đf^ Gorenjski časnik od j ^ prvi phedftodnik tspkik corps od leta i jrc ifTA tooo PETEK, n. AVGUSTA 2006 Leto UX. št- 64» cena 290 SIT, jo HRK, 1,21 EUR Odgovorna ukednica: Makija Volćjak Časopis izhma ob torkih in oc pftkih naklada: 22.000 izvodov Matic Osovnikar je na evropskem prvenstvu v atletiki v Coteborgu dosege nov državni rekord v teku na 100 m (10,14) bronasto medaljo. Dantca Zavrl Žlebir sobo v Goteboi^, kjer je po- Slovenca, pa je prehitel Por-čival po prvem krogu teka na tugalec Francis Obikwelu s Göteborg - S tem je 26-letni 200 metrov, "Utrujen sem časom 9,99. Škoficločan za Slovenijo še od stotke, po teku na 200 Matic se s Švc^dskega vrača osvojil sedmo medaljo na ev- metrov pa me v soboto Čaka v ponedeljek, vendar pa še ne ropskih prvenstvih in tretjo bronasto, osebni in državni Se nastop v štafetah 4x100 bo imel priložnosti za prave m. Upam, da bom zdržal vse rekord v kraljevski disciplini te napore, kajti na tokratnem počitnice. Äieai se n močnili mednarodnih mitin- (10,15), ki ga je postavil avgu- evropskem prvenstvu imani gov, na katere je sicer težko toliko nastopov kol še nikoli, priti, tretje mesto v Evropi pa sta 2004 na onmpijslcin ig» rah v Atenah, pa je izboljšal za stotinko. V fmale bom poskiisll priti mu to omogoča. Sezono na« tudi v štafetah," je dejal novi stopov bo zaključil 15. sep- "Enkratno, še sam nisem slovenski rekorder v šprinter- tembra v Celju, šele nato si mogel verieti, da mi je uspe- ski disciplirü, kjer menda ve- bo privoščil dva tedna počit- lo in da sem tekel dovolj do- Ija za najhitrejšega belca, "V nie na lamajki. Matičev us- bro in hitro, kar ml je prines- Evropi je po torkovem teku peh je velika zasluga njego- lo rekord in medaljo," je svoj pred mmoj Rus |epišin s ča- vega trenerja, dn;žine in pok- uspeh komentiral Matic som 10.10. Zagotovo pa ^em luviteljev, doseženi bron pa Matic Osovnikar je imel sinoči dve težki preizkušnji: polfinalni tek na 200 metrov in, Osovnikar.kosmoga v sredo sedaj tretji," nam je odgovo- mu bo v pri}iodnje omc^očil upajmo, tudi finalni. Posnetek je s predlanskega mitinga v Ljubljani, na katerem je Matic poklicali v njegovo hotelsko ril na ta izziv. Oba, Rusa in tudi več finančne podpore. na 200 metrov zmagal s časom 20,54. /foio c«fazđ Kjiy vr^m« pokvarilo prIČako* vano dobro turistično sezono* Žal je tud) za prihodnj« dnr napovedano slabo vreme^ kar bi lahko pomemfo tudi konec vrhunca lu ristične sezone. 3 RAZGLEDI Janez se Janezu ne da rva je dmo vanje janeža Drnov* §ka in Idneza jan^e na predsedniških vrhovih dokaj harmonično, v&aj za javnosi. Vendar je bilo le vprašanje o. In je. časa, kda) Do neusklajenosti meru Darfurja, kjer Ima Tüdi Corenjec Tomo Križnar. 9 : EKONOMMA i KMETIJSTVO Je vojna za Gorenjski tisk j Uničili prežo in krmišči končana? Lov- * Nikoli pa se ne ve^ ali se nas Ml ms- bo morda kdo zopet loti mo bojevalii ampak le branili, je dejala direktorica m predsednica dnjibe Corenjskr t(Sk Knstina Kobal 17 Konec preteklega tedna $o ske družin« Serško opazili, da jim je nekdo podr visoko prežo, ki jo uporabljajo za bv na div* jad. kozolec za srnjad In krmišče za jerebice pa povsem uni^iL škode }e za sto tisoč lolarlev^ potlciia pa i^e 18 VREME Ekines bo prevladovalo oblaćno vreme. Vse pogostne bo deževalo. Jutri bo oblačfjo in deževno. V liedeljo bo oblačno s krojenimi ft ft in 13/14°C f t / t » $ » ^^ m \ • i i • »i y jutri: oblačno in deževno m CN \Đ KO CN m > 11703529 2 POLITIK da nica. za vrl @e-sla s. s i GORENISKl GLAS petek, 11. avgusta 2006 Mihael Prevc brez protikandidata? Bo^an Bogataj Zanimiv boj se obeta v občini Gorenja vas • ane. Tudi na SkofieloSkem (ob- Dosedanji (nepoklicni) žu- dne Gorenja vas - Poljane, pan Jože Bt^uj, ki občino §köf)a Loka, Železniki in vodi od ustanovitve in je na Žiri) so že znani nekateri prejšnjih volitvah slavi) kol kandidati za župane, ki se neodvisni kandidat, se bo o bodo z'a vroči stol pomerili na lokalnili volitvali 22. okto- sodelovanju letošnjem boju odločil do konca mese- . Veliko možnosti je, da ca. Iz vrst Nove Slovenije se se lx)dovvseh štirih občinah bo volivcem možni žu- za prvi občinski stol ponov- pan zagotovo predstavil seno potegovali sedanji župa- danji podžupan Marko Uše-ni, V škof)i Loki se Igorju ničnik, iz Socialno demo-Draksierju (SLS) v tekmi pri- kiatske stranke pa Milan Ca-dmžujejo še Blaž Kujundžič dež. Liberalna demokracija iz SDS, mag. Mirjam Jan Slovenije bo svojega kandi-Biažič iz S D in Jože GaJof iz data predstavila prihodnji te-LDS, V Železnikih Mihael den, v SD pa se o županski Prevc iz vrst Slovenske ljud- kandidaturi še odločajo. V ske slranke zaenkrat nima Žireh bo ponovno kandidiral protikandidata, saj se v sko- župan Bojan Starman (tudi raj vseh preoslalili strankah on vodi občino vse od ustane želijo spopasti z uspeS- novitvepred i2leti), vLDS-u nim župajiom in poslancem se odločajo med tremi kandi- (tako so nam povedali predstavniki strank), le v SDS se dati, v SD p še razmišljajo o morebitni kandidaturi Ži- bodo o kandidaturi odločili v rovca ali Žirovke iz njihove naslednjih dveh tednih. stranke. BrgZ)£ Nadškof Uran bo maševal na Brezjah v torek, avgusta, na veliki šmaren ali praznik Marijinega vnebovzetja, bodo v vseh slovenskih Mariji posvečenih romarskih središčih slovesne maše, V ljubljanski nadškofiji bo osrednji romarski shod na Brezjah, Slovesno maševanje, k ga bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran» se bo začelo ob lo. uri. Pričakovati je, da bo nadikof v pridig pojasnil stališča slovenske katoliške Cerkve do aktualnih verskih in širših družbenih vprašanj v Sloveniji. I. K. jbnZo izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas ! Avtobrto prejme JERNU JERMAN, Zapoge 40, Vodice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Kulturne dobrote Za poletne dni vam tokrat predlagamo dvoje - obisk Studenca, uveljavljene pokrite dvorane na prostem, ki vsako leto 2 atraktivnimi prireditvami privablja množice obiskovalcev. soboto, 19. S-, bo Igral Alpski kvintet, 24., 2$., 26. in 27.8. pa se boste iahko nasmejali predstavi Ptičar. Vstopnice so na I v našem oddelku za naročnine, vsak delavnik od voljo 7. do 15- ure (tel.: 20i 42 41). Drug namig je zanimiva knjiga Izzivi, ki jo je izdalo Fotografsko društvo Janez Puhar ob letošnji razstavi. V njej se predstavljajo fotograf), dejavni člani društva z najdaljšo tra- dicijo v Sloveniji. Z ustvarja nimi srečanji, izobraževanjem in vsakoletnimi razstavami nadaljujejo poslanstvo Izumite- lja Janeza Puhar}a, ki se je kot izumitelj fotografije na steklo zapisal med svetovne velikane fotografske znanosti. Lahko rečemo, da je to Kranjčan, ki je s priznanji v Londonu, Dunaju in New Yorku (1^51» 1852) Kranj odlikoval s tako visokim dosežkom, da ga z rijegovo biografijo In nasledniki morala spadati v vsako kranjsko družino. Informacije po telefonu: 201,42 Petra Kejžar Kongresno središče že gradijo Na Srdu so začeli graditi konferenčno središče, prizorišče slovenskega predsedovanja EU leta 2008. Danica Zavrl Žlebir Brdo • Začeli so pravzaprav z rušenjem, podirajo namreč nekdanje kasame za Zoisovo pristavo, kjer bo predvidoma do oktobra 2007 zgrajeno 9000 kvadratnih metrov veliko konferenčno središče. 2a gradnjo objekta, za katerega je vlada septembra lani sprejela sklep o izvedbi investicije. so julija letos dobili gradbeno dovoljenje, in sicer v rekordnem Času od januarja, ko so morali zaradi smrti prejšnjega projektanta Dare- | ta Weingerla izdelali nove * projekte, je povedal direktor 5 javnega zavoda Protokolarne storitve Brdo dr. Iztok Purič. Nova projektanta sta mlada Iztok Purič pred na pol porušenimi nekdanjimi depandansami Zoisove pristave arhitekta Matija Bevk in Vasa Perovič, dobitnika Pleč- prostora za 550 gostov, v njej Brdu prenovili tudi infra- no "poskusno obratovanje". nikove nagrade in nagrade bodo še velika avla, prostori strukturo (kotlov trafo Tiuli potem, ko se bo sloven- Prešernovega sklada. za sekretariat za države ude- postaja in agregat). Izvajalec sko predsedovanje EU izte- ne bo sameval, saj Zoisova pristava lx) ohiani- leženke in za bilateralne po- gradbenih del za prvo fazo je la sedanji videz, za njo bo govore ter v kleti servisni iji gradbeno podjetje Primorje, z^aj eno kongres no središče, drugi prostori. Naložba je za drugo bodo izvajalca iskali lamim dogodkom usnjami v stvu, Prijave pošljite na naslov. Hanln-sho druitvo KTinisk& Bora. p. p. 15, 4260 Kranjska Bora s pripisom "PiljBva na razpis". {6 20 ß.2006. O izbiri bodo kandidati obve§Čeri[ v 7 dneh po izbin Kranju želijo županjo Stranka SDS v Kranju bo na letošnjih lokalnih volitvah nastopila s kandidatko Ireno Oman za županjo in z geslom Kranj • srce Gorenjske. Danica Zavrl Žl£bir Kranj • Včera) so dam mestnega odbora SDS mag. Blanko Grims, Bojan Ho-man in Saša Kristan kandi- Ireno Oman tudi uradno predstavili javnosti. Mestni odbor je njeno kandidaturo potrdil že spomladi» julija pa ji je dal soglasje tudi izvišilni odbor stranke na državni ravni. 39-)etna Irena Oman» pravnica notranjih spočetka delala v zdravstvu in novinarstvu, potem pa je kot poslanka stran- Od lev« proti desni: Branko Crims, trena Oman, Bojan ke SNS prišla v parlament, Homan in Saša Kristan kjer je dobila tudi politične izkušnje. S stranko se feraz- veterin ker želim kot ženska li proti sedanjemu županu? šla, ko je ta podprla LDS-ove- v občino prinesti novo ener- Branko Grims odgovarja, da ga kandidata za mandatarja gijo. Ženske pa veljamo za do dogovora ni priSb zaradi vlade, s čimer je pokazala racionalne, socialno čuteče različnega razumevanja pre- in organizacijsko zelo spo- leklosti mestne občine Kranj sobne. Kranj iiiti na Gorenj- in razhajanj v programski)! načelnost, je med prednostmi kandidatke na- vedel Branko Grims. Druge skem niti v Sloveniji ni pre- izhodiščih. Velika težava je so še njene izkušnje v pod- poznaven, zato bo moja na- bila doslej obvladovanje m organizaci a vmiti 11 5o m mestne* občine s strani LDS, sposobnosti. "Naš cilj je po- poskrbeti, da postane srce oziroma njenih nuditi človeka, ki je rojen v Gorenjske," je dejala Orna- funkcionanev, je dejal Kranju, üi živi in se zaveda nova. Ob kandidaturi ima Grims in kot enega od pri-svetlih in temnih strani stranka SDS tudi osnutek merov navedel odločitev teh mestne občine," je dejal predsednik mestnega odbora SDS. i, katerega posledica ] Zakaj se je Irena Oman odločila za kandidamro? odpovedali širši programa, za katerega obljubljajo, da ga bodo predstavili ob naslednji priložnosri, ni Savski otok, kjer so zgra- Zakaj so se v banjski SDS dill trgovski center, izgubili i, s pa ledeno dvorano in enega katero naj bi s skupnim ka]"i- najlepših rekreacijskih pros- "Ker sem Kranjčanka, ker čas. da v Kranju zaveje svež didatom na volitvah nastopi- torov. i GORENJSKI GUS petek, n. avgusta 2006 KTU) LNO info(§>e-^as.si 3 Novo azbest Od začetka avgusta na deponiji Tenetiše sprejemajo azbestne odpadke. Po večje količine pridejo na dom. Suzana P. Kovačič Kranj • javno podjetje Komi j- v 1 nala Kranj je odlagališča odpadkov Tenetiše uredilo posebno polje za odlaganje odpadkov, Id vsebujejo azbest- Uradno odprtje je bilo v začetku tega ledna. StroSki ureditve polja, izbrani izvajalec de! je bil Nataša Hafner BoŠtjančič, s. p. iz Srednjih Bitenj, so znašali približno 20 milijonov tolarjev. Denar so pridobili iz sredstev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. "Doslej J je bilo največ povpraševanja 2 po odlaganju salonitnili strešnikov," je povedal Ivan Hoče- ke v posebne zaščitne vreče, za zaščito dihal in gumijaste četrtina individualnih stavi? v var, direktor |P Komunala ki preprečujejo uhajanje az- rokavice. Priporočljivo je, da Sloveniji pokrita z azbestno- Kranj in poudaril, da bodo bestnili vlaken, Vztraiali bo-organizirano izvajali in nadzi- mo tudi na tem, da bodo po tali odlaganje teh odpadkov, večje količine azbestnega ma- izdelke, preden jih odstranite, navlažite. Odpadke zatem ložile v močne vreče," sve- i postanejo nevarni zdravju leriala prišli na teren naŠi tuje Hočevar. takrat, ko so dotraiani ali po- strokovno usposobljeni delav- letu 2003 je Slovemja z d." Zaščitne vreče in stroški Zakonom o prepovedi proiz- cementno kritino. Te kritine so tudi na marsikaterem javnem objektu, v Mestni občini Kranj na primer na nekaterih šolah, vrtciii, zdravstvenem domu. Se vedno imamo tudi nega polja v TenetiŠah je ol>- odvoza bodo v tem primeru vodnje in prometa z azbestni- na kilometre salonitnih vodo-segala izkop, utrditev terena, breme občana. Manjše količi- mi izdeßd in s posebno ured- vodnih cevi. Na območju Go- položitev zaščime e, iz- ne pa lahko pripeljete do zbir- bo povsem ukiniia proizvod- renjske pa sta odlagališfl od- vedbo drenažnega nasipa in nega centra na odlagališče v zajetja meteoniih vod. Pred Tenetišah, a morate ravnali njo, promet in uporabo azbesta in azbe.slnih izdelkov. Po- padkov Tenetiše in Mala Me-zakla edini, kjer sprejemajo odlaganjem bomo dali odpad- II Uporabite masko dalki kažejo, da je še približno azbestne odpadke. Slabo vreme odganja turiste V kampu Šobec so še pred dobrim tednom upali, da se jim obeta ena najboljših sezon. A je slabo vreme, ki ga napovedujejo tudi za prihodnje dni, iz kampov že pregnalo marsikaterega turista. V kampu Zlatorog so zabeležili 60 odstotkov manj nočitev. Ana Hartman povzročil bistvenega izpwda. ......................................Vendar pa je konec ledna Dež in nizke temperature v napovedano daljše poslabša- prvih avgustovskih dneh sta domov pjegnala marsikatere- nje vremena, kar bi lahko pomenilo že tudi konec vrhun- ga turista, ki je dopusl preživ- ca sezone. Da bi klmb temu opazili manj Nizozemcev in Nemcev. Domnevam, da so slednji morda denar za dopust raie porabili za ogled tekem na svetovnem prverLstvu v nogometu, " je razmišljala Vizoviško va. bajer ohladil na 17 stopinj Celzija. Ta Čas jih ima okoli 19. smo mie- Ijal na Gorenjskem. V takšnili privabili goste, smo v teh razmerah ie Še posebej nepri- dneh začdi zanje še iiitenziv-jetno kampiranje- V kampu neje pripravljati dodatne po- dobrim tednom upali, da se Zlatorc» v Bohinju je zadnje sebne ponudbe za preživlja- li do 50 odstotkov manjši obisk. Najmanj gostov, to je 800, smo zabeležili v petek. A smo že ob koncu tedna zo« kampu Sobec so še pred pet imeli 1.300 gostov, koli- vroče julijske dneve preživljajo tudi po 700 gostov. "V pr- nje manj prijetnih dni," je povedala Vizoviškova. Ta čas v vih dneh avgusta se je ta Ste- kampu prevladujejo italijan- )im ooeta ena zon. V juliju namreč ni bilo dneva, da bajer zaradi slabega vremena ne bi bil obi- jih imamo tudi sedaj," je povedal direktor Rado Urevc. "Finan6ii izkupiček bo slabši od načrtovanega; trenutno beležimo osem odstotkov vilka krepko znižala. En dan ski turisti, ''Smo pa letos v skan. A je dež pred dnevi od- manj nočitev kot v enakem smo zabeležili samo 200 gos- primerjavi s preteklimi leti plaknil rekordno sezono in obdobju lani," je dodaj. . A se situacija izboljšiije," i * vvr- je dejala receplorka Saša Tu-mnčič. Med gosti prevladujejo Nemd, Nizozemd in Čehi Slabo vreme je nekaj gostov pregnalo tudi iz kampa Zaka na Bledu, kjer je zadnje vroče dneve julija preživljalo okoli 1.100 turistov. "Zaradi slabega vremena smo jih nekaj dni gostili samo 700, a je iJ kmalu za tem kamp spet poln. Slabo vreme nažih gostov ne prežene tako hitro, saj zanje pripravljamo posebne programe, s katerimi ugodneje koristijo ponudbo well-nessa in drugo ponudbo Sava hotelov Bled," je dejala vodja kampa Marjeta Vizo višek in dodala, da dež zaenkrat ni V kampu Zaka, ki je bil Še v sredo poln, se bojijo posledic slabega vremena./^»lo cot^&đ Kaudrf Zveza pred pokrajino BoŠttan Bogatat jala medobčinske projekte ..............................................................................vezane na uresničevanje re- Kranj • "Gorenjci se moramo gionalnega razvojnega prog- združiti in izvleči čim veČ rama, lahko pa tudi naloge, iz regionalnega programa ki so skupne več občinam. 2007-2013, saj toliko denar- "Nove pokrajine ne bodo ja ne bo na voljo nikoli več. prevzele pristojnosti občin. Organizirani v razvojno zve- ki bodo še vedno ostale sa- zo bomo lahko denar Črpali mostojne še pred ustanovitvijo pokra- m )m/' o ustanovitvi zveze gorenjskih občin pravi vodja projektne skupine za ustanovitev Neda Kovačič. Razvojna zveza gorenjskih Razlogi za ustanovitev Raz- občin (v nadaljevanju zsjtzo-) preživela tudi po ustanovitvi pokrajin, saj Ixjdo imele občine še vedno dovolj interesov za skupne naloge," pravi Kovačičeva. ne zveze Gorenjske so naslaja iz sedanjega Sveta možnost pridobitve statusa gorenjske regije oziroma pravne osebe s svojim raču-Sveta gorenjskih županov. nom, razpolaganje 2 lastrdm pismo o nameri pa je doslej premoženjem in pridobiva-podprlo sedem občinskih njem finančnih sredstev iz svetov. Manjka še deset ozi- proračuna. Zaposleni, roma z novo občino Gorje 11 bodo izvajali skupne naloge potrditev. za več občin, bodo lahko po- Kdaj bi z\>tza lahko začeia lovično plačani iz državnega z delom in ali je le ta zgolj proračuna. Zveza bi lahko predhodnica pokrajin oziro- takoj prevzela naloge, ki so ma preliiteva odločitev drža- za posamezno občino pre- ve.^ "Pred vrati so lokalne vo- obsežne, na primer prostor-litve, kljub temu pa pričaku- sko načrtovanje, vodenje jemo dobro voljo in obrav- večjili projektov, inšpektorat navo informacije o zvezi do za lokalne ceste in podobno. "Tovrstnih nalog razvojna agencija ne sme opravljati. Smo podjetje in ne moremo v imenu lokalne skupnosti investirati v medobčinsko vse po načrtih, začele 2 javno infrastrukturo, saj se delom 1, januarja 2008: "Do pojavi problem prenosa in takrat pa bo potrebno spreje- delitve premoŽenja," o razli še sveženj zakonov in iz- logih zakaj teh nalog ne bi konca leta. Ustanovni akti morah biti potrjeni v prvi polovici prihodnjega leta," pravi Neda Kovačič in potrdi, da bodo pokrajine, če bo peljati volitve." Zvezß ni tip institucije, nadaljuje Kovačičeva, na katero bi država opravljale agencije pravi mag. Slavka Zupan, namestnica direktorja Regio- prenesla svoje pristojnosti, nalne razvojne agencije Go- Zvtza namrei izva- renjs Gorenjski Glas Manja Voiejak NAME STNIKA O DGOVORN E URE DN ICE |oŽe KoSnjek, Cvelo Zaplolnik UREDNIŠTVO NOVI NAR) I-UREDNIKI: BoS^dn Bogaiaj, Alenka Brun, Igor Kavčič, )ože Ko$njek, U^ F^temel. Stojart Saje. Vilma Stancpvntk, Cveto Zapbtnik. Danica ZavH Žtebir, Suzana P. Kovaöt Siefen Žarci; nI asna Paladin, Maqeta Naglič, Milena Miklavčii, Simon Maja Bertoncelj, Igor Žerjav OBLIKOVNA ZASNOVA lemej TEHNIČNI UREDNIK Grega FIdjnik POrOORAFijA Tina Doki, Corazd Kav^ić, Gorazd Mar^a Vozk VODIA OGLASNEGA TRŽENlA VODjA MARKETINGA Petra Ketžar CORENJSKI CLAS je regist'irđn« biagown« m $i«r«iva avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne urr: vsak ctelevni da«^ ed 7. / Ce/enisiii gias te poU^nik, eb te/hrih in peiLiH, v nabJad« 22.&0& izvodov / Rrdn» pn^ge: Moja Core'ijska, letapi& (enkiat leine). Na i>ei«p in sedem lohalnih pci« Tisk SET. d.d, Ljubliani / Naročnina, tci.. 04/391 42 4t / Cena irvoda 290 SIT/1.21 CUff. Mna naroč/imj. 30.11S0 Srr/i2S,S6 CUR. Cene v drug) valuti so prejafunane po c«n tta nem paritetnem teia)u (1 tUfl je 3)9, 64 SIT) Redni plačniki imajo 20 % popusta, iptni popusta: natofnma ^a iu|ino' >2$ prctadun^nu v lolarj« po &«dn|em t«Ca|u San* k« Slovenije; v cene (e vražunan DDV po stopnji S.5 naročnina »c wpoiteva od tekoče iievilVe čas^iM do pisn«|a preklica. ki ve1|a odiać^ka navFedn;c|a obračunskega oMob^a Oglasne (torsive' po ceniku; oglasno Irž^n^e tel' 04/ 201 42 4 GORENJSKA S.SI COREN|SKI GLAS petek, n, avgusta 2006 KRATKE NOVICE Bohin) Konec tedna veselo v Bohinju Danes se začenjajo v Bohinju zanimive prireditve. Že danes popoldne ob 17. url se bo začel Veseli večer Senožeta v Srednji vasi, ki ga prireja Športno društvo Srednja vas. Na sporedu bo tekrna v gorskem kolesarjenju od Srednje vasi do Uskovnice. Razglasitev rezultatov bo ob 19. uri na smučišču Senožeta. Uro prej se bo začela veselica s srečelovom In zabavnimi [grami. Za ples bo igral ansambel Okrogli muzi-kantje. Jutri ob 18. uri se bo začela tradicionalna Kresna noč, ki jo prireja Turistično društvo Bohinj. Večina prireditev bo na prireditvenem prostoru Pod Skalco, le koncerta godb na pihala In prižiganje bakel in luČk na jezeru bo v parku pri hotelu jezero. Na sporedu bo jutri ob 22. uri, uro kasneje bo ognjemet. Nedeljski program se bo začei ob 16. uri in bo najprej namenjen otrokom. Ob pol devetih 2večer bodo na jezeru znova prižgali lučke, zabava Pod Skalco pa bo trajala do dveh zjutraj. I. K. USCE Dragocenosti cerkve v Lescah Farna cerkev v Lescah postaja ponovno vedno bolje obiskovano romarsko središče. Cerkev, za katero skupaj s farani vzorno skrbi župnik Štefan Babič, rojen v Britofu pri Kranju, je znana tudi zaradi zgodovinsko vrednih in večinoma obnovljenih slik in fresk. V torek, 15. avgusta, na veliki šmaren, so romarji še posebej vabljeni v leško cerkev, v kateri bodo ob 17. url blagoslovili tri obnovljene 28,5 kvadratnega metra velike stropne sfike, ki skupaj s stropno fresko Franca jelov-ška iz leta 1736 in oltarnim kipom Marije predstavljajo zaključeno celoto Častitljivega dela rožnega venca. Slike sta obnovila Vinko in Marko Tušek iz Kranja, blagoslovil pa jih bo pomožni škof iz Banske Bistrice na Slovaškem Tomaž Calis, dolgoletni prijatelj leškega župnika Babiča.). K. rateče Vaški dan v Ratečah Corn/esavski muzej Jesenice, Turistično društvo Rateče • Planica tn občina Kranjska Gora bodo organizirali v torek, T5. avgusta, 15. vaški dan v Ratečah, ki se bo začel ob pol treh popoldne. Ob i6. uri bosta v KajžnkovI hiši župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav In državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stanislav Mervič odprla stalno razstavo "Etnološka dediščina Rateč". j. K. Občina Bled Občinska uprava Na podlagi 28. ćisna Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02. 8703, 58/03) Občina Bled skUcuie: 1. PROSTORSKO KONFERENCO 2a spremembe In tfopofnitve Odloka o prostorsko ureditvenih p090jih za središče Bleda (Ur. I. RS 90/98,4/02,39/02,99/02) Prostorska Konferenca bo v ponedeljek, 21.8.2006, ob 12. uri, v spodnji sejni sobi Občine Bled. Cesta svobode 13, na Bledu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave sprememb in dopolnitev PUP za središče Bleda. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na ureditveno enoto H - 4 (Belfevue- rezervat za dolgoročni razvoj) In uredih/eno enoto Z 4 (Park pod Đeilevuejem). Postopek priprave in sprejerra sprememb in dopolnitev Odloka o prostorsko urefljTvenih pogojlti za središče Bleda bo vodila Občina Bled, Oddelek za okolje in prostor. Namen pn/e prostorske konference je pridobitev priporočil. u&" meritev In legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarsWa, ir>- teresnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi z izdelavo prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predtožifo dokazilo, da stopajo organ, organizacijo, Oruštvoalidnjgo pravno oset}o. lahko na konferenci podajo $voja priporočila in usmeritve v pisni ob ustno na zaoisnik Bted, 10.8.2006 Po pooblastilu direktorja občinske uprave Nataid Hribar, univ. dipt, ekon mestno Cankarjevo in Predlinisko cesto v Tržiču pospešeno obnavljajo. Nove komunalne napeljave in varnejši protnet. Stoian Saje Tržič - Največja letošnja naložba je obnova napeljav in cestišča na vpadnici v Tržič. favno podjetje Komunala Tr- žič si prizadeva, da bi dela opravilo v kratkih rokih. Do 1. septembra naj odsek ceste od križišča z voznico do obračališča za avtobuse. Do 20. oktobra načrtujejo konec del med uvozom za Cerkveno ulico in križiščem za Lom ter obnovo asfalta med uvozom pri So- ici m za Kranjsko cesto. Povsod posodabljajo omrežje komimal- nili napeljav, proti Slapu pa bodo obnovili tudi vodovod in fekalni kanal Skupna ^ križišču za center mesta je že vidna zasnova nove prometne ureditve. vrednost del bo okrog 350 milijonov tolarjev, zato so in stolpnico bo dovoz na obnovljenih cest. K večji var- prostor. Kar 140 parkirišč naj bi pridobili v mesm 2 iz- o garažne hiše pri dri coni, bo nekoliko manj svetljava, Za dodatna parki- zdravstvenem domu, do ka- polovico denarja zagotovili z parkirišče in izvoz enosmc- nosti v prometu 00 prjspe-rebalansom letošnjega ob- rcn. Parkirišč, ki bodo v mo- vala še obnovljena javna raz- činskega proračuna. Na Cankarjevi in Predihii- na račun površin za rišča bo Občina Tržič poskr- tere bodo žc jeseni začeli ški cesti bodo spremenili pešce. Velika pridobitev bo- bela že letos na prostoru trž- graditi podaljšek mestne prometno ureditev. Na pre- do pločniki za pešce na 1,4 nice, porušili stare voznice od nekdanje stavbe delu med avtobusno postajo kilometra dolgem odseku hišo in preselili prodajni SGP Tržič. Odslej tudi diabetična kosila Pri kranjskem območnem združenju Rdečega križa starejšim občanom in bolnikom vsak dan dostavijo okrog trideset kosi Mateta Rakt meznikov," je dejal pod- Kranj • Pri območnem zdr\i- ženja Rdečega križa Stane ženju Rdečega križa že naj- Kalan. Kot pravi, je na stara manj dvajset let razvažajo leta mnoge strah, ali bodo kosila starejšim občanom, še sposobni skrbeti sami se le invalidom in osebam, okrevajo po poškodbah. Po- ti zgolj na svojce in sosede, nudbo pa so v zadnjem "S tovrstno obliko pomoči, času dopolnili še z diabeiič- ki jim jo nudimo v njiho- nimi kosili. V Bolnišnici 2a vem bivalnem okolju, pa ginekologijo in porodništvo potem ni potrebna popolna Kranj jim tako pripravljajo socialna oskrba v domu za tudi kosila za sladkorne. starejše/' Število razvože- p,j območnem združenju Rdečega križa vsak dan razvozijo C žolč ne. ične, jetrne in ih kosil ni iz želodčne bolnike. "Pozorni smo na potrebe starejših i, tako da upo- dan mesec, v povprečju pa dostavijo okrog trideset na sobotah in ne- števamo tudi želje posa- deljah. Zanje se namreč okrog trideset kosil. / corazd K4,e< vedno znova odločajo tudi na dom obrnejo kar nepo- novi naročniki, pri Čemer srediio na njihovo združe- se lahko za naročilo kosil nie. Razlike pri najemninati za grobove cvfto Za plotn i k m lari za dvojni grob od vežic za en Radovi I ca -V radovljiški ob- podjetjem Komuna- 4.500 do 10,000 tolarjev, za lo.ooo do 45.570 tolarjev, Radovljica možno le, Če bi trojni grob od 5.500 do za plačnike samoprispevka čini se že nekaj časa priza- spremenili predpise in jim 15.000 tolarjev in za žarni pa od 5.000 do i8.aa8 tolar- devajo, da bi poenotili višine izplačali odškodnino za pre- grob od 5.000 do 3.700 to- jev. najemnin za grobove in tekla vlaganja. Občinski svet larjev. Največja razlika med Kiajovna sk\ipnost Brezje cene pokopaliških storitev, je zato na junijski seji potr- upravljavci pokopališč je pri omogoča brezplačni prvi za-To jim letos .^e ni uspelo in jim bo bržkone težko tudi v il cene, kol so jih predlaga- ceni za prvi zakup (najem) kup groba duhovn ikom in li upravljavci pokopališč. Po enojnega groba, najnižja je borcem, krajani pa imajo do- prihodnje, saj bi bilo popol- sprejetem ceniku se najem- 12.000 tolarjev in najvišja datne \igodnosti pri prvem no poenotenje med deseti- nina za enojni grob v občini 402.000 tolarjev. Polna zakupu groba na starem aH mi upravljavci - devetimi je od 2,500 .420 to- cena za uporabo mrliških novem pokopališču. 