NO. 119
Ameriška Domovina
ft lAl-Sp
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, JUNE 18, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
Sovjetska jef-lefala so nad Baltskim morjem sestrelila iz zraka veliko švedsko letalo
Letalo je iskalo posadko drugega letala, ki so ga sovjetski letalci že prej sestrelili. — Kar so bili nekdaj piratje na morju, to so zdaj sovjetski letalci v zraku.
STOCKHOLM, švedska. — Kapitan Sven Goesta Toern-Ljudska množica je v ponede-Jgren, 34-letni poveljnik na se-Ijek obmetavala s kamenjem po-j streljenem letalu, je izjavil, da, slopje sovjetskega poslaništva v je bilo letalo ob času napada da-tem mestu, ker so sovjetska jet-letala sestrelila nad Baltskim
leč od sovjetskih teritorialnih voda. “Sovjetska letala so ne-morjem iz zraka neko švedskoi nadoma planila na nas ter nas
letalo, ki je iskalo letalce drugega švedskega letala, katero je bilo že pred tem sestreljeno.
Pred sovjetsko ambasado so bile poklicane policijske rezerve, da so pomagale policiji, ki je bila že prej tam, držati množico v šahu.
pričela obstreljevati s svojimi strojnicami”, je rekel kapitan. “Njihova jet-letala, ki so bila mnogo okretnejša in hitrejša od našega velikega letala, so nas' obletavala ter nas šestkrat napadla. Ko smo padli na vodo, je eno sovjetsko letalo pričelo ob-
vlada se je sestala k nujnost-1 streljevati rep našega letala, da
na noben način ne bi mogli več vzleteti.”
Švedski premier Erlander je poklical sovjetskega ambasador-
ni seji, na kateri je sprejela protest proti Sovjetski zvezi, katere letala so sestrelila iz zraka neoboroženo švedsko letalo.
Sedem letalcev sestreljenega ja Konstantina Radionova, da mu letala je vzela na krov nemška | izroči svoj protest. Ko je bil motorna ladja Muenterland ter, Rodionov na poti v vladno pala-jih pripeljala v mesto Hanko na čo, ga je obkolila skupina raz-Finskem. Dva izmed teh letal-1 j ar j enih mož, ki je kričala: — cev sta bila ranjena v roke od “čakaj, hudič! Bomo že pozne-krogel sovjetskih strojnic.	Ije opravili s teboj!”
NOVI GROBOVI
GRADUANTINJA
Jennif Dolenc
Po dolgi in mučni bolezni je preminula na domu hčere na 1121 E. 63. St. dobro poznana Jennie Dolenc, rojena Kogovšek, stara 64 let. Bila je vdova. Soprog Joseph je umrl 20. sept. 1951. Tukaj zapušča 6 otrok, John, Mrs. Jean Sraj, Frank, Mrs. Josephine De Frame, Mrs. Frances Legerski, Anthony, Joseph, ki je umrl 22. aprila 1950, Albin, ki je bil ubit pri vojakih 17. aprila 1945, 14 vnukov in veliko sorodnikov. Rojena je bila v vasi Brezje, fara Dobrava pri Ljubljani, kjer zapušča 3 brate in 3 sestre in več sorodnikov. Tukaj je bivala 44 let in je družina živela ves čas na 1131 E. 63. St. Bila je članica dr. Sv. Ane št. 4 SDZ, dr. Carniola Hive št. 493 The Macabees, dr. Srca Marija Staro ter pod. št. 25 SŽZ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 11:00 uri in nato v družinsko grobnico na Calvarija pokopali-
■ v v
see.
Bernard A. Ross
V ponedeljek zvečer je utonil, ko se je kopal ob vnožju Neff Rd., Bernard A. Ross, star 20 let in stanujoč na 20646 Chickasaw Ave. Bil je najstarejši sin Dominika in Eleanor (roj. Mohan) Ross. Zaposlen je bil kot inšpektor pri Oliver Co. Poleg žalujo-
dine. Bil je član Euclid Council of the Knights of Columbus. Pogreb bo v petek zjutraj v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lakeshore Blvd.
Rose Pryatel
Na domu svoje sestre Frances Šuster, 18301 Neff Rd. je umrla Rose Pryatel, stara 44 let. Bila je neporočena in rojena v Clevelandu. Bolna je bila že poldrugo leto. Njen oče Frank je umrl leta 1936, mati Mary, roj. Sile, pa leta 1930. Družina je stanovala na 1100 E. 64. St. Bila je zaposlena pri Pullman Co., kjer se delajo rezervacije za spalne vagone. Poleg sestre Frances Šuster zapušča še sledeče brate in sestre: sestro Mary Andrey, redovnica Notre Dame, Franka, Augusta, ki je Deputy Supervisor zavarovalnine države Ohio, Mary Baraga in Alice Kretic. Zapušča tudi nečake in nečakinje. Bila je članica društva sv. Ane št. 4. SDZ. Pogreb oskrbuje Grdi-nov pogrebni zavod. O času pogreba jutri.
Frances Goznik
V torek zvečer je umrla v St. Alexis bolnišnici Frances Goznik, roj. Russ, stanujoča na 13722 Kelso Ave. Pred desetimi meseci so ji odrezali desno nogo. Bila je rojena v vasi Čehova, Loški potok, odkoder je prišla prvič semkaj leta 1903, nakar se je vrnila domov in prišla nazaj 1910.
Miss Anna Luzar, hčerka splošno znanih Mrs. Anne Luzar in pokojnega Antona Luzarja, 18006 Nottingham Rd., je graduirala na Ursuline kolegiju. Postala bo Bachelor of Science in Dietetics. Prihodnji mesec se poda v Good Samaritan bolnišnico v Cincinnati, kjer bo nastopila — “interneship.” čestitamo! ---------------o-----—
Ustavitev dela pri Lempco Products lite., v Clevelandu, 0.
Zaradi jeklarskega štrajka in pomanjkanja surovin bo odpuščenih 500 delavcev.
CLEVELAND. — S tem, da bodo “postrgali dno”, bo Lempco1 Products Inc., tovarni omogočeno izdelovati' izstrelke za mož-narje do petka, kakor je izjavil James Strnad, Jr. podpredsednik te družbe. Nato pa bo obrambna proizvodnja ustavljena in 500 delavcev bo odslovljenih, ker zaradi jeklarskega štrajka ni več na razpolago potrebnega jekla.
Strnad je dejal: “Doslej smo delali z vso naglico, a nihče ne more pričakovati, da se bo izlival tok proizvodnje pri enih vratih ven, če istočasno ne prihajajo skozi druga vrata notri potrebne surovine”.
Lempco tovarna se nahaja na 5409 Dunham Rd., Bedford, O.
Zbornica poslancev je odobrila višjo soc. zavarovalnino
Maksimalna vsota izplačil eni družini bi bila zvišana od $150 na $168,75.
WASHINGTON. — Zbornica poslancev je v ponedeljek dejansko zakričala svojo odobritev predlogi, da se zviša najmanj za $5 na mesec vsota 4,500,000 Ame-rikancem, ki dobivajo od vlade socialno zavarovalnino. Dejanski sprejem predloge je bil začasno blokiran od kongresnika Forda, republikanca iz Michigana, ki je ugovarjal, češ da ni dovolj kongresnikov navzočih, da bi postala njihova odobritev pol-nomočnA in veljavna. Speaker Rayburn je nato odločil, da se ima naslednjega dne vršiti poimensko glasovanje.
Na podlagi te predloge bi se zvišala plačila minimalne socialne zavarovalnine od $20 na $25. Maksimalna vsota, ki bi se jo lahko plačalo eni družini, bi se zvišala od $150 na $168,75 na mesec. Senat še ni glasoval o tej predlogi
Osebe, ki bodo šele stopile v pokoj, bi dobile k sedanji vsoti še dodatnih $5, poleg tega pa bi bila proporcionalna zvišanja tudi za njih žene, vdove, otroke in druge, ki so upravičeni do te zavarovalnine.
Vzorno prebivalstvo
ISTANBUL, Turčija. V kraju Karaklic v Turčiji ni imel že 96 let noben prebivalec opravka s sodiščem, niti kot priča ne. Karakilic je vas, ki šteje 456 prebivalcev.
čih staršev zapušča brata Don- Več ]et je njena družina živela alda in sestri Kathleen in Geral- na E 62 gt zadnjih 28 let pa na
Kelso naslovu. Zapušča moža Antona in tri sinove: Charles, Joseph in Louis ter dva vnuka. Pogreb je v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd. Čias pogreba pozneje.
John Busic
Umrl je John Busic, doma iz Srbije, star 62 let. Zapušča sestro Mrs. Rose Grlica in več nečakov in nečakinj. Truplo leži v Golubovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo 19. jun. ob 1. pop.

Vremenski
prerok
pravi:
Danes jasno, hladneje in ne tako soparno, jasno in znosno ponoči.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 18. junija 1813 je bila Napoleonova armada premagana pri Waterloo.
Ameriške “okrutnosti”
TOKIO. — Severnokorejski zunanji minister Pak Hon Yong je sporočil Združenim narodom, naj podvzamejo korake, da — “Amerikanci nehajo mučiti korejske vojne ujetnike.”
Gen. Ridgway v Rimu, kjer ni bilo rdečih demonstracij
Komunisti niso uspeli s svojimi demonstracijami proti amer. generalu Ridgwayu.
RIM. — Tukaj je bilo aretiranih nad 500 komunistov, ki so nameravali demonstrirati proti prihodu gen. Ridgwaya v Rim Vsa njihova prizadevanja pa so; bila vprizorjena v majhnih skupinah, in demonstranti so se takoj razpršili, čim je nastopila' policija.
General Ridgway je obiskal ital. predsednika Luigi Finadi-ja in premierja de Gasperija.
