadevajo doseči evropsko enotnost
BRUSELJ Sinoči se je končal prvi del dvodnevne skupščine predsednikov vlad in zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti pred jutrišnjo uveljavitvijo prve reforme Rimske pogodbe, ki predvideva raztegnitev pristojnosti EGS in formaliziranje političnega sodelovanja med njenimi članicami. Glavni vprašanji, okrog katerih teče razprava, zadevata sporazum o kmetijskih cenah in kritje proračunskega primanjkljaja dvanajsterice 9.000 milijard lir. Po uradnem delu zasedanja sta se ločeno sešli francoska in zahodnonemška delegacija, da bi skupaj s kmetijskima ministroma dosegli vsaj načelen dogovor, ki bi utegnil odločilno vplivati
Sindikati zahtevajo zaščito Slovencev
NA 5. STRANI
na celoviti potek »vrha«. »Vse je mogoče,«- meni belgijsko predsedstvo EGS. »Lahko bomo dosegli sporazum, ki pa mora biti globalen in zajeti vse srednjeročne ter krizne probleme, lahko pa bomo doživeli polom!«
Danes bo predsedstvo predložilo sklepni načrt, obenem pa gnalo naprej pogajanja o najnujnejših zadevah, kot so kmetijstvo, proračun, znanstvene raziskave in letalske zveze. Slej ko prej pa bo izid posveta odvisen od možnosti oziroma volje za poravnavo spora med severnoevropskimi državami, ki se zavzemajo za strogo omejitev javnih izdatkov, in južnimi državami, ki zahtevajo pomnožitev sredstev za to, da se odstranijo neravnovesja med gospodarsko bogatejšimi in revnejšimi članicami skupnosti. Prvo skupino vodi, kot znano, Thatcherjeva, v drugi pa je npr. Italija. Fanfani je zmerno optimist: »Vsi želijo preprečiti razkol, zato bi moral vsakdo kaj popustiti, drugače bo vse skupaj kot bob ob steno.«
Oh koncu tedna na Ravnah na Koroškem
Mogočen praznik mladine na športnem srečanju manjšin
□ □ □
Atletika: na evropskem finalu A skupine
SZ med moškimi, NDR med ženskami Jugoslovanke ponovno v B skupini
- .□ □ □
Na mmhledonskem teniškem turnirju
Jugoslovan Slobodan Živojinovic v osmini finala (proti Doohanu)
Soočanje levice in desnice v KPI
SANDOR TENCE
RIM — 51-letni Achille Occhetto bo torej v bližnji bodočnosti (nekateri govorijo v roku dveh let, drugi pa še prej) skoraj gotovo izvoljen za novega generalnega sekretarja KPI. To je gotovo najpomembnejša novost z nedavnega zasedanja centralnega komiteja komunistične partije, na katerem je Alessandro Natta s presenetljivo in hkrati s pogumno potezo razbil zid nezaupanja, ki se je ustvaril okrog njega po volilnem porazu ter brez dlak na jeziku napovedal, da je njegova tajniška funkcija tik pred iztekom. Investitura Occhetta, ki je bila že nekaj mesecev takorekoč v zraku, negativni volilni rezultati pa so jo samo pospešili, ni pa edina novost, ki je zaznamovala in označila to sejo najvišjega partijskega telesa, notranja dialektika v KPI je namreč na tem zasedanju CK zabeležila morda odločilni korak naprej v smislu demokratizacije in odkritega soočanja mnenj
ter stališč, o katerem je zelo odkrito poročal tudi partijski dnevnik Unita. Notranja demokracija je sicer že dolgo let zasidrana in zakoreninjena znotraj KPI, saj so se že v preteklosti večkrat ustvarile notranje večine in manjšine z zmagovalci in poraženci, politični boj pa se ni nikoli povzpel na tako raven kot konec preteklega tedna, ko je razprava razkrila dve usmeritvi in dve povsem različni politični oceni volilnega poraza.
Na zadnjem zasedanju v Firencah se je okrog Natte in okrog njegovih predlogov, med katerimi je prednjačila programska vlada, ustvaril širok konsenz vseh partijskih duš ali miselnih komponent, od tako imenovane desnice do levice, od Lame in Napolitana vse do priletnega Pietra Ingraa, ki od vedno pooseblja kontestatorsko dušo. Na zadnji seji CK pa se je ta kongresna enotnost razbila, ne toliko pri imenovanju Occhetta, ampak predvsem pri tolmačenju * volilnega nazadovanja.
Napolitano je skupno s skupino tako imenovanih »izboljševalcev« skušal doka-
zati, da je KPI izgubila predvsem zato, ker je preveč protestirala in premalo predlagala in ker je konec koncev izgubila stik z modernim družbenim utripom, ki ga hočeš nočeš danes poosebljajo Craxi in socialisti. KPI je bila po Napolitanovem mnenju pravzaprav preveč opozicijska in premalo konstruktivna, od tukaj tudi razlog, da so se mijogi bivši volivci srpa in kladiva tokrat raje opredelili za rdeči nagelj.
Velika večina članov CK pa je volilno nazadovanje ocenila povsem drugače. KPI je izgubila glasove, ker je bila v ključnih trenutkih premalo odločna in premalo borbena, premalo občutljiva do ekologije in do delavskih ter sindikalnih vprašanj, med vladno krizo se je v določenem momentu izrekla za razpust parlamenta in torej za volitve, medtem ko bi morala do konca vztrajati za izvajanje ljudskih referendumov, predvsem tistih o jedrski energiji, KPI je po mnenju večine CK izgubila na »levi« in NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zelo spretna poteza južnokorejskega predsedniškega kandidata
Roh Tae Woo je pristal na zahteve opozicije Novega predsednika republike bodo volili
SEUL Povsem nepričakovano je včeraj zjutraj Roh Tae Woo, katerega je predsednik Chun Doo Hwan imenoval za svojega naslednika in je s tem sprožil zadnji val demonstracij, na seji stranke ob prisotnosti domačih in tujih novinarjev sprejel vse zahteve opozicije. Pristal je torej tudi na najpomembnejšo zahtevo, se pravi, da bi novega predsednika volili. Razglas je imel v domači politični javnosti isti učinek kot strela z jasnega, Roh Tae Woo je namreč to sklenil, ne da bi se o tem predhodno posvetoval z veljaki svoje stranke, predvsem pa se ni o tem domenil s predsednikom. Nobenega dvoma pa ni, da se bo predsednik Chun Doo Hwan, kateremu se mandat izteče naslednjega februarja, s tem tudi strinjal, saj drugega izhoda iz hude kriza zaenkrat res ni videti.
Roh Tae Woo je tako včeraj obljubil izvolitev državnega predsednika doslej ga je imenoval svet 5 tisoč južnokorejskih uglednih osebnosti -, proglasil bo amnestijo za vseh 3 tisoč političnih zapornikov, zagotovil bo svobodo tiska, spoštoval bo avtonomijo posameznih pokrajin, ščitil bo delovanje raz-
nih političnih strank in izpeljal bo korenite socialne reforme. Pristal je torej na vse bistvene zahteve juž-nokorejske opozicije.
Domača javnost je včeraj z navdušenjem sprejela zgodovinski sklep, ki državi odpira nova obzorja. Južna Koreja je namreč bila v letih 1910-45 pod japonsko nadvlado, tej je sledila travmatična razdelitev države na severno (komunistično) in južno (pro-zahodno) polovico, v letih 1950-53 sta bili državi v vojni, od takrat pa so se v državi zvrstili bolj ali manj avtoritarni režimi. Nikoli pa še ni prišlo do mirne predaje oblasti, prejšnja dva predsednika Syn-gman Rhee in Park Chung Hee pa sta precej klavrno končala: prvi se je po hudih študentovskih demonstracijah v letu 1960 umaknil na Havaje, drugega pa so leta 1979 usmrtili med poskusom državnega udara.
Resnici na ljubo je bila to izredno spretna poteza, ki jo je bodoči predsedniški kandidat tudi spretno reklamiral. V bistvu je Roh Tae VVoo že sprožil svojo volilno kampanjo, južnokorejski javnosti se je na-
mreč predstavil kot »novi človek demokratičnega obdobja«. 54-letni bivši general in predsednikov sošolec na vojaški akademiji Roh Tae Woo pa se bo moral pred domačo javnostjo tudi nekako opravičiti zaradi pokola 193 demonstrantov, ki so ga pod njegovim poveljstvom izvedle vojaške enote leta 1983 v Kwangju.
Sicer ne bo imel niti voditelj opozicije Kirn Yo-ung Sam lahkega dela, moral bo namreč prepričati tiste, teh pa ni malo, ki se bojijo prevelikih družbenih sprememb in skrbijo za posamezne majhne koristi, ki jim jih doprinaša južnokorejski gospodarski razcvet. Velik handikap pa bo imel v dejstvu, da ne bo imel nobene podpore sredstev javnega obveščanja. Skratka, pričenja se nadvse zanimiv in izenačen spopad, ki bo trajal vse tja do februarja, ko bi morale biti predsedniške volitve.
Včeraj so južnokorejski dnevniki izšli s posebnimi izdajami, ki so vse šle odlično v prodajo. Korejska borza, termometeč domačega gospodarstva, ki je v prvem trimesečju zabeležila 14-odstoten porast, je včeraj rekordno poskočila.
Delegacija SKGZ v Ljubljani o manjšinskem vprašanju
LJUBLJANA Delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze je bila včeraj v Ljubljani, kjer se je sestala s komisijo za manjšinska in_ izseljenska vprašanja, ki jo vodi Željko Jeglič. V pogovoru s člani komisije je delegacija SKGZ, v kateri so bili Boris Race, Dušan Udovič, Igor Komel in Suadam Kapič, ocenila izid italijanskih političnih volitev ter trenutno politično stanje v Italiji.
Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so spregovorili tudi o perspektivah za dosego zaščitnega zakona v luči izida nedavnih volitev. Poudarili so tudi, da manjšina potrebuje podporo matičnega naroda ter podporo vse Jugoslavije.
Na prvem zasliševanju v Bologni
Stefano Delle Chiaie razočaral
, *
BOLOGNA — Stefana Delle Chiaie so včeraj prvič zaslišali v okviru bolonjskega prdcesa o bombnem atentatu na železniško postajo. Do obljubljenih senzacionalnih izjav o desničarskem prevratništu včeraj ni prišlo, in najbrž tudi v prihodnjih dneh ne bo. Delle Chiaie. je sicer dvignil veliko prahu, kaže pa, da so mu velike tajne morebitnih povezav med italijanskimi tajnimi službami in fašistično usmerjenih organizacij povsem tuje.
Delle Chiaie-je zanikal vsakršno krivdo za pokol v Bologni, obenem pa je orisal najpomebnejše etape svojega 17-letnega bivanja v tujini. Podrobno se je zaustavil pri opisu let, ki jih je preživel v Boliviji (bil je odbornik za psihološko akcijo), kjer je med drugim spoznal nacističnega zločinca Klausa Barbieja.
Na sliki (telefoto AP); Stefano Delle Chiaie med včerajšnjim zasliševanjem
Petoveljske atentatorje so varnostne sile ščitile
BENETKE - Na včerajšnji razpravi pred porotnim sodiščem v Benetkah je javni tožilec Gabriele Ferrari obširno gpvoril o izvedbi atentata v Petovljah, kjer so 31. maja 1972 bili ubiti trije karabinjerji. Javni tožilec je dejal, da je treba verjeti izjavam glavnega obtoženca Vincenza Vinciguerre, ki je priznal zločin, pa čeprav hoče še vedno zakriti nekatere svoje pajdaše, ki so atentat izvedli skupno z njim.
Res bo, tako je dejal javni tožilec, da je bila videmska skupina Grdine Nuovo nekako samostojna, delala je najbrž izven nekaterih okvirov tistih, ki sp že takrat izvajali strategijo napetosti. Tako je bil izveden tildi atentat v Petovljah. Vendar, tako meni javni tožilec, v tej skupini je moral biti tudi nekdo, ki je sodeloval s tajnimi službami, tako da je bil tudi atentat v Petovljah vključen v strategijo napetosti. Po mnenju tožilca naj bi to bil Carlo Cicuttini, katerega so varnostne sile ščitile in mu omogočile beg iz Italije, ter ga ščitile tudi kasneje, ko se je naselil v Španiji, pod varnim okriljem takratnega Francovega režima. Kar se tiče Carla Cicuttinija, je javni tožilec
prepričan, da je bil on tisti, ki je tistega majskega večera iz Tržiča telefoniral goriškim karabinjerjem ter jih zvabil v past pri Petovljah. Zaradi tega bo treba tudi njega obsoditi, meni javni tožilec.
Dejal je tudi, da bi bili preiskovalci z lahkoto ugotovili, kdo je bil tisti, ki je v začetku leta 1972 naredil atentat na stanovanje misovskega poslanca Ferruccia De Micheli Vitturija v Vidmu. Jasno je bilo tistim varnostnim organom, ki so se ukvarjali s politiko, da je skupina Grdine Nuovo nasprotna stališčem misovskega poslanca. Očitno pa varnostni organi niso hoteli onemogočiti teh črnih prevratnikov, ki so poterp izvedli tudi atentati v Petovljah. Ščitili so jih vedno in posvod.
Danes bo javni tožilec Ferrari govoril predvsem o zaščiti, ki so jih črni prevratniki dobili po atentatu pri Petovljah. Govoril bo torej o krivdi karabinjerskih častnikov in sodnikov. Predvideva se, da bo javni tožilec končal svoja izvajanja jutri ali v četrtek. Zaključil pa jih bo z zahtevami po obsodbi.
MARKO VVALTRITSCH
•	Izvolitev predsednikov
NADALJEVANJE S 4. STRANI
Politično pobudo, ki ima za cilj razjasnitev odnosov med zavezniki bivše vladne koalicije, je včeraj vsekakor prevzela krščanska demokracija, ki je pooblastila tajnika De Mito, naj čim-prej naveže stike z bivšimi zavezniki. Sekretar KD se je tako že sinoči sestal z Nicolazzijem in s Spadolinijem, danes pa se bo sestal z liberalnim voditeljem Altissimom in morda tudi s Craxijem. Tega srečanja vsekakor niso še potrdili, tudi zato ker so odnosi med strankama še vedno zelo hladni in pod vtisom medsebojnega nezaupa-' nja in znanih volilnih polemik. Demokristjani so se že izrekli za obnovitev petstrankarske koalicije, socialisti pa doslej previdno molčijo ter se nočejo prenagliti o tem delikatnem vprašanju, tako da ni izključeno, da bomo v pričakovanju jasnejših političnih sporazumov dobili neke vrste začasno vlado. Ne gre tudi izključiti možnosti, da bo do jeseni ostal v Palači Chigi sedanji ministrski predsednik Fanfani. (st)
•	Soočanje v KPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ne na »desni« v korist Craxija, kot trdita Napolitano in nekoliko bolj sramežljivo Luciano Lama.
Natta in njegov naslednik Occhet-to se v vsakem primeru nahajata pred zelo težko nalogo. V prvi vrsti bosta morala zaceliti rane, ki jih je povzročilo zasedanje CK ter potrpežljivo vzpostaviti dialog in sodelovanje med notranjimi komponentami, kar seveda ne bo lahko, sodi pa v normalno prakso demokratičnega življenja. Mnogo težje pa bo zaceliti rane, ki jih je povzročilo volilno nazadovanje, katerega vzroke bo morala partija čimprej temeljito oceniti, tako da bo politični odgovor na poraz čimbolj hiter ter predvsem kar se da učinkovit in prodoren. Živahna razprava in tudi ostri spori na seji CK dokazujejo, da je KPI hitro reagirala na poraz, spremembe, če bo seveda do sprememb v politični liniji prišlo, pa bodo morale priti do izraza v parlamentu, v krajevnih upravah, v množičnih organizacijah, tako rekoč v vsakdanjem življenju, kjer se bo morala KPI zoperstaviti tudi resignaciji in nevarnemu občutku nemoči, ki je po 14. juniju zajel marsikaterega člana in tudi navadnega volivca.
JULIJ 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri-okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 10,50%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nudeni letni donos je v skladu s tekoči-.mi obveznicami na tržišču.
•	Nove triletne in petletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
V podpis od 1. do 7. julija
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos bruto	,	neto	
99,75%	3 leta 5 let	10,88% 10,84%	10,19% 10,15% BTP
SANDOR TENCE
Zaključek srečanja narodnosti v Kopru
Bogata in pestra prireditev prijateljstva in miru
Osmo srečanje narodnosti v Kopru se je izteklo. Program uveljavljene kulturne, politične in športne manifestacije sta zaključila okrogla miza o sredstvih javnega obveščanja pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti in srečanje z avtorji knjig iz zbirke novejše zgodovine MONOGRAFIJE Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja. Zaključni večerni nastop je prinasel bogat in zanimiv program, kakršnega so organizatorji iz koprske Skupnosti Italijanov pripravili tudi ob začetku srečanja.
Koprska srečanja so bila znova deležna mnogih priznanj in navdušenja, tako sodelujočih predstavnikov enajstih narodnosti iz štirih držav, kot občinstva, ki je množično spremljalo osemdnevno dogajanje. Srečanja v Kopru so se z vsemi prireditvami že osmo leto zapored potrdila kot edinstvena manifestacija miru in sodelovanja, ki je te junijske dni zagotovo ena najpomembnejših prireditev v domačem in širšem družbenem prostoru.
Kako so organizatorji ob koncu zadovoljni z letošnjo manifestacijo?
Odgovarjata GIOVANNI MIGLIORANZA in SILVIO STANČIČ:
G. Miglioranza: »S programom in njegovo izvedbo smo zadovoljni. Le vreme nam ni bilo naklonjeno, saj smo s tremi večernimi prireditvami morali v gledališče.
Težave? Enake kot v prejšnjih letih: organizacijske, ki smo jih reševali sproti, tako da so sodelujoči in občinstvo doživeli le uspelo prireditev. Za denar pa upam, da bomo dobili vse obljubljene vsote, kajti le tako bomo lahko poravnali 15 milijonov dinarjev, kolikor bo veljala organizacija osmih Koprskih srečanj. Po oceni nekaterih poznavalcev, bi lanska Srečanja veljala 60 milijonov, letošnje pa 100. Stroške smo izredno zmanjšali, tudi zato, ker delamo prostovoljno in brezplačno, celo za ceno lastnih stroškov.«
S. Stančič: »Iskren bom, ko bom dejal, da je razumevanje na ravni domače občine edina težava, ki jezi in žalosti hkrati - nerazumevanje in premajhno sodelovanje. Na za-
četku nam je bilo z besedami sicer obljubljeno, kasneje pa smo spoznali, da so bile to le obljube.
Nasprotno pa bi sodelujoče izredno pohvalil. Letos bo nastopilo vsega 45 skupin, od teh 24 prvič. To so ljudje, ki nas ne poznajo, saj smo se z njimi prvič srečali šele tik pred nastopom. Vseeno so sprejeli povabilo za sodelovanje, četudi si sami plačajo potne stroške.
Organizatorji se tudi zavedamo, da so potrebne novosti. Ne manjka nam idej in zamisli, temveč denar.«
Med sodelujočimi na okrogli mizi o sožitju ob meji in kulturni prireditvi, osma Koprska srečanja takole ocenjujejo:
MITJA RIBIČIČ, SZDL Slovenije: »Prav gotovo je že sama zamisel Koprskih srečanj premagovanje zaprtosti; gre za srečanje, ki je močno odprto in odmeva v slovenskem prostoru in tudi preko meje. Treba ga je razvijati naprej.«
KLAVDIJ PALČIČ, TO SKGZ Trst: »Slovenci v Italiji gledamo na Koprska srečanja z veliko simpatijo in zanimanjem, ker se čutimo del teh razmišljanj, ki vsako leto spremljajo to prireditev in ker smo živo zainteresirani za čim boljši in bogatejši razvoj misli o sožitju. Ta pobuda je koristna, saj je prav, da se vsako leto znova srečujejo ljudje, ki razmišljajo o medsebojnem spoznavanju in sodelovanju.«
FRANCO JURI, glasbena skupina Istranova Koper: »Naša skupina je že čustveno navezana na Koprska srečanja, saj smo prvič sodelovali na drugi prireditvi. Letos so nam organizatorji ponudili cel večer ljudske glasbe in upam, da bo to začetek neke tradicije uveljavljanja te zvrsti, tako da bi Koper postal nekakšen center, ki bi domačemu in tudi zamejskemu občinstvu ponudil neko novo glasbeno kvaliteto.«
Sklepna ocena je odveč! Temeljno vodilo Srečanj - za mir in prijateljstvo - se je kot rdeča nit prepletalo v vseh kulturnih, političnih in športnih prireditvah tudi osmih Koprskih srečanj. Zato ostaja le upanje na skorajšnje nasvidenje prihodnje leto!
Mirjam Muženič
Na žihpoljski ljudski šoli
Univerzitetna delegacija naj bi motila reden pouk
CELOVEC — Rektor celovške univerze Bodenhbfer je pri Deželnem šolskem svetu zaprosil za dovoljenje, da bi si petčlanska delegacija univerze lahko ogledala šolski poskus na žihpoljski ljudski šoli. Predsednik Deželnega šolskega sveta Kircher je v imenu urada privoljenje dal, dostavil pa je, da se mora s tem strinjati tudi vzdrževalec šole, to je občina. In prav na občini se je zataknilo: žihpoljski občinski svet je soglasno sklenil, da delegacija univerze ne sme v šolo in to z argumentom, »da je pouk na tej šoli že itak preveč moten«! - Potem ko so ga najprej motile velike delegacije deželnega zbora, ministrice Hawlicko-ve in ministra Neisseja, pa tudi kar tridnevni obiski delegacij učiteljev dvojezičnih šol, so zdaj zaprli vrata pred najmanjšo delegacijo znanstvenikov pedagoške stroke, ki bi lahko tudi s strokovnega vidika ovrednotili poskus na žihpoljski šoli. Občinski sklep je obveljal. Tudi Kircher se ni več izjavil proti njemu, torej je očitno molče privolil.
Kot smo že večkrat poročali, izvajajo na šoli neki poseben poskus, ki ga z uradne strani imenujejo poskus »odprtega učenja«, v bistvu pa gre za preizkušnje koroškega pedagoškega modela. Prav iz tega vidika bi bilo tudi zanimivo, kako bi ga strokovnjaki z univerze ocenili. Ravnatelj ljudske šole Strugger je sicer ponovno izjavil, da na Zihpoljah tega modela ne preizkušajo in da je sicer sam želel, da bi prišli profesorji z univerze na ogled, toda vzroka za prepoved obiska na
Danes razprava o goratih področjih
TRST — Danes se bo pričela v prvi svetovalski komisiji razprava o deželnem zakonu o razvoju goratih področij v Furlaniji-Julijski krajini. Podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone je dejal, da zaznamujejo gorata področja propadanje gospodarstva, demografski padec in pomanjkanje nekih jasnejših perspektiv. Prav zato želi zakon vklopiti gorata področja v splošen razvoj naše dežele. Skratka, omogočiti je treba, da se vsestranske razvojne pobude »dotaknejo« tudi najrevnejših predelov F-JK.
Mi bi želeli opozoriti, da bi se morala razprava poglobiti tudi v etnična in kulturna vprašanja, ki označujejo gorata področja. Brez posluha za ta vprašanja bo težko rešiti ostale probleme.
Predstavniki KPI o delu v parlamentu
VIDEM — Novoizvoljeni parlamentarci KPI iz dežele Furlanije-Julijske krajine so na tiskovni konferenci v Vidmu osvetlili glavne programske smernice in zakonske predloge, ki jih nameravajo predstaviti v novem zakonodajnem obdobju. Srečanja so se udeležili Renzo Pas-colat, Willer Bordon, Isaia Gasparotto in Silvana Facchin Schiavi.