4 4 G0REN)SK1 GLAS petek, 11- avgusta 2006 GORENJSKA '/"©gg«"' 5 V občini Šenčur so dobršen del napovedanih investicij v cestno In komunalno infrastrukturo že zaključili, kar pa seveda ne velja za največje letošnje projekte. Simon Šuaic Šenčur • V Šenčurju tako še vedno gradijo kanalizacijsko omrežje ter skupaj z lastniki in upravljavci vodov urejajo celotno komunalno infrastrukturo. Dela ta Čas potekajo na Partizanski cesti, kjer so s skoraj vsemi lastniki tudi že dogovorjeni o gradnji nujno potrebnega pločnika. "Trenutno poteka javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo sekundarnih kanalov, za katere smo morali po novem pridobiti tudi služnostne pogodbe, sočasno pa pridobivamo tudi gradbeno dovoljenje. Računamo, da bomo letos v Šenčurju zgradili celotno kanalizacijsko Na Prebačevem so zgradili oporni zid, pločnik in postavili zaščitno ograjo, omrežje," napoveduje župan Miro Koželj. Med največje omrežje, v kratkem pa sledi vHotemažahsoploČmkvse- kalna in meteorna kanaliza- projekte sodita tudi izgradnji komunalne i n fra strukture v obrtno poslovni coni, kjer bodo 2 deli predvidoma za- še asfaltiranje lokalne ceste, vernem delu vasi že zgradili, cija, javna razsvetljava, tele-V postopku je pridobivanje v kratkem pa bodo asfaltirali komunikacije in pločnik. Na za na- še del javne poti. Slednje so Lužali so postavili še manj- ključili v septembni, m v bodoči stanovanjski soseski üä doma v Voklem, prav tako na Visokem že opravili, prav tako so uredili brežino ob kaiočo razsvetljavo» do konca leta pa bodo zgradili pa želijo Se letos pridobiti 2 orma novem mlinu. "Tam mdi 70 metrov pločnika pro- Voge, kjer z gradnjo ravno- gradbeno dovoljenje ta grad- smo sanirali tudi divje odia- ti Velesovemu. Občina ureja nio kanalizaciie v vasi. V gališče ob Kokri, od koder ti:di potok Olšcvnica, kar je kar začenjajo. Po vaseh so načrtovane investicije več ali manj zaključili. V Trbojah so uredili od- pot ob avtocesti Vogljah pa bodo predvidoma do konca meseca asfahirali smo odpeljali 400 kubičnili sicer dolžnost in pristojnost metrov odpadkov, z nasipom države. "Za čiščenje razbre-pa smo preprcüli nadaljnje menilnika, iz katerega smo vodn ja vanje na lokalni cesd, Na Prebačevem s o zgradili odlaganje smeti," pravi žu- pobrali kar 900 kubičnih v Žerjavki so gadili nov vo- oponii zid in pločnik z ogra- pan. dovod in dopolnili javno raz- jo ter na tem delu o a, smo 49 » o milijonov tolarjev," je po- svetljavo. Elektro Gorenjska prevezavo na nov vodovod, ka Šolskega leta urediti lokal- jasnil župan in napovedal je istočasno-zgradilo kanali- Na Miljah potekajo zaključ- no cesto od Sole do AnderČe- začetek urejanja potoka v zacijo za nizkonapetostno na dela pri gradnji pločnika» vega klanca, kjer bo nova fe- Srednji vasi. Zrušili Domelov okrogli objekt ßo^AN BOGATAI tri müijono evrov, hali pa bo- ki so ga v zadnjili letili upo-sta veliko primemejliza pro- rahljali le Še kot skladišče. Železniki - Leta 1958 so v Že- izvodnjo oziroma skladišče- en objekt namenjen proiz vodnji okrogle oblike, ki sto v Združenili drža vali Ame ponosno odprli okrogli proizvodni objekt takratne zadruge Niko. predhodnico kovinarske industrije v Železnikih in sedanjega Domela, Koiiec prejšnjega meseca so objekt zaradi dotrajanosti in nefunkcionalne oblike začeli podirali, prav kmalu pa bo na tem mestu začela rasti nova, moderna stavba. "Okrogli objekt je z maihnimi prostori izredno nefunkcionalen, puščala je stjeha, pozimi smo imeL velike toplotne izgube... Že vsaj desetletje .se v Domeiu odločajo o sanaciji ali izgradnji novega objekta, kot vidite, pa smo se odločili za slednje," nam je povedal Ale^ Markelj, ki v Domeiu skrbi za investicije. Nadomestni objekt bosta sestavljali dve proizvodno skladiščni hali s skupno 4600 kvadratnih metrov površin oziroma dvakrat toliko nie kol sedaj porul^ri objekt, mo, da v svetli poznajo le še rike. Nekdaj posebnež med proizvodnimi objekti je sedaj že preteklost. Okroglega so zgradili kot dosedanji objekt. Investi- zato, da bi bila orodjarna središče proizvodnje, ze Ukrat pa so imeli veliko težav s cija )e ocen ena na postavitvijo tekočih trakov. PRE] EU SMO Kovaškemu muzeju Kropa «os g. Peternela do urednice Vi- genjca (muzealk, žensk), zdel neprimeren za javno objo^o. G. Pfumduje urednica večkrat poskušala razložiti namen Vigcnjca. spodbuja nove raziskave in objavo povednih pri- Odgovor gospodu Petemdu, spe^fkov, G. Petcmci pa ni houi direktorju UKO Kropa, Co- razumđi. da v njem ni tnesia renjski ^as. 1. avgusta 2006. za promocijo posameznika za Gospod Tomaž Petemel se še najmanj pa za ceno groženj in podtikanj. Mu- zej bo pri Vi^njcu ie naprej ohranjal načelo strokov*\osti in pritožuje nad delom KovaŠkeg/:i muzeja v Kropi in Vigenjcem , v katerem ni bil njegov Članek ob jo-letnia pod- polnost: in od tega ne jetja, zato mu podpisani odgo- stopil že zaradi naklonjene variava naslednje: strokovne javnosti in predvsem Muzeji radovljiške občine f umetnem kovaštvu, graver-kovali smo, da bo direktor izko- risttl priložnost in se pohvalil s ^ ^m in naänom dela. na- tudi k samozavesti podjet- mesto tega pa smo dobili le za > ^f^O. To pa ni nuzjhno da- eno stran visokoletečih praznih podjelu, ki ni od danes, pač fraz o tradiciji in prihodnosti P« deluje že pol stoletja. UKO in Krope. Praemniki. ki so pred kratkim dobili poŠto g. Petemela s tem besedilom, so se o vsem lahko Še sami prepričali. Dobili so ga skupaj 2 besedilom, ki gaje uredništvo Corenjskegß glasa objavilo j. $., toda ne v celoti. Uredništvu časopisa se je skrajno žaljivi del stavka v besedilu. ki kaže na zaničujoč Verena Ste kar • Vi dig Direktorica Muzejev radovljiške občine Glavna in odgovorna urednica V^enjca. SaIa Flori an čič Višja kustodinja Urednica številke * 6 •• •• I' I / m a.sta txcfvn i hi^g'glas. s i GORENISKl GLAS petek, 11. avgusta 2006 VABILA, PRiREDiTVE Hokejska tekma - Danes, n. avgusta, bo ob uri v je-I dvorani Podmežakla premierna tekma nove sezone sen 2006/2007. Tako kot je že v navadt, se bosta pomerili obe jeseniški moštvi, in sicer ekipa, ki bo nastopala v ligi EB£L pod vodstvom Matjaža Kopitarja in ektpa. ki bo nastopala v DP. pod vodstvom Romana Pristova. Vstopnine nI, 2. R. Nogomet na mfvki - V torek, 15. avgusta, bo v Športnem centru Šenčurju nogomet na m mir 10. url, prijave sprejemajo uro pred tekmovanji (prijavnina je 3.000 tolarjev na tr (041/945-399). D. Ž. Več informacij Franci Ahčin Kranjskogorska desetka • Turistično druftvo Kranjska Cora va v torek, 15. avgusta, na tradicionalni desetkilometrski tek iz Kranjske Core do Rateč In nazaj, Skupinski start bo ob i8. ur pred Turistično informativnim centrom v Kranjski Gori, kjer se od i6- ure naprej tudi prijavite. Letošnja novost je tekmovanje z roierji, start bo lo minut pred tekači. D. Ž. Nogometni spored • V 3. krogu 1. slovenske nogometne lige Telekom ta konec tedna ekipa Domžal doma igra s Hitom Gorico. Tekma je v nedeljo, 13, avgusta, ob 20. uri. Začenjajo se tudi tekmovanja v drugI nogometni ligi. V prvem krogu se bosta jutri, u. avgusta, v Krškem pomerila domaČe moštvo Krško In gorenjski drugollgaš Tinex Šenčur. Tekma bo ob 17. url. DrugI gorenjski drugollgaš Triglav Gorenjska pa bo doma v Kranju v nedeljo, 13. avgusta, igral 3. slovenski nogometni llgt zahod pa v soboto in nedeljo odigrale naslednje tekme: Kalcer Vodoterm : Izola v soboto, 12. avgusta, ob 17. url, ob isti uri Ihan: Dob, ob 20. un Krka : Kamnik in v nedeljo, 13. avgusta, ob 17. uri Korte : jesenice. Tekmovanja v gorenjski z Dravinjo Duolom. se bodo članski Irgi se bodo začela 26. avgusta. D. Ž. Šahovski turnir na Šobcu • ŠD Gorenjka Lesce vabi na sedmi šahovski turnir ciklusa Šobec 2006, ki bo potekal 14. avgusta z začetkom ob 17. uri, s predvidenim zaključkom ob 19.30. Igralo se bo 7 krogov, s tempom 10 minut za vsakega a ve Igralca, šahovske rekvizite zagotovi organizator. sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja, rezul« tati se bodo upoštevali tudr za slovenski rating. Informacije Janez Petrovič •369) alrga.nota®siol.net. O. O. LfTALSKO MOOfMRSTVO Lesce Miting letalskih modelarjev Modelarska sekcija Aerokluba Alpski letalski center Lesce tudi etos na praznični dan, v torek, 15. avgusta, na letališču Lesce organizira tradicionalno srečanje in tekmovanje radijsko vo- modelov ma letal. Tokrat se bodo za že iS. pokal pomerilo 60 modelarjev • tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Nemčije, HrvaŠke in Slovenije, najatraktivnejši modeli pa bodo na batni pogon, reaktivni, helikopterji in jadralna letala v velikosti od 2 - 8 metrov. Posebnost prireditve bo prikaz modelov maket slovenskih konstruktor)ev fzdeianih v menlu i : 4. Prireditev vsako leto obišče nad 1500 obiskovalcev. S. 2. Lukov rekord kot znanstvena fantastika Po vrnitvi 2 evropskega prvenstva v plavanju si je uspešna ekipa plavalcev, trenerjev in vodstva plavalne zveze nazdravila s šampanjcem in razrezala torto. Danica Zavrl Žlesir Ljubljana • Tri finalne uvrstitve in bronasta medalja so sicer manj od pričakovanj, ven« dar so slovenski plavalci ob mo^ koiikiitend v Budimpešti vendarle dokazali, da sodijo v evropski vrh, je dejal predsednik Plavalne zveze Slovenij e Jure Prosen. šen je biJ tudi selektor Vlado Čermak, kljub temu da je le polovica tekmovalcev izpolnila pričakovanja. Zlasti so bili vsi veseli nepričakovane medalje Matjaža Markiča. plavalca iz Kopra. "Vesel sem, da ob močni konkurenci v finalu, kjer nisem uspel na 50 m prsno odplavati dober rezidtat in osvojiti Zmagovita gorenjska ekipa (od leve proti desni): trener RonI Pikec z nosilcem bronaste medaljo, ki je ni nihče priča- medalje Matjažem Markfčem, Sara Isakovič, Luka Turk, Monika Moćnik, kl je na evropskem koval." je dejal varovanec članskem prvenstvu šele nabirala izkušnje in trener trojice MIha Potočnik. /^010 corazd kranjskega trenerja Ronija trenira tn II Luka Turk je dejal, da bi pa'j finala, le venske "prsače", poleg Marki- magati Se kdo od zgoraj". Za- pričakoval rekord na 400 m njenemu osebnemu rekordu, Ča tudi Triglavana Emila Tahi-roviča in Miho Korena, pa je oz soizrazj- prosto, na 1500 m prosto pa je rezultat "znanstvena fanta- ki ga je odplavala lanj v realu- Biti finalist pri konku- V Bu- tudi oba finalista, plavalca dejal, da je bilo evropsko pi- Gorenjke Radovljica stika", potem pa je s Časom rcnci, kakršna venstvo zanj vse od razočara- hiika Turk, novi cekonier na novega državnega rekorda do- dimpešti, tudi ni majhna nja do zmagoslavja. Čeprav je 1500 m prosto, ki je Darjanu segel 7. mesto. Sara je bila za- stvar, s Čimer se je strinjal upal rudi na finale Tahiroviča Petriču "vzel" 24 let star dr- dovoljna s polfinalom na 100 (na tiliem pa morda tudi na žavni rekord, in Sara Isakovič, m prosto in z 8. mestom na tudi direktor plavalnih repre zentanc Gril Globočnik. ki medaljo), slednjemu zaradi napake ni uspelo in bi moral nnalislka na 200 m prosto ter trener Miha Potočnik. dvakrat daljši razdalji. Dejala imel tokrat največ opraviti z je, da ni pričakovala kaj več od odpiranjem šampanjca. ODBOJKA NA MfVKI Po rtorož Potočnik državni prvak Na tretjem turnirju v na mivki v Portorožu je edin gorenjski igralec konkurenci jernej Potočnik skupaj z Janijem Makovcem postal državni prvak. 8. M. Del. čas: vsak dan od S. do 19. ure sobota od 8. do 12 ur« TeL: 04/ 2360 750, 2021164 JU-HU-HU KMALU BO SPET ŠOLA TU, A BREZ SKRBI PAPIRNICA KARUN ZA VSE POSKRBI! zvezki A4 že od 89,00 SIT dalje & barvice Jolly 1/12 kinderfest 1.490,00 SIT ©> barvice Faber Castel 1/12 1.790 SIT voščenke Carioca 99*00 SIT vodene barvice Aero 1 /12 499,00 SIT ©> tempere Aero TE02 969,00 SIT ^ tempere Giotto 749,00 SIT nalivno pero Parker 980,00 SIT nahrbtniki od 2.990,00 SIT dalje nad 15.000 SIT šolskih potrebščin = praktično darilo nad 20.000 SIT šolskih potrebščin = -5% popust Uspeh bil polfinale V petnajstčlanski slovenski odpravi za svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki sta kar dva Medvoščana, Anja Puc in Vid Tršan. Maja Bertokceli prebil tisdi 2a knjigaini, sćaj je imel maturo. Ni mu povzroča- » « vicm je bil .sprejet tja, kamor si ie že- , na pravo. čaka atletski vrhunec sezone O piipra sti je pred odho- Medvode • V Pekingu na Ki-tajskeni bo od 15. do 20. avgusta potekalo atletsko svetovno mladinsko prvenstvo. T] a konec tedna potujeta tudi Anja Puc \z Medvod in Vid Tršan iz Valbujge pri Smlednikiu Slednji dlja na polfinale, Pucova pa je v napovedih malce bolj zadržana in poliinala ne pričakuje, se bo pa zanj potrudila. "UpHiii. da boni čiinbolje odtekla. Potnidila se bom mak- siinalno. Če bo dovolj za polfi- Vid Tršan bo na Kitajskem 1500 metrov, obakrat z zelo lidnim rezultatom. povedal: "Mislim, da sem kar dobro pripravljen. Treningi so potekali dol)io, kar se je pokazalo tijdi na dizavnem inla- . Zmagal sem tako na 800 kol tudi ria 1 L Če ne pa ne," pravi še nastopil v teku na 800 ne iS-letna Anja Puc, đanica metrov. Njegov cilj je Kronosa, Id bo v Pekingu m- uvrstitev med i6 najboljših • ft v SVO}i ni, teku na 400 metrov, in v mladincev na svetu. metrov sem postavil osebni re- 3:5644, na 800 metrov pa za rekordom (1:50,07) zaostal za sekiuido." Njegov cilj štafeti 4-krat 100 metrov. Dija- tem je bik lekadca na zoo me- na prvenstvu je preboj v polii- kinja športne gimnazije v Ši^ki trov. Osebni rekord v njeni pa- nale in se äm bolj približali ali ima že kar nekaj mednarodnih radni disdplinj je 54:43, posta- izboljšati osebni rekord, za uvr- izkušenj, ne nazadnje je tudi vila pa ga je letos. stitev v finale pa tekač, ki jc bil stalna članica slovenske član- Nekoliko višje dlja Vid Tr- kar dvakrat zapored razgla- skeijinüadinskcienskerqDre- šan, dan AD Mass, ki bo tekel šen za ' zentance. Za tek na 400 rnel- na Soo metrov. i9-letnik iz med mladinci, meni, da leal- lov se je s peciallzirala lajii, pred Valbui^e pri Smledniku je le- nili možnosti nima. k GORENISKIGLAS petek, u. avgusta 2006 Mm •• ## «« m/I ma. stanovn ik 7 Najprej med šestnajst potem pa naprej ! Slovenski košarkarji so dobro razpoloženi odpotovali na pripravljalni turnir v Singapur, čez en teden pa jih čaka že prva tekma na SP s Senegalom. Bäks ara To do rovi ć Brnik - ČJanska kockarska reprezentanca je v torek pozijo popoldne odpotovala na zad» njo preizkušnjo pred svetovnim prvenstvom na Japonskem, ki se bo začelo 18. avgusta. Domači del priprav se je končal v nedeljo s tmrdjjem Alpos Cup v Marilx)na, ki so ga domaći košarkarji prepri» IVO dobm, po njem pa je selektor Aleš Pipan izbral končno dvanajsterico. Na Japonsko üko potujejo Sani Be-čirovič, Primož Brezec, Goran Dragjč, Goran Jurak, |aka La- kovič, Boštjan Nachbar, Rašo Nesterovič, Sašo Ožbolt, Uroš Slokar, Beno Udrih> Željko Marko Mitič [s hčerko Taro) in Franci Podlipnik na svetovrto prvenstvo odhajata dobro Zagorac in Kranjčan Marko razpoložena. Mot® MiliČ, ki dobro razpoložen že icžko čaka na začetek prvcn- sem v dobri formi, zrelejši in Ijalne tekme proti reprezen- pričakujem, da bodo dali na stva. "Eno rundo bom Častil, da ne bodo rekli, da sem škrtf" pravi o svojih načrtih na ja- motiviran," pravi Zup>an, "a to motiviranost bom preusmeril in se osredotočil na novo sezo- tancam Srbije in Cme gore, vsaid tekmi vse od sebe in da Argentine in Španije, na pr- bomo tudi zmagovali," pravi venstvu pa se bodo v skupini selektor Pipan, njegov po- ponskem in nadaljuje: "Ved- no v novem klubu, ki mi bo D pomerili s Senegalom, Ita- močnik, nekdanji Triglavov no hočem dati vse üd sebe, po- nudil igranje košarke na višji lijo, ZDA. Portorikom in Ki- trener Franci Podlipnik pa kazati borbenost in to je edina ravni- Veiiamem, da se ?ni bo tajsko, čakajo jih torej zani- dodaja: "Če se bo pokazala stvar, ki jo lahko sam od sebe v naslednjih letih ponudila pri- mive tekme, rezultat, ki ga priložnost, bi lahko prišli tudi pričakujem. " Med kandidati ložnost, da bom spet sodeloval pričakujejo, pa je uvrstitev medosem, potempajeodvis- zaSPjebiltudiKranjskc^orec z reprezentarKO in prispevaj k med prve štiri v skupini in no, kakšn^ nasprotnika bi Miha Zupan, ki pa bo ostal doma kot rezervni igralec. "Srčno sem upal, da bom so- večjemu potendalu slovenske košarke" napredovanje v drugi krog. "Pričakujem, da bo Slovenija dobili, kako bomo razpoloženi. kakšna bo trenutna forma. Reprezentanca bo v Singa- na tem prvenstvu igrala do- Lepo bi se bilo tudi vmešati v deloval na SP, saj Čutim, da ptuju odigrala še tri priprav- bro košarko. Od svojih fantov boj za medalje." lADRALNO PADALSTVO Fiesch Peterica tekmuje v Švici v švicarskem mestu Flesch poteka tretje hitrostno tekmovanje za svetovni pokal v jadralnem padalstvu. Na tekmovanju bo nastoprlo 118 tekmovalcev z vsega sveta, med imi bo tudi pet slovenskih: brata Aljaž in Urban Vallč (Društvo jadralnih padalcev Kovk Ajdovičina), Gašper Pre- vc (Klub jadralnih padalcev Krokar Železniki), Primož Podobnik (Polet Nova Gorica) in Jurij Vidic (Klub letalcev Vrhnika), Tekmovanje se bo zaključilo v soboto, 12. avgusta. V skupnem seštevku svetovnega pokala trenutno vodi Švicar Christian Maurer, najboljši Slovenec je Podobnik na 11. mestu. Do konca pokala sta Še dva tekmovalna tedna. In sicer septembra v Tolminu ter novembra na francoskem otoku Reunion v Indijskem oceanu- O. Ž, NOGOMET Kranj Osemnajsti potnik je Aljanćič janež Aljančič. nekdanji nogometaš kranjskega Triglava, sedaj pa igralec Domžal, je Še zadnji, osemnajsti potnik, ki je selektor 6rane Oblak določil za tekmo med Slovenijo in Izraelom. Ta je napovedana za avgust. Aljančič, sicer doma z Zgornje Bele, za Člansko reorezentanco še n ansko reprezentanco še nastopil, bil pa je Član B reprezentance. D. Ž. WWW-C0REN1SKIGLAS.S PLAVANJ f Tržič Plavanje in tekme Na letnem kopališču Tržič bo od 14. do 20. avgusta vrsta prireditev z naslovom Tržič plava pod pokroviteljstvom Občine Tržič in Splošnega Športnega društva Tržič. Vsak dan, razen 19, avgusta, bo možno brezplačno kopanje. Organizatorji priprav» Ijajo tudi razne športne igre In tekmovanja, za katere se je moč prijaviti na Športni zvezi Tržič (051/354-064) ali v okrepčevalnici Bazen ček (041/653-416). Dogajanja bodo vsak dan ob 17. uri; 14. avgusta aerobika v vodi, 15. avgusta skoki v vodo, t6. avgusta občinsko prvenstvo v plavanju, 17. avgusta potapljanje in i8. avgusta ig aktivnostih zmanjka. Prepri« turantski izlet na Djerbo. Tudi čanasem, da ima vsak človek potovajije v Makedonijo in Gr- bom zbrala tistega, Id je bil ästo na kon- nismo imeli, kar "Ne vem, mogoče tudi kot možnost, da si izbori visok čijo so organizirali preko šole, cu, nisem mogla prav veliko dovolj točk za pripravljati. Razen lega sein svoje zdi prav. Ni delati razlik med se mi po pametno . tudi farinacevtka v lekaini. Na za- položaj, in počasi bomo tudi in sicer poteh ostankov četku verjetno vsak začne s ženske prišle v ospredje, antike. Ker je bilo med počitni-tem, potem pa vidiš, kaj se ti Upam, da se bo sčasoma le cami, pa to ni bila čisto navad- si po vsakem izpitu vzela tudi sama se raje pomešam med odpre naprej »I . ^ ^ i ^ * * A«A ' * * ^ ^ ^ , AM V K^ ^ ' ' ^^J.JU ^Sm A MIW ^ .lA^O^tAA tJJV V* vpis Iia IZDiatlO čas, da sem se spočlla pred ostale, saj se tako bolje poču- kaj spremenilo." smo imeli naslednjim izpitom, pred- tim. Res pii je, da so me taKUitetO. vsem da sem se naspala. Tebi so odprla mnoga vrata. Kako pa najraje izkoristiš liko smo se kopali, v Makedo- II skupaj šc z enim sošolcem izbrali in liajuza nagrado po- 10, Kar sem Torej nisi navajena mara- slali v Ameriko, kjer sva pre- AJi te zanima tudi Študij v tujini? Sla bi, a ne za daljši čas. II dosegla, pa je spanihnočl. tonskega učenja In nepre- živela en mcsec. Ne vem, za "Nikoli, raje sem se dobro verjetno je razredničarka ocenila, da si to zasluživa. zame naspala, mi je bolj koristilo." Skupaj Se z dvema Slovence-j ,. , ma sva bivala pri paru brez preOStaVijalO Kako da si se odločila sred- otrok, ki iim slovenske kore- leta recimo v okviru izmenjave. Mislim, da je na farmaciji že tako ali tako praksa, da del študijskih obveznosti opraviš v tujini. Ce se lx) toref dalo na fakul- njo šolo obiskovati v Ljubljani? Kaj ti po tvojem na škofijski kJasični gimnaziji latida." skoraj ^ • g»*«*»*^*.«! sanjsko lahko ponudili več v pri ^ ... merjavi z drugimi srednji SteVlikO. mišolami? nine. Vozila sta nas okrog in nam razkazala okolico Cleve- leti kaj dogovoriti, bom šla z em. il prosti čas? niji tudi v Ohridskem jezeni," "Zelo rada berem, čeprav mi med šolskim letom pona• (utri (v soboto, 5. avgusla, vadi ne znese prebrati vsega, op. p.) pa greš spel naprej? kar bi si želela, saj imajo "]a, na morje v Novigrad, prednost obvezne knjige. Ampak tokrat si bom res pri- Med počitnicami bo upam voščila predvsem počitek in več priložnosti za to. Rada se si vzela malo časa zase, da se tudi ukvarjam Športom. Vča- naspim. preberem kakšno sili sem celo trenirala v adet- knjigo ... Ce ne bo prevroče, skem klubu, kar pa sem pred se bom posvetila ludi športu. Med letošnjimi najboljšimi dvema letoma opustila. Ni bilo ne interesa ne motivaci- Kje si se odločila nadaljeva- maturanti sle spel blestela je, še vedno pa rada tečem Ponavadi grem teč ali kolesarit, če se le dovoli zgodai zbudim. Seveda bom veliko tudi ti študij? predvsem dekleta, Čeprav samo zase. Pogosto sedem plavala \ 12 GORENJSKI GLAS petek, n. avgusta 2006 IZSELJENCI Razgledi Verjetno ni naroda, ki ne bi imel svojih izseljencev. Prvi slovenski migranti so šli v tujino s trebuhom za kruhom, drugi so bežali pred komunistično oblastjo. V tujino so odšli s svojimi navadami, kulturo, jezikom in političnim nazorom. Njihovo izseljensko dediščino hrani zasebna ustanova Studia slovenica. Dediščina ovenskiii izse iencev Marjeta Smolnikar Leta 1957 so )anez Amet, Valentin LeskovSek in Erik Kovačič v Washingtonu us« tanovili raziskovalni inštitut Vojna In mir skupnost v Severni in )užni ski arhiv, ki je doživel po- programi slovenskih prire- Ameriki, Avstraliji, Angliji, sebno odisejado. Gre za ditev v Ameriki in Kanadi, v preteklosti pojem izse- Belgiji, Nizozemski, Franci- zbirko gradiva politikov Slo- fotografije prireditev, ro- Ijcnsko gradivo ni pomenil ji, Nemčiji in Švici. venske ljudske stranke od manj in ncev v le arhivsko gradivo, paČ pa Med najpomembnejše ar- leta 1918 do leta J990, v ka- Argentini in drugih juznoa- izseljensko kulturno dediS- hivsko gradivo spada tisto, J , Studia slovenica, svojevr- čino nasploh. Le del gradi- ki je konec druge svetovne Od ustanovitve sten zgodovinski pomnik va, uporabnega za prouče- vojne nastalo v avstrijskih J, . . družabnega, kulturnega, vanje zgodovine izseljen- begunskih taboriščih v Ve- vodi institut verskega in političnega živ- stva, je nastal s pomočjo trinju, Peggezu pri Linzu, teri je celo nekaj zgodovinskih dokumentov. Sicer pa zbirko sestavljajo osebni dokumenti in korespondenca dr, Miha Kreka. meriških državah, kopije dramskih del, arhiv Lige ^ ljenja slovenskih izseljen- javnih ustanov. Večina je Spittalu na Dravi, St. Vidu msgr. Franca GabrovŠka in I SnCZ ArnCZ, cev. Po dveh letlh delovanja zasebnega izvora in je na- na Glini, Kellerbergu, Lie- dr. Alojzija Kuharja, prora- je delovala predvsem na kulturnem področju, arhiv univerzitetnega profesorja dr. Cirila 2ebota in tako na- . . , so sedež ustanove prenesli v stal bodisi ob delovanju chtensteinu, pri Judenbur- čuni, prepisi vladnih sej, prej. To gradivo je dokaz Ki New York, leta 1991 pa v društev bodisi pri posamez- gu ter Trofaiachu. Poleg poročila, pooblastila, načrti bogate druŠNene in kultur- Ljubljano, v Zavod sv. Stanislava; tovornjak, naložen s kulturno dediščino si oven- nikih. Zaradi razkropljenosti slovenskih izseljencev pisnega vsebuje gradivo tudi Štiri tisoč fotografij, za povojno ureditev in go- ne dejavnosti Slovencev, ki spodarsko obnovo Jugosla- so se zaradi tega ali onega najzaslužnejši za to, da sc ie sklh zamejcev je na takrat §e prostorov, kjer so gradivo hovnika janeža Hafnerja, ki vo je, recimo, pismo Win- ce zemeljske oble. po svetu in plačila najema Prispevek slovenskega du- vije in tako naprej. Zanimi- vzroka razselili na vse kon- italijansko-jugoslovansko hranili, je skrb za lovrstno dediščino predstavljala velik strošek. Zato brez zane- arhivsko mejo prispel natanko takrat, gradivo rojen v Stari Loki, ži- stona Churchilla kralju Pet- Od ustanovitve vodi inšti- vel pa je v Gradai, jo, deni- ru, v katerem mu prepove- tut |anez Arnež, ki je najza ko so se tanki JLA pomikali mo. kartoteka taboriščnikov iz Ajdovščine proti meji raz- senjaStva posameznikov z osem tisoč imeni. Poma- duje vrnitev v domovino, k Draži Mihailovicfu. Ker ar- i za to, da se je ar- hivsko gradivo slovenskih slovenskih padajoče države. Studia slovenica, ki je arhiv, gal je jugoslovanskim pri- hiv v Londonu ni bil varen, izseljencev ohranilo in bo v Leta 2002 so na Ministr- knjižnica, galerija in muzej bežnikom in za vsakega, ki stvu za kulturo RS ixdall od- izseljencev ločbo, s katero je gradivo. hkrati, danes zagotovo ne bi bilo. se je k njemu zatekel po pomoč ali ga je srečal, je du- zbrano v Studiu slovenica ohranilo in bo dobilo status zasebnega ar- kot štirideset tisoč knjig in ..J . hivskega gradiva. Sicer pa se več sto naslovov izseljen- V prinOdnOStl pri tovrstnem zgodovin- skih Časopisov, približno V knjižnici je zbranih več hovnik odprl kartoteko, v katero je zapisal vse, kar je o posamezniku vedeL Za kartoteko sla se zanimali so ga prenesu v ZDA. bolj stalen in varen kraj za shranitev tega arhiva pa so našli v Lemontu, v zvezni državi Illinois. prihodnosti dostopno raziskovalcem. Vendar so v de- diščino. ki io hrani Studia slovenica, poleg Janeza Ar- neža in Janeza Hafnerja Drugi pomemben sklop svoj arhivski delež prispeva-gradiva je nastal pri deiova- li §e Številni drugi Gorenjci. skem gradivu vedno postavi triindevetdeset tekočih me- tako slovenska Udba kot nju slovenskih izseljenskih Med drugim: Anton Iskra, dostopno vprašanje, kdo, kje in na trov pa je arhivskega gradi- tudi avstrijska policija. družlev, župnij in verskih raziskovalcem. sko dediščino hrani. kakšen način naj izseljen- va. Nastajalo je od leta 1012 Udba se je zanimala tudi organizacij v preteklih sto Jožef Jagodic, Jože Kopus, Peter M arke Š. Karel Mauser in se nanaša na slovensko za tako imenovani london- letih. V gradivu so vabila in in Valentin Meršol. Dopust iz naslanjača Računalnik in jaz rosert cu^n Odpravljam se na dopust, postanu jasno duoje; imajo nekam na morje. Kraj mojega najbolj ugodne ponudbo in usi dopusta naj bi bil prijeten, zanimiv in zabaven. Želim si, imajo najboljše pogoje, pri tem pa mi manjka cel kup nujnih da hi bila moja nastanitev bli- injormadj. Vam je to kaj zna- zu morja, plaža peščena, da bi bile sobe klimatizirane, da no? Nemogoče seje odločiti med so pnpomocici, ki nam omogočajo. da na Internetu med «« ogromno informacijami najdemo tisto, ki io iščemo. Iskal- niki namesto nas iščejo po !n- terminih straneh tisto, kar že- mi rem hotele, ki so po ocenah go- mojega dopusta. Iz hotela so stov dobili najboljšo oceno. Določim samo Še predvideni termin in okvirno ceno. Si- rezervacijo in predračun kar po elektronski pošti. Plačilo sem opravil preko ekk- stem mi naredi seznam, ki tronskega bančništva i« vse je ima U tri vnose. Osupnem. vso to ponudbo. Po poldnevnem limo. Informacij na Internetu presenečen sem. Še posebej, ko bi bil hotel čist. blizu središča obktamnju turističnih agencij bi bil zraven še bogat obupam. Žejen sem. lačen, a n i macijsk i p rogra m. Kar za- utrujen i n ves premočen od dež- je res ogromne, sajjt po njih podatkih na intemetu te več kot 6 milijard strani. \lo urejeno v hipu. Koliko novih tehnologij, ko- i k izrazov, koliko no- . a vse v sanjam se ob misli na vse io. Rad 61 izbral najbolj ugodno ponudbo, zato se odpravim v ja. ici nenehno pada. Domov se vrnem siten, nejevoljen in nič kaj dobre volje, še vedno pa sem nekaj turističnih agencij. Ver- brez izbraneffi kraja in hotela Internetu, ki v jemite, da to ni niČ kaj prijetno opravilo. Ko turističnim za moj dopust. Zvečer se usedem za /ohfco o vsaki od treh možnosti na enem mestu izvem vse o kraju, hotelu, navadah, zna- celoto, ki nam olajša življenje. iskalnik vpišem čarobno menitostih, ljudeh. Odločitev Morate se strinjati, da lahko besedo "dopust". Iskalnik mi je sedaj zelo lahka i« moj kraj čas uporabite mnogo bolj ko- naredi spisek vseh strani na dopusta Je izbran. Za to sem ristno kot pa z letanjem okrog besedo porabil le pol ure, pa še spočit turističnih agencij in bank. Pa dopust. Izberem tisto stran, ki sem in na suhem. Resje. račU' Še dopust lahko izberete, rezer- i do- me popelje v svet celotne do- nalrtik mi Je prihranil čas. de- vi rate in plačate kadarkoli. svetovalcem v agencijah pred- ma£i računalnik in začnem z pustniike ponudbe. Od tod nar in ohranil mirne živce. tudi ob polnoči, saj računalni' stavljam svoje želje in potrebe, brskanjem po spletnih straneh. naprej Je pot zelo lahka. Na Kaj bi si lahko želel lepšega? Ški sistemi delujejo 24 ur na hitro ugotovijo, da z mano ne Se ga Še spomnite, o intemetu izbrani strani vpišem le še Dopust seveda, a tega sem dan. j dni y tednu m dni bo lahko. Sprašujem jih, kak- smo že govorili. Ja.Ja, to Je moje zahteve: hotel z najmanj sen je objekt, soljudje prijazni, sto, kar nam ponuja goro in- tremi zvezdicami, klimatska Je a mb ie ni prijete n. ali so formacij na enem rnestu. Spet nap ra va. peščena plaža od h 0-sami že bili tam. V težavah zdaj ie izbral in samo Še Ča- na kam, da grem. Še ena za K . V M '^ojega dopusta Sloveniji 45 oJstotfeoi' ljudi, ki Ko Je optimistično gledam na mojo tela oddaljena največ za 100 izbran, mi je preostalo le Še. imajo možnost dostopa do in-so, jaz pa tud i, saj ne dobim misijo za izb iro dopusta. Kako met rov, h otel naj bo n ovejšega da ga rezervira m i n plača m. temeta. tedensko uporablja i n - informacij, kijih potrebujem. r se da se SI za zadeve, da v tej gori in- datuma oziroma obnovljtn. Vst to pa zopet iz domačega iernet. V sklopu tega deleža, Je naslanjača, s pomočjo raču- p rije ten dopust, Po obisku, ormacij najaem, Iskanja se lotim s spletnim IJen do enega kilometra... nahika. Preko spletne strani nju in «9 t VI da tretje agencije, mi iskalnikom. Spletni iskalniki boljše pa je to, da lahko izbe- hotela sem rezerviral termin izjema i G0REN)SK1 GLAS petek, u. avgusta 2006 13 ŠTUDENTJE Razgledi Jesen bo kmalu tu in veliko študentov ter učencev si bo moralo priskrbeti domovanje v študentskih domovih, v katerih bodo živeli do konca študija in učenja prihodnje leto. internati / danes domovi Edvard Svet^k Nekoč so jim rekli inleniaL Danes ima beseda internal tr- ljudmi, rncd katere bo zdSel Čez sorodne duSe, s katerimi obi- noč, je olxutek strahu pT€?d ne» a na." Čudna imena, še konske strelice že izven zakona sposobljenega kralja v tej čudne so v nadaljevanju opi- izstrelili, da se jim ne bi akreon- važni zadevi sane nevarnosti tega sadu ska zgodba 2 rogovi zares pekf oziroma iz njega narejene pijače. I dvom i preb ivalcev mlje; ca in e. II danes s sicer Chinae in tobaka do skrajnih zelo zdravilno rastlino (Beton i- ft i k av iz te staroslavne namesto teh naj se uporablja be- za katero Še vemo ne več. primerila in da se ne bi veliko jelensko bratovščino. t i Omca znana m nauk? "Ker so stvari take. iz- dalo v redu živeti do jo.. 80., \ 14 CORENiSKl GUS petek, 11. avgusta 2006 USODE y GODOVI Razgledi Ko 50 se odrasli napili, so večkrat govorili "grde" stvari Niso zmeraj batine Milena Mikiavčič Tudi na fustiiiovo učiteljico so nekateri imeli lepe spomine. Povedali so ird, da se je rada šminkala in da nikoli ni hotela izdati, koliko je v resnici stara. Marija je rada obiskovala tudi nemško šolo. Učiteljica je bila zelo prijazna- Seveda ni znala niti besedice slovensko. Marija se je rada učila, zato jo ie imela za "prevajalko". Hodila je po razredih in tolmačila. "Velikokrat nam je prinesla piškote. Naučila nas je Marija: "Ko so se odrasli napili, so večkrat govorili "grde" stvari. Tako je imel učila, poročilo o zdravstvenem stanju in rede učencev. Taki in podobni dokumenti so Še kako dragoceru, sosed navado, da je pripove-saj pričajo o nekem Času, ki doval umazane smernice. Eno sem si še do danes zapomnila. Gre pa takole: Kdaj je bal>a najbolj penasta med nogami? Odgovor je bil. ko molze. Vsi so se mu smejali. ga ti pozabi. Če boš ti mene, te bom jaz tudi še mi, otroci. Toda nihče ni Otroci si že včasih niso bili vedel, zakaj gre..." £ radi "dolžni" med seboj. Če Marijinemu bratu ni bilo je kdo dobil batine, jih je mo- treba kaj prida delati. Veljal Nekateri so že prvi dan tako bilo ti'eba kupiti nove zvezke ral tudi vrniti, To sta mu na- je za naslednika in kadar se noreli, da so jih morali dobi- in knjige. Pri učenju smo se rekovaJa Čast in ponos. Zato mu je zahotelo, je laliko šel ti po prstih. Spominjam se enega, učiti se ni hotel, pisati, brati in računati, vse doma sc nihče ni brigal zanj. po nemško. Veliko fantov S Še dvema drugima so me se ni hotelo učiti, pa ne nekoč počakali na poti iz morali sami znajti. Sestra, je bilo fantovskih dvobojev na primer, celo jesti ni sme- veliko več kot danes. Prav igrat Tiogomet. Tudi čez dan. Mama mu ni nikoli rekla la, dokler ni naredila naloge. Ko smo Šli naprej v šole. smo med šolskim letom do- lako so bile stvari pravično niti besedice. Enkrat ji j azdeljene znotraj družine. ki a vž prinesel za darilo žogo. Otroci so lakoj začutili, če je kdo dobil več. Starši so bili Toda le redkokdaj se je lahko igrala 2 njo, ker je morala večinoma zato, ker bi biU "polilično šole, me zagrabili in me od- mov prihajali le dvakrat ali opredeljeni", temveč zato, vlekli k vodi. Tam so mi po- trikrat. Vsa pisma. Id smo jih večinoma pametni in so biti za gospodinjo, ker se jim preprosto ni dalo. tegnili dol hlače in me gleda- napisali staršem, so v šoli otroke "vpregli" v delo, da jim niso šle po glavi lake ali drugače ..." Starši so bili Po vojni so seveda govorili Ii, kakšna sem, Biio me je tako sram, da ves teden ni- brat je imel enico iz francoščine in to Marija: 'Moja mama je slaba kuharica. Nič ni drugačne neumnosti. Naj- znala. Zato je najraje videla. Na nemško učiteljico ima sem šla v šolo, Skrila sem se samo zato, ker ga je bolj za- več razlik znotraj družine je če sem skuhala jaz. Bilo mi epe spomine rudi Jožefa: doma na seniku in čakala, da nimalo, kako je s kravo v do- naslajalo tam, kjer so bili si- jedesetlet,ko-^emžei2rezo- paniChU in so "Nekoč sem uäteljico videla je odbilo poldne. Še danes, mačem hlevu kot pa kaj dru- otroke "vpregli" smiiüa novi "bolj gor vzeti" kothčer- vala iz Domoljuba rcccpte. jokati in takrat se mi je za- ko vidim tistega gavnaija. gcga. Zato so učitelji rekli ke. Dekleta so imeli bolj "na Očetu je bila najbolj všeč fi- me strese mraz. Toda on je očetu, naj premisli, če je še V delo, da ] 1 m se še zmeraj spomni, kako je Potem mi je povedala, da verjetno že pozabil, jaz ne pametno, da brat nadaljuje 5 žolova juha. Naokoli se il, da tako dobre še ni je- morem... 