Policija v Rimu je vdrla v neki komunistični urad, kjer je zaplenila knjige, dokumente in' propagando. Več sto rdečih a-gitatorjev je bilo aretiranih tudi po drugih italijanskih mestih. --------------o-----
Smola v družini
FORT WORTH, Tex., — Pet članov družine Thomasa Westa je bilo v dveh nesrečah v manj kot 30 minutah. Najprej je We-stov avto zadelo neko drugo vozilo, nato pa je bil zadet avto-bil, s katerim je neki avtomobilist peljal ranjene člane Westo-ve rodbine v bolnišnico.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Iz Bele hiše naznanjajo, da je zaznamovati “znaten napredek’ v prizadevanju, da se odpre nekaj jeklarn za izdelovanje najbolj potrebnega jekla za obrambo.
WASHINGTON. — Zbornica poslancev, ki se zaveda, da je letos volilno leto, je z 260 glasovi proti 22 odglasovala zvišanje starostne zavarovalnine za $5 na mesec.
CLEVELAND — V okrožju McCracken-Lee Rd. bodo zgradili stanovanjske hiše zmerno najemnino za 850 do 900 družin.
WASHINGTON. — V distriktu Columbia je dobil doisedaj demokratski preds. kandidat W. Averell Harriman 2120 gla sov, senator Kefauver pa 737.
STOCKHOLM, Švedska. — Sov-jetija pravi, da je veliko švedsko letalo, ki je iskalo pogre šane letalec nekega drugega letala, prvo streljalo na sovjetska jet letala Če kaj, je ta trditev še bolj razjarila švedsko vlado in švedsko javno mnenje.
BERLIN. — Komunistični oblastniki Vzhodne Nemčije so naredili osnove zakonov za obvezno vojaško dolžnost, ki predvidevajo formiranje 375,-000 mož močne vzhodnonemške armade.
OTOK KOJE. —■ Danes je ka-
“MR. EISENHOWER” — General Eisenhower je slekel vojaško suknjo in si nadel civilno obleko. Na sliki ga vidimo, ko počiva, utrujen od številnih konferenc in sestankov s politiki in delegati za konvencijo republikancev v Chicagu.
EISENHOWER ODKLANJA GENERALA M'ARTHURJA
Če bo izvoljen, ga ne bo vzel v svoj kabinet. — Odločna obramba generala Bradley-a.
lastno desno roko” in da ne pozna nikogar, ki bi bil bolj vdan svoji domovini kakor je on.
Vprašan, kakšno je njegova mnenje z ozirom na imenovanje1 ameriškega ambasadorja v Vatikanu, je Eisenhower odgovoril, da je njegovo fundamentalno mnenje, da si Zed. države ne ne smejo nikoli nikjer zapreti vrat pred stiki, od katerih bi i-mele gotove prednosti.” Toda, je dodal, imenovanje ambasadorja je stvar, ki zahteva popolno soglasje med predsednikom in kongresom, tako da končno “je le javno mnenje tisto, ki odloča o tem vprašanju.”
Eisenhower je tudi zagovarjal znižanje starosti za volilno pravico od 21 na 18 let, češ “če so; 18-letniki dovolj stari, da se gredo vojskovat, so tudi dovolj stari, da gredo volit.”
------o-----
(ouncilmanom je bila zvišana njih letna plača na $5,000
(Ker vlada veliko zanimanje za republikanskega preds. kandidata Eisenhower j a, ki se s Taftom vred poteguje za predsedniško nominacijo, zato objavljamo sledeče daljše poročilo o njegovih nazorih. Tega ne storimo kot morda njegovi somišljeniki ali podporniki njegove kandidature, temveč zgolj kot časnikarji in informatorji naših čitate-Ijev. Prav tako bi in bomo še poročali o dejanjih in nehanjih demokratskih preds. kandidatov ki jih je več, o katerih pa ni sedaj posebnih poročil. Toliko v blagohotno pojasnilo, da si ne bo naših poročil kdo napačno tolmačil. Ured.).
DETROIT. — Dwight Eisenhower je dal tukaj jasno razumeti, da ne bi poklical generala Mac Arthur j a v svoj kabinet, če bi bil nominiran in izvoljen'za predsednika. — Senator Taft pa je dal od svoje strani razumeti, da bi dal, če bi bil nominiran in izvoljen, gen. MacArthurju visok položaj v svojem kabinetu.
Dalje je senator Taft rekel, da bi odpravil zdr. načelnike generalnih štabov, ki jim načeljuje
general Omar Bradley, ker nima zvjganje pa postane polno “zaupanja v njihovo presojo”. > močno šeie januarja 1954
Ko so časnikarji vprašali gen. Eisenhowerja, če bi on pritegnil vojaške častnike v svojo administracijo, je le-ta odgovoril:
zaradi določila čarterju.
CLEVELAND.
v mestnem
Cleveland-
“Čemu? Jaz mislim, da sam skim councilmanom se je v po-lahko reprezentiram dovolj vo-[nedeljek končno le posrečilo, da jaštva, ne da bi še dodatne vo- so izvojevali zvišanje svoje let-jaške ljudi klical v svoj kabi- ne plače na $5,000, kar so si pri-net.” Nato je dodal, da nikakor| zadevah že leta 1950, toda tani proti aktivnosti vojaških lju- jkrat brez uspeha, di v vladi, ako so slednji “izsto-j Councilmani prejemajo zdaj pili iz aktivne vojaške službe”.! po $4,000 na leto in bodo preje-Poudaril je, da je on stopil v po- mali to plačo do meseca januar-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Za vroče dni—
Northeast Appliance & Furniture Co., 22530 Lake Shore Blvd. ima na razpolago vsakovrstne ventilatorje, ki vam naglo ohla-de stanovanje v teh vročih dneh. Berite oglas!
Kdo je našel očala—
Pri nedeljski prireditvi Lige v SND na St. Clair Ave., je nekdo izgubil očala, po vsej verjetnosti na balkonu. Kdor jih je našel, naj sporoči v našem uredništvu.
Deveta obletnica—
V	petek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokoj. Louis Hlad v spomin 9. obletnice njegove smrti.
K molitvi—
ičlanice društva Sv. Ane št. 150 KSKJ so vabljene nocoj ob 7. v cerkev sv. Lovrenca k molitvi za umrlo Anno Fortuna, jutri naj se pa udeleže pogreba.
V	bolnišnico—
Mrs. Frances Fabec, 21232 Nauman Ave., Euclid, O., je bila prepeljana v Charity bolnišnico na operacijo. Prijatelji so vabljeni, da jo pridejo obiskat. Leži v sobi št. 203. Obiski so dovoljeni od 2:30 do 3:30 popoldne in od 7:30 do 8:30 zvečer. Rojenice—
Mr. in Mrs. Albert Vidmar, 6312 Carl Ave., se je rodil 2. junija sinko, ki je dobil ime po o-beh sedaj že pokojnih starih o-četih — Joseph Antrony. Mrs. Vidmar s Carl Ave., je postala s tem I2krat stara mati, prav tako tudi Mrs. Jennie Strnad z E. 51 St.
Na dopustu—
Albin Resnik, sin Mr. in Mrs. Jakoba in Jennie Resnik, 3599 E. 81 St., je priletel z Japonskega, kjer je pri vojakih, obiskat svojo bolno sestro. Na dopustu bo ostal en mesec.
Novorojenček—
Zakoncema Francu in Margaret Dejak, roj. žagar, doma iz Škofje Loke na Gorenjskem, stanujočima na 15016 Hale Ave., se je rodil prvi otrok. S tem sta postala Marija in Jože žagar petič stari če in stara mati, Angela Dejak pa prvič. Čestitamo! Na obisku—
Rev. Lojze Strle je prišel na Obisk k svojim sorodnikom Mr. in Mrs. John Krašovec, 925 E. 72 St., in prosi svoje prijatelje, naj mu ne pišejo več na naslov
V	New Mexico. Dobrodošel!
Naj bi skoraj okreval—
Peter Dolina, 19421 Chickasaw Ave., že dalj časa boleha na svojem domu. Prijatelji in znanci mu žele naglega okrevanja. Popravek—
V	včerajšnjem poročilu o smrti Ane Fortuna se je vrinila neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. Njen prvi mož je bil Ignaz Baznik in ne Blatnik, kot smo včeraj pomotoma zapisali. Umrl je leta 1921.
kih 300 nekomunističnih ujet- zvezd, dočim je MacArthur še
nikov pri premeščanju iz enega taborišča v drugega, planilo iz vrst ujetnikov za zaščitni krog bajonetov ameriškega vojaštva,! kjer so bili varni pred svojimi komunističnimi tovariši
ko j in se odpovedal svoji plači, ki mu je šla kot generalu petih
vedno na aktivni listi, čeprav ni-1 no ma z aktivno službo nikakegai opravka.
V obrambo gen. Bradley-a je Eisenhower dejal, da se je tekom vse druge svetovne vojne tako zanašal nanj kot “na svojo
ja 1954, to pa zaradi nekega določila v mestnem čarterju, ki določa, da ne sme postati nobe-zvišanje plač councilmanov učinkovito v tistem dveletnem terminu, ko je bilo sprejeto. --------------o------
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-
Gesta gospodarja
ASSOCIATED PRESS poroča, da je bila med starimi Anglo-Saksi nabada, da je dobil ženin od nevestinega očeta čevelj, s katerim je udaril nevesto po glavi ter ji tako pokazal, kdo bo gospodar.
ste držali prometnih predpisov.
Ljubezen gre skozi želodec
BAUVAIS, Francija. — Robert Brusi, 51 let stari ovčar, je zabodel svojo ženo, ker mu je pripravila prepičlo kosilo. Kosilo je obstojalo “samo” iz kosa mesa in šestih jajc. . .
Ameriška Domovina
i "V'» ■ a/ic-/« i«j—»•onk-ai
^snssrm.
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 119 Wed., June 18, 1952
Tito govori - neresnico
V	listu smo že pisali o Titovem življenjepisu v ameriškem magazinu “Life,” ki je bil priobčen na podlagi Titovega lastnega pripovedovanja pod naslovom “Tito speaks — Tito govori.” Ta magazin bi bil moral k naslovu pripisati le še besedico “neresnico,” pa bi bilo vse v redu. V svojem pripovedovanju je namreč Tito nanizal dokaj prav finih ocvirkov komunistične lažnjivosti. Poglejmo samo nekatere!
