PREJELI SMO Kje so naredili »konico« najvišjega jugoslovanskega očaka Aljažev stolp iz Šentvida Vsi vemo, da stoji vrh Triglava Aljažev stolp. Prepričan pa sem, da mnogi krajani ne vedo, da je bil stolp izdelan prav v naši krajevni skupnosti v Šentvidu. To sem zve-del od nekega domačina. Poizvedoval sem in dognal, da je bil stolp izdelan v Šentvi-du pri »KLANFARJU«, kakor se tam reče po domače. • Klepar Krušec iz Šentvida me je po-slal k Minki Merkun iz Štule št. 15 ter de-jal: »Pojdi k njej, ona ti bo vedela pove-dati več od vseh Sentvidčanov, saj je njen oče delal pri Klanfarju in seveda tudi pri stolpu. Včasih smo ji rekli Ivanova Min-ka, sedaj se pri njih reče pri »IVANU«, pi-sali pa so se Kremžar«. • Ivanovo Minko sem našel v kuhinji, ko je prebirala fižol. • »Boste ta fižol imeli jutri za kosilo«? jo vprašam. »O ne, za seme ga bom imela. Veste, treba je pravočasno pripraviti seme, ker v času setve ne bom imela časa za to«, mi je odgovorila. • Gledam njene roke, kako hitro in brez težav ločijo slabo seme od dobrega in ka-ko odbirajo vsak vzorec zase. Vprašam jo: • »Zakaj pri vas rečejo pri Ivanu?« • »Moj oče je bil Ivan in to ime se je prijelo hiše«, pravi Minka. • »Slišal sem, da je vaš oče delal pri mojstru Belcu, ko so gradili Aljažev stolp?« • »O tem mi je oče veliko pripovedo-val. Rada sem ga poslušala, kajti bil je na najvišjem vrhu naše lepe Gorenjske in se-veda Jugoslavije. Stolp so izdelali v de-lavnici. Potem so ga pripeljali nekam v bližino Triglava, od koder so ga morali zne-sti na ramah na sam vrh Triglava, kjer so ga sestavili. • »Ali ste že bili na Triglavu«? jo vpra-šam. • »Ne, nisem. Bila sem na Golici, oh, kako je tam lepo«, mi odgovori Minka. • »Verjetno ste že slišali, da gre vsako leto na Triglav 150 žensk. Kako vi, kot sta-rejša, gledate na to?« • »To je že v redu. Jaz nisem imela ta-kih možnosti, kot jih imajo sedaj. Imela sem šest otrok in veliko dela v hiši, mož pa v delavnici. Moji otroci so menda že vsi bili na Triglavu, sicer pa vsi radi hodijo v planine«. • Še nekaj časa sem se s 67-letno Minko pogovarjal in poskušal zvedeti od nje kaj zanimivega. Poslovil sem se in odšel do-mov. Doma sem začel brskati po raznih lek-sikonih in knjigah zgodovine. Tudi pri pri-jateljih sem poizvedoval, dokler nisem odo-bril naslednje: • Jakob ALJAŽ, 1852—1927, je službo-val kot duhovnik v Dovjah, bil je vnet pla-ninec in skladatelj. Uglasbil je pesem »Tri-glav, moj dom«. • Z lastnimi sredstvi je postavil stolp na svojem svetu, ki ga je kupil vrh Trigla-va od dovške občine za en goldinar. Izdela-vo stolpa je zaupal mojstru Belcu iz Šent-vida št. 20, po domače Klanfarju. Klanfar-jeva hiša še sedaj stoji, in sicer na nasprot-ni strani šentviške cerkve. Včasih je imel mojster Belec trgovino, v kateri je prodajal svoje izdelke, danes pa je v istih prostorih trgovina podjetja »EMONA«. • V planinskem vestniku iz leta 1949 lahko preberemo, da so posamezni deli stol-pa tehtali od 15 do 20 kg. Šest nosačev jih je v enem tednu zneslo na vrh, kjer jih je potem Belec s Požgancem in Kobarjem iz Mojstrane v petih urah sestavil. Postavljen je bil 7. avgusta 1895. leta, otvoritev pa je bila teden dni pozneje. • To je seveda samo delček zgodovine o samem stolpu na Triglavu in osebah, ki so ga izdelale in sodelovale pri njegovi po-stavitvi. Rade Mandič