11 em. II bila oblečena, ko je šla prvič Milan: "Naš oče te bil niso šle po v šolo: "Imela sem porkanto- doma iz šuštarsice družine. Ob koTicu vsakega šolskega leta so meščanske šole izdale glavi take ali red sem obiskovala pri vo rožasto obleko, prvi raz- Želel je, da bi Špagi" m jim )C Diio man) stvari dovoljenih kot fantom. Veliko sogovornic je potoži- del. Makarone smo prvič ku-, da se je staršem zdelo ne- hali, ko so prišli Nemci. Ko sem bila pridna, mi je mama dala 2 kroni, da sem si na umno, da bi se učile, ker so e- posebno letno poro6lo. v ka- bili mišljenja, da "baba" ne terem je bil pi'edstavljen celo- sme biti preveč pametna, ko sejmu kupila "špeguček". drugačne cu. Učilel)ica nam )e kupila nju, štnikije, ker je bila v hl5i pe- je imel sam. Po- ten učiteljski zbor, učbeniki, se omoži. Terezija po pravici pove, nas je v šole tako v ili so celo naslove spi- O nečistovanju, na pri- da je rada jezikala. Posebej neumnosti, se karija. Med odmorom smo Škof^o Loko kot tudi v Šent- sov, predstavili so izlete, mer, se ni veliko govorilo so ji šli v nos sosedovi fantje. in se šli gnilo jajce. vid. Nikoli ni godrnjal, ko je vzgojno delo, dijaška društva, (ali skoraj ki so mislili, kaj so. II Prazniki in godovi razničniVe v vanj za skupno evropsko bo imel praznik v ponede- vnebovzetje". |e med najsta- obrambo pred Turki, "Evrop- Ijek, 14. avgusta, je znan po rejšimi Marijinimi prazniki ska" vojska je 12. septembra dejanju, ki ga zmorejo le naj- Sf IniHll ^^^^ Dunajem lako bolj pogumni. Po okupaciji porazila Turke, da niso več Poljske so ga Nemci zaradi v spomin na njeno pot v nebesa. Med kristjani je že v starih časih prevladovalo ogrožali Evrope. njegovih pridig že leta 1040 prepričanje, da Marija na nedeljo. 13. avgusta, bo zaprli, vendar so ga izpustili, zemlji ni umrla, ampak je Jože Košniek Mekinje pri *Kamnik\x, kas- praznik belgijskega jezuit- Pet mesecev kasneje so ga Mučenca Tlborcij in Suzana ter redovna soustanoviteljica reda ubogih sester svete Klare ali klaris Klara (lasna) neje pa tudi v Gorico, Ljub- skega redovnika Janeza ano in $kof)0 Loko. Sedaj Berhmansa, ki se je rodil leta imajo svojo hišo v Nazarjah, 1599 v Belgiji in je slovel po Danes imajo god dekleta in žene z imenoma Klara ali doslednem spoštovanju stro- znova zaprli in odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. |ulija leta 1941 bi moral na morišče Poljak samo zaspala in je bila z "dušo in telesom " vzeta v nebesa. To versko resnico je leta 195c potrdil papež Pij Xn. Veliki šmaren je v Slo- gill pravil reda. Bil jc odličen Franciszek Gajownkzek, ki veniji tudi državni praznik Asiška praznujejo danes, u. Jasna. V spomin na rimsko študent, zato je eden od nji-avgusta. Med vsemi je naj- mučenko Suzano pa je da- hovih zavetnikov. je obupno prosil za življenje, ker ima doma dva otroka. Ta- in dela prost dan. Zaradi Marije bodo praznovale Ma- bolj znana Klara, ki se je rodila leta 1193 v Italijanskem mestu Assisi, kjer jo kot se- nes praznični dan tudi za Suzane ali Suzi. o svetnikih in njihovih praz- krat je Kolbe stopil iz vrste in rije, Marice, MarlČke, Ma- nikih bo nedelja tudi praznik se ponudil, da bo on umrl rinke, Micike, Micke. Minke Ivana Frančiška šantalska, grškega cerkvenega pisatelja namesto družinskega očeta, in Mirjam. dem na j stletno dekle s svoji- redovnica, mučenec Evplij in in muČenca Hipolita Rim- Do konca izmučenega so ga mi pridigami navdušil znameniti someščan Frančišek najpomembnejši paprž v 17, skega, krallice Radegunde stolelju Inocenc XI. bodo Turinške in .služkinje Rade* Ko je umorili 14. avgusta leta 1941. Kolbe leta 1 V sredo, 16. avgusta, bo god sv. Roka, ki je zavetnik 2 v zoper kužne bolezni. Tudi Asiški. Klara je s pomočjo imeli praznik jutri, 12. avgu- gunde iz WeJIenburga v Valikanu razglašen za svet- sam naj bi zbolel za kugo. Frančiška AsiŠkega ustanav- sla. Papež Inocenc XI., ki se Nemčiji, ki je živela v 13. sto- nika, je bil med množico na vendar mu je angel prinašal Ijala red, za katerega so bili je pred izvolitvijo za papeža letju ter nesebično pomagala trgu tudi rešeni Gajowniczck vodo. pes pa kruh. Upoda- značilni molitev, delo, ubo- leta 1676 imenoval Benedel- gobavcem. Neke noči so jo s svojo družino. Štvo, pomoč bližnjemu in to Odescalchi, je branil Cer- med potjo domov napadli počitek, za preživljanje pa kev pred posegi francoskega volkovi in jo umorili. torek. 15. avgusta, bo veliki šmaren, ki mu pravijo kruha Poljski duhovnik in muče- tudi "velika maša", "velika pa bo praznoval redovnik Hi- bljajo ga z rano na nogi in s psom, ki ima v gobcu hlebec četrtek. morajo zadostovati darovi, kralja Ludvika XIV., Še posc-Leta 1300 so prišle klarise v bej pa je znan zaradi prizade- ncc Maksimilijan Kolbe, ki gospojnica" ali "Marijino jacinl. i >G I IZLETI Vabljeni v italijanske zabaviščne parke s 3'odstotnlm popustom za naročnike Gorenjskega glasa in vale otroke. Odhod v Mirabilandio 12. 8. je zagotovljen (več o spektakularnem parku: www.mtrabilandi3.it). Cena: 11.000 sit (45.90 eur). Cardaland: vsako soboto z odhodom ob 6 h in prihodom med if. uro in polnočjo. C^na: 10.50c sit (43.S2 «ur). Kam: slovenska obala Datum: torek, 15. avgusta Program: odhod izpred Gorenjskega glasa ob 7. uri • raz* gledni postanek na Socerbu • ogled Strunjar>a • Piran: spre* hod po prelepih ulicah mesta in Tartinijevem trgu • Porto* rož: prosto za kopanje, sprehode, za primorske dobrote ir^ domačo kapljico... • povratek ob 19. uri. Cena: 2.000 sit >35 eur). Naročniki GG: lo % popusta. .CIN B^fjsšiia hstmo Datum: sobota, 26. avgusta Program: odhod avtobusa ob 5. uri izpred GG na Zoisovi 1 v Kranju - križarjenje po benelki laguni - postanek na otočku Murano, kjer že vse od 10. st. dalje izdelujejo različne izdelke iz muranskega stekla • do najbolj slikovitega otočka beneške lagune Buranaz dolgoletno tradicijo izdelovanja Čipk «Trg sv. Marka in ogledi * do obmorskega letovišča Caorle: prosti Čas za skok v morje ali nakupe vina iz vinskih kleti, spominčkov... ali pozno popoldansko kosilo. Prihod domov v večernih urah. CENA: 5,000 sit (20,S6 eur). Naročniki GG: lO % popusta. Doplačila: k evrov za ladijski prevoz, ev. vstopnine. < li^rcniNkiCIdS Prijave Gorenjski glas 04/201 42 41, narocnine^g'glas.si. Prijave in vplačila: Agencija Unda, Cesta Staneta Žagarja Primskovo, Kranj, 04/235 8420, 041/248 773. Infb@lmda.si KADIOSOR-. Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: in/o'^^ra d io-sora. si Lastovka MODRA OOM£V.NET /I^JLA r I fÜfi JETiX Rodio TfiqlciY® PM q1a/M natu Trtgisv JdWM. Jrtj TöWfiCüfiffi MišKt STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 101,5-Kranjska Gora, 101,1'Bohim z kJ C u « Q d m samo V Supermarketu Tuš Kranj - Primskovo Popust ne velja za Izdelke v redni in Tuš klub akciji Popust se obračuna pri blagajni. ) i6 GORENJSKI CIAS petek, u. avgusta 2006 VOJNA Razgledi Bosanska vojna je mnogim zagrenila življenje. Še posebej otrokom, ki so ostali brez staršev. Nad 30 vojnih sirot, sedaj že odraslih deklet in fantov, je minuli teden letovalo v Zgornjih Gorjah. Nazaj v • jenje loŽE KoŠniek Poti'ebni so OsemnajslleCni Sedini Fa» Ijič iz Zavidovičev v Bosni in Hercegovini so v Nemčiji izdali dve knjigi, Nazaj v življenje in Nazaj v življenju, v katerih je pretresljivo opisala .svoje doživljanje otroštva brez staršev, ki sta uinila v bosanski vojni sredi devetdesetih let minxüega stoletja, in vrnitev v normalno življenje z vsemi radostmi in težavami. Scdina je bila v skupini 35 deklet ii^ fantov iz zeniškega in dobo j • skega območja v Bosni in Hercegovini, ki so minuli te» den letovali v lepo urejenem domu Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok Ljubljana v Medina Faljlć jo Winter in Nedžeda Tabakovlć / lofeKojnjcv Zgornjih Gorjah, za katerega skrbi upravnik Milan Pajduh v vojni in nemško organiza- dar to ni vse. Potrebni so Iju- povedal eden od ustanovite- zaznamovala do smrti. Ker s sodelavkami Ljubo Kami- cijo Življenje brez nasilja, ki bežni, spoštovanja, pomoči Ijev organizacije Življenje nimajo staršev, živijo pri sla- čar. Vero Potočnik, Pepco |an in Vesno Čeme. deluje v okviru Evangeličanske cerkve. V njej od leta pri premagovanju vojnih travm in pri šolanju. Brez izo- brez nasilja, evangeličanski rih starših, pri sorodnikih, duhovnik Jo Winter Iz Un- pri drugih dobrih ljudeh," je Letovanje bosanskih otrok 2000 naprej sodeluje nad brazbe nimajo prihodnosti terwellenborna v NemčijL povedala učiteljica Nedžeda Ker mu je druga svetovna TabakovtčizŽepč,kijebilaz IIIID6ZIII, brez staršev v Zgornjih Gor- 200 aktivistov, dobrotnikov, in ne bodo iispeSni ^ . jah je uspešen primer med- Da bi olajšali življenje vdo- nju, zato jili opremljamo z vojna vzela oba starša, ga otroki v Gorjah. Njen mož je SpOStOV3n]3, narodne solidarnosti z žrtva- vam in otrokom padlih v voj- računalniki in drugimi šol- skrbi za otroke, ki jih je pet- v taborišču v Mostarju umrl. mi vojne in dokaz, da sodob- ni, so najprej s Šivalnimi skimi potrebščinami, svetu- deset let kasneje doletela sama pa je z dvema otroko- pOll lOCl pn ni svet le ni brez srca. Usoda stroji opremili dve šivalnici v jemo jim. pomagamo jim 2 enaka usoda. Pravi, da je ro- ma preživela. 'Tako kot mi, okrog 4600 otrok 12 zeniške- Bosni, preskrbeli material, denarjem, kolikor paČ zmo- jen pacifist. Ce bi imel mož- starejši, se tudi otroci sprašu-pl dll320V3n)Ll ga in dobojskega območja, ki pomagali pri prodaji izdel- remo, vsako leto pa preživi- nost, bi pomagal tudi otro- so v vojnih letih 1992 -1995 kov in jim tako olajšali pre- mo nekaj dni skupaj z otroki vojnih travm ostall brez enega ali obeh i vi janje. tako kot letos v Gorjah, kjer kom v Libanonu in v drugüi delih sveta. zakaj so bili tako kruto kaznovani, ko pa niso nikomur storili nič hudega. Mo- sta rše v, je povezala bosansko "Otroci seveda potrebujejo sem bil sam že večkrat in "Naši otroci se vračajo v ramo trpeti samo zato, ker » 'vi * «^•»•»«^».•t ^N^.^bs««» VkiVV« tfVTVV» yVM^^VtJ^^V tfVkii «H*tt taV • «rV*\4 » »II • ■ W V»«W« V ■ ««.«.w 111 pri SOiSnjU. organizacijo Družina umrlih sredstva za preživetje. Ven- kjer se odlično počutim, " je življenje, čeprav jih je vojna smo drugačni." Petek y novinarski začetek ? SEDM CA Makifta Smolnikar o zdaj ŠĆ neuradnih rtiA; • in padlo je slovensko no- nik dihali storilcem (ali storil- mvnim naročnikom v Ljuhlja- dokumentaciji časopisne hiše podatkih jc višje sodiš' vinarstvo. Vsi po eni cema) in ne naročniku. Po dej- no osebno zaslišali Delo moji članki na temo Pe če v Mariboru potrdilo hote eni nehote, so pristali na stvih, ki «iso bila v javnosti nik- Pel let po dogodku napove- tek povsem ločeni od vseh dru- sodho nižjega sodišča v Mur- motiv, ki izhaja iz izjave zrt- dar obelodanjena (me.nda je dujeglai^ni in oc^vomi ured- gih novinarskih prispevkov ski Soboti, kije napadalce na ve, se pravi Mira Petka: "Pie- bilo to v interesu preiskave) nik tednika Mag janež Mar- na isto temo. Sicer pa je pri-nekdanjega novirtana Večera tepli so mt zaradi mojega pi- inie in priimek mogočega na- kes novinarsko raziskavo. Poh- mer otroško lahek. Odgovor e naročnik in aktualnega poslanca SDS sanja." Kar lahko drži ali ne ročnika, (ki ni Mirko ZakrŠ- valno. Bojim pa se, da bodo na vprašanje, Mira Petka opralo krivde. Če drži. Možnosti soßfti -fifti. V /i{j<, kol je trdil Miro Petek) po- tudi njegovi novinaiji pri ra- pretepa Mira Petka, se skriva so osumljeni po "čudežu" v izhodišču je namreč enako leg mene poznajo najmanj še ziskavi a priori izhajali iz tr- v dejstvu, da mi je pred obis- resnici nedolžni, se po KoroŠ- mogoče, da so ga pretepli za- Mirko Zamernik, predsednik ditve Mira Petka, ČeŠ da so ga kom gospodov iz Slovenj nemoteno potikajo pravi radi povsem osebne, da ne re- drzavnozborske komisije, ki je pretepli paradi njegovih novi- Gradca nek "angel varuh" na napadalci. Razen če niso Čem intimne zamere. raziskovala primer Petek, narskih člankov. Janez Mar- moj GSM iz telefonske šte^il- Mira Petka pretepli duhovi Kmalu po mežiškem inci- Zdenka Cerar, nekdanja gene- kčš se namreč v sredinem k e vladne varnostne službe. ali seje na domačem pragu dentuje takratni direktor slo- ralna državna tožilka, ter Magu na j. strani sprašuje: posredno sporočil, da nadzo- (najmanj stokrat) spotaknil venske polidje Marko Pogorevc Srečko Krope in Slavko Koroš, "Kaj torej ostane Miru Petku rujejo vsak moj korak. Toliko sam in se do njizavesti poško • v javnosti podal ' '2gc«io vinsko" nekda nji n ačel nik slovenjgraŠ- i n ideal o m, za ra di kateri h je v olajša vo Magovcem. Ce se doval. Kar je vsekakor manj i:^avo: "Storilcem že dihamo ke policijske uprave in vodja skoraj umrl?" Kar se mene bodo novinarske raziskave pet verjetno kot to, da so sodniki za ovratnik" Tako, kot so se kriminalistične službe. Zdaj, tiče o njegovih vzvišenih idea- let po dogodku iotilt resno, ob- stvan ko je primer Petek kot kaže ad lih resnično dvomim. Na primeru Petek so padli njegova izjava očitno točna. acta, menda lahko povem, da M ago v im novinarjem sve- vso (novina jektivno in neobremenjeni z navlako, ki organi pregona - policisti, pre- Pomanjkljivost organoid prego- sta me prišla Srečko Krope in tujem, da v raziskavi med je bita v primeru Petek do isko valni sodnik, tožilec, sod- naje bila v tem. da so za ovrat- Slavko Koroš v zvezi z dom- drugim preverijo, zakaj so v zdaj napisana. i GORENISKI GLAS petek, 11. avgusta 2006 EKONOMIJ / FIN n. .SI 17 vojna za lastništvo končana? Po presenetljivih ponudbah družbe Poteza Naložbe za odkup delnic družbe Primož Trubar, ki je večinski lastnik Gorenjskega tiska, je prišlo do preobrata: Probanka je prodala svoj delež Primožu Trubarju, Poteza Naložbe pa škofjeloškemu EGP-ju. snfan žarc Kranj • Vse kaže, da se je skoraj polletno prerivanje* za lastništvo največjega gorenjskega tiskarja Gorenjskega tiska končno razpletlo. Kot smo sproti poročali, je bil spomladi preko Založniške družbe Primož Trubar objavljen menedžersko-delavski prevzem Gorenjskega tiska, ki je bil s pridobitvijo $i-odstotnega lastniškega deleža uspešen, nikakor pa ne enostaven. Družba Trubar je prvotno odkupovala delnice po 3.000 tolarjev, štrene je zapletla' družba Poteza Naložbe z za desetino višjo ponudbo, kar i8-odstotni delež delnic pa je imel tudi Probankin sklad Medaljon. Potem ko fe Poteza Naložbe uspela I! povečati svoj sprva odstotni delež na n odstotkov, je precejšnje presenečenje sredi julija povzročila ponudba Poteze Naložbe za odkup delnic družbe Primož Trubar po 9.000 in po enem tednu celo Ji.ooo tolarjev za delnico. Pri tem so v Potezi Naložbe vseskozi zagotavljali, da gre le za nančno naložbo, medtem ko so se v Primožu Trubar- V javnosti se problematizira dejstvo, da ponudba za odkup delnic Primoža Tru* barja s strani Gorenjskega tiska pomeni ponudbo za odkup delnic matere s strani hčere, kar da je po zakonu, razen v izjemnih primerih, nedopustno. Kako odgovarjate na tak* šne trditve.^ "Žal mi je, da se, namesto ukvarjanja s«! tekočim poslovanjem, moramo ukvarjati s takimi očitki. Mi seveda oce- a v njujemo, nekaterih primerih to dopušča, saj ni dvoma o tem, da je bila družba Primož Trubar napadena." Kristina Kobal Vojna je končana? "Upam. Nikoli pa se ne ve, ali se nas bo morda kdo zo- ni. Sodelovali smo tudi že prej, in sicer ne glede na da smo si bili v nekem delu ju in Gorenjskem tisku po- pet lotil. Mi se nismo vojsko- tudi konkurenti. Kaj sc bo iz tega sodelovanja razvilo, pa vam ne morem reči, ker o sumi o poskusu sovražnega prevzema z neznanim ozadjem. vali, pač pa le branili. Ko je založniška družba Primož Trubar objavila prevzem Co- tem Se ni nobenih načrtov in Za konec avgusta je sklicana skupščina delničarjev Gorenjskega tiska, ki bo od* ločala o namenu lanskega dobička. Predlog je, da naj bi izplačali za dividende skromnih 40 tolarjev bruto na delnico. Kako je Gorenjski tisk posloval lani in kako kaže letos? "Lani je Gorenjski tisk sicer ustvaril dobiček» vendar smo. potem ko smo v preteklih letih izgubili nekatere pomembne posle, še daleČ od nekdanjih rezidtatov. Če smo imeli leta 2002 20 milijonov evrov realizacije, smo jih imeli lani dobrih 16 milijonov evrov. Lani smo sicer dosegli dvoodstotno rast, za letos smo planirali Kot vse kaže pa se je i.av- renjskega tiska, je družba konkremih razgovorov/' gusta razpletlo: na borzi je Poteza Naložbe kupila 6,$- bila opravljena prodaja (po odstotni delež in postala naš V družbi Primož Trubar sle 7-<>dstotno, vendar rasti v ceni skoraj 4.500 tolarjev za tn?tji največji delničar. Priča- se odločili pozvati lastnike delnico) 18-odslotnega deleža Probanke družbi Primož Trubar, ki je tako postala skoraj 70-odstotna lastnica prvem kvartalu ni bilo. Cene. zlasti na domačem kovali smo nasprotno po- delnic, da jih prodajo Go- . nudbo.Pou.spešnemprevze- renjskemu tisku oziroma padajo. 500 mu so zatrjevali, da gre le za finančno naložbo. Na naše da se 2 kiavo zavežejo, da ^TT P*""'"' delnic Trubarja ne bodo presenečenje pa so nenado- prodajali drugim kot seda-dni za tem pa je dnižba Po- ma objavili prav v vašem ča- njim delničarjem. Ali to po- budo konkurenco." teza Naložbe prodala sopisu ponudbo za odkup meni, da Še obsiaja nevar- ii-odstotni delež delnic delnic in tudi individualno škofjeloškemu Embalažno pozvali vse delničarje k pro- grafičnemu podjetju (EG P), daji Trubarjevih delnic, in si- Sum o poskusih sovražne- ga prevzema pa so voaime v Primožu Trubarju in Go- cer po visoki ceni, ki je presegla celo knjižno vrednost. To ponudbo so po enem tednu nost za sovražni prevzem? "Ta izjava pravzaprav nima nobene pravne vrednosti. Primož Tnibar tu i |e Gorenjski tisk resnično močno zadolžen? "Nikakor ne. Nasprotno, trenutno ne ujcmo niti tolarja, ne izključujem pa morda kakšnega kratkoročna delniška družba. 7 zbira- "^ga premostitvenega kre- rcnjskem tisku spodbudili celo zvišalL k temu, da so delničarjem k» njem izjav se predvsem ugotavlja volja delničarjev in na tej podlagi naj bi sc pri- dita, kar je pri poslovanju povsem normalno. Da je res tako, potrjujejo tudi naše odločitve, da letos ob- Primoža Trubarja poslali Pred dobrim tednom se je pravili morebiti potrebni pismo s ponudbo veljavno to merjenje končalo. Poteza ukrepi. Ponudba jc vseka- čutno povečamo naložbe v ili bomo nov dozj. avgusta za odkup del- Naložbe, ki je pridobila za kor ugodna in delničarji se opremo -nie Primoža Trubarja po dobrih 11 odstotkov dcinic, bodo pač morali odločiti, ali osembarvni tiskarski stroj 11.100 tolarjev za delnico, je prenehala z nakupi in oziroma v podpis izjavo, da svoj delež prodala Škofjelo* bodo vztrajali, ali pa prodali. Primož Trubar je sedaj m novo za mehko vezavo. za kar bomo inveslira- delnic ne bodo prodajali ški družbi v vaši panogi - hudo zadolžen, zato divi- li več kot 2 milijona evrov, drugim, razen sedanjim dein ič ar jem- Za komentar teh dogodkov smo prosili direktorico EGP. Kaj po vašem mnenju lo pomeni? "Potem ko je EGP kupil 11 odstotkov delnic Gorenjske- dend nekaj let ni pričakova- 2 več kol podvojenimi inve- fi. V primenj, da bi od delni- sticijami, glede na povpre^ čarjev želeli trdne zaveze, so Čje zadnjih let, bomo na- postopki v skladu z veljavno doknadili nekaj zamujene- in predsednico družbe Go- ga tiska, so nam v EGP zatr- korporacijsko zakonodajo ga in upam, zagotovili našo reniski tisk Kristino Kobal. dili, da sovražnih namenov veliko bolj zapleteni." Enostavnejše za zavezance in davkarijo Cveto Zapiotnj k dohodke, določtJ davčno osno- ............................................................................vo pri prevrednotenju in obli- Ljubljana - Davčna reforma, kovanju rezervacij ter jasno ki naj bi jo vlada obravnavala opredelil davčno nepriznane na seji 14. septembra in naj bi odhodke. Poleg lega pred\ide- va tudi nekatere administia- novim letom, bo prinesla ti\Tie poenostavitve. Zaveza- spremembe tudi pri obdavät- bo laliko spremenil davč- vi dohodkov podjetij in drugiii no obdobje že po treh letih. pravnih oseb. Kot poudarjajo na ministrstvu za finance, naj bi bil novi zakon razvojno na- nadzora glede transfemih cen zdaj je to možno šele po petili letih. V postopku davčnega ravnan Ln z jasnimi določbami. ki bodo zavezancem in davčni upravi omc^očili lažje izvajanje zakonskih določb. Zakon naj bi odpravil dvojno bo davčni organ zahteval od povezanih oseb manj doku- je doslej, prenašanje izgube v naslednja davčna obdobja ne bo Časovno m o pn pre)emnj-kih dividend, zajel v obdavčitev tudi doslej neobdavčljive nju zalog. un- m LjUBMANA Naslednje odločbe ob koncu meseca Republiška davčna uprava je pred poletnim dopustom nazadnje pošiljala dohodninske odločbe za lani 1. avgusta, skupno jih je poslala 46.130. Naslednji "paket' odločb bo izdala ob koncu meseca, ko se bo veČina zavezancev že vrnila z dopusta. C Z. I I HftAtJIirJlCA ION JO K' wwwlDr^.sl I nuiiiižia prouizija % c 4 GoreniskA^ Banka K sodelovanju vabimo sodelavce 1. SAMOSTOJNI PLANER )N ANALITIK (m/ž) 2. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK S PRAVOSODNIM IZPITOM (m/ž) 3. AGENT ZA VREDNOSTNE PAPIRJE (m/ž) 4. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST (m/ž) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, se za opravljanje nalog zahteva: ' pod 1. untvertitetrta ali visokosirokoviia Izobrazba ekonomske ali tia^e ustrezne smeri ^0 leto ustreznih delovnih izkušenj pravne smeri pod 2. univerzitetna izobrazba dve leti ustreznih delovnih izkušenj opravljen pravosodni izpit pod S. unK/erzitetna aJi visokostrokovna izobrazba ekonomske dnjge ustrezne dve leti opravilen smen delovnih izkušenj (izDft za borzne posrednike pod 4. univerzitetna ali visokostrokovna Izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri dve leti ustreznih delovnih Izkušeni Za delovna mesta pod ga jezika, pod tć. 1 pa pasivno na vseh navedenih de ovnih in 4 znanje mestih se zahtevajo znanje tuje-. Za dGlo nia v Za d^ovna mesta bomo z za nedoločen čas s poskusnini delom pel mesecev Vašo pijavo s kratkim žKdjenjepIsom m potrebnimi doKazil) o Izpol-njevanju razpisnih pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslovu: Gorenjska banka d.d., Kranj. Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, sektor splošnih poslov. Goren|ska^ Banka ßaftK47iHuitahom f 4 \ i » i8 KMETIJSTVO cveto.za plo lnik(§} e-glas.si GORENJSKI GLAS petek, JI. a^usta 2006 Obdne že zbirajo prijave za oceno škode Cveto Zaplotnik Kranj • Iz šen^urske občine www,kranj,si (dokumenti, obrazci). Tudi v blejski občini so na so sporočili, da so na podlagi podlagi sklepa republiške sklepa republiške uprave za uprave za zaščito in releva- m nie pniave o sprejemati prijave za oceno škodi na kmetijskih pridel- škode, ki jo je na tmctijskih kili. Škodo je treba prijaviti pridelkih povzročila letošnja do 25. avgusta na predpisa-suSa. Kmetje morajo oddati nem obrazcu, ki ga vlogo do 25. avgusta, spreje- dobijo v sprejemni pisarni niajo jih v tainištvii občine v občine, pri kmetijskem sve-času uradnih ur, oddajo pa tovalcu Jožetu Zabretu in v lahko vsi, ki imajo več kol tajništvu GK2 Gozd Bled. Izpolnjeni obrazec je treba oddati v sprejemni pisarni obči- en hektar prime Šin (en hektar povr-ali dva hektarja travnikov ali Štiri ne ali ga poslati po poŠti na hektarje pašnikov ali osem naslov olxine. hektarjev gozdov ...). V preddvorski občini bodo Kir^etje iz kranjske občine zbirali prijave do 25. avgusta, lahko prijavijo škodo zaradi kmetje dobijo obrazce v pi- letošnje su5e do srede, 2.3. av- sarni občine. V gusta, do pol petili popoldne, občini je zadnji rok za odda-Obrazcc in navodila za izpol- jo vlog 23. avgust, kmetje njevanje lahko dobijo v spre- lahko dvignejo obrazce na jemni pisarni - blagajni na vložišču občine» objavljeni pa sedežu občine v Kranju in so tudi na občinskem splet- na s m strani občine nem portalu. Sled Po Avstriji in v Dobrno Blejska enota kmetijske svetovalne službe vabi 29. avgusta na ogled božjepotne in turistične vasice Heiligenblut, lede-Pasterza na nadmorski višini 2.362 metrov tn 5e neka- terih drugih znamenitosti. Prijave zbira do 23. avgusta. Cena je 6.000 tolarjev, avtobus bo krenil na pot Iz Bohi Svetovalna sJužba bo tudi letos pripravila za kmetice "vikend paket" v Dobrni, tokrat bo v času martinovanja^ prijave že sprejema. Tretjo nedeljo v oktobru bo organizirala ie ogled prireditve Praznik kostanja v Beneški Sloveniji. C. 2. v> e, OeČINA ŠKOFJA LOKA OBVESTILO o Občina Škotja Loka obvešča vse svoje občane, da smo začeli z zbiranjem vlog za oceno Ikode v kmetijstvu, ki jo je povzročila suša. Ustrezne obrazce lahko dvignete na vložišču Občine Škof- ja Loka, Mestni trg 15, objavljeni pa so tudi na spletnem portalu www.skofia1oka.si. Pogoj za oceno škode je vsaj 30% škoda na posamezni kulturi v tekočem letu. Zadnji roK za oddajo vlog ie 23. avgust 2006. Za dodatne Informacije lahko pokličete Igorja Junčana po lefetonu 04/5112 386. Skotja Loka župan Igor Draksier l.r OBČINA ŠENČUR 11 4208 Šenčur . 04/2519-100, fax. 2519-111 .si Šenčur, dne 07. 08. 2006 OBVESTILO O JAVNEM ZBIRANJU PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE Obveščamo Vas, da je v Ur. listu RS st. 86, dne 11. 8. objavljeno oOvestifo o javnem ztsiranju ponudb za prodajo nepremične . Predmet prodaje: a) Nepremičnini par-c. št 2113, travnik, v izmen 292 m^, in pare. šl. 2116. travnik, v izmeri 503 m^, obe k o. Visoko, Zemljišč» ležita v območju občinskega lokacijskega načrta območja Britof sever Voge S 12/4. b) Nepremičnina pare. št. 352/27, pašntk, vrzmeri 324 m^, k o. Trboje. Zemljišče ;e stavbno zazidljivo zemljišče. Razpis je v celoti objavljen tudi na spletnih straneh občine r www, senc ur. s . Župan Miro Koželj, l.r. ■ v • I tvvt Unicili prežo m krmisci Objestni "srboriteži" so Lovski družini Sorško polje prevrnili visoko prežo ter povsem uničili krmišče za jerebice in kozolec za srnjad. cvfto 2a.p lotn i k Mavčiče - Kaj se te v noći s sobote na nedeljo dogajalo pri Pekovem kozolcu na Mavčiškem polju, bodo poskušali ugotoviti kriminalisti, a posledice, kot jih je v nedeljskem jutru opazil Franc Šetina, predsednik Lovske dndine SorŠko polje, so bile v torek dobro vidne. Visoka preža, ki jo lovci uporabljajo za lov na divjad, je bila prevmjena, kozolec za srnjad in krmišče za jerebice pa povsem imičena. "Upam, da so storilci pustili dovolj sledov, na podlagi katerih ji bodo kriminalisti lahko izs dili," je dejal Franc Šetina in dodal, da ob Številnih izpraznjenih buteljkah ob lovskih objektih sumijo na mlade Franc Šetina ob prevrnjeni visoki preži vandale, ki so jim maligani oćitno vlili veliko moč. V lov- bližnjih kmetijali in predla pod kosilnicami ob košnji, na kmetovanja. Številčnost ski družini ocenjujejo škodo ccste, a nas jc za to lovski in- letos je bilo teh prinierov za- poljskega zajca se popravlja, na sto tisoč tolarjev, te letos špektor opomnil," pravi bodo z udarniškim delom predsednik lovske družine in radi pozne koSnje še več kot vsako leto vložijo v lovišče sto no. postavili novo prežo in kr- dodaja, da bodo letošnji načrt lovski dnižini s 40 člani nßc, ki ga ne jerebic, najeli pa so tudi trav- o in na ka- mišče za jerebice, ne pa tudi odstrela sicer izpolnili, ven- in 3.100 hektarjev lovišča se terem jerebice lahko v mini kozolca za srnjad. "Po no- darpapris vem smjadi pozimi ni dovo- jo izgube že kar dve petini oz. nekoliko povečali stalež pomembnejša lovna divjad Ijeno knnid. V lanski izjem- celot^ie rcalizadje načrta, Ve- male divjadi» ki se je v prete- je smiad» od ostale divjadi pa prizadevajo, da 01 ohranili gnezdijo ali,se skrivajo. Naj- no hudi zimi smo jo sicer kr- liko smjadi konča pod kolesi klosti zmanjšal tudi zaradi še lisico, jazbeca in mili, da ne bi iskala lirane nu motornih vozil na cestah sprememb v okolju in nači- kiiiio. v Živalski vrt na Jezerskem pn še dve lami. "Danes Za Franca Roglja z Jezerskega domačini v šali pravijo, da ima mali živalski vrt. Poleg navadnega goveda redi še dolgodlako škotsko govedo, lame, švicarske črne ovce i n osle. imam štiri, in sicer predvsem zaradi mesa, ki jc temno v Če barve in skoraj brez maščob. Zelo nezahtevne so, pa tudi zanimive. Napadalne niso, a Če jih dražiš, te pljunejo," je povedal Zaradi nezahtevno sti je pred dvema leto- H artm an Spodnje Jezersko-Franc Ro- sena. To pa je tudi vse," je gelj redi na domačiji pr Vir- pojasnQ. Črne ovce odlikuje nik na Zgornjem jezerskem, tudi kakovostno meso, ki je ki )o vipravlja po ženini smrti, žkotsko govedo in Švicarske črne ovce, medtem ko ima na domači kmetiji Rez-man na Spodnjem jezerskem lame, osle in navadno govedo. Na obeh domačijah se zaradi za naše kraje precej neobičajnih živali pogosto ustavljajo mimoidoči in turisti. "Vse skupaj se je začelo leta 1990, ko sem na pobudo sestre, ki živi v Švici, od tam pripeljal pel črnih ovc," pripoveduje 6i-letnj Franc. Danes jih ima več kot 50. Zanje se ie odločil zato, ker ne zah- se pasejo, poleg tega pa jim zelo sočno in ima malo maš- ma kupil še enkiat na teden vrlem balo čobe. "Povpraševanje po mesu je veliko," pravi in dodaja, da ga prodaja v Avstrijo, Pred dvema letoma ie iz Švice "Začel sem s tremi samicami, letos sem jih prav toliko še dokupil. V priliodnje nameravam povečevali število glav škotskega goveda in zmanjšati število glav navadnega goveda, ki ga imam ta čas okoli 30. Slednje je precej bolj zahtevno kot škotsko," razložil Franc. Sicer pa v njegov mali "živalski vrt" sodijo tudi štirje osli, katerih meso je menda odlično za predelavo v salame. "Vse te živali imam malo za hobi, malo za zaslužek. Povpraševanje po tovrstnem mesu je v tujini veliko in prepričan sem, da se bo povečalo tudi pri nas," j deial Franc, ki namerava meso sam začeti prečina Zrovnica bo po potrebi dala organizatorjem na razpo' lago dodatna plakatna mesta pod določenimi pogoji in proti 2 3 4. u Organizatorii morajo vloge, v katerit^ navedejo želer^o število plakatnih mest. dimenzijo in število plakatov ter zahtevo za do-Gefftev dodatnih plakatnih mest poslati najkasneje do 20. septembra 2006 na naslov; Občina ŽinDvnica, Breznica 3, 4274 Žirovnica, s pripisom 'VOLILNA KAMPANJA 200$". O&čina Žirovnica bo vloge crganizatooev zbrala in na podlagi r^ačeia er^akopravnosti določila lokacijo plakatnih mest (4.