V	“Life” z dne 28. aprila na strani 70. pripoveduje Tito c neki konferenci slovenske komunistične partije, ki se je vršila leta 1934, tako le; “Konferenca se je vršila v poletnem gradiču ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Upravitelj tega posestva je bil škofov polbrat, ki je bil naš simpatizer, čeprav ni bil komunist in ni maral svojega sorodnika — škofa. Škof je bil odsoten in mi smo imeli za 48 ur na razpolago ta prostor. Tam nas je bilo kakih 25 oseb. Imeli smo seje v veliki dvorani in škofov oskrbnik nam je stregel na škofovih krožnikih in je pri tem zabavljal čez svojega brata in ga napadal.”
Za “Life” Tito ni točno povedal, na katerem škofovem posestvu se je vršil ta sestanek slovenske komunistične stranke. Zadnje dni pa je izšla knjiga Luisa Adamiča, ki jo je pisal in še ne dokončal pred svojim samomorom in ki nosi naslov “The Eagle and the Roots.” Vsa ta knjiga je dejansko zelo premetena propaganda za jugoslovansko komunistično partijo na način, ki prija Amerikancem. V tej knjigi piše Adamič na strani 367. in 368. kar mu je pravil tovariš Edvard Kardelj, da je imel Jože Broz — Tito — ob svojem povratku z Dunaja v poletju 1. 1934. konferenco s slovensko K. P. in da se je ta vršila v poletnem gradiču ljubljanskega škofa dr. Rožmana v Medvodah, oziroma v Goričanih. Kardelj je tudi pravil Adamiču;
“Škofov polbrat, ki ni maral za svojega brata, je bil oskrbnik, tega je pregovoril vrtnar, naš človek, komunist, da nam je prepustil gradič na razpolago. Tovariš Broz se je zelo zabaval nad tem, sorodnik škofa Rožmana pa je vse storil, kar je le mogel, da nam je čim bolje postregel. Preklinjal je škofa in rekel, da za nas ni nič predobro, skrbel je, da je bilo meso, vino in likerji, ki se nam je serviralo, res vse prvovrstno.”
Vsakemu človeku v ljubljanski škofiji je bilo znano, da škof dr. Gregorij Rožman nima nobenega pol-brata in da tudi kak njegov brat ni bil nikdar pri njem v službi in še manj za oskrbnika na Goričanih. To so tudi komunisti dobro vedeli. Vso to bajko o škofovem polbratu, ki je preklinjal svo jega brata škofa in stregel komunistom, so si tovariši Tito in Kardelj kar lepo izmislili in so jo servirali naivnemu dopisniku ameriškega magazina “Life” in še bolj naivnemu pisatelju Luisu Adamiču, ker so dobro vedeJ+, da lahkoverni Amerikanci zelo radi bero take ocvirke. Tito in Kardelj sta pač morala vedeti, da bo ta bajka prej ali slej odkrita, da se bo blamiral “Life” in Adamič, toda to jih ni brigalo, da bo .le za nekaj časa ta laž zanimala domišljijo lahkovernih Ame-rikancev.
Podobno bajko so natvezili pisatelju Adamiču tudi o potovanju1 Tita s ponarejenim potnim listom v Avstrijo, kot poroča v svoji knjigi na strani 371. Tu Tito pripoveduje, kako se je vozil preko meje v Avstrijo z neko tujo damo in da so prišli v vlak kontrolirat potne liste jugoslovanski orožniki, posebni nadzorniki in pa “Orjunaši — fašisti.” Takrat v Jugoslaviji ni bilo več Orjunašev, kar vsak Jugoslovan dobro ve in vlakov ni pregledovala Orjuna ali fašisti. Toda spet je bilo potrebno naivnemu Adamiču in lahkovernim Amerikancem natvesti, da je takrat v Jugoslaviji vladal — fašizem.
Vse kaže, da si je tovariš Tito izmislil tudi ono pripovedko, da je bil kot deček ministrant, da ga je župnik oklofutal in da je radi tega prenehal hoditi v cerkev, kot pripoveduje v “Life” z dn 21. aprila.
Informirali smo se pri odličnem poznavalcu Hrvaškega Zagorja in tamkajšnih razmer. Naš informator osebno dobro pozna dotičnega duhovnika — Vjekoslava Homostari-ča, o katerem Tito pripoveduje, da mu je dal klofuto. Ta duhovnik je bil plemenit mož, finih manir, bil je celo poslanec in je po vsem značaju tega duhovnika neverjetno, da bi bil oklofutal Jožeta Broza. Tudi to da ni verjetno, da bi Broz bil res ministrant, ker njegova rojstna hiša leži kake pol ure hoda od cerkve in so v tamkajšnih krajih jemali ministrante navadno iz bližnje okolice cerkve. Če pa je duhovnik Vjekoslav Homostarič res priselil Titu kako klofuto, je to pač le dokaz, da je bil Broz že takrat “zrelo seme.”
Ko pa Tito pripoveduje to bajko o klofuti kot nekako utemeljitev za svoj odpad od katoliške vere, je pa to za njega velik dokaz duševne plitvosti. Če je izgubil vero v Boga in v katoliško vero, potem bi pač kot vodilni komunist moral to utemeljiti s kakimi umskimi razlogi, ne pa z zgodbico o ministrantu, ki je prejel klofuto. Tudi ta pripovedka je le ocvirak za naivne ljudi, ki vidijo v Titu nekega junaka, ne pa pravega komunista, ki je usužnjil Jugoslavijo in dai pomoriti stotisoče ljudi.
»♦»♦fill T'lMMiril	| f HIT TfT

BESEDA IZ NARODA
Zahvala iz Dobrniča
Dobrnič, Slovenija. — Muhasto aprilsko vreme je vladalo; nad našo pokrajino, ko smo zvedeli, da nas bo obiskala teta iz Amerike. Malčki so postali zelo nestrpni, ko smo jim naznanili ta nepričakovani obisk.
Kmalu za tem je vstopila v. razred gospa Roza Lapp z bogatimi darili. Otroška srca so postala vesela, razigrana — skoro nagajiva od presenečenja, kajti pred temi mladimi očesci so se na mizi kopičili svinčniki, radirke, zvezki, barvice, bonboni in pa balončki v vseh barvah, ki so povzročili največ veselja in radosti. Težko je popisati to veselje otrok, ki so bili daril res nad vse veseli. Otroci pa niso videli samo daril, ampak opazili smo v njih tudi tisto, kar je pravzaprav najvažnejše, to je, da so toplo občutili skrb naših rojakov onkraj meja za našo domovino. To je pravzaprav najvažnejše. V očeh si videl, da smo blizu tistih, ki so morali zapustiti domovino, ki ni imela dovolj kruha, da bi vse preživljala.
Res, ta dan bo vsem našim otrokom, kakor tudi učiteljstvu ostal v trajnem in lepem spominu, kajti spoznali smo, da naši ljudje v Ameriki, ki jim je ponudila kruh, niso pozabili na nas in smo se prepričali, da so nam vedno pripravljeni nuditi pomoč.
— Vsem, ki so prispevali k tej obdaritvi, prav posebno pa gos-pej Rozi Lapp za izkazano pozornost — in za trud od naših otrok kakor tudi od učiteljstva, ki je tudi prejelo dragocena darila, prav iskrena in topla zahvala.
Vsem našim rojakom v Ameriki pa pošiljamo iz naše prelepe Slovenije prav prisrčne pozdrave.
Učenci in učiteljstvo šole
Odličen slovenski dijak
South Bend, Indiana. — Na tukajšnji katoliški višji šoli je graduiral France A. Jeglič. V Združene države je prišel pozimi 1. 1950 iz begunskega taborišča Spittal na Koroškem, kjer je dovršil pet razredov gimnazije. Družina se je naselila na Auro-ri, Minnesota, kjer so mladega dijaka takoj vzeli v šolo. Zaradi angleščine je začel s 5. razredom tzv. grade school, a je še istega leta končal 10. razred. Nato se je družina preselila v Lake Fo^ rest, 111. Tamkaj fant ni obiskoval šole; čez dan je opravljal pomožna dela v kolegiju, v prostem času pa študiral in potem tudi napravil izpite za 11. razred. Ko pa je z letošnjim šolskim le-
MEDNARODNA POMOČ. —
vas Tristach, kjer nas je spravil pod streho prijazni tirolski žup-niš. Vse okrog so sama slovenska imena krajev in vasi. Tam, kjer je ležalo naše taborišče, je bilo včasi močvirje, kar še pomnijo \am stari ljudje. Na tem močvmju je rastel big, ali mal big, biček ali bigec, iz te besede je nastalo nemško ime Peggez Tristach je staro slovensko ime Trstje, blizu je vas Amlach, slovenske Jamlje; Laisach, staroslovenska Lajsje, Lienz prihaja od slovenske besede Zli
jene, kjer se nahaja na kraju, I Pokrajinski urad Uprave med kjer se zlivati dve reki; nad me- narodne pomoči za Gorico je pre-stom je visoka gora Schleunitz, jel za dobo januar-junij 1952. to je pa slovenska Slivnica, ozi- preko sto ton raznih živil, kate-roma Zlivnica. Slovenci so ime- re je razdelil med šolske kuhi-novali gole gore, od koder je hi- nje in hiralnice v goriški -po-tro zdrla voda v dolino: Zlivnica krajini. Pri razdelitvi tega bla ali Slivnica. Blizu našega tabo- ga odločajo samo Italijani. Slo' rišča je ležala vas Dolsach, to so venci nimajo pri tem nobene be-bile slovenske Delce, kot še se- sede!
