Št. 124.
.iS**"*
Trsti v ponedeljek 5. maja 1913.
Tečaj XXXVII!.
IZHAJA VSAK DAN
teti »I nedeljah In praziiklh ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Feifemiffne Ite*. se prodajajo po 3 nvč.(6 stot.) v mnogrih 4owuearuah v Trstu in okolic:. Gorici, Kranju. Št. Petru, l*e»lojsi, Sežani, iSairežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovimi, Domberpn itd. Zantarelc fitcT. po 5 nvč. (10 stot.) •«LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širo>osti 1 CENE: Trgovinski in obrtni o^la^i po 8 at. mm. »«Bjrtaice, zahvaif. poslanice, oglasi denarnih zarodov po 9© st mm. Za o^-iase v t^k«tu lista do 5 vrst 20 K. vsaka *4<i*jjna vrsta K. "J. Mali ogiKsii po * stot. beseda, naj-Ihiiu pa 40 štor Oglase -prejvma Inseratni oddelek uprav« piCdlnodti'*. — Piaooje izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo (n toZljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva ,»Edinost" ac» Prtmorako.
„V edir.*st\ »« moč"
•v A VINA - . I '
u eria !'■*«• v« r-..	fT* k	• n. • a u , '•» u-
TO: r»e br-i <io»ir.- .»	naročnin* jvj o* o- *
|*to«a.'f 'it r- ■><>	l(4«n;< '	1 •»»'
C. i. s- •	-. t - !	• • *	'
V.i dopii	j. j	-a uri :	-tr
rana piMO* it ns • uja r jt. , r Ka.'ofair:"	,	* - a'	■>
UHEPNI^TVO •	Iv«.'5if. 0*»«tl. ?•. IN »r 9
Izdaj 'te * m o^i^ov rnt :r«i m i,M v i.tilil I,> kon^orc ^ *i-t» „i-.ijir. • " .n v.<ni	> . > ai»j«*.'
▼	/ i.lt.1 :■•:!> ,	* \ ■ • .1 T 1 :S't o.C-V
Cn. r^ir •	Jt«*1-
PoJtn«-i-.raa>tn»?r»i -^"u-. I j «Ui « " * • i rpit
- - ----
■i, -..»ii
Črnagora se vda?
Upanje na mirno rešitev krize.
Črnagora preda Skader.	koli, zasebno pismo, v katerem ga prosi,
DUNAJ 4. (Izv.) Kralj Nikola Je za včeraj sklical izredno sejo kronskega sveta, kat.re so se udeležili vsi ministri, princi In generali.
Po Jako živahni i.1 mestoma zelo burni debati je kronski svet sklenil predložiti
Poveljnik avstrijske ekspedicijske armade.
DUNAJ 4. (Izv.) Kakor se poroča, "bo imenovan poveljnikom avstrijske ekspedicijske armade, general Liborij Franck, ki je odpotoval danes z Dunaja v Gradec. Upan e na mirno rešitev krize. LONDON, 4. (Izv.) Na letnem banketu naj z ozirom na kritični mednarodni poli- akademije znanosti je lord Morley izjavil : tični položaj odneha in izroči Skader ve- • Veleposlaniki so mirno razrešili vse dose-lesilam.	j danje težke krize in kakor je pričakovati,
ES8ad pasa dospel V Drač.	konča tudi ponedeljkova seja poslaniške
DUNAJ 4. (Izv.) Essad paši je dospel j reuniie s Popolnim uspeh-m. včeraj v Drač in prevzel upravo mesta iz j LONDON, 4. (Izv.) Reuterjev urad skupščini, ki S9 sestane V četrtek k Izvan- Srbskih rok. Iz Elbasana se poroča, da so : Poroča : °d zadnie seie potniške reunije redfli seji, predlog, naj Črnagora irroči Ska- zapustili danes mesto zadnji srbski od- ini slede skadrske^a vprašanja zaznamovati dbr V roke velesil.	; delki. Jutri se vkrcajo v Draču na grške ! nobenega novega dejstva. — Četudi stoji
DUNAJ 4. (Izv.) Tukajšnji mencaj I transportne parnike zadnje srbske čete, ki j Avstrija še vedno na svojem dosedanjem krogi izjavljajo, d i skiep Črnogorskega kro:i-|so bile nastan;ene v Albaniji.	stališču, da ne privoli v nobene finančne
Skega sveta ne more čisto nič vplivati na	J	m	lin teritorijalne kompenzacije, je vendar pri-
pottk jutrišnje seje poslaniške reunije.	Skadrska kriza,	j čakovati, da bodo poslaniki na jutrišnji
Avstrija stoji na stališču, da hoče Črna- BERLIN 4. (Izv.) „Norddeutsche Ali-f seji poslaniške reunije dobro preštudirali gora S tem svojim novim manevrom le zopet gemeine Zeitung" piše : Na zadnji seji po- črnogorsko noto in da bodo predlogi črno-zavleči akcijo velesil.	slaniške reunije v Londonu so dobili po-; gorskega mirovnega delegata Popovića
Sicer pa najnovejši načrt Črnegore ni- j slaniki obvestilo črnogorske vlade, da je i imeli uspeh, kakor ne more ovirati avstrijsko-italijanske Črnagora pripravljena odstopiti Skader. Z |	Mirovno vprašanje,
vojaške akcije v Albaniji. Okupacija Alba- ! ozirom na to obvestilo je poslaniška BELGRAD, 4. (Izv.) srbska mirovna nije se izvrši mogoče že v prvih dneh pri J reunija sklenila, da se seja odgodi za pone- delegata Novakovič in predsednik skup-hodnjega tedna in Avstrija in Italija sta j deljek in dovoli Crnigori zadnji termin, da ščine Nikolič bosta v torek izročila sirn že končali s svojimi predpripravami.	se konečno izjavi, ali preda Skader ali ne. Edvardu Greyu memorandum glede pro-
Ce bi se Črnagora odločila predati Poslaniška reunija je obenem sklenila, naj ! porcijonalne razdelitve novoosvojenega Skader velesilam, bi s tem le olajšala a v- se Crnogora opozori, da je neobhodno po- ozemlja.
strijiko-italijan3ko vojaško akcijo, ker bo s trebno, da izroči Skader, če noče prevzeti	Grška in akcija Essad pašo.
tem zlomljen glavni odpor Albanije.	nase vse odgovornosti razvoja internacijo- i ATENE, 4, (Izv.) „Agence d' Athe-
Avstrijski in italijanski poslanik bosta nalne krize. Velesile Oi bile le v tem slu- nesu poroča : Vse vesti o kaki pogodbi na jutrišnji seji poslaniške reunije v Lon- čaju priskočile Crnigori na pomoč, če se med Gr-ko ln Essad pašo so popolnoma denu predlagala r.otifikacijo avstrijsko- brezpogojno vda.	j izmišljene. Essad paša postopa čisto svoje
italijanskega sklepa glede okupacije Alba-	^ od zadnje seje poslaniške reunije je voljno in le v svojo osebno korut,
nije. Ce bi velesile tr.pleentente, kakor se nastopilo mnogo momentov, ki so medna- j	Turški mirovni delegati,
poroča danes iz Pariza, protestirale proti rodno krizo silno poostrili.	j CARIGRAD, 4. (Kor.) O »man Ni-
avstrijsko-italijanskemu načrtu, nameravata	Prestolonaslednik Danilo je v imenu zam Paša- minister za javne dela Baz^ria
baje Avstrija in Italija zagroziti, da za- kralja Nikole prokiamiral aneksijo Skadra in Rfcšid bei <^P<>tujejo kot turski mirovni pustita poslaniško reumjo.	in prcglasU Skader za glavno mesto Crne. delegati jutri v London.