Potem ko so se zahvalili 175 tisoč volivcem v deželi, ki so podprli KPI in njene kandidate, so se komunistični predstavniki zaustavili ob novih zakonskih predlogih. Med drugim bodo le-ti zadevali mednarodno sodelovanje, spremembe deželnega statuta, zaščito slovenske narodnostne skupnosti in valorizacijo furlanskega jezika in kulture. Nadalje bodo predložili popravke dekretom o ekonomskem tratmaju vojakov, zmanjšanje vojaških služnosti, popravki bodo zadevali denuklearizirane pasove, tržaški Center za znanstvene raziskave, pristanišča, goriško prosto cono, načrt za Tilment itd. Ob tem gre tudi podčrtati specifične predloge za valorizacijo arheološkega bogastva Ogleja ter spomeniških značilnosti Palmanove in Spiiimberga.
V Sežani plenum učiteljev NOB
SEŽANA — V Sežani se je v petek na 4. plenumu zbralo več kot 200 partizanskih učiteljev Primorske. Govoril jim je tudi podpredsednik RK SZDL Slovenije Ciril Zlobec, tudi sam nekdanji partizanski učitelj.
Med drugim je poudaril pomen šolstva med NOB in partizanskih učiteljev za ohranitev narodnostne zavesti na območju, ki je dolga leta trpelo pod fašističnim pritiskom.
Opozoril je tudi na odgovorne naloge šolstva v današnjih kriznih časih pri oblikovanju osebnosti ljudi prihodnosti.
Plenum se je zavzel za dopolnitev evidence o patizan-skih učiteljih, za obeleževanje krajev, pomembnih za šolstvo med vojno, seznanil pa se je tudi s pripravami za otvoritev spominske sobe partizanskega šolstva, ki bo jeseni v Stomažu pri Ajdovščini.
Udeleženci so podprli tudi zasnovo za monografijo o primorskem partizanskem šolstvu in se dogovorili, da bo prihodnji plenum čez dve leti v Idriji. Nekdanji učitelji so se udeležili tudi predstavitve knjige »Slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945-1985« in si ogledali Štanjel.
(J. O.)
šoli ni znal navesti. Dejal je, da je ži-hpoljskemu županu Tomaschitzu (VP) povedal, da te odločitve občinskega sveta ne razume. Njegov odgovor pa je bil po izjavi Struggerja: »Zakaj pa mi tega nisi prej povedal?«
Sam Tomaschitz pa je v kratkem pogovoru z našim listom izjavil, da je občinski svet soglasno sklenil prepoved na predlog občinskega predstoj-ništva, kot argument pa je navedel: »Naši otroci naj se v šoli učijo, ne moremo jih pri tem motiti s stalnimi obiski. Saj niso preizkusni zajci.« Na ugovor, da bi potemtakem kaj takega lahko sklenili že pred tremi meseci, torej še pred »velikimi navali« političnih delegacij, pa je samo še trdil, da lahko o določenih stvareh sklepajo šele po določenem času.«
Kakor je očitno, da jim manjkajo pravi argumenti za odklonitev obiska delegacije celovške univerze, je njiho-
Obnovili gostišče Taverna
PORTOROŽ — Tik ob začetku portoroške Marine so na mestu, kjer je še pred približno štirimi meseci stalo že zdavnaj odsluženo gostišče Taverna, last Grand Hotela Metropol, so delavci SGP Gorica po načrtih arhitekta Marjana Vrabca s sodelavci iz LIZ Inženiring zgradili prikupen in neprimerno bolj uporaben objekt od dosedanjega. Na terasi nove Taverne in v gostišču je približno 500 gostinskih sedežev, v njem je še aperitiv bar, zunanje in notranje plesišče, posebna soba za goste, zimski vrt oziroma steklenjak, ki se poleti lahko spremeni v odprto teraso in igralni kot za otroke.
Sedaj pripravljajo tudi jedilnik, ki bo ustrezen ostali ponudbi.
vo zadržanje vsekakor izraz strahu pred tem, da bi javnost mislila, da na Žihpoljah po hitrem in strokovno nepripravljenem postopku preizkušajo neki politični model, ne pa pedagoško pretehtanega načrta za boljši pouk tudi za k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok. Da se zdaj kar naenkrat zavzemajo za »nemoten pouk«, moremo ovrednotiti samo kot izgovor, saj bi ob takem stališču morali stalne del-gacije v šolo že kdaj poprej smatrati kot »motenje pouka«. Tako stališče pa ustreza uradni koroški šolski politiki, ki ima moten odnos predvsem do načrtnega in pozitivnega obravnavanja manjšinskega šolstva.
(Slovenski vestnik)
rf,
Konfekcije
FANY
&
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 Telefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje ’87
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
Želje gostov na prvem mestu
Alpetourov hotel Salinera v Strunjanu je še pred dvema letoma posloval v nezavidljivih razmerah. V tem času se je izmenjalo več direktorjev, po prihodu Maksa Furlana pa je prišlo do precejšnjega izboljšanja. To potrjuje tudi podatek, da imajo za to sezono vse zmogljivosti (444 ležišč) zasedene.
Na vprašanje, kako jim je to uspelo, odgovarja: »Res je, da so v naši okolici lepi bungalovi, športno-rekreacijske površine in čisto morje. Vendar samo to ni dovolj. Zato smo našo kadrovsko politiko usmerili na zaposlovanje takšnih delavcev, ki razumejo, da so želje gostov na prvem mestu. Hkrati smo tudi mi morali tem delavcem ponuditi boljše pogoje za delo. To velja predvsem za sezonske delavce (največ jih je iz Čakovca), saj jim zagotavljamo ležišča, delovne obleke, prehrano. S tem smo dosegli, da se je njihov odnos do gostov, ki prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Danske, pa tudi do naših domačih, izboljšal.«
V tem hotelu organizirajo tudi letovanja otrok, predvsem iz drugih dežel. Maks Furlan je povedal, da so se za to odločili predvsem zaradi ugodnega položaja hotela, ki nudi precejšnjo varnost pri skupinskem letovanju otrok. Da je za tovrstna letovanja v tujini precejšnje zanimanje, kaže tudi podatek, da so jih že razprodali. Povedal je še, da se bodo zavzemali tudi za organiziranje kolonij, namenjenih domačim otrokom.
Delavci hotela pogosto organizirajo tudi piknike. Teh se razen stalnih gostov udeležujejo tudi gostje iz Italije, in seveda domačini.
Slabo poslovanje tozda Hoteli Strunjan počasi postaja preteklost. Dobra organiziranost, skrb za zaposlene in predvsem goste sta prinesli prve rezultate. Tako se je še enkrat potrdilo pravilo, da samo naravno bogastvo ni dovolj, če mu ne sledi kakovostna turistična ponudba.
ZORAN VLAJIČ
Vsi so se zbrali na koncu. Prišli so se poklonit vsemu, kar je nekoč bila. Igralki, režiserki, legendi, soprogi, materi, prijateljici. Prišli so tisti, ki so ji nekoč zavidali, tisti, ki jih je bila preveč priganjala in preveč zahtevala od njih. Njena družina je to najbolje vedela. Toliko je bila pričakovala od njih, a jim tudi toliko dala v zameno, se priganjala, toliko dosegla. Ward jih je gledal in se spominjal vsega, od Gua-dalcanala naprej. Zdaj so bili vsi tu, kot del minulega življenja, in vsak se je je spominjal, kakšna je bila nekoč, kakšna je bila do vsakega izmed njih. Morje obrazov v svetlem losangeleškem soncu. Ves Hollywood je prišel zaradi nje. Zadnji pozdrav, poslednji smehljaj, nežna solza Ward se je obrnil in preletel družino, ki jo je bil ustvaril skupaj z njo, vse te močne in lepe ljudi ... takšne, kot je bila sama. Kako ponosna bi bila, če bi jih videla, je pomislil, in znova so ga zapekle solze v očeh ... kako ponosni so nanjo ... končno. Dolgo je trajalo ... in zdaj je ni več ... zdelo se mu je nemogoče, kot včeraj ... še včeraj sta bila v Parizu ... na jugu Francije ... v New Yorku ... na Guadalcanalu.
GUADALCANAL 1943
1. poglavje
Vročina v džungli je bila tako moreča, da si, že če si stal na mestu, imel občutek, da plavaš skozi gosti, zgoščeni zrak. Njeno prisotnost si takoj začutil, zavohal in se je dotaknil, pa vendar so se možje drenjali v ospredju, hoteli so jo videti ... se ji približati ... videti več ... S prekrižanimi nogami so sedeli na tleh in se stiskali z rameni. Spredaj, daleč spredaj so imeli zložljive stole, toda teh je zmanjkalo že pred več urami. Možje so prežgani, prepoteni, pričakujoči sedeli na svojih mestih od sončnega zahoda. Zdelo se jim je, da že sto let sedijo v gostih džunglah Guadalcanala, a jim je bilo presneto vseeno. Nanjo bi čakali tudi pol življenja. Ta trenutek jim je predstavljala vse ... matere ... sestre „. ženske ... dekleta, ki so jih pustili doma ... ženske ... Žensko. Ko je padala noč, bi skoraj slišal nekakšno predenje med sedečimi vojaki, ki so se pogovarjali in kadili, medtem ko so jim potočki znoja polzeli po vratovih in hrbtih, medtem ko so se jim obrazi svetlih, vlažni lasje in uniforme pa lepili na telesa, in ki so bili vsi tako mladi, skoraj še otroci... in obenem nič več otroci. Bili so možje.
Leta 1943 so bili tu že dalj časa, kot bi jim bilo ljubo, in vsi so se spraševali, kdaj se ho končala vojna ali se sploh bo. Toda tega večera ni nihče pomislil na vojno, skrbela je samo tiste, ki so bili dežurni. Večina mož, ki so jo pričakovali, se je odkupila za to noč s vsemogočimi plačilnimi sredstvi, ki so jih imeli pri roki, od tablic čokolade in cigaret do gotovine ... česarkoli, samo da bi jo videli ... storili bi karkoli, samo da bi ponovno videli Faye Priče.
Ko je zaigral orkester, ozračje nenadoma ni bilo več tako gosto, temveč bolj erotično, vročina nič več moreča, temveč čutna in njihova telesa so se prebudila kot že dolgo, dolgo ne. Niso čutili samo poželenja po njej, bilo je nekaj globljega in nežnejšega, nekaj, kar bi jih preplašilo, če bi občutili predolgo. V njih se je prvič zganilo, medtem ko so čakali ... čakali... vsak trenutek je bil utrip srca, ki ga je spremljal jok klarineta. Od glasbe se jim je krčilo v notranjosti, kot bi jih grabil boleč krč, in vsi obrazi, vsi možje so zadržali dih in utihnili. Oder je bil prazen v temi, potem pa, nenadoma, nejasno, so jo zagledali, ali pa se jim je zazdelo, da jo vidijo ... nihče ni bil popolnoma prepričan, le slaboten reflektor jo je iskal v daljavi. Našel je njena stopala, nekaj srebrnega se je zasvetilo kot zvezda v daljavi, kot zvezdni utrinek na poletnem nebu ... svetlikanje njenega približujočega se telesa jih je zabolelo v drobu in nenadoma je stala pred njimi. Zaslepljujoča popolnost v obleki iz srebrnega lameja. Možem, ki so jo opazovali, se je utrgal slišen vzdih, mešanica poželenja, ekstaze in bolečine. Njena koža v zaslepljujoči srebrni obleki je bila kot najsvetlejši rožnati žamet, njeni dolgi, sproščeni plavi lasje so bili skoraj takšne barve kot zrele breskve. Oči so ji plesale, usta so se smehljala, med petjem je stegnila roke proti njim in njen glas je bil globlji kot pri katerikoli ženski, ki so jo bili kdaj slišali. Bila je lepša, kot so se je spominjali. Premaknila se je in njena obleka je razkrila neskončno privlačno kožo in rožnato popolnost njenih stegen.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
V potrditev nekdanjih idealov, ki jih je treba tudi danes budno braniti
Na miljski občinski prapor so v nedeljo slovesno pripeli srebrno medaljo za junaštvo občanov med osvobodilnim bojem
Predstavniki borčevskih organizacij s svojimi prapori
Nastopila sta tudi zbor Vasilij Mirk in recitator Drago Gorup
Milje so se v nedeljo, ganjene in ponosne, zgrnile okrog občinskegapra-pora, na katerega je general Lalli, najvišji vojaški predstavnik na Tržaškem, pripel srebrno medaljo predsednika ' republike za zasluge v odporniškem gibanju. Medaljo, priborjeno s krvjo in trpljenjem, zato, da bi ne bilo več krvi in trpljenja. Medaljo, ki nas v spominih povede v vojna leta, zato, da bi nas posvarila pred grozotami vojne. Kolajno miru torej, ki je tako potrebna v današnjem svetu s samomorilskimi težnjami, pa tudi in še zlasti tu pri nas, v naši ožji stvarnosti, ki so jo spet prepletle stare strasti narodnostne mr-žnje, da v njej skoraj ni videti prostora za zdravo sožitje.
Nedeljska manifestacija na glavnem miljskem trgu, pred oboki občinske palače in sugestivno cerkvijo, je dejansko izzvenela kot praznik miru, čeprav jo je ves čas spremljalo rožljanje orožja postrojenih čet bataljona San Giusto. »Vojna je kruta zadeva in retorika o lepih vojnah je neumna in nora in medalje so izdelane iz solza mater vseh padlih,« je dejal general Lalli postrojenim vojakom in zbrani množici, preden je pritrdil srebro iz solz in krvi na prapor, ki je v družbi mnogih, z raznimi priznanji ovenčanih praporov vseh borčevskih organizacij in večjih občin naše dežele ponosno vihral sredi trga. »Ta prapor je iz mesa in krvi ljudi, kot so bili Luigi Frausin, Božidar Kolarič, Alma Vivoda in mnogi drugi ter iz njihovih hrepenenj in potreb,« je za njim povzel miljski župan posl. VViller Bordon.
Toda, ko nas spodbuja k miru, tako-nas ta počaščeni prapor svari pred vsemi tistimi silami, ki se nočejo sprijazniti z logiko miru in sožitja. Tako je bila nedeljska slovesnost ne le potrditev obče in trajne veljavnosti nekdanjega enotnega in junaškega upora miljskega ljudstva tujemu zavojevalcu, temveč tudi potrditev veljavnosti vrednot tega upora v današnjem času. To sta poudarila oba že omenjena govornika. General Lalli je dejal, da nas mora misel na padle za pravične ideale spodbujati k nadaljnji budnosti in da »moramo biti vsi, pa naj bomo v uniformah, ali brez njih, vedno pripravljeni na hud boj in žrtve, če bi kdo spet ogrozil naša tla ter pravice svodobnih ljudi«.
Župan Bordon je še jasneje in nedvoumno razvil te misli. »Načela svobode, demokracije in družbene pravičnosti, je med drugim dejal, za katere so se ramo ob rami borili miljski slovenski in italijanski občani in brezštevilni drugi ljudje po vsem svetu, niso
priborjene enkrat za vselej. Zanje se je treba vedno znova boriti. Nekateri ljudje bi danes radi dokazali, da so koncentracijska taborišča le izmišljotina, in- kaže, da se vračajo časi, ko so nekateri .celo zanikali obstoj Rižarne. Vojna vedno prinaša nasilje, je nadaljeval župan in novoizvoljeni poslanec, vendar nihče ne sme dovoliti, da bi postavljali na isto raven nacistične in fašistične genocide in dejanja (včasih tudi obsodbe vredna) tistih, ki so se tem genocidom uprli. Med tlačitelji in tlačenimi, med mučitelji in mučenimi zeva globok prepad«.
Utemeljitev o podelitvi medalje
Tako se glasi utemeljitev, s katero je predsednik republike podelil miljski občini srebrno medaljo za partizansko dejavnost:
»Milje, mesto zakoreninjenih demokratičnih tradicij, so postale takoj po 8. septembru 1943 eno glavnih središč partizanskega boja proti nacističnemu zavojevalcu v deželi. Iz delavskih vrst v tamkajšnji ladjedelnici, iz krogov ribičev, študentov in kmetov iz zaledja je izšlo na stotine prostovoljcev, ki so oblikovali prve partizanske enote in prve skupine GAP v deželi. Kljub temu da je hudi sovražnikovi reakciji uspelo po krvavih spopadih prevladati nad gibanjem, polnim zagona in spontanosti, a znatno šibkejšim po številu in sredstvih, se miljsko odporništvo ni uklonilo. S svojim Odborom za narodno osvoboditev, skupinami GAP in bataljonom »Alma Vivoda«, ki je bila edina italijanska edinica v neposrednem zaledju Trsta, Milj in severozahodne Istre, je nadaljevalo boj ob podpori prebivalstva. Aretacije, deportacije in usmrtitev mnogih najbolj sposobnih in junaških voditeljev in borcev niso ošibile volje prebivalstva po svobodi, medtem ko so se drugi miljski občani borili na Balkanu in drugod. V aprilu-maju 1945 so Milje končale dvajsetmesečni srditi boj z dnevi vstaje, ko so rešile ladjedelnico pred sovražnikovim uničenjem. To je zgled omikanega dostojanstva in kolektivnega ponosa v boju za svobodo.«
Potem ko je opozoril na grozote vojn, ki danes potekajo v raznih predelih sveta, in na grozljivo logiko, ki jih pogojuje in poživlja, ter na splošno oboroževalno tekmo, ki ogroža sam obstoj življenja na zemlji, je posl. Bordon posvaril še pred eno nevarnostjo, ki ogroža človeštvo, to je na nevarnost, ki jo predstavlja idejna nestrpnost. Spoštovanje do vseh, ki mislijo drugače, do manjšin, do različnih je treba uveljaviti kot načelo, za katero je bil že pred štiridesetimi leti plačan tako visok davek.
V tem duhu se je Bordon nato v italijanščini in slovenščinizahvalil vsem, ki so pripomogli, da je bila miljska občina odlikovana s srebrno kolajno, s temi besedami: »Dragi someščani, prejmite toplo in iskreno zahvalo .za vaš doprinos v narodnoosvobodilnem boju. Slava padlim«.
Bordonove lepe besede o miru, strpnosti in sožitju prav gotovo niso prazne fraze, če upoštevamo, da je v svetu in v našem ožjem prostoru dejansko še veliko sovražnikov teh vrednot, kot se je, sicer v obrobni in komaj vidni obliki, izkazalo med samo nedeljsko slovesnostjo. Ko je namreč župan Bordon stopil za govorniški oder in začel svoj poseg, je njegov kolega, tržaški župan Staffieri, stopil iz vrst gostov in predstavnikov oblasti. Na svoje mesto pa se je vrnil, ko je Bordon končal svoj poseg. Za nameček še ugotovitev, da v družbi odlikovanih praporov raznih občin naše dežele (Gorica, Videm, Tržič, Tolmeč, Čedad) ni bilo tržaškega občinskega prapora. Dokaj žalostno spričevalo za mesto, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno odporništva! In znamenje, da medalje še zdaleč niso končna potrditev zmagovitega konca nekega boja, temveč šele izhodišče za dosego pravega cilja!
Ta razglašena nota pa gotovo ni mogla preglasiti splošnega prazničnega počutja, ki je vladalo na miljskem trgu. Občani so se v ogromnem številu zgrnili okrog svojega prapora, kot so množično strnili vrste med fašizmom in nacistično invazijo. V tem veselju so se jim pridružili številni drugi slovenski in italijanski demokrati ter predstavniki oblasti, z vladnim komisarjem prefektom De Felicejem na čelu, predstavniki političnih, civilnih, vojaških, gospodarskih, kulturnih, verskih in drugih ustanov in organizacij, novoizvoljena tržaška parlamentarca Spetič in Coloni, župani slovenskih okoliških občin . in župani iz raznih drugih krajev dežele. S svojo prisotnostjo je nedeljsko manifestacijo počastil tudi generalni konzul SFRJ Ja-
komin. Posebno goste so bile vrste slovenskih in italijanskih predstavnikov raznih boročevskih organizacij, med njimi tudi delegacija iz pobratene koprske občine s predsednikom občinske skupščine Kosmino na čelu. Pomenljiv pečat je manifestaciji dala prisotnost vojaškega oddelka s fanfaro, ki je želel izpričati, da se navezuje na dediščino odporniškega gibanja. Pred najslovesnejšim trenutkom pri-petja medalje je bil verski obred na odprtem. Duhovniki treh veroizpovedi, katolilške, judovske in srbsko-pra-voslavne, so molili za padle.
Vsa slovesnot je bila uokvirjena tudi v kratek, a zanimiv kulturni program. Poleg treh miljskih pihalnih orkestrov (Ongia, Bulli e Pupe in orkester od Korošcev), ki so igrali koračnice pred uradno slovesnostjo in po njej, so nastopili še moški pevski zbor Vasilij
Mirk s Proseka in Kontovela pod vodstvom Evgena Prinčiča ter recitatorja Drago Gorup in Giorgio Amodeo, ki sta posamezne pesmi (Odi et amo, Pesem galebu, Stelutis alpinis, Vihar, Bohor in Brigata Garibaldi) povezovala s pričevanji slovenskih in italijanskih borcev in antifašistov o viharnih in junaških letih osvobodilnega boja.
V zvezi s tem delom programa velja omeniti še eno razglašeno noto. Po končani uradni slovesnosti odlikovanja se je množica z večino povabljenih predstavnikov porazgubila v bližnjem parku Europa, kjer je bila običajna zakuska. Nastopajočemu proseško-kon-tovelskemu zboru in recitatorjema pa je prisluhnilo le nekaj desetin ljudi. Tudi nad tem pojavom bi se moral človek po takšni slovesnosti, kot je bila v nedeljo v Miljah, globoko, zamisliti. (dk)
Na večeru v Miljah so pesniki spregovorili v štirih jezikih
V loži občinske palače na Trgu Marconi v Miljah je bil konec tedna pesniški večer, na katerem so se zbrali pesniki, ki so se v preteklih mesecih ob ponedeljkih srečavali v tržaških gostilnah. Tudi miljski večer na prostem, ki je nosil naslov Bosonoge besede, je privabil mnogo občinstva. Ustvarjalci so mu ustregli s svojimi pesmimi, vsak v svojem jeziku: v italijanščini, slovenščini, angleščini in španščini. Svoje verze so brali Gerald Parks, Gianni Di Fusco, Luciana Morandini, Dario Camillucci, Juan Octavio Prenz, koroška pesnica Maja Haderlap in naša zamejska ustvarjalca Miroslav Košuta in Marko Kravos. Med enim in drugim pesniškim nastopom je Igor Starc zaigral nekaj pesmi na kitaro.
Tudi dolinska KPI pripravlja svoj festival
Zbori iz treh pobratenih občin so se srečali v devinskem gradu
Sekcija KPI občine Dolina se tudi letos, kot običajno, pripravlja na festival komunističnega tiska. Po lanskem uspešnem rezultatu bo tudi letos festival v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu.
V	četrtek, 2. julija, ob 19. uri bo z otvoritvijo razstave fotografov amaterjev in razstave o temi »Mir«, ki jo je pripravil Krožek mladih komunistov občine Dolina, zaživela bogata kulturna ponudba festivala komunističnega tiska. Tudi letos bo trajal pet dni, od 2. do 6. julija.
V	programu so okrogle mize o temah, ki najbolj tarejo današnjo družbo, in sicer o problemu aidsa in problemu zaščite okolja. Predvideno je
sodelovanje s strokovnjaki iz FJK in iz Slovenije.
Dobršen del kulturnega programa bodo zapolnile domače sile, in sicer gojenci plesne šole KD F. Prešeren, harmonikarski ansambel Synthesis 4, Mladinska skupina P. Tomažič z recitalom, godbi na pihala Breg in Ricma-nje. Nastopila bo tudi skupina Kiwi iz Pirana.