daj rečejo stari ljudje tam. Pod NOVE GRADNJE. — Občin-to vasja je ležalo znamenito rim- ska gradbena komisija je na svo-tom njegov oče dobil službo pro-|sko mesto Aguntum, kjer je bi- ji seji pretekli torek dokončno fesorja matematike v St. Mary’š la cel° škofija. Ko so okrog leta odobrila gradnjo palače socijal-College v Notre Dame, je fant 610 pridrli tja stari Slovenci, so nega skrbstva na Travniku. Pred spet začel redno obiskovati višjo to mesto oblegali, osvojili in po- nekaj meseci je to vprašanje šolo (High School) ter jo te dni P0lnoma razdejali. Danes se tam vzbudilo precej časopisne pole-z naj lepšim uspehom končal. Kot Pb cesli vidijo jasno te razvali- mike, v zvezi z ureditvijo Trav-najboljši dijak med 67 graduanti ne s cerkvijo vred.	nika. Gradbena komisija je do-
je dosegel povprečno oceno 97. Čudno je, da so tam v okolici volila tudi gradnjo šestih stano-K temu izrednemu uspehu ži- ™ena zelo podobna oziroma sko- vanjskih hiš v ul. Madonina del lavemu in nadarjenemu 18-letni- ro lsta kot Pri nas doma. Tam Fante, v katerih bo 26 stanovanj ku iskreno čestitamo. Njegov i6 tudi v bližini kraj Cerknica, Te hiše bo zidal Zavod za grad brat Janez, ki je zdaj pri Voja- Pelce> Laisie-Trstie. Bigec» Sliv- ni° ljudskih hiš na račun INA kih na Japonskem, se tega uspe- nica’ sama imena, ki so tudi Časa. Odbor je prav tako odo-ha svojega mlajšega brata goto-Pkrog Cerkniškega iezera- Pod bril tudi gradnjo nekaterih vo prav tako veseli kot njegovi I Velikim Klekom leži znamenita manjših zasebnih hiš.
vas Kals, o kateri je pisal naš DELO RAZMEJITVENE KO slovenski turist Janko Mlakar, MISIJE. — Jugoslovanski in ita-ko je popisoval svojo turo na Ve- lijanski pododbor razmejitvene liki Klek. Mnogi se izprašujejo, komisije sta se spet sestala te dni od kod bi izvirala ta beseda. Tu in proučevala dokončno ureditev je notranjski Kal. Kjer ni stu- državne meje na odseku blizu dencev, tam na Notranjskem iz- Čedada. Sestanek je bil v Gori kopljejo luže in jih tlakujejo z ci v hotelu “Pošta,” odkoder so ilovico, da drži vodo, ki se tam se zvečer jugoslovanski člani ko-zbira, da ima pašna živina vodo misije vrnili domov. O poteku za pitje. To je kal.	razgovorov ni bilo do zdaj izda-
Tja v Kals smo nekoč napravi- no nobeno poročilo, li zlet z dr. Jagodicem in dr. Ba-1 TRGOVINA S SLOVENIJO
sošolci in prijatelji.
J. K.
in položil blizu njih 247 kg eksploziva, nato pa stekel v kritje in sprožil tok. Detonacija je s Dobrnič na Dolenjskem — svojim pritiskom ugasnila pla-Slovenija. mene.
Urhvo Matija:
Zgodbe od včeraj in danes
♦ttttnmnm:
“Kako pa morejo copernice delati točo in pa celo jahati na metli?” Sem naprej izpraševal. “Kdo jih je pa že videl?”
“Kaj tega še nisi videl?” se je začudil stari črednih. “Tam na Slivnici je veliko brezno, ki sega prav do tal. Tja notri je nekoč s pota zdrsnil voz s par volmi in ženo, ki jih je gonila, čez nekaj let nato je pa voda ob robu jezera, kjer je močan izvirek, vrgla ven ženske kite in en volovski jarmiček. Iz tiste jame se prinče včasi ven valiti najprej lahka meglica, pa se kmalu nato zagrne z gosto meglo ves vrh. Preko Javornika sem prično prihajati celi kupi oblakov in vse zgrmi nad Slivnico. Kmalu prične treskati in kje v okolici se vsuje toča. Takrat se zbirajo nad Slivnico copernice. Kakor kak curek se vlije megla tja proti zapadu in copernice iz te okolice v tej megli jahajo na metlah na svoje zborovanje na Veliki Klek. Temu zborovanju predseduje sam “Nebodigatreba.”
“Kje pa je Veliki Klek?” sem izpraševal naprej.
Na zapadu so se v zadnjih žarkih sončnega zatona krvavo rdeče svetile Julijske Alpe in med njimi najbolj viden očak Triglav. Tja v ono smer je pokazal stari mož, rekoč:
“Tam nekje za onimi gorami v Tirolah leži Veliki Klek. Tja k Sveti Krvi so včasi hodili naši ljudje tudi na božjo pot.” Takrat sem prvič slišal o Velikem Kleku, kateremu pravijo Nemci Grossglockner, kar so prestavili iz slovenščine. Klek je namreč staro slovensko ime za
Ameriški strokovnjak je pogasil ogenj z dinamitom
Kakor znano, je že dvajset dni besnel na izviru zemeljskega plina na področju Bordelano v Italiji hud požar. To področje je najbogatejše nahajališče zemeljskega plina v Evropi. Požar je pogasil šele ameriški strokovnjak Myron Kinley, ki je . .	,v v._. ■	__ _ .	,
prispel z letalom iz Zdr. držav.	^ V 'lvl]e' ~ 7 °^rU. °bmejne trgOVme
nju gledal seveda od spodaj to med gorisko in videmsko pokra-
leko seje približal plamenom I toSn0 goro- kr°r “ °d	f'!';^ V Pre'
i ku,,, *u;k o/v? k~ j domovine letale copermca na teklem aprilu uvoženega za sko-
svoja zborovanja. Drugič smo ro 17 milijonov lir blaga. Pred
napravili iz taborišča Peggez vsem so to bila drva, lesni od-
skupno zlet na večni ledenik Pa- padki, premog, konji, živina za
stereo, to je slovenska Bistrica, zakol in sveža jajca. V istem ča-
ki leži na drugi strani te gore su je bilo izvoženega v Sloveni-
in je od tam na njo prekrasen jo za nekaj nad 19 milijonov lir
pogled. Vsa gora blesti visoko v blaga, med katerim, so hidravli-
nebo v snegu in ledu. Seveda me čni in elektrotehnični predmeti
je vleklo, da bi gori plezal, pa je avtomobilski nadomestni deli ter
bilo to za moja leta in stare no- razni stroji.
ge prekislo grozdje, le od spodaj VPRAŠANJE OBSTOJA GO-
zvon. Ta 3730 metrov visoka go-1 mi je bilo dano občudovati Ve- RIŠKE POKRAJINE. — V pre-
ra je od ene strani podobna zvo- liki Klek- Copernic pa seveda dilnicah in ostalih industrijah se
nu, nekateri Slovenci ji tudi pra- nisem takrat nič videl, ker je bil še vedno nadaljuje z odpušča-
vijo Veliki Zvonar, kar je pa lep jasen dan, za jahanje na me- njem delavstva. Nič boljši ni po-
spet le prestavljeno iz nemščine, tlah so pripravni pa le deževni ložaj v trgovini, kjer narašča iz
Do te gore so nekdaj segali še megleni dnevi. Gospod kaplan dneva v dan število napovedanih
Slovenci, pred kake 400 leti so še Ciril Lavrič pa je lezel na to go- stečajev (falimentov), ki jih ima
govorili prebivalci pod Velikim ro skoro vsak mesec, poleti in sodišče stalno v pretresu po šti-
Klekom slovensko, zdaj je tam pozimi* vsaj tako so govorili hu- rideste. Zaradi pomanjkanja de-
ostal le spomin na to.	dobni jeziki. Mislim, da tudi ni narnega obtoka je tudi š\evilo
Takrat oni večer, ko sem gle- nikjer srečal kakega coperniške- meničnih protestov vedno večje.
dal proti zapadu in si domišljal, ga poleta in ne videl njih zboro- Res je temu delno kriva državna
kak bi pač moral biti Veliki vanja. če bi bil pa te kozolce meja, ki je odrezala velik del
Klek, kraj zborovanja vseh co-	prevračal pred par sto leti po	Ve-	okolice od mesta, a ni to	edini
pernic, si pač nisem mislil, da	likem Kleku, bi ga	bili pa	ta-	vzrok. Trezni ljudje so že	takoj
bom čez dobrih petdeset let pre- krat najbrž kot copernika sežga- ob določitvi nove meje opozori-
bival sredi Alp v bližini podnož- li na grmadi, kot so tam blizu li, da bi bilo treba spet priklju-
ja Velikega Kleka. Sicer nam je nas pri šteberku nekoč baje ne- čiti Gorici červinjanski in trbižki
stara mati večkrat pripovedova- ko žensko.	okraj, ki ju je fašistična oblast
la o nekih prerokbah, da bomo Lepi, prekrasni so ti kraji v odtrgala in priključila Vidmu.
mi, da bo tedanja mladina, doži-1 Vzhodnih Tirolah!	Zaradi sedanje razmejitve bi bi-
veli čase, ko bo pred prihodom Včasi je bilo dosti stikov med lo treba priključiti tudi del tar-
Antikrsita hudič po svetu sejal Kranjsko in Vzhodno Tirolsko, čentskega in čedadskega okraja.