DUNAJ 4. (Izv.) Semkaj je dDŠlo po- gor£< Vfh tega so Crnogorci zasedli bližnja 1 ročilo, da bodo zastopniki tripleentente na albanska priitanišča| iz česar sledi, da ni- j	Avijatiška nesreča,
jutršnji seji poslaniške reunije stavili pred- kakcr nj pričakovati do ponedeljkove seje
VERSAILLES, 4. (Iz /.) Avijatih ser-
poslaniške reunije mirne rešitve skadrske ^eant Belimi je padel danes v aerodromu krjze	v Saint Cyru iz aeroplana in obležal na
Mednarodna politična kriza se je silno mestu mrtev, poostrila, da jt vojaška intervencija Avstrije in Italije v Albanije skoro gotova stvar.
log, naj Italija in Avstrija kot evropska mandatarja pacificirata Albanijo, katere pa ne bi smela za vedno okupirati, ker bi pomenilo to pogoršanje mednarodnega položaja.
Kompenzacijske zahteve Črne-gore.
LONDON 4. (liv.) Danes popoldne je črnogorski mirovni delegat Popovič izročil zunanjemu ministru Grsyju noto, v kateri Čraagora izjavlja, da je pripravljena predati Skader, če dobi zato primerne teritorijalne
Poskužen atentat na velikega vojvodi Ba-denskega
MANNHEIM, 4. (Izv.) Kose je vračal veliki vojvoda B^aenski danes z običajnega sprehoda, je skočil k vozu neki blazni Človek in ga hotel zabosti z nožem. Vojvoda ga je hladnokrvno od pahnil z roko, nakar je bil nesrečnež takoj aret;ran. Piše se Jung in je po poklicu tap- tnik.
BELGRAD 4. (Izv.) Uradni krogi odločno dementirajo vesti inozemskih listov, da bi v slučaju črnogorsko-avstrijske vojne Srbi podpirali Crnogero.
Poveljnik italijanske ekspedicijske armade.
iialijanska zbornica.
RIM, 4. (Kor.) Začetkom včerajšnje seje poslanske zbornice je državni podtajnik knez Scalea izjavil: Cital sem v nekaterih časopisih, da je poslanec Chiesi v predvčerajšnji seji napadal vladarja neke naše zavezne države. Konštatiram, da se besede, kauro se predt>acivajo poslancu Chiesi, ne nahajajo niti v uradnem sejnem,
odškodnine na severni albanski msji i/l sicer	RIM 4. (Izv) „Tribuna" poroča: Po- niti stenograf-čnem protokolu. Vendar pa
r6ko Bojano in celo Skadrs<0 jezero.	veljnikom italijanske ekspedicijske armade izjavljam v imenu vlade, da bi moral ener-
Pismo kraljica Jelene svojemu očetu.	V Albanijo bo imenovan Luigi Nada, ko- gično protestirati proti vsem napadom na
CETINJE 4. (Izv.) Italijanska kraljica	mandant šestega armadnega zbora v Bo- avstrijskega vladarja, ki uživa v Evropi
Jelena je pisaia svojemu očetu, kralju Ni-	logni. 'splošno spoštovanje.
PODLISTEK.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Vandot.
Pri Sedniku so Mavrica smatrali kakor za svojega. Posebno gospodar sam. In ni čudno, saj je bil Mavric sin njegovega brata, ki je bil uradnik v mestu. Mlad je bil odšel od doma, študiral je in je postal uradnik. Oženil se je gosposko in je tudi nekaj priženil. A žena je umrla kmalu. In Mavric je bil takrat še majhen. Le redkokrat je prišel Sednikov brat na dom. Vsako leto dvakrat. Ko je pripeljal sina na počitnice in ko je prišel spet ponj. Vsi so imeli radi tega veselega in razigranega gosposkega Mavrica. Posebno pa Peter, edini Sednikov sin. Vsako leto so se veselili, da pride, in vsako leto jim je bilo hudo, ko je odhajal proti jeseni. In potem je umrl kar naenkrat Mavricev oče. In Mavrica ni bilo več v zagorsko vas. Govorili so, da je nekje v zavodu, in govorili so, da je na visokih šolah na Dunaju. Pravili so, da je že postal
doktor in da zdravi ljudi. Hej, pa se je pokazal kar naenkrat čez deset let. A to ni bil več Mavric — oni veseli, razigrani deček. To je bil mož v cvetoči dobi, dasi še vedno vesele volje, a vendar resen in odločen .. . In veselili so se Sednikovi, praznik je bil zanje tisti dan, ko se je vrnil Mavric po dolgih in dolgih letih. Sami niso vedeli, kako bi mu stregli. Zato so mu pa stregli tako, da so mu brali vsako željo že iz oči. Mavricu je pa ugajalo to življenje in dobro se mu je zdelo, da mu strežejo tako. Hvaležen je bil, iz dna srca je bil hvaležen svojim sorodnikom.
„Kaj ni lepo tako življenje?" je mislil. „Zaželim si samo, in nemara mi prinesejo še celo zvezdo z neba. Samo zaželeti mi je treba, pa mi že prinesejo vse na odprti dlani . . . Kaj ni lepo tako življenje? Kje je tista puščoba, ki leži nad mrtvim mestnim zidovjem? Kje je? Niti prašek je ni ostalo v moji duši. Kaj hočem še več ? Ostal bi tukaj do smrti in niti enkrat bi ne zahre-penel v daljave, zamrežene s sivimi meglami. Solnce je tu doma; a kjer je solnce, tam živi sreča . . . Go;je mi, da nisem isto, kot so oni, ki hodijo tod okrog, na licu veselje, a v srcu radost. Gorje mi . .
A Mavric se ni žalosti! in se ni udajal sentimentalnim mislim. Užival je vsak trenutek posebej v prosti naravi in je pozabil na preteklost in prihodnjost. Le sedanjost, ki se je razprostirala pred njim v jasni luči, polno bleščečih žarkov in neizraznega miru, le sedanjost je videl in jo je užival z vso koprnečo dušo. Kaj preteklost! Pokopana je globoko v grob, in čemu bi jo budil? Da mu zagreni vesele ure in brezskrbne misli, katerih je zdaj polna njegova duša? Čemu ? Kaj bodočnost! Pred njim leži v črni temi, in zakaj bi gledal vanjo, ko pa nemara zagleda v nji črno pošast, ki mu zagreni vesele ure sedanjosti? Čemu?
In Mavric ni dosti ugibal in premišljeval. Žvižgaje je hodil po zelenem polju, po molčečem gozdu v tihih dopoldanskih urah. A popoldne se je vlegel navadno na trato kraj gozda. Mehka je bila trata in nedaleč tam je cvetelo in dehtelo s prijetnim vonjem rdeče ravšje. Pod njim pa se je belil prod. Modri gorski potok je šumel med kamenjem in je brzel naglo tja doli proti dolini. Ravno pred njim pa se je dvigalo razdrto skalovje in je dvigalo svoje škrbaste, bele vrhove visoko v modri azur. Na nasprotni gori pa so zelenele širne senožeti; tuintam je pri-
Jotai" 1 južni železnici in nie-pvi ttbiiki - nemški nraffl.