V nedeljo bo shod KPI z novoizvo-. Ijenima senatorjema Stojanom Spetičem in poslancem Willyjem Bordonom.
Za glasbo in zabavo bodo poskrbeli ansambli Bazar, Prizme in Pomlad. Ob vsem tem pa bodo delovali dobro založeni kioski ter dve loteriji z bogatimi nagradami.
Zelo pomembno je že, če se srečajo tri med seboj pobratene občine, kot so devinsko-nabrežinska, občina Buje v Istri in občina Ilirska Bistrica. Vsako takšno srečanje pomeni nadaljnje utrjevanje medsebojnih prijateljskih odnosov, željo vseh občanov po tesnejšem sodelovanju in seveda tudi željo po medsebojnem boljšem poznavanju.
Kako pomembno je bilo torej že iz tega zornega kota srečanje, ali, kot so mu rekli, revija sedmih pevskih zborov iz treh pobratenih občin, ki se je odvijala v soboto zvečer na dvorišču devinskega gradu, v organizaciji de-vinsko-nabrežinske občinske uprave in v sodelovanju z Jadranskim zavodom združenega sveta, ki je dal pevcem na razpolago dvorišče za nastopanje.
Na večeru je nastopilo sedem pevskih zborov, in sicer: Mešani pevski zbor KUZD »Bratstvo«, Oktet »Korna-rija«, Mešani zbor »Alojz Mihelčič«, Komorni dekliški zbor »Ilirska Bistrica« in trije domači zbori: Dekliški zbor
»Igo Gruden«, Dekliški zbor »Devin« in Moški zbor »Fantje izpod Grmade«.
Za presenečenje je poskrbel švedski pevski zbor »Kor 34«, ki je prišel iz Grožnjana, kjer deluje že vrsto let priznano in poznano mednarodno glasbeno in pevsko središče, in ki se je na večeru predstavil s tremi skladbami v svojem jeziku. Ostali zbori so se predstavili s tremi skladbami, od polifon-skih, renesančnih, ljudskih, umetnih, v furlanščini in istrskem dialektu in v italijanščini.
V imenu devinsko-nabrežinske občinske uprave je občinstvo, predsem pa pevce, pozdravila odbornica za kulturo Marinka Terčon, ki je dejala, da je namen te prve revije pevskih zborov treh pobratenih občin, da se pevci med seboj spoznajo, da postanejo nastopi posameznih zborov na manifestacijah, ali drugih prireditvah, v pobratenih občinah čim bolj pogosti, da se torej med seboj srečujejo ljudje, ki
jih družita ljubezen do petja in želja po čim tesnejšem medsebojnem prijateljskem sodelovanju.
Spored sta napovedovala in povezovala Marko Tavčar in Liana Drašček. Občinstvo je bilo z izbiro programa in izvedbo nadvse zadovoljno, kar je izrazilo tudi z aplavzom, s katerim je nagradilo vse nastopajoče.
Prijetna družabnost, ki je sledila koncertu, je pevce in občinstvo med seboj še bolj združila in povezala. Zazvenela je pesem v številnih jezikih iz grl pevcev, ki so se med seboj še bolje spoznali ter si tudi obljubili, da se bodo prav gotovo še srečali.
Naj še zapišemo, da ima devinsko-nabrežinska občina tesne stike z Grož-njanom, kamor pošilja vsako leto na poletni glasbeni študij po enega mladega glasbenika. Kot tradicijo tahko torej že štejemo tudi nastope mladih glasbenikov iz Grožnjana v stari šti-' vanski cerkvi. Ciklus teh nastopov se bo tudi letos začel 29. julija z nastopom Komornega pihalnega orkestra Alpe-Jadran, ki ga bo vodil Uroš Lajovic. Temu koncertu bodo nato sledili še trije, prav tako v štivanski cerkvi.
(N. L.)
Danes se sestane glavni svet KZ
Danes, 30. junija, se bo na svojem sedežu v Trstu sestal glavni svet Kmečke zveze. Razpravljal bo o pobudi Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), da bi ustanovili konzorcij za vina z zaščitenim poreklom, in o razpisu volitev organa, ki bo vodil pokrajinski seznam kmetijskih podjetnikov. Na dnevnem redu so še organizacijska vprašanja in razno.
Prizor s sobotne zborovske revije
Na srečanju z novoizvoljenimi tržaškimi parlamentarci
Zaščita Slovencev med nujnimi zahtevami krajevnih sindikatov
Tržaške sindikalne organizacije so izdelale enoten dokument o problemih krajevne gospodarske in družbene stvarnosti, ki terjajo najnujnejši poseg državnih zakonodajnih teles, in so ga včeraj na posebnem srečanju vodilnih kadrov CGIL, CISL in UIL v konferenčni dvorani mestnega hotela predložili 5 parlamentarcem, ki so bili izvoljeni na zadnjih političnih volitvah na Tržaškem. Ze uvodoma je poudariti, da smatrajo krajevni sindikati, da spada med te probleme tudi uzakonitev zaščite za slovensko narodnostno skupnost,/in da so torej to zahtevo vključili v seznam vprašanj, ki jim mora parlament dati hitro rešitev.
Včerajšnjega srečanja, ki so ga vodili pokrajinski tajniki UIL Trebbi, CISL Tersar in CGIL Treu, se je udeležilo vseh 5 novoizvoljenih parlamentarcev, in sicer poslanci Coloni (KD), Bordon (KPI) in Camber (listar na listi PSI) ter senatorja Agnelli (PSI) in Spetič (KPI), kar je predstavljalo tudi njihov prvi skupni nastop po izvolitvi.
Po kratkem uvodu tajnika UIL Trebbija, ki je izrekel zadovoljstvo sindikalnih organizacij, da se je parlamentarno zastopstvo našega mesta okrepilo in izrekel željo, da bi našli novi parlamentarci skupni jezik pri zagovarjanju interesov Trsta, je enotni dokument obrazložil tajnik CISL Tersar. Spomenica, ki obravnava zgolj najbolj pereče krajevne probleme, katerih reševanje-je v pristojnosti državnega parlamenta, vsebuje zahteve sindikatov glede izvajanja »paketa za Trst« (odpravo omejevalnih tolmačenj ministrstva za finance glede olajšav industrijski obrti, špediterjem in luškim dejavnostim, spremembe ustanovnega zakona za Geofizikalno eksperimentalno opazovališče, vključitev Raziskovalnega območja med raziskovalne ustanove v okvirnem zakonu o javnem osebju.
Posebno pozornost posveča dokument razmerju z državnimi podjetji, z vrsto nujnih zahtev glede škedenjske železarne, Tržaškega arzenala, Tovarne motorjev in Tržaškega Lloyda. Zato zahtevajo sindikati nujno sklicanje že dolgo napovedane deželne konference o podjetjih z državno soudeležbo, ki naj razčisti in okrepi njihovo vlogo na našem območju. Strateškega pomena je čimprejšnja odobritev zakona o razvoju obmejnih območij, ki je v prejšnjem parlamentu že bil na dobri poti, ko so v pristojni komisiji izdelali besedilo, ki je uživalo podporo vseh demokratičnih strank. Sindikati so torej mnenja, da mora stopiti nujno v veljavo, kar bo močno valoriziralo mednarodno vlogo dežele Furlanije-Julijske krajine, kot obmejne dežele Evropske gospodarske skupnosti.
Med najnujnejše krizne primere uvrščajo sindikati žaveljsko rafinerijo Aguila in elektronsko podjetje IRET. Za prvo zahtevajo poseg domačih parlamentarcev za večji pritisk vlade na multinacionalko Total, pri drugem pa poseg na pristojnih ministrstvih, da se položaj deblokira in zagotovi nadaljevanje proizvodnje. Na koncu dokument zahteva posredovanje vlade pri EGS, da uzakoni ovrednotenje tržaške proste luke.
V poglavju o »zaščitnem zakonu za slovensko etnično manjšino« sindikati izražajo zaskrbljenost zaradi instru-mentalizacij mnogih strank med volilno kampanjo glede tega pomembnega problema, ki že dolgo čaka na rešitev. Zato »sindikalne organizacije smatra-
jo, da je treba ta problem rešiti v kratkem roku, na osnovi treznega soočanja o pravih vprašanjih, predvsem da se spoštujejo določila ustave glede zaščite manjšin«. In Treu je v zaključkih naglasil, da mora pomeniti zaščita nekaj več kot zgolj enakopravnost, saj je treba zajamčiti obrambo šibkejšega pred asimilacijo.
Vsi parlamentarci (nekoliko manj prepričano Camber) so v splošnem zagotovili pripravljenost sodelovati med sabo in s sindikati za reševanje nakazanih problemov, vsi so tudi zavzeli stališče glede zaščite Slovencev. Camber (LpT) je ponovil svoje znano sta-
lišče, da je dovolj enotno besedilo obstoječih norm in da je treba manjšino prešteti. Coloni (KD) ostaja mnenja, da mora zaščitni zakon predložiti vlada, kot on pa je tudi Agnelli (PSI) poudaril pomembnost, da je sindikat vključil tudi ta problem v svoj dokument in je dejal, da je treba uresničiti člena 3 in 6 državne ustave. Komunistična parlamentarca Spetič in Bordon pa sta naglasila, da je ureditev vprašanja zaščite Slovencev pogoj za civilni napredek in guspodarsko-družbeni razvoj naših krajev, za udejanjenje njegove odprtosti in mednarodne vloge v tem delu Evrope.
Občinski odbor seznanjen s podrobnostmi
Družba Finsepol prevzela v last Sesljanski zaliv
Na začetku sinočnjega zasedanja občinskega sveta Devin-Nabrežina je župan Bojan Brezigar prebral naslednje poročilo, ki ga zaradi občutljivosti in pomembnosti vprašanja, ki ga obravnava, v celoti objavljamo.
Danes zjutraj (včeraj op. ur.) je bil na sedežu devinsko-nabrežinske občine sestanek med občinskim odborom in dr. Ouirinom Cardarellijem, upraviteljem družbe Finsepol s sedežem v Trstu. Na sestanku je dr. Cardarelli uradno sporočil, da je družba Finsepol* prevzela lastništvo družbe Novatour, ki razpolaga z večino delnic družb, ki so lastnice Sesljanskega zaliva. Med sestankom je dr. Cardarelli tudi prikazal prve posege, ki jih družba Finsepol namerava izvesti v kratkem, to je preureditev Sesljanskega zaliva v turistično središče vsedržavnega in mednarodnega pomena. Zadevni načrti bodo, vključno z načrti za upravljanje novega središča, predstavljeni v kratkem, sedaj pa ostaja v veljavi lotizacij-ski načrt, ki ga je v prejšnjih mesecih predstavilo prejšnje lastništvo. Kasneje bodo te načrte nekoliko spremenili. Upravitelj družbe Finsepol je poudaril, da bodo te pobude vsekakor v oporo krajevnemu ekonomskemu in zaposlitvenemu stanju.
Med strukture, ki jih bodo najprej zgradili, sodita navtično pristanišče in hotel, ki se vključujeta v obsežnejši izvedbeni načrt ureditve celotnega območja. Posebna pozornost bo namenjena vprašanjem okolja in zaščite gozdnih površin. Kar zadeva letošnjo poletno sezono, bo zaliv na razpolago za parkiranje in za kopanje. Poskrbljeno bo za potrebne higienske strukture. Preučili bodo tudi možnost ponovnega odprtja restavracije po potrebnih popravilih stavbe La Caravella.
Občinski odbor z zadovoljstvom ocenjuje dejstvo, da bo Sesljanski zaliv upravljal tržaški podjetnik, ki bolje pozna značilnosti tega območja. Obenem ima za potrebno, da ponovno poudari, da bo preučevanje načrtov potekalo čim-hitreje in da bo v kratkem roku odobril predloge, ki bodo v skladu z razvojnim programom celotnega občinskega ozemlja, ki določa turizem kot nosilno dejavnost krajevne ekonomije, ter načrte, ki bodo v skladu z regulacijskim načrtom, ki predvideva razvoj Sesljanskega zaliva v najvišjih možnih mejah, ki jih dopušča deželni urbanistični načrt. Občinski odbor poudarja, da je treba pri načrtovanju posvetiti posebno pozornost zaščiti okolja, obenem pa podčrtuje nekatera stališča, ki so jih že prejšnje uprave osvojile, vse od leta 1973 dalje, in sicer jamčiti v Sesljanskem zalivu prostor, namenjen kopanju krajevnega prebivalstva pa tudi prebivalstva celotne tržaške pokrajine ter zagotoviti navtičnima društvoma, ki delujeta v zalivu (Pietas Julia in Čupa) stalni društveni sedež. Ob obeh vprašanjih je uprava naletela na soglasje novega lastništva. Gre torej za prvo etapo bodočega gospodarskega razvoja občine. Občinski-odbor bo z veliko pozornostjo spremljal razvoj načrtov in gospodarskih predlogov za Sesljanski zaliv. Obvezujemo se, da bomo obveščali občinski svet o vseh bodočih dogajanjih v zvezi s predstavitvijo zadevnih načrtov, ki jih bomo seveda posredovali v razpravo občinskemu svetu.
Tretji dan maturitetnih izpraševanj
»Strah in pogum« na znanstvenem liceju
Včeraj je na Znanstvenem liceju France Prešeren potekal že tretji dan ustnih preizkušenj letošnjih maturantov. Pred izpitno komisijo, ki ji predseduje prof. Milko Rener, ravnatelj goriškega klasičnega liceja, je doslej stopilo že petnajst dijakov. Po pismenih nalogah so ustni del zrelostnega izpita opravili torej že vsi višješolci, ki so obiskovali 5. a razred.
V poslopje na Vrdelski cesti smo stopili ravno med odmorom med enim izpraševanjem in drugim. Pred vrati zbornice, kjer je bila zbrana komisija, je bilo precej živahno. Okrog dekleta, ki je v tistem trenutku prišlo iz profesorske sobe, so se takoj zbrali kandidati, ki so čakali, da bi prišli na vrsto, tisti, ki so ustni del že opravili, pa tudi nekateri dijaki, ki so končni višješolski izpit prestali že v lanskem šolskem letu in jih je na licej "prignala" radovednost. Slišati je bilo vprašanja, ki postanejo v takih in podobnih situacijah že pravi obred. Kako je šlo, kaj so hoteli vedeti, kako sprašujejo, so zelo pikolovski, kako si pisala slovenščino, pa matematiko? Nato pa pripomba: koliko časa so te držali "noter"!
Na hodnik je stopila tudi profesorica, ki so jo dijaki izbrali za notranjega člana. Mirila je nekoliko razburjeno dekle,, češ da ni bilo tako hudo in da je bila zastavljenim vprašanjem kos. Minilo je še nekaj minut in že so poklicali včerajšnjo predzadnjo kandidatko. Ko smo še mi stopili v zbornico, je odgovarjala profesorju slovenščine. Govorila je o Edvardu Kocbeku, njegovem pesniškem in pisateljskem delu, o ekspresionističnem duhu njegove poezije in pa o novostih, ki jih je v slovensko književno zgodovino vnesla njegova proza. Profesorja je zanimal tudi spor, ki ga je med slovenskimi kritiki povzročila objava Kocbekove zbirke eksistencialno obarvanih novel Strah in pogum. Na vrsti je bilo nato vprašanje o Josipu Murnu-Aleksan-drovu, velikem slovenskem impresionistu in pesniku, ti. "štiriperesne deteljice", ki je na začetku tega stoletja ustvarila slovensko moderno. Kandidatka je orisala pred-
vsem Murnovo "kmečko" poezijo, poiskala ljudske elemente, ki jih je pesnik vpletal v svojo razpoloženjsko in ži-vljenjsko-izpovedno liriko. Primerjala ga je nato z drugim slovenskim modernistom, Dragotinom Kettejem. Preden se je začelo izpraševanje o zgodovini, je naštela še knjige, ki jih je v tem šolskem letu prebrala, in pa naslove kulturno-literarnih revij, ki izhajajo v matični domovini. Dijakinja je nato zagovarjala svoj referat o nastanku in razvoju nacizma in odgovarjala še na vprašanja o stanju na Slovenskem med drugo svetovno vojno ter o nastanku italijanske države.
Ko je naša dijakinja opravila svoj ustni del zrelostnega izpita, jo je pred vrati zbornice čakal običajen "sprejem". Spet je morala odgovarjati, tokrat na številna vprašanja svojih sošolcev. Danes bo pred komisijo stopilo še prvih pet dijakov 5. b razreda znanstvenega liceja.
■ »Avtobus in mesto« je naslov zasedanja, ki ga medobčinsko prevozno podjetje ACT prireja danes na Pomorski postaji. S to pobudo želi spodbuditi razpravo med prevoznimi podjetji in industrijskimi obrati, ki proizvajajo avtobuse, in sicer o onesnaževanju zraka v mestu in o uporabi takih avtobusov, ki naj bi to onesnaževanje omejili. Pri organizaciji zasedanja sodelujeta tudi zveza Federtrasporti in CISPEL.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
Magda Carli vri. Bernetti
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 1. julija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalujoči: sin Mauro, hči Adriana in sestra Nada z družinami.
Trst, Bazovica, 30. junija 1987
Ob izgubi predrage mame MARIJE
izreka globoko sožalje svoji direktorici Katici Ivezič
Včeraj se je končal letošnji 39. velesejem
Spodbudni obračuni in rekorden obisk na tržaškem razstavišču
^Letošnji 39. mednarodni tržaški vzorčni velesejem je sinoči zaprl svoja vrata. Velesejemska ustanova je vsekakor nadvse zadovoljna z njegovimi rezultati. Razstavišče pri Montebellu je namreč v trinajstih dneh obiskalo več kot 80 tisoč ljudi, to je 12 odstotkov več kot leto prej. Tolikšnega obiska v zadnjih letih še niso zabeležili.
V	okviru velesejma so letos pripravili 11 uradnih dnevov, 18 zasedanj in konferenc, ki se jih je udeležilo več kot 3 tisoč operaterjev; razstaviščne prostore so obiskali štirje veleposlaniki in prav toliko vladnih predstavnikov držav udeleženk. Nadalje računajo, da so tržaški hoteli z velesejmom »pridobili« kakih 6 tisoč nočitev.
Za podrobnejšo analizo konkretnih rezultatov (pogodb in poslov, ki so jih sklenili operaterji) bo treba seveda počakati še nekaj časa, po mnenju Velese-jemske ustanove pa je mogoče že sedaj oceniti letošnji velesejem kot izjemno dober. Ustanova je vsekakor že vperila svoj pogled v prihodnje leto, ko bo na sporedu jubilejni 40. mednarodni tržaški vzorčni velesejem.
Cirkuške živali izzvale polemiko
Cirkus Moire Orfei je včeraj podrl svoj šotor, z njegovim odhodom pa se bodo bržkone polegle polemike, ki jih je izzval že ob svojem prihodu v naše mesto. Pripadniki ekologističnih skupin in Zveze proti vivisekciji so namreč živahno protestirali zaradi uporabe živali v cirkuškem programu, češ, da naj bi z levi, tigri, sloni in drugimi živalmi v cirkusu ravnali okrutno.
V	soboto se je skupina kakih 50 ekologistov — kot teden prej — zbrala pred cirkuškim šotorom in s transparenti opozarjala gledalce na »izkoriščanje« živali. Vodstvo cirkusa se je ob tem hitro znašlo. Pred demonstrante je postavilo skupino otrok z napisom »Mi otroci hočemo v cirkusu videti tigre«.
■ Deset tržaških likovnih umetnikov razstavlja svoja dela v prostorih nove Agencije št. 10 zavarovalnice RAS, ki so jo včeraj popoldne slovesno odprli v Ul. Geppa 4. Dobrodošla pobuda sodi v okvir že ustaljene promocijske vloge denarnih in zavarovalnih zavodov, ki želijo na tak način razširjati in utrjevati svojo podobo in hkrati prispevati za ovrednotenje kulturnega ustvarjanja na teritoriju. Razstava desetih umetnikov, med katerimi sta tudi Lojze Spacal in Franco Vec-chiet, bo odprta do 3. julija.
Pogreb Igorja Zaccarie
Velika množica ljudi je včeraj popoldne v Nabrežini pospremila na zadnjo pot mladega fanta. Kruta usoda je tokrat terjala življenje 26-letnega Igorja Zaccarie, ki je po hudi bolezni za vedno zapustil zaprepadene starše, sestro, sorodnike in prijatelje. Kaj pomagajo v tem trenutku besede in razglabljanja? Verjetno se je marsikdo včeraj to vprašal, vendar ni besede vsaj v tem trenutku, ki bi dajala tolažbo. Ostane le spomin na mladeniča, ki je samozavestno delal v domačem baru na trgu.
Igor je svojo zgodnjo mladost preživel v Nabrežini, nakar se je preselil na Kontovel, vendar so ga bodisi delo kot tudi prijateljstva vedno vezala na domači kraj. Zahajal je v športno društvo in se nekaj časa bavil z namiznim tenisom, vedno pa se ga vsi spominjamo, ko smo nepretrgoma tudi po več ur dnevno igrali nogomet in prirejali razne mladinske igre in tudi zabave, saj je Igor med drugim zelo rad poslušal in vsestransko ljubil glasbo. Obiskoval je nato znanstveni licej, končno pa se je odločil, da bo skupaj z mamo in očetom delal v lastnem baru v Nabrežini na trgu.' V vsakdanjem stiku z ljudmi je bil prijazen in spoštljiv ter zelo ljubil svojo dejavnost in upravljal vse z velikim čutom odgovornosti. V naših mislih bo Igor vedno ostal tak, čeprav se sedaj v mnogih srcih kopiči žalost in trpljenje. Prizadetim staršem in sestri Liljani ter vsem sorodnikom
izrekamo globoko sožalje, Igorja pa ohranimo v trajnem spominu in naj mu bo lahka domača zemlja, (db)
Nesreča priletnega vespista v predoru
Prileten moški se je včeraj hudo poškodoval med vožnjo v predoru pod Montebellom. 86-letni Umberto Bar-bolini iz Ul. Soncini 109 se je peljal na svoji vespi 50 v smeri proti Ul. Flavia, ko je s prednjim kolesom iz še nepojasnjenih vzrokov udaril v rob pločnika v predoru. Barbolini je izgubil nadzorstvo nad mopedom in nerodno treščil ob tla.
Hudo ranjenega so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za torakalno kirurgijo. Pri padcu je namreč dobil več kostnih zlomov. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo.
■ Deželni odbor je včeraj sprejel sklep o dodelitvi izrednega prispevka v znesku 10 milijard lir tržaški Občini za izgradnjo novega stadiona. Izdatek je bil vključen v deželni proračun že pred dvema letoma, z njim pa naj bi uresničili prvi funkcionalni del nove športne strukture, ki bo po predvidevanjih v celoti veljala 25 milijard lir. Sedaj je na vrsti Občina, da opravi vse formalnosti in čimprej začne z izvajalnimi deli.
kolektiv JIK banke Delegacija Trst
Ob bridki izgubi ljubljene mame Mande izreka hčerki Katici Ivezič občuteno sožalje
direkcija in sodelavci C.G.R.
Ob bridki izgubi drage mame izreka iskreno sožalje ge. Katici Ivezič dr. Aleksander Jerič.
Ob izgubi drage mame izražajo Katici Ivezič občuteno sožalje delovni kolegi Tržaške kreditne banke.
Ob težki izgubi Igorja Zaccarie, svojega nekdanjega pevca, izrekata pevski zbor M. Pertot in SKD Bar-kovlje globoko sožalje prizadetim svojcem.
Ob izgubi prijatelja Igorjp izreka Mladinski krožek Igo Gruden iz Nabrežine najgloblje sožalje družini.
Pestro na festivalu KPI v Repnu
V	Repnu je zelo dobro uspel praznik komunističnega tiska, ki ga je v parku na Mouzarju priredila repentabrska sekcija KPI. Kulturni spored je obsegal dva nastopa, ki sta navdušila občinstvo. V soboto je imel ženski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Marte Werk-Volk celovečerni koncert v sugestivnem okolju dvorišča Kraške hiše.