člen 5. Plakatiranje na določenit^ plakatnih mestih bo omogočeno od dneva pndobitve obvestila dalie. Franc Pfajfar. oradb. inž. GG naročnine 04/2014241 e-v/ww.gorenjskig )oitd: narocnine^g-glas.si as.sl N m 47) IC o o v> d i £ g E D o rt CO o 0) n S) «^^ E S 3 e 9) C 1 •Ü S» 0 e C u 3 Cd o 5 e C a CO 0 3 > re X >< S o s tA 18 ts £ S ^ NJ ^tO ^ S * X Prireditve na Bledu v petek, n. avgusta: Hotel Golf ob 20.30 - koncertni večer klasične giasbe; Zdraviliški park ob 20-30 • 16. Okarina etno festival Bled; Trgovski center ob 20.30 - Reggae večer & Mr. Sanka iz Jarraice. V soboto, i2. avgusta: Trgovski center ob 10. uri • Otroški program; Hotel Golf ob 17. uri - Zaključni koncert udeleženk 9. delavnice flavte Pikolo; Zdraviliški park 20.30 • i6. Okarina etno festival Bled. V nedeljo, 13. avgusta: Bohinjska Bela od 13. ure dalje gasilska veselica z ansamblom Slovenski zvoki; Terasa kavarne Park ob 18.30 • Promenadn koncert Godbe Gorje; Zdraviliški park ob 20.30. OSMRTNICA >0 i' mirf< ral zaspali. VSI. za vu'ifj K Očetovo i^l». , zi'ouori zvonite . M. Shmšt 72, letu starosti je zapustil naš dragi v Franc Senk mesarski mojster v pokoju s Primskovega. OpreŠnikova ulica 4) 15. tiri na od 8. ure pokopališču. cerkvi na Primskovem. ŽALUJOČI VSIN)EG0V1 Primskovo, 9, avgusta 2006 pokojnika bo v soooto» 12. pokopališču v Kranju. 2ara bo na daljo v poslovilni vežici na ta pocrcbu bo Sv. maša zadušnica n em LOTO Rezultati 64. kroga • 9. S. 2006 , 4, Z. 11,18, 32. 38 in 7, SEDMICE Nil NI! : 7. Ö, 7. O. Predvideni sklad 65. Predvideni sklad 6 za Sedmico: 84.000.000 SIT 65. kroga za Lotko: 78.000.000 SIT Mali oglasi tel.: 201 42 47, 201 4249 fax: 201 42 13 hUli oqIjm y «ifxrieauc ob^.'C r lA't^ rwdodo ob^vo ^ lorvk tu pnkddu UOO' tHom (lis Mpcfir^lkadowi^dlV'pitiiri^«! 7 IS tf^ nepremičninskad družba o Zvvnlkwa u1 11, Kranf. PE Str^ta/j&vd ul 8 Knnj. tel. Ö4UU7 323« «4/23^2 8$e l^Mll$mo wvo tMo ''Čisto V zadnjem hipu^ )» WiFo Mm con^ii rulin Udkm. b ^ jim riAmlg l^kooAbiez^vek f cmdHK« doCWTv HP uf riffi, p minj in Mu iMr^ SO mifor - igp» (V idjđ /3 (Me ogUv pe ^ m f^ ^t^f^wt a M'^ i ftifk A dnneur? Mlinikd ul. Maribor PE Tržič. Sl( Mtnt AuT Mines 9/a •S92 S9 49 oxohoioxy H LS £ PRODAMO HOTEMAŽE, n^ontažoa, letnik delno «daptirana 2905.15& mj uporab^ nih povriin, ga/aža, nov rad$treSek n dva avtd, lepo urejena okolic«, ravna p^rcefa $85 ms, odlična Itga na robu vasi Cena. 49 MtO sil {204^74 NAKLOv enostancvanjska. 1197S1 obrni prizidek dvo|r>e garale, na paroHi 1050 m2v pnsojna lega 2 naklonom, odličeo Cena. 30 mio sit EUR). LESCE * rnsobno. 60 ma y man$9rdi r>ovan)ske\rib,obnovi;enovcek)lil 2002, ic^sa 18 vrt nad$lrciek ?a avto Cena 26,$ mio^it O^o. HIŠ£ PRODAMO TRŽIČ • center mesta, $ün hiia. J40 : mz biv, povrSino. parccla 90 ni?, v I ?O03 obrKn^ljena v celoti, v$a opivma razen dnevne sobe, Cerva. 32.9 mio sil EUR), TRZIC - Pnstava. dvo^tanovanjska hiia, ?7om? Mv površine, parcela cca 1000 m2, Ii. 197g, potrebna delne pr^ove Cera 49 mio sit {204.473.38 EUR) PARCELS PJ^OOAMO LANCOVO - 3 zazidljive parcele, 676 m2,679 m2 m 1 o$o m2 Cena 715676 in (9oEuR/m2) POIXJUBEL/ m?, zazidljiva, londna Cena i^iis KRANj, bhzn^a okdica. poslovno* stanovanjski obleki, rzgrajen 1990. poslovni del: klet 730 m2. pntkr^ 234 ni2 (i^ovjna 4 gostimki bkal^rtan. . povrime v mansardi 240 ms. vse sku^ paf na par nova pred 8 leti, Tjnaj lastna parklniČa, ana = 1677,00 SIT/mi (7 EUR/mi). KRAN|. pisarne v izmeri 185 ni2 v pritl»Č)u in 1$$ m2v nadstropju, obnovi* jeno pred 10 leu. ccna ^ $ EUR/m: ProdarT>o: BLED^ center • poslovni prostor 24,3s ma v 1. nad, star \6 let za trgovino, pis^ ame. cena« 12,^ mio SIT {$2.083 KRANj, tfk ob centru * proizvodno, skladiščni, t^ovski prostori v izmeri 5000 mi v pntli^u in 5.OCO mi v i,nad . letnik 1992, takoj na moinost nakupa po ddih, cena « 420 EUR/m2 za i.nad (100.648.8 SfT/m?) in S20 EUR/mz za pritUie (>24.612,8 m HitE; Prodamo: NAKLO: stanovanjska hi!a letnik 1983, 152 mz stan. poviiln garaža m terasa parci?la 863 ma, krasen razgled, cena -mio S GORJE pri BLEDU, hila v podaljiani III, gradbena na parceli 412 m2,60m2 v cni etaži, tn etaže, izdelana fasada, okna. Zunanja vrat^, stopnice, dimniki, urejena okolica, cena « 42.8 mio SIT {178.601 EUR), last K3 KERN d.0.0. MLAKA, na Griču, v naselju hii, stanovanjska hrSa v IIL gr« fazi >40 m3, prnlrčje iso mi In mansarda 113 m2), parcela 772 ma na sončni okaciji, primerna tudi za dvo^tanovan* sko hiSo. moŽr>osi po^slovne detavnov ä, cena » mb SIT SKOFjA Loka, Bližina: stan. hiia vd, 9^11 m, (klet. pritlič|e in mansarda), parcela 320 ma, (etnik 1965. obncM^jena teta 2000 (streha, lasada. okna, vrata, cena • 55,0 mio SiJ (229.510 VELESOVO: stan. hiSa letnik 1979, ca 85 mz na etažo (K. P. N in podstrcijc), parcela 681 mz, dva ločena stanovanja, ccna »39.0 mio SIT (162744 EUR). ŠENČUR: stan. hi«a, letnik 60, uporabne povriine 200 mz. obrhov« v letu 2CC4, izdelana klet, pnttičje m mansar* da, parcela 900 m2, cena - 45,0 mio SIT (187781 EUR) PODLJUBELJ. stan. hii. letnik 200^, ,pritlič|e ^n nadstropje, 240 mzstan parcela 69$ ma, cena * 55,2 očena pr^a^ m^o SIT {2j©. ja^ pntlii|e33,6 mio SIT (140 in nad^ropjc 28.8 mio SIT .000 PRIMSKOVO zazidljiva pan:e^a 400 ma s gospodarskim pos opjerri, možna nadomestna gradnja za hišo. cena « 17.0 mio SIT (70 940 EUR). ZEMLJI^ Prodamoi Baiel)^ stavbna parceb soo mj, «ena s 19.171,20 Srr/m2 (8oEUR/m2). Skofia Loka: stavbna parceia za poslovr\o dejavnost, ravna, vel. 2 091 m2 po 30.000,00 SiT/ma Bohin) (Podjelje). stavbna parcela 809 m2. cena « 84 mio SfT (35^052 ^ Cirčft stavbna parcela 784 mi. cena « ' 43.i35iOO Srr/m2 (180 EUR/m2}. . Kranj, Prirriskovo. ind.cona, za ovno dejavnost, vel. 2240 mz. cena STANOVANJA: Piodamo: KRANJ^ Sorlijvo dvosobno $4 m2 v 6. nad., letnik 70. vsi priključka takoj vselfrvo, cena - io.^ m^o SIT (8s S44 EUR). KRANJ, Planina I enosobno 46 mz v 10. nad ./t 2 nad., letnik 1975, balkon, cena «17,8 mio SIT (74 276 EUR). KRAN^, Vodovodni stolp: trisobno 71.73 m J V4. nad., obnova delno 200$, vi^ prikl)učki, na voljo po dogovoru, cena » 27.0 mro SIT (112.669 EUR) KRANJ« Zlato polje: tnsobno 79,6 m? v visokem pritličju/z r>ad. obnovs cena «28.5 mio KRANj e Planina. 1C zs«98niz vpn rm mestom, obnova 2005, cena » 14,3 mio SIT {59.67z EUR) SKOFJA loka, Frankovo nasdjfe dvosobno 68,65 mz v 3 nad /4 nad, obnovljen teta aooo, WC ločen od 2 balkona, cet^a » 25^ mio T TRŽiC Zelenica: dvosobr>o 44 m2 v 1. nad., obnova 2006, vsi pnkl^učki, popol* noma novo, cena ■ 19,0 mio SIT s ; ? FESST.do.o,, družba u ica 5, Telefon: 236 73 73 Fa;^: 236 71 70 si Internet WVAV.fKSt.Sl ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V PRODAjO IN ZA V NAJEM NEPREMIĆNfNE VSEH VRST STANOVANJA PRODAMO: KRANj - Draigoika ub tnsebno stanovanje, 72 m2, |]l nad. balkon, ob* r>ovljeno f 2002, cena 25900000,00 SrT (108.079 EUR). KRANJ - Zlato polje tnsobno. If nad svopie. 76.00 mz, I. obnove T998, cena T (EUR 1 BEGUNJE: izredno epodvoinpo sobno ?tar>ovanfC. 79,9 m?, balkon, I irgrad-1 191^71 VSi pnki|učki, cena 000,00 SIT (EUR 106409,61). RADOVgiCA • sobno, prit I. izgradnje 20cc. 79.33 mz, atri^, garaža, cena 33,^9.600,00 SrT (140.000,00 EUR), ŠKOF|A LOKA * Groharjevo naselje, dvosobno, V, nadstropje, 55,10 m2J rz- . cena 2O.cCp0 coo.go SIT SKOFjA LOKA: dvompoisobno. Vil 5 T cena 1993. opremo le, 51.08 m2. i cena 24.000.000^00 ioo.>sooo). TRŽIČ: m?, f obnove 13.300.000,00 srr {EUR $5499.92) HIŠE PRODAMa KRANJ -TRBO]E: lepa dvosianovanjska Mi na zemijiiču 621 m2, biv povrs 250 mz, dve gar.;2i, I irgr cena vključno z vso 53000.G00.OC S T (271. ODDAMO V NAJEM KRANJ • bliiina letališča, itanovanjf. so eni, eprcmljervo t novo Opremo, 500,00 EUR (119.820,00 SIT) , razen elekinke KRAN) * bliiina keta iSča. tnsobno, 100 m2, oprcmlfena kuhinja 2 novo opre* mo. ostalo po ctogovoru, 650,00 EUR (155.766^00 5JT) vključena stroški, razen elekiri POSLOVNI PROSTOR: KRANJ: pritlič>c stanovanjske h^ie, 50 mz (iri sobe. čakalnia sanitarije, lasten vhod, 2 parkjma prostora), najemnina ' 350^00 EUR + siro5ki. var^üna j KRANJ * Sirt^iU: sldad^eni prostori, 2izm2), vrzmeri 2X7V00 m2^ ^ ogrevani proston zWC ^ kot^ lovnica * 170 mz, parkirii^e 165 mz. najemnina 4,00 mz ^ stroSk^ Vredr« ogledaš www.fesst.si 'NI, do.o.< P,E, Mlakarjeva ulKa 04/26070 ncprcmicnin cigani.si DVOSOBNA STANOVANJA SO R LIJEVO NASELJE. adaptirano in svetlo stanovanje v 4, nad./4. 57.88 mz. staro 36 tet, vsi pn* ključkr, balkon, nova PVC okna, vpisa« no v 2,K., vscijivo Maj 2007. CENA^ 24.scc.ooo,oo SIT (102^236.69EUR) TRISOBNA STANOVANJA KRANJ PLANINA I, prodamo kom^ pletno adaptirano tnsobno stanova« nje v izmcr^ 78^80 mz, 3. nad^4, «aro 34 let» balkon, vsi ptiMjuČk^ ločen WC, vpisano v Z iC. vseljivo takoj, CENA 28.000.000.00 SIT (116 841,93 EUR). HISE BECUNjEi prodamo manjšo stano* vanjsko h)So v tretji gr faz^ (b)valni vikend) v ijmen 80 ma, kf siO)i na 1164 mz zemljiiča, delno zidana delno lesena, voda in elektrika na parce^ I, prevzem moien takoj. CCNA* 24 goo.oooroo SIT (103 905,86 EUR) SENCje, (elo Izgradnje cena 19,3 mio SIT (82.621,93 moinosi (udr za nost: STANOVANJA ODDAMO V NAJEM: Kranj z okol(co. trisobno stanovanje v sunovanjski hi§i, leto izgtadr^je 2003,1. rradstropfe, v irmeri m2, popolnoma novo m v celotr opre^ rwl|eno. CKi KTV, telefon, pokrit par^ kirni prostor, sprotno plačilo, ena var$(^na. ccna t 5576 6 SIT {$50,00 * stroiki; HfSE PRODAMO bitima Kranja • ornoT, cro|ce#( • novo gradnja, n^ parceli veliii^osli 17s uporabne površine 140 rr>2 zgrajene bodo do podaijSane IIL gr. faze, pri* tlićje kuHinjd, jedilnica, dnevna soba, shrambsi predsoba (s8 ttii). v nad&tfopiu dve otroiki scbu spalnica, mz), podstreije * mož« nosi dodatncg< pro&tera - 25 mz Hiie bodo s teraso m balkonom^ ogrevane predvfdoma na plin Vsaka hiia ima in p^rkfrna mesta Sn vrtov«* 9S Predviden foV prevze- ma kor>ec septembra leta 2006. Cene od 34,7 mio do 35,9 mio S!T (od too.ii EUfi do 149.S0S.04 EUR) ODV le le vključen v ceno: bližina Cerkelj na Corenfskem, pri-tknai ilonsa i2xn m2, na parceli 572 mz. leto i2gradnje 1992. 39 mio SIT |i62744»ii CURj; Kranit Planina, dvojček na parceli ve* hkosl^ 177 m2i uporabne stanovanj* ske povrSine mi, klet^ g^^ftža^ CK, lepo vzdrževana, leto izgradnje 1992, cena 42 mio SIT (i77.oSOiOO 6UR} Lahovče. pf it lična, dvostaaovanjska, v IV. gradbeni fm, tlofisa 220 ma, na pai*celi vehkosti 500 mi, voda, elek* tr^ka« CK. lelefor>, greznica, priprav* l/eno tudi za pnkijuček na kanalizacijo, garaža za dva avtomobila Letoiz-gradnje 2005/06. cena $^000.000 SIT (271.240,19 6UR); posiovn&^anovan|sk( 08|ekt bi rži na Krania, viSokoprStti^na hi S a tlorisa 200 m2, na parceli vclikosli noo ma. prilfižje motno za obrt. vi^ ima stropa 37 m, v mansardi tlorisa 200 m2 možnost izdelave treh sta* novanj, leto izgradnje cena 59 mio SIT (246.292,63 EUR}: postovni prostor • prodamo Kranj, Planina IM, priti v izmeri 26 mz za trgovine, leto izgradnje ^9^6. cena 8,5 mio SIT Kranit Straži{o t PARCELA«PRODAMO bliiina ikoije loke, zaziogiva, v ^z meri 746 mz, cena 28,$ mio SIT (1IS.92&.30 EUR): avorniJki Rovl nad Jesenicami, v iz* men /59 mz. na parceli eekrr^ka in telefon, sončna, dostop z favne ce^ ste, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva* 6 km od avtoceste, cena 11 mio SIT (45902.18 EUR); PARCeU ZA VIKEND • PRODAMO; Pdlovi^e ^ Bistrica nad Triičem* v iz* meri K097 rriz, cena 6.5Sz.ooo«oo SIT (27466,19 EUR); r^ai c stat c svf r Ri I «Ol A KKAHI utivA ^2 4000 Trl.^ 04 ^<11 000 Email: kranj(^svet«neprerr(fnine si http: //MVAV. ivet ne pn^miin rne.f 1 stanovanja prodamo Kranj - nova stanovanja v posbvno stanovanjskem objektu v bläini vodovodnega stolpa^ od do mi Stanovanja b^ zgi^cna do julija 2007* Cen« od 395^14^8 sft (1.64940 EUR) do 46&666,34 sit EUR}/rm. OgUsH» se v r^ pisarni ^ poneddjka do čtttka vuk dan od & do 17« lAi ob päfdh pa od S» do ur^ Škd^ Loka - Cnkt2iyM ru 55,10 mz. I 1966, prijetno trisobno, mansardno stanovanje v nizkem bloku. Cena 20 mio Srr{83 45SEUR). HISe prodamo KRANJ«^B«snFea;is8mz na, I 1976^ parcda 958 mz, 3X vrt. brunaro predelano J. v trisobno. 54,85 ms, k oprem^ 2K ufejena^ vo marec 07* Cena 26000.940 STANOVANJE ODDAM: nasdic dvosobno, 61,20 ms, delno opremljeno, vseljivo sept. Cena: 86j70*40 SIT/mesec {360 EUR) + StfOiku Za artano Snnko kupimo h^ z veqim vrtDm na Corcniskems nev^trudnit, A^d^^dlt. nt^rmKrln« ven u m,., 8rHof4), 4000 Kr^ni {^.fht: 04/8^ 3050 gifn^ oji/6«4777 lidua (ftveniim^i PRODAJA Zg. Bitnje, 610 m2. ZADNJA za?idlji^ va parcela v sklopu itmh parcel, ko* munalno neopremi;ena^ postopek kom, ureditve že teče, na re1o lepi bkaciji. Cena: 110 EUR/mz i Blejska Dobrava, 406 in 67s z^idljivi parceli, pnkfju^ki ob parceli, cena 90 EUR/iru m EUR/rn^ I^EMO aa tnane stranke Kranj, ^k. loka^ Z» nakup nujno ilče* me eno* m dvosobno stanovanje, urejeno, z balkonom. Ljubljar>a okolica do Kranja, li^emo 600 m2 zazidljivega zcml|i&£a, ko^ munaino urejeoeeai na lep^ lokaciji WW WiVenum.s) GG mali oglasi 04/20142 47, e-po5ta: mdilo9la5l(®g-glas,si www.Gor^mskiglds.sl i 4 C I GRADNJA za trc, UPRAVUANIE IN ENSRCFTIKA, VPIS v ZfMLJiSKO KNJIGO, NEPREMIČNIN Al P DOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1,4240 Radovljica Te«.; 04 537 4S 00, hr. 04 531 42 11 e^poila' alpdomi^alpdom.si STANOVANJA PRODAMO BLED. trisobno. 37,94 m2^ dupleks {uM). kuhinja, dnevna soba, spalnica, kabinet, kopalnica. wc, 2 balkona, po-I g(ed ns jezero, klet, paridrBće« I 2005. ' vpisano v zk, raia novogradnla. Cena: . 52 076 S15 SIT (217.313 EUR) z ddv. RADOVLJICA Prc^rnova, 59,54 m2, dvosobno, prithćle. I 1995. kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica m. . VSI enklm^ki.Cena: žv^co.ooo SIT RADOVLJICA^ Prešernova, 67.29 ma. trisobno, 3. nadstropje, 1.1987, dnevna sobd, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica ^ wc, balkon, k1e!, shramba, z opremo. ia.07 Cer^si 2S000.000 SIT POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: Prttkje, 177 ma. nzl sti, 1,2005. prometna lokacija, |ivo, naia novogradnja, možen najem. vAyw.tpc^lesce,$L Cena: 53100.000 SIT (221.532 EUR) +ddv, LESCE: Trgovsko poslovni center, pn* tti^e, 78,96 m2, razi d^avnosti, I 2005. ob avtobusni in železniški posta|^ naša novogradn^, možen tudi najem Cena. 23.688.000 SFT (9&S4& EUR) t ddv. LCSC&Mednaza, 245.1 mz, ra^l dejav^ nost^ 1.200^ takoj vsefjivo, naia novo- gradn/a^ možen tudi najem, vrwsv.tpc« lescesK Cena: 67.647.600 SrT (282 ?8S ^ddv, LESCE: Medetaia, 75,1 mz, trgovina, izobr^evaaje, zdravstvo, britve, 200^, naia novogradnja, možen najem, wsvw tpc*lesce si 20727.600 SrT (86495 EUR) ^ ddv. L£SCE: Mansarda , pisarne, 104^05 ma, o. ukoj vselfivo, naia novo-možen tudi najem, vvMv.tpc-le^.si. Cena: 28.717800 SfT (119837 RADOVLJICA' Kranjska, 24,79 P'^* Uiäje^ pisama, klet* f. 1961. takoj vsel)ivo, u pisemo, agencijo. Cena: 7.500.000 Srr {31 296,94 EUR), äavek pla^a ku^ POSLOVNE mOSTORE ODDAMO RADOVgiCA: 2. nadstr an,6 ma, 3. nadstrj 95,92 mt prenova 193?. öejavnosti (r^zen gostinske in bančr>e). vstop v prostore v dd. ćasu banke TÄhl Cena: 1458 SIT Fim^a m> • cca. 917 SfT 533 SIT najem: Stroiki. MOSTL PoslosTia stavba. pr( 285 m?, mansarda cca. jao m 2, n od 12 do 67 m2, obnova mo v celot) ali posamezno vo, za mfme dejavnosti. Cena: 1 EUR) za mj mesečno ♦ ddv. CARA20 PRODAMO JESENICE Pri grmnazgi, tnpiex iii76 m?,). 1971. Cena: 1.013. {432948 EUR), možen tudi 959 SIT {4 SUR) za ms. PARCELO PRODAMO RIBNO: Prodamo zazidljivo parcelo 1024 m2 r^son^i in mim^ lokaäji. Cena: 23.964 SIT (ico EUR) za m: POSeST PRODAMO POKLjUKA. Meiani gozd, 15 973 m2. Cena^ 7 000.000 SIT (29 210 STANOVANJA KUPIMO/NAJAMEMO Za znane stranke kupimo m najamemo vež garsonjer, eno in dvosobnih stanovanj na področju od nie, Bleda in Bohinja HIŠE KUPIMO znane siranke kup^mo več hii v va^ $kem okolju, bhko starejSih in poireb^ nih popravil« obmo^ Sc^inja. Radovljjce m Jesenic 2 okoko tM ww,alpdom,si ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAiSTftOVTW7, 4UOO TEL 04/2} 81 120. 04/23 66 670 041/755^296, 040/204*661^ 041 /900^09 e^poi^a: itd^neprem^cnine^siol.net ^M%vw/rtd olus.si FR^i^Sli b. jL AfsU L. Mr>l. 2*, Ai^iij Vašo nepremičnino prodamo v 30.dneh fjt;. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM TRISOBNO Kfäni, 84 2. nad . nl?9h blok, opr&PDlieno. renovirano. PVC akna. iasteKfjen balkon, CK na p(fn, m ima tokacija. cena: ugodno. S 041/3Ö6-713. 040/42&-233 OBNOVLJENO. 4^brio 040/1 v ODbAM SOBO, v var>o. samskemu možkemu, 2&-0S9 V ŠKOFJI LOKI. Pod Plevno oddamo slanovanje. ve\ 70 m2, cena 72.000 srr. a04i/B34.9i3 OVOSOSNO v Tržiču. SO m2, 9 •100 MOASOO OPREMU ENO STANOVANJE, v Brilofu. cfc^ielo. nekadilki, « 04/234-19-40 uneTOfi NAJAMEM GARSONJERO. ali on osobno stanovanje v okoMet Kranja, 9 041/513-519 «006660 MLAD PAR. lice 9ar$on;Gro 9 enosobno slanovante v Kranju, ZAMENJAM LEPO TRISOBNO, stanovanje v Radovljici za primemo na Bledu in okoHci ali del hee. 9 031/253-231 eoofiat« MISE PRODAM HIŠO, z Britol, epa ■meri SR, BITNJE, pntlićje v ceMi, z vrtom ngsražj, 140m2,c&na29miosrt, 9 04/23-HM20 eoo«7« KUPIM STAREJŠO HIŠO, v okolic Loke ali Kranja, POSESTI PflOOAH PARCELO, 12&0 m2. v okolici Preddvora z. Iwunanco P • M, 60 m2. z garažo, korrunalno urejeno. Prednosi imajo tujci Jn Neslovenci Pisne ponudbe z okvirnim ?nesKorn kupnine pošljite nat Zavadlav. Bilečanaka 4. 1119 Uubllana PARCELO na Visokem priKranlu. 636 m2. S 051/441-738 ZA2IDUIVE. pan:ele 1 V Šenčurju. 9 041/39CM22 <3006793 KUPIM ZAZIDUlVO PARCELO. 500 do 600 m2, do 15 km cz Kran ja, 9 Q51/39&. 676 ZAZIDUlVO PARCELO, 800-1000 m2 na Bledu aJi ožji okolici, lahko tudi kn>et 2em)Liče, 9 04 1 /377-329 POSLOVNI PROSTORI ODDAM ALI PRODAM, trgovsk 1 lokal 73 m2 na odični lokaciji. 9 041/671-966 TRGOVSKI LOKAL, R adovljica center. 45 m2. 9 04/531*33 •24 •OOAT/» GARAŽE KUPIM GARAŽO, al QOSOoOi irsko pos opje v Kranju a i okd^i. 9 0< 10/20a-12Q MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP. PRODAJA, PREPIS, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto . 0.0.0.. Kranj, Savska 34, Kranj. 0-1/2011-413, 041/707-145. CITROIn Berlmgo 2 o hol, lab.ooc km, cena po dogovoru, g 72 CITROSfrJ C3 1.4 HDI, I 02, klima, A8S, eL stekla, bei. lepo ohr:qnjpn, Jure, 9 051/423-323 FWT PUNTO 1.2, I. 00. črn, 9 040/35^0-90 km, e^dlovPwWik ^^^ PK K/A/^ mts a. i?C 2 Mcio PRODAJA tU MONTAŽA: • amortrzerji hiin &efV(& vo2 • a^icopiika, vrse za podvozje • iipuim $iSlerni, kalatizafon^ / ^^ rtl04f3S 76 0S7 ^^^ FIAT PUNTO 55SX, 1.9S, 78.000 km. 1. laslnfk, el, oprema. 9 041/923-&d6 FORD MONDEO karavan 2.0 TDCi, 02, 130 KM giga, cena po dogovoru, 9 040/574-708 «oowes HONDA ACCORD. I. 92. 173.000 km, brezhiber>, cena po dogovoru. 9 iooefer HYUNDAI Pony QLS. I. 61 OPEL ASTRO KARAVAN 1.6, I. 95. 145.000 km, 16 V. brezhiben. ABS in ostala oprema, 9 041/386-737 «ooesre opel VECTRA 1.8 iGU ABS. servo voan. R CLIO 1,4 RT.93. dobro ohranjen, opraviten tehnični pregfcd, cena: 170.000,00 srr, 9 031/574-037 RENAULT S FiVE. I. 95, bel. 5 vrat nove pnevmatike, dobro ohranjen ugodno, 9 041 /503-222 RENAULT S CAMPUS, I, 93, bale barve, dobro ohranjen, opravljen tehnični pregled, ugodno, 8 041/446-384 600M3S RENAULT 5 CAMPUS, I. 1988, r^ istrtran do 28.4.2007. 8 040/975-911 RENAULT CUO 1.4 confon, I 97. 1. lastnik, alr bag. el. oprema, servo, 9 RENAULT MEQANE 1.S 15V, I. 00, 6.000 km, 5 vral. klima, vsa moina oprema. RENAULT TWINGO 1.2, I. 97, 54.000 km, el. steUa m ogledala, &er-vo volan, alu platišča, kovinsko modre barve. 9 041/570-597 1 SEATTOLEOO 1.9TDI, I 04. 29 km, 110 KS, srebrn« barve, cer«; 2.640.000,00 SfT 031/226-870 000 ŠKODO FEUCIA 1.3 GÜ(I. 77.000 km. 1. lasinik. cena po dogovoru, 9 040/470-629 GOLF IV 1.4, I. 99, 6 vral, rdeče bave, 9 041/227-338 GOLF IV, I, 99, dobro lastnik, 9 04/25-01-007 , 1, 6OO0MO POLO 1.6 karavan, 99, reg. do 8/07. kov. barve, klima, cena: 970.000,00 srr. 9 040/72-56-46 ODKUP • PRODAJA, rabljenih vozil, gotovir\$Ko plačilo, uredimo prepis. Meoax, d 0,0., Planina 5. 4000 Kranj, 041/773-772 KUPIH DOBRO OHRANJEN, osebni avto (akoi kupirr. 9 031/307-057 Qco&dse DRUGA VOZILA PRODAM POĆfTNIŠKA PRIKOUCA AcJria 380, t. 80, dobro ohranjena, 9 040/354-20d 6006aCB ŠKODO PICK • UP 140.000 km, 120.000,00 SfT. 1 3. I, 95. na: -170 MOTORNA KOLESA PRODAM UOPED TOMO APN 6S. I. ohranjen, cena: 80.000.00 041 /831 -569 , dobro SIT, 9 B£l0a777 AVTODELI »N OPREMA PRODAM GUME, eine na 2a Clo, 4 kom, cena 15.000 SIT 041 /37-88-03 JEKLENA, M , 4 kom l4"-4 vijžh )n OPEL VECTRA. Ječo 2a Clio> . 90 po delil*» in odbl-051/352-901 BCMU4 KARAM BO LI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi tctalka • ponuiam največ, takojšen odkup, prevoz, «031/770-833 TEHNIKA PODARIM ova zvočnika. 2a Stotp 35 W, 9 04/20-42-284, 04/20-46-561 STROJI IN ORODJA PRODAM BATERIJSKI USMERNIK, za polnjenje el. viličaria In el. viličar Indos VE 602-01 po delih. 9 04/512-25-55. 041/874-181 vjoeafä MIZARSKO, novo defovno mizo. 9 04/531-8088 STENSKI, vrteinik na 3 vrelo na za izvrtino treh velikosti (grč) 031/638-753 STROJ, za brizganje plastičnih mas BanrenfeldlSgr. GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM 8ET0NSKE TLAKOVCE barve, kvadratne oDlike, 031/280-377 roza*rjave n>2, 9 uoeao-» SNEGOLOVILCE, za Bramac, 600 i kroma&te pločevine. det>. kos, 1.5mm, STREŠNO KRITINO, ipičak, novo 800 kom, 8 04/531-03-20 SUHE. smrekove plohe po ceni, c^ 3 m3. STAVBNO POHIŠTVO PRODAM GARAŽNA VRATA dvižna ?20*200 cm. pločevinasta. 041 /761 -74 3 eooe^Ao PVC OKNO, 385x120 ugodno, 9 KURIVO PRODAM BUKOVA, drvB, klicHe od 12-15hali od 20hdaje. 9 04/263-58-10 DRVA. metrika ali 'a^gana. možrvost dostave, 9 041/718-019 ftoofrui HRASTOVA, in bukova drva ter Ir3k-torski mi>šafec za gnojevko, 9 MEŠANA, suha drva. SUHA. bukova drva. « 041/75&-263 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM kotno sedežno, gar., mizo. s(ole. stroj. TV itd. Kličite Od peika do iepo20. unna. 9 040/633-411 RABLJENO OTROŠKO, in mladirtsko posteljo ler ledilni kol, 9 041/484- 708 sucAsso PODARIM KAVČ, z dverrra {>re(ialoma In tridelne vzmetnice a dlaratije za dve postel|i, 9 04/57-25-213 &oo6«e OMARO, za dnevno sobo in klubsko rril2lco v Icmnf barvi. 9 040/477-930 OOSPODINJSKI APARATI PRODAH MALO RABLJEN, suiileo perfia Gorenje in pralni eiro] Bosoh. ugodno, 031/491-190 I MALI OGLASI, ZAHVALE info@ig-glas.si GORENJSKI CiAS petek, n, avgusla 2006 PLINSKO JEKLENKO. In štedilnik. a-Svokvar^. a04/53l.59<36 PRALNI, stroj m hladilnik Gorenje, • 0đ1 /878-494 6006805 SOKOVNIK, n 051/200-255 vrata 75x200, ftODtuas« OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM KOVINSKO CISTERNO, 2000 I kun ino ol>e. vocino črpalKo m gonlmk, 04/20-12-200 T E R MOAKUM ULAC USKO PEĆ. rab-tkeno, 2 kofT po ugoOni cent, 9 04/2 Sd-12-42 0oos»6b GLASBILA PRODAM PIANINO BELARUS, rjave banre. 2elc» IdDO Ohranjen, S 031/599-3n STARINSKI, koncertni Klavir. 9 041/421-616 TURIZEM NA KRKU, oddarn opreml)9n apa^lma. 9 059/012-905 sooedoe NOVIGRAD, ugodno oCOam apartma, blizu mor|a la 4 100 >«X4;?o ODDAM, apartmaje v Umagu. 9 041/25-48-42 KNJIGE, PUBLIKACIJE PRODAM KNJIGČ, ia gimn^Ijc. 1000 SfT/koa. 031/351-461 6öce-94 OTROŠKA OPREMA PRODAM LUPIN/CO, in kombiniran voziček, cona ßo dpgcvoru. s 041/275-651 OTROŠKO. deKliško Kolo. 5 - 8 lel. 03T/442-086 MEDICINSKI PRIPOMOČKI PR ODA M ELEKTRONSKI, rnasaini aparat, ^o-rai nov. v garanciji, cena 15,000 S ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM PSA, pa2fT>e canecor^z rodovnikom. Sive barve, starega 10 mes., opravljena vsa cepljenja in vsajen mkrocip. 9 04/231-14-77 so»«« NAKLADALNO, 041/220-585 . SiD 20. « ROTACIJSKO KOSILNICO. SIP 135 ler pajka na dve vrelerii, 9 04/252-16-65 scQur? SAMONAKUDALKO, Pipnir selp flobro otiraf>iena, 9 041 /675-463 SILOKOMBAJN. Mengefe 3 m Pöttinger GT. zgrabibfnik sena 3m. kosif- nico 16S cm. nakladalni pnkollcl Uen- gele In Krone, puhalnik za seno in pjr«lnik za zlto. 9 041/275-170 6WM77 TRAČNI ZQRABLJANIK, sena za Koskinico 6CS 127. simbofična cena 15.000 SIT ter voziček zz BCS, • 031 /309-753 TRAKTOR Ml 539. Oelux kabina, kompresor, I. 84» 1090 ur, cena 820.000 $rr. 9 04i /900-582 TRAKTORSKO, rotacJisKo Kosilnico BCS 404, zelo malo rabiteno, 9 041/903-433 Moes«^ KUPIM ELEKTRIČNI PASTIR, na akumulator, 04/266-l2^0. 041/437-943 ŠKROPILNICO. 3001. mlin 2d sadjem stiskalnico» kličite ^/ečer. 9 04/533-02-19 TRAKTOR, Zetor, Univerzald a li od lastnika, plačilo takoj, 387 PRIDELKI PRODAM BELO. Vipavsko vino. zoto ugodno, 041 /650-948 «oo«n KRAŠKI TERAN, in belo vino z analizo, cena ugodno, 9 Q31/79W0Ö ROEČO. p«so, peler^ifj m med, po 15h, 9 041/517-561 RDEČO PESO, Smoler. Luie 22a, 04/ 253-8 5-6 8,041/ 789-608 SEME. enoleir^e trave z malo deielie. prečiščena, lološnje, 9 040/845-360 ecK>6e?9 SEME, enoletne trave, cena po dogovoru. 9 040/952-333 W06847 SENO, m slamo, možna dostava, 041/675-4 63 SLAMO, v dostava. ih bala hi, možna -888 SVEŽE BOROVNICE, s Pokljuke, možna dostava po dogovoru, ■ 031/621-635 KUPIM MED. 9 051/351-845 SENO, m prodam drva, 741 VZREJNE ŽIVALI PRODAM 7 MESECEV. brejO 280.000SIT, Ć8 tölloö, č^na -219 BIKCA, simentalca. starega 2 rreseca in pol, Ško1|eioska cesta 39, Kranj coeer^ eOROVNICE, nabrano, na 12.000.00 srr. vsak dan sveže 6IKCA, simentaica, starega 3 mes. m Pokljuki, cena. sul>e bukove plohe. « 04/252-16-26 031/621-858 «ÄM15 - BREJE, teliee in brefo kravo. Lojze, 04/595-74-64 «cic«'»i VSAK DAN SVEŽE REZANO CVETjg OLAOIOL, S(noi9j, 22a, • 04/253-65-85, 041/789-608 soQe>ij PODARIM KUŽKA, slarega 3 mes. meianček mod Škotskim ovčarjem m kokeršpan-9 041/603-646 PRIJAZNEGA KU2A. zisti prinaialeo. star đ leta. 9 041/903-418 eoose^^ ČB eiKCA, 0*11/50^-183 en leden. ČB BIKCA, Slarega lOdr>i, 9 04/57-40-116 MtOM^S ČB TELIČKA, Slarega U dni, Pocf- brezie lS&. 9 04/533-01-76 »OC'QSäO OVA BIKCA, čb m knžanca, atara tO dni, 9 041 /873-497 Moeoii DvA MUCKA, siara dva meseca. 041/582-274 '^öM» JAGNJETA, za zakol ali 9 04/531-57-79 rejo, «067TB KMETIJSTVO JAGNJETA, za zakol ali 041/9T0234 raio. KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO, za gnojevko 3200 1 ir kupim kravo frioljnico, 9 041/840« OVE. raDijsni kadi za namakanje sadja. Po ugodni ceni'. 9 031/736-852 KOKOŠI RJAVE, cepljeno prodajamo vsak d&iavnik ofl 8. - 17 ure. sobota od 8 -13, ^jre, Perutnlnaj^o Gašper» jn. Moste 99 pn Komenoi, 9 01/83-43-566 60cer>a KOZLIČKE, zakol ah nadaljnjo rejo m kupim biKca mesne pasme, 04i/60e-642 GOZDARSKOTRAKTORSKO, pnkolt- co z dvigalom, večjo ah manjšo in s(9-b*ni vrraJm stroj, • 041/203-458 «ODM^O LAMO. staro dve leti, 9 041/508-829 eoee§n LEPEGA. 200 kg težkega bikca si- mcntaica, « 04i /754-709 soos6qft NESNICE RJAVE. GRANASTE, Irk pred nesnosijo, Brezplačna dostava na Oom. Dobite lahko ludi kletke zs nesnice, 9 02/582-14-01 PRAŠIČE, različno težke, možna dostava. 9 041/724-144 Aooca34 PRAŠIČKE, težke 40 95-800 TELETA KRIŽANCA, 056 04/58-03- TELICO 11-873 lO 6 TELIČKA, Stara 10 dni, EGAđTa? TELIČKO. simentalKo, 5tare>3 tedne In bikca srar^ i teden. « 04/572-50- 42, 040/610-958 TURŠKE, neme race. 8 04/572-00- V3r«>4 0 VISOKO. teličko 347 kravo simentelko in pistvo, 9 031/B86- 6QC«B:i:> ZAJCE, kunce 041/831-589 zakol a i rejo. eooe^ra KUPIM BIKCA, sfmentalca 110 do 130 kg, 041/935-596 BIKCA, sirrentalca. starega 14 dni, 9 04/512-28-77,041/461.557 «OOMQ; BIKCA, ah teličko simentalko^ staro 14 dni, 9 04/51-31-229 «onsoi eiKCe, težko od 100 do 400 041/S02-911 oeo^? OSTALO_ PRODAM 100 m3. PfSti, 9 041/678-543 OCOCST^ HRASTOVE SODE. 140 do 180 I, 04/250-30^5 «Mre, m P VC sode «CO«.*»; KOT EL. za i 200 I. * 031/352^05 LESNE STEBRE, starega kozolca m aie.«041/562-274 RASTLINJAK, montažni. 