Priobčili smo že enkrat spis pod tem naslovom, kakor ga je priobčil „Časopis jugoslov. železniških uradnikov", zadnja številka tega lista pa nadaljuje:
Pustimo naše bojno polje v dravski dolini pod zelenim Pohorjem, ter idimo nekoliko dalje proti jugu! Ustavimo se v spod. štajerski metropoli, v starodavnem Celju, kjer je boj za ključ do naše slovenske Švice, čarobne Savinske doline, postal v zadnjih letih naravnost besen. Oholi tujec — Nemec zna ceniti krasoto in privlačnost Savinskih planin, njihov pomen za tujski promet. Spoznal je tudi bogate zaklade rodovitne Savinske doline, vrednost njenih vodnih sil, kratko : očarala ga je naša spod. štajerska Švica. Verjamemo in razumemo! Toda narod ki prebiva tukaj na svoji rodni grudi, ljubi to svojo sveto zemljo, jo čuva kot svoje oko, in stanovitno odbija napade usiljivega tujca. Nekdanji mogočni gospodarji vsega tega čarobnega sveta — celjski grofje — ni vas več! Iz strmega skalovja zre na Celje in njegovo okolico danes še samo razvalina nekdanjega vašega sijaja. Narod, ki vam je roboval pod bičem grajskega valpta, je svoboden vaših spon, je sam gospodar na rodni grudi in hoče tudi gospodar ostati Čeravno skušajo moderni valpti na vse načine, zasužnjiti zopet savinskega domačina, jim vendar lahko prerokujemo, da bo njihov napor brezuspešen, ker tudi v Savinski dolini gre — Slovan na dan!
Bilo je nekako pred 10 leti, — ko še postaja Celje za slovenske železniške uradnike ni bila „fremdes Gebiet" —, ko je bil tje premeščen naš vrli slovenski tovariš g. France Papst. Kot vesten in natančen v spol-njevanju službenih dolžnosti si je znal tov. Papst s svojim mirnim in značajnim nastopom pridobiti spoštovanje ne le svojih predstojnikov in podrejenih, ampak se je priljubil tudi celjskim izvenželezničarskim krogom. Leta 1908, ko je po znanih nemškutarskih izgredih v Ptuju, Mariboru, Celju i t. d. zgubilo svojo potrpežljivost zatirano slovensko ljudstvo ter je proti barbarskim izgredom glasno, a dostojno protestiralo v Ljubljani, je nastalo narodnostno razmerje napeto
komaj slišna pesem, gori in so prepevali
plavala z njih tiha, Kosci so kosili tam svoje srčne pesmi.
Tisto soboto popoldne je ležal Mavric na trati kraj belega proda. Zagledal se je bil v oblake, ki so plavali po jasnem nebu. Ustavljali so se ob belih gorah, ker niso našli prehoda preko njih. Spuščali so se ob skalah navzdol in so izginili hipoma v temnih prepadih.
Rahel veter je vel preko doline. In v gozdu je šuštelo in šumljalo, in visoke smreke so sklanjale rahlo svoje zelene vrhove. Mavric si je podprl glavo z rokami, pa je poslušal zaprtih oči te prijetne, mehke glasove, katerih je bil poln ves širni gozd. Sredi teh ubranih glasov pa se je razlegnil hipoma neki neprijeten šum, kakor da nekdo lomi šiloma veje, jezeč se, da mu stoje na na potu. Nevoljen je dvignil Mavric glavo in je pogledal v ono smer, odkoder so prihajali tisti glasovi. Lomastenje se je bližalo vedno bolj; bilo je že pri zadnjem grmovju. Hipoma so se razdelile veje, in pred Mav-ricem je stala Kresnikova Metka, vsa spe-hani in znojna. Zagledala je Mavrica in je obstala v zadregi.
(Dalje).
;ofcjtaii li
„jfii/lNOBT" it. 124.
Trstu
5 lilija vi
tudi med železniškimi uslužbenci v Celju: Nemški „Volksrat" je napel vse sile, da izginejo iz Celja brž ko mogoče vsi slovenski železniški uradniki; prepovedal je celo ravnateljstvu Južne železnice, premestiti v Celje še kdaj kakega slovenskega železničarja. Južna železnica, ki je znala bolj ceniti pomen svojih slovenskih uslužbencev v Celju kakor naduti „Volksrat", ni kar tako slepo ubogala. Pustila je svoje siovenske uslužbence mirno službovati v Celju ter jim prepustila celo prosto roko, da se pripravljajo za ustanovitev podružnice narodne „Zveze jugoslovanskih železničarjev" proti rReichsbundu".
„Kaj storiti da se to prepreči v nemškem (?) Celju?" se je vprašal „Volksrat" pri svojih zvestih služabnikih, nemških železniških uradnikih. In tukaj se je izkazala „kolegijalnost" naših nemških tovarišev v luči, ki se jo mora ovekovečiti kot rexemplum horribile". Čin, ki je sledil po navodilu „Volksrata" v Celju izpod rok naših nemških tovarišev, smrdi do neba ter mora slehernega poštenega človeka navdati z gnevom proti takim „tovarišem". Kaj takega storiti so v stanu le podle duše nainižje vrste, katerim se lahko zakliče le zaničevalen „fej! sram vas bodi!"
Da se tov. Papsta, do katerega so se zaupno obračali v vsaki zadevi slovenski uslužbenci, uspešno denuncira pri ravnateljstvu in se ga spravi iz Celja, so se zbrali nemški uradniki na posvetovanje ter sklenili, v kratkem dopisu sporočiti prometnemu ravnateljstvu, da s tov. Papstom „zaradi njegovih nacijonalno-političnih stremljenj" ne opravljajo več službe. To par vrst ob-segajočo izjavo so podpisali vsi nemški tovariši, med njimi tudi brat nam že znanega velerenegata Načeta Preloga, postajenačel-nika v Ribnici-Breznem, gosp. Vladimir P r e 1 o g, drugi nehvaležni in zgubljeni sin velikega slovenskega prvoborite'ja, dr. Preloga. Tukaj bo na mestu, da se pri podpisih pomudimo še nekaj časa. Med nemškimi zarotniki proti tov. Papstu najdemo tudi človeka, katerega njegova domovina, divna Gorenjska, ne bo preveč vesela, če jiji povemo, da je postal njen sin pristen renegat. Neznačajno, g. Evgen Pour! Ali se ti ni tresla roka, ko si kot izdajica svojega najdražjega zaklada, materinega jezika, podpisal satansko zlobno nakano proti svojemu dobremu prijatelju Papstu, samo da ustrežeš svojim nemškim tovarišem ter se pokažeš „hrabrega" janičarja, pa naj si to bo tudi v boju proti nedolžnemu slovenskemu prijatelju in tovarišu?? Podlo in neznačajno je tako izdajstvo tvojega dolgoletnega slovenskega prijatelja, tako podlo, da te — zapomni si dobro — zavoljo tega izdajstva sovraži iz dna duše sleherni slovenski železničar. Naše društvo bo skrbelo za to, da ti ta madež ostane do smrti neizbrisljiv med slovenskimi železničarji. Svoje oči obračaj za bodočnost proti severu, naj te sprejmejo v svoje okrilje tvoji nemški zavezniki! Sramežljivo — če še imaš kaj značaja — po-vešaj oči pred svojo slovensko domovino, na kateri za svoje izdajstvo enega najboljših njenih sinov pač ne zaslužiš boljšega mesta. Da mogoče sam zasedeš Papstovo službeno mesto v Celju, si s samozavestnim ponosom stopil v vrsto renegatskih zarotnikov in služabnikov „Volksrata", ter nisi pomislil da si s tem nakopal prokletstvo vseh slovenskih tovarišev in celokupnega slovenskega naroda, kateri te ne smatra in te ne bo smatral več vrednega, da službuješ na njegovi zemlji. Vedi, da je Judež Iškarijot, Eiijalt in pa Evgen Pour v bistvu isto, in s to zavestjo se — sramu! Ko bi te v tej diužbi videla tvoja dobra slovenska mamica, bi ji od žalosti in tuge izkrvavelo srce. Vedi, da te kot člana tega „terceta" poznajo tvoji slovenski tovariši, s katerimi boš v življenju morda še večkrat križal pota in kateri bodo slovenski železničarski naraščaj vedno svarili pred teboj, pred Efijaltom, izdajico svojega slovenskega tovariša, pred Evgenom Pourom!