denar, da bodo takrat prišli neki	V srednjem veku so	obema	de-	Seveda tukajšnji Italijani o tem
rdeči, da pridejo krvave vojske	želama vladali goriški	grofje,	lju-	nočejo ničesar slišati, ker	bi
in da bo takrat zelo hudo na sve- dje so precej hodili- sem in tja, tako razdelitvijo pripadli goriški
tu. Seveda smo mislili, da so to posebno pa na božjo pot k Sv. pokrajini vsi Slovenci, ki
le pravljice, kakor ona o kralju Krvi pod Velikim Klekom. Na ostali pod Italijo, čeprav so "ti
Matjažu in se nam ni niti sanja- Gorenjskem je celo psovka: “Ti najboljši plačniki in bi mnogo
lo ne, da bomo mi doživeli res Trodla ti.” Ker se ljudje tam pripomogli k gospodarskemu dvi
tiste case.	^	zelo ženijo v sorodstvu, je med gu Goriške. Ti so tudi najbolj
Tako nas je rdeči predhodnik njimi precej bebcev. Iz časov, pošteni in vestni davkoplačeval-
Antikrista vrgel iz domovine, da ko so Kranjci radi tja zah«jali ci. So pa še drugi razlogi, ki ve-
smo morali iskati zatočišča med med dobre Tirolce, se je ohrani- čajo gospodarsko krizo. Tako bi
gorami blizu Velikega Kleka, la tudi lepa narodna pesem:	bilo treba odpraviti prosti pas,
Tam, kjer pridrvi iz Toblaškega	, ki prinaša mastne zaslužke le
polja deroča Drava in se zdru- Moj fantič je v Tirole vandrov, peščici bogatinov. Denar, ki ga
ži z Izelo, ki izvira v podnožju oh zdaj pa tam bolan lezi — v ta namen žrtvuje država in ki
"Velikega Kleka, smo stanovali,	letno presega milijardo lir, bi bi
kakor nekdaj izseljeni Izrealci ob j. udi mi smo v bolnem domo- lo treba uporabiti za javna dela,
lekah Babilona. Tam so grobo- tožju ležali tam v Tirolah, obu-j ki bi vsem prinesla korist in za-
vi staiega slovenstva. Naše la- Mali spomine na stare Slovene, po poslila mnogo večje število de-
boiišče je bilo pri mestu Lienz, katerih grobovih smo hodili, pa lavstva in občutno zmanjšala
ki leži ob steku Drave in Izele, | se spomnili tudi na copernice, ki j brezposelnost. V Gorico se je na-
kraj, kjer je ležalo naše tabori- os nekdaj tod jahale na Veliki šče, se imenuje Peggez; poleg je Klek.
selilo skoraj deset tisoč istrskih beguncev, ki imajo prednost pri
zaposlitvi in uživajo tudi razne druge ugodnosti. Ti bi se bili morali naseliti tudi po drugih italijanskih pokrajinah, sorazmerno s številom prebivalstva. Dejansko pa jim je goriška pokrajina dala zatočišče, oziroma so jih tukajšnji vodilni krogi vabili semkaj na vse načine in to edinole zato, da bi se povečalo v naši pokrajini število Italijanov, ne glede na to, da je med temi begunci veliko poitalijančenih Slovanov. — Nujno je torej potrebno da se razširi meja goriške pokrajine s priključitvijo prej omenjenih štirih okrajev ter da se v zameno za prosti pas doseže državna podpora za javna dela, da se tako prepreči popolna gospodarska propast Goriške, ki bo imela za nujno posledico njeno odpravo kot politično in upravno edinico ter priključitev ozemlja pod Videm! Tedaj bi Gorica zares postala brezpomembno podeželsko mestece!
KRIZA TEKSTILNE INDUSTRIJE. — V Ronkah je tovarniški odbor klonil pod pritiskom ravnateljstva predilnice ter pristal na začasen in pozneje dokončen odpust kar 230 delavk tega obrata. Na podlagi tega sporazuma je ravnateljstvo predilnice že prejšnji teden odpustilo 140 delavk začasno, 90 pa trajno, medtem ko vse ostale delajo samo po 24 ur na teden. Tudi v podgorski predilnici pripravljajo podoben “sporazum,” po katerem naj bi odpustili 750 delavk, ki bi dobivale dnevno le po 227 lir podpore od socialnega skrbstva. Ko pa bodo dokončale letni dopust, jih nameravajo dokončno odpustiti. Razumljivo je, da je* večina delavk proti takemu “sporazumu.”
GLASBENA VEČERA — sta bila prirejena v Ljudski čitalnici 24. in 31. maja. Večera sta bila posvečena zgodovinskemu razvoju instrumentalne glasbe. Po govorjeni razlagi je znana goriška pianistka Damjana Bratuže-va izvajala izbrane značilne skladbe iz posameznih stilnih dob od renesance do novega klasicizma. Oba večera sta privabila številne poslušalce.
LAHKOATLETSKE TEKME SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOL. — Kakor vse italijanske srednje šole, tako imajo tudi slovenske svoje športne odseke ni sicer dijaki zase in dijakinje zase. Naši dijaki-so tekmovali na svoji šoli in sicer v teku čez drn in strn ter v lahki atletiki. Tudi dijakinje so imele lastno lahkoatletsko tekmo. Italijanske srednje šole so imele tudi skupno provinci j al-no tekmo med zmagovalci tekem na posameznih šolah. Slovenskih dijakov pa višja šolska oblast ni pripustila k tem tekmam, češ, da bi utegnila njihova navzočnost povzročiti kakšne demonstracije!
SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM ČLANOM CIVILNE POLICIJE. — V prostorih sodne palače v Trstu je bila pred časom postavljena spominska plošča z imeni padlih članov CP. Napis je bil dvojezičen. Te dni so zavezniške oblasti to ploščo nadomestile z večjo, prav tako dvojezično. To je bilo potrebno, ker bodo morali dodati večje število novih imen. Italijanski časopisi pa so zagnali vik in krik, češ, da so zavezniki s tem kršili duh londonskega sporazuma. Trdili so tudi, da je bilo slovensko besedilo dodano na novo, kar pa ne odgovarja resnici. To je spet zgovoren zgled, kakšna usoda čaka Slovence, če bi Trst spet prišel pod italijansko oblast. Niti (Dalje na 3. atranl)
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
EDINA, SAMO MOŠKA, KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Z ustanovitvijo mesta Gorice si je grof Henrik postavil trajen spomenik. Naj večji vladar domačega plemiškega rodu je tudi njen naj večji dobrotnik.
Henrik ni dočakal visoke starosti. Umrl je na svojem gradu v Gorici leta 1323J komaj šestdeset let star. Pravijo, da ga je zastrupil njegov nasprotnik, laški plemič Scaligero.
Po Henrikovi smrti je vladala nekaj časa gor iško grofijo njegova vdova Beatrika. Značilno je za ugled, ki ga je užival go-riški rod, da je tej previdni in odločni Žani patriarh poveril svetno oblast v svoji državi in jo imenoval celo za generalnega kapitana v Furlaniji.
S Henrikom pa je umrl tudi zadnji odlični in veljavni gorički grof. Pričela se je delitev gor iških posestev, ki je povzročila mnoge pravde in razprtije med brati. Premoženja je bilo slabo oskrbovano. Preje bogati grofi so zabredli v dolgove, morah prodajati in zastavljati svoja posestva. Vojvodi avtrij-ski, ki so jih najbolj podpirali z denarjem, so si z raznimi pogodbami zagotovili njihovo dediščino.
■ Tako je že leta 1374. velik kos goriškega gospodstva pripadel Habsburžanom. Albert IV. jim je zapustil svoj delež:	grofijo
Pazin v Istri, kraje ob gorenji Pivki in Slovensko krajino. Ker Iso hkrati tudi Devinski gospodje se podvrgli astrijskim vojvodom, se je takrat pridružil Kranjski del Istre, postojniški okraj in dolenji Kras z Devinom ob Adriji.
Žalosten zgled razbrzdanosti kaže življenje grofa Henrika IV. V mladih letih se je zaročil z Elizabeto Avstrijsko in s Habsburžani leta 1394. sklenil dedin-sko pogodbo, po katerih je imela grofija Goriška v slučaju, da izmro moški potomci goriških grofov, preiti na avstrijske vojvode, obratno pa tudi avstrijske dežele na Goričane, ako bi Habsburžani preje izmrli. Henrik se je mnogo mudil na Dunaju, kjer je prav pustolovsko in razuzdano živel. Enej Silvij, ki je bil takrat tajnik cesarja Friderika III. in je grofa Henrika dobro poznal, ga slika kot mož.a brez vzgoje in omike.
Vdan je bil pijančevanju v najhujši meri m vsled tega zelo surov in podivjan. Najraje je občeval po navadnih gostilnah z zanikrnimi kmeti ali razuzdanimi ženskami. Hodil je v zamazani, obnošeni obleki, z razgaljenimi prsi. Svoje otroke je celo po noči budil in jih nalival z vinom. Ako so se upirali, je rekel, da jih ne prizna za svoje, ker se branijo vina. Grdo je ravnal tudi s svojo tretjo ženo Katarino, ki je bila zelo pametna in odločna. Ker ni mogla več prenašati surovosti svojega moža, ga je dala zapreti v grad Bruck pri Liencu. Celjski grof Ulrik je postal varuh Henrikovih otrok.
Zadnja leta je bil grof Henrik popolnoma nesposoben za vlado. Zato je vladne posle reševala Katarina v imenu svojih sinov.
Gospodarsko in nravno je propadal goriški rod. Premoženje je vedno bolj ginilo, posestva so se krčila in bila zadolžena. Pa tudi v življenju in delovanju njegovih članov so se množila znamenja propasti. Henrikov sin Lenart je bil zadnji svojega rodu. Sicer ni podedoval razuzdanosti svojega o-četa, pač pa njegovo nebrižnost. Lenartovo življenje je brez znamenitih činov. Obnovil je de-dinsko pogodbo s Habsburžani in umrl je leta 1500. na svojem tirolskem gradu. Pokopan je bil v goriški stolni cerkvi, kjer si je dal napraviti kamenit grobni spomenik.
Kakor luč je pojemala slava goriških grofov in ugasnila je prav v začeflku novega veka.' Kakor je ginila posest, v kateri je koreninila njegova moč, tako je ginii tudi rod sam. Hkrati sta preminila oba. Oblast in ugled goriških grofov sta tesno združena z razmerami srednjega veka. Zato sta morala pre-jenjati, ko je napočil novi vek. Njihovo dediščino so prevzeli Habsburžani.
9. Habsburški vojvodi. Hude nadloge.
Leta 1335., ko je po smrti koroškega vojvoda Henrika pripadlo Habsburžanom Koroško in Kranjsko s Slovensko marko, je bilo ustvarjeno jedro bodoče avstrijske države. Avstrijski orel je že gospodoval od Donave do dolenjskega Snežnika in izvirov reke Drave. Seveda je treba vedno poudarjati, da to -gospodstvo ni bilo celotno in ne -omenjeno. S Habsburžani so si delili oblast še mnogi drugi, večji in mnajši, duhovski in svetni gospodje. Tu je bila grofija or-temburška s središčem v mestu Špitalu ob Dravi, grofija vovbr-ska, celjska; gospodstvo baben-berško, brižinsko, briksenško.