8x30 tn, kfliina trda plastika, bočno odplranie, pomične ogrevalne mize, senčenje, pečt m e(, omarica z avtomatiko, primeren za vzgojo sadik v zimskem času, « 041/689-770 V TRGOVINI KOROTAN, vSiruževem 20. pri Kranju dobilo različne kozarce za vfaganje ter pokrovčke in steklenico ra^rčnih Oblik in velikosli . Za obisk se priporočamo eoo« ZAPOSLITVE NUDIM MERCATORJEVA FRANŠIZA, liče nove sodelavce za območje Šk, Loka, Kranj. Radovljica. LancovO, Zapuie. §£emo tudi prodajalko tekstila oz oDutve, Ponudt>e na MAK, ŠkolielošKa 20. Kram REDNO ALI HONORARNO, zaposlimo naiakarja/ico za bfto. blagaj-nlćarko za trgovino irvllsko stroke, delo v izmenah, nedelje m prazniki zđpđo Pisne ponudbe na: Center Zorman, Zbilje 20c. Medvode, 9 Oi /361-24- 46 TRGOVSKA HIŠA, MAK, Škofjeložka 20, Kranj išče santostojnega (rlzerja. Rdsne Donodbe na omentum na&iov V PJCERIJI, v Medvodah zaposlimo pi-copeka za peko na Krušni peči. Pice- bar Hitn. Seskova ui. 23. Medvode, 9 041/738-678 V PICERIJI, zaposlimo picopeka, In- tertrend, d.o.o,, Hotemaio 50, Prea- ovor, 9 041/692-621 V SIRENA PUB, Kidnčeva 67, Škofja Loka zaposlimo dekle v strežbi. Pogoj urejenost m 041/719-019 ZAPOSLIMO, več nalakarjev in p\-copeka z najmanj dvema teioma delovnih izkušenj Hotel Grajski JOT. Kranjska 2, Radovljica. Int. g. Damjan Toman. 8 03t/352-299 ZAPOSLIMO, dekleta za delo v pubu, pub, Krani&Ka c. 2, Radovljica. 9 I ZAPOSLIMO natakanco z picenjr. Stare- roška c, 59, NATAKARJA, ali izKuinjamI za strežbo v MnOar Mateja s,d., eoo»'«I ZAPOSLIMO VOZNIKA, za delo na gozdarskem tovornjaku. Pisne ponudbe na: Me^jales. d.o.o., Straliinj 120, 4202 NaWo m*''^ ZAPOSUMO VOZNIKA, tovornega vozila, izp. C m E kat,. IV, si. tzobraäse ali NPK 2a voznika tovornega vozila. Prošnje pošljrre v 8 dt>on na: Iransport, d.o.o,. Mala uf. 10, Horiul, 9 PoOiete HITEX v segterrDnj odpira tminikaijvnl in imate veselje do prodaje, želimo, da postanete nas sodelavec. uspešno podjele, ki že dnigo de- seUe^e pro da;d izdeike za zdravo spanje, (e si želire redno sposliiev Imate us-trezno izobrazbe ter izpK B kategorije, nam prosirno pošljite p rošnjo na nasi Hrrcx d. o. o., Dot^a vas 143. 2390 Ravne na Kcroškan,tel.: 02/8215757, 041/621937 ZAPOSUMO VOZNIKA, Kwrn^ voo-la. izp.C Kat„ IV, St. izobrazbe ah NPK za vozndta tovornega vozila Prošnje posrjite v 8 dnen na; GrobO^k transport, d,o,0.. Mala ul 10, Horjul. W 01/75-00-1S2. ZAPOSLIMO VOZNIKA. Kombija, vozniški izDii B Kal.. Prošnje pošljite v 8 dnen na: Groboviek transport, d.o.o.. Mala ui 10. 01/75-00-152, ZAPOSL}r^O KOMERC^LISTA/KO. V, oz. Vil St. Izo.- smor ekonomija, znanje ang, ali nem. jezika. ProSnje pošljite v 8 dneh na: GrobovšeK trans-oort. d.o o., Mala ul. 10, Horjul. 9 01/75.00-152.041/788-678 eooerse DELAVCA, v skladišču S postim, Agr> promet, 0,0,0.. Ul 4 oMobra 10, ZAPOSLIM, miaisega delavca v lesni proizvodnji, lahko brez izkušenj. Janez Rakovec 8,p.„ «040/716-322 eossrv ZAPOSLIM, vestnega nega potiišrva, Oelavec c. na Brdo 44a. Kranj, 814 stavb-s.p.. aoofissi ZAPOSUMO ELEKTnt KA;UA , možnost del na-MgaJih, DvpvERDiKON, d,0.0,, Plavski rovt 3 b, Jesenice, 8 041/672-005,041/283-122 ^i» ZAPOSUMO MEHANIKA /SKLADIŠČNIKA, voz ep. b kat,, aželen izp. za viličar^, pomoć pn skladiščenju Proanje pošljite v 8 dneh na* Grobovšek transport, d.o.o,. Mala ul 10, Horiu 01/7^00-152,041/788-678 IŠČEM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče delO' pnprava na maturo in izprte. 040/391-295 SPREJMEM, Kakršno Koli delo na domu, 9 040/144-815 DUO ROLO, išče delo na obletnicah, porokah z Oomačo in zabavno glasbo. ISČEM DELO, kot inštruktor har-monike - frajtonarice, 9 040/250- STORITVE NUDIM AOAP71RAMO HIŠE, h calolr^ stanovanj* Me^amairtK. d.o.o. i Sfaretova 39. KfWf.« 04V570-957 ALI ŽELITE I na dovo pobarvan kri lesen nspuič'? Ugodno! irix, Siareiova 39, ASTEI^IKS SENČILA, Hozman Peter s. p M Senićno 7, Krizo. isL: 041/733-709; ^luiijfi^ rolojli ro Me. Came^ne zavese. pHso zaveee. KO' mamiKi* rnarkce» S www.astenk3$. kvaiitetnOi Loank na. Gradbentirvo. d.O.o.. Gubčeva ul 7, Kranj, « 041/287-328 IZVAJAMO, sanacije dimnikov, vrtan-zidava, montaža noviti. popravifa starrh. nudimo dimne obloge, dimne kape Novak & Co» d.n.o,, Ljubljan&ka 69. Domžale, « 0^1/898*102, eooer^i SPLOŠNA GRADBENA DELA. udarv je. opaži, betonske škarpe, adapiaefje slanh his. lasade. (akovanje dvorišč. klasični omc>i. betorukc ograiVi Grat^ benik Qarri in ostali d.n.o., Tončka Dezmana 10, Kranj. • 051/416-043. 051/415-044 6CW7U TESNENJE OKEN IN VRAT. uvožena l9sniSa do 30 % prihranka pri ogrovan« jU. Prepiha in prahu ni ve6! Zrnanjiaa hfup. 10 let garancrje. BE & MA. d.o.Om Ekserjeva 6. KammK, 0l/e>l5-057, 041/694^?29 IZOBRAŽEVANJE VABUENI. v LETNO šolo eritol 316. PLeSNETeCAJEinPO« KITARE, Sludio Tanoo, ZASEBNI STIKI POMLADNI V^ER. Gorenjka. prijavna, siara 45 ket. proprosla. ž^i sooz* nali nevezanega Gorenjca, tel. 0^0 64-26 {185 Srr/min) ali* samo mobite naročnika ^ kličite 090/14-22^5 (200 Srr/minK tudi zvocori 600900? PO M U DNI VETER, vabimo Gorenj* ke. ki želijo spoznatf novega moškegai da poktičele tel 031/612-S41 od 15. ure dalje ali pičite sms. Poizkusitei inar^^o uspeh ŽEN ITN A POSREDOVALNICA ZAU^ PANJE, posreduje za poštene z^ze. za vse starosli po vse; SLOi MrK>go so Jih le z» spoznalo, na| se /as ie veöl. 031 /SD5-49S r&öKM HILDO MIRT IZ Krmelca. ki je nek|e na Gorenjskem. Ogiasi se Ank^ Jan, • 031/418-161 OSEBO, e katero bi se lahko pogovar« jal v madžarskem jeziku. S 04/202-4 S*20 dooef Si POSLOVNI STIKI KREOm Oo 7 let, na osebni dohodek aft pokojnino, do 50 % obremenitve. Kredit) na osnovi vozfla, terleasingi Z3 voziid stsrs do to let M02N05T0DPIACIIA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska uL 22, Maribor Td.t 02/2$2*4&*26, mob: 041/750^60,041/331-991 F£SST d.0.0.. P£ Stritarjeva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil, uaoc!r)e obresti du. PcMa 7«. RAZNO PRODAM AKVARIJ, 60 I ir> radTO M surf, 6,4 fT>2. oboje po 10.000 SIT. 9 031/848-616 MP06«(H KOMPLET, Ol roški vo?i< m vrtno 041/381.916 Maksi •30-55. LSSTVE. vseh vrst in dolžin dobile ZDflje 22. 9 01/36-11-078 PLASTIČNE, g^bce 57*26 cm,, vrvi (2 Konor>lie. već «lektromotori^, 9 drvy.BU SUHE. colaciCo 2m3 m avto Kja pnde wagon 1,2, 146.000 km. « 040/239-365 17 ZAJCN KE. WC digitalno 504 , i/iaeoKamero . vgarsnciji. «04l/364> KUPIM HLADILNIK, flo 150 cm višin*» m prodam UDSilec hlevskega gnoja KRPA?0. «04/572-10-72 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot jc sklenil naš upokojeni sodelavec iz Savatech • Transportm trakovi Jožef Zibert r0|en 1925 Od njega smo se poslovüi v nedeljo, 6. avgusta 2006, na pokopališču v Predosljah Ohranili ga bomo v lepeni KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob prerani m boleći izgubi dragega moža. očeta in brala Pavleta Oblaka Hrovatovega iz Gorenje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno soialje, darove, cvetje in sveče. Še posebna zalivala vf?em sosedom iz VrŠanj in vsem Htovalovim sosedom. Iskrena hvaln Zahvala osebju ZD Gorenja vas, hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, cerkvenemu zboru m g. |anezu Miaxu za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki nam stali ob strani in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anka, hčerki Anica in Mojca z Alelem, sin lure z ženo Karmen ter sestri Ana in Milka Gorenja vas, Drulovka, avgust 2006 4 gorenjski glj\s ,11- avgusta ZAHVALE m .Si 23 Duntćv oltar nai U iivljcnje C • srca ZAHVALA /S. GregoriU) Nepričakovano nas je v 8). letu starosti zapustila naša draga mama Marija Bernik Notarjeva mama iz Potilonka Iskreno se zahvaJjujemo vsem in znancem za • « nom, pr sveče. Zahvala dr. Habjanu za za lepo opravljcii poslovilni obred Ijene storitve. Hvala vsem, ki ste se Žaliiioči vsi njeni ro Cotazd Kav^if Luka Štiglic: "Ločevanje odpadkov je dobra ideja, saj s tem pripo-moremo k bolj zdravemu in Čistemu okolju. Pri nas je to dobro organizirano z ekološkimi otoki, zato je odpadke e sortirati." Hedvika Mileč: "Ločeno zbiranje odpadkov je nujno, v Nemčiji odpadno plastično embalažo celo perejo. Slišala sem že tudi za možnost deponiranja azbestnih odpadkov na deponiji v Tenetišah." Erika Eržen: "Pametno je, da organskih odpadkov in tistih, ki se ne razkrojijo, ne mečemo v ist kol. V na5i vasi imamo urejeno ločeno zbiranje odpad-, me pa moti, ker naše polnijo tudi drugi. II Tone Janla: "Dobro bi bilo, če bi se ljudje navadili na ločeno anje odpadkov, saj je te zavesti le premalo. )e pa to zelo pomembno za okolje in za naše življenje v pri- II i \ Anja Logar: "Odpadke je z ločevanjem lažje reciklirati, pa tudi komunalni delavci imajo s tem manj dela. Ločevanje odpadkov je prijazno do okolja, zato bi bilo lahko še več odlagalnih mest." Plačilo po Nogometaši Triglava z nedeljskim derbijem proti Dravinji začenjajo letošnjo drugoligaško sezono. Vstopnice bodo gledalci na prvi tekmi plačali ob koncu tekme, vendar le, če bodo tako želeli. ßojrjan Bogataj Kranj • "CJatiska ekipa je büa že vrhu. V pripravljal» nem delu snio bili zelo do» bri, te prva dva kroga pa gostimo najresnejša kojikuren-ta za prvo mesto v drugi ligi, Dravinio in Rudar, Tako bomo lahko kmalu ocenili našo pripravljenost," o možnostih za napredovanje Članske ekipe Triglav Gorenjska pravi trener Uro§ BuČan. Jedro ekipe sestavljajo dijaki in študenti, torej amaterji, ki kljub temu treniraio dvakrat na dan. Tckina bo to nedeljo, , uri, na kranjskem mestnem Stadionu, v klubu pa so se domislili zanimive "V klubu želimo doseči, da nas bo družba videla tudi kot vzgojno, ne le kot športno akcije. Vstop bo br^plačen, ustanovo. V dveh letih srrto uspeli pridobiti 150 novih igralcev," pravi Rajko Korent (levo). na koncu pa bodo s pomočjo Na sliki z Urošem Bučanom, ki kaže novo člansko izkaznico S ponosom sem član ND brhkih mladenk pobrali Triglav Gorenjska. vstopnmo po naceiu najprej gledaš, potem plačaš oziroma selekcije [anez Aljančič/' pa kov do velikih podjelij. Za- tolarjev, od tega bo vsak plačal toliko, kot bo je povedal Miran Šubic, di- ka j ne prek nogometa tretjino prispevaJa Nogomet- mislil, da &i zaslužijo igralci rektor društva, ki je predsta- presegli lokalne plotove, ne- na Slovenije, kar je iz- glede na prikazano igro. nadi tri pomembne pro- enotnost in gorenjsko kre- rednega pomena, saj sedaj Nogometno društvo Tri- jekte društva v prihodnosti. garijo? To očitno znajo tako nogometaši vadijo celo glav 2000, kot se klub uiad- Z imenom Triglav Gorenj- Beli krajini, Mariboru, kranjski vojašnici! Ali bo no- no imenuje, je naimnožič- ska želijo postati klub vseh Prekmurju,' razloži Subic gometašem uspelo napolniti ncjši klub na Gorenjskem Gorenjk in Gorenjcev in pri- in doda še naipomembnejši tribune in zadovoljiti okus tako po Številu Članov kot vabiti joo.ooo danov oziro- cilj - nogometno sodelova- gledalcev, bomo videli Številu tekmovalcev. "Kroji- ma kar polovico vsega prebi- nje vseh gorenjskili klubov mc vrh kakovostnega nogo« valstva v regiji, "Zavedamo in uvrstitev v 1. slovensko meta na Gorenjskem» lohko se težavnosti naloge, saj mo nogometno ligo. nedeljo, na spletni strani WV/W.nktriglav.com pa so v sedmih mesecih uspeli zabe se pohvalimo s kopico nek- ramo privabiti člane, hkrati V kranjsko nogometno in- leziti kar 400,000 obiskov. danjih in sedanjih repre- pa tudi celotno gospodar- frastrukturo bodo v nasled- Morda gorenjska nogometna zenlantov, trenutno je dan A stvo, od najmanjših obrtni- njih dveh letih vložili 200 mi- zgodba le zre v boljše Čase. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo prev[adovalo oblačno vreme. Vse pogosteje bo deževalo, jutri bo oblačno m deževno. Hladno bo, meja sneženja bo na 2200 m nadmorske višine. V nedeljo bo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami- AferiCkj) RS t» ebolie, Ur»d la Mtceo/ioe'io PETEK SOBOTA i O 4^4 * t P k t t * 4 13/17®C 13/14°C NEDELjA • i • 4 11/19°C ^ CelMC 1B/14 'C Uur»A SobMa/ v 21/18 «C hUnW nn ;// ' _ - SI Gradec )777 ^ ON, 16/13-C LkJb ji/ies: 2i/ia'c O iUf N»gTO • k 7 f \ ^ ^ A. C y O 1:) Hchfl 2S/20'C f BRALCI SPOROČAJO Kumara velikanka Cvetka Tušek s kmetije Zakrainik na Sv. Lenartu v škofjeloških hribih je minuli ponedeljek na njivi našla kumaro velikanko. Presenečenje je bilo popolno, saj tako velike ku- mare Še ni videla, zrasla je u letošnji suši. Kumara tehta kar 2,10 kilograma, dolga je 55 centimetrov, čez trebuh' meri 34 centimetrov. Cvetka nam je obljubila, da je ne bodo takoj pojedli, temveč si jo lahko ogledate v soboto na škofjeloški tržnici, kjer redno prodaja svoje pridelke. Na sliki: Cvetka z vnukinjo Zalo in kumaro velikanko. Kredarica Stepinčeva plošča še razburja Spominska plošča hrvaškemu kardinalu in svetniku Alojziju Stepincu na Kredarici Se razburja. Vlada je v odgovoru poslancu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, ki je spraševal po dovoljenju za postavitev plošče, odgovorila, da Triglavski narodni park za predpisano naravovarstveno soglasje nI bi zaprošen. Zoper postavitev spominske ploŠČe je že sredi julija protestiralo Planinsko društvo Kranjska Gora in zapisalo, da je "zoper poskuse posameznikov in organizacij, da gore postanejo nekakšen poligon, spominske table pa 'pranger' za sproščanje verskih in političnih čustev", j. K. ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Brdo pri Kranju • jörg Prinzhorn in Jasna Cumze, Slovenj Gradec, jaskova ul. 4- Gorenjski glas mladoporočencema prisrčno Čestita in jima s Čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino Časopisa. RAOlO KRANJ d.0.0. ß KRANJ Airj a tj KTDMCIM NMJVUM HHUOHAy UIM tLfel-OH. <04| 2812 <04> zaiz <04)2022 <05*1) 303 (04> 2ai2 (041 2012 ro dl okr anjc^ ad lO'kr «pjetT-kO stfon www. ra dio> k ran h.9! rti. IClil J I*mS[ LlSi'fin RHUUSKH ru^Ki.lH »^UlUiUSK} 4 GG f 02 PETEK U. 8.2006 GL/ SB NOVIČKE Prvi koncert Siddharte Ova meseca po Izidu albuma 'Petroela' je Čas za prvi koncertni datum, ki oznanja začetek nove serije koncertov, ki bodo potekali do konca letošnjega leta po vseh večjih slovens mestih. Ljubljanski grad bo tako v četrtek, 31. avgusta^ prizoriiiče posebnega koncerta, za katerega vstopnic ne boste kupi Ii v redni prodaji, temveč jih bo skupina Siddharta razdelila med obiskovalce svojega spletnega foruma (S.A.M.O.) in se jim tako na svojevrsten način zahvalila za njihovo dosedanjo podporo, "isti, ki se koncerta ne bodo uspeli udeležiti, pa se Že lahko veselijo prihajajoče koncertne turneje, katere datumi bodo kmalu na spletni strani Siddharte. Kako do vstopnice? Vse registrirane uporabnike uradnega foruma, ki bi želeli na koncert, naj na naslov dharta.net pošljejo svoje ime in priimek, naslov, datum rojstva in uporabniško ime oziroma Številko na forumu. Vsf tfsti, ki še niso registrirani, se morajo najprej prijaviti in potem poslati zgoraj zahtevane podatke. Organizatorji koncerta si pridržujejo pravico izbiranja povabljenih do zasedenih prostih mest. Vsi nagrajenci, "ki bodo do- bili brezplačno va za koncert, bodo obveščeni po elektronski poŠti. Na dan koncerta se bodo nagrajenci izkazovali 2 osebnim dokumentom. mora ujemati s podatki 12 elektronske prijavnice, Priprave na prihajajoči otvoritveni koncert na Ljubljanskem gradu in turnejo, ki mu bo sledila, so v polnem razmahu, za sodelo« vanje pa so se dogovorili še s skupinami leaf-^t, naio ssaion in Trde, ki bodo, vsakič ena, ogrevale občinstvo pred nastopom Siddharte. A. 8. Klemen na Festivalu narečnih popevk Pevec ansambla Storžič Klemen Torkar namerava desetega septem* bra samostojno nastopiti na Festivalu narečnih popevk v Mariboru. Predstavil se bo s skladbo Začmu, 2a katero ie besedilo na sam, melodijo pa skupaj z dolgoletnim mentorjem ansambla Mirkom Slibar-jem, ki je poskrbel tudi za zvočno podobo skladbe, festival Klemenu menda ne pomeni nič drugega kot izpolnitev otroške želje, to je nastopiti na popevkarskem festivalu ob spremljavi orkestra. Minuli petek je ansambel Storžič nastopil v Tržiču v sklopu poletnih prireditev. Poleg lastnih skladb so si jih nekaj izposodili tudi iz bogate zakladnice bratov Avsenik. Okoii petsto obiskovalcev je bilo nad nastopom zelo navdušenih - kako tudi ne, saj ga sestavljajo vrhunski glasbeniki, ki so v zadnjem letu zelo uspešni tudi na festivalih. A. H. It's only love, Stars, Holding back the years, Something got me started, so v nedel/o zvečer donele v ljubljanskih Križankah. Suzana P. Kovačič ritanska zasedba Simply Red (op.: preprosto rdeči), ki je na glasbeni sceni že več kot dve desetletji, ima poletno turnejo po stari celini. V nede« Ijo so nastopili v polnih Križankah v Ljubljani, kar je bil njihov drugi obisk v Sloveniji. Nekaj novejših skJadb se ni dalo meriti z zimzelenimi, ki jih je publika prepevala skupaj s karizmaričnim rdcčelasim Mickom; only love, Stars, Holding back the years, Somethmg got me started ... Za pevca in ustanovitelja skupine Micka Hucknella pravijo, da je že sedbi pa pogosto pridajo mov, njihov zadnji izdelek. od samega začetka njihove- mdi etiketo najboljše brilan- ki ga promovirajo na turne- stop v Križankah bi akustično odličnih iahko dalj« ga delovanja znal izpostaviti ske soul pop skupine. Do- ji, pa je pred letom dni izda- ši, saj glasbeniki na odru prav vsak inštrument, tudi slej so po svetu prodali že na zbirka Simplified, Sicer niso bili, s "podaljški" vred, tokrat je bilo temu tako, za- več 50 milijonov aibu profesionalno izpeljani na- niti uro in pol. Minulo soboto so po šestih letih v Cerkljah ponovno organizirali Cerkljansko noč, Okoli 1.500 obiskovalcev je vse do druge ure zabaval Rok'n'Band. Ji Ana Hartman to Pod Jenkovo lipo zbralo okoli 1.500 obiskovalcev tako iz Ccrkelj kot tudi iz dnigih o več letih so v Cer- gorenjskih krajev. "2 obi s kom smo zelo zadovoljni, ta nekoliko presegel kljah obudili festival Poletje pod )en- kovo lipo, v .sklopu na§a pričakovanja. To je ned- katerega bo tam na voirmo največji obisk v sklo- sporedu več kot 60 dogod- koncertov, ki smo jih dokov. Vrhunec poletnega festi- slej pripravili Pod Jenkovo vala je predstavljala sobotna Upo." je dejala Klavdlja Štim, Cerkljanska noč s sktipino zadolžena za stike z javnost-Rok'n'ßand, Id je (zaradi Ro- io v Društvu Igrišče. "Obisk kove zamude) začela igrati z prireditev je bil od začetka i zaradi enoumo zamudo. Do desete slabši, verjetno ure je tako občinstvo zabaval nepoznavanja festivala, a se Trio Avenia, po uradni otvo- je med prireditvami stopnje- ritvi pa je nastopila plesna val in s Cerkljansko nočjo skupina Danica, ki jo sestav- več kot prijetno presenetil. Ijajo dame iz Upokojenskega Naš namen je bil dosežen, društva Cerklje. Energične in Se naprej si bomo prizadeva- vedno na sme ja ne plesalk e so Ii, da o) iranimo tak nivo in ga pripravile tudi koreografijo s Časom sk-ui^mo Se nekoli- za priljubljeno skladbo Afri- ko dvigniti/' je dodala Stimo- ka, ki so jo seveda zaplesale va. Sicer pa bo v Cerkljah ži- ob preigravanju Rokn'Ban- vahno tudi ta konec tedna. da. Slednji so v Cerkljali na« Danes od 19. ure dalje bo stopili prvič, s starimi in no- Pod Jenkovo lipo igrala sku- vimi hiti pa so na odru zaži- pina Mambo Kings, jutri po gall vse do dmge ure zjutraj. 21. uri na istem prizo- Po ocenah organizatorjev, rišču nastopila skupina Ato- Skupina Rok'n'Band je bila pred nastopom dobro Društva Igrišče, se je v sobo- mik Harmonik. azpoložena. V Cerkljah so nastopili prvič. 1 PETEK n.8.2006 03 TELEVIZIJ Ohcet prikazuje izbruh človeških strasti na poroki v lovski koči. d Alenka Brun a 59. mednarodnem filmskem festivalu v Locamu {2. • 12. avgust) so letos v ospredju slovenski kratki filmi. V program, ki so ga poimenovali 'leopardi prihodnosti', so vključili 28 kratkih filmov, med niimi je tudi slovenski kratki film Ohcet, režiserja Petra Pašiča. Tekmovalni kratkega filma program poteka v dveh delih: tekmovalni program Švicarske kratke produkcije in tekmovalni program kratke produkcije, ki zajema države "vzhodno od Mediterana". Vzhod Medi-lerana se začenja s Sloveni- . potuje po Balkanu m konča v Severni Afriki. Peter PaSič je pred tem posnel Ob tekmovalnem progra- je kos mesa, ki se je leta (l^ec) režiserke Lailc Pakal-kratki film Zadnja želja mu poteka tudi retrospekti- 2004 uvrstil v tekmovalni nine. Film je latvijsko-eston-(2005)» oba filma pa sta nastala pri produkcijski hiši Arkadena in s sofiuan- va kratke produkcije iz držav "vzhodno od Mediterana". Med 36 kratkih filmov, ciraniem slovenskega Film- ki so nastali v zadnjih dese- bene ške ga festivala. sko-slovenska koprodukcija. Eden izmed članov žirije, ki skj del je v rokali pro- ]-d Pedićka iz ocenjuje ludi slovenski režiser Jan produkcijske hiše Casablan- skega sklada. Ohcet je v Lo-carnu doživek svetovno premiero 5. avgusta, pri nas pa ga bomo videli na festi- tih letih, so se v program uvrstili kar trije slovenski CvilkoviČ. Festival le njegovo prisotnost počastil s po-kratki filmi: Hop, Skip& sebno projekcijo filma Od-lump, zmagovalec berlin- grobadogroba. ca. Film pripoveduje zgodbo o ugrabljenem letalu, ki pristane na letališču v Rigi, desetletni deček pa postane valu slovenskega filma v ske Panorame leta 2000, Portorožu (14. -17. Septem- Atorzija, dobitnik zlatega V tekmovalni program prostovoljni talec. V vlogi ber). medveda leta 2003 in Srce sti pa se uvrstil latvitski film Kilnieks a nastopa i ski igralec Branko Završan. H Alenka Brun jem turnirju serije Si.Mobil bine: odločilne tekme za ve nedelji zapored boste lahko spremljali Državno prvenstvo v odbojki na mivki s pomočjo reportaže iz Portoroža. V nede- masters, ki je štel za držav- . Predstavila no končno razvrstitev (polfina-le, tekma za 5. mesto in bo državne prvake. nale) v ženski in moški Turnir ie bil v Portorožu, konkurenci. Na turnirju je prvaki pa so postali Nataša nastopilo po šest ekip v mo-Cingerle in SneŽana Rajak ški in šest v ženski konku-med dekleti ter lani Mako- renči. vec in )emei Potočnik med V nadaljevanju bodo z !jo, 13. avgusta, na TVS 2ob moškimi, naslednjo pa si redno rubriko "Učna ura 11.40., 20. avgusta pa ob 12.05. Obakrat je avtorica prispevka Marjeta Košir (na fotografiji). To nedeljo bo na sporedu reportaža o trct- boste lahko ogledali repor- odbojke na mivki", naj tažo o Četrtem turnirju seri- Ši slovenski igralci odbojke je Si.Mobil Masters - ta je na mivki gledalcem posku- > štel tudi za Pokal Slovenije šali razložiti nekaj osnov odbojki na mivki. Iz vse- Igre. okafiaa etno XVI BLED FESTIVALNA DVORANA vstopnine ni 1 gusi ETHNODEÜAJAM KATALENA LESENI ROG^Sn MOUSSA DiALLO • - fc'; n k. i . I KTĐ TESAN OVCI PAUL GROLÜER TRIO MARK GI LUG AN GG naročnine M/2014241.e-po§la: www.QorenjskigidS.Si VI MANN Top Viessmann, d.o.o.. C, XIV. divizije 116 a, 2000 Maribor Telefon; 02/480 55 50, telefaks: 02/480 55 60 http://www,viessfnann,com, brezplačna št: 080 10 11, kiz@viessmann.com Vitola 200 • osnova za udobno toploto lN:>f Ai.ACiJt LAMPE Miha Lđmpe ip. S|>^(nji Hmrk 4 S 470/ Cffklk« tc'l - 04/^5? AÜ e-mi^ii i«)mpjjOvuij.i nei \vww inst<^l AC IJtMamp»' < orrs <2KL>M coauuwmjAv VOOOVOMHKSTALACU. imazakümanapmv CSlUA SERVE Ugodnosti Coffoysk^ Prodaja vstopnic, knjig in daril v nn; bas Al«i AvbfiJ (SLO) • kontrdba«, tritb Sachrra^gl (A] - bcbn iuiscssiOH 21.1. JAM $OSI»H INKONCCAT Ines Reiger (Al »vokal. Emil S&anyi (K)-klavir tQr*L22.l. NUtnH DifW StUTFT Marim Drew (GEl)- bobni, Boiko PeltovlC (C RO) • vibrator) H6\i von Hermann (A) • iaktofar>, flavta, Dominik t/obenta. PrimoiGraSlf (SLO) • kilara. Uano Maurln (CRO) efekin/nl bas J. AINAMU BMD (Sld, Aj itmtKUA. JAS aUI lUlO TRIO IN COST 070 PSSTNER {SLO) Oto ^tner • vokal (SLO), eiai iurjevčič • klavir {SLO), Nikotđ Matoiif • kontrabas (SLOh Drago Cdjo • bobni (SLO) ftitk. ÜX ^osmuüi POiETN( SOLE JASA. Cr«»n)an ((ROi MWti n.t 2AIUVÖII lOKCm u DE LdHCEV JAZZ UHPA KRANJ 20M f VSTOP PROST Koncorti bodo poteka M na vrtci Cafo dafori|# Pungorti koneu sUrega dtla mMU Kranj, s pr;£cikom ob 20.90 url* V primaru dežja S bod» koncQfU prestavljam v Cifa Manana % oHčalkom ob 21* un Pokrovitelji: OftrenjUi (imtMt Ar»j. Rad« SUAL Kot^l ^lltvtjf-^iNnPtna t^c», iiff hjn9ert tbi Krani Uinmr^cvo 2a hvlluro Republitt Yffnih» Mvsic C^nMi birop» lokdTV^aft. AncMpt tt^^ Gosiihicdiny^nsid lur^t nM.Vthinskđ vin^ Oroanc4t6r iiiili iii li CraMus Predstavljamo kozmetične in frizerske salone Frizerski salon Beti Salon Beti je prijeten, sodobno urejen frizerski studio, v katerem si lahko omislijo novo pričesko ženske, moški In otroci. V njihovi ponudbi je vse, kar danes omogoča frizerska obrt, pravi lastnica Beti, na vprašanje, kaj je letos moderno, pa ugotavlja, da postajamo vse bolj sprolčeni in se vse manj togo držimo modnih zapovedi. Vse bolj se prepuščamo lastnim željam, letnim Časom In vsemu, kar nam pač trenutno ustreza. Tudi moški so zadnje Čase bolj pogumni. Frizerske tehnike in preparati pa so v zadnjem Času tako napredovali, da skorajda ni več ovir za našo domišljijo. Vabljeni v salon Beti, kjer so ugodne tudi cene. Naročite se lahko po telefonu: 04/233 so 30. Frizerski salon Beti Ul. juleta Cabrovška 6, Kranj Delovni čas: pon., sre., pet.: od 13. • 20. ure tor., čet.: 8. • 15. ure sob.: 8. • 12. ure V dijaškem domu na Bledu že deveto leto zapored poteka glasbena delavnica flavte • Pikolo. ^ Simon Šubic z dijaškega doma na Bledu se vse od prejšn« je sobote vi je jo ubrani zvoki flavt. V njem nainreč že deveto leto zapored poteka glasbena delavnica flavte • Pikolo, ki vodi profesorica Ravte Alenka Zupan, akademska specialistka • flavtistka skupaj s korepetitorko, pianistko Danijele Masliuk. Obe sicer poučujeta na Glasbeni šoli Koper in Umetniški gimnaziji Koper. Na glasbeni delavnici dvanajst deklet iz vse Slovenije, starih od 13 do 18 let, zavzeto izboljšuje igranje flavte. "Na Bledu smo zaradi njegovega izjemnega ambienta, ki nam l^tri se bo v hotelu Golf na Bledu predstavilo dvanajst mladih flavtistk iz vse Slovenije. / Toto Corazd Kjvfii vsem ponuja pristno domače okolje, nič kaj podobno vzdušju v glasbenih Šo- vadijo igranje dveh skladb kontroli in koncentraciji na lah, ki jih siccr obiskujejo po lastnem izboru, popoldne odru," je dodala Zupanova. vsa dekleta. Namen delav- pa sledijo vaje s komornima Pridobljeno znanje bodo nice je namreč poglabljanje skupinama (trio in kvartet mlade flavtistke javno pred- 20.30 predstavili tudi obe uri pa bodo imele zaključni konccrt v hotelu Golf. v katerem se bosta danes ob znanja ob prijetnem dru- flavt) in z ansamblom flavt. stavile tudi blejskemu instvu. Že sinoči so ženju" je pojasnila Zupanova. "Vsak dan imamo Mlade flavtistke v dopoldanskih urah Individualno vaje . ki u6teljlci. Na ogled koncer-, ki sta brezplačna, nastopile v Viteški dvorani va i prav vsi ljubitelji pripomorejo k večji samo- blejskega gradu, jutri ob 17. glasbe Letošnji Kamfest bo v dveh tednih ponudil kar nekaj novosti in več kot štirideset dogodkov. Eden od vrhuncev bo gotovo nastop skupine Laibach. Jasna Paladin nedeljo, 13, avgusta, se bo Kamniku na glavnem odm, kjer se bodo vsak večer odvijali kon- ceni glasbenih skupin, večerni oder pred kavarno pa četrti s ti val dom, kakor so ga poimeno- začel bo namenjen krajšim koncertom, gledališču in poeziji. Posebnost letošnjega festiva-so t.i. Dohodki z dodano vali oi^anizatorji • člani KD vrednostjo, ki zajemajo foto-Priden možic, ki tudi letos grafijo, umetnost in druga sodelujejo s številnimi so- področja ter bogata obfesti- producenti. "Letos festivals!' valska ponudba s stojnicami, cer traja teden dni manj kot potujočo bijižnico, info cen- prejšnjaletajepazatoprire- trom in drugim. "Kar se ditev več, saj smo dogajanje organizacije tiče, nam gre z 2 enega odra razširili na tri vseh vidikov vsako leto bolje, programu ter skušali priva- tudi edini koncert, za katere- prizorišča," je bistveno spre- tudi posluh s strani občine membo predstavil Goran ZavrŠnik, programski in teh- in sponzorjev je večji, tako da s približno 11 milijoni po- biti res kakovostne izvajalce. In katere koncerte si lahko gab« treba plača ti vstopnico. Kamnilcu se obeta svetovni obetamo? Med drugim bodo dogodek, saj bi veliko nični vodja Kamfesta. Doga- stajamo eden pomembnej- nastopili; Katalena, Ante vstopnic za Laibache že pro- janje se bo začelo vsak dan ob 18. uri na pred kavarno, ših festivalov pri nas." je povedal direktor Kamfesta Rok jer bo oder namenjen naj- Kosec, Organizator)J poudarjajo, da so se tudi letos ob 20-30 na Malem gradu izogibali komercialnemu im, 1 Upedanten, Neisha (na sli- dali rudi v tujini. Organiza- ki). Adi Smolar, Dalmatin- lorji pričakujejo najmanj ske kiape, Jadranka Jiu'as in 30.000 obiskovalcev, po- verjetno najtežje pričakova- udarjajo pa, da bodo priredit-na skupina Laibach, kar bo ve ob vsakem vremenu. 