Omenjeno izjavo proti tov. Papstu so služabniki „Volksrata" poslali službenim potom na prometno ravnateljstvo Južne železnice. Sledila je dolga disciplinarna preiskava, kjer so zarotniki enoglasno izpovedali, kako
nevaren je postal tov. Papst za Celje, češ da s slovenskimi strankami govori v skladišču slovenski, i da si celo u\s lužbenci upajo v Celju govoriti v slovenskem jeziku, ki ga oni bolj razumejo i. t. d. Izpovedali so, da se je tov. Papst spuščal v šaljivem — a ne žaljivem — smislu večkrat v pogovor o političnih pogovorih, da pa ni hotel darovati za „Siidinarko" in „Schulverein". Izdali so gorostasno „hudodelstvo", da je tov. Papst nekoč žvižgal in pel sam pri sebi nevarno himno „Lepa naša domovina", kar bi lahko postalo usodepolno za „nemško Celje".
Taka in slična „hudodelstva", na katera tov. Papst pri preiskavi ni hotel dati nobenega odgovora, se vendar morajo kaznovati s premestitvijo, čeravno je tov. Papst drugače izborno kvalificiran.
Prometni kontrolor iz Gradca je te obtožbe nemških uradnikov imenoval „klo-basarije", ki nimajo nobenega jedra in nobene glave. A drugače je mislil njegov šef, g. prom. referent Zatloukal, ki se je za Papstovo premestitev že bil zavezal celjskim „Volksratovcem*. Priporočil je preiskovalni rezultat ravnateljstvu že v takih barvah, da je morala slediti premestitev tov. Papsta. Zaradi „kurijoznosti" podajamo premeščevalni dekret dobesedno, ki se glasi:
„Iz pritožbe, ki so jo vposlali tamošnji uradniki, in iz preiskovalnega zapisnika, ki ga je predložilo obratno nadzorništvo v Gradcu po-.i št. 16147, smo razvideli, da je pristav g. Fran Papst ob različnih prilikah z izticanjem svojih nacijonalnopolitičnih nazorov prišel med vršenjem službe v nasprot-stva z ostalim uradništvom, tako da je uspešno sodelovanje v službi za bodočnost zelo dvomljivo.
Dasiravno g. Papst zanika vsak izzi-i valni namen in skuša svoje ravnanje ozna-j čiti kot šalo, je na drugi strani ugotovljeno, da je ravno njegovo ponašanje edini vzrok j osebnim nesporazumljenjem.
To nam je dalo povod, da omenjenega pristava zaradi njegovega, določbam §§ 36 j in 41 splošnega službenega reda nasprotu-i jočega ravnanja kaznujemo s strogim uko-; rom in ga opozarjamo, da bomo v bodoče, | če se ponove tudi le podobni prestopki, j postopali proti njemu čim najostrejše.
Obenem ga premeščamo z dosedanjo i plačo v Gradec.	i
O tem naj se obvesti g. Papst v našem j imenu in naj se odpravi čimpreje na svoje novo mesto.
V nadomestilo vam odkazujemo v služ- j bovanje asistenta g. Josipa Holička s Prager- j skega s plačo K 1800 —.
Prihod poslednjega in odpust prvega j naj se naznani v dnevnem raportu.
Prometni ravnatelj: N e s s 1 e r." j
Tov. Papst se je sedaj obrnil za pomoč I na svojo najboljšo zagovornico,! naše narodno stanovsko dru-j š t v o. Da natanko poučita g. prometnega j ravnatelja Nesslerja o celjskih in sploh spod. | štajerskih razmerah pri Južni železnici sta j se podala na Dunaj predsednik zidanmoške j podružnice tov. Vargazon in tov. Papst sam.! Ta dva društvena zastopnika sta g. ravna-! telju v skoraj enourni avdijenci natanko i razložila stremljenja in „delo" naših narodnih^ nasprotnikov, ozir. „Volksrata" in njegovih j služabnikov, nemških uradnikov. G. prom.! ravnatelj je uvidel krivico, ki se je zgodila: tov. Papsta in se je zgražal nad n e k o 1 e-; g i j a 1 n i m postopanjem njegovih ožjih to-! varišev. G. ravnatelj je po podpisih smatral Vladimira Preloga, Sobotko, Kučero, i t. d. za Slovence, dočim ko je o tov. Papstu mislil, da je nemški nacijonalec. Previdno j so se namreč nemški denuncijanti ogibali j izraza „slovenische" ter pisali povsod le: „national-politische Bestrebungen". G. rav-j natelja, ki aktov sam seveda ni proučil, pa so g. g. referenti tako slabo informirali, da: je nazadnje imel tov. Papsta za Nemca,! njegove preganjalce pa za Slovence. Zato j je tudi najbrž zaukazal premestitev tov.; Papsta v G r a d e c. Še le ko sta g. ravnatelja poučila o narodnem razmerju naša društvena zastopnika, je uvidel podlost cele afere, ter je dal tov. Papstu takoj na raz-; polago, izbrati si drugo postajo, če bi ne
RUDOliF SCHUIiTZE
—IZ BERLINA konoesljonlranl lebotehnlk -
Plazza Barrlera vecchla. uhod ulica Sette Fontane fitev. 2, II.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMCI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. s««swr Zmerne cene z ozlrom na razmere manj posedujočlh slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
A. BamUf (prej Jakob BnmUič, irst, nun u^na 9.
Zčloga vsakovrstnega blaga "
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov, koruze in moke
ter različnih jestvin.	Se priporoča udana
BvoJI k svojim !
nts.—	flBsasa
A. BAMB1Č.
T
g
Bm
Za birmo !
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini V >. h 1	slov. urami in zlatarni
ALOJZIJA POUHA
Trst, ul. del Rivo 2(3 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izber.
ty-:
M
Mnenje g. dr. B. 5zybowski-ja, ordin. ern. materinstva in klinike za ženske bolezni v Varšavi.
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Vaše železoato kina vino Serravallo sem rabil v slučajih oslabelosti in po operacijah in bil sem z dosežntimi uspehi popolnoma zadovoljen.
VARŠAVA, 22, 4. 1911.
Dr. B. SZYBO WSK1.
j ANTON SKERL • TRST
mehanik, zaprisežen izvedenec, j Tro Carlo ficido, i štev 10—11, Tel. 1734
J Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokole« Itd. Genera'ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokolea itd. Napeljava in zaloga električnih zvonikov i prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica i za popravljanje Šivalnih 9trojev. koles, motokole« itd. — Velika zaloga pripadkov.
i Vdiu Nitrtlil |iri|i, Biloa dal B»ohi IS, v«|U mitom luttom ' TI LEPO* «47. - BTOCK PSHUM GOODBICH (amtrlraaak* ATTOH0BIL2 HA POSODO PO Z M Km HI OKJfl
Kupujte Kolinstto cikorijo!
Avgust Holtl
Trst, ul. Stadion 35 priporoča
za birmo
svojo prodajano ur vseh vrst. zlatar.ine in srebrnine ter drL-gih predmetov. CENE ZMERNE
Jrgovci!
Častim si javiti, da sem otvoril r Trslu, ul. Felice Venezian Štev. 10 zalogo
čokolade, raznih kanditov (bonbonov) in vsakovrstnih slaščic
znane tovarne
Cene brez konkurence.
jVfarenčič VIndischer-ja
V JCranju. Blago priznano dobro.