V	nedeljo pa je v telovadnici nastopila madžarska mladinska folklorna skupina Kiskondas (na sliki), ki je slikovito prikazala splet narodnih plesov.
Prvič po izvolitvi se je na govorniškem odru predstavil javnosti senator Stojan Spetič, ki se je najprej zahvalil repentabrskemu podžupanu Aleksiju Križmanu za čestitke in voščila ob prevzemu tako pomembne in odgovorne funkcije v italijanskem parlamentu. KPI je stranka absolutne večine med Slovenci, je nato med drugim dejal, in je prava hrbtenica slovenske narodnostne skupnosti, ki jo bo še naprej bojevito in vztrajno zastopala na vseh forumih kljub spremenjenim političnim ravnovesjem. Trenutne težave, ki jih povzroča nestrpnost nacionalističnih krogov, lahko premostimo le z enotnostjo vseh naših ljudi. Glede krajevnega političnega položaja je Spetič pozdravil napovedani izstop Slovenske skupnosti iz občinskega zavezništva. V bodoče je potrebna še večja enotnost in povečana angažiranost na vseh toriščih našega delovanja, če hočemo spremeniti razmerja in odpraviti zatohlost šovinizma, da se tudi Trst začne odpirati bodočnosti - je zaključil Spetič svoj poseg.
Z vinske razstave v Križu
V Križu se je v nedeljo zvečer končala tridnevna tradicionalna vinska razstava, ki je imela letos jubilejni značaj, saj je praznovala dvajsetletnico. Številni obiskovalci so lahko poskusili sedem vzorcev črnega vina, z razliko od prejšnjih let pa je tokrat strokovna komisija takoj objavila imena vinogradnikov, katerih vina so bila najboljša. Nagrado za najboljše belo vino je prejel Silvano Ferluga. Za črno vino pa Sergio Starc. Priznanj so bili deležni še Zmago Sedmak ter Rudi in Franc Košuta, ki so podobno kot Starc in Ferluga prejeli nagrade in pokale strokovnih organizacij, krajevnih uprav in slovenskih bančnih zavodov. V kulturnem programu je v soboto nastopila baletna skupina ŠD Mladina, v nedeljo pa kriška godba na pihala.
Kot je v uvodnem posegu na petkovi otvoritvi razstave podčrtal predsednik zadruge »Kriški breg« Oskar Sedmak, je Kraška gorska skupnost dodelila kriški zadrugi prispevek v višini osemdeset milijonov lir, s katerim bo ta organizacija začela izvajati daljnoročni načrt za okrepitev in za posodobitev vinogradniške dejavnosti, začenši z gradnjo zadružne kleti. Po mnenju obiskovalcev in komisije so bila letošnja vina na zadovoljivi ravni, organizatorji pa bodo morali v bodočnosti vsekakor stremeti po boljši valorizaciji predvsem kriških vin, saj je bilo letos slišati več pritožb na račun ocenjevalne komisije, ki po mnenju mnogih vaških vinogradnikov ni upoštevala specifike ter tudi objektivnih težav, s katerimi se soočajo kriški pridelovalci vin.
Na sliki: Nagrajenci na letošnji kriški razstavi vin.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1987/88 sledeče tečaje:
1.	Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (900 ur)
2.	Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur)
3.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (1100 ur)
4.	Izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur)
5.	Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur)
6.	Izpopolnjevalni tečaj za personal computing (160 ur)
7.	Tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur)
8.	Izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur)
9.	Izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo - IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur)
10.	Tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - občina Zgonik (60 ur)
11.	Tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur)
12.	Tečaj za splošno živinorejo (30 ur)
13.	Tečaj za gojenje aktinidije (30 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije od 1. do 17. julija 1987 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00.
vazna obvestila
Upravni odbor Glasbene matice sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 30. junija, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročilo, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. Upravni odbor GM priporoča vsem staršem - članom, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora.
Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA obvešča člane, da lahko dvignejo avtobusno izkaznico za mesec julij 1987 na sedežu vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Mladinska skupina Pinko Tomažič in OK ZSMS Sežana prirejata v nedeljo, 5. julija, MIR BREZ MEJA, mednarodni ne-tekmovalni pohod Bazovica-Lipica-Bazo-vica. Zbirališče v Bazovici ob 8.30, odhod ob 9.30, vrnitev okoli 13.00. Kulturni spored v Lipici in na povratku v Bazovici. Udeleženci morajo obvezno imeti pri sebi potni list ali prepustnico. Pridruži se tudi ti!
TEČAJ »150 UR«
Sindikat slovenske šole
sporoča, da je do 7. julija v teku vpisovanje v enoletne tečaje "150 ur" v slovenščini za dosego •diplome srednje šole. Tečaji so odprti tistim, ki dopolnijo 16. leto starosti do 31. decembra 1987 in vsem odraslim.
Za prijavo in informacije se lahko obrnete na srednji šoli I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini ter na Sindikat slovenske šole - Ul. Filzi 8/1 v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Na znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu so na ogled začasne lestvice suplentov za višje srednje šole za šolsko leto 1987/88.
Eventualne prizive glede položaja na lestvici bo mogoče predložiti med 22. in 26. julijem 1987.
Sindikat slovenske šole
I vazne prireditve "
KD Vesna, moški zbor Vesna in dekliški zbor Vesna vabijo v petek, 3. julija, ob 21. uri v Dom A. Sirka v Križ na ZAHVALNI VEČER FRANČKU ŽERJAVU. Ob 20.30 otvoritev razstave miniaturnih izdelkov domačina Giuliana Košute. Vabljeni!
Mladinska skupina Pinko Tomažič
vabi na predstavitev recitala SPOMIN NA BODOČNOST, ki bo v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu dne 3. julija ob 20.30.
Sekcija KPI in Krožek mladih komunistov občine Dolina organizirata FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA od
2.	do 6. julija v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. V četrtek, 2. 7„ ob 20.00 nastop plesnih šol KD F. Prešeren in Kiwi iz Pirana; v petek, 3. 7., ob 20.00 recital Mladinske skupine P. Tomažič ' Spomin na bodočnostv soboto, 4. 7., ob 19. uri okrogla miza na temo Aids; v nedeljo, 5. 7„ ob 18. uri koncert godb na pihala Breg in Ricmanje, ob 20.30 shod, na katerem bosta govorila senator Stojan Spetič in poslanec Willer Bordon; v ponedeljek, 6. 7., ob 19.00 okrogla miza o problemih okolja, ob 20.00 nastop harmonikarskega ansambla Synthesis 4. Vse večere ples z ansambli Bazar, Prizma in Pomlad. Vabljeni!
ŠZ Gaja - 20-LETNICA USTANOVITVE na športnem objektu na Padričah. Danes, jutri in v četrtek ob 18.00 nogometni turnir 4:4; v petek, 3. 7., ob 18.00 finale nogometnega turnirja 4:4; v nedeljo, 5. 7., ob 8.30 mednarodni balinarski' turnir, ob 18.30 kulturni program z nastopom MPZ Skala iz Gropade in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč, ob 19.30 nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Zodiaco.
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Tre uomini e una culla, dram., Fr., 1985, 100'; r. C.Serrau; i. A. Dussolier, R. Giraud.
LETNI KINO - ARISTON - 21.30, Pervo-la, Niz., 1985, r. Orlow Seunke; i. Ge-rard Thoolen, Bram van der Vlugt.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.50 La lamiglia, dram., It., 1986, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Fanny Ardant.
PENICE - 18.30, 22.15 Morte alle calcag-na, srh., i. A. M. Hall.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica II., □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Telefono rosso, i. Ilona Staller, □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc„ ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. William Hurt, Mar-lee Matlin.
NAZIONALE II - Dvorana rezervirana.
EDEN - 15.30, 22.00 II diavolo in gola, porn., QD
EXCELSIOR I - 19.30, 22.15 Risky busi-ness (Fuori i vecchi...i figli ballano), kom., ZDA 1983, r. Paul Brickman, i. Tom Cruise, Rebecca De Mornay.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasta, ris., ZDA 1940, 120'; Walt Disney.
LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 Brazil, VB, 1984; r. Terry Gilliam; i. Jonathan Priče, Kirn Greist, Robert De Niro.
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Desideri e perver-sioni, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Danes, 30. t. m., ob 20.30 tretja predstava Straussove operete NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Mdlinari.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 19. julija, avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; cena izleta 12.000 lir, vodi pa ga Angel Ker-mec. Vpisovanje na ZSSDI (tel. 767304) SPDT obvešča, da je vpisovanje za enotedenski izlet v Dachstein samo na sedežu ZSŠDI (tel. 767304).
SKD Barkovlje organizira avtobusni izlet v ponedeljek, 6. julija, v Ljubljano na ogled predstave sovjetskega ansambla Berjoška. Za informacije in vpisovanje: Jagodic - tel. 69297 in Godnik - tel. 415753.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 30. junija
EMILIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 9.03 in zatone ob 23.42.
Jutri, SREDA, 1. julija
DANICA
PLIMOVANJE DANES: ob 06.27 najnižje -53 cm, ob 13.36 najvišje 31 cm, ob
18.55	najnižje -1 cm, ob 23.55 najvišje 25 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1024,5 mb ustaljen, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Cortigiano, Daniela Grahor, Davide Sguadrani, Mara Facco, Alessia Antoni, Sara Benevol, Matteo Benevol, Paolo Zentilin, Massimo Gatto.
UMRLI SO: 80-letni Federico Franchi, 62-letna Giuseppina lerini por. Vittori, 83-letna Antonia Ferluga vd. Ferluga, 86-letna Olimpia Selibara vd. Facchettin, 57-letna Maddalena Carli vd. Berletti, 80-letna Maria Gembrini, 68-letni Fran-cesco Balbi, 88-letna Domenica Milocchi, 73-letni Francesco Antončič, 62-letni Giuseppe Tilli, 3-letna Elisa.beth Poli, 90-letni Venusto Rossi, 78-letna Maria Min-no vd. Sulpasso.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. junija, do sobote,
4. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. San Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do vključno 7. julija.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec opozarja starše, da so dolžni do 7. julija potrditi vpis dijakov. Obenem sporoča zainteresiranim staršem, da od 1. julija dalje bodo lahko dvignili osebne izkaze (spričevala). Starši morajo potrditi s podpisom dvig omenjenega dokumenta.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 10.30 do 12. ure do vključno 7. julija.
Sindikat slovenske šole sporoča, da je do 7. julija v teku vpisovanje v enoletne tečaje "150 ur" v slovenščini za dosego diplome srednje šole. Tečaji so odprti tistim, ki dopolnijo 16. leto starosti do 31. decembra 1987 in vsem odraslim. Za prijavo in informacije se lahko obrnete na srednji šoli I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini ter na Sindikat slovenske šole, Ul. Filzi 8/L, v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Na znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu so. na ogled začasne lestvice suplentov za višje srednje šole za šolsko leto 1987/88. Eventualne prizive glede položaja na lestvici bo mogoče predložiti med 22. in 26. julijem 1987.
|________mali oglasi_______________
PRODAM renault 4 rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. 772859.
PRODAM 2 stanovanji v hiši, od katerih eno še nedokončano in 380 kv. m zemljišča pri Domju. Tel. 228390.
PRODAJAM grablje za traktor. Sovod-nje - Ul. 1. maja 66, tel. 0481/882214.
30-LETNA ŽENSKA išče zaposlitev, samo zjutraj, kot izkušena prodajalka ali šivilja za trgovine. Obvlada slovenski, hrvaški in italijanski jezik. Tel. 225946.
JOSIP ŽERJAL ima še vedno odprto osmicg v Dolini na št. 161. Toči belo in črno vino.
PRODAM zaradi vojaščine mini 90 temno modre barve, v odličnem stanju, letnik '81. Tel. 226560.
PRODAM fiat 131, letnik '81. Telefonirati po 19. uri ha št. 229224.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 68153 v popoldanskih urah.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA, Italijanka s poznanjem slovenščine, nudi lekcije italijanščine. Tel. 53564 ob obedih.
V PULJAH PRI DOMJU (pod Logom) je odprl osmico Severine Uzenič. Toči pristno belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila v Bazovici v bližini cerkve v nedeljo popoldne ob birmi. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 60261 ob uradnih urah.
VIOLINO, staro 110 let, prodam. Tel. 003867/72778 popoldan.
KIRBV INTERNATIONAL išče resne osebe za zanimivo delo na Krasu, dober zaslužek, tudi part-time. Prednost imajo osebe z lastnim vozilom in izkušnjo pri direktni prodaji. Tel. 421114.
Berite
»Novi Matajur«
ČASA DELLE ASTE,
VILA »LA QUERCIA« - briščiki 53 - Tel. milimi
SAVOIA EXCELSIOR PALAČE
TRST — Nabrežje Mandracchio 4 — Tel. 040/7690166 — Telex: 460315
Le nekaj korakov od jame pri Briščikih je v vili »LA QUERCIA«
razstava starinskih predmetov, ki jo je pripravila »ČASA DELLE ASTE ELITE«.
Poleg prijetnega dne na Krasu si lahko tako do 30. septembra vsak dan od 10. do 20. ure privoščite tudi ogled bogate in strokovno urejene zbirke umetniških predmetov.
Ogled razstave lahko pomeni tudi priložnost za nakup dragocenega predmeta po izredno ugodni ceni.
DRAŽBA OD 17. URE DALJE
PRIMORSKI DNEVNIK 30. junija 1987		džIIlCS □ stran V
		
	slike, ki so tudi spomin	sergio ferrari
Fotografija večna ljubezen
Slike, pravi naslov naše rubrike, so tudi spomin. Vsi, tudi najmlajši, imamo spomine. Vsi, tudi najmlajši, imamo slike. Fotografije pričajo o najsvečanejših priložnostih v našem življenju, pogosto so edini spomin na trenutek sreče, na drago ali ljubljeno osebo. Lahko so edini spomin na znance in vse, kar ostane o nas potomcem. Fotografijo nam nalepijo na potni list in na grob. Za mnoge je fotografija privlačen hobi, za nekatere zanimiv poklic.
Fotografija, fotografska tehnika, fotoaparat kot stroj, ki ustvarja sliko, so protagonisti sejma-prodaje, ki ga vsako leto, že deset let zaporedoma, organizira Društvo fotografskih delavcev enkrat junija v prijetnem okviru Plečnikovih Križank.
Fotoantika - naslov nas lahko zavede. Res tam prodajajo stare fotoaparate za težke tisočake... mark, stare fotografije, pa tudi no-
vejše fotoaparate in celo od vsepovsod grozeče video opreme. Ob razstavi organizirajo predavanja, izdajajo bilten, deluje Avtotehna-nova, ki pregleduje stare kamere, pravzaprav pa je vse skupaj velik praznik. Ne, ne mislimo na praznik Društva fotografskih delavcev Slovenije ali fotoamaterjev, ki se zberejo iz cele Slovenije in Jugoslavije, pa še iz tujine, tudi ne na praznik fototrgovca iz Beograda, ki ponuja nikon SP iz petdesetih let za 2.000 mark, temveč na praznik vseh fotografov in predvsem fotografije.
Vsi pregledujejo fotoaparate vsemogočih znamk, razpravljajo o njih, jih odpirajo in stikajo po notranjosti, včasih - redko - tudi kdo kaj kupi, marsikdo fotografira, fotograf fotografa, v neverjetni zamenjavi in izmenjavi vlog fotografi fotografirajo tudi fotoaparate.
Med prisotnimi s kozarcem piva
v rokah in Nikonom na ramenu (sicer ne kupljenim od Beograjčana) se vname diskusija o modi črnega okvirja pri črno-beli fotografiji ali o smrti velikega mojstra temnice, ki je pogosto popolnoma neznan.
Medtem živahen fotograf v ko-
stumu iz 19. stoletja fotografira skupino ljudi, ki ga istočasno fotografira: zanimiv dvoboj z nenevarnim orožjem, kot je lahko fotoaparat.
Ura bo vsak trenutek dve. Pojavijo se reditelji, ki komaj čakajo, da bi zaprli Križanke in odšli na
kosilo. Še zadnji požirek piva, pozdrav, prodajne mize se praznijo, fotografi pospravljajo dotlej razstavljene dragocenosti. Pred vhodom še zadnja ponudba: mar ne bi bilo 1.500 mark dovolj? Zadnja možnost. Kako naj človek živi brez nikona SP...
I
£ RAM____________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.10	Nadaljevanka: La časa rossa (2. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Film: Gli imbroglioni (kom., 1963, r. Lucio Fulci, i. Walter Chiari, Antonella Lualdi)
15.30	Risanki: Marco - Non sono un vigliacco, In .cerca di lavoro; Disneyjev svet - Cristobalito
17.15	Nanizanka: Ciao, cowboy
18.10	Aktualna oddaja: Spaziolibero -Genetsko poseganje pri človeku
18.35	Nadaljevanka: Niente rose per il commissario Aletti (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.25	Zabavna oddaja: Marisa, La nuit (vodi Marisa Laurito)
22.25	Dnevnik
22.35	Nanizanka: L'ora del mistero
23.50 Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Jadranje: Sardinia Cup, nato atletika (prenos iz Stuttgarda)
11.55
13.00
13.25
13.30
14.20
16.35
18.25
18.40
19.30 19.45 20.15
20.30
23.30
22.45
23.30
23.40
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
RAI 3
Nad.: Nancy Astor (4.del) Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik - šport Nadaljevanka: Saranno famosi Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, aktualno Mednarodna tekmovanja, nan. La nave perduta
Film: O guesta sera o mai (kom., 1960, r. Michel Deville, i. Anna Karina, Claude Rich)
Športne vesti Nanizanka: Perry Mason Vreme in dnevnik Dnevnik Športne vesti
Film: II presagio (dram., 1976, r. Richard Donner, i. Gregory Pečk, Lee Remick)
Dnevnik - nocoj Aktualno: Mixer v svetu Aktualnosti: Odprti studio Film: La signora omicidi (krim., 1955, r. Alexander Mackendrick, i. Alec Guinness, Cecil Parker, Katie Johnson)
13.55	Aktualna oddaja: Stiffelius due (ured. Mimmo Scarano)
14.55	Šport: Teniško prvenstvo v Wimbledonu (neposredni evrovizijski prenos)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (urednik Mario Fina-more, 7. del)
20.30	TV film: iz niza Sedem izrednih zgodb - Rapimento autorizzato (r. Mel Damski, i. Beau Bridges, Blair Brown, David Groh)
22.05	Dnevnik - kratke vesti
22.15	Aktualna oddaja: Mystfest '87 -zaključni večer Filmskega in literarnega festivala s predvajanjem filma Living Daylights (r. Maurizio Fusco, neposredni prenos iz Cattolice)
22.55	Dnevnik
23.00	Deželni dnevnik
23.10	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
y RTV Ljubljana	_____
17.40	Poročila
17.45	Tedenski zabavnik (13. oddaja TV Sarajeva - Ziko in Slavko bosta tokrat predstavila oč.eta genetike Gregorja Mendla, govorila' bosta o postrvih in parfumih, o francoskih slikarjih, ki so jih navdihnile plesalkah can-cana, o znanstveni fantastiki in velikih bitkah, pa še o uničevanju Indijancev ob naselitvi belcev v Ameriki v prejšnjem stoletju. V oddaji bodo tudi prispevki o bratih Marx, o labirintu in o poštarjih.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	TV drama: Zadnja pustolovščina (Mirko Kovač, i. Zoran Radmilo-vič, Dara Džokič, Predrag Ejdus, Predrag Lakovič, Lepomir Ivkovič, prod. TV Sarajevo)
21.25 Integrali
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč s humoristično serijo Alo, Alo
^ TV Koper______________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Srečanje med sindikatom in parlamentarci
ŠPETER — Natečaj Moja vas DEVIN — Koncert zborov iz treh pobratenih občin
GRADIŠČE OB SOČI — Razstava slovenskih ekspresionistov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka
20.20	Izžrebanje loterije 20.25 TVD novice
20.30	Film: Le spie uccidono in silen-zio (krim., r. Mario Caino)
22.05	TVD vsedanes
22.20	Nanizanka: Tatort (krim.)
-if
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
10.30	Nanizanke: General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: 11 grande silen-zio (dram., ZDA 1944, r. Irving Pichel, i. Loret-ta Young, Alan Ladd)
16.30	Nanizanke: Luomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 Love Boat
20.00	Mundialito '87: Milan-Barcelona; Porto-Paris
,	St. Germain
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
I @ RETEOUATTRO ]
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegije
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Lucy May, Candy Candy, Simpatiche ca-naglie, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00 Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: La banda degli angeli (dram., ZDA 1957, r. Raoul Walsh, i. Clark Gable, Yvonne De Carlo, Sidney Poi-tier)
23.30	Nanizanki: Peyton Plače, 0.30 Banacek
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: La vedova alleg-ra (glas., ZDA 1952, r. Curtis Bernhard, i. Lana Turner)
10.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy il pic-colo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: La capra (kom., Fr. 1982, r. Francis Veber, i. Gerard Depar-dieu, Pierre Richard)
22.15	Nanizanke:	Mike
Hammer, 23.15 Ai con-fini della realta, 23.40 Samurai, 1.05 Hardcas-tle and McCormick
j BMil TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy end,15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Professore venga accompagnato dai suoi genitori (kom., It. 1974, r. M. Guerrini, i. Aldo Maccione, Jac-ques Dufilho)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Tre simpatiche carogne (kom, Fr. 1977, r. Francis Girod, i. Gerard Depardieu, Michel Piccoli)
| ^ TELEFRIULI |
12.30	Nanizanka: La mia piccola Margie
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nanizanka: The Bold Ones
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nanizanka: The Bold Ones
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o medicini: Trentatre
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Ekonomska rubrika
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Informativna oddaja:
News dal mondo-
! J§£ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Povejmo v živo!; 9.00 Glasbeni mozaik;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert v baziliki sv. Silvestra: violinist Črtomir Šiškovič, pianist Igor Lazko; 11.00 Mozaik; 12.00 Prehrana in zdravje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 15.00 Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Klasični album; 18.00 Večni sopotniki: Sklop velikih pesnitev - Krst pri Savici (France Prešeren).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Priljubljeno; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V. studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Z glasbenih tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 21.49 Intermezzo; 22.30 Pevci; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija godb na pihala;
18.00	Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja;
10.35	Vstop prost; 11.00 Knjižne in filmske novosti; 11.15 Spoznavajmo Istro; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah;
12.06	O prehrani; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.00 Otroštvo, vzgoja;
15.45	Sintonizirani; 16.45 70. leta; 17.00 Bubbling; 17133 Summers ago; 17.45 High Powerj 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo;18.30 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba; oddaje povezuje glasba.
Včeraj ob 9.30 iz banke v Gradišču
Trije oboroženi roparji odnesli 20 milijonov lir
Spet rop na Goriškem, tokrat - nekaj mesecev za podobnima podvigoma v Krminu in Doberdobu - v Gradišču. Roparji so včeraj izbrali tamkajšnjo fi-lialko Goriške hranilnice s sedežem v Ul. Dante. Do banke so se pripeljali v golfu, ki so ga, kot se je kasneje izkazalo, ukradli že v četrtek zvečer v Trstu.
Roparji so bili v treh. Eden je počakal za volanom avtomobila, ostala dva pa sta stopila v banko. Bila je približno 9.30. Roparja sta bila oborožena s samokresoma, del obraza pa sta jima pokrivali ruti. Bila sta videti precej živčna.. Eden se je spravil k blagajni in velel, naj mu izročijo vse bankovce. Bil je grob in izredno živčen, so povedali preiskovalčevi uslužbenci, tako živčen, da je nenadoma celo nehote ustrelil s pištolo, vendar ne da bi koga ranil. Preiskovalci, ki niso v bančnih prostorih našli krogle, včeraj niso uradno potrdili navedene okoliščine o strelu. Možno je tudi, da ropar ni bil oborožen s pravim, pač pa samo s strašilnim samokresom. To bi razložilo, kako je strel pustil sled samo v pripo-
vedi prič, ne pa v objektivnih izsledkih preiskave.