Vsi si ti so bili mali, neodvisni vladarji na svojih posestvih in marsikdo izmed njih se je spustil celo v tekmo z mogočnejšimi Habsburžani. Politika avstrijskih vojvodov je stremila za tem, da na znotraj kolikor mogoče utrde svojo gospodstvo in je na zunaj razširijo. Od tod mnogi boji z upornimi podložniki, od tod dedinske pogodbe in vojske z južnimi sosedi.
Prvo stoletje (1335—1439) je avstrijska oblast' le počasi napredovala. Do vplivne oblasti se zlasti po naših slovenskih deželah ni mogla pospeti. Kriva je bila temu zlasti mnogokratna delitev dednih dežel, ki jih je razkosala v dva ali tri dele in jih tako oslabila. Kljub temu se je habsburški rod ohranil in polagoma pridobival novo posest.
Drugi julij leta 1335. je bil tisti znameniti dan, ko se je dal avstrijski vojvoda Oton s priimkom “Veseli” na Knežjem kamnu slovesno umestiti in je s tem vzel v posest staroslavno vojvodino. Njegovim nemškim dvor-nikom se je zdel obred sicer surov in smešen. Toda Oton je znal dobro ceniti njegov pomen, ker je vedel, koliko zmore zvestoba in navdušenost ljudstva v nevarnih dneh. Vez, ki se je tedaj spletla med knezom in podložniki, je držala skozi vsa poznejša stoletja.
Seveda si je bilo treba zagotoviti vdanost m zvestobo raznih malih dinastov v deželi in tudi braniti novopridobljeno deželo proti Ivanu Luksemburškemu, ki jo je kot zet umrlega Henrika zase zahteval.
Koroški vojvoda Henrik je namreč zapustil edino hčer Marjeto, katero so ljudje zaradi njenih pokvečenih ust imenovali “dieMaultasche”, (“krivousta Marjeta”). Čeprav se ni odlikovala po telesni lepoti, je vendar imela odlične snubce, ki so upali, da bodo z njeno roko hkrati pridobili dve lepi deželi: Tirolsko in Koroško.
Najprej je bik ženin bogate dedinje kraljevič Ivan, sin Ivana Luksemburškega, ki je malo preje zasedel češki kraljevi prestol. S to poroko so upali Luksenzuržam ovreči dedinsko pogodbo, ki so jo bili sklenili goriški grofi s Habsburžani, in razširiti svojo oblast globoko doli do italijanske meje. Ko je vojvoda Henrik zatisnil oči, je poleg habsburških bratov Otona in Albrehta tudi Ivan Češki prijavil svoje pravice do dediščine. Vneli so se boji v Avstriji in na Koroškem.
zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio.
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O.
Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 973 E. 74 St., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St.: Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 PL, Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio.
Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goiter Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RED 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Jugoslovanski begunci v Porurju
Švicarski tednik “Weltwoche” kmeti in podjetniki v Jugoslavi-
((
prinaša zanimivo poročilo o obisku v begunskem taborišču v Zahodni Nemčiji.
Aleksander D j uro pride truden od dnevnega dela domov. Ne-zaupno pogleda, ko ga neki časnikar pred dolgo leseno barako, v kateri živi še več njegovih jugoslovanskih rojakov in drugih vzhodnih beguncev, nagovori. “Presse — nix da,” jezno odvrne. Na vse mogoče načine je' prepričeval časnikar D j ura, dai ni odposlanec Tita in komunistični poizvedovalec.
“Nekaj minut pozneje sem sedel z Aleksandrom Djurom in še pekaterimi Jugoslovani v pusti govorilnici lesene barake. Še vedno mi niso zaupali in čudno sem se počutil ob pogledu na kot drevo dolgega Jugoslovana, ki je stražil pred vhodom in me neza-upno gledal.
“Ali je res, da v teh porurskih rudnikih dela 6,000 Jugoslovanov, ki so pribežali iz domovine?” sem vprašal Aleksandra Djura. “Najbrže jih je še več,” je odgovoril jezno Jugoslovan in vprašujoče-gledal proti vratom, če je stražar še vedno tam. “Lahko jih je še več,” je rekel potem glasno. “‘Vsi so bežali pred Titom in njegovimi funkcijonarji. Premožni ljudje so bili nekdaj. Toda teh Tito ne more rabiti. Vse se je končalo: s prosto obrtjo, s
Iz Primorskega
(Nadaljevanje z 2. strani)
mrtvim ne pustijo njihove materinščine, kaj šele živim! Prav kakor nekoč fašisti, ki so poita-Ijančevali celo nagrobne napise!
' TOBAČNA TOVARNA PRENEHALA Z OBRATOVANJEM — V času volilne borbe je italijanski minister Vanoni obljubljal, da bo poskrbel, da delavke
ji. Lahko naznaniš svojega prijatelja, peka, katerega ne maraš. On bo obsojen na prisilno delo, ti pa boš dobil njegovo trgovino. O ja, prijatelj, je mogoče, da 6,000 Jugoslovanov dela v rudnikih v Porurju.”
Nekega drugega Jugoslovana, starega kakih 45 let, sem vprašal, kako in zakaj je prišel v Za-padno Nemčijo. S trpkim glasom mi je odgovoril v slabi nemščini: “V bližini rudnika Ljub£ ja sem imel opekarno, veliko, lepo podjetje. Lepo hišo, veliko dela in dosti denarja sem imel, toda rdeče zvezde nisem nosil. Zato so me nekega dne zaprli in odpeljali. Zaradi sabotaža so me obsodili na prisilno delo. Jaz pa nič ne vem o sabotaži. Prisilno delo je hudo, zelo hudo. Malo hrane, nobenega denarja, nobenih cigaret. Tito gradi svoje ceste in tovarne poceni z prisilnimi delavci. Zbežal sem preko meje in sedaj delam v Porurskih rudnikih, žena in dva otroka sta doma. Mož z rdečo zvezdo pa vodi mojo opekarno. On je bil moj delavec.
Žena in otroka so brez očeta doma. Dvakrat mesečno jim pošljem paket 10 kg težak, — toda samo preko moje matere in pod tujim imenom. Tako je tudi s pismi, če mi žena piše pismo, ga naslovi na to tuje ime. žena ne more za menoj preko te nevarne meje in jaz ne morem nazaj, ker sem obsojen radi sabotaže na 10 let in radi nedovoljenega prehoda preko meje še na 15 let prisilnega dela. Kaj naj naredim”?
Neki drugi Jugoslovan se je vpletel v razgovor: “Slišali smo, da se bodo vsi, politični preganjanci iz vzhodnih dežel izselili v Ameriko. Tudi mi bomo šli. Mogoče s,e nam bo kdaj nudila prilika, da bodo družine prišle za nami. Mogoče . . .”
Nato sem vpraša Aleksandra
več pred vrati. Poslovil sem se in želel vsem srečno pot v novo domovino. Hvaležno so se smejali. Toda njihov smeh je imel nekaj posebnega . . . izmučenega-
fs&>
Srce je gorko za slovenstvo
Wyandotta, Mich. — Pošiljam vam naročnino za dve leti v naprej. Hvala lepa za redno pošiljanje lista. Zelo rad ga berem, iz njega zvem, kaj moji rojaki delajo in kako se jim godi in to onim v Ameriki kot tudi onim v stari domovini, živim sicer med samimi tujerodci, tako da ne morem z nobenim govoriti v* svojem materinem jeziku, vendar mi je slovenska beseda, pa: naj bo pisana ali govorjena, zelo pri srcu. Prav zaradi tega mi Ameriška Domovina tudi toliko1 pomeni.
Nad 43 let sem že od doma, toda moje srce je še vedno gorko za Slovenijo in slovensko' stvar.
Iskrene pozdrave vsem sloven skim rojakom, posebno onim V Clevelandu in Euclidu!
Karol Kolar.
J0
Krf
16-inch Dlnct-Dthm
Value-priced . . . and GUARANTEED FOR 5 YEARS! Powerful 2-speed motors, adjustable side panels, balanced blades, ivory finish.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska, da bi prala, likala in opravljala lahko hišno delo, 3 do 5 dni v tednu ali gotove dneve. Pokličite FA 1-6977.	(121)
Moikl dobilo delo
Mesar dobi delo
Mesar, ki zna rezati in de-ati klobase, dobi delo. Ali ste zadovoljni z vašo sedanjo- službo? Imamo stalno delo za dobrega delavca. Plača in bonus. Pokličite GL 1-2836 za sestanek.	(121)
2<5' Reversible —
16’Ntps-RevessMe-
ELECTRIC ALLY-REVERSIBLE 20-1N CH FAN
AS LOW AS~
^ I .25 per week
5-Year Factory-to-User Guarantee
*	Adjustable window panels • 2 Speeds • 20-inch, balanced blades move 3200 cubic feet of air per minuti • Current-saving capacitor motor, for longer, quieter service
*	Beautiful ivory fini&.
Son-Reversible Model,'\
m
BELT-DRIVE WINDOW FANS
5-Year Factory-to-User Guarantee
•	Easily cools several rooms • Can be installed in window or attic •
Equipped with rubber-mounted split-phase motor • Slow-speed balanced blades for quiet operation with no vibration * 2 speeds
•	Beautiful baked-on ivory finish.
24" Reversible— ( j 24" Non-Reversible— '
I 30" Reversible^	^
30’ Non-Reversible* »	.
Don’t Wail! — Call Now for FREE Home Demonstration
Open Every Evening Until 9
NORTHEAST
APPLIANCE & FURNITURE CO.
22530 Lake Shore Blvd.
Free Parking	re 1-2303
Delavci
za
Foundry (livarno)
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift Dobra plača od ure in povišek za življenske potrebščine Govorite z Mr. Wilson osebno v našem Employment uradu na ENGLE RD., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR GO.