Xarl Kaučič,
ekskl hz. z as topu i k Trst, ulica Felice Venezian 10.
km*«;«; nf)|i{ i Drože (km> a odlikovane slovenske tovorne drot so dosegle dosedal usepossod nnlboljfl slovas. narodnjak', igUVlS, 1'fcJil! naročajte pri domači tordkl, ki u^m postreže po konknrenčnlh cenah. - p2ra2r J. J, SOBAN, Trst, G. »asarl lr.
i) I: J
■J-
dr
i )-
i 24
Pir
liotel iti v Gradec. „Med takimi tovariši", in zvenečih fraz, s kakršnimi krmijo gospodje je rekel g. ravnatelj Nessler, „bi tudi jaz na velesodraj^ svole pristaše — stavka livarjev,
vašem mestu ne hotel dalje služiti v Celju!"
Tov. Papst si je službenim potom zbral namesto Gradca postajo Gorico* kamor si je želel že dalje časa. Toda to ne gre tako lahko, ker je vendar med Celjem in ravnateljstvom na Dunaju vsegamogočni „Volks-ratov" pomočnik g. Zatloukal. Papst pa v Gorico ?! Tam bi bil značajen in odločen Slovenec, g. Papst, prevelika ovira pri zidanju vsenemškega mostu do Adrije in to se mora preprečiti. „G. nadrevident Ličen od inšpektorata Gradec, hajd v Celje, da pri skušnji iz laščine če mogoče „vržete" g. Papsta!" Pa usoda! G. Papst zna pri izpku tako dobro laško kakor g. Ličen in tedaj ni nobene ovire, da se Papstova prošnja za premestitev v Gorico priporoči brez vsake opazke.
G. prom ravnatelj Nessler je bil mož beseda ter je prošnji tov. Papsta za premestitev v Gorico popolnoma ugodil. Pre-
Etavka v Tehničnem zavodu! — ne, temveč naf nam dovolijo gospodje soci|alni demokrati, ** jih vprašamo, zakaj jih je zbcdla v našem poročilu samo ona besedica w'udi*, kf |e vendar tako nedolžna, dcčim pa se prav čisto nič niso doteknilf dejstev, ki so mnogo zneulaejfa in pomembnega in ki smo lih »tudi* omenili v svoj«m poročilu.
Zakaj se pa gospodje v e I e-resiicoijubii socijalni demokrati tako molče izogibajooneg? s o c i j a 1 n o d e m o k r a t s k e g a poba-llastva pred Narodnim domom, ko |e tistszrompompomintra-rara skupaj zbobnana čreda n | i-hovih pristašev tako lepo inter-nacijonalno žvižgala pred Narodnim domom in oreteče ingro-zeče dvigala kvišku zastavni drog, Češ, tu, glejte vi slovenski narodnjaki, tu glejte vi tržaški Slovenci, s kolom je treba tolči po vas!
A| da! O tem pobalinstvu mclči socf-
(ainodemokratska „Zarja", o tem pobalinstvu
. .	J	se ne upa črhniti niti bssedtae, kajti —
mestil pa je iz Celja tudi najhujše Papstove	volitve so pred durmi ! Molčati je treba, za-
preganjalce Jorgena in Obersteinerja, katerih	krivati |e treba, tajiti je treba in — lagati,
ldnji je v novejšem času povzročil isto	samo da slovenski volilci ne bi Izvedeli,
o njo zavoljo slovenske narodnosti kakor	kakšni prijatelji slovenskega naroda v Trstu profi <ov. Papstu tudi pro.i vratarju Marnu ,1"tf«*- fifitfft" fig"
kateri pa vkljub „Volksratovim" naporom	p r j b 0 d 0 e j h občinskih volitvah
in že zaukazani premestitvi v Ljubljano in	slovenskih glasov, da bi niti
Bolcan slednjič vendar brezpogojno ostane	eden ne bi! izvoljen, če bi ne gla-
v Celju. Da se tov. Papstu s premestitvijo	sova" za^l tistf Slovenci, kate-
Gorico ni spolnila že dolgo gojena srčna.r 1 m(fJ0™* JTebaUrhaii ocbalinstva in zelja, bi tudi za njega ne bilo težko izposlo-j je treba kričati na ras, da smo mi prisiljeni vati, da bi slednjič vendar ostal na svojem i storiti, kar oni hočejo. No, le pcčasl! Saj mestu v Celju.	jni daleč čas, ko občutite, kaj mi
Ožigosali smo izdajalsko, od „Volksrata" moremo in kal hočemo. Tedaj se ne
aranžirano postopanje nemških uradnikov! b°T P0Vpraže!a£ V^V'f"0* - .. .	vanje prve.ga majnika, temveč vam pokažemo
v Celju proti tov. Papstu, pripomnimo še le, d a s m o mi prijeli za drugikonec da se naj dobro čuvajo v bodoče g. g. kola, ki ste ga nam kazali! Zatloukal, prom. kontrolor Burger, postaje-'
načelnik Kiigler et konsortes, ki naj premi- ! Tržaška mala kronika, slijo, da smo do dobra poučeni o njihovem	T r s t, 4. maja.
tihem sodelovanju pri Papstovi zadevi, ka-j Nesreča v Lloydovem arsenalu. Zidar tero sodelovanje se bode prej ali slej na Franc Kovič, stanujoč v ulici del Bosco teh gospodih kruto maščevalo. Z gonjo ;St- l> Je včeraj dopoldne z drugimi tova-
proti tov. Papstu ste nas opozorili na vasS riši ne,kai P°Pravljal v doku v Lloydovem • v . - ... . , ..	i arsenalu. Nesreča je hotela, da ie cmahnil
same, vi veleznacajni. Vedite, da stojimo v,in padel	J
„Društvu jugoslovanskih ž e 1 e z- i bil
v globočino ter se nevarno po na glavi. Pretresli so se mu tudi mož-na brani ku za' gani. Z vozom rešilne oostaje so ga pre-pravice na svoji rodni grudi kot peljali v bolnišnico.
niskih uradnikov"
neupogljivi značaji in možje, se boja s poturicami a la Evgen
ki'
Nenadna smrt. V onem človeku, ki se je v sobote v ulici Ruggero Manna ne-. .........., nadorra zgrudil na tla in izdihnil, so pre-
konsortes ne bojijo!! — Ali ste, renegatski poznali 64 letnega dninarja Ruggera Skerla,
zavezniki, pri podpisavanju one zloglasne j ki je stanoval v ulici Madoninna št. 28. izjave proti tov. Papstu pomislili, da ste s1 Ostudnež. V ulici Torre bianca št. 1
to gnusno gonjo ustvarili neki „prejudic" ?' j® stan?val c. in kr. mornariški poročnik
i r •	x a - • x u ■■	v 'Karel Jtrku, ki je imel najeto neko bab-
Kai pa porečete vi m vas „Voiksrat", če „ „„	' * i. . J, , . ..
......	n co» da mu je dovajala mlade deklice ve-
se danes aii jutri slovenski uradniki poslužijo činoma učenke nemške šole v ulici Fon istega odurnega orožja proti kakemu nelju-ftana, stare od 12 do 15 let. Jirku je te bemu nemškemu tovarišu? Bilo bi to po-'svoic žrtve posiljeval in uganjal ž njimi
polnoma na mestu kot odgovor na orisano nemško kavalirstvo, toda slovenski železniški uradniki so se učili značajnosti v boljših šolah kakor nemški, ozir nemčurski. Gg. nemški tovariši! Skusite se priučiti te značajnosti od svojih toli zatiranih slovenskih tovarišev! Ona bo v prid in ugled vam in skupni naši krušni majki, Južni železnici.
vsakovrstne nesremnosti, a plačeval je otroke s slaščicami in tupatara s kako krono. Ena teh deklet, ki ni š= stara petnajst let, je tudi zanosila. Končno pa je oblast le prišla na sled častnikovim !um-parijam in Jirku je bil aretiran, vendar pa se zdi, kakor da bi se hotela cela stvar potlačiti, kajti Časniški poročevalci so prišli le po ovinkih do te vesti K>kor se je izvedelo, je Jirku tudi v Puli uganjal ; podobne stvari in je bil zaraditega pre meščen v Trst.