Roparji se tudi niso nameravali zadovoljiti z denarjem pri bančnem okencu: drugi pajdaš se je namreč namenil v urad direktorja filialke, 46-let-nega Alfia Winda. Ukazal mu je, naj odpre glavno blagajno, kar pa je nemogoče. Blagajna je namreč zavarovana 's posebnim časovnim mehanizmom, tako da je ni mogoče odpreti v vsakem trenutku. Zaradi tega še bolj živčna roparja sta se zato morala zadovoljiti s približno 20 milijoni iz blagajne za kliente ter se nato naglo umaknila spet proti avtu.
Golf je odpeljal v smeri pr°ti Gorici. Očividci so si zabeležili številko na evidenčni tablici (TS 287029), kar pa zaenkrat ni bilo v veliko pomoč orožnikom, ki vodijo preiskavo. Ugotovili so namreč, da je bil avto ukraden, a zaenkrat ni sledu o roparjih. Tudi beg v smeri proti Gorici ne pove ničesar, saj so lahko kasneje ubrali katerokoli od cest in cestic, ki se od glavne odcepijo v najrazličnejše smeri. Zdi se še, da sta bila roparja v banki precej mlada. Tako se je zdelo uslužbencem, kljub delno zakritima obrazoma.
Ob Kocbeku, vulkanih in neizbežnem Danteju
Tudi Mazinga in Goldrake na maturi
Po liceju in trgovski šoli so bili včeraj na vrsti maturanti ali bolje maturantke (kar dvanajst jih je ob enem samem fantu) učiteljišča Simon Gregorčič. Poslušali smo dve dijakinji, ki sta, prva nekoliko živčneje, druga bolj sproščeno, sedli pred komisijo.
Kljub napetosti, ki jo je izdajalo predvsem nenehno guganje noge pod mizo, je Marina Ušaj pokazala, da snov obvlada. Pisatelj Silone in njegova Fontamara ji nista bila tuja, prav tako ne pesnik Ungaretti in hermetična poezija. Razgovor o italijanski literaturi je za Ungarettijem zajel še Qua-simoda, zaključil pa se je z neizbežnim Dantejem: citat verza iz Božanske komedije je dijakinja takoj prepoznala in povedala, kaj je pesnik nameraval povedati z navedenimi besedami.
Od italijanščine k prirodopisu. Rotacija zemlje, razlika med sončnim in zvezdnim dnevom, vulkani in kamnine niso spravili iz tira maturantke, ki je drugo za drugo premostila izpitne ovire. Najhujše je bilo že mimo, ko je bila na vrsti slovenska naloga. »Naloga je ocenjena zelo dobro,« je dejala profesorica slovenščine, ki je poHvali-la predvsem izviren razvoj spisa. Kaka
negotovost pri sklonih in drugi manjši spodrsljaji niso ogozili dobre ocene. Po popravi matematične naloge je bilo na vrsti še obradno vprašanje, kam po maturi. Gotovo na univerzo, je povedala dijakinja, ni pa še odločila med leposlovjem in fakulteto za jezike.
Preureditev briške ceste na območju Dolenj in Krmina
Tristo milijonov lir bodo porabili za obnovo ceste vina in češenj na prvem njenem odseku, ki zanima dolenjsko in krminsko občino. O tem so se pred dnevi pogovarjali pokrajinski odbornik Bressan ter župana Bernardis in Nunin. Svojčas smo že poročali, da so se prizadete občinske uprave, t. j. v Dolenjah, Krminu, Koprivnem in Ste-verjanu odpovedale lastništvu ceste v korist pokrajinske uprave. V kratkem bodo pričeli cesto obnavljati. Dela bo izvedla pokrajinska uprava. Pripravili pa bodo tudi načrte za posodobitev nadaljnjih odsekov, za kar bodo poskrbeli v prihodnjih letih.
Avtobusi za kopalce iz Gorice v Gradež
Pokrajinsko avtobusno podjetje APT obvešča, da ne bo od 2. julija dalje več
vozil v Gradež avtobus, ki je odpeljal iz Gorice ob 12.45. V zameno bo ob 13.15 na voljo kopalcem drugi avtobus, ki bo vozil skozi Koprivno (13.29), Gradišče (13.44) in Turjak (14,00) ter bo dospel v Gradež ob 14.31.
Od 1. julija pa do 31. avgusta bo na razpolago avtobusna linija, ki bo povezovala Gradež s kampingi Pineta, Punta Spin in Primero. Odhodi bodo iz Gradeža vsak dan ob 23.30, ob praznikih ob 23.30, iz kampinga Primero pa vsak dan ob 20.04 in 23.35, ob nedeljah in praznikih pa ob 23.45.
■ Poštna direkcija v Gorici javlja, da bodo od 1. julija v poštnem uradu v Tržiču, v Ulici Barbarigo, uvedli elektronski sistem.' Pri vsakem okencu bodo vršili službo vseh plačil s poštnimi položnicami kot tudi izplačil pokojnin.
Po dvajsetih letih v Kanalu koncert Slovenskih madrigalistov
V cerkvi v Kanalu so prejšnjo nedeljo zapeli "Slovenski madrigalisti" pod vodstvom Janeza Boleta. Nenavaden program, in kakovostno petje.
Čeprav se je koncertna sezona novogoriškega kulturnega doma v'juniju že iztekla, smo v organizaciji te kulturne ustanove in Prosvetnega društva Soča Kanal lahko spremljali koncert, ki je v vseh pogledih pomenil vzorec zborovskega večera in si zasluži ponovitev tudi v najzahtevnejših glasbenih sredinah. Slovenske madrigaliste, komorni sestav je pred meseci obnovil prof. Janez Bole, dolgoletni zborovodja, pedagog in mentor številnim slovenskim zborom, glasbenim ‘učiteljem in zborovodjem. "Nekdanji" Slovenski madrigalisti so namreč svoj zadnji nastop imeli v letu 1967 in tako smo lahko resnično veseli, da se je po dvajsetih letih ponovno oblikoval tak ansambel.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1987/88 na Goriškem sledeče tečaje:
1.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za dodeljene prodaji (1000 ur)
2.	Tečaj s kvalifikacijo za stroje-
pis (350 ur)	<
3.	Tečaj marketinga (60 ur). Pogoj za vpis: višja srednja šola
4.	Tečaj za vrtnarstvo (40 ur)
5.	Tečaj za varstvo vinske trte in drugih rastlin - fitopatologija (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije od 1. do 17. julija t. 1. v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
1
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da je danes, torek, 30. junija, menjala telefonsko številko 670 abonentom v občini GORICA. Interesenti so bili že obveščeni.
Nove telefonske številke so že objavljene v novem telefonskem imeniku 1987/88, ki ga sedaj razdeljujejo.
Za en mesec je na razpolago avtomatska telefonska služba z ustreznimi napotki.
Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12. (Informacije o naročnikih — brezplačna služba).
Sooeta flahana per 1'Esercizio Telefonico p. a.
7
J
Koncertni prostor, cerkev v Kanalu, je s svojo akustiko (vsaj za komorne zborovske večere) in samim ambien-tom naravnost idealna, idealna toliko bolj ob programskem izboru, ki so ga posredovali pevci iz Ljubljane. Gregorijanski koral Missa de angelis, moteti in madrigali Jacobusa Gallusa in Musiča sacra Stevana Mokranjca so skladbe, ki jih .slovenski zbori redko ali sploh ne gojijo. Tovrstno zborovsko zakladnico prof. Bole že dolga leta odkriva in vanjo vnaša svoje uspešne in bogate umetniške in pedagoške izkušnje.
Kdo še (ali že) danes prepeva gregorijanski koral, odkriva njegovo lepoto enoglasja in ritma? Slovenski madrigalisti in njihov umetniški vodja so najbrž eni redkih ali celo edini, ki spoznavajo čar najlepših stvaritev človeškega duha preteklosti. Angelska maša, eden najlepših in najbolj priljubljenih spevov iz tega časa, je v izvedbi madrigalistov izzvenel z vso dopustno veličastnostjo in hkratno mirnostjo, ki ju ti spevi narekujejo.
Umetniška roka dirigenta, njegov izjemen posluh za interpretacije vokalne glasbe iz obdobja renesanse sta izstopala tudi v delih Jacobusa Gallusa (Musiča, noster amor, Ecce, guomo-do moritur iustus, O, mors, Quid sis, guid fueris, In nomine Jesu, Obsecro, Domine in Pater noster) in polednji skladbi večera, Mokranjčevi Musiči sacri (Heruvimskaja pjesan, Opelo, Tebe Boga hvalim).
Zelo malo je zborovskih dogodkov, pri katerih se ob poročanju lahko osredotočimo zgolj na njegovo interpretativno področje. Pri slovenskih madrigalistih to lahko, saj je njihova tehnična raven petja povsem ne-vprašljiva. Ansambel razpolaga z naravnost bleščečimi glasovi, ki so se v omenjeni sestav vključili zagotovo iz čisto znanih programskih smernic in seveda, iz znanih odlik umetniškega vodje.
TATJANA GREGORIČ
Naslednja na vrsti je bila Nataša Vogrič, ki je za ustni izpit izbrala slovenščino in pripravila referat o Kocbeku. Povedala je, da je pisatelja izbrala zaradi njegove premočrtne in nekonformistične osebnosti in tudi »ker sem videla njegovo fotografijo in se mi je zdel zelo simpatičen starček«. Posebno antipatični ji niso bili niti Kette, Cankar in njegova publicistika, Župančič in Minatti, ki so bili predmet naslednjih vprašanj. Po morju slovenske literature je torej zaplavala odločno, skoraj pa bi se utopila v kozarcu vode, ko je pogovor prešel na zgodovino: obstoj kraljevine Jugoslavije pred drugo svetovno vojno je bil zanjo novost, tudi zato, je razložila, »ker smo obdobje med vojnama ob koncu leta obdelali na hitro in površno«.
Zanimiv in aktualen je bil kolokvij iz pedagogike, ki je zajel vprašanje, ali je gledanje televizije za otroka koristno ali ne. Na maturi sta bila tako deležna citata tudi Mazinga in Goldrake. Od tehnoloških risank še do vprašanja nasilja in mnenja o pravilnosti ali ne, da se otroku omogoča, da sprošča agresivnost. Dijakinja je pokazala tudi sposobnost avtokritike, ko je brez obotavljanja povedala, kateri je bil med šolskim letom njen "najmanj uspešen" didaktični nastop in seveda zakaj meni, da je bilo tako. Do končne odrešitve jo je ločevalo le še nekaj vprašanj iz zgodovine filozofije, začenši z eksistencializmom.
kino
Gorica
VERDI Zaprto. Jutri 17.30—22.00 »Aran-cia meccanica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »I vizi segreti degli italiani«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Kobra«.
DESKLE 19.30 »Petorica močnih«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D"Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
Letos je bilo v Gabrjah že 10. tekmovanje koscev in kosic
Napeta tekma koscev-županov iz mesta in s podeželja
Stari kmečki običaji in način dela počasi izumirajo. Med temi tudi star način košnje. Vendar pa imaš ljudi, ki se s tem še vedno ukvarjajo. Motorne kosilnice ter večji kosilni stroji niso izpodrinili stare kose v marsikaterem goratem področju in seveda tudi na majhnih travnikih. Starejši ljudje pa znajo še vedno, kako se uporablja kosa.
Zaradi tega vsakoletna tekma koscev v Gabrjah, letos se je vršila že v deseto, privablja vedno veliko radovednežev. Takih, ki znajo oceniti ko-sca-tekmovalca, kot takih, ki samo gledajo, kako se to dela. Če k temu dodaš še vest, da bodo v tem sodelovali tudi župani, potem je najbrž radovednost še nekoliko večja.
Tako se je v nedeljo v Gabrjah zbralo več sto ljudi. Najprej so se pošteno pozabavali ob tekmi koscev, potem pa so se zbrali sredi vasi in bili na prazniku, ki ga je priredilo Kulturno društvo Skala. Tu je igrala fgklor-na skupina iz Sovodnja pri Škofiji Loki, za zabavo plesalcev pa je igral ansambel Lojzeta Slaka. Seveda so dobro delovali društveni bifeji, na voljo pa je bilo vino domačih kmetov. Veselje je trajalo v noč.
Stroga komisija, sestavljena iz trojice izvedencev, Milka Klanjščka, Edija Prinčiča in Viljema Zavadlava, je imela polne roke dela z ugotavlja-
njem, kako so kosci najprej klepali koso, potem pa hitro in čisto pokosili kos travnika, ki jim je bil prisojen. Tekmovali so v skupinah treh ljudi. Zmagali so domačini, Gabrci. V tej skupiini so bili Stanko Petejan, Drago Malič in Marčelo Vižintin. Drugi so bili Krminci, in sicer Marko Blažič, Lučano Kristančič in Aldo Rusjan. Na tretje mesto se je.,plasirala trojica So-vodenjcev, v njej so bili Frančka Kovic, Alojz Butkovič in Jožef Češčut. Zadni so bili tekmovalci iz Sovodnja
pri Škofji Loki, t. j. Bojan Šifrer, Ivan Kržišnik in Edvard Kavčič.
Na travnik sta prišli tudi dve kosici. Prva je bila Marija Marušič iz Sovodenj, za njo pa Marija Grbec z Opčin.
Ko so se na tekmovalnem prostoru pojavili župani, je marsikdo dejal, da bodo kosili travo na podoben način kot pobirajo davke. Seveda je vladalo veliko zanimanja za to, kako se bodo odrezali mestni župani, ki nimajo veliko opravka s takim delom, in tisti s podeželja, ki so tega vajeni. Marsika-
teri povabljen župan se je zbal tekmovanja in raje ostal doma ter ni niti poslal svojega namestnika. Drugi pa so bili previdni in so poslali namestnika. V »netekmovalni« tekmi so sodelovali domači župan Vid Primožič, goriški Antonio Scarano, števerjanski Ivan Humar, zagrajski Romano Zilli, novogoriški Danilo Bašin, namestnik dolinskega župana Švaba odbornik Germana Švara. Tej druščini se je pridružil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin.
Publika je seveda bodrila svoje ljubljence, stala pa previdno precej metrov proč od koscev. Čeprav ni bila izdelana uradna lestvica, smo od članov komisije izvedeli, da je bil števerjanski župan najboljši. No, tudi mestna župana Gorice in Nove Gorice sta se precej dobro izkazala. Povedala sta, da sta premalo trenirala, in še to naskrivaj, v zgodnjih jutranjih urah, da pa bosta bolje pripravljena na prihodnjem takem tekmovanju čez leto dni.
kultura
□ stran
Po prvem pregledu slovenskega filma v italijanski prestolnici
Rimski dnevnik
Ne da se v suhoparnem tretjeosebnem zapisu prikazati, kaj vsega se je dogajalo med »Prvim pregledom slovenskega filma« v Rimu, kajti (predvsem kinoateljejevci) smo bili v prvi osebi angažirani pri izpeljavi te manifestacije. Kronika bi bila prenabi-ta z osebnimi doživljanji in objektivno podajanje sosledice dogodkov bi se sprevračalo v »prizadeti zapisnik«. Zato vam raje ponujamo nekak »rimski dnevnik«, ki skuša predstaviti skozi kronološko razčlenjenost in živo pripoved najzanimivejše trenutke te izkušnje.
Od 8. do 10. junija so slovenske filme predvajali za kritike. Ker nekateri niso podnaslovljeni, sem se ob 9. uri zjutraj kot prva slovenska izvidnica privozil v Rim. Rimski statični promet me je nekako pripeljal do kraja projekcij v dvorano Centra Studi Cinematografici. Tu sem prvič dobil v roke katalog, za to priložnost pripravljeno številko revije »Ri-vista del cinematografo«; grafično sicer običajna oprema, neobičajno pa to, da se ti vsebine, ki si jih vajen v domačem jeziku, izčrpno ponujajo v tujem. Še slike, mnoge od teh v velikem formatu, so se brale drugače.
Vsekakor: zvečer sem že bil v ma-tično-slovenski družbi, iz Ljubljane je namreč dospela ekspedicija slovenskih filmarjev in režiserjev. V. d. direktorja Vibe filma Milana Ljubiča in vodjo za plasma Mira Polanka so spremljali režiserji Andrej Mlakar, Andrej Stojan in Boris Jurjaše-vič, dramaturg in »ekranovec« Jože Dolmark ter vedno prisotni filmski urednik Stopa Miha Brun. Obvezno vprašanje: Kje pa je Karpo Godina? Edini avtor z dvema filmoma v Rimu?
Slovenski filmski tovarišiji se je na nočnem pohodu po večnem mestu pridružila še Savina Geršek, šarmantna slovenska igralka, ki živi v Rimu in snema v'glavnem za velike mednarodne produkcije. Fontana di Trevi, Španski trg, Kolosej..., kljub temu da je imel kombi »Slovenija naša dežela« izvrstno režijo Andreja Mlakarja, smo se le skozi oddaljeni Trastevere lahko prebili do skupnega prenočišča v Domus Mariae na Avreliji.
Jutro 10: t. m. je prineslo s seboj Davorina Devetaka in Mirando Ca-harijo (»kraljično« naše družbe). V dvorani Centra nas je že čakal »duhovni oče« Darko Bratina, pa tudi časnikar Radia Trst A Miro Opelt. Ob uri kosila sta bila tiskovna konferenca in prigrizek združena v enoto, ki je privabila kar precej gostov: od rimskega dopisnika Dela Jureta Pengova in atašeja za tisk in kulturo pri jugoslovanski ambasadi v Rimu Jakova Premruja do predstavnikov specializirane filmske kritike, vsedržavne kinematografske zveze AGIS itn.
Glavni pobudnik rimskega pregleda, filmski kritik Giacomo Gambet-ti, je v uvodnih besedah pojasnil smisel te manifestacije. »Od svetovne proizvodnje pride v redni tržni obtok le majhen odstotek. To je tudi primer sosednega slovenskega filma. Treba se je izogibati površnega poznavanja svetovnih kinematografij. Tako je slovenska ena od samostojnih nacionalnih kinematografij v mejah Jugoslavije.« Prof. Darko Bratina je v svojem posegu povzel vsebino eseja, ki ga je napisal za katalog skupaj z Davorinom Devetakom: »Slovenski film ni podrejen industrijski logiki, ampak je glasnik vitalnega naroda, izraz njegovega kolektivnega spomina in njegovih notranjih napetosti.«
Vprašanja prisotnih so bila o sistemu proizvodnje in distribucije slovenskega filma na domačih tleh, o odnosu te kinematografije do ostalih v Jugoslaviji, o umetniških sorodnostih med slovenskimi in tujimi avtorji, o načelih šolanja slovenskih filmarjev, pa še o odnosu med slovenskim filmom in televizijo.
Po tej interni predstavitvi za specializirani tisk je »Rim odprto mesto« sprejelo vase slovenske goste. Zaključili smo v skrajno gostoljubni Hostarii z vrtom v bližini Španskega trga. Nekaj se nas je po večerji sprehodilo po ožjem centru, postalo v središču »središča Italije«, v kavarni Giolitti pri Montecitoriu, nakar pa smo se ustavili še ob Pantheonu, kjer smo v krščanskem Rimu prosili občestvo starih bogov za naklonjenost.
Četrtek je bil namreč dan javne otvoritve. Kljub zaskrbljenosti (kako bo to šlo?) smo se razkropili po prestolnici: nekdo se je z novoprišle-kom, zaslužnim operaterjem Mirom Kuzminom, podal v zgodovinski center; drugi pa so kar krenili po »hitri obvoznici« v zasledovanju vseobje-majoče panorame tja do Slovenike na Apijski cesti. Zvečer: svečana
otvoritev v filmski (in kongresni) dvorani Bance Nazionale del Lavo-ro, sicer enega glavnih sponsorjev italijanskega filma sploh. Nič koliko osebja, povabljeni kar blestijo v večernih oblekah, čutiti je nekakšno »razredčeno« vzdušje, elegantno in pazljivo prisotnost.
Sergio Trasatti, predsednik ustanove Ente dello Spettacolo - Centro Cattolico Cinematografico, pozdravi udeležence, Gambetti in Bratina na kratko orišeta specifiko in zanimivost slovenskega filma in kulture, kulturni ataše jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu Jakov Premru pozdravi pobudo navezujoč se na lansko rimsko predstavitev jugoslovanskih filmov. Nadalje spregovori direktor Vibe Ljubič o slovenskem »filmskem Liliputu« (!), režiser Mlakar pa predstavi svoj Christophoros kot osebno doživljanje teme narodne sprave. Odziv občinstva je pozitiven. Publika je izbrana (med drugimi si je ogledal Mlakarjev film tudi predsednik AGIS Edoardo Bruno), ne bi hotel, da bi bila preveč olikana v izražanju svojega osebnega mnenja...
Pod sredozemsko pinijo, ki nas osipa s polkilskimi storži, v poslušanju srcetrgajoče neapeljske »sceneg-giate« in Ljubičevih anekdot o slovenskem filmu, se v splošnem zadoščenju poleže začetna napetost.
Petek, 12.: prosto. Popoldne si vsi ogledamo novorojeni slovenski film Ljubezni Blanke Kolak. Mu bo uspelo na beneški festival? Po predvajanju presenečenje: povabljeni smo v tipično sardinsko restavracijo, tako z zamorci z zavezanimi očmi, kjer nas obkolijo jedi neprekosljivih okusov, zasvojijo pa nas tako, da bo to za marsikoga tisti »rimski nepozabni spomin«.
Sobota, 13., je dan odhajanja z vlakom, s kombijem. Pozno popoldne, že v Gorici, v gostilni pri Kulturnem domu zadnjič nazdravimo rimski izkušnji slovenskega filma.
»Prima rassegna del dnema slo-veno«, Prvi pregled slovenskega filma v Rimu, v organizaciji ustanove Ente dello Spettacolo in pod pokroviteljstvom Ministrstva za turizem in prireditve, ustanove Ente Autono-mo Gestione Cinema, združenja filmskih proizvajalcev ANICA in filmskih ustanov AGIS, pa se je začel tako rekoč po našem odhodu.
V nedeljo, 14. junija, sta bila predstavljena Ljubezen Rajka Ranila in Naš človek Jožeta Pogačnika. V ponedeljek, 15. t. m., Heretik Andreja Stojana, Dih Boža Šprajca in Rdeči boogie Karpa Godine. V četrtek, 18. junija, nadalje še filmi Eva Francija Slaka, Dediščina Matjaža Klopčiča, Kormoran Antona Tomašiča. Zadnji dan štiridnevnice, 22. junij, pa je ponudil še Nasvidenje v naslednji vojni Živojina Pavloviča, Christophoros Andreja Mlakarja in Splav Meduze Karpa Godine. Vsi filmi spadajo k proizvodnji 80. let, kateri je bil pregled tudi namenjen.
ALEŠ DOKTORIČ
Novi slovenski film Borisa Jurjaševiča »Ljubezni Blanke Kolak«
Mnenja udeležencev rimskega pregleda
V Rimu je bila prisotna tudi pisana reprezentanca, ki je nekako predstavljala razne segmente slovenskega filma, od produkcije 'in kritike do režiserjev in igralcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi od njih, da bi izvedeli za splošno vzdušje, njih misli in impresije ob tej predstavitvi našega filma. Posredujemo vam v kratkih fleših osrednje teze njihovega razmišljanja.