1 PQEK n. 8.2006 NOMINATOR 05 corazd s nik Tokratni zgodbi zanesljivo pxjvezuje biznis, precej visok posel, "lifestyle" - življenjski slog, ter "dresscodc", ncnapi- $an, zaželen stU izgleda. In tisto, da obleka pač tudi naredi doveka s svojim odnosom, je kar na mestu. V poletnem času se stvar maJce sprosti. Moda dovoljuje in ponuja precej sproščen slog z odpetimi srajcami brez kxavat, ter raznovrstno krojenima, večno modnima jeansom in bnom. Na golfskih igriščih je precej lažje. Že proizvajala golfske opreme in oblačil, skrbijo, da se udobnost povezuje z zaželenim golfskim izgledom. In ob vročiru, ki nam je letos osušila zelenjavne vrtove, §e bolj vinograde, travne površine golf» skih igrišč, seveda še kak domač "teglc", se z veseljem spravimo v kratke športne hlače. Takole posrečeno so bUi Comita golf turnir kali na Častnega sodnika in ig- ki je Prešernovo zamenjala za ralno Čelvorko. Zatem je bil Mestno ^edališče ljubljansko. smeh še glasnejši. V prectfj bc^ti igralski karieri Da je deblo breze lahko iz- je biiü Bernarda dvakrat Sever-vrstni arhitektiuni element, jeva nagrajenka, leta 198S je a igralka leta, 1993 pa Žlaht- sta se domislila arhitekta, simpatična Vanja Gre^rc in Aleš tia komedijantka. Stol je prav Andreja StariČ In Matjaž MarinŠek stolpnice TR3 na Kotnikovo stavništva Comite. S seboj je peljal v igro, si je poslovnih iz- Vrhovec, ki sta v Tmovskili tako povsem prevzel obUkoval- ulico, zdaj pa je že več kot 10 pripeljal sina Nebojšo in kušenj nabiral tudi kot Smel- vratih, poslovni stavbi na Bar- videti možaka^i» let direktor predstavništva Av- sta zanimiv igralni par v igri lov predstavnik v Teheranu in janski jani, opremila po- ko Zdenko Vošnjak, s svojijn modnim butikom Krinolina razen ene in pol izjeme, na toelektrike v Veliki Britaniji. po principu "stableford". Sim- bil, kot vsi, del zgodbe Iskra bistveni salon Abitare. Gorenj- se je nekoč tnidila v središču Comita golfskem tumlrju na Bledu. !deja bi vabilo sta padli poi^ le da ga je poslovna karic- val posle Met^e v Pragi, bil jene firme Tonti- Tred več kot ni Aleksander Arh, šef salona, Ljubljano, )e pa mična Zdenka Tomaž Kalan ima podobno patični Igor Ingolič je prcigra- Conuncrcater ter skupaj nare- ska zgodba v Ljubljani. Podjet- Kianja. In tudi sama odšla v srečanja poslovnega ra iz Iskre Commcrcc peljala v šef SEV-a in ustanovil Iskro v 25 leti se je AljoŠa v Ameriki je iz Kamne Goricc in je zarü- oblekla številne Gorenjce m Hongkong, kjer je pred 20 leti Avstriji (Handels). Tokrat je poskušal z akrobatskim smu- inivo mladost preživel vse od pred več kot 10 leti, v zdaj tudi gostila družba z medna- začenjal z golfom in ima še bil mladi upokojenec častni čatijem in začenja] z golfom, Trbiža, Kranjske Gore, Bleda, zaprti restavradji Yasmin, pri» rodnim pridihom Comita, vedno svoje podjetje, ki irzi in sodnik, saj tenisa ne namera- ki ga s spodobnim "HCp-jem" Radovljice. Vsepovsod pove- pravila čedno modno dc»odiv- d d., iz Kranja- Delovne obvez- prodaja za nekaj iskrških pod- va zamenjati za golf, še manj še vedno zelo rad igra. Prvi so zan s poslom. V Kranjski Gori ščino, na kateri je kot mane- janež Vi potni k Al još a Ivančič Tomaž Kalan, Andrej Čeč, Iztok Dvoraček Bernarda Oman, Zdenka Vošnjak nosti enim, diugim pa dopust- jetij, tudi za Bmeco. Prve pro- se odpovedati ribičiji in bili prvi, ker so bili trije. Tomaž bil v leaendameni Klubu, na kenka sodelovala Radovljičan- niški užitki, so zakrivili malce dajne poti po Aziji sta opravila Iztok Dvoraček, z golfom je Kalan in Andrej Čeč s podob- Bledu v še boljši diskoteki, ne- ka Andreja Starič, pred leti manjšo udeležbo, ki pa nika- skupaj Tomaž Kalan in An- začel zadnji med to druščino, nima hendikepoina, sta igro pozabnem Casare, Žal takili partnerica Sandija Ariia. San- ni več. Le zakaj? Vzpo- dijeva Mojca pa je takrat Še tr- kor ni vplivala na prizadev- drej Ceč. ki je utiral pot elek- jedirektorIskra Prinsa.ki ješe na iSlukenjdokaj hitrokonča-nost, borbenost, vztrajnost, troelementom, kol šef prodaje vedno v skupini Iskre. d. d., la. Tomaž z najdaljšim udar- ni in padd, novo priložnost pa žila legendarne in predvsem predvsem pa prijetno druže- v Iskri Semič, kasneje nadalje- Dušana Šešoka, prav lako pa cem in najboljšim rezultatom, si je Sandi Aih ob Čedni druži- neznosno drage ameriške se- tt je golfskih navdušencev s val v dnjžbi Faktor (zanimiva skupfiim predznakom, ki se mu reče Iskra. Prav vsi so je Šel skozi zunanjo trgovinsko iskrško šolo. ki so io imeli Andrej je končal tretji, drugi d Mojci Ogorevc našel v Ljub- falnike Kirl^y, ki jih je k nam Nano Vipotnik, Iztok Dvora- Ijani, najprej na Bregu ob pripeljal podjetni Matjaž Ma- poslovna zgodba), zdaj pa je že Šesto leto družbenik v zaseb- v "nekoč" hotelu Transturist v ^ek pa je bil zmagovalec bun- Ljubljanid, kjer je salon postal rinšek iz Radovljice. Leta gre^ skozi proces in izobraževanje nem kranjskem podjetju IC Škof] i loki. Poslovnih manir se kerja • peščene in enega od pretesen. Sedanjih približno do. življenje prav tako in oba ter dela v nekoč tako mednarodni prepoznavni firmi, pa iskre Commerce. Postavni Dom, ki so ga odkupili od jeIzloknauči]vSvid,kjerjelr- treh jezerc - vodne ovin^. Pran- 500 kvadratov bo zadostovalo sta priSla Mojd in Sandiju pri- čeprav v tistih, socialističnih časih. Od leve: Janez Vipotnik, za prijatelje Nano, je bil v "tistih" časih šef SOZD-a Iskra. mož v rdeči majid je DaniJo Durakovič, Makedonec z na- žii program Perlesa, zdaj Hid- rie Edvarda Svetlika. Prokurist Comite, AljoŠa IvanČiČ, ki j jo, da se jim morda zgodi jesenski del v Moskvi. Bili so prijetna dni.^čins uuraKovic, MaKeconec z na- u>mite, AJjosa ivancic, ki ]e prava m pnietna üru.?cina. Naj- šim državljanstvom in z več povabil na jezersko igrišče 2 več smeha je bilo, ko je kot 20 leti poslovne dobe v devetimi igralnimi luknjaini, "bab'ca" doletela Iztoka in lijanskega design pohištva. Zelo rdeč in atraktiven stol voščit poslovnega in osebnega Le Škoda, da kaj podobnega ne" padel v oä StražiŠanki, igraJki Bernardi Oman. sestra Irena in volitvali bo vse drugače, če doživel je selitev m prodajo iz Moskvi, iqer je direktor pred- in tudi s prvim zamahom po- smo debelo uro, ob smehu, ča- kandidira za županjo v Kran ju, že ne, bo vse po starem. Vanja Gregore in Aleš Vrhovec Mojca Ogorevc in Aleksander Arh cn < C, POVPRAŠAJTE in REZERVIRAJTE leUlsV^ kortt * v^iovmc« * * v^lcpnice * p^^fcvnd ppicvanfa 69.900 BOIURIIA 69.900 O Ui • - , 7NA>UlU 7 Hj, let n u RODOS 79.900 niNlUJA SI.900 7 POi, lel 11 LI HVAB ti 82.000 'SV. SIHAN Utu 104.900 s )U Tli»«« T Kk. ÜIB a «ci OD 12 10.S60 PARUIIHAIOM »<81.000 2S.d. 3 0/7 m. \tl u LIU GARDAUND IS> 11, I I D« v^topnir^a lOMHS mh| csMNA 04/2Q1< MifiCAraRONifBiH 04/2014 267 vouPAS iioriA iM* (»I 04/5111 770 • BOU^AS^su icunce M. 04/SS34 140 PETEK 11.8.2006 HUMOR / KRATEK CAS Brat vse vidi, Brat vse ve PREDSTAVA HOMMO GORENCIUS TISOČ UGANK ZA ODRASLE Država pomaga gorenjskemu turizmu. Dolge kolone na cesti Podtabor-Vrba priložnost za novo vrsto turizma. Će so bili še pred dnevi gorenjski turistični delavci obupani, ker so tuji tiiri5iti zaradi slabega vremena množično zapu§čali Bohinj, Bled je zdaj njihovih skrbi konec Turisti ostajajo. Država je gorenjskemu turizmu namreč nesebično priskočila na pomoč. Zaradi še vedno nedokončane gorenjske avtoceste na stari re-gionahu cesti ob kondh tedna nastajajo veliki prometni za- Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam poSljite do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro uganka, pripi§tte rešitev + ime in priimek na številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kra som Tisoč odrasle". , s pnpi- ugank za 21 i ja se, in ni mokro, vidno ni, fe či/timo. maški, tuji tiinsti, ki ne pozna- Mali brat sem se danes dopol-io straniJdh cest. se po uro in dan udeležil promocijske vožnje po rezervatu in priznavam, da je izjemen. 2e v Vrbi več v strnjenih kolonah s Irostjo 10 km/h počasi premi- hommo podvinus" so oponašali pred letom izginiüe noje, najbol) živopisen pa je bil pogled na številno kolonijo kajood Vrl)e do Podtabora, ob nas ob cesti pozdravi nekaj "Hommo brezjan\isov". Turi- nedeljah tudi v obratni smeri. Rednih primerkov "Hommo sti z zanimanje^n fotografira- Ob prijazni državi so narn- vrbacensisa" s posebno po- jo, najsreöiej^i pa se tudi ro- reč iznajdljivi domačini krajev nudbo podvrste "Poeticus vr- ob cesd prišli do ideje, da bi bus". V radalievanju so maio- med ojnenjenima krajema žice predstavnikov "Hommo "Hommo gorendusov". oi^nizirali Veliki narawi do- hrupus lescanus" na izviren gi se po poti zapeljejo tudi po veški rezervat "Hommo gCK način z vpitjem preglašali večkrat. Hotelske ka pačile te rendiis", v katerem bi se mi* hrup lel^, na desni strani ce- so polne, saj turisti nameno- ste pa so "Hommo radkesbur- ma čakajo na konec tedna, ko zžrebalf in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za ba- zen, Pravilna nje objavljene uganke se glasi: cesta. Tokrat smo izžrebali Andrejo Leskov- šek. movozeäm turistom na miv način predstavljali člove- gus" igrali neko predstavo o ški primerki iz krajev ob cesti. županu in Micki, "Podvinus cesta Mali Brat WWW.CORENISKICLAS.SI TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Pravica" imefi težave Še vrsto let. V vas bo nekdo, ki vam bo v je odločitve. Lahko pa ti vse» to je vpletena vsa družina, a odločilnem trenutku poma- eno povem nekaj besed- Droga Jonjo. proam ^^ ^^^ pričakujejo, da boste gaf. Lep pozdrav. pomoč, kaj kažejo karte. Pn- ^^^ ^^^ ^^^^^ ne ohromi pri odločitvah in "Bukev" ^^ ^^tnjijte prt svojem, dok er Ali naj vztrajam pri suojem? ^^ dosežete svoj prav. Za- odnosu s fantom nisi pre- n vedno smo v %poT ir} se bojim kakine posledice bo prir^esel. Hva h. vemo, aa je ponavadi tisti, ki najmanj ve, za n nikakor kaj se sp dokončala iludij? Bom ostala s tem fantom skupaj, aH pa bo prišlo do kaklnih sprememb. ne gre nosi nobene krivde. A vseeno. Spor se je sproži zaradi laži in razni kaj so odvetnikih Zato, da nam s svojim znanjem pomagajo po pravni poti, kjer se sami ne znajdemo. Sodni mlini pa, kot veste, melje- Študij boš uspešno dokon- niti ne veš zakaj. Spremem-jo počasi, a vedno zmejjejo. Čala in kot vidim, boš tudi be se ti obetajo, do katere imaš občutek, da to ni tisto pravo. V tem času, kar si 2 njim, si se spremenila in včasih niti sama sebi nisi všeč. Vprašaj se zakaj. Zato ker si se preveč prilagajala in podredila, na koncu pa Že v nas jem letu boste Še nadaljevala s študijem. kanj. Dobro veste, da niste in ne smete dovo i- meje je pa odvisno od tebe. Sošolcu ne samo, da si mu ne odlašajte preveč in naj Nekam pa le še vleče, če- všeč in da se dobro razume- dosegli zmago, zato nikar Če ne takoj pa malo kasne- ti, da na kakršenkoli način vas ne bo več strah. Marsi- prav se zdaj še ne moreš ta, ampak se ježe začel vate kdo resnico težko prenese, odloČiti. Šol ni nikoli pre- zaljubijati. Kaj to pomeni a to je ena izmed največjih več. S svojimi odgovori ni- zate, dobro veš. Bodi po- vrednot, ki Imajo svojo ce- mam namena, niti nočem gumna in naredi tisto, kar ti motijo vaš mir. Pravico ste poiskali tam, kjer je doma in to na sodišču. Drugače ne 60 šlo, oziroma bi no v življenju. Presenet in ne smem vplivati na narekuje srce. Srečno HOROSKOP TANJA in MARICA i • Oven (21.3. • 214.) Sami sebi boste zopet preveč obljubljali in si naložili le cel kup novih obveznosti. preveč zadovoljni, zato načrte, pa Če Še tako težko. I vas s tem ne bodo prisiljeni spremeniti svoje Bik (224« • 20.5.) Ponudi se vam enkratna priložnost za daljše potovanje. Vse to bo za vas tako nepričakovano, da ne boste zmo» gli najti vzrokov za proti. Na delovnem mestu boste zvedeli za novice, zaradi katerih boste v prednosti pred sodelavci. Dvojčka (21.5. - 21.6.) odpirale se vam bodo čudovite služek. Ker se vam bodo finance priložnosti za dober za s tem izboljšale, si bo ste lahko izpolnili marsikatero nem področju boste malce a ne za o. Rak (22.6. * 227.} Zagon na delovnem mestu vam bo popustil v tolikšn meri, da bodo to opazili tudi drugi. Sicer brez škode, le navajeni vas niso tudi po te} strani. Tudi v družinskem okolju bodo komaj prenašali vašo slabo v no lahko le dopust. O- Lev (23.7. - 23.8.) Polni boste idej, tako poslovno gu. Malo vas bo sicer vrglo iz tira, ker se vsi ne bodo stri» tudi v domačen* j z vami. A lepo počasi, pa bo cilj prav tako Pri denarju ne bodite preveč razsipni, saj ga boste kma» lu potrebovali. Devica (24.8. - 23.9.} Malo bolj bodite pozorni na to, da vaši sodelavci ne b zlorabljali vašega zaupanja. Podvig, ki ga boste načrtova- . se vam bo obrestoval. C tem nikar preveč ne govorite okoli. Močnejši boste, kot si mislite, zato kar brez skrb stopite n a prej Tehtnica (24»9. • 23.10.) Tudi če se boste še tako branili, se avanturi ne boste mo* gli izogniti. Možnost, da zraste v trajno zvezo bo, odvis» no pa bo le od vas. In zakaj ne? Priznali si boste, da ste i vi ranljivi In ljubezni Še kako potrebni. Škorpijon (24.10. - 22.11.) vaši glavi se vedno pojavljajo nove in nove ideje. Tudi Če ni vedno realizacije, se zaradi tega ne obremenjujte, ampak pojdite dalje. Vaša edina napaka, m bo žal za ved* no ostala, je, da se ne znate sprostili ir^ uživati življenje. Strelec (23.11. - 21.12.) Na poslovnem področju se boste pošten odnos. Zaupali boste sami dokazali, da ste vredni in da Ii in zahtevali sebi in tudi drugim veliko več. kot ste do sedaj pokazaii. Pri denarju bodite pazljivi Kozorog (22.12. - 20.1.) Vaše intenzivno delo bo v tem tednu končno obrodilo sadove. Zadovo boste sami s seboj, kar se vam bo po» cazalo tudi navzven, saj boste zelo dobre voje, kar ni vaše pravilo. Malo zmede boste Imeli v družinskem krogu, a se bo vse dobro rešilo. Vodnar (21.1. -19.2.) Zvezde so vam naklonjene. Ne oklevajte, sedaj je vaš čas! Mirno se prepustite tem dopustniškim dnem, saj nad vas ne preži nikakršna nevarnost. Ne delajte si nepo» trebnih m neuteme v prid. skrbi, saj se bo vse uredilo vam Ribi (20.2. - 20.3.) Upoštevali boste nasvet nekoga. bro in ima toliko življenjskih pravilno svetovati, in to tako, da sem jasno vam bo, kaj so vaše že ko uresničite. i vam hoče samo do* , da vam bo znal za vas najboljše. Pov« e in kaj je tisto, kar lah- PETEK 11.8.2006 NAGRADN/ KRZANKA Visok l2horlstek za zanimivo ceno Za nagrajence pnspeva nagrade Uimpe MIha 1. nagrada: nahrbtnik 2. nagrada: dežnik 3. nagrada: 2x kapa Slst^mika tehnika len celotnemu sistemu. Material, plemenito nerjavno Vlessmann, ö.o.o. C. XIV. divizije 116 a. 2000 Maribor telefon: 02/480 55 50, telefaks: 02/480 55 60 http://www.viessmannxom Pri posodobitvi $e naj uporabijo usklajene sistemske jeklo, zagotavlja neoporečno shranjevanje brez dodatne-komponente, da se zagotovi neproblematična zamenja- ga vzdrževanja. va stare naprave. Viessmann v ta namen ponuja kompletno paleto proizvodov z vsem priborom. Reflulafiljika tehnika Za nizkotemperaturno ali kono enzacijsko obratovanje se uporabljajo sodobne regulacije, ki na osnovi zunanje Brezplačna it.: 080 10 11. ktzSvIessmann.cam temperature in nastavljivih karakterističnih vrednosti zgradbe optimalno regulirajo temperaturo vtoka in nudijo vefiko udobja pri rokovanju. iriessmannofi unml kolflktorjl Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz " ogrevania, predvsem pa za ogrevanje sanitarne vode, črk z ošte^lcenih polj m vpisano v kupon iz križanke) ^^^^^^ 2 njimi se lahko v poletnih pošljite na dopisnicah do srede, 23. avgusta 2006, na Gorenjski glas, Zoisova 4001 Kranj, p. p. 124. Oopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik nagrade: prispeva Gorenjski glas Gorenjskega gfasa na Zoisovi 1. mesecih do 100 % pokrije potreba po topli vodt. Ogmalnlkl sanHarne Ogreta sanitarna voda se shranjuje v ogrevalniku sanitarne vode. KI je pri Viessmannu optimalr^o prllago- 64 GR&K OTOK 6NKA POUOftSKJ vime UKS rr&š KOTI PREPROSTO UUDSTVO BLIŽNJA SOROOWCA 22 24 vm« KAPUCO 7 POSUIM STVO 42 18 MCA&iS lonue ORHETTt OtMXHT HUBAD 2 KOPALCA BAkJA VUAĆM STROJNI element AVCUSr černigoj SESTAVIL P KALAN HMNlC» no pesništvo «vja raca STltOlCZA onatruo 9 sfuucAi; xhwega ^lat>u 33 35 dedka KOVINA (Vi 11 domaća oeuKA IMCNA uaftua snbol za natpll japonskj DR^VNIK (Hii^oeuMii 30 EvnA peron nivo. gladina 38 prestavna ROCM^A 3 OUKANA anska ftmsko wn.poo- 2E1IUE VOJ kauk 4 ^IKI ežGAtie GlMf poomćjs oesFV tečaju 29 um* trstenjak zrazza □aailo 16 HI&A ZrSEBBC moki 45 39 US£ONA UGANKA MW HAUm igaalec ervalenKn OQrevalnA sanitarie vode iz plefnenne^ r«imega (»ko. , m SOO litrov kajnov baat 37 20 nas st. glassenk (jan 9A tow hanks 40 44 EDEN IM STARŠEV 36 hodf«n ćevka.' komis, .samo s. &KAPUUR kSÜSE jT.peto iL DÄm NA SKLADA TEUgy MAICtSE motorno KOLO 41 2S 13 14 6RSKA boginja mdwqst1 PLAT KNJCE slkarska DESKA2A MEiANJE BARV hrvaška iflraim (WSP P»VTOK savepri uedvooan 10 19 na&a sivsa hućaftka (mateja) RAVOl, ZUNANJI OCLHiSE KRAJ PRI novem mestu gal£rua VUUB* ljani RAY CHARLES slikarka pleste- UAK BArilTV vooniu trefalt tanja POKR-V VfTNAMU CETRTt PLANST OSTRA voot*a 17 34 46 S 28 NA& stropje AtK^A re&ou 802je-potnik 43 1 1 ■ A 5 6 r Q 6 10 11 "12 13 14 IS 1$ 17 M 19 21 j F 23 24 2i ae V 26 29 ' 30 , 32 33 3< 35 37 j [sa 3d 40 41 42 43 M 4S I 1 a Naziv, naslov Pošta 4207 Cerklje 4204 Golnik UUHPE MIHA S.P. Sp, Brnik 45 . LUKANEC MIIAN S.P. Tenetfše 34 MART1NJAK BORIS $.P. Srednja vas. Gor>iče 3 OBUK ZUTROIP. Smlednilka cesta 43A 4000 Kranj 4204 Golnik OMAN nKTOR S.P. Pod gozdom 26 PUNSTAL Industrijska ulica 1 POTOČNIK IVAN S.P. Stir pni k 15 SMC ZDENKO S.P. Podreber 12 ŠTIBE UU2E S.P: Brniška c. 48 TALCQW D.0.0. Demšarjeva 14 VAVTAR D.0.0. Biro UuWmi Zvezna ulica 2b ZAPLOTNIK AITTOH Si>. Sebenje 26 CEVOS 0.0.0. Gorice 15 ĆEPOH JANEZ SP. Ljubljanska cesta 101 EKOKONSTBUKT D.0.0. Markovo 13b ECOP ABUCr 0.0.0. Hotemaže 106 0.0.0. Pf eCna 10 ariRM 0.0.0. Ljubljanska 13 I.S.P. UM. 8evkova ulica 42 KROŠEC TOMAŽ 8.P. Štula 3 JEKOV 0i).0. Dražgoše 62 4290 Tržič 4270 Jesenice 4227 Selca 4202 NakJo 1217 Vodice 1000 Ljubljana 4294 Križe 4204 Goln k 1354 Horjul 1240 Kamnik 4205 Preddvor 4260 Bled 4240 Radovljica 1241 Kamnik 1210 Ljubljana 4228 Železniki KOSEC TOMAŽ S.P. Vatburga 56a 121 ß Smlednik Telefon 040 710 122 041 784 493 041 634 031 041 403 576 041 744 4 67 031 328 454 041 830 087 041 707 094 041 650 958 4220 Škofia Loka 041 615 021 01 520 75 BO 041 703 604 040 295 711 041 652 637 051 330 652 051 602 602 041 799 373 04 537 32 00 01 839 45 87 01 512 03 42 041 756 959 041 666 3&5 NAGRAjENCI KRIŽAf^KE ZAVODA ZA TURIZEM KRAN), kije bila objavljena 23. julija, so: u. 2. in 3. nagrado: DARILO PRESENEČENJA v vrednosti 3.OOO SIT, ki ga podarja TC OBI Kranj prejmejo IZATOML-J£. StoSičeva 4. Kranj; )URE HAFNER, VirmaUno. Škofja Loka ter URBAN ŽNIDARŠIČ, Topolje 6. Selca. NAGRAJENCI KRIŽANKE KOPAUŠĆA LAGUNA: tri dnevne vstopnice za Laguna mestno plažo ali kompilacijo prejmejo IVANKA HVALICA, Cankarjeva 13, Tržič; FRANCKA LANGERHOLC, Podlubnik 153, Škofja Loka in JANEZ VELIKONjA, Stiška vas 70. Cerklje. Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo MARIJA URH, Ul. Stanka Lapuha, Radovljica; LOJZKA VOVK, Sp. Gorje 2|. Gorje in ANDREJ )ALEN, Bohinjska Bela 13, Bohinjska Bela. Vsem nagrajencem čestitamol 08 PETEK 11.8. 2006 DRUZ/ BN/ KRONIK/ Route 66 ni samo štoparski vodnik, sevniški Grand Rock uspel, Gorenjci pa imamo med finalisti slovenskega podeželja fanta in dvoje deklet. Alenka Brun držav in tri časovne pasove, ce), Anja (iz Žirov) in Mir- sestavljata Boris Benko in Tako so nastale fotc^afije o jam (iz okolice Jesenic). Primož Hladnik. Kdor jih ie mestih, ki so izgubila tekmo Konec tedna je Sevnica pO' zamudil na Sevniškem, jih kadilakom, kaduljo, kontra» turo, zgrajeno na filmih, vremena organizator kulturo in odprlo cesto, ki pa jo je napisal Marcel Šlefan- bo odprta do 22. avgusta. iiC, jr. Fotografije so tudi del V torek so v galeriji Pho- s časom» o naravi, ki je videti novno oživela. Tradicionalno lahko sliši §e konec meseca Ion v Ljubljani ob udeležbi kot filmska kidisa, o hitrosti so pripravili festival rock (26. avgusta) na Kamni- kar velikega Števila tako po- in o življenju ob cesti. Route glasbe na idilični lokaciji škem gradu. Laibachi so ob- vabl)ence\' kot prijateljev od- 66 ni samo Itoparski vodnik Sevniškega gradu, a je tudi änstvo, ki ni čutilo mraza, i razstavo fotografij Boru- po cestah, mestih in krajini, letos trajal le en dan. Festival navdušili. Pred njihovim ta Krajnca ter predstavili marveč tudi izostren In kriti- naj bi trajal tako v petek kot nastopom sta obiskovalce knjigo Route 66/V postelji s čen vpogled v popiüamokul- soboto, pa je zaradi slabega ogrevali Slovencem že znano ime, rock skupina Tide igah in glasbi. Razstava pred zdajci ugotovil, da ne ter francoska Kafka, a nista bo tvegal in je odpovedal pel- pritegnili večje pozornosti. V polnem razmahu so kovo konccrtiranje. Lani pa Glede na to, da se je nekatc- knjige- Obiskovalci niso mo- tudi priprave na finalni izbor je zaradi preobilnih padavin rim zdel nastop Simply Red gli skriti razočaranja, da se za lepotico in fanta sloven* in muhastega vremena od- v Križankah kratek, so Lai- Stefančič odprtja in predsta- skega podeželja za leto padla sobota, samo da jih je bachi občinstvu tokrat na- vitve lastnega izdelka ni ude- 2007, Organizatorji želijo z takrat vreme prej kot ne pre- menili dolg podaljšek, ki je ležil, ker naj bi bil nekje na izborom pokazati slovenske- senedlo. Gostujoči so iiavdu- vseboval kar Štiri skladbe - poti. Knjiga je potopis četve- mu občinstvu, da je sloven- šili obiskovalce, Še posebej med njimi tudi znano rice, ki se je spomladi 1999 sko podeželje zanimivo, da o pa so občinstvo pritegnili le- Mamo Leone, občinstvu pa odpravila na Route 66, kakih njem ne velja splošen stereo- gendami Laibachi, Id napo- so v oä poleg značilne drže 2400 milj dolgo glavno ulico tip. Izmed gorenjskih pred- vedujejo svoj novi album je- in noše pevca tokrat padla Amerike med Chicagom in stavnikov so se v finale uvr- seni. Nastal naj bi v sodelo- tudi brhka dekleta., ki obvla- Los Angelesom, skozi osem stili Matic (priliaja iz Zabni- vanju z duom Silence, ki ga dajo petje in bobne. Manca Košir je avtorja fotografij Boruta Krajnca prosila za Anja, Mirjam in Matic zastopajo barve gorenjskega avtogram. / fco podeželja. 1 ^^^^ athiy^rgamzatw^» < O'' ftn • Sevniški grad je večina obiskala zaradi kultnih Laibachov Tide / 'oto- Zal op La i bach /F«».2avjop V skladu s trendom: ženski vokal skupine Laibach VRTIMO GLOBUS Elton se boji računalnikov Sir Elton John je priznal, da je tehnofob, saj ima močan odpor do sodobnih elektronskih naprav. Sicer modemi britans glasbenik nima račjnalnika, mobilnega telefona ali iPoda; nakupovalni seznam zapisuje v beležko, po mobifcu pa je dosegljiv preko soproga Davida Furnisha, ki ]e njegov osebni tajnik. Pevca veliko bolj zanimajo klasični tiskani mediji, vsak dan prebere pet britanskih dnevnikov. Se posebej je pazljiv na tabloide, prebere vse, kar pišejo o njem, da v primeru obrekovanja ne zamudil priložnosti za tožbo. Poželenje na prvi pogled jesse Metcalfe, vrtnar iz serije Razočarane gospodinje, naj bi btl tik pred poroko s članico skupine Girls Aloud Nadine Coyle. Spoznala sta se februarja letos v Avstraliji, on Američan, ona s severne fr- 1*1 ske, sta 'čezoceansko' romanco nadalje-vala po telefonu, po ponovnem snidenju pa sta se odloČila, da sta ustvarjena drug za drugega. Jesse govorice o skorajšnji poroki s smehom zavrača. Češ da je prezgodaj za odločitev o tem, ali je Nadine res prava zanj. Potrjuje pa, da ga je popolnoma prevzela in da je Šlo za poželenje na prvi pogled, saj v ljubezen na prvi pogled ne verjame. Ločitev prerasla v vojno Ločitev zakoncev McCartney se spreminja v pravo vojno. Paulovim Izjavam, da je Heather nerazumna, prepirljiva, zlobna In grdo ravna z osebjem, je sledila obtožba, da mu je iz hiše ukradla tri steklenice Čistila. Vendar pa ni ostalo le pri besedah, nekdanji Beatle je zamrznil skupni bančni račun in zamenjal ključavnice. Ko je Heather z dveletno hčerko Beatrice prišla do hiše in ugotovila, da jo je zaklenil ven, je varnostniku ukazala, naj vdre, kar je opazilo tudi Paubvo osebje in poklicalo policijo. Melanie v kadilskem škandalu Na Melanie Griffith se je vsul plaz ogorčenja, potem ko so jo fotografi ujeli, kako kadi s Še ne polnoletno hčerko Da- koto. Mati in 17-letna hči sta se odpravili po nakupih, pred trendovskim butikom Maxfield na Beverly Hillsu pa sta si privoščili odmor za cigareto. Na posnet-je igralka s cigareto v ustih, medtem pa z vžigalni-com prižiga cigareto hčerki, ki po ameriških zakonih do 1S. leta starosti ne bi smela kaditi. Petra Pogačnik prihaja z Bleda in je rojena v znamenju raka. Stara je 24 let. Rada ima tako vodo kot sneg. Pri zimskih športih daje prednost smučanju, poleti uživa na morju, /F»{e.|jn*7P.wf> Gorenjski Glas Trliški glas je redna priloga Časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izha/a občasko WAU-OORrSISKICIAS.sr 'V Iclendolu že dolgo več dobiega barona Bouia. ki je z izgradnjo predora in ceste odprl pol razvoja v teh krajih. Na obnoNu udora na serpentini pod "Trditev, da je Tržič najlepša občina v Sloveniji, izhaja iz pesmi ljudskega pesnilca Vojteha Kurnika. On je zapisal: 'Ljubim Tržič, kot gnezdo ptič'. Tržič je moj rojstni kraj," je dejal v pogovoru Stran 3 Šuštarska Čevljarstvo v Tržiču nekdaj in danes Po tej tradicionalni prireditvi je Tržič znan daleč naokrog. Turistično društvo Tržič pripravlja letos že 39. sejem, ki ga spremlja vrsta zanimivih dogodkov. Nekateri so na vrsti že avgusta. Stoian Saie Sto i an Saie r' Tržič • čevljarstvo ima v Trli-ĆU mcxine korenin e. Ob izdelavi obutve se je ohranil del običajev, ki so popestrili življenje Čevlja rje v. Vsakoletni sprejem vajencev med pomočnike je že preteklost, prvo nedeljo septembra pa še imajo ulični sejem. Veselice so zamenjale kulturne, zabavne in Športne prireditve, "Navdušenci, ki so želeli pospešiti razvoj tunzma v Tržiču, so pred 39 leti organizirali prvo Šuštarsko nedeljo. Na angelsko nedeljo so pred sta» vili • fra j šp rehungo', s katero so sprejemali 'jungre* med 'ksele'. Prvič so imeli na Trgu svobode le 12 stojnic, na katerih so bili samo Čev- ' f m M % Ik ♦j po mestnem jedru in ponud-Ijarji. Potem se je sejem širil ba je postajala vse bolj pestra. Danes imajo izdelovalci obutve iz tovarn in zasebnih podjetij okrog 50 stojnic, na več kot 300 prodajnih mestih na stojnicah in v trgovinah pa je moč kupiti po ugodnih cenah marsikaj. Nekateri nam očitajo kramarski značaj sejma, a resnica je, da taka ponudba privablja številne obiskovalce," je povedal Lado Srečnilc, ki kot predsednik Turističnega družtva Tržič že 15 let sodeluje pri organizaciji Šuštarske nedelje. Na dan sejma pride v TrtiČ okrog 50,000 obiskovalcev. Zanje skrbi okrog 2000 Iju- Lado Srećnik di: trgovci, gostinci, podjetniki, komunalni delavci, gasilci, reševalci, policisti in redarji. Promet v mestu j zaprt- S parkirišč vozijo obiskovalce z avtobusi- Tako bo tudi letos, sporočajo organizatorji. Med vsemi, ki bodo plačali parkirnino, bodo v nedeljo izžrebali kar 39 privlačnih nagrad. Marsikaj se bo dogajalo že prej in pozneje, za kar so ob Turističnem društvu zaslužni tudi občina Tržič, Tovarna obutve Peko, Obrtna zbornica, vrtci, Šole in zavodi. "Šuštarska nedelja ni le enkraten dogodek, ampak jo spremlja več kot 50 priredi- 1 _ tev od sredine avgusta do sredine septembra. Zato ima poleg prodajnega značaja rudi etnografski, kulturni, razstavni, modni, zabavni» Športni in vzgojni pomen. V okviru Poletnih prireditev pripravljamo tudi uradno odprtje ŠuStarske nedelje, med katero bomo 25. avgu.sta gostili umetnike in domačine iz vasi Soča. Ob 30-letnici Obrtne zbornice Tržič bo prva razstava gorenjske obrti in podjetni.