Zblazne1 je 2 3letni prostak 97. polka, . Friderik Valentinčič. Ko je včeraj šel po
Domača ve-3ti,
Odborova seja političnega društva „ . n . ...	* . -
„Edinosti" se vrši danes, v ponedeljek, dne nabrežJu Carciotti se mu je zmešalo m je točno OD 3 popoldne v „S ovaniki ?v fvojt zmedenosti pade v morje. Nek.
r y	*	, pristaniški pilot ga je potegnil iz vode in
so nesrečneža potem prepeljali v vojaško
5. t. m
čitalnici
V b!,eni to v i rg ećborn k! in na- , , ._ . ,r , .. ,., ,, , . . ......	j " % • 1 ij Dolnišnico. Valentinčičev oddelek ie nasta-
nit sttnki, kakor tudi gg. deželni poslanci, da; - „	J
se stje polncšteviino udeleže.	j J
Predsednik. ;
„Tudi socijalno-d mokratično delavstvo*.!
betna scci|alnoUeniOf rass&a „Zarja" se je! strahovito razhudila uaa nami, da smo pri-5 pomnili v svojem poreč lu o praznovanju1
prvega mrJni^a, d^ ;e „Vakor običajno, tudi
Slovensko gledališče.
Rajnerjev poslovilni večer.
S snočnjo lišče zaključilo
predstavo je naše gleda-letošnjo sezono. Ne vemo
Si t i <jI .0 dt jnokfa^so d. ta^Stvo pn z o-.alo sicer, ali je bila ravno srečna roka, ki je prv» maj vik". S ci;aSnfro dc.i.ckratom r i*.-, kor pobegla po Samberkovi burk« „Enajsti ri »štč, au smo v svojem poiočilu ip^r&biii zapovedi" kot komadu, s katerim naj be»~e-1o „tudi", kajti to so podčrtali prav; bi se zaključila sezona, toda ^t^ar kot dtbtio in SO nato nspisali doigo Storijo, od-j taka je sama na sebi dobra, in zakaj bi kcd prihaja praznovanje prvega majnlka in se občinstvo ne nasmejalo za — konec, ne vemo, kaj še vse. Zraven pa so seveda1 O igri sami. mislimo, da nam ni treba udarili tuii po našem političnem vodstvu, izgubljati mnogj besed , kvečjemu d* rečeš, da „E Unosi* ie po socijalnih dernokra- ćemo, da zahteva dobrega memoriranja tih prisilena proslavila ddavski praznik, prvi ulog in gladkega razvoja in poteka. Vtem inajdk, in da re je vodstvo tržaškega tlo-! pogleda smo bili s predstavo lahko zado-\ea wa !e prisiljeno uklonlio volji socijalnih voljni, kajti kar se je marsikaterikrat za-demokiatov, da sedaj „tudi" proslavlja prvi mudilo tekom sezone, se je nadoknadilo majnik.	; pri zadnji predstavi, vsled česar rade
Ne borno se priČSraii z gcs:)cri!, ki še i volje konstatiramo, da suflerka ni igrala danes ne vedo, kaj so, ker so pozab lf, kaj! glavne uloge.
so bili včsrsj. kako st&Iišče zavzena naš list j Četvorica samcev, izmed katerih je Jn vedstvo t?ž?škega Slovenstva napram de- j Voborski (g. Boleslavski) — prav dobro lavskemu vpi£Šanfu, Sbj o tem goveri n^j- j izvedena ulega — prelomil svojo besedo lažje delavstvo sartiO, ki se Je nešteti krst [ in s tem povzročil vse one neštete zapltt-obr^čalo do ri£Šega lista ia do t« ^si^ ijuci, j ljaje, je bila prav dobra, le major Ko-ki jih „Z^rja" titul'ra z „gospodi pri Ed;nof>tia, j vačič) bi bil lahko nekoliko majorsko in Je vedno našlo opoie in podpore In stcer I osornejši, dočim pa je s profesorsko do-take, ki |e kaj zalegla, ne pa blestečfh obljub slednostjo rokavice in srce izgubljaj oče ga
<F
EigSBgOU
iiiiaoafis
R. Oa^periui. IVst
Telefon Stev. 1974.	Šp^ditsP	Via Economo št. 10.
Prevozno podjetje ■
Sprejema razcarlnjanje vsaKegakoii blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEQOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstro tvrdke ,3Oam«ntu
Tova.rc.tt cementa „P^rtland" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
lillll HHiiiiBHH

0^0 pogi*
(vogal Piazza Goldoni)
podjetje, Tsst
CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
mrlič^v na vsa kf*«^
Zastopstvo g prodajo pogre nih predmetov: J. MRZEK, Opčlno di. I70^j T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Nognoro, ; F. BItNETlO v Skednju.	- Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksaijoznih. Krasa« izbira vencev iz umetnega.
cene brez konkurence postrežba točna. Nočaa naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1102.	Druž tbmk in ur>ravitelj H Š T I B I L J

lili
ALOJZIJ Tftl/CflR- DUTOULdE
avtorizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izVedenee izvršuje vse potrebne načrte, proračune, Cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
Poizfcnsite si nabaviti črevlje v trgovini
Jfuova Calzoieria JVtoderna
Trs*, ul'ca Barriera \ecchia Št. 19
kjer se nahaja gotovo velika izber č-ev|jev za moške, ženske in otroke po zelo znižani! cenah. Specijaliteta: elegantni črevhi za dsmt v vseh najnovejših oblicah.
GOSTILNA
g flir Antica Pompel ^
1 Goldoni in r.a istem trzu se nahajajoč«
isloranskemu občin- CAFFE GOLDONI
Stvu za oblen obisk. Fran Marlošek.
Ur
n
3 5

E
Uelikanska zaloga pobislva to tapecarfj

& W i
m bl mm ti s - Teisfun (iiBa mmttu mm
Najbolj ugoden vir sa aakupovanje bodisi glede cen, kakor tadi kakovosti. Koiotai«! tom
Lfl FILIALE DELLA BflNCfl „ONION"
CFilrjalka Banke Onion) u Trstu
Glavnica in rezervni zakladi K 880 380 000. se bavi z vsemi bančnimi in menličnlmi opera' jami.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
▼ krosih ali v inozemskih vrednostih
Uložne fenjižiee
mm, Cikaaoa tarnala ali do^oToijea« mainaniU
po Jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
Ink&sl
■fektov, dokumentOT, odroskoT In
izžrebanih aroAk.
Kupo - prodaja
fen- In inozemskih vrednofe. ralnl In divis.
Izdaja hranila« kn]l2lcc ter obrestni« ?loge pe
■■i 3 C|o Hi
aontni Anvok od hrnnilnih vlog plaCnj« zavod ina.
D sije predujme	|j Prejemu in bruni deposite
nn TiadnoU in karate parnihoT I. %. d- ||	ler jih fcoino opravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(proato vsakorinih ttroikov) menjtčne vrednote neapeljske banke Q3anco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in sieiljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO.
Daje predujme	I j Odpira earinske kradi te.
nn blago, polico. warranfes i. t. d. j j Knpnjo In prodnjn blago ▼ ko misij L
ODDELEK ZA SLADKOR.
Stran IV.
„EDINOST«1 St. 124.