17601 Brookpark Rd.
Cleveland, O.	(125)
MALI OGLASI
dobijo plačane tudi tiste dni, ko je bila tobačna tovarna zaprta1 Djuro, če je tudi mladina pribe-
zaradi množične zastrupitve. A ostalo je le pri obljubi. Ne samo to! Vodstvo je zdaj zaprlo obrat zaradi “pomanjkanja” tobaka in vse delavke so ostale brez zaposlitve. Tovarno bodo spet odprli čez dva meseca, a sprejemali bodo delavke na novo in le tiste, ki jih bodo sami hoteli. Ker so bile dokončno odpuščene, za ves čas, ko bodo ostale brez dela, ne bodo prejemale nikake podpore.
ODMEVI VOLITEV. — Mnogo je še razpravljanja o izidih volitev. Vsi zavedni Slovenci se iskreno veselijo, da je od štirih okoliških občin v treh zmagala lista slovenske skupnosti. Edino v Dolini so zmagali kominformi-ksti in to po krivdi “neodvisnih.”
žala v Zapadno Nemčijo? “O ja,” je zamrmral, “moramo se' paziti pred mladimi.” Večina od njih so pustolovci, ki hočejo tukaj v Porurju samo nekaj doživeti. Nekaj izmed njih je starih šele 15 let. Potem so tukaj še drugi Jugoslovani, ki ne delajo v rudnikih, temveč se preganjajo sem in tja. Nočejo se prijaviti, ker se boje komunističnih agentov. Sicer je Tito z Moskvo prelomil, toda kdo ve, kaj se tu vse igra? Mi izkušeni ljudje hočemo tu samo delati in zaslužiti, da se bomo oblekli in pofnagali družinam domov. Imamo upanje, da se bomo nekega dne izselili. Da bi bilo to le kmalu.
Vidim, da dolgega stražarja ni
Trgovina naprodaj
Naprodaj je popolna trgovina z vso hrano na Norwood Rd., severno od Superior Ave, Je moderna velika trgovina, ustanovljena čez 30 let, izvrstna oprema, čista zaloga, pol tona truck, najemnina $85 in vključuje gorkoto, tudi stanovanje na razpolago. Mora biti prodano. Cena $8900.
Stakich Realtors
KE 1-1934	(121)
Naprodaj
Hiša za 4 družine1, 1 furnez, po 3-3-3-6 sob. Lot zraven. Se nahaja na 3508 Beyerley Rd. Kličite Dl 1-8844.	(119)
Pomlad je čas za čiščenje
Vašega stanovanja in hiše sploh. Gotovo ste že pometli ves prah iz najskrivnejših kotov, umili morda tudi stene in pohištvo obrisali zunaj in znotraj. Kaj pa Vi sami, ali ne mislite, da bi bilo treba tudi Vašega notranjega človeka v Vas pravtako temeljito očistiti od zimskih na-slag, ki se nabirajo stalno v človeku, tudi pri Vas, morda že več let nazaj ?
Pripoznano najboljše sredstvo zato je naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi ODVISNO TEŽO si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Glterne Health Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
Iščejo stanovanje
Par, ki se bo kmalu poročil, išče 4 ali 5 sob v St. damski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče UT 1-7212.	(121)
Iščejo stanovanje
Mož, žena in 3 otroci nujno potrebujejo stanovanje, opremljeno ali ne. Bi plačali do $65 na mesec. Kdor ima kaj naj pokliče PR 1-0430.	(121)
Iščejo sobe
Novonaseljenci, 4 odrasli in 2 otroka, iščejo 5 ali 6 sob v St. Clairski okolici do Superior Ave. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-9305.	—(120)
Naprodaj
Lepa prilika za krojača, ki hoče napredovati, je na 1231 E. 61 St. Vprašajte F. Virant-a, krojačnica in čistilnica.
(jun.18.20)
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
“Velemožni gospodje polkovniki in aiamani, dobrotniki! Znano vam je, kako smo morali radi naših velikih krivic, ki smo jih) po nedolžnem trpeli, zagrabiti za orožje in s pomočjo najjasnejšega carja krimskega spomniti gospodo davnih svoboščin in privilegijev, odvzetih nam brez volje Njegovega Veličanstva kralja. To naše podjetje je Bog blagoslovil in, spustivši na naše neodkritosrčne tirane strah, do-sedaj za jih popolnoma nenavaden kaznoval krivice in zatiranje nas je z znatnimi zmagami nagradil, za kar smo mu dolžni zahvaliti se s hvaležnimi srci. In ker je torej njihov napuh kaznovan, je naša dolžnost, da mislimo na to, kako bi ustavili prelivanje krščanske .krvi, kar nam milostivi Bog in naša sveta vera nalaga, sablje pa ne izpustimo prej iz rok, dokler se nam po volji Njegovega Veličanstva, najjasnejšega kralja, ne povrnejo naše davne svoboščine in priviligiji.
Piše mi torej gospod vojvoda braclavski, da se to lahko zgodi, kar je tudi moje mnenje, ker nismo mi, temveč gospoda Potočki, Kalinovski, Višnioviecki | in Koniecpolski postali nepokorni Njegovemu Veličanstvu in Poljski. Prosim torej velemo-žno gospodo in svoje naklon j en-ce, da prečitate pismo braclav- j skega vojvode, poslano mi po o-četu Patroniju Lasku, šlahčiču svete vere, in modro sklenete, da se zaustavi prelivanje krvi krščanske, nam pa, da se da zadoščenje in nagrada za poslušnost in vernost, ki smo jo izkazali Poljski.”
Hmielnicki ni vprašal, ali naj se neha vojna, toda je zahteval sklepa, da se ustavi; radi tega so nezadovoljneži začeli mrmrati. To mrmranje se je črez ne-1 kaj časa izpremenilo v grozeče krike, ki jim je bil v glavnem ra čelu Čarnota hadziacki.
Hmielnicki je molčal, le resno je pazil, odkod prihajajo protesti, ter si je protivnike zaznamoval v pameti.
Vtent je vstal Vihovski s pismom Kisielovim v roki. Prepis I pisma je odnesel Zorko, da bi ga [ prečita! “tovarištvu”; tedaj je nastala globoka tišina.
Vojvoda j.e začel list s temi besedami:
“Velemožni gospod starešina državne vojske zaporoške, od nekdaj mi mili gospod in prijatelj!
Daši je mnogo takih, ki srna- j trajo tvojo milost za sovražnika Poljske, ostajam jaz ne-le po-j polnoma prepričan o tvoje milo- j sti zvestobi do Poljske, temveč utrjam v tem tudi druge vele-možne gospode senatorje, kble-ge moje. Tri stvari me utrjujejo: prva, da dnjeperska vojska, dasi že od vekov varuje slavo in J svobodo svojo, vendar vedno drži svojo vero kraljem, gospodi in Poljski. Druga, da je naš ruski narod v svoji pravoverni
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American-S 1 o v e n i a n cooking. All sports, privata beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRAŠOVEC, Prop.
P.O. Edwardaburg, Michigan Phone 9126 F5
veri tako trden, da vsak izmed nas rajši svoje zdravje žrtvuje, nego bi s čimerkoli zatrl svojo vero.
Tretja, da je, dasi se ogajajo (kakor se je tudi sedaj žalibog zgodilo) razna notranja krvo-prelitja, vendar nam vsem ena in ista dovomivna, v kateri smo se rodili in uživamo svoje svoboščine, in res nimaš na vsem svetu gospostva in drugega podobnega naši domovini v pravu in svoboščinah. Zato smo vajeni vsi soglasno tej naši materi čuvati venec celokupnosti; in dasi imamo različne pritožbe (kakor je to že na svetu), vendar nam veli razum uvaževati, da se je laglje dogovoriti v prostem gospostvu, kaj koga imed nas boli, kakor izgubiti to mater in ne najti enake ni v krčan-stvu ni v poganstvu . . .”
Loboda perejeslavski je pretrgal čitanje:
“Resnico govori,” je rekel glasno.
“Resnico govori!” so ponovili
drugi polkovniki.
‘Ni res, blebeta pasja vera!’ je zavreščal Čarnota.
“Molči! Sam si pasja vera!” “Vi ste izdaj ice. Na pogibel vam!”
“Na pogibel tebi!”
“Poslušajte! Čakajte dalje! Čitaj! On je naš človek. Slušaj-te, slušajte!”
Zbiral se je že dober vihar, ali Vihovski je jel dalje čitati, zato je vse kmalu potihnilo.
Vojvoda je pisal dalje, da mora zaporoška vojska imeti vanj zaupanje, ker dobro ve, da ji mora biti hvaležen, ker je sam iste krvi in vere; pripomniti je, kako se ni udeležil nesrečnega krvoprelitja pod Kumejkami in pod Starcem; potem je pozival Hmielnickega, naj preneha z j vojno, naj odpravi Tatar j e ali pa naj obrne proti njim orožje ‘—in vzdrži v \ernosti do Poljske. Naposled je list končal s sledečimi besedami:
“Ohečam, kakor sem sin Cerkve božje in kakor izhaja moj dom od pamtiveka iz krvi naroda ruskega, da bom sam pomagal do vsega dobrega. Dobro veste, velemožna gospoda, da v tej državi (hvala Bogu) tudi jaz nekaj zaležem in da se brez mene ne more vojna niti odobriti niti mir skleniti, jaz pa pa sem prvi, ki ne želim notranje vojne, etc . . .”
Nastal je takoj hrup za in proti, a list je splošno ugajal i
polkovnikom i tovarištvu. Vendar se ni moglo v prvem trenutku nič razumeti in slišati radi velike razburjenosti, s katero se je razpravljalo o pismu. “Tovarištvo” je bilo oddaleč podobno velikemu vrtincu, v katerem je vnelo, se kuhalo in bučalo človeško mravljišče. Polkovniki so stresali s pernači in skakali drug drugemu s pestmi pred oči.