LJUBIČ - POLANKO
Predstavnik edinega slovenskega producenta Viba filma, začasni direktor Milan Ljubič in vodja plasmaja Miro Polanko, sta v glavnem odnesla zelo dobre vtise. Ljubič je poudaril, da so potekali med samo manifestacijo važni dogodki, ki so napolnili strani italijanskih časnikov (vrh naj razvitejših držav v Benetkah, bombni atentati v Rimu, politične volitve idr.), vendarle kljub . tem »objektivnim okoliščinam« je bil zadovoljen s prisotnostjo izbrane publike na otvoritvi in z odzivi v tisku, radiu. Polanko pa je bil prav tako presenečen zaradi številnega občinstva ob otvoritvi »predvsem, ker so bili prisotni pravi ljudje, ki lahko slovenskemu filmu veliko pomagajo«. Oba sta (kot seveda vsi ostali filmarji prisotni v Rimu) tudi izrekla zahvalo organizatorjem iz Rima in goriš-kemu Kinoateljeju za realizacijo tega pregleda.
STOJAN
Andrej Stojan je pred kratkim predstavil svojo TV nadaljevanko Primož
Trubar na televizijskem festivalu »Te-leconfronto« v Chiancianu, sedaj v Rimu pa je bil na sporedu njegov celovečerni film Heretik, ki je nastal po omenjeni nadaljevanki. Vprašali smo ga, kakšni so bili njegovi občutki ob teh dveh predstavitvah:
Stojan: »Za obe srečanji, v Chiancianu in v Rimu, je bilo skupno dvoje: prisrčen sprejem s strani občinstva tako male nacije in pa izredno zanimanje za male kulture malih narodov, male ne po svoji kvaliteti seveda, ampak po svoji nacionalni pripadnosti. Zdi se mi sploh značilno, da se je cer lotna Evropa v odporu proti amerikanizaciji in kulturniški potrošnji začela ozirati nazaj v svojo lastno sredino, preverjati samo. sebe v svojih manjšinah in iskati svoje prave nacionalne in kulturne vrednosti. Mislim, da je verjetno današnjemu (naj mi bo oproščeno) kulturnem potrošniku presedlo, da hodi v »štande« in supermarkete in da se je začel zanimati za butike in male prodajalne avtentičnih kultur.«
MLAKAR
Film Christophoros je bil na častnem sporedu na premierni projekciji rimskega pregleda, njegov avtor Andrej Mlakar je bil seveda zelo zadovoljen, zato je izbiro organizatorjev in sprejem svojega filma takole komentiral:
Mlakar: »Imel sem občutek, da je rimska publika ta film zelo razumela, da ga je dobro sprejela. Nisem doživel
Giacomo Gambetti o slovenskem filmu
Giacomo Gambetti je ugledno in znano ime italijanske filmske kritike, po razburkanem in kontestatorskem letu 1968 je bil npr. direktor Beneškega festivala; dolgo let je zaposlen pri rimski Rai, prej je bil angažiran pri organizaciji tv festivala »Prix Italia«, sedaj pa je prevzel vodilno funkcijo na oddelku za šolstvo in izobraževanje pri italijanski državni televiziji. Gambetti se tudi od vedno zanima za kinematografije vzhodnih dežel, dobro pozna in ceni jugoslovanski oz. slovenski film,.zato je pravzaprav prišel s predsednikom Kinoateljeja Darkom Bratino do izvirne zamisli, da bi organizirali prav v Rimu »Prvi pregled slovenskega filma«. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovorili.
Vpr.: Kako je prišlo do pobude in kakšni so vaši občutki ob njeni uresničitvi?
Odg.: Zamisel za ta pregled se je porodila v Gorici. Sam poznam slovenski film preko letnih pregledov v Gorici in pa iz drugih predstavitev v Modeni, Fanu, Sorrentu... in imam občutek, da slovenski film zadobiva znotraj jugoslovanskega neko svojo enotnost, ki je verjetno markantnejša od ostalih jugoslovanskih nacionalnih kinematografij. Zato se mi je zdelo koristno prenesti v Rim, v samo osrčje Italije, to malo in neznano kinematografijo, kar je samo po sebi dovolj interesanten in utemeljen motiv spoznanja, soočanja in kontakta.
Slovenska je ena izmed tistih kinematografij, ki so nam najmanj poznane in od katerih lahko pridemo v stik le s takšnimi pobudami, kot je pričujoča, ki so zasebnega in svojskega značaja, v režiji kulturnih združenj, kinoklubov in tako rekoč specifičnih organizmov. Takšne manifestacije so izven velikega komercialnega obtoka, a hkrati so edina odprta pot za soočanje z drugačnimi deželami in svetovi.
Ente dello Spettacolo je pred kratkim organiziral podoben pregled kitajskega filma. V tem smislu je zanimiv slovenski film prav tako kot kitajski. Dejstvo, da šteje Kitajska milijardo prebivalcev in Slovenija le milijon in pol, še nič ne pomeni. Ena dežela velja drugo. Novo spoznanje nas vsekakor obogati ne glede na število in kvantiteto.
Vpr.: Izbirali ste filme skupaj z Bratino in z vodjo plasmaja pri Vibi film Mirom Polankom; kako utemeljujete vašo izbiro?
Odg.: Ko smo izbirali, smo imeli v mislih produkcijo zadnjih 7-8 let, zato smo skušali dati v seznam najbolj rep-
rezentativne filme, gre torej za paleto filmov, ki naj bi dokaj celostno predstavljali to zadnje obdobje. Slovenski film proizvaja vsaki dve leti kakih 7-8 celovečercev, zato takšna retrospektiva lahko nudi zaokrožen in splošen vpogled v to produkcijo. Vsako leto lahko štejemo vsaj 1-2 dobra ali solidna naslova, tako izbrani filmi, ne da bi tu dajali dokončnih in absolutnih ocen, lahko dovolj učinkovito predstavljajo klimo in težnje slovenskega filma zadnjih let.«
Vpr.: Vi poznate te filme tako rekoč »iz prve roke«, kaj pa vaši kolegi, rimski kritiki in filmski novinarji, kako so oni gledali nanje?
Odg.: Saj gre prav za to. Jaz in še kdo, npr. Riccardo Redi (eden od 4 direktorjev festivala v Pesaru), poznamo kolikor toliko splošni okvir slovenskega filma, medtem ko drugi naši kolegi, ugledni in pomembni kritiki, ki pišejo za dnevnike, nič ne poznajo in pogosto nimajo niti nikakršne radovednosti v resnici. Mislijo si, da je njihov edini posel pisati o tem, kar itak izide y normalni distribuciji, ne pa iskati kaj novega. Mi šmo pa mnenja, da je treba tudi iskati, raziskovati in izkopavati.
Vpr.: Ko ste pripravljali to retrospektivo, ste imeli v mislih določen profil gledalcev?
Odg.: To je občinstvo, ki ga ustanova Ente dello Spettacolo mentorsko odkriva že nekaj let, odkar je začela posvečati pozornost novim in neznanim kinematografijam. Ente dello Spettacolo je pač kulturna ustanova, ki zasleduje kot enega glavnih ciljev prav spoznavanje takšnih kinematografij, ki nimajo dostopa v komercialni obtok in v italijanske kinodvorane. Zato je polagoma privadila svoje gledalce k različnemu pristopanju, k potrpežljivosti, volji in radovednosti do spoznavanja filma, ki ni vsakdanji.
Vpr.: Uradni naslov manifestacije izzveni kot »Prvi pregled slovenskega filma«, to pomeni, da se bo predstavljanje slovenskega filma nadaljevalo v Rimu tudi v bodoče?
Odg.: Seveda, nalašč smo izbrali takšen naslov; v kolikor bo dovolj zanimanja za ta prvi pregled, bomo z veseljem priredili še nadaljnje predstavitve slovenskega filma pri nas.
Pogovor zapisal DAVORIN DEVETAK
še nikjer (bil sem v Franciji, Nemčiji, na Portugalskem, v ZDA) takega odziva, da je publika prišla k meni, da so mi čestitali, ampak to zelo spontano. To niso bile običajne formalnosti, na vsakem od teh ljudi sem videl, da je problem njemu blizu. Kajti gre za ljudi starejše generacije, ki so verjetno podobne stvari doživljali na svoj način, saj Italija je bila tudi v vojni, saj je bila tudi tu v bistvu bratomorna vojna... Da ne govorimo o krščansko-marksističnem dialogu, ki ga film vzpostavlja, kar je aktualno danes tako pri nas kot v katoliški Italiji.«
BRUb)
Filmski urednik ljubljanskega tednika za TV in film »Stop«, Miha Brun, pozorno sledi od vsega začetka predstavljanju slovenskega filma v Italiji (v Gorici, Trstu in drugod). Obenem je svojevrstno pero slovenske filmske kritike, ki polemično in antikonfor-mistično posega brez dlak na jeziku v statične in včasih vse preveč ortodoksne ali zgolj vrtičkarsko opredeljene vode naše filmske publicistike. Zato tudi njegove rimske impresije so ob sicer velikem občutku zadovoljstva izzvenele dokaj kritično, a vsekakor realno.
Brun je najprej omenil vlogo Kinoateljeja: »Določena skepsa, ki je po mojem mnenju vladala v slovenskem filmskem miljeju glede aktivnosti Kinoateljeja iz Gorice, je tukaj v Rimu doživela bankrot...« Nadalje je poudaril prelomni pomen te mednarodne afirmacije slovenskega filma, a z rezervami: »Mislim, da je kljub vsem in-kunabulskim in porodnim težavam, ki jih je prva predstavitev slovenskega filma doživela v Rimu, dejstvo to, da smo Slovenci prva jugoslovanska kinematografija, ki se je predstavila v tem mestu. V mestu Cinecitta, ki slavi letos 50 let in v mestu, ki vsak dan oz. v teku leta spoznava kinematografije različnih meridianov z Vzhoda in Zahoda... Mislim, da slovenska kinematografija s svojo rustikalno, kvazipoli-tično produkcijo si vsekakor zasluži pozornost, vendar se moramo ob tem zavedati, da s svojim rustikalnim, neizdelanim filmskim izrazom vendarle še nismo Evropa, čeprav po geografski značilnosti-bivamo, prebivamo in eksistiramo v tako rekoč srcu Evrope.«
Brun je končno izrazil prepričanje, da Slovenci kljub očitnim premikom še vedno premato storimo za afirmacijo naše kulture v svetu. Tuji režiserji odkrivajo naše umetnike: npr. neki švicarski režiser je posnel prvi dokumentarni film o goriškem slikarju in svetovljanu Zoranu Mušiču. »To je nekak .dokaz, kako Slovenci, razprostrti po celem svetu, narod z 2 milijonoma prebivalcev, kljub svoji vitalnosti, še vedno ne najdemo pravih vzgibov, vrednot, ki jih (žal) spoznavajo prej ljudje iz sveta, ki je povsem drugačen od našega. In mislim, da prav ta prva predstavitev slovenskega filma v Rimu dokazuje, da moramo še veliko narediti, da bomo prezentni v svetu, da bomo dosegli to npr., da bo tudi slovenski film prišel na beneški festival...«
Brun je izrekel še marsikatero prodorno sugestijo, a žal smo bili prisiljeni povzeti zaradi stiske s prostorom le bistvene linije njegovega in razmišljanja ostalih. Vsem se za to seveda opravičujemo.
Izjave zbral in zapisal
DAVORIN DEVETAK
Na absolutnem ekipnem finalu evropskega atletskega pokala v Pragi
SZ med moškimi, NDR med ženskami
PRAGA — Na evropskem atletskem pokalu ni prišlo v absolutni konkurenci do kakih posebnih presenečenj. V moški konkurenci so po pričakovanju zmagali atleti Sovjetske zveze, ki so v drugem denvu nadoknadili zaostanek pol . točke za NDR, Vzhodni Nemci pa so se jim oddolžili v ženski konkurenci, v kateri so bili tudi sicer absolutni favoriti. Italijanska moška reprezentanca je po drugem dnevu zdrknila s tretjega na peto mesto,.s čimer je »le« izenačila doslej najboljšo uvrstitev, med posamezniki pa je Panetta zmagal na teku 3.000 z zaprekami.
Boji v Pragi so bili zelo razburljivi, vendar svetovnih rekordov ni bilo. V drugem dnevu so češki gledalci predvsem pozdravili obstanek v skupini A obeh svojih ekip (izpadli Sta Francija med ženskami in Poljska med moški-
mi), ploskali pa odličnim dosežkom Litvinova (SZ) v metu kladiva z 82,28 m, Procenka (SZ) v troskoku s 17,61, Abascala na 5.000 v času 13'32"87, med ženskami pa se je izkazala skakalka v višino Kostadinova (Bol.), ki je zmagala s skokom 200 cm.
IZIDI DRUGEGA DNE
Moški
200 m: 1. Christie (VB) 20"63; 2. Bringmann (NDR) 20"85; 3. Fjedorov (SZ) 20"87; 4. Pavoni (It.) 20"91. 5.000 m: 1. Abascal (Šp.) 13'32"87; 2. Hut-chings (VB) 13'34"83; 3. Antibo (It.) 13'35 "92. 3.000 m z zaprekami: 1. Panetta (It.) 8'13"47i 2. Flackney (VB) 8'20"68; 3. Melzer (NDR) 8'21"23. Palica: 1. Jevgorov (SZ) 5,70 m; 2. Luben-sky (ČSSR) 5,60 m; 3. Zinti (ZRN) 5,35
m; 5. Stecchi (It.) 5,35 m. Troskok: 1. Pročenko (SZ) 17,61 m; 2. Hoffmann (Polj.) 17,03 m; 3. Bouschen (ZRN) 16,98 m; 6. Badinelli (It.) 16,67 m. Disk: 1. Kidikas (SZ) 66,80 m; 2. Schult (NDR) 66,54 m; 3. Danneberg (ZRN) 66,18 m; 7. Roccabella (It.) 57,04 m. Kladivo: 1. Litvinov (SZ) 82,28 m; 2. Haber (NDR) 79,76 m; 3. Sahner (ZRN) 75,28; 4. Ser-rani (It.) 73,98 m. 4x400 m: 1. NDR 3'00"80; 2. VB 3'0TT2; 3. ZRN 3’01"32; 5. Italija 3'03"36.
KONČNA LESTVICA
1.	SZ 117; 2. NDR 114,5; 3. VB 99; 4. ZRN 88; 5. Italija 87; 6. ČSSR 73; 7. Španija 72; 8. Poljska 58,5.
Ženske
200 m: 1. Gladisch (NDR) 21"99; 2. Georgieva (Bol.) 22"50; 3. Kasprzyk
(Polj.) 22"63. 10.000 m: 1. Ulrich (NDR) 32'32"05; 2. Tooby (VB) 32'46"78; 3. So-rokivskaja (SZ) 33T0"18. 100 m ovire: 1. Ohschkenat (NDR) 12"47; 2. Donko-va (Bol.) 12"53; 3. Zaczkiewicz (ZRN) 12"97. Višina: 1. Kostadinova (Bol.)
2,00	m; Bikova (SZ) 1,96 m; 3. Redetzky (ZRN) 1,96 m. Daljina: 1. Drechsler (NDR) 7,26 m; 2. Čistjakova (SZ) 7,15 m; 3. Božanova (Bol.) 6,75 m. Krogla: 1. Lisovskaja (SZ) 21,56 m; 2. Miiller (NDR) 20,82 m; 3. Fibingerova (ČSSR) 20,28 m. 4x400 m: 1. SZ 3 20"41; 2. NDR 3'20"60; 3. ZRN 3'25"29.
KONČNA LESTVICA 1. NDR 119; 2. SZ 92; 3. Bolgarija 86; 4. ZRN 77; 5. VB 59,5; 6. ČSSR 51,5; 7. Poljska 45; 8. Francija 45.
Carraro o novostih v nogometnem svetu
RIM — Izredni komisar FIGC Carraro je včeraj obrazložil vsebino reforme profesionalnih nogometnih prvenstev in spremembe sistema točkovanja v italijanskem pokalu.
Glede prve je potrdil sklep o razširitvi A lige, ki bo odslej štela 18 moštev, a skupno število profesionalnih društev se bo skrčilo na račun C-2 lige. Razširitev A lige, je priznal Carraro, koristi predvsem društvenim blagajnam in totocalciu. Prihodnjo sezono je Carraro označil za prehodno. Iz A lige bosta izpadli le dve moštvi, iz B lige pa bodo napredovale štiri ekipe.
Glede spremenjenega pravilnika o točkovanju, je Carraro poudaril, da gre predvsem za »uvajanje didaktike« enajstmetrovke, ki je tudi na mednarodni ravni, spričo izenačenja sil, čedalje bolj pomemben element, ki pa ga italijanski nogometaši slabše obvladajo. S posebno anketo bodo nato preverili, ali je nova formula navijačem všeč. Za totocalcio bo sicer še veljaven izid tekme po 90 minutah.
Atletika: po uspehu v Atenah
Na finalu B evropskega atletskega pokala v Goteborgu
Jugoslovanke v B skupini
ATENE — Jugoslovanska ženska atletska reprezentanca je v finalu skupine C v Atenah osvojila prvo mesto, tako da bo v bodoče lahko nastopala v skupini B.
Jugoslovanska reprezentanca vsekakor ni imela težkega dela in je prepričljivo zasedla prvo mesto pred Avstrijo, Grčijo, Dansko, Ciprom in Turčijo. Postavila je tudi dva državna rekorda: Irena Domine je 400 m z ovirami pretekla v 58"11, štafeta Belač, Bačnik, Domine in Čolovič pa 4x400 m v 3'34"21.
Selektor reprezentance Dane Korica je dejal, da so dekleta dosegla več kot so si od njih obetali. Pristavil je še, da imajo dobre izglede tudi v finalu B skupine, ki bo čez dve leti.
Levvisu »le« dve zmagi
SAN JOSE' Na atletskem prvenstvu ZDA zvezdniku Carlu Lewisu po zmagah v daljini in na 200 m, ni uspelo dobiti še teka na 100 m. Za stotinko sekunde je bil počasnejši od Wither-spoona (10"04). Veteran Moses se je na
400 m z ovirami (47"99) oddolžil Harrisu, ki je pred časom v Madridu prekinil njegovo desetletno nepremaganost. Izredno kakovosten je bil troskok. Z doslej tretjim najboljšim rezultatom na svetu, 17,87 m, je zmagal Conley, svetovni prvak Banks je skočil 17,60, olimpijski prvak v Los Angelesu Joy-ner pa je bil le četrti (17,50) in je bil tako izločen iz reprezentance za svetovno prvenstvo v Rimu, v kateri presenetljivo ne bo niti olimpijske prvakinje na 400 m Briscoe-Hooksove.
Leali prvak
LISSONE — Bruno Leali, 29 let, je nov italijanski kolesarski prvak. Naslov so mu podelili na cilju dirke za Pokal Agostoni v Lissoneju. Leali je ugnal glavnino 35 km pred koncem in z odlično samostojno vožnjo prispel na cilj z 1'21" prednosti. To je doslej največji uspeh Lealija, ki je znan predvsem kot zvest pomočnik kapetanov, ne pa kot lider, zato je njegova zmaga presenetljiva, hkrati pa kaže na po-, manjkanje pravih asov.
Modri izpadli, Italijanke tretje
GOTEBORG — Jugoslovanska moška reprezentanca je na finalu B evropskega atletskega pokala izpadla, kar sicer ni nobeno presenečenje. Prvič se tako modri selijo v C ligo, zanimivo pa je, da so pri tem v družbi nekdanje velesile Finske. Drugi dan je bil za Jugoslovane uspešen. Popovič na 800 m in udeleženci štafet 4x400 so namreč zmagali, Kožulj pa je v troskoku s 17,11 m osvojil drugo mesto in za 10 cm izboljšal državni rekord.
Dobro so se v ženski konkurenci izkazale Italijanke, saj so s pomlajeno postavo dosegle tretje mesto.
V skupino A se je med moškimi uvrstila Francija, med ženskami pa Romunija.
IZIDI DRUGEGA DNE
Moški
200 m: 1. Oueneherve (Fr.) 20"83; 2. Berger (Av.) 21"04; 3. Nagy (Madž.) 21"28; 4. Karaulič (Jug.) 21'59. 800 m: 1. Popovič (Jug.) T46"41; Collard (Fr.) 1'47"35; 3. Enholm (Šve.) 1'47"45. 5.000 m: 1. Ignjatov (Bol.) 13'52 "94; 2. Deleže
(Švi.) 13'52"99; 3. Hartmann (Av.) 13'53'23; 5. Sekulič (Jug.) 13'53"39. 4x400 m: 1. Jugoslavija 3'06"03; 2. Francija 3'06'T3; 3. Madžarska 3'06"25. 110 m ovire: 1. Caristan (Fr.) 13"71; 2. Bryggare (Fin.) 13"81; 3. Bakos (Madž.) 13"97; 8. Kolar (Jug.) 14"52. 3.000 m z zaprekami: 1. Pannier (Fr.) 8'22 "11; 2. Ekblom (Fin.) 8'31"33; 3. Vago (Madž.) 8'31"56; 6. Crnokrak (Jug.) 8'42"81. Palica: 1. Zalar (Šve.) 5,60 m; 2. Tarev (Bol.) 5,50 m; 3. Fehringer (Av.) 5,40 m; 7. Šarčevič (Jug.) 4,60 m. Troskok: 1. Markov (Bol.) 17,31 m; 2. Kožulj (Jug.)
17,11	m; 3. Holm (Šve.) 17,05 m. Disk: 1. Fenholm (Šve.) 64,12 m; 2. Georgijev (Bol.) 62,42 m; 3. Vento (Fin.) 60,80 m; 7. Mustapič (Jug.) 55,74 m. Kladivo: 1. Lindner (Av.) 75,34 m; 2. Ciofani (Fr.) 74,48 m; 3. Sinka (Madž.) 74,40 m.
KONČNA LESTVICA 1. Francija 117; 2. Bolgarija 102; 3. Švedska 97; 4. Madžarska 87; 5. Avstrija 82; 6. Švica 82; 7. Finska 76,5; 8. Jugoslavija 73,5.
Ženske
200 m: 1. Oanta (Rom.) 23"09; 2. Grossenbacher (Švi.) 23' 81; 3. Masullo (It.) 23"84. 1.500 m: 1. Melinte (Rom.) 4’03"03; 2. Buerki (Švi.) 4'09"41; 3. Sor-mu (Nor.) 4T4"24; 6. Tauceri (It.) 4T7"57. 10.000 m: 1. Curatolo (It.) 32’22"33; 2. Hamrim (Šve.) 32'32"76; 3. Vereb (Madž.) 32'47 T6. 4x400 m: 1. Romunija 3'30"63; 2. Italija 3'32"95; 3. Madžarska 3'34"31. 100 m ovire: 1. Olijslager (Niz.) 13"35i 2. Heggli (Švi.) 13"35; 3. Lombardo (It.) 13"41. Višina: 1. Mihalcea (Rom.) 1,96 m; 2. Sterk (Madž.) 1,92 m; 3. Hauglund (Nor.) 1,85 m; 4. Bonfiglioli 1,70 m. Daljina: 1. Ionescu (Rom.) 6,92 m; 2. Karblom (Šve.) 6,43 m; 3. Capriotti (It.) 6,35 m. Krogla: 1. Loghin (Rom.) 18,74 m; 2. Szelinger (Madž.) 17,60 m; 3. Stahli (Švi.) 17,36; 6. Maffeis (It.) 16,23 m.
KONČNA LESTVICA 1. Romunija 106; 2. Madžarska 83.
3.	Italija 80,5; 4. Švica 69,5; 5. Finska 62,5; 6. Švedska 60,5; 7. Norveška 56,5; 8. Nizozemska 46.
Tenis: na turnirju v JVimbledonu
Živojinovic v osmini finala
LONDON Jugoslovan Slobodan Živojinovič nadaljuje z uspešnimi nastopi na wimbledonskem turnirju, kjer se je prebil v osmino finala. Včeraj je izločil še zadnjega domačina, Jeremija Batesa. V naslednjem kolu se bo Zi-vojinovič srečal z Avstralcem Petrom Doohanom, ki si je prejšnji teden privoščil Borisa Beckerja.