^fva v Dvorani tržiških olimpij- ccv. Nedeljska posebnost bo dan odprtih vrat v tovarni Peko," ie naštel novosti predsednik SreČnik. ZGODOVINA Mnogi so ušli» on je vztrajal Kozma Zlbler ie eden redkih tržilkih Čevljarjev, ki še znajo ročno izdelovati obutev. Poznajo ga tudi obiskovalci Šu-Štarske nedelje, ki jim je to predstavljal v stari Čevljarski delavnici. Stran 2 ZANIMIVOSTI Planinski dom z duhovno hrano Druitvo za zdravo duhovno življenje Oaza miru je dalo rme nekdanjemu hotelu Kompas na Ljubelju, Pobudnik novih dejavnosti je župnik Vlado Pečnik iz Kovorja, ki je po rodu Škofjeločan. Stran 10 PRIREDITVE Od ritmov salse do afro melosa Konec julija je v Tržiču nastopila francoska glasbena skupina Karavan Orchestra iz mesta Sainte-Marie-aux-Mines, To ie bif le eden od zanimivih nastopov na Poletnih prireditvah. Stran 13 KINOLOGIJA Dragan in Nina sta dober par Dragan Žegarac iz Kovorja in nemška ovčarka Nina bosta drugič tekmovala na svetovnem prvenstvu invalidov v agilityju na Nizozemskem. Prej je Dragan uspešno tekmoval s pslco Šano. Stran 16 čevljarska tradicija v Tržiču sega daleč v zgodovino. Trži- ški muzej hrani cehovski dokument iz leta 1664, na katerem je podpisan cesar Leopold 1. Kot navaja krajepisje iz leta 1845» je med 2000 prebivalci živelo okrog 30 čevljarjev, 10 usnjarjev in še mnogo drugih obrtnikov, povezanih z glavno dejavnostjo. Na legendi starega Tržiča je označenih 38 us-njam, strojarskih in barvarskih delavnic. Tudi ohranjena vpisna knjiga vajencev čevljarskega ceha potrjuje trdoživost čevljarskega stanu od leta 1751 do 1914. Današnja podoba Čevljarstva v občini Tržič je precej drugačna. Čeprav je že v prej» šnjem stoletju industrijska proizvodnja izpodrinila obrtno dejavnost, pa se je slednja vendarle ohranila. Med približno 15 podjetniki se jih največ ukvarja z izdelavo Čevljev; nekateri izdelu- copate» rokavice in usnjeno galanterijo, imajo pa tudi strojarje kož, Kot je povedal predsednik Območne obrtne zbornice Tržič Miran MarkiČ, je v njihovi sekciji predelovalcev kož 10 aktivnih članov- Še vedno je steber tržiškega čevljarstva tovarna, ki ji je dal ime prvi lastnik Peter Kozina- Družba Peko in hčerinska podjetja v Poslovni skupini Peko dajejo kruh 1095 delavcem, od katerih skoraj polovica v maloprodajnih mrežah. Blagovna znamka Peko je, razen v trgovinah po Sloveniji, razširjena v HrvaŠki, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. Za vse kolekcije in blagovne znamke so poleg modne oblike značilne Še druge odlike: udobnost, kakovost in upoštevanje zahtev za zdravje. Oblikovalci znajo prisluhniti različnim okusom, zato ima obutev Peko modni, elegantni in športni stil. Posebnost je ponudba za vso družino, saj izdelujejo žensko in moško obutev za vse starosti. Po težkem obdobju boja za se poslovanje Peka izboljšuje. Družba se vse bolj usmerja v trgovsko dejavnost. Doma ohranja le proizvodnjo, ki je še konkurenčna v Evropi. Šivanje zgornjih delov obutve so preselili v Bosno in Hercegovino. Letošnjo kolekcijo za jesen in zimo bodo že izdelali v AzijL i Tržiški glas, petek, n. avgusta 2006 Zgodovina Tita Porenta, višja kustosinja v Tržiškem muzeju Tita Porenta je deset let dela posvetila čevljarstvu, o katerem je nabrala veliko gradiva. Po letu 2000 se je ukvarjala zlasti z dokumentiranjem muzejskega gradiva; popisala je vrsto rokopisov in drugih dokumentov, ki po večini čakajo na objavo. Uredila je tudi arhiv muzeja. Na noge je postavila barvarski del tekstilne zbirke, ki je na ogled od letos spomladi. Od leta 1999 je aktivna v Slovenskem etnološkem društvu, kjer je urednica glasila. zbirka muzeiu V štirih sobah si je mogoče ogledati pravo čevljarsko delavnico, izvirno orodje in stroje ter razvoj od obrti do industrije. SrojAN Saje Tržič je bil nekoč znano gospodarsko središče z več dejavnostmi» katerih zgodovino sledijo iz cehovskih Časov. Med najstarejšimi sla gotovo kovaško in usnjarsko rokodelstvo. Čevljarstvo se je posebej razvilo z obrtno svobodo v drugi polovici 19-stoletja. "Čevljarska obrt se je la na več načinov. Najbolj številne so bile majhne hišne delavnice, kjer je ponavadi delal en sam čevljar. del prve čevljarske delavnice je na ogled tudi v našem muzeju. Druga oblika so lie podjelniške delavnice, kjer so bili ob mojstrih zaposleni tudi pomočniki in vajenci, V osemdesetih letih JO. s je povedala višja kustosinja Tha Porenta o preteklosti tr- rstva. Z njo smo se sprehodili po delu prvega nadstropja v Tr-žiškem muzeju. Na vrhu stopnišča nas je pričakala Usnjarska zbirka, mimo katere vodi pot v Čevljarsko zbirko. V prvi sobi je stara Čevljarska delavnica, ki [e najbolj kompleksen prikaz čevljarske dediščine. "Zanimivo je, da so delavnico postavili v edini ogrevan prostor v hiši. Čevljar namreč ne bi mogel delati, če ne bi bil na toplem. Sedel je za mizo, ki so ii rekli berštat' (po nemški besedi Werkstatt). Za njo je čevljar naredil izdelek od začetka do imel mizico za prikrojevanje zgor- a se je začela razvi« njih delov čevlja, police za čevljarska mdustnja s pomočjo vplivni podjetnikov, med katerimi je bil Karel B. govi usnjarni je podjetnik Coeken pozneje uredil drugo tovarno obutve. Tretjo tovarno je ustanovil znani podjetnik Peter Kozina, po katerem so poimenovali tr-žiško obutev, Blaeovna znamka Peko se je ohranila do danes, čeprav je tovarna doživljala vzpone m padce," ana kopita in drugo opremo. Lutka v naši delavnici ponazarja tržiškega Konrada Mehleta, ki je muzeju podaril mizico. Orodje smo zbrali od raznih lastnikov, Nekaj ga nosi druga lutka, ki spominja na popotne Čevljarje. Ti so hodili 'v štero'; po hišah so izdelovali in popravljali obutev. V vsa-i delavnici so imeli Čevljarsko svetilko, 'vuč na gauge', ki je dajala več svetlobe kot Pogfed v prvo čevljarsko delavnico in del zgodovine tega ceha sveča ali petrolejka. Pri nas meti. Ohranili so skrinjico "Obiskovalce ponavadi vodimo po vsem muzeju, zato iarstvo na krat- mo še enega prvih šivalnih strojev, Steno krasita čevljarske zadruge iz časa opišemo svetih Krišpina in Krišpinja-na, pa razpelo v kotu, Ponekod so imeli še uro in kletko s ptico. Edina zabava pri delu je bilo žvrgolenje ptic. Res pa je, da so se Čevljarji in šalili," je razkrila kustosinja nekaj skrivnosti o njih. drugi sobi so razstavljeni posamezni elementi • rokodelsko Čevljarsko orodje, kopita. tehnologija šivane m zbite obutve • ter razni pred- med obema vojnama in rodovnik družine Dobrin, ki je dala največ čevljarjev. V tem prostoru predstavljajo tudi običaj gregorjevo, ki je povezan s čevljarji. V tretji sobi so zbrani Čevljarski stroji, ki so dediščina tržiš-kih čevljarskih družin in znanih proizvajalcev strojev. Četrta soba, ki jo krasi portret Petra Kozine, prikazuje stroje in izdelke iz tovarne Peko v različnih obdobjih. ko. Seveda bi lahko o njem govorili tudi več ur. Zelo hvaležna publika so tujci, ki se vračajo k nam. Vse jih zanima, zlasti starejše. Mladi gledajo na vse globalno. Prepoznavajo določene kulturne elemente, ki so predstavljeni v drugih muzejih," ;e sklenila pogovor Tita Porenta, ki dela v Tržiškem muzeju od leta 19510. Po letu 2000 se ukvarja zlasti z dokumentiranjem muzejskega eradiva. Kozma in edini stroj, ki je uporaben za čevlje, pa še kaj. tržiški glas Gorenjski Glas gUs jc pnloga fl^iii iZOAJATEU corcf^js^i jl^^* 4 o c , kr^op. 1, 40QQ Kt^ni ODCOVORNA URCPNKA M^rijđ V^Uja^ UREDWK NOVINARJI Ahl Hmm^n, \tlf th\t OHiKOVNA ZASNOVA )e« pc c^^i^^i^r^ l^^iw itji*» . t&štif PC Mjkm v (OH « OOv M I ) K, ^ / öflj^ ^ s^i^'k« ino 4* Mnogi so ušli 7 on vztra j al Kozma Zibler je eden redkih tržiških čevljarjev, ki še znajo ročno izdelovati obutev. Zahtevno delo. Stoja n Saie rj Hrovatu, kjer je bilo ob mojstru g pomočnikov, 2 vajenca, pri rezova lec in dve prcšivalki, so izdelovali vojaške in delovne čevlje. Iz Ita- so dobivali material, iz Križe • Čevljarja sta bila že zoval in oblikoval podplate njegov ded janež in o^e Franc. Ziblerjevi so takrat živeli v Tržiču. Brat Marjan je imel sre^o, da se je izučil a pri baronu Bornu. Njega je leta 1943 vzel za vajenca čevljarski mojster Johan Hrovat iz Moravč, ki je imel delavnico ob cesti na Ravne v Tržiču. "Včasih so rekli, da 5e hudič ne bi hotel biti Čevljarski vajenec. Tudi jaz sem prosil i Šel drugam. Na začetku sem malo sedel na čevljarskem stolu. Večkrat sem moral potiskati težak voziček z materialom v hrib do delavnice. Mnogi pred menoj so ušli. |az nisem imel druge izbire in sem vztrajal. Po vojni sem v Kranju naredil pomočniški iz- zahtevno. Vse se začne pri oblikovanju na kopitu, kjer nastane najprej model iz ko-teninc, nato zgornji del iz usnja In Še notranja obloga- Potlej je na vrsti izdelovanje ja in ravnanje podplata ter spajanje z zgornjim de- . Zbit čevelj je sprva trd. Ponavadi so ga mehčali tako, da so hodili po jutranji rosi in sa namazali, če le stroju, ki je zelo nevaren. Če čevljar obrnil dve svinjski Kozma priznava, da so čev nisi spreten. Rad sem obre- koži skupaj, je podplat škri- Ijarji nabriti. Njegovo hudo zoval in oblikoval katerega so nastajali zbiti ali šivani Čevlji. Prvih je izučen čevljar naredil v devetih urah po tri pare, šivanih pa le par in pol. "Dober čevelj je ročno težko narediti. Čevljar mora biti natančen in vztrajen, imeti pa mora tudi veselje za naporno delo. Ni lahko držati ure in ure s 'kneftro' (pas, ki objema stopalo in čevelj med kolenoma). Tudi nabijanje lesenih klincev' v podplat Čevlja je na kolenu , vmes pa sem mi v partizanih. Kmalu po vrnitvi sem se zaposlil v tovarni Peko. kjer sem delal dobrih 40 let/ se spominja Kozma Zu bler. Nato razlaga: 'Ročna in industrijska izdelava obutve se razlikujeta kol noč in dan. V tovarni si faze sledijo In vsak dela le nekaj. |a2 sem delal ob rezkalnem :i SKiapa), je poupiar SKn- , Ljudje so v šali rekli, da so čevlji na 'puf. To je bi še posebej nerodno. Če jih je nosila gospa, " izdaja temne in svetle plati poklica čevljar, ki bo 20. septembra dopolnil 79 let. ci Suštarske nedelje, ki so jset let opazovali prek njegove spretnosti v stari čevljarski delavnici. Ko je tam nehal govoriti, je zapel kakšno veselo. Prej je tudi nastopal v vlogi čevljarja z znanimi igralci. O tem, kako je na skri- i z del o val čevlje doma, raje ne govori. V er živi z družino od leta 1982, ima čevljarsko orodje kar v kurilnici. Kot pravi, se iz veselja šc loti kakšnega popravila. Z ročnim izdelova- njem obutve pa danes ne bi nihče pre- Kljub starosti Kozma še obvlada Čevljarske spretnosti. i Tržiški glas, petek, n. avgusta 2006 3 Zupanov pogled V & t i Mesto nr" v • v 1 Trzic bo ureieno in mikavno Tržiškr župan Pavel Rupar |e zadovoljen, da \e po plačilih obveznosti za novo šolo in dvorano spet denar za nove naložbe. Letos največ vlaganj v mestno vpadnico. Stoian Saie V javnosti večkrat poudarjate. da je Tržič najlepša občina v Sloveniji? Zakaj in kako to razlagate^ "Ljudski pesnik Vojteh Kur- nik je zapisal: 'Ljubiin Trtii. kot gnezdo ptič'. Zato moja trditev, da je Tržič najlepša občina v Sloveniji, ker je to moj rojstni kraj. Kjerkoli že sem, na vpadnici okoli 350 milijonov tolarjev, od tega pol letos. Veliko bodo prispevali tudi upiavljavci napeljav." Stroji so julija zabmeli tudi na cesti v Dolino. Zakaj nI prišlo do popravila serpentine že pre) in koliko bo vse stalo? " Če bo ostala izvedba v prelepo občino. Morda kakšen posameznik poreče. Češ saj je Še dovolj smeti, fasade hiš niso sod urejene, kako neki je to najlepša občina, Vendar ne izhajam iz vidne podobe kraja, ampak iz Čustvene plati- Tako kot je za druge ljudi po svetu njihov rodni kraj najlepši, tako je zame Tržič- Vsekakor pa v vlogi, ki io Imam, težim k temu, da res postal najlepše mesto in občina. Lah- rečem, da smo pri urejanju vasi to že dosegli, v mestnem jedru in večjih zaselkih pa nadgrajujemo do» slej narejeno. Če bi dodal Še naše zgodovinske, naravne, kulturne in druge znamenitosti, potem izrečem slogan prav gotovo drži." Trenutno ni moČ reči, da je glavna vpadnica v mesto lepa. Na več delih je veliko gradbišče- Kaj se tam doga- ja? rxi predračunov, nas bo stala obnova navidez majhnega dela ceste okrog 70 miUjo- nov tolarjev. Seveda smo želeli to narediti že prej. Skušali smo se dogovoriti za sofinanciranje s povzročitelji poškodb na cesti. Prevozniki lesa ne zanikajo krivde, vse» eno pa ni bilo posluha za naše predloge. Enako se je zgodilo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. je upravnik gozdov nad Dolino. Zato smo se odločili, da bomo investicijo izpeljali sami. Žal so pogovori in postopki za pripravo projekta ter izbiro izvajalca del trajali do letos. Do poletja smo čakali, ker lahko dela potekajo le med počitnicami. Sedaj je promet povsem zaprt. Brez razumevanja in potrpežljivosti domačinov teh del ne bi mogli izpeljati. Nekateri bodo imeli probleme, lahko pa tudi ne bo izvajalcem, ki imajo kratek rok za konča- - To bo enkrat septembra, ko bo cesta tudi na serpentini dovolj široka in "Letos smo si zadali kot varna za promet," osrednjo in največjo investicijo obnovo Cankarjeve ceste in dela PredilniŠke ceste v Tržiču- Posodobljen bo odsek od križišča za Lom do križišča pri tovarni Peko, Tržiška mestna obvoznica je obstala pri zdravstvenem domu. Kdaj se obeta gradnja njenega podaljška? "Če ne bi vmes gradili trži-Ške Šole in dvorane, bi bila med obračališčem pri občini in do križišča z obvoznico. Treba je bilo dogradili kanalizacijski in vodovodni sistem ler urediti drugo napeljavo. Po zasipanju in utrditvi cestišča bo naibolj vidna drugačna prometna ureditev. Spremenjena bodo križišča, zgrajeni novi pločniki in na novo urejena parkirišča. Novost bo zasaditev dreves od pošte do Kurnikove hiše. Več bo tudi cvetja, zato bo mesto prijetnejše. Ce bo v mestu več parkirišč? Ob vpadnici ne. Smo pa pred razpisom za oddajo občinskih parcel za tri parkirišča. Letos bo prvo parkirišče na tržnici, ki se seli malo stran; porušili bodo štiri stare hiše in uredili 120 parkirišč. Parkirna hiša bo pri zdravstvenem domu. Grad- obvoznica gotovo zgrajena retan (PUR). Vsekakor sem vesel, da smo prej omenjeni naložbi poplačali. Sedaj imamo denar, ki bo namenjen za obvoznico. Septembra se bodo nadaljevala dela mimo nekdanje stavbe SGP Tržič proti zdravstvenemu domu. S tem bo dana možnost za gradnjo parkirne hiše in podaljšek obvoznice do Golobovih. Slednji naj bi bil narejen najpozneje v dveh letih. To je zelo pomembno za revitalizacijo prostora od bivšega Obrtnega podjetja Tržič do obrata PUi^." parkirišč bodo financirali drugi investitorji. Občina dala za obnove na mestni Letos obnavljate kar tri osnovne šole. Torej vam ni vseeno, v kakšnih pogojih se Šola mladi rod? "Prepričan sem, da občina dobro sodeluie 2 ravnatelji vseh treh osnovnih šoL Sku- Župan Občine Tržič in poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Pavel Rupar paj smo za go tavli ali, da otroci že doslej niso imeli slabih pogojev za učenje. Zaradi sprememb šolskih normativov ponekod niso dosegah novih standardov. Z uspešnim kandidiranjem na državnih razpisih smo uspeli pridobiti toliko denarja, da smo se lahko lotili več kar je osnova za zagon omenjenega projekta. Idejni na- . da bi Tele. nov, V Križah je bila nujna zamenjava strehe in oken ter ureditev igrišča. V Pod-Ijubejju nastaja ob šoli prizidek za več u61nic in druge prostore. V Bistrici, kjer je otrok največ, se lotevamo izgradnje prizidkov, ki naj jih končali prihodnje leto," Večkrat sle napovedali, da bo Tržič dobil srednjo šolo in univerzo. Kako kaže s prvo in drugo 0bljul)0? "Ce bo bog dal. bomo dobih v bivšem obratu PUR. Boga omenjam zato, ker smo tamkajšnje prostore ponudili Nadškofiii Ljubljana za katoliško srednjo šolo. Odločitve o tem še ni, vendar so po našili iniormaci-obeti dobri. Radi bi ime-o za poklic restavrator-za kar so pokazali zanimanje v cerkvenih krogih. Ce bo letos doseženo soglasje, se obnova prostorov lahko začne prihodnje leto, pouk pa -Steče leta 2008 po predvidevanjih. Načrte za fakulteto je doslej oviral slabo pripravljen prenos nekdanjega premoženja Peka med državo in občino. Šele sedaj urejamo park skoraj 16.000 kvadratnih metrov v 6 nadstropij namenil zlasti podjetjem, ki se ukvarjajo s tehnologi mobilne telefonije. V sodelovanju s tem centrom bodo na 4000 kvadratnih metrih organizirali univerzitetni študij telekomunikacij. Veseli smo tudi premika pri načrtih za ureditev nekdanjih prostorov BPT Tržič, kjer naj bi proizvodnjo vodili kadri iz te univerze. Seveda tega ni moč uresničiti od danes do jutri." Župan občine ste tretji mandat in deset let poslanec v državnem zboru. Nameravale Še vztrajati v politiki? "Edina motivacija, da bom vztrajal, so Še neuresničeni projekti. Trije so zame posebej pomembni: gorenjski center za ravnanje 2 odpad-i, omenjena fakulteta in poraba evropskih sredstev. Gre za 4,5 milijarde tolarjev, namenjenih posodobitvi kanalizacije in čiščenju odplak. Del tega denarja že gamo v obnove na tržiški vpadnici. Glede na to sem se odloČil, da bom letos še kandidiral za Župana. Za tako okolje, kot je Tržič, je nujna tudi aktivnost v parlamentu. Tam se da veliko doseči. Če je politična opcija kompatibilna, Šele zadnji dve leti dosegamo tisto, kar obe funk-i hkrati omogočata." Bi STR) CA Pfti Tržiču Gradnje prizidkov Občina Tržič se je že leta 1999 prijavila na državni razpis za sofinanciranje dograditve Osnovne Šole Bistrica. Zeleno luč je dobila letos- juHja je objavila razpis za izbiro izvajalca del, ki bo znan ob odpiranju ponudb 17, avgusta- Po izdaji soglasja ministrstva za finance bodo z izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo prizidkov in rekonstrukcijo šole. V načrtu so trije dvonadstropni prizidki; v prvem bodo učilnice m vhodna avia, v drugem učilnice in zobna ambulanta, v tretjem pa plinska kotlovnica in nadzidava nad večnamensko dvorano ter telovadnico. Dovolj prostora bo tudi za novo multimedijsko učilnico In knjižnico. Gradnjo bodo začeli ob teniškem ie leto grtŠČu, jo nadaljevali s kotlovnico in parkirišči, pa bosta na vrsti vhodni dei in nadzidava zbornice. Ta dela naj bi opravili do konca avgusta 2007. Gradnjo bodo nadaljevali po etapah, je povedala Mateja Hafner Malovrh iz urada za gospodarstvo In družbene dejavnosti- Za 300 milijonov tolarjev vredno naložbo tretjino denarja prispevala država, letos pa naj bi porabili 100 milijonov. S. S. Tržič Kamere in ograja Vodstvo Osnovne Šole Triič in upravitelj Dvorane tržiških olimpijcev sta predlagala Občini Tržič, da poskrbi za večjo varnost na tej lokaciji. Neznanci so namreč z vandalskim obnašanjem povzročali škodo na obeh objektih in v okolici- Zato so tam že namestili varnostne kamere. Avgusta bodo postavili Še ograjo, za katero bo treba odšteti od 10 do 11 ml-nov tolarjev. Za ograjo bodo uredili otroško igrišče za učence nižjih razredov. Nova igrala ji nov tolarlev. S. S, 5 miliio- pooljubeg Prizidek za jubilej Podružnično šolo Podljubelj, ki bo letos praznovala ii5-let-nico delovanja, bodo za jubilej povečali. Prizidek, ki so ga i graditi julija, bo kmalu pod streho. Obenem poteka zamenjava kritine na stari stavbi in obnova notranjosti. Povečali bodo sedanjo jedilnico, razširili stopnišče novi del. Ob novi učilnici za n prestavi-c devetlelke bodo uredili tudi garderobo in sanitarije. Vseh del ne bo moČ opraviti do začetka novega Šolskega leta, zato bodo ta Čas izkoristili za razne obšolske dejavnosti in pouk začasno organizirali v krajevni dvorani. Za na ožbo, ki je za Podljubelj zaradi naraščanja števila otrok, bo Občina Triič nameni a So miliionov toiarlev. S. S. u Streha in igrala Kraj pod Kriško goro ima Šolsko zgradbo, ki komaj ustreza zahtevam sedanjega izobraževalnega sistema. Na povečanje in posodobitev stavbe še čakajo, letos pa bo Občina Tržič poskrbela vsaj za zamenjavo dotrajane strehe. Za to je rezen/irala 20 milijonov tolarjev, kar bo zadoščalo za kritino na poševnih delih strehe. Ravni del bodo zamenjali prihodnje leto. Ob tem je namenila 5 milijonov tola ra a v šolskem pa vas in oko ice. S. S. za nova ig-z veseljem uporabljalo otroci Iz I 4 Tržiški glas, petek, n. avgusta 2006 sociala Novi programi za mlade Pogovor z direktorico Centra za socialno delo Tržič višjo svetovalko Zdenko Kodek, univ. dipl. soc. del., spec. Kot vemo, bo jeseni tretje leto, odkar ste nastopili deio direktorice Centra za socialno delo v Tržiču. Kakšna je bila vaša dosedanja strokov* na pot? "Zelo hitro sta minili dve leti» odkar sem zaorala ledino kot vodja Centra za socialno delo (CSD) v Tržiću. Delo sem sprejela z odprtostjo do novih spoznanj, optimizmom in seveda z vizijo, ki sem jo zasnovala ob delovanja in različne strokovne vsebine, ki jih izvajamo na CSD, mi predstavlja- nove izzive, ki nujno zahtevajo do d atno an g aži ra- nost. Vendar, ko se ozrem spoznavanju šega CSD. Dolgoletne delovne izkušnje sem pridobivala na različn ih področjih socialnega dela, najdlje pa na Centru za socialno delo v Kranju. Poglobljeno področje mojega stro- delovanja na- Zdenka Kodek na že pretekla obdobja, z za-jstvom ugotavljam, kako zelo veliko smo naredili za razvoj socialne stroke, kar je tudi naše poslanstvo." Kaj bi poudarili pri delu va* šega Centra za socialno delo» Prizadevamo si, da delo jamo strokovno in da so naše storitve vse bolj kakovostne. Zato smo uvedli za zaposlene tudi supervizi-jo- V svoje delo smo vključili tudi organizacijo in izvedbo mnogih posvetov. K sodelovanju smo povabili predstav« nike lokalne skupnosti, zdravstva, policije, vseh osnovnih šoL Doma starejših občanov, Varstveno delovnega centra, predstavnike Varne hiše, sodi javnih del. Zaradi posledic brezposelnosti v občini Tr- "Glede na to. da je v občini Z nenehnim izobraževa- ki je namenjen na sem bila leta 2000 pobudni- Tržič evidentiranih 15.246 ca ustanovitve Centra za prebivalcev, nas je na CSD mediacijo v Ljubljani, ki deluje v okviru Pravno informacijskega centra (PIC), kjer Še aktivno delujem kot zaposlenih skupno osem, od katerih je pet delavk socialne stroke, ki opravljajo področja socialno varstvenih njem, različnimi usposab- anjiln s pridobivanjem novih znanj smo zaposleni kos vsem nalogam. Na CSD Tržič se je v zadnjih letih spremenila struktura zaposle- kovnega dela in specialistič- edukatorka pri izobraževa- storitev. Dejavnost CSD je nih, poleg tega pa smo po- nega Studija je bilo predvsem v delu z družino, zakonskim svetovanjem ter nuđenju osebne pomoči po- druimskih media tor je v. Ker je poleg vodenja CSD moje delovno področje tudi zakonsko in družinsko sve- opredeljena v Zakonu o s cialnem varstvu. Pri našem delu moramo upoštevati več kot 60 zakonov in določb. ive)- ši populaciji, to so otroci in mladostniki in ga je Občina Tržič finančno podprla. Eno od vodil je bilo, da se s strokovno pomočjo in ustrezno organizacijo delovanja, skuša ogrožene otroke odvrniti od nasiJništva, kaznivih de- , slabih zap osi itven ih možnosti, nizke izobrazbene strukture, naraščanja nasilja v družinah, je uvedba dodatnih programov nujna. Ugotavljamo, da na Gorenjskem šc vedno primanjkuje j različnih institucij in programov, ki bi dopolnjevale redno dejavnost CSD. Izdelali sn^o nov preventivni projekt "Mladinski center", CENTER ZA SOCIALNO DELO TRŽIČ Usnjarska ul. 3, 4290 Tržič Tel.: 04/5971 200 Fax: 04/5971 201 E-poita: gpcsd,traic(g) gov, s i Spletna stran: www.csdtrzic.o^'g MLADI NSKI CENTER el,: 04/5971210 Fax: 04/5971201 insk Spletna stran: www.esdtrzic.ofg skrbeli za prijaznejšo celostno podobo CSD in izbolj* janj. socialne izolacije, uži- šali pogoje dela zaposlenih. vanja prepovedanih In ne-Vkijučili smo dodame pre- varnih snovi ... Na podlagi munikaciji, samezniku ali paru ob raz* tovanje, pri lem aktivno urejajo delovna področja, To vezah zakonske skupnosti. Zaključila sem dva podiplomska študija na Medici n- ski fakulteti v Ljubljani, sledil je specialistični Študij socialnega dela z družino ter usposabljania in izobraževanja Iz gestalt terapije, reali- tetne terapije, Po predhodnem študiju mediacije pa vključujem znanje in postopke mediatorstva. Zame je obdobje, ki se nenehno odraža z različnimi strokovnimi aktivnostmi in sodelovanjem z mnogimi institucijami, tako v lokalni mo, pa sta zaposlena dva de- so področja javnih pooblastil in storitev, kot so prva socialna pomoč, pomoč družini za dom, pomoč družini na domu ... V okviru programa javnih del, ki ga tudi izvaja- ventivne programe prosto-jnega dela z otroki in mladostniki. Ob novem letu s pomočjo donatorjev in 4 « skupnosti kot v avca. Ena delavka pa oprav- regiji in širš^. izredno hitio Ija pripravništvo na upravno minilo. Nova vloga, oblike organizacijski smeri. organiziramo novoletno obdaritev vzgojno in socialno ogroženih otrok. Učno In psihosocialno pomoč otrokom in mladostnikom izvajamo s programom, ki potekajo v okviru organiziranega posveta z vsemi lokalnimi akterji v Občini Tržič, ki so naš projekt podprli, smo uspeli uresničiti naše načrte." Nam lahko predslavite uspešnost delovanja Nfla- dinskega centra, ki je svoja vrata odprl mladirrl v Tržiču aprÜa 2005? jamo, da so otroci in mladostniki, ki prihajajo nam, uspešnejši pri šolskem delu In njih obveznostih, pridobivajo na osebnostni moči, pozitivni sa-mopodobi in samozaupa-nju- Ob pomoči prostovoljcev in zunanjih sodelavcev so razširili svojo socialno mrežo, napredovali so v pa sc bolj i k reševanju problemov. Poleg tega v svoji delavnicah razvijajo svoje talente in spretnosti ter tako boli kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. Predvsem pa razširjajo svojo splošno razgledanost. Za lokalno skupnost je MC izredna pridobitev. O samem de- lovanju MC pa kdaj drugič." Jesen življenja v Domu Petra Uzarja Mag. Zvonka Hočevar Šajatovič |e dom, ki ima dušo. )e dom, kjer se 95 zaposlenih z direktorico mag. Zvonko Hočevar $a* >atovič trudi oni<^očiti 175 stanovalcem preživijanje kar najprijaznejše jeseni žHijenja. To zagotavljajo s strokovno oskrbo in starostniku primemo I - stega ustreznega mesta, po jajo storitve v okviru pomoć domu in kosila. S tem jim 01 eoČaio. da lahko čim dlje o stanovalcem, upoštevajo njihove zdravstvene sposobnosti, Zato vsako leto oi^nizira-jo tudi druge izlete, najraje pa prehrano, strokovno zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo, Šte^djmmi aktivnostmi in prijetnim druženjem. Tako se stanovalci dcK Tako so stajiovalcem omogočili zi^osnejše bivanje v vročili dneh. Zaradi vse večjih potreb po namestitvi oseb z demenco in no- nekdaj je največji problem za- nejo v svojem domačem okolja obiskujejo Brezje. Zaradi spre- Stereotip, da so v domovih memb prometnega zakona ne bro počutijo in niso nikoli vih prijaznejših obravnav de- osamljeni. Dom Petra Uzarja Tržič leži v naročju Kriške gore In Dobrče, veje dreves v naselju Ročevnica ga božajoče objemajo že leL Dom je namenjen institucionalnemu varstvu starejših občanov in sprejme 173 stanovalcev. Prednost pri namestitvi v dom imajo občani matične, tržiške obäne. Glede na starost doma je po-trcbrw redno vzdrževanje m vse več novih investicij. Od leta 2000 so prenovili hladilnice, fizioterapijo, arnbulantü, 6 kopalnic in kotlovnico, uredili skupne sanitarije in mini kavarno za stanovalce, na ves dom pa so namestili zunanje žaluzije. mentnih stanovalcev predvidevajo v kratkoročnem obdobju razširitev skupnili prostorov za dnevne aktivnosti na obstoječem v^ovanem oddelku, graditev novega prizidka za dnevne aktivnosti in preuredUev prostorov. Uredili bodo nov varovani oddelek za 15 stanovalcev in zagotovili tudi možnost ureditve dnevnega varstva. V srednjeročnem obdobju predvidevajo preureditev jedilnice in obnovitev sob. Kljub vsemu pa Še naprej obstaja boij žgoč problem pomanjkanje enoposteljnih sob, ki jih j v domu le 40. Zato imajo že gotovitev finančnih sredstev, saj država kot la.^tnik nima dovolj denarja za investicije v domove. Zato laliko izvajajo vsa invcstidjska dela le v manjših korakih z lastnimi sredstvi. Dom zagotavlja stanovalcem ustrezno oskrbo in prehrano ter strokovno zdravstveno nego, štirikrat tedensko je stanovalcem na voljo splošni zdravnik, dvakrat mesečno pa tudi specialista psihiater in fi-ziater. Stanovalcem omogočajo ohranjanje fizične kondicije in rehabilitacijo v okviru dobro opremljene in strokovno usposobljene fizioterapije. Ker )e človek, ne glede na starost. družabno bitje, stanovalcem še vedno največ pomenijo dnevne aktivnosti in družabne prireditve v okviru de- pripravljene idejne načrte in lovne terapije, z.a ooijse počutje pa sta jim na voljo tudi frizer in pediker. Občanom, ki so obnemogli iji ne morejo v celoti skrbeti sami investicijsko dokumentacijo za izgradnjo 6 enoposteljnih garsonjer in prostorov za delovno terapijo v mansardi. Pogoj za pričctek del pa je sofuiancira- rase, za spre jem v dom pa se še nje s strani države. Od niso odlo^ ali v domu ni pro- samo bolni ljudje m da se t)a hodi le umirat, že zdavnaj ne drži več. To dokazujejo števibii stoletniki." Ena izmed njili je najstarejša stanovalka gospa niizletletosjiiije morejo več peljati na izlet z avtobusi nepokrctnili stanovalcev v invalidskih vozičkili. Zato jili kar na vorfčkih peljejo na dnevna izletu Angela Bertoncel), ki je maja praznovala svoj 102. rojstni dan. Septembra pa se obeta slavje ob loo-letnid vitalne gospe Fran6ške Ahačič. Da so stanovalci v dobri kondiciji, je dokaz polet s helikopterjem na Sedmera Triglavska jezera pred dvema letoma, lani so se nad Tižičem vc^ z balonom (najstaiej ša stanovalka je imela 83 let). Avgusta letos se s helikopterjem odpravljajo na Kredarico. Velika zahvala gre sponzorjem, ki z brezplačnimi poleti omogočajo stanovalcem nepozabne izlete in tako izkazujejo veliko spoštovanje do starejših ljudi. Vodstvo doma si prizadeva polepšati živij en j e prav vsem •v 56- Restavracija Old Irish House na Deteljici, kjer so ji no sprejeli, je bila letos samo njihova. Vsi .«stanovalci so si bili edini: priliodnje leto morajo to ponoviti Znanja ni nikoli preveč. Veliko pozornost posve^jo rednemu izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev, saj so zahteve sodobne gerontologij e vse večje. Še posebno pozomost dajejo izpopolnjevanj u o deniend, vali- dadii in hnestetiki. Osnovni moto v Domu Petia spoštovanje stanovalcev, Prisluhiuti znajo njihovim željam in potrebam ter jih urcs- jiičiti v okviru zmožnosti Ponuditi jim želijo strokovno oskrbo in zdravstveno nego ter jim omogočiti kar najbolj prijetno počutje in bivanje v doma Zavedajo se, kako težka je loätev od družine in domačega ognj ii- ča ter preselitev v dom. Zato se še bolj trudijo nadomestiti to izgubo. A lal^o so še bol; a^trež- lji\iinprijaaii,svojcevnemore' g jo povsem nadomestiti. Zato ® apel vsem svojcem: naj nikoli j ne zmanjka časa za sorodnike, ä da jih v domu čim večkrat obi- ^ ščejo. Nobena bonboniera in | copati ne morejo nadomestiti objema in stiska roke bližnje | osebe. 8 I Tržiški gJas, petek, n. avgusta 2006 5 strokovnostjo in znanjem podjetnikov "Nič ni narejeno tako dobro, da ne bi bilo lahko še bolje" in "Če se ustaviš, si že nazadoval" sta dobri misli, ki )u v računovodskem podjetju Kal upoštevajo pri svojem delu kar v največji možni meri. Računovodsko podjetje Kal iz TržIČs je bilo ustanovljeno Uradni naslov računovodskega servisa Kal je pred Štirinajstimi leti v Času, ko se je po osamosvojitvi Podljubelj 110, TržtČ, sker pa poslujejo v Slovenije podjetništvo začelo živahno razvijati. Njihov dlj prijetnem okolju na Mlaki 10, natančneje v je bil od nekdaj in je §e vedno, da s svojimi dolgoletnimi poslovni stavbi Trio. Pokličete jih lahko na izkušnjami in znanjem nudijo podporo gospodarskim telefonsko Številko 04/592'30'40 (Helena, subjektom na področju računovodstva in administracije. Andreja) ali pa jim pišite na elektron-Od nekdaj si prizadevajo, da je knjigovodstvo njihovih ski naslov helena^kal.si. Z veseljem strank natančno in ažurno, da so davčni obračuni izdelani vas bodo sprejeli v družbo svojih strank, pravilno ter da davčni izračunt in analize služijo pri poslovnih odločitvah njihovih strank. Računovodski servis, Podljubelj 110, Tržič dia idn- .iska inka pre. bo ivan^u , orne-d za ra die bo Vomis- fiteto S isa tudi ia za pte- e Boštian iradbosta , sai na^ zavn^ F,J .bu. lištva hala funV.- uzb,V:ibodo,ce BERETE SVO) REGIONALNI ČASOPIS Gorenjski Glas Za naročnine pokličite 04 2014241 ali pišite na nar€Knine(g)g-glas.si Tržič Dirka na Ljubelj Avto-moto društvo Tržič organizira letos X- Hrastov merrto-rial gorski preizkus starih vozil z Ljubelja na nekdanji mejni prelaz. Mednarodna prireditev bo v soboto in nedeljo, 9. in )0. septembra 2006. Prvi dan bodo od 9. do 13. ure verifika cije prijav in tehnični pregledi vozil, od 13. do 17. ure trenin gl po kategorijah, ob uri pa srečanje organizatorjev gostov in tekmovalcev, DrugI dan bodo od 8. do 9. ure nični pregledi za zamudnike, ob 10. uri svečana otvoritev od 10. 30 do 12. 30 In od 13. 30 do 15. 