Videl si rdtče obraze, razgrete oči, pene na ustih, a vsem pr-vivržencem nadaljne vojne je načeljeval Erazem Čarnota, ki ga je objela prava besnost. Hmielnicki, ki je zrl na njegovo stek-lost, je bil tudi že blizu vzbru-hu, pred katerim je navadno potihnilo vse, kakor pred rjovenjem leva. A prej je že skočil na klop Krzečovski, zamahnil s pernačem in kriknil z glasom, podobnim gremenju:
“Za pastirje bi bili dobri, ne za posvetovanje, robje poganski!”
“Tiho! Krzečovski hoče govoriti!” je kriknil prvi Čarnota,— ki je pričakoval, da bo preslavni polkovnik govoril za vojno.
“Tiho, tiho!” so vreščali drugi.
Krzečovski je bil neizmerno spoštovan med Kozaki, a to radi velikih zaslug in radi velike vojne slave in, čudna stvar — radi tega, ker je bil šlahčič. Potihnilo je torej vse in vsi so radovedno čakali, kaj pove; sam Hmielnicki je uprl vanj
svoj nemirni pogled.
Toda Čarnota se je motil, misleč, da se bo polkovnik zavzel za vojno. Krzečovski je s svojim bistrim razumom uvidel, da doseže edino sedaj ali pa nikdar več od Poljske ona starostva in dostojanstva, ki je sanjal o njih. Uganil je, da bodo pri po-mirjevanju Kozakov skušali pred vsemi drugimi pridobiti in pomiriti njega, čemur ne bo mogel naprotovati v ujetništvu se nahajajaoči gospod Krakovski; zato se je odzval s sledečimi besedami:
“Moja stvar je biti, ne svetovati; ker pa je prišlo, da svetujem, se čutim tudi tega zmožnega, da vam povem svoje mnenje, ker sem si pridobil tako naklonjenost vaš d kakor drugi, če ne večje.
Zato smo začeli vojno, da bi se nam vrnile naše svobbšočine in privilegiji, in vojvoda braclavski piše, da se to zgodi. Torej ali bo. ali pa ne bo. Če se to ne zgodi, tedaj vojna, čt se zgodi tedaj —- mir! Cem zastonj prelivati kri?
Naj pomirijo nas ,mi pa pomirimo črn in vojna preneha; naš batko Hmielnicki je to vse dobro vravnal in izmislil, da naj stojimo ob strani Njegovega Veličanstva, najjasnejšega kralja, ki' nas za to nagradi; a če
bo gospoda nasprotovala, tedaj nam dovoli, da se mi poigramo z njimi — in poigramo se. Le tega ne bi svetoval, da odpravimo Tatarje; naj se dvignejo s košem na Divje Poljane in čakajo, naj se preokrene tako ali tako.”
Hmielnickemu se je razjasnil obraz, ko je siišal te besede, a polkovniki so že v ogromni večini začeli klicati, da naj preneha vojna in naj se pošljejo poslanci do Varšave in naj prosijo gospoda iz Brusilova, naj bi sam prišel radi pogajanj. Čarnota je še kričal in protestiral, a polkovnik je uprl vanj grozeče oči in rekel.
“Ti, Čarnota, hadziacki polkovnik, vpijoše o vojni in prelivanju krvi, a ko so pod Kor-sunom šli na te Petihorci gospoda Dmohovskega, si vpil kakor strahopetec:	‘Bratje rodni, re-
šujte!’ in si znežal pred vsem svojim polkom!”
“Lažeš!’ je vreščal Čarnota,
(D
“jaz se ne bojim ni Lahov ni tebe.”
Krzečovski je stisnil v roki pernač in skočil k Čarnoti — drugi so tudi začeli obkladati hadziackega polkovnika s pestmi. Hrup je začel zopet rasti. Na majdanu je kričalo “tovarištvo” kakor čreda divjih turov.
Vtem je znova vstal sam Hmeilnicki.
“Gospodje polkovniki, dobrotniki!” je rekel. “Sklenili ste, da pošljete poslance do Varaave, ki bodo zagotovili naše verne službe najjasnejšemu kralju in prosile narade
Toda kdor hoče vojno, ta jo lahko ima, ne s kraljem, ne s Poljsko, saj z njima nismo nikdar vodili vojne, temveč z največjim našim sovražnikom, ki je že ves rdeč od kozaške krvi, ki se je še pod Starcem z njo umazal in se še sedaj ne neha mazati, zakrknjen v srdu do zaporoških vojsk.
d>
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
0
V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- (§5) zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912
d)
©
<§)

, ,, ■■	"‘--p:,-: ;	^	^4 j* i-.:-'--r'' tete";
■te .te tete.; '	" tete
II:
1952
te	;•
V v •	■
v	;
>
;;
; te
tete...

1880
1952
ft oznanilo in 21/0 h'Val a
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Bog poklical k sebi našega dragega očeta in starega očeta
George Turek
ki je previden s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zatisnil trudne oči dne 17. maja 1952. Pokojni je bil rojen v vasi Volčje na Blokah, v Sloveniji.
Pogreb se je vršil 21. maja iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., in po opravljeni pogrebni sv. maši in drugih cerkvenih pogrebnih obredih, smo položili njegovo truplo k večnemu počitku na Calvary pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. V. Cimpermanu za opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za večkratne obiske na domu in za spremstva na pokopališče. Prav tako lepa hvala Rev. L. Ruparju za obisk na domu in Rev. V. N. Tomcu za opravljene molitve v pogrebni kapeli, ter Rev. J. Godini za udeležbo pri sv. maši.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi številni darovalci krasnih vencev, vsi, ki ste darovali za sv. maše in vsi, ki ste dali na dan pogreba svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Enako hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in ga spremili na pokopališče.
Iskrena zahvala vsem društvenim članom društev, h katerim je pokojni pripadal, in sicer: Napredni Slovenci št. 5 SDZ, Waterloo Camp št. 281 WOW, Sv. Antona št. 138 CKO in podr. št. 14 SMZ, ki ste ga prišli pokropit in ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti in še posebno gl. odbornikom SDZ, ki so mu izkazali zadnjo čast s tem, da so nosili krsto z njegovimi zemeljskimi ostanki, in sicer: John Sušnik, Max F. Traven, Joško Penko, John J. Gornik, Joško Jerkič, in Paul Oblak.
Najlepša hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam bili v kakršno koli pomoč v dneh žalosti. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sin za vso poslugo in izvrstno vodstvo pogreba.
Vam, ljubljeni in nepozabni oče in stari oče, pa kličemo: Počivajte v miru v svobodni ameriški zemlji! Prestali ste trnjevo pot življenja in sedaj uživate plačilo pri Vsemogočnem za Vaše dobro delo. Spomin na Vas, poln ljubezni in hvaležnosti, bomo nosili v naših srcih do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
FRANK A., sin
ALBINA por. TURK, JUSTINA por. PEČEK, OLGA por. BLUMEL, in VALERIE por. KATAI, hčere JOSEPHINE, snaha
FRANK, LOUIS, HENRY, in FRED, zetje vnuki, vnukinje, in dva pravnuka V stari domovini pa sestra MARIJA LUŽAR in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 18. junija 1952.
JSaznanilo in ^Zah-Vala
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma preminula naša draga mati, stara mati in sestra
Mary Hoda
Previdena z zadnjimi tolažili sv. vere je zatisnila svoje oči dne 25. maja 1952. leta.
Rojena je bila leta 1880 v Žužemberku na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1901.

■i
|
Ite ;;
:■ -• •
Pogreb se je vršil 28. maja 1952 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev sv. Kristine, kjer je za pokoj duše naše drage umrle bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče Calvary in tam položeno k zemeljskemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem prav lepo zahvalimo č. g. Rev. Bomba-ch-u za opravljeno sv. mašo zadušnico in cerkvene obrede.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so ob krsto naše drage položili tako lepe vence cvetja ter ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše naše drage matere.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli pokojnico kropit, molit ob njeni krsti in ki so jo spremili na njeni
zadnji poti vse do njenega groba. Posebej se zahvalimo članom in članicam društva Jutranja zarja, podružnice št. 14 S. Ž. Z., ter Oltarnega društva fare sv. Kristine, za lepo slovo od svoje sosestre ter pogrebcem, članom teh društev, ki so nosili njeno krsto.
Našo toplo zahvalo izrekamo vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da se pogreba udeleže.
Iskrena zahvala vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje pismeno ali ustmeno. Ravno tako se toplo zahvalimo vsem, ki so nam v dnevih bolezni naše drage pokojnice in ob času njene smrti stali ob strani s svojo pomočjo, tolažbo in naklonjenostjo.
Lepo se zahvalimo pogrebnemu zavodu Mary A. Svetek za vzorno voden pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.	<
Draga mati, stara mati in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji, ki si jo tako ljubila! Za vso ljubezen, ki smo je bili deležni vse naše življenje, za vse skrbi, delo in težave, ki si j ih imela z nami, ko si nas odgajala, naj Te dragi Bog obilno poplača! Žalostni smo, ker smo Te izgubili, a tolažimo se, da se enkrat snidemo v nebeškem carstvu, kjer borna s Teboj in z našim dragim očetom, kateremu si sledila v večnost, uživali radosti večnega življenja! Do tedaj pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših molitvah.
Dolino solz si zapustila, preljuba naša mati mila, in Tvoja duša z vzdihom “Ave,” v neba odplula je višave.
Pred božjim tronom zdaj klečiš, si truda rešena, trpljenja, uživaš sveti Paradiž, vso večnost rajskega življenja.
Žalujoči ostali:
JOSEPH, ANTON, LOUIS, sinovi	ELYA, ANN, MARY, snahe
ROSE por. LOKAR, hči	ANTHONY, zet
GERALD in DAN NODA; MARY GRAMC; CHERYL in ROBERT NOD A; RICHARD in RONALD LOKAR, vnuki in vnukinje GERALD Jr. NODA, pravnuk V starem kraju zapušča sestro ROSE Cleveland, Ohio, 18. junija 1952.
■	'■	^^’te.■..^lj;tete.vtete.te-tete,:-'	.v . ■' G x -.tev ^ x ■■■--'te .yte..^ 'a ■ ;'-te- te-tetete-te'