Vsekakor je bil včeraj (v nedeljo je bil tradicionalni počitek) švedski dan, vsaj med moškimi posamezno. Stefanu Edbergu, ki si je zagotovil nastop v osmini finala že v soboto, so se namreč pridružili še Wilander, Jarryd in Pernfors. Še zlasti preseneča uspeh slednjega, ki je izločil enega izmed specialistov travnatih površin, Američana Tima Mayotta, ki se je v Wim-bledonu vedno uvrstil vsaj v osmino finala.
.Nobenega presenečenja pa ni bilo med ženskami. Veliki favoritinji Navratilova in Chris Evertova sta se namreč zlahka otresli nasprotnic, Američanke Harperjeve oz. Japonke Oka-motove.
IZIDI ŠESTNAJSTINE FINALA
Moški: Živojinovič (Jug.) - Bates (VB) 7:6, 7:5, 7:6; Jarryd (Šve.) - Mečir (ČSSR) 6:3, 6:3, 6:3; Connors (ZDA) -Evernden (N. Zel.) 6:1, 6:2, 6:7, 6:3; Wi-lander (Šve.) - Svensson (Šve.) 7:6, 6:1, 6:3; Forget (Fr.) - Annacone (ZDA) 4:6, 6:4, 4:6, 6:2, 6:4; Cash (Avstral.) - Scah-pers (Niz.) 7:6, 6:2, 2:6, 6:4; Sanchez (Šp.) - Van Rensburg (J. Af.) 7:5, 6:4, 7:6. Doohan. (ZDA) - ShirašJZDA) 6:7, 4:6, 6:3, 6:4, 12:10; Pernfors (Šve.) - Ma-yotte (ZDA) 2:6, 4:6, 6:4, 6:3, 7:5.
Pari osmine finala: Doohan - Živojinovič; Pernfors - Connors; Wilander -Sanchez; Cash - Forget; Jarryd - Volkov; Hlasek - Edberg; Gomez - Lecon-te;Jčriek - Lendl.
Ženske: Navratilova (ZDA) - Harper (ZDA) 6:2, 6:2; Shriver (ZDA) - Herr (ZDA) 6:2, 6:2; Fairbank (J. Af.) - Bunge (ZRN) 7:6, 6:4; Fernandez (ZDA) - Mo-ulton (ZDA) 7:6, 6:2; Fernandez (Port.) -Cordwell (N. Zel.) 7:6, 6:1; Balestrat (Avstral.) - Fulco (Arg.) 7:6, 6:0; Kohde Kilsch (ZRN) - Smylie (Avstra.) 6:2, 6:1; Lindgvist (Šve.) - Burgin (ZDA) 6:4, 6:1; Evert (ZDA) - Okamoto (Jap.) 7:5, 6:0.
Danes košarkarska reprezentanca v Trstu
RIM — Danes in do 11. julija se bo na pripravah v Trstu, pod vodstvom trenerja Gambe, mudila italijanska državna košarkarska eksperimentalna reprezentanca. V ekipi so: Bargna in Premier (Tracer), Bosa (Arexons), Can-tarello (Virtus PD), DelFAgnello (Ca-serta), Fantozzi in Tonut (Livorno), Gi-lardi (Segafredo), lacopini, Minto in Vianini (Benetton), Lamperti (Jolly), Teso (Pepper) in Vescovi (Divarese). Zbor bo ob 13. uri v Hotelu Savoia. V Trstu bo trenirala tudi vrsta mladincev. Devetega in 10. julija bo odigrala prijateljski tekmi z jugoslovanskimi vrstniki.
Tour in Fignon
PARIZ — Obstaja nevarnost, da na jutrišnjem startu kolesarske dirke po Franciji ne bo domačega asa Laurenta Fignona, ki bi ga lahko diskvalificirali, če se bo izkazalo, da je na neki dirki jemal poživila.
Nogomet: na »mundialitu«
Milan prvi
MILAN - BARCELONA	1:0 (1:0)
STRELEC: Virdis v 41. min. (11-met-rovka)
MILAN — Po Interju in Juventusu, ki sta bili najboljši na prvih dveh izvedbah, se je med končne zmagovalce »mundialita« vpisal še Milan, ki je v sinočnjem zadnjem srečanju premagal Barcelono. Milanu bi sinoči zadostoval tudi neodločen izid, v najslabšem primeru pa celo tesen poraz.
V drugi tekmi večera je Porto z 1:0 (1:0) premagal Pariš St. Germain. Strelec gola je bil Sousa v 5. min.
KONČNA LESTVICA: Milan 7 točk, Porto 5, Inter 4, Barcelona 3, Pariš St. Germain 1.
Vseh gledalcev je bilo v 5 večerih skupno 207 tisoč, inkaso pa je znašal 2 milijardi 811 milijonov lir.
obvestilo
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da je v teku vpisovanje za tradicionalni tečaj v Škofji Loki, ki bo letos od 20. do 30. avgusta. Udeleženci tečaja naj se prijavijo pri odbornici Jadranki, telefon 567550, najkasneje do 10. julija.
Nogomet: turnir N. Corrente
Krasu končna zmaga
Kras - Ronchi	2:1 (0:0)
STRELCI: Gandolfo v 65. min., Granata v 78. min., Ronchi v 90. min.
KRAS: Mezzavilla, ^Gnezda, Filipaz (v 60. min. Leppore), Žagar (v 80. min. Purič), Škabar, Famigliolo, Granata, Demeglio, Kosnapfel, Gandolfo in Mo-setti.
Enajsterica Krasa je že na svojem prvem nastopu na 13. turnirju Nazario Corrente, ki se je s sobotnim velikim finalom zaključil v Žavljah, osvojila tudi končno 1. mesto. Škabar in tovariši so se v zadnjem nastopu otresli zelo solidne ekipe Ronchi, ki so se predstavile s svojo najboljšo postavo, medtem ko je večina ostalih ekip nastopila pretežno z mladimi nogometaši. Odlični predstavi rdeče-belih, pri katerih sta dobršen delež prispevala tudi mlada nogometaša Vesne in Muggesane, Kostnapfel in Gandolfo, Furlani še zdaleč niso bili kos. V izenačenem (vsaj po rezultatu) prvem polčasu, v katerem sta enajsterici pazili, da ne bi dobili zadetka, so krasov-
ci imeli pobudo v rokah, vendar njihovi napadi niso obrodili sadu. V 20. minuti drugega polčasa pa se jim je vendarle odprlo. Gnezda je s svoje polovice igrišča podal žogo prav do roba nasprotnikovega kazenskega prostora, kjer se je je polastil Gandolfo, ki je presenetil začudene nasprotnikove branilce z vratarjem na čelu. Krašovci se niso zadovoljili z minimalnim vodstvom (medtem je Mezzavilla z odličnim posegom rešil svojo ekipo pred izenačenjem) in odlični Granata, ki je bil ob koncu srečanja zasluženo nagrajen kot najbolši tehnični igralec finala, je dokončno zapečatil usodo nasprotnikov, ki so sicer v zadnji minuti poraz omilili po hudi napaki branilca Lepporeja. Poleg Granate so bili na koncu nagrajeni še vratar Mezzavilla (prejel je najmanj zadetkov, 2), Moset-ti (kot najboljši strelec, 4 goli) in Gandolfo (strelec prvega zadetka v finalnem srečanju). Torej res lep izkupiček Krasovih nogometašev.
(Z. S.)
V 2. jugoslovanski nogometni ligi
Še nekaj upanja za Maribor Danes v Beogradu spet »vroče«
Posebej za Primorski dnevnik __________FRANCI BOŽIČ_____________
V Jugoslaviji so prvenstvo končali tudi drugoligaši, nova prvoligaša pa sta Vojvodina in Beograjski Ran. Bolj kot igre drugoligašev pa sta bili tokrat v ospredju drugi dve temi: prestopni rok profesionalcev v prvi ligi in pa izredna konferenca nogometne zveze Jugoslavije, ki bo danes v Beogradu. Danes naj bi bilo dokončno jasno, katere klube bo nogometna zveza Jugoslavije prijavila UEFI za evropske nogometne pokale.
Prestopni rok je bil še kar zanimiv, najbolj razburljivo pa je bilo v Zagrebu pri Dinamu, ki je ujel največjo ribo: Harisa Škora iz sarajevskega Železničarja. Ta igralec je imel vrsto ponudb iz Italije, Francije in Španije, toda zvezni kapetan Miljan Miljanič je postavil veto, čeprav je ustavno sodišče pred nekaj meseci odločilo, da lahko tudi jugoslovanski igralci odhajajo v tujino, ne glede na starost. Dinamo je angažiral še štiri druge igralce, tako da bo jeseni startal s popolnoma spremenjenim moštvom. Morda celo brez kapetana Marka Mlinariča, ki se pogaja s Pescaro. Očitno Dinamo nima več denarja, samo za Škora je menda plačal okrog 20 milijard starih dinarjev. Drugi veliki mladi as Sa-vičevič ni dobil izpisnice Budučnosti,, tako da je Crvena zvezda ostala praznih rok. Pač pa je Crvena zvezda namesto Marka Elsnerja angažirala sarajevskega reprezentanta Šabanadio-viča. Hajduk in Partizan sta se okrepila le neznatno.
Vojna med predsednikom NZJ Slavkom Šajberjem in peščico njegovih zvestih zagovornikov ter večino prvoligaških klubov bo danes v Beogradu dosegla vrhunec. Šajber bržkone ne bo dovolil še enega glasovanja o lestvici z minus točkami ali brez njih, kajti pred slabim mesecem so v Zagrebu sprejeli končno odločitev: za lestvico s kazenskimi točkami. Če pa bo le moral pristati na glasovanje, potem utegne priti do preobrata, za lestvico brez kazni bi utegnilo glasovati pet republiških in pokrajinskih delegacij, za minus točke pa le tri. Težko je predvideti končni razplet, toda zanesljivo je, da bo danes v Beogradu spet zelo vroče.
Morda pa bo beseda stekla tudi o drugoligaškem letošnjem prvenstvu na zahodu, v katerem so po izjavah nekaterih akterjev kupčevali s točka-
mi. V splitskem preiskovalnem zaporu pa so še vedno trije možje, ki jih sumijo, da so skušali kupiti tekmo Split - Vrbas. Po končani preiskavi bi se klobčič utegnil odvijati naprej, omenjeni so namreč še štirje klubi. S tem v zvezi ostaja tudi še nekaj upanja, da bi Maribor ostal v drugi ligi, kajti utegnilo bi se zgoditi, da bodo nekaj klubov izključili iz lige.'
V	zadnjem drugoligaškem kolu je Maribor v gosteh z Iskro izgubil z 2:4, vijoličasti pa so dvakrat izenačili, zadnja dva gola pa so dobili v zadnjih sedmih minutah.
V	Ljubljani pa je bila mednarodna tekma med novim drugoligašem Olimpijo in olimpijsko reprezentanco Urugvaja, ki bo igrala na univerziadi v Zagrebu. Po izredno privlačni igri se je tekma končala 1:1, Ljubljančani, za katere so igrali tudi novinci, pa so z igro povsem zasenčili južnoameriško moštvo.
Izidi zadnjega kola 2. ZNL zahod:
Iskra - Maribor 4:2 (2:1), Proleter -Split 3:1 (0:1), Vrbas - Novi Sad 3:2 (2:0), Borac - Rudar 3:0 (1:0), Mladost -Kikinda 3:0 (1:0), Gošk Jug - Šibenik 2:1 (0:0), Sloga - Leotar 2:1 (0:0), Jedin-stvo - Famos 4:1 (2:0), Vojvodina - Dinamo 2:0 (0:0).
Končna lestvica: Vojvodina 49, Novi Sad 42, Kikinda 38, Leotar in Gošk Jug 37, Borac in Proleter 36, Mladost, Jedinstvo in Iskra 35, Šibenik in Rudar 34, Famos 33, Vrbas 31, Dinamo 30, Maribor 28, Split 22, Sloga 20.
1.	—	1.	Klaremos	2
2.	Esteva	1X2
2.	—	1.	Delfion OM	X
2.	Eughenes	1
3.	—	1.	Caimano Red	X
2.	Campoligure	2
4.	—	1.	Bimini	X
2.	Dicembre	X
5.	—	1.	Empolina	1
2.	Clyde	2
6.	—	1.	Ostat	1
2.	Ouark	1
KVOTE
12 (259 dobitnikov) 3.581.000 lir; 11 (5.103 dobitnikov) 182.000 lir; 10 (48.028 dobitnikov) 19.000 lir; Super-totip: 2 12 1; kvote: 16 - nihče, 15 (9 dobitnikov) 11.111.000 lir.
Na Ravnah na Koroškem je bil v soboto in nedeljo mogočen praznik mladine
Vedro in borbeno na športnem srečanju manjšin
Enajsto srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki je bilo v soboto in nedeljo na Ravnah na slovenskem Koroškem, je bil pravi praznik mladine, prijateljstva, dobre volje, predvsem pa športnih bojev na visoki kvalitetni ravni. Kakih 200 mladih fantov in deklet slovenskih športnih društev z Madžarskega, iz Italije, Avstrije in Slovenije se je namreč pomerilo v nogometnih, košarkarskih, namiznote-^ niških, rokometnih in šahovskih tekmah.
Mladi športniki so istočasno tekmovali v krasnem športnem centru Raven naKoroškem, kar je le prispevalo k splošnemu pozitivnemu vtisu složnosti in športnega navijanja, ki se je ustvarilo med športniki iste, pa tudi ostalih ekip ter različnih športov. Košarkarice in šahisti so namreč tekmovali v isti telovadnici, pred to pa na zunanjih igriščih nogometaši in rokometaši, le malo dlje pa pingpongaši. Prav gotovo je ta bližina prispevala k uspehu tega športnega praznika, saj je na teh srečanjih povezovalni in spoznavni moment bistvenevažnosti.
Srečanje se je začelo v soboto pozno dopoldan s krajšo otvoritveno slovesnostjo, na kateri je spregovoril predsednik OK SZDL Ravne Ivan Vušnik, ki je predvsem voščil dobrodošlico približno 200 mladim športnikomiste narodnosti, a vendar iz štirih različnih držav. Po nastopu folklor-neskupine iz Prevalj so domači organizatorji pod vodstvom predsednika ZTKO Ravne Jožeta Šaterja, gostom pokazali vrsto znamenitosti.
Pravi »boji« so se začeli v popoldanskih urah. Ekipo ZSŠDI je sestavljalokakih 50 mladih športnikov, ki sta jih vodila predsednik ZSŠDI Odo Kalan in predsednik TO za Tržaško Jurij Kufersin. V soboto je bilo vreme bolj kislo, saj je celo občasno deževalo, kar pa ni okrnilo dobre volje prisotne mladine', v nedeljo pa je bilo vreme končno poletno, tako da je to srečanjevsestransko res uspelo. Srečanje se je zaključilo s skupnim kosilom, med katerim je bila krajša slovesnost z govori in nagrajevanjem. Za ZŠŠDI je spregovoril Odo Kalan, prisotne pa sta nagrajevala predsednik TKS Andrej Brvar in predsednik ZTKOS Ivo Zorčič. Sedaj pa preidimo k izidom posameznih panog.
Nogomet: kakovosten turnir
w
Izredna zmaga ZSSDI
Nogometna ekipa ZSŠDI, ki so jo sestavljali naši nogometaši letnikov 1968in mlajši iz Goriške in ki jih je organiziralo predvsem ŠD Mladost, ki je tudi prispevalo največ igralcev, je prvič na teh srečanjih zasluženo osvojila prvo mesto. Igralci so prikazali zrelo in odločno igro, predvsem pa veliko željo po zmagi. Ta je prišla predvsem do izraza v prvem kolu, ko so mladi Goričani zmagali z zadetkom v zadnjih minutah, zadetkom, ki je bil le logična posledica stalnega pritiska. Ekipa ZSŠDI pa je prikazala lepo in prodorno igro predvsem v zadnji tekmi proti domačinom, katere so pregazili s 4:1. Z zrelo igro pa so se odlikovali v drugi tekmi, ko so remizirali proti Porabju, saj so lep del tekme zaradi izključitve igrali z nogometašem manj. Z uravnovešenim taktiziranjem so ohranili neodločen izi-din torej predragoceno točko, ki je bila odločilna v skupnem seštevku za prvo mesto.
Izidi: 1. kolo: SŠZ Celovec - ZSŠDI 0:1 (strelec Černigoj), Porabje - Ravne 3:2; 2. kolo: ZSŠDI - Porabje Op; SŠZ - Ravne 1:1; 3. kolo: Porabje- _SSZ 2:2; Ravne -ZSŠDI 1:4 (strelci Š. Černič, Kovic, Ar-gentin in Colja).
Končna lestvica: 1. ZSSDI 5 [razlika v golih 5:2), 2. Porabje 4 (5:4), 3.SSZ 2 (3:4), Ravne 1 (4:8).
ZSŠDI: Dario Zamir, David Argentin, Štefan Černič, Valentino Černič, Marko Černigoj, Luka Colja, Aleksander Lorenze, Diego Gergolet, Marko Golin, Pavel Hmeljak, Dario Kovic, Dimitrij Lakovič, Klavdij Lavrenčič, Avlo Peric, Fabio Sambo, Robert Devetak. Trener Nordio Gergolet, vodja ekipe Evgen Ferfolja.
Namizni tenis: dve drugi mesti
Moški ZSŠDI in Ukmarjeva
Sestava namiznoteniške ekipe je bila poverjena Krasu, ki je seveda vodilno društvo tega športa v zamejstvu. Čeprav je namizni tenis ena izmed paradnih disciplin matične domovine (to so tudi dokazali domačini Raven, ki so osvojili kar tri prva mesta), so se predstavniki ZSŠDI
še karizkazali. Moška ekipa je namreč v kvalitetni konkurenci osvojila dobro drugo mesto, prav tako se je tudi mlada Ukmarjeva pri posameznicah prebilado finala. Ženska ekipa pa se je uvrstila na tretje mesto.
V moški konkurenci posameznikov je Fabec izpadel v prvem kolu, Štoka in Milič pa v drugem. Pri ženskah so Mo-settijeva, Obadova in Raubarjeva izgubili v prvem kolu, Tanja Ukmar pa je najprej premagala Ravenčanko Placetovo z 2:1, nato pa, spet z 2:1, domačinko Kroi-sovo. Le v finalu je z2:0 klonila proti Tanji Pandev.
Izidi: MOŠKI (ekipno): 1. kolo: Ravne -SŠZ Celovec 5:0, ZSŠDI - Porabje 5:0; _2. kolo: Porabje - Ravne 0:5, ZSŠDI - SŠZ 5:3; 3. kolo: Porabje - SŠZ 0:5, Ravne -ZSŠDI 5:1. Lestvica: 1. Ravne 3 točke; 2. ZSŠDI 2; 3. SŠZ 1; 4. Porabje 0. Lestvica (moški posamezno); 1. Jamšek (Ravne). 2. Hrženjak (R),3. Godec (R), 4. Kus (R).
Izidi: ŽENSKE (ekipno); Ravne - SŠZ 2:5, ZSŠDI - SŠZ 3:5; Ravne - ZSŠDI 5:2. Lestvica: 1. SŠZ Celovec 2 točki; 2. Ravne 1;- 3. ZSŠDI 0. Lestvica (ženske posamezno): 1. Pandev (Ravne), 2. Ukmar (ZSŠDI), 3. Krois (R), 4. Karničnik (R).
ZSŠDI - MOŠKI: Boris Štoka, Igor Milič in Franko Fabec. ŽENSKE: Monika Mosetti, Alenka Obad, Tanja Ravbar in Tanja Ukmar.
Rokomet: borbena ekipa Krasa
ZSŠDI nabira izkušnje
Za ekipo ZSŠDI je poskrbel Kras, ki je seveda preskrbel praktično vse igralce, ekipo pa je vodil Konrad Božeglav iz Sežane. Ekipa je prvo tekmo proti bodočemu zmagovalcu gladko izgubila, vendar pa so Porabci nato dokazali, da so na tem turnirju razred zase. Mladi krasovci so -drugo tekmo tesno, le za pet golov, izgubili z domačini, kar je podobno moralni zmagi, saj vemo, koliko pozornosti dajejo šole in športna društva v Sloveniji rokometu.
PORABJE - ZSŠDI 31:15
ZSŠDI: Mitja Riolino, Michele Predon-zani 6, Dimitrij Vocchi 1, Adam Simone-ta 1, Jvfertin Vremec 4, Igor Pegan 3, Robert Šavron, Andrej Furlan.
RAVNE - ZSŠDI 24:19
ZSŠDI: Riolino, Predonzani 4, Vocchi 3, Simoneta 8, Vremec 2, Pegan 2, Šavron, Furlan.
RAVNE - PORABJE 17:26
Lestvica: 1. Porabje 4 (razlika v golih 57:32), 2. Ravne 2 (41: 45), 3. ZSŠDI 0 (34:55).
Košarka: nastop ekipe Bora
Izredna borbenost
Na tem 11. srečanju je bila prisotna tudi košarka, a le ženska. Predstavnice
ZSŠDI so bile borovke, katerih značilnost je bila izredna požrtvovalnost in borbenost. Dodati tudi moramo, da so bile košarkarice našega zamejstva zelo mlade, saj je bila njihova povprečna starost le 14 let ter je tako bila naša absolutno najmlajša ekipa na teh igrah.
Vendar pa so naše košarkarice dokazale, da se lahko z dobro voljo marsikaj doseže. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil to njihov prvi uradni nastop, zato jih moramo pohvaliti za požrtvovalnost in za trud ter vestnost na treningih. Čeprav so mlade borovke obe tekmi izgubile, so se vseeno enakovredno borile, vendar so seveda bile pri zaključevanju akcij dosti manj učinkovite od nasprotnic. Vsekakor zasluži pohvalo tudi trener Andrej Furlan, ki je znal vliti svojim varovankam željo po igri ter jih je med tekmama stalno bodril.
RAVNE - ZSŠDI 71:42 (33:14)
ZSŠDI: Kristina Valenčič, Erika Buze-čan, Tanja Kralj 2, Vesna Jagodic (k) 18 (10:10), Barbara Pieri 22, Erika Barbiero, Barbara Rudolf.
3 TOČKE; Pieri 3.
ZSŠDI - SŠZ 21: 50 (6:20)
ZSŠDI: Valenčič, Buzečan 2, Kralj, Jagodic 4, Pieri 15, Rudolf, Barbiero.
3 TOČKE: Pieri 3.
RAVNE - SŠZ 58:33
Lestvica: 1. Ravne 4 (razlika v koših 129:75), 2. SŠZ Celovec 2 (83:79), 3. ZSŠDI 0 (63:121).
Šah: ekipa ZSŠDI uspešna
Dve drugi mesti
Zamejska šahovska ekipa ZSŠDI je bila na teh srečanjih vedno uspešna, saj je tudi večkrat zmagala (pred leti prav na Ravnah). Tudi tokrat se ni izneverila vlogi solidnega moštva, saj je vseh šest šahistov zadovoljivo opravilo svojo nalogo. V ekipni konkurenci je namreč postava, "ki jo je sestavila direktno šahovska komisija ZSŠDI, dosegla odlično drugo mesto, prvo pa se ji je za las izmuznilo. Ekipa Raven, ki jo je vodil eden najboljših mladih slovenskih šahistov Danilo Peruš, je namreč le za pol točke prehitela naše, katerih odlika je bila borbenost do zadnje poteze. Ekipa ZSŠDI, ki je bila uravnovešena na vseh svojih deskah, je najtesneje izgubila srečanje z Ravenčani, gladko pa je premagala ostala dva nasprotnika.