V Trsta, dne 5. maja 1913.
profesorja podal g-. Toplak kar najboljše. G. Rajner kakor vedno, v maski in igri, izboren. G. Dragutinoviću vse priznanje na njegovi aktualni ulogi poveljnika strel-ctv. a o g. Skalomtrju v ulogi sluge velja, da bi ga v svojstvu, ki ga mu je pridel Pecka, prav radi priporočili za Vodjo tistim, ki mislijo te dni čez mejo. G. Odrič v ulogi starega Kraljića — bil jt- prvikrat na odru — je bil dober O 2-nskih ulogah ge. Dragutinović jve, ter gdč. Železnikove, Lepuševe in Kovačičeve »c moremo izreči le pohvalno, samo, da bi bila zadnja nekoliko starejša in ži-vejša.
Režija hvalevredna, scenerija čedna, občinstvo z igro prav zadovoljno.
To bi bilo poročilo o snočnji predstavi, da ni bila ta, zadnja predstava v sezoni obenem tudi poslovilni večer našega Rajnerja. Da, g. Rajner, ki ga je občinstvo ob njegovem nastopu pozdravilo tako prisrčno in mu je vsakokrat, ko je zagrnilo zagrinjalo pozornico, s svojim odobravanjem prav iz svoje duše govorilo, kako težko občuti izgubo njega za naše gledališče, da, g. Rajner naj je prepričan, da je to vredno več, nego vse tisto, česar ni bilo. Naj je prepričan g. Rajner, da občutimo vsi, ki ljubimo naše gltdališče, da izgubljamo ž njim ne njegove osebe, temveč del našega gledališča, del nas samih.
Kdor dela iz ljubezni, ne Želi nagrade, komur je za stvar, ne išče svoje časti v njej ; a da se niti „Dramatično društvo", ki je sicer tako radodarno s svojimi počastitvami tudi napram enodnevnicam na našem odru, ni spomnilo njega, ki je toliko dal našemu gledališču — — — ej, zabolelo je to povsod, tudi tam, kjer je bilo sicer mnogo smisla za priznanje delu, resnemu, vnetemu, požrtvovalnemu delu !
Naš Rajner se je poslovil ! A nadomestilo ? Prepričani smo, da govorimo iz j srca vsega našega gledališkega občinstva | in vseh onih, ki žele procvita našemu j gledališču, če pravimo, da si želimo za nadomestilo — njega samega!
r.
^ar* det. organizacij
Slovenski delavci v Trstu priznavajo pri vsaki priliki veliki pomen „Narodne delavske organizacije". To svoje priznanje kažejo posebno na shodih. Dobro jim je torej znano, da bi bile razmere veliko slabše, da ne bilo NDO. Celo dandanes, ko se NDO toliko trudi, da bi imeli pred tujimi delavci prednost naši slovenski delavci, je v Trstu okrog 40.000 renjikolov in tudi precejšnje Število Nemcev. Kaj pa bi bilo, če bi NDO ne ekzistirala ? Slo« venski delavci bi morali trumoma zapuščati Trst, svojo domačo zemljo, ter se seliti v Ameriko, Da bi bilo tako, to nam priznavajo slovenski delavci, kakor priznavajo veliki pomen NDO. Toda samo priznanje nič ne koristi. Dolž nost slovenskih delavcev, ki so spoznali NDO za potrebno organizacijo, je, da se pridružijo onim bojevnikom, ki se v vrstah NDO že dalje časa bojujejo za boljšo bodočnost slovenskega delavstva, da tem bojevnikom za pravico pomagajo proti krutim nasprotnikom. Ce bi se te svoje dolžnosti zavedal vsak slovenski delavec, bi bile razmere slovenskega delavstva v Trstu drugačne. Ker je preveč zaspanih duš, katere bi rade samo uživale 10, kar jim drugi priborijo, z^to so razmere tako slabe. Toda v najkrajšem času pride tre-notek, ko naperijo organizirani slovenski delavci boj tudi proti neorganiziranim in ko bodo smatrali neorganizirane slovenske delavce zi enake nasprotnike kakor so kapitalisti in narodni sovražniki. Proti neorganiziranim delavcem — boj do skrajnosti.
olim ža1|uje mati vdova v neopisni žalosti. Mi pa borr.o najlepše častili njegov spomin, afco bomo nadaljevali njegovo delo. Pokojniku bodi zemljica lahka!
jruge slovenske dežele.
Poroka. V nedeijo se Je poročil gosp, Dominik Maruši č, kniigovodja delniške družbe kranjskih parnih opekaten v Trnovem z gosp: co Anico Groblacher, hčerjo veleposestnika v Vibi — Korcško.
BUo srečno!
MALI OGLASI
MALI OGLASI M rrf*ni)c m«*1l beMdo. MuUk tiakaaa bMdt ukrit vrt. NijnvjU prUtofUoj «Q vtm. Plača M tak*} lutritMM
mnnnnmnn
Odda
qa meblirana soba za dve osebi 8 porabo kuhinje, v stanovanju je voda in plin,
9S7
ul. Madcnnina 13, I. vrata 4.
Dospele so nove ploča, slo
----------------- venske narodne pesmi in
bolgarska koračnica >umi Marica". Trgovina z gramofoni. Zar etti, ul. Ca ana 6._962
Rocolu se proda po nizki
Gramofonisti!
UiČir*Q z zemljiščem v niOl Ud ceni. Pojasnila ul. Chiozza 62
Dekret
za gostilno ee odda v najem. Naslov pove inaeratni oddelek Edinosti. 963
Stalni krajevni agenti
zmožni nemščine, se
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo la prodajo v Avetro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse St. 20._324
A nnnniro starozvanaa, odklna, prei Loni M JJIIcIlItd, Boschetti & Co., Nabrežina, je zopet v obratu. Apno DajboljSe taknvoeti. Najnižje cene. Prekupcem popust. Lastnik J. Wild._902
Velika zaloga v trstu


»JH
■vJŠi-
m*


Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medi
dobavlja, kakor Je dokazano, tvrdka
VALENTIN BEMN
GRADEC
Podr užnica Trst
ti 1. Nuova št. 27.
Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
OdhnJiDiIe In prihajanje olako«
od 1. oktobra naprej.
Časi sa prihod, oziroma odhod bo naznaniei po srednje-evropskem S«lsu.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5.52 M do Poreča in med postaje. 5.55 O do Gorice in medpostaje (AjdovSčina) 7.37 O Herpelje-Divača-Ljubljana-L>unai in mi
Ljubljana-Dunaj in medp ■ Celovec -Monakovt
7.45 E Gorica." (AjdovSčina)/Jesenice - Celoveo-Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin-
in medpostaje. 9.05 O Gorica- Jesenice - Celovec- Trbii-Ljubijana
Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj). Pula in medpostaj«. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 12SO O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-ljana-Beljak-Celovec in
Trbiž-Ljubljana-Beljak
k
Slovenska družina
Scalasanta št. 156.
želi oddati sobo za eno osebo. - Rojan •
_904 |
Odda se
meblirana soba, ra eno uli dve oaeSi, ul Commerciftle 9, vrata 32 905
Antnn Rohlllo Velikido1 69 priporoča svojo miLUN ncuuia obrt, prodajo in izdelovanje maj, nogavic in drugih pletenin._937
Prftflain v D&jem se dajo razne gostilne.
rrifUdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavama Corso od 9—11. 3—6, telefon št. 825. 417
Fotografa

Amoua JerkiČa naslov: Irsi, a deile Posto 10 ; Gorica Gosposki
444 <
OHHa Cfl meblirana sjba. Campo S. Giac mo uuun wO §t. 3, III.	808
Olje, kis, milo.
FR BI A G GI NI Tr8t' uliea Ietria štev*21<
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila it
33?
Ccs. kr. priv.
Adriatica di Sicurta v Trstu
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju.