Vsekakor so naši zamejski šahisti nato v turnirju posameznikov potrdili svojo vrednost. Mojster Božidar Filipovič je namreč osvojil drugo, državni prvokategornik Egon Pertot četrto ter Drago Bajc sedmo mesto. Nekoliko slabši so bili ostali. Dušan Jelinčič je zasedel enajsto, Cveto Prašelj štirinajsto in Hilarij Sosič petnajsto mesto.
Izidi (ekipno): 1. KOLO: Ravne -ZSŠDI 3,5:2,5 (Filipovič 0, Pertot 1, Bajc 1, Jelinčič 0, Sosič 0, Prašelj 0,5); SŠZ - Porabje 3,5:2,5. 2. KOLO: Ravne - SŠZ 5:1; ZSSDI - Porabje 5:1 (Filipovič 1, Pertot 1, Bajc 0, Jelinčič 1, Sosič 1, Prašelj 1); 3. KOLO: Porabje - Ravne 1:5; SŠZ - ZSŠDI 0,5:5,5 (Filipovič 1, Pertot 1, Bajc 1, Jelinčič 1, Sosič 0,5, Prašelj 1).
Ekipna lestvica: 1. Ravne 13,5; 2. ZSŠDI 13; 3. SŠZ 5; 4. Porabje 4,5.
Lestvica posameznikov: 1. Peruš (Ravne) 18,5; 2. Filipovič (ZSŠDI) 15; 3. Kustos (Porabje) 14,5; 4. Pertot (ZSŠDI) 14,5; 5. Vrečič (R) 14; 6. Erjavec (R) 13; 7. Bajc (ZSŠDI) 12; 8. Daisinger (SSZ) 11,5; 9. Šalamun (R) 11; 10. Uršič (R) 10; 11. Jelinčič (ZSŠDI)' 9,5; 12. Radivojevič (R) 9; 13. Ga-lob (SŠZ) 8; 14. Prašelj (ZSŠDI) 8; 15. Sosič (ZSŠDI) 5,5; 16. Csabai (P) 5,5; 17. Ru-litz (SŠZ) 4,5; 18. Krapf (P) 2,5; 19. Hede-nik (SŠZ) 2; 20. Mathe (P) 1,5.
DUŠAN JELINČIČ
Na ženskem odbojkarskem deželnem finalu under 14
Bor Friulexport na petem mestu
Na športnem tednu ŠZ Gaja
Vsak dan živahno
Na deželnem finalu ženskega odbojkarskega prvenstva under 14 v Mar-tignaccu pri Vidmu je ekipa Bora Fri-ulexport, tržaški prvak, osvojila le končno peto mesto v konkurenci osmih deželnih prvakov in podprvakov. Skromnejša uvrstitev je predvsem posledica nesrečnega tekmovalnega sistema, ekipa pa je vsekakor dokazala, da ni daleč od deželnega vrha, čeprav je zmagovalec, tržiška šesterka Fincantieri, le pokazal za razred boljšo igro od ostalih tekmecev.
Borovke so nastopile v izločilni skupini A. Po lahki zmagi nad zelo skromnim Pierisom (nadomestil je So-vodnje Agorest, ki so se tekmovanju odpovedale), so v drugem srečanju naletele na pordenonski Infinas, kasnejšega finalista. V obeh nizih so bile naše igralke v obetavnem vodstvu (v prvem 10:6 in 13:11, v drugem pa 10:7), a so nato zaradi živčnosti, raztresenosti in neborbenosti popustile. Zaradi slabšega količnika v nizih v primerjavi s Sangiorgino, ki je v prvem srečanju skupine nepričakovano klonila pred Infinasom, a le z 2:1, so se morale borovke sprijazniti s končnim tretjim mestom v skupini in so bile tako izločene iz polfinala. V srečanju za 5. mesto so se že četrtič v letošnji sezoni v derbiju pomerile s tržaško OMA Armes in jo tudi tokrat premagale ter
tako spet dokazale, da v pokrajini letos res miso naletele na enakovrednega tekmeca.
Celodnevno tekmovanje v Martig-naccu je bilo za udeležence prenaporno, vseeno pa smo bili priča dovolj kakovostnim bojem, saj je bila na tem
Drevi v Bazovici praznik balinarjev
Drevi ob 20. uri bosta v Ljudskem vrtu v Bazovici, v priredbi balinarskega' odseka ŠD Zarja, zaključni večer in nagrajevanje 7. zamejskega balinarskega prvenstva. Za udeležence (vabljeni sp igralci vseh ekip, pa tudi prijatelji in simpatizerji) bo poskrbljeno z večerjo (cena za otroke znaša 5 tisoč, za odrasle pa 7 tisoč lir). Po večerji bo nagrajevanje, na katerem bodo s pokali obdarili prve tri uvrščene ekipe - Kras, Polet in Zarjo. Ostale ekipe pa bodo prejele spominsko plaketo. 2. trofeja ZSŠDI bo iz rok predstavnika na-brežinskega Sokola do prihodnje izvedbe prešla v Krasov tabor.
(Z. S.)
finalu prisotna skoraj vsa deželna elita in znova smo dobili potrditev, da se pri nekaterih društvih zdaj zelo dosti in dobro vlaga v selekcioniran naraščaj, kar mora zveneti kot opozorilo za naša društva, ki so, vsaj nekatera, vse preveč oddaljena od deželne in državne stvarnosti in se ne zavedajo velikega napredka, ki ga je ženska odbojka naredila v zadnjih letih ter novih zahtev, ki jih ta napredek vsem postavlja. (ak)
■ IZIDI
Skupina A: Infinas - Sangiorgina 2:1; Bor Friulexport - Pieris 2:0 (15:8, 15:5); Sangiorgina - Pieris 2:0; Infinas -Bor Friulexport 2:0 (15:13, 15:12).
Skupina B: Cordenons - Rivignano 2:1; Fincantieri - OMA Armes 2:0, OMA Armes - Cordenons 2:1, Fincantieri - Rivignano 2:0.
Polfinale: Infinas - Cordenons 2:1; Fincantieri - Sangiorgina 2:0. Finale za 7. mesto: Rivignano - Pieris 2:0; finale za 5. mesto: Bor Friulexport -OMA Armes 2:1 (15:2, 11:15, 16:14); finale za 3. mesto: Cordenons - Sangiorgina 2:1, finale za 1. mesto: Fincantieri - Infinas 2:1.
BOR FRIULEXPORT: Vidali, Milanič, Grbec, Sancin, Inamo, Visentin, Fučka, Brazzani, Pahor.
Športni teden ob 20-letnici ŠZ Gaja se je pričel v soboto z nočnim tekom, na katerem se je pomerilo 27 tekmovalcev in tekmovalk. Vrstni red je bil naslednji - moški: 1. Giuliano Messi (Arac), 2. Paolo Godnič (Atletica), 3. Giuliano Testa (Acega), 4. Stanko Guštin (Tram Opčine); ženske: 1. Cinzia Barbo (Edera), 2. Mari-uccia Maccovelli (Atletica), 3. Mira Grgič (Gaja).
V nedeljo pa je bil na vrsti teniški turnir med mladinci ljubljanskega Slovana, TK Koper in seveda domače ekipe. Prvo mesto je osvojil Slovan, ki je s 4:2 premagal tako Koper kot Gajo, medtem ko sta
se slednja razšla pri neodločenem izidu 3:3.	•
V večernih urah je sledil nastop tam-buraškega orkestra iz Boljunca, precej gledalcev pa je privabil tudi prikaz plesne šole kulturnega društva F. Prešeren, prav tako iz Boljunca.
Praznovanja ob 20-letnici se bodo nadaljevala še ves teden. Včeraj so se začeli meriti nogometaši (finale bo v soboto), v nedeljo bodo na vrsti balinarski turnir, nastop mešanega pevskega zbora Skala iz Gropade in godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč ter zaključno nagrajevanje.
Na sliki vidimo akcijo z nedeljskega teniškega turnirja
Košarkarski turnir Don Bo s ca
Borovci zgubili v finalu
Na košarkarskem turnirju »Oasi del gelato«, ki ga že peto leto zaporedoma organizira Don Bosco, so Borovi kadeti osvojili končno 2. mesto, potem ko so v polfinalu z odlično igro premagali (102:79) favorizirani Stefanel in le malo je manjkalo, da bi bil finale povsem slovenski, saj je ljubljanski Slovan nerodno klonil pred Don Boscom z 88:87 (49:50).
V	finalu za 1. mesto so bili plavi slabši. Don Bosco je s pressingom onemogočil protinapade, glavno orožje borovcev. Kljub temu so tri minute pred koncem naši celo povedli, pet sekund pred koncem pa je Oberdan zgrešil odločilni met.
V	najboljšo peterko turnirja so uvrstili tudi borovca Oberdana in Areno in Ljubljančana Senčarja.
BOR: Oberdan 16 (6:6), Daneu 4 (2:6), Krasna 16 (4:6), Škrk 23 (11:11), Pertot,
Race, Zupin 6, Bajc 1 (1:2), Ažman 13 (3:4), Arena 16, Smotlak 7 (1:1).
FINALNE TEKME
SLOVAN - STEFANEL 95:84 (40:44)
DON BOSCO - BOR ADRIAIMPEX 98:96 (52:44)
BOR: Oberdan 4 (2:2), Daneu 5 (5:6), Krasna 3 (1:2), Škrk 30 (10:15), Pertot, Race, Zupin, Bajc 12 (2:4), Ažman 6 (0:2), Arena 19 (3:6), Smotlak 17 (7:10). (Luka Furlan)
Ob rojstvu prvorojenke.
TEREZE čestita Jani in Šteliju
ŠD Kontovel
Na sklepni manifestaciji 8. Koprskih srečanj
V ospredju tek miru in košarkarski turnir
KOPER — Sklepni športni manifestaciji v seriji prireditev ob osmih Koprskih srečanjih, manifestaciji Skupnosti Italijanov, družbeno-političnih, kulturnih in športnih organizacij Kopra, sta bila tek miru, na katerem sta v konkurenci sedemdesetih tekačev na 9 km dolgi progi zmagala Vesna Hočevar in Stane Rozman, ter košarkarski turnir, na katerem je zmagala ekipa Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci Koper, ki je v velikem finalu premagala nepopolno ekipo Jadrana z rezultatom 89:77. Kljub sparini v dvorani osnovne šole Anton Ukmar je bila finalna tekma najkvalitetnejša na turnirju. V prvem polčasu so jadranavci, ki jih je na svoj simpatično-energični način vodil trener Brumen, držali korak z gostitelji, pri katerih je bil Subotič praktično neustavljiv. Pri Jadranu, ki je nastopil brez nekaterih svojih najboljših, Mauro Čuk pa se je poškodoval med izločilno tekmo, se je razigral Rauber, a
šele v končnici tekme, ko so gostitelji že imeli prednost 20 točk, in do konca je ostalo premalo časa za spremembo rezultata.
SKUPNOST ITALIJANOV A. GRAMSCI - JADRAN	89:77 (48:34)
SKUPNOST ITALIJANOV: Stojkovič 21, Subotič 25, Mask 9, Markovič 16, Au-dič 9, Bubnič 9.
JADRAN: Uršič, Lokar 14, M. Čuk, Gruden, Štoka 17, Gulič 7, Šosič 4, C. .Čuk 2, Rauber 33.
SODNIKA: Turk in Radin
V tekmi za tretje mesto je ekipa Skupnosti Italijanov Ottavio Valich z Reke premagala tržaški Bor Radenska s 108:89. Tudi borovci so pripotovali v Koper z zelo nepopolno ekipo in praktično več kot zadnjega mesta niso mogli doseči. BOR - OTTAVIO VALICH 89:108 (42:53)
BOR RADENSKA: Kovačič 2, Poretti 18, Klobas 8, Barini 7, Semen, Peretti 19, Pregare 16, Korošec 19.
OTTAVIO VALICH REKA: Bialič 24, Milenkovič 18, Girotto 2, Miočič 26, Sti-pinovič 9, Žunič 40.
SODNIKA: Turk in Radin (oba Koper)
V prvi kvalifikacijski tekmi turnirja je ekipa gostiteljev z 92:80 (43:37) premagala Bor Radenska, v drugi tekmi pa je Jadran s pravo ekshibicijsko igro ugnal ekipo Skupnosti Italijanov Ottavio Valich z Reke z rezultatom 134:89 (63:48).
Največ košev na turnirju so dosegli Rečan Žunič (69), pred Subotičem - Koper (55), na tretjem mestu pa je Rauber s 53 koši.
Končni vrstni red
1. Skupnost Italijanov Antonio Gramsci Koper, 2. Jadran, 3. Skupnost Italijanov Ottavio Valich Reka, 4. Bor Radenska. (Kreft).
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za^orga-nizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADU 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
30. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 ’
Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ne pozabljajte prtljage...
... sicer vam jo bo policija na pariškem letališču kratkomalo uničila. Pozabljena torba na sliki je že »skočila v zrak«	(Telefoto AP)
h nove knjige o dejavnostih Irske republikanske armade
IRA: Thatcherjeva naj ve, da jo vsak trenutek lahko doleti smrt
LONDON — Papež Janez Pavel II. je hotel leta 1979 obiskati Severno Irsko in mimogrede tudi Ulster, vendar ni tega storil, ker so člani katoliške teroristične organizacije IRA malo prej enega in istega dne ubili nečaka britanske kraljice Lorda Mountbattna in 18 vojakov. Irska katoliška hierarhija je bila mnenja, da bi Wojtylov obisk utegnil izzvati »grozno« reakcijo med protestanti. To piše v knjigi The provisional IRA izpod peres Eamonna Mallieja in Patricka Bishopa, ki je izšla včeraj -v Londonu. Avtorja sta jo napisala na podlagi pričevanj stotin pripadnikov Irske republikanske armade pa tudi britanskih varnostnih organizmov o dejavnostih prevratnikov IRA.
Ta organizacija je kar tri leta pripravljala atentat v Brig-htonu izleta 1984, v katerem le za las niso pokončali tako rekoč vse britanske vlade. Sklep o umoru Thatcherjeve je IRA sprejela zatem, ko jč ministrska predsednica zavrnila
zahtevo o priznanju statusa političnih jetnikov vsem zaprtim pripadnikom IRA, čeprav so ti uprizorili leta 1981 gladovno stavko, zaradi katere jih je umrlo deset. Idealna priložnost za uboj »železne dame« je IRA videla v letnem kongresu njene konservativne stranke. Leta 1982 sta si dva terorista »ogledala« kongresno prizorišče v Brightonu, leto pozneje se je izvedenec za dinamitne atentate Patrick Ma-gee vtihotapil med udeležence strankine konference v Blackpoolu, da bi preveril varnostni aparat, a naslednje leto je namestil peklenski stroj v brightonski Grand Hotel, kjer je 12. oktobra 1984 bilo ob življenje pet oseb in je Thatcherjeva za las ušla smrti. Takratno akcijo ima IRA še danes za uspešno: »Thatcherjeva ve, da jo lahko vsak trenutek doleti smrt.« Avtorja omenjene knjige pišeta, da je v IRA 250 »poklicnih atentatorjev«, ki ne bodo nikdar odnehali...
V ZDA še vedno razsaja moda neznanih letečih predmetov
WASHINGTON — 24. junija 1947 je ameriški podjetnik Kenneth Arnold nič hudega sluteč zrl v nebo. Naenkrat jih je (ali naj bi jih) zagledal! Na nebu se mu je prikazalo devet lesketajočih se predmetov, devet tako imenovanih neznanih letečih predmetov...
V ZDA v petdesetih letih so NLP postali neusahljiv vir bolj ali manj verodostojnih pripovedi, ki so se nato stekale v žanrsko reko znanstvene fantastike. Naj si bodo v knjigah ali v filmih, NLP so vedno predstavljali višek fantastičnega sveta, saj se na letečih predmetih vendarle lahko skrivajo živa bitja iz drugih galaksij, antropomorfne želatinaste tvorbe z neverjetnim inteligentnim kvocientom, a z ogabnimi zelenimi tipalnicami! Leteči predmeti neznanega porekla, zato pa z dobro znanimi oblikami pločevinastih pokrovov, krožnikov, celo skodelic, nudijo med drugim tudi hi-
potetično možnost neposrednega stika z vsem, kar leze in gre, na še tako oddaljenih planetih. Možnosti »srečanj tretjega tipa« so dejansko neskončne...
Štirideset let po izbruhu mode NLP je leteči krožnik še vedno v ospredju pozornosti ameriškega literarnega sveta. Na knjižnih policah ZDA so se pred kratkim pojavile tri knjige (Communion Whitleya Striebeka, Light Years Gary-ja Kinderja in Intruders Budda Hopkinsa), ki se ukvarjajo prav z NLP, oz. z ljudmi, ki so ta leteča čuda kdaj »videli«. Budd Hopkins je intervjuval 140 takih srečnežev, ki so vsi izjavili, da so se jim NLP prikazali na samotnem kraju (največkrat vsekakor v bližini vojaških objektov), so pa izrazili prepričanje, da ni šlo za privide, prebliske, očesne motnje, utrujenost ali kaj podobnega, pač pa za »prave« neznane leteče predmete.
Sendero Luminoso ponovno v akciji
LIMA - Gverilci mačističnega gibanja Sendero Luminoso so napadli rudnik Yamasery, oddaljen 40 kilometrov od Lime, in so iz rudnika odnesli 25 tisoč dinamitnih palic. Sendero Luminoso se že celo vrsto let, z nezaslišanim nasiljem bodisi do vojske kot tudi do kmetov, bori proti perujski vladi.
V tiskovnem poročilu perujske policije piše, da so gverilci napadli rudnik oboroženi s puškami in grobo izdelanimi bombami. Gverilci so z grožnjami prislili Joseja Valla Risca, lastnika rudnika, da jim je izročil razstrelivo in večjo količino živeža.
Trije mrtvi zaradi eksplozije v ameriški bazi na Bavarskem
BONN — Na ameriškem vojaškem vežbališču v Hohenfeisu na Bavarskem je kratek stik povzročil v nedeljo eksplozijo sedmih kilogramov razstreliva, pri čemer so bili ob življenje trije vojaki, ranjenih pa je bilo dvanajst. Sprva se je mislilo, da znaša število ranjenih kar trideset, vendar je poveljstvo 5. armadnega zbora to odločno zanikalo s pripombo, da vodijo preiskavo o tragediji specialisti iz Centra za varnost ameriških oboroženih sil v alabamskem Fort Ruckerju. Zahodnonemški varnostniki so preiskavo opustili, brž ko se je izkazalo, da ni med ponesrečenimi nobenega domačina, tudi sicer pa sodi 200 kvadratnih kilometrov prostrana baza pod ameriško upravo, zaradi česar niso Američani dovolili dostopa niti rešilcem Rdečega križa.
Žrtve eksplozije so iz vrst oklepnega regimenta Fulda. Ranjeni ležijo v štirih različnih bolnišnicah v Erlangenu, Niirnbergu in Fiirthu. Kaže, da je šlo pri razstrelivu za dinamit, in to za posebne naboje, s kakršnimi se onesposabljajo komunikacijske zveze. Kratek stik naj bi nastal zaradi prevelike akumulacije elektrostatične energije v zraku.
Hud požar v New Delhiju
Domača obrt - konjiček Američanov
VVASHINGTON — V ZDA je vedno več delavcev in uslužbencev, ki neradi delajo pod nadzostvom svojih nadrejenih. Večina si namreč želi prožnejšega urnika in predvsem zaposlitve v bližini doma. Po statistikah se je kar 18 milijonov Američanov odločilo za delo na domu. V ZDA se tak sistem dela vedno bolj širi. To je pravzaprav pojav spodbujanja k individualnemu obrtniškemu delu. Kot poklic je obrtništvo doživelo krizo v obdobju industrijske revolucije, ko so se obrtniki raje vključili v skupno delo v to: varnah ali večjih obratih.
V Ameriki je danes večji del obrtniškega dela povezan z moderno tehnologijo, ki uporablja računalnike in najmodernejše stroje. Poleg tega pa se je razvilo tudi individualizirano delo, ki ima za podlago iznajdljivost posameznikov in ni povezano s tehnološkimi pripomočki. To so dejavnosti, ki jih nekateri opravljajo kar doma. Tako so nastale šole za dresiranje psov, šole za petje in vse druge mogoče variante dela in ponudb, ki temeljijo na prostorskih zmogljivostih lastnega doma.
Ameriške statistike dokazujejo, da v ZDA ustanovijo »domače podjetje« vsakih pet sekund. Podjetja torej rastejo kot gobe in objemajo zelo širok krog dejavnosti. Skratka ni nobene omejitve v fantaziji in iznajdljivosti, problem je torej samo v razpoložljivosti ustreznih prostorov. Vsakdo najprej poskuša srečo kar v stanovanju, če pa se delo obnese, odpre kje drugje urad, laboratorij, prodajalno ali kaj podobnega.
Nekatere svetovno znane tvrdke so zrastle prav na ta način. Družbi »Apple«, ki izdeluje računalnike in »Discovery toys«, ki proizvaja igrače, sta se tako rekoč rodili v neki garaži. To je dokaz, da ameriški miselnosti tak sistem dela zelo ustreza, ker daje velik poudarek samostojni pobudi.
V Kaliforniji sta zakonca Susan in David Star-kman spremenila svoj konjiček, se pravi tridimenzionalno fotografijo v »domače podjetje« s polnim urnikom. Poleg tega, da delata res, kar jima ugaja, hkrati tudi dobro zaslužita. S svojim podjetjem namreč dajeta informacije, potrebno opremo in razne
druge usluge približno 9.000 odjemalcem. Zakonca sta začela izdelovati nekatere dele za tridimenzionalno fotografijo, ki jih je bilo zelo težko najti na tržišču. Danes podjetje nudi svojim odjemalcen že obširni katalog, v katerem je nekaj sto predmetov, ki gredo v prodajo kar po pošti.
Zakonca pravita, da sta zelo zadovoljna z delom, ker se jima ni potrebno premikati do urada, poleg tega pa sta popolnoma avtonomna in ne odvisita od nikogar. Podčrtala pa sta, da imata veliko dela, zato je pri tem avtodisciplina nujna. Čeprav stalno dobivata naročila z vseh strani sveta in je delo nadvse utrudljivo, imata pri tem veliko zadoščenja.
Kalifornijski podjetnik Paul Edwards, ki je začel študirati ta pojav »domačih podjetij«, trdi, da je uradno število teh svojevrstnih obrtnikov okoli. 18 milijonov. Meni pa tudi, da je to število daleč od realnosti, ker mnogo podjetij ni niti registriranih. Po njegovem mnenju ta vrsta sodobnega obrtništva nudi veliko možnosti in prispeva k razširitvi vseh mogočih dejavnosti.
NEW DELHI — Šest mrtvih in 35 ranjenih je začasen obračun strahovitega požara, ki je včeraj ob 10.30 iz še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil v poslovni zgradbi Ansa Bhavan v New Delhiju. Približno 2 tisoč policajev in gasilcev se je več ur trudilo, preden je pogasilo ogenj, ki se je razvil v osmem nadstropju zgradbe, ki jih ima 15 in v kateri je tudi sedež saudske in iraške letalske družbe.
Okenske šipe, ki so se zdrobile in velika količina odpadlega materiala so precej otežkočili delo gasilcev, ki so skušali s helikopterji spraviti na varno okrog 200 oseb, ki so se pred ognjenimi zublji zatekle na teraso zgradbe. Ena izmed teh se je iz obupa vrgla v praznino in pri priči umrla. Propelerji helikopterjev pa so pripomogli, da se je požar še razširil, zato so morali kaj kmalu tudi to opustiti.
V New Delhiju je podoben požar 1. 1986 uničil velik hotel. Takrat je umrlo 37 oseb, 46 jih je bilo ranjenih, skoraj vse žrtve so bili turisti.
Na sliki (telefoto AP): gasilci so se več ur trudili, preden so ugnali ognjene zublje.