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
DeliiUka glavnica in rezerve dne 81. decembra 1911 K 16S.*94.604'43.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
lJll) K 503.251.645.75. Odkar obstoja diužba, je bilo v vseh branšah iz
piačano na škodah K. 726.197 8^9 34. Zastopstva v vseh deztiolh glavnih mestih In važnejših krajih Avstro-Ogrske morarHje
Vesti iz Gorifeke
Učiteljsko društvo sežanskega šolskega okraja bo imelo dne 8 ma'a ob 10. predpel. v Sežani svoj obini 7.bor z dnevnim redom: Predsednikov pozdrav, čitanje zapisnika; tajnikovo In blagajnikovo letco poročilo; referat: .Načrt reforme ljudskega šohtva" — poroča tov. Josip Mahorčič; volitev odbora; predlogi. — Odbor vabi na obilno udeležbo.
Kolesarsko društvo „Ilirija" v Gor-janskem piiiedi, kakor že cbjavljeno, ra binkoŠtnl ponedeljek dirko za kraško prvenstvo na progi: Gabrovec-GorJansko. Začetek dirxe ob 1 pop. Po dirki se vrši Javen plts na dvorišču g M. Štolfa, pri katerem sodeluje godbeno društvo .Lira" iz Sv. Križa. Vpisnina za dfrkača Je 2 K. V slučaju ne-ugednega vremena se vršita ples in dhka prihodnjo nedeljo.
Vesti iz Istre.
Iz Beke pri Klancu. Dne 26. aprih |e bil za nas žalosten dan. Tega dne le Lamreč preminol v tržaški bolnišnici 24-letni mladenič AVhael Kczina. Pjkoinik e bil uzoren mladenič v vsakem pogledu. Bil je ustanovitelj In odbornik pevskega diuštva .Lilija" — glavni steber društva, ki Je zrlo hudo zadeto po njegovi prerani smrti. Za
loloSfldolfflatlflsKeSflvIna
lastni pridelek iz JESENIC pri Omiša
Filip Ivanišević, Trst
ulica Valdlrlvo 17. telefon 14 05.
— Prodaja na drobno In na debelo. —
GOSTILNE : „Ali* Adria", ulica Nuova štev. 18 in gostilna-Buffe% Piazza Giuseppina štev. 7, v katerih toži i
svoja vina prve vrste.
___i
©©©©©©©©
Sova DeKarna m slafiCiCama v Tretr
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola)
Priporoča cenj. občinstvu svojo novo 1004, M Iz lWa Buj Kopra pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat >•■*» o iz Puie iKovinj.n. Dunaja čez Divaftc; ra dan svež kruh in slada«. Prepečena in j konfektura. — Likerji In raznovrstno vino
.	_	medpostaje.
2.40 M do Poreča in medpo-taje. 4.20 O Gorica-Jesenice-Trbiž-I.ii Celovec-Dunaj. O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Kovinj) Puli. in medpostaje.
6	00 B (Turški ekspresj C.orica-Jesenice-Ljubljana-
Beljak Inomost-ifonakovo-Pariz in medp.
7	M le do Buj in medpostaje.
7	tO O do Gorice in medp. (AjdovSčina).
S.22 O Herpelje ( Divača-Ljnbljana-I>unaj ) Pulit in medpostaje
S 4<i B Gorica Jesenice-Beljak-< Monakovo-Berlln>
Celovec-Dunaj Linec-Prapa Dečin. 10 8» O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mc nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih t
2.14 O Herpelje-Divača. 2 2n O v Gorico.
Prihod v Trsf.
5.47 O Iz Dunaja Solno^rada. Celovca. Mons kova. Inomosta, Bolcaua, Beljaka. Ljubljane Jesenic. Gorica. 7.04 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine) 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). D.00 B Iz Berolina. Draž dan, Linca, Dunaja. Celovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine^ 9^5 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 f) I/. Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza Monakova-Ce
lo vca-Du naju-Linca- Jesenic-Gorice. 12 48 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža. Ljubljane, Gorice. (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage. Dunaja.
8	87 O Iz Pule, (Rovinja, Ilerj>elj in med posta v 4 82 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja. Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.M O Iz Pule, Rovinj. Herpelje, Divača, Dunaj S.OO B Iz Berolina, Draždan. Prage, Linca, Du naja, Celovca, Inomo^ta, Beljaka, Jesenic Gorice. (Ajdovščine).
v steklenicah.
©©©@©<©o®
Prva in edina pisarna p
— v vojaški stvari —
(konofl8ljoftlraji& esf o. k. namestnlitva)
Trst, ulica della Caserma 5, II. o.
Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdelnje in odpoi^ja v4*ko vrsto prošenj voj3Lšicej<i značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstro, ienitve, dosezanje zakonitih ugodnost« glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške Šola itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastuijami. — Re^evenja hitro in točno. — Um4ne ure-t Ob deiuv-nikih od 9. predr>olu ine do 7. popoludne Ob «ede(j«li in praznikih od 10 do 12. opold.
0	87 O Iz Gonce. »41 O Iz Divače, Herpelj.
Furlansko pro^e.
Odhod iz Trsta fjuiai kolodvor).
5.40 B čez Nabrežino-Tižič v Červinjan, Gradaf Italijo.
9.00 O čez Nabrežino-Tržič v Červinjan, Gradei in čez S. Giorgio di Nogaro v Videm.
1	20 O čez Bivij-Tržič v Červinjan, Grad#* *}
Italijo.
4 10 O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča miHauef
do Če rvmjana 7 0R B čez Bivij-TržiČ v Červinv -i. Gradež, »20 O čez Bivij-Tržič v Červinjan
Prihod v Trst (južni kolodvor),
7.40 čez Tržič, Nabrežino iz Červinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešane« iz červinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža C«v-
vinjana.
2.4?i O čez Tržič-Bivij iz Italije. Grstdeža*/, Cei vinjana
658 O čez Tržič-Nabrežino iz Italije, Gradeia červinjana.
11.1S O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Ge« vinjana.
Na progi Červinjan-Gradez o p vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajališčecr. Gradež in zdraviliščem Grad / »e posreduje s parniki in motorskimi čolni la runskn paro brodne družbe „N. I. B." po su l.čem voznem redu :
Odhod Gradež o p. 8-15 1225 4 9.00 prihod Gradež zdr. p 8 40 12.50 4.25 9.25 odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.15 prihod Gralež o. p. 7.55 11.55 3 40 8.40
G^) C^^ G^) ^^ ^^
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Ve n u tti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravlja ln postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin ln nafto. - Industrijalne Instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje
-	- oblik ln nzorcev za testenine in biškote. - -
Zalog« novih In starih motorjev, brizgalnlc, strojev za vzdrževale zidarskega materijala, mletje kave,
-	- . • drož in dragih tehničnih predmetov. - - - -
•) vorfjo 1* Cervtfijans •priln rtili dan, v drugih mesuh i. i oiarca 1* ob četrtkih.
Oradef In naza) r oktobra Iv o<l DJvembra do vkitufao
Trst, olica Beivedere 2
Prodajalna čevljev
finih in preprostih za moške, ženske in ot oke vseh vrst. — Sprejemajo se naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE
Miti is plauie)
Kokaine priprave iz aluminija, planiasks ste-klenioe, noži in rilice, planinske palio«, priprav* z* led, ieleza, suežni obroči, nakrbtsuid.
Vsakovrstne obleke:
Sweatcr, planinske hlače, gsmaic, čsfriee
Iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Flelios, reč dni gorke Im mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, Kraj«*, ovratnice, zapestnice in nogovlee.
Za člane ftportnib in planinskih draftev MT POSEBNE CENE-
tportna trsouina Stroktf
Blica S. ADTonto 12 (nasurotl Krči mleilD