30 tekmovanje po kategorijah, ob i6. uri skupno fotografiranje in ob 17. uri razglasitev rezultatov. Od 16. ure bo na platoju ob mejnem prehodu Ljubelj zabavni program. ,, gostilna pri bajdu Ribnikar Jatiko, Senično 8 b ^ Tel.: +386 (0)4 59$ 69 00 i mallcc, nedeljska kosila klasične jedi slovtimke kuhinjt: hišna spccialiicia: (clcčja kraća • letni vrt sprejemajo tudi skiipine do 25 liucli ZAHI.CrfNlK s.p GRADOM 5/A THL.: STORITVE IN SERVLS gsm: Podjetje Elektro lift, storitve, servis Marko Zaplotnik s.p., posluje Qd leta 1992. Registrirani smo za: * izdelavo, montažo in servisiranje vseh vrst dvigal * Izdelavo kovlr>skih kor^strukcij m n|lhovlh delov • elekinčne inšlalacij meritve » postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave oglaševanje. Ukvarjamo se: z Izdelavo In sorvlsiranjem dvrgaf za prevoz oseb In tovora v zasebnih i m na n Ljubijane. * z izposojo avtodvigafa višine 15 m, Z elektro-inštatacljaml vseh vrst In električnimi meritvami pa smo prisotni po vsej Slovenij«, kot: Izvajalci na objektih v podjetjih, usianovah In zasebnikih; • kol koncesionerjl Občine Tržič za gradnjo in vzdrževanje Javne razsvetljave na celotnem obrnočju; • kot koncöslonarji za gradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave, izoOešarje transparentov In • reWamnih label na celotnem območju Obane Tržič. Z gradnjo In vzdrževanjem Javne razsvetljave pa smo prisotni tudi po drugih krajih Stovenije. ki k 6 Tržiški glas, petek, 11. avgusta 2006 Družine Grabnovi v siril o svoio družino Franc Crašič, po domače Grabnov Francelj iz Seničnega, je zapisoval dogajanja o družini. Njegovi potomci so spisali knjigo Družina Grabnovih in organizirali že dve srečanji. Stoian Saie Sentčno • Na koncu vasi Se-nidno so imeli nekdaj mlin ob potoku. Poleg njega je stala v gra zato ni čudno, da se je prebivalcev prijelo domače ime Grabnovi. Korenini tega rodu, iz katerega je zraslo košato družinsko drevo, sta Prvi ie bi potrdila rast družinskega drevesa. K temu sta dodala vrsto zanimivosti o posameznih članih, med katerimi je bilo veliko Čevljarjev, domačija, Mnogi so imeli smisel za petje in glasbo. Grabnovi so imeli celo svoj ansambel, ki bil iskan ob najimenitnejših porokah. "Po rodu so Grabnovi vsi, katerih eden od staršev iz-iz te družine. Od sku- bila Ignac in Marija Grašič, rojen leta 1857^ žena pa tri Eeta paj 456 potomccv je teh pozneje v družini Kersnik v 299. drugih 137 pa je pri- moženih ali priženjenih. Danes je živih 570 Članov družine, med njimi 262 iz rodu Grabnovih- Priimek bil Franc Grašič, po domače Grašič Še nosi 87 oseb. Grabnov Francelj, ki je umrl Drugi najpogostejši pri- LcSah. Skupaj sta imela otrok, ki so sc rodili v letih 4 le od 1882 do 1905. zal odraslo le osem. Zadnii je leta 1991. Za njim je ostal zanimiv zvezek, v katerega ie zapisoval kroniko tedanjega časa in zla.sti družinske podatk Za stare zapise sta se začela zanimati njegova hči Ana (poročena Slepančjč) in sin Franc, ki je bil do upokojitve direktor tr žiške tovarne imek je Bohinc. Vse to opisujemo v družinski knjigi velike družine GraŠič pod naslovom Družina Grabno« , Izdali smo jo ob prvem srečanju družine v SeniČ-nem leta 2001, ko se je zbralo pri cerkvi Sv. [erneja Letos se ie v Seničnem zbrafo 167 članov velike rodbine Grabnovih. iz SeniČnega. Najmlajši je zaenkrat že ne enoletni 156 oseb- Letos nas je prišlo Mark Černilec iz Lesc, " je tos so se iz SeniČnega od- Družinske podatke o Grab- na drugo srečanje Še nekaj Peko. Raziskovala sta tudi veČ. Najstarejša med nami podatke v raznih arhivih, da je 87-Ietna Katarina Perke povedal Franc Grašič, ki je eden glavnih organizatorjev družinskih srečanj. Le- praviii v Zgornjo ßesnico, kjer so v rekreaciiskem centru VOGU tudi sami poskrbeli za zabavo ob ierah in vesa. Do prihodnjega srečanja čez pet let želijo raziska- nastopih. novih sproti obnavljajo in objavljajo tudi na svoji ti in zapisati še ugotovitve o spletni strani. Ker imajo ve- starejših koreninaJi družine, mladih družin, pričaku- ki je znana po dobrih čev- jejo širitev družinskega dre- Ijarjih, pevcih in godcih. v rocenca zlatimi SVOJCI Anica in Stane Pehare iz Tržiča vztrajata v zakonu 50 let. Zlato poroko sta praznovala 22. julija v krogu svojcev. Sto t an Saie kot otrok rad živali, zlasti žena Ana prebivata v naselju ptice in kunce. Skupaj sva Za jezom, 2 njima pa sta Tržič - Anica, rojena Gole, zato redila prašiče, koze, ko- tudi izhaja iz dolenjske kmečke koši in kunce. Slednje je družine, v kateri so imeli Štiri fante in dve dekleti. Otroštvo je preživliala v Mirni Peči, pri sedemnaistih letih pa je odšla s trebuhom za kruhom. Delo je našla v industrijskem Tržiču, kjer se je leta 1954 zaposlila v Bombažni predilnici in tkalnicL Tam je delala 17 let m nato le leto dalj v tovarni usnjene konfekcije Trio. Slane Pehare je rojen Trži-Čaii. V številni delavski dru- žini, ki je imela hišo v nase« ju Za iezom, je odraslo devet otrok. On je nadaljeval čevljarsko tradicijo. Dolgo je delal v tržiški tovarni Peko, Pozneje je iskal drugod boljši zaslužek in upokojitev dočakal v tovarni ZLIT. "Spoznala sva se kmalu po mojem prihodu v Tržič. Bilo je na pustni zabavi, Pogosto sva se družila in se po dveh letih poročila, Najprej sva stanovala pri niem doma. Pozneje smo dobili svoje Stanovanje na Ravnah. Leta 1957 se nama je rodila hči Sonja in pet let pozneje še sin Gotan. Življenje je bilo raznoliko; večkrat nam šlo težko zaradi skromnega zaslužka. Stane je imel že vzljubil tudi sin, ki nadaljuje najino tradicijo," se je spomnila na preteklost Anica Pehare, ki ima z možem sedaj že večji krog svojcev. Hči Sonja živi 2 družino v Zvirčah. Ona in mož Silvo Rebeka in sin Jan. Na njihovem vrtu so se po obredu v cerkvi sv. Andreja zbrali ožji sorodniki in drugi svoici. Slavje je organizirala Ana. ki je poskrbela tudi za napis ZLATOPOROĆEN-CA na šolOTu in šaljivo pesem o skupni poti tasla in gih priložnostih. Danes so naju presenetili z vašim obiskom in vožnjo z vozom po Bledu. Za konec slavja ima- iu. Se- imata dva sinova. Peler še tašče nima otrok, Gregor pa je poskrbel za prva pravnuka zla- toporočencev; to sta Rok in še ne triletna Nika. Goran in "Imava zlato snaho in druge svojce, na katere sva oba ponosna. Velikokrat smo skupaj ob praznovanjih in dru- mo Kosuo v daj nama ničesar ne manjka, le zdravja si želiva. Mož je pred 14 leti zbolel. Odstraniti so mu morali glasilke, vseeno pa sva ohranila voljo do življenja. Še vedno se imava zelo rada. Ker ne more povedati na glas, mi pa šepeta, da sem njegova ljubezen," je Anica zaupala recept za dolg zakon. ZlatoporoČenca sta bila tudi ob slavju zadovoljna v krogu svojcev. Anka in Stane • zakonca, ki se imata še vedno rada. i •i Tržišld glas, petek, n. avgusta 2006 Počitnice Najtežje je glasno šepetati "Pri igranju je najtežje šepetati tako glasno, da te gledalci slišijo/' so ugotavljali otroci, ki so se udeležili dramske delavnice v Knjižnic! dr. Töneta Pretnarja. Ana Hartman Program poletnih počitni» Ških delavnic je v Tržiču kot prva začela pripravlja Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. Danes jih izvajajo tudi v tamkajšnjem mladinskem centru )n muzeju. "Delavnice tako kot pretekla leta tedenske, z dramske, ki traja dva tedna. Med 10. julijem in 18. avgustom jih bomo organizirali pet- Letošnja novost pa je» da smo za razliko od prejšnjih let. ko so delavnice vodili zu- nanji sodelavci» prevzeli zaposleni. Zazrli smo se vase in pretehtali 5vo]e iistvaT)alne potenciale*" je povedala Marinka Kenk • Tomazin, ki je v dm- gi polovici julija pripravila dramsko delavnico. Kot je pojasnila Tomažino- va, jc bila igralska delavnica od nekdaj med otroki ena najbolj priljubljenih, Letos so pripravili igrico Peter Kle-pec, zavrni čredo. Poglobili so se v svet pastirčkov, njihovih iger in navihanosti. Petru KJepcu se je s pomočjo dobre vile uspelo reSiti iz objema mučenja ostalih pa- uporablja, da pomaga drugim in ščiti šibke. "Delavnica je za otroke verjetno zanimiva tudi zato, ker se v sklopu tega eno uro učimo besedila in igre, medtem ko je a ura rezervirana za izdelovanje scene in kostumov. Natančno izvedo, kako sc igra sploh postavi na ife je ki je besedilo pretvorila v dramsko obliko in igro obogatila tudi z nekaterimi na-gajivkami» ki jo naredijo Še boli zanimivo. "Scena je zelo minimalistična, saj so nalogo odri ponavadi majhni," je pristavila. Otroci so skupaj ugotavljali, da je najtežje pri igranju šepetati tako glasno, da te vseeno slišijo. "Igrati sploh ni tako zelo preprosto, kot je videti na prvi pogled. Trenira- i smo gibe in glas, ki je pogosto za zvenel povsem drugače, kot si si predstavljal," je dejala ii-letna Lara Plnta^ rič, ki je igrala mater in pas- tirico. Otroci bodo igro uprizorili na pravljičnih urah v tamkajšnji knjižnici. "Po- leg tega nameravamo obis- vrtec iji Dom Petra " * napovedala To- Uza Udeleženke dramske delavnice so izdelale zelo i rt i a I istično scenO. fojo: Aha Hartman stirčkov. Svojo moČ nato mazinova. VeČina delavnic v knjižnici v Tržiču se je že iztekla. Ta leden so otroci spoznavali ročna dela, medtem ko se bodo prihodnji teden v sklopu zadnje delavnice i pravljicam, ki čeveljčkih. o o Po dveh tednih vaje treme nI bilo weČ. Natečaj Narava v Karavankah Projekt Kara^fonke Naturo 2000 je v veliki meri namenjen boljšemu spoznavanju raznolike narave v Karavankah, ki je plod tisočletij debvanja nepredvidljivih naravnih sil (ledeniki, gubanje površja, reke) in Človekovega gospodarjenja. Za vsakega od nas pa je srečevanje 2 rastlinami, živalmi in pokrajino Karavank drugačno. Zato v času Šolskih počitnic vabimo vse učence in dijake na literarni in likovni natečaj "Ko me požgečka narava, se zasmejem". S svojo zgodbo, pesmi- jo, risbo ali v kakšni drugi obliki ustvarjanja povej tudi drugim, kako razmišljaš in poznaš naravo v Karavankah in kaj ti pomeni. Natečaj bo potekal od 25. julija do 10. septembra 2006. Svoja dela lahko oddate na Občini Tržič in drugih info točkah projekta (Regionalni center za okofje, Ministrstvo za okoije in prostor RS). Vsa dobra dela bodo nagrajena epimi praktičnimi nagradami, ki bodo razglašene na Dnevu Karavank ^6. septembra 2006. Prav tako bodo objavljena n razstavljena na info točkah vseh vključenih občin. Prispela dela bodo predstavljena tudi na spletni strani projekta. Več Informacij dobite na naslovu CTRP Kranj, Strahinj 99a, 4202 Naklo, tel.: 04/257 8S 28, GSM: 040/303 752, faks: 04/257 88 29, e-pošta: info^ctrp-kranj.si oz. med 1. in 15. avgustom pri koordinatorici projekta (Vera Djurič-Drozdek), tel.: 04/597 15 lo, GSM: 031/334 759, e-poŠta: vera.djuric-drozdek(g)trzic.si, U. B. Prihodnost turizmu in storitvah Prevozi potnikov na rednih linijah so sicer osnovna dejavnost podjetja Integral Tržič, vendar pa v zadnjem času vse večji pomen namenjajo tudi storitveni in turistični dejavnosti. Slednja že sedaj ustvari tretjino prihodkov. Razviti nameravajo tudi vulkanizersko dejavnost. Podjetje Integral Tržič je z visokim nivojem odnosa bilo sicer ustanovljeno leta zaposlenih s potniki. 1991» njegovi zametki pa segajo več desetletij nazaj, ko so med drugim delovali tiidi kot poslovna enota SAP Ljubljana, Sprva so se ukvarjali predvsem s prevozom potnikov v rednem nijskem prometu, danes pa v.^e večji pomen namenjajo turistični in storitveni dejavnosti. Podjetje, ki ga že od leta 1987 vodi Drago GrU, je bilo sprva ustanov-jeno kot družba z omeieno odgovornostjo, leta 1995 pa v delni- so ga ško družbo, katere lastniki so sedanii in bivši zaposleni. "Po zaključku privatizacije imajo podjetje v lasti trije večinski lastniki," je pojasnil direktor Drago Gril in dodal, da si od vsega začetka prizadevajo za visoko kvaliteto storitev. Da pa jim to tudi zares uspeva, pa po« trjujejo tako zadovoljne stranke kot tudi zaposleni. Osnovna dejavnost podjetja Ta čas aktualno zavarovanje z asistenco v tujini t^ta 1994 so v podjetju uvedli .^e turistično agencijo, jim danes, kot je pojasnil Gril, prinese kar tretjino prihodka. Tam je možno kupiti mesečne, poUctne, letne, ponske, delav.ske, dijaške in Študentske avtobusne vozovnice. V sklopu turistićne dejavnosti vam nudijo prevoze s sodobnimi turističnimi avtobusi, organizacijo izletov in potovanj, organizacijo šolskih ekskurzij, zaključnih in pripravo počitnic, letovanj in zimo-vanj. Izlete in potovanja pripravljajo tudi za zaključene skupine (sindikalni izleti, strokovne ekskurzije, obiski turi« tudi zdravstveno zavarovanje mj z asistenco rem le v zanimajiia javnost in poslovne prostore po Kate- podjetja, so se preselili konec iem času veliko lanskega leta, medtem ko je avtomobil, ki je zmanjšal potrebo po avtobusnih prevozih, so v podjetju Integral tiiristična agencija ostala na Tržič začeli vse večji pomen sejmov, romanja ... stični agenciji v centru Tržiča, na Predilniški 1, boste lahko opravili tudi hotelske svojo dejavnost obogatil §e s so prevozi na rednih linijah, rezervacije in rezervacije le- servisno dejavnostjo v indu- Selitev v industrijsko cono Mlaka Leta 1908 pa jc Integral Tržič stari lokaciji, v centru Tržiča. V njihovi zgradbi na Mlaki številka 4 pa gostuje tudi podjetje Tehno-tehnični pregledi, pri katerem lahko turisdčni in sto- integral d. d. Tržič namenjab ritvcni dejavnosti. "Predvsem nameravamo Mlaka 4, Tržič zmoznosti pranja vozu in bolj razviti vulkanizersko povečati 59 943 ozil in še www.lntegral-ap.si tehnični pregled dejavnost," je napovedal di- Turistična agencija Tržič opravite rid teuin/i iini|an, re^,crvdci)f in rezervacije le- servisnu ufjavnosijo v mou- svojega vozila, sklenete vsa reKior urago uru in QOüaj, Kreoiin»SKa i, irzi zato na tem področju ne- talskiJi vozovnic, poleg tega strijsld coni Mlaka, Id jo ima- zavarovanja za svoje vozilo in da v prihodnje načrtujejo tel,: 04 596 32 So rektor Drago Grü in dodal, Predllniška i, Tržič nehno povečujejo kakovosl pa prodajajo tudi aranžmaje jo danes predvsem za lastne podaljšate registracijo. razširitev poslovne dejav- faks: 04 596 32 57 anja storitev z urejenimi in varnimi avtobusi ter drugih turističnih agencij. V potrebe. V poslopje na Mlaki V zadnjih letih, ko ima vse nosti tudi z drugimi novimi E-pošta: agenciji pa lahko sklenete 4, kjer so uredili servisno de- več posameznikov osebni programi age n cl j a @ I ntegral-ap.s i A 8 Tržiški glas, petek, ii. avgusta 2006 Krati Baronova dediščina breme Prebivalce Doline in Jelendola moti, da se bogastvo iz gozdov ne vrača v kraj. To se pozna na cesti, kjer so le dočakali obnovo udora pod serpentino. Stoian Saje I den do I • Za krajevno skup: nost lelendoi-Dolina je značilno, da je najmanfša številu prebivalstva in največja po površini. V dveh na« sdjih je nekaj čez 200 pre* bivake v, od lega ic okrog 50 v Dolini. V tej vasi \t 31 hiš, v lelendolu pa le dober ducat, Večina ljudi prebiva v stjnovaniih v nekdaniem Born ove m gradu in gospo« ron • krajani nimamo nobene koristi. Se bolj nas skrbi prihodnost; ali bodo gozdnim delavcem novi lastniki dajali kruh, ali bodo upokojenci, delavci 2 maio plačo in brezpo« sein: lahko ostali v naif?äh stanovanjih. ali se bo splošna raven življenja Se zniževala. Šolo smo izgubili že leta 1972, ietos pa so zaprli še edino trgovino;' jc povedal FlÜp Bence, predsednik KS Jelen-dol-Dolina. u. iviea nii- mi so predvsem priseljenci, ki jih je privabilo delo v goz-dvi, V Dolini se je §e ohranilo pel kmetij, vendar nimajo naslednikov. Prebivalstvo se stara, mladih družin in no- zbiralnik. Ob lelendolu imamo vodovod iz časov barona Borna, ki je dotrajan. Boniovi dediči so lani pomagali pri gradnji treh novih zajetij, od terili bo treba speljati vodo v suši ne Podor brežine pod serpentino na cesti v Dolino, ki je nastal leta 2002, bodo letos vendarle popravili. Konec julija 2006 so stekla pripravljalna dela, avgusta pa tudi vrtanje za pilote, s katerimi bodo utrdili brežino. Gre za zelo zahtevno izvedbo del, za katero bo Občina Tržič namenila 69 milijonov tolarjev. Cestno podjetje Kranj bo obnovilo približno 100 metrov cestišča in na kraju udora postavilo kamnito zložbo. Kot je povedal Izidor Jerala iz urada za urejanje okolja pred tednom dni, izvajalci del ne napovedujejo zaostankov. Tako naj bi med popolno dnevno zaporo prometa do 10. avgusta opravili zahtevnejše posege. Za vozila, težja od 3,5 tone, velja popolna zapora do 50. septembra. mestih udrta in ima nove Filip Bence in Janez Meglic sta predstavila Dolino In lelendol. vih rojstev pa skorajda ni. ii lelendolu že dolgo ni več ba več zajemati vode iz potoka Dovžanka. kar slabša ka- Za lažja vozila bodo do takrat veljale delne zapore prometa, le ob koncu del bodo možne dobrega barona Borna, ki je z kovost vode. To ni končna tudi krajše popolne zapore, izgradnjo predora in ceste od- prl pot razvoja v teh krajih, Žal se je vračanje njegovega premoženja predolgo zavleklo, nam pa ostaja kup bremen. CesJo uničujejo težki tovornjaki, ki zvozijo letno iz on7aov oKrog 25.000 metrov lesa. Od zaslužka ni dai Še nihče denarja za obnovo. Tudi od treh vodnih rešitev, saj bo obnova vodovodnega omrežja nujna tudi zaradi večje požarne varnosti. Tega pa krajani ne bomo zmogli sami," je ugotovil nekdanji predsednik KS in občinski svetnik Janez Me- gliČ. Kot je dodal Bence, je Dolina dobila z evro p odore. Zato bo treba najti dogovor z novimi lastniki gozdov o skrbi za cesto," sta predlagala sogovomika^ Pogovor je nanesel tudi na gu reke in postaviti brunarico s skromno postrežbo. Na kmetijah namreč ni mladih Na ceslo, ki povezuje obe vasi s Tržičem in drugimi kraji, je o in sto ljudi. Trenutno velja na dan od •eno zgraditi ba- močjo nov vodovod, na katerega pa so zaenkrat čene le tri u- do večera popolna zapora prometa zaradi ob» nove udora pod serpentino, "Štiri leta smo Čakali na obnovo ceste, zalo smo kljub začetni zamudi. Zapore prometa sir pno prenašamo, a želimo, da se dela ne bi preveč zavlekla. Upamo tudi na izboljšave ovinka, da bo primernejši za promet. Problemi pa ne bodo rešeni, če nc bodo zmaniš me ni lov ceste. gospodinj, ki bi se tega. Številne planine • letos so obnovili tudi Dolgo njivo, gorski vrhovi in plezalne zem. Oba sta menila, da se stene privabljajo planince in alpiniste. Domačine povezujejo gasilsko, Šporlno in Dovžanovo sotesko in turi- je projekl ureditve u.stavii pri informativno-razstav- nem centru v nekdanji mo- Ker je odprl le ob sobotah in nedeljah, obiskovalci dijo po svoje. Zelo nevarno je vodenje skupin po cesti skozi predor: morali bi do- so pa ve- pri drugih nač strani. Vseeno I turistično dru- pokazali razumevanje za . cesta je na več končati pot po desnem bre- predvidene dejavnosti ob v vznozlu Karavank Podjetje SIKOM iz Grosupljega gradi 40 enodružinskih hiš ob ljubeljski cesti nad Tržičem, kjer je nekdaj stala šola. Za.selek Zali rovt je vreden bivše osnovne šole Zali rovt, za znane kupce. Intere.^enl zato je tudi a cena čen od soseske. Na obeh svojega imena. Gradijo ga vznožju Karavank, nad starim jedrom me.^ta nem oKoiju spominja na gorsko vasico, iz katere je le nekaj korakov do bližnjih vrhov. Obenem je pri roki vse mestno udobje, m niti do velikih mest; 40 kilometrov do Liubljane in )6 do Celovca v sosednji Zaselek sodobnih in skladno s krajinskoarhitekturni-mi značilnoslmi Goreniske proiektiranih enodružinskih hil naslaja na območju se je preselila v Tržič. Investitor je šolske stavbe od- s hvalevrednim a: cikliral je večino ruševin, nato pa zgradil sodobno komunalno opremo in asfaltiral ceste v naselju. Izdelani že tudi vsi temelji oziroma temeline To so le nekateri razlogi, zakaj se jim s prodajo ni treba posebej naprezati; doslej so prodali že več kot tretjino si enaka. Stavba v podaljšani koncih ima le samodejni 2a- kacijo in plača le 5-odRtolno tretji gradbeni fazi stane aro - rezervacijo. Ob dogo- vonenem času pre ven. zgrajeno skladno z dogovorom. To pomeni, da ne kupuje mačka v žaklju. saj šele takrat plača kupnino in hkrati prejme ključe ter j v zon knjigo; hiše namreč niso obremenjene s hipotekami. so ne. Po dve stojita skupaj, a od načrtovanih 40 hil. Tr- imata soseda vso zasebnost, ženje je tudi sicer neobičaj- Objekli s pritličjem in nad- v no prijazno oziroma varno za kupce:" G ra dimo o bj ekte siropjem so 1)2.500 evrov, povsem izdelana hiša pa okoli 200-000 evrov. Zaradi napovedi o e s 1. januarjem 2007 je dobro pohiteli z nakupom. o oa 250 do 300 m2. Kupci izhajajo iz Tržiča, mnogi pa prihajajo tudi od drugod, vehnoma jz Kranja in tudi Ljubljane/' je povedal Zdenko Kopriva iz podjetja SIKOM. Zaselek Zali rovt ne ograjen, saj je naravno pornici, pred katerima bodo parkirišča za obiskovalce. Ob vsaki hiši nadstrešnica, zraven pa sta Še po dve parkirni mesti. bo za vse sta- novalce veljaven pravilnik za prijetno bivanje, ki bo določal osnovna pravila uporabe naselja in vedenja v Zaselek Zali rovi predstav- na spletnem www.zalirovt.si, na telefonu 041/651-108 pa se je mogoče dogovoriti ludi za ogled in na' k Tržiški glas, petek, ii. avgusta 2006 Krati Gasilci za razvoj Na Brezjah pri Tržiču so gasilci ob pomoči krajanov obnovili Dom družbenih organizacij. Franc Pungaršek Marsikje je gonilna sib razvoja krajevna skupnost ali pa kako dnL^'o. Tako ie tudi v KS Bns- bali, da bo prišlo do v(?čje ^ode Tudi notranji piOJlori tüso preveč funkcionalni; moraJ smo obeneni izpeljati tudi not JI d ustanovitve Prostovoljnega gasilskega daištva obnovili Dom družbenih organizacij, ki ga upravljata oba skupaj. Obnovo s1a v pogovoru predstavila predsednik PGD Blanko Ovsenek in predsednik KS jože Siiierkojj, Zakaj ste se k>tili obnove donu? Ovsöiek: "Kar na nekaj mestih Smerkolj: "Kot souporabniki prostorov smo bili v predsed stvu Krajeviie skupnosti enotnega mncjna, da bomo sodelovali pri obnovi" Kako re p<^ekak> delo> Ovsenek: "Obnove strehe smo sc lotili lani oktobra. E>elo je potekalo nemoteno. Po strehe pa smo začeli obnavljati Opr^ivili smo veČ kot tisoč ur prostovoljna^ dela. Poleg članov naSega društva • imamo 36 aktivnih Članov in 15 mladinccv - so sodelovali tudi Člani Športnega dniStva in drugi krajani Brežij, V notranjosti smo na predlog staroste dništva Milana Vaijavca uredili spominsko r so razstavljeni razni dokumenti in eksponati. Medse smo povabili tui Čebelarsko društvo in jim namenili del prostora, kjer imajo zaenkrat obešen svoj prapor. " Smeikdj: "K temu moram do- je piiSčala streha, zato smo se fasado in notranje prostore, dati, da smo v obnovijenili pros- torih s finančno pomočjo domačega podjetja PIK AS ponovno odprti b^ovino- To je seveda zelo pomembno za naš kraj," Kdikšni pa so bili stroški skupne nak»žbe? Ovsenek: "Finančni zalogaj je bil velik, zato smo si stroške raz- pol pa KS Brezje pri Tržiču. Po- naj,dasmo denar pora- bQi le 2a ma terialne stroške. Vse drugo smo naredili s prostovoljnim delom," Smerkolj: "Povem naj, da je ne-kaj sredstev prispevaJa tudi Občina Tržič" Kaj bi dejala za konec? Ovsenek: "Vsem sodelujoöm bi se še enkrat zahvalil za pomoč. Domačine, ki imajo kakšen gasilski dokument ali opremo, pa prosim, da nam ga za STX)minsko sobo. S tem bodo obc^atili zgodovino kraja." Smericdj; "Upam, da bo sodelovanje krajanov in gasilcev Še napi^ na tako vzomi ravni. Sklepaj namreč lažje naredimo Kratke novice Kri že Hiša za cerkovnika Ob župnijski cerkvi v Križah so morali podreti staro mežna-in se lotiti gradnje nove. Del stavbe bo namenjen za stanovanje cerkovnika In njegove družine, polovica stavbe bo služIla za župnijske namene. Uredili bodo verouk otrok in zbiranje raznih skupin, zimsko kapelo za delavniške maše, prostor za srečanja po porokah, sanitarije in shrambo za rekvizite. Stavba bo že letos pod streho, dokončali pa naj bi jo v nekaj letih. Kot je povedal župnik Al» fonz Cfojzdek, b\ prihodnje leto radi uredili vsaj stanovanje za cerkovnika. Stroške gradnje ocenjujejo na 6^ milijonov tolarjev, precej pa bo stala tudi oprema in ureditev okolice. Ker za novo stavbo ne moreta prispevati niti drŽava niti občina, bodo odvisni od pomoči prebivalcev in donatoriev. S. S. II Središče izobraževanja v Tržiču Ljudska univerza Tržič je središče izobraževanja in pridobivanja znanja za vse generacije v kraju. "Večina še vedno mislit da smo večerna šola za tiste, ki drugod niso bili uspešni. A je resnica daleč od tega/' pravi direktorica Barbka Drobnič. Ljudska univerza Tržič je bila ustanovljena leta 1999. vendar pa njeni zametki se- 4 o tako za univerzo kot ludi kraj. Ker je ob današnjem hitrem se Pred sedmimi namreč tamkajšnji zavod za kulturo razdelil na enjsKem tempu čaj kako pomemben, so začeli uvajati učenje na daljavo, ki 4 IZ izm- co, muzej in univerzo. Od lanskega oktobra jo s pomočjo Kristine Zupan vodi Barbka Drobnič, profesorica kemije in prihajajočem šolskem letu se bo na ta način možno pripravljati na izpit iz slovenščine. gospodarskega poslovanja, angleščine. Hkrati se boste lahko sami dobro pripravili na poklicno maturo. Gradivo za V Tržiču morda študij logistike V predam izobraževanja sodi devctletka, za katero je. za pridobitev certifikata Državnega izpitnega centra," je Drobničeva na kiatko predstavila prednosti t. i. e-učenja. pojasnila Drobničeva. vse Računalniško ima- man] 2animan)a. jo brez potrebe predsodek zaradi izbirnih predmetov in na- preverjanj. povedala. Na LU Tržič se lahko izobrazite za trgovca in admini- stialorja, ki spadala v srednje poklicno izobraževanje. Na srednji strokovni šoli pa lahko pridobite naziv ekonomski tehnik SSl in PTlObo dc^ voij zaruman^a, ooao zaceu v šolskem letu 2007/2008 izvajati tudi izredni študij gospodarske li^istike. "Zdaj se slednji izvaja m Fakulieli m It^i- stiko v Celju, cnolo pa imajo Uidi v Krškem," je razložila in dodala, da bi opismenjevanje brezposelnih LU Tržič sodeluje tudi v mednarodnih projektih. Še posebej so ponosni na Nacionalni program Phare 2005 • ekonomska In socialna kohezija, ki temelji na izboljšanju raču-nainL^ke pismenosti za brezposelne. Na razpisu, ki ga je Ministrstvo za delo, in socialne zadeve, je bila uspešna prijaviteljica LU vpeljava tega študija zelo pomemben korak jescnice s partnerji LU Radovljica Ln BSC kot evalvaforjem projekta. V sklopu projekta bodo brezplaüio Üi od izo do 150 brezposelnih. Slednji se jim lahko pridružite tudi avgusta, nai* prej pa stopite v kontakt z zavodom za zaposlovanje. V sklopu univerze pa že od univerza konec junija organizirali leden ustvarjalnosti in .športa. Konec aN^usta pa bodo v Portorožu organizirali Še Sport» no-jezikovni tabor. "Med mladimi je zanimanja veliko, zato za tietje življenjsko obdobje, kjer udeleženci spoznavajo se jim nameravamo posvečati Slovenijo, se učijo tujih jezikov, računalništva, slikanja, digitalne fotografije, skrbijo za lastno samopodobo ... Pripravljajo pa tudi zanimive študijske krožke: klekljanje, plesi, kaligrafija, izdelovanje unikatnih prazničnih izdelkov (okraskov iz slanega testa, novoletnih Čestitk, velikonočnih kokoSk, zaj čkov, pi rhov...). prostorih LU Tržič deluje središče za samostojno učenje. V sodobno opremljeni računalniški učilnici se iaJiko s pomočjo različnih CD-jev tudi v prihodnje," je zaupala Drobničeva. Skupaj s Športno zvezo in Tržiškim muzejem organizb'ajo tudi rojstnodnev-na praznovanja za otroke. Čez čas jih nameravajo ponudili Še odraslim. Med 21. in 26. septembrom bodo v razstavnem prostoru s oopni razstavo Pomlad je v naših srcih, v sklopu katere bo predstavljeno delo univerze v tem skem letu. Ob tej priložnosti bodo maturantom LU Tržič podelili tudi spričevala poklicne mature. spoznavate računalnik in SI I učbenike. okviru javnih del imajo zaposlene tri mentorje, ki po Gorenjski nudijo brezplačno učno pomoč tistim udeležencem, ki jim Solnino• financira Zavod za zaposlovanje. Sicer pa so na LU Ti^ič načeli posebno skrb namenjati najmlajšim, saj so v iztekajočem se Šolskem letu v zadovoljstvo otrok in staršev izpeljali jezikovni tečaj angleščine, nemščine in francoščine. povezavi s Športno zvezo so Kot je še napovedala Drobničeva, se v prihodnje nameravajo prijavljati na različne razpise. "Iz tega naslova bomo skušali pridobiti čim več sredstev. V dobrih odnosih smo tudi z občino ih županom, ki se ne ustraši novitet. Doslej so nam veliko pripomogh pri podpori in razvoju izobraževanja v kraju. Še naprej si bomo skupaj prizadevali, da bi v Tržiču vendarle ustanovili srednjo šolo. Nenazadnje mladina, dijaki, vrvež dajo svojevrsten utrip kraju. Direktorica Barbka Drobnič Sodobno opremljena računalniška učilnica i 10 Tržiški glas, petek, ii. avgusta 2006 Zanimivosti Planinski dom duhovno hrano Društvo za zdravo duhovno življenje Oaza miru je dalo ime nekdanjemu hotelu Kompas na Ljubelju Pobudnik novih dejavnosti je župnik Vlado Pečnik iz Kovorja. Sto)an Saje Ljubeij • Večina je obupala nad uscNdo nekdanjega hotela Kompas, ki je več let stal osamljen pod delujočim smučiščem Zelenica. Za prevzem stavbe je sicer bilo nekaj dogovorov, a brez sporazuma 2 lastniki. To je končno uspelo Dni-štvii 2a zdravo duhovno življe- sklenilo nje Oaza miru. prebuditi spečo vilo. "Društvo smo ustanovili novembra lani 2 namenom, da bi skrbelo za ureditev nekdanjega hotela in vodenje planinskega doma Oaza miru. Stavbo smo prevzeli konec aprila letos in se lotili del Prebarvali smo vse balkone in les na ns novo nico m zaceii pripravljati drva. ki bodo ob kurilnem u služila za ogrevanje. Zgoraj smo uredili kapelo z manjšim oltarjem, saj bo dom namenjen zlasti duhov-nim vsebinam. Poleg srečanj duhovnikov, predstavnikov škofijskih ustanov, župnijskih svetov in drugih usta- ine in družin nov. bomo organizirali počitniške dejavnosti. Obnovo je financirala Nadškofija Ljubljana, nekaj pa smo zbrali z lastnimi sredstvi in pomočjo spon- dveh mesecih smo zorjev. prostovoljno opravili pri raznih delih okrog 4000 ur. Pri tem sem imel ve nikov. Prišlo je nekaj faranov iz Kovorja in še več iz okolice Ljubljane, kjer sem služboval prej/' je povedal Vlado Peč-nik, ki je peto leto župnik v Kovorju. |e tudi predsednik društ\'a Oaza miru, v katerem je 15 članov. Sedaj iščejo somišljenike za oblikovanje programov. Ob koncu glavnih obnovitvenih del so 5- julija 2006 pripravili svečanost, med katero jr nadškof Aloiz Uran blagoslovil dom. Svečanosti sta se udeležila tudi Škof dr. Anton )amnik in tržiŠki župan Pavel Rupar. Izrazili so zado- voljstN'o, da se na Ljubelj vrača turistična dejavnost, čeprav z nekoliko drugačno vsebino. Vlado PeČRik je vese obnove doma. Zgoraj imajo tudi skromno kapelo. "Dom, ki ima j6 sob 2 90 žišči in obednico s 60 sedeži. smo najeli za pet let. Zaen-at čakamo na dovoljenje za obratovanje kuhinje in se dogovarjamo 0 izbiri stalnih oskrbnikov. Občasno gostimo le skupine, ki prihajajo na duhovne vaje. Za bodoče želimo, da bi bil dom odprt za vse obiskovalce, katerim srcu pianinai)en)e m smučanje. Dom stoji v lju, ki pomirja dušo in Na Liubeliu imamo ludi svcŽ in lepe razgWe, kar je kot nalašč za počitek po naporih v dolini- Če bo moč urediti, bi radi Balkone so prebarvali in okrasili s cvetjem. Ravno konec julija so imeli dve ob prazniku zavetnice. Žal pa bi bilo treba poleg odpadajočih delov ometa na fasadi urediti tudi notranjost te lepe cerkve," je menil žup- ik. ki ima veliko smisla za uporabljali za bocoslužje gospodarjenje. Sedaj razmišlja, da bodo do konca jeseni Ižnjo cerkev Sv. Ane. kjer pregledali streho doma Oaza so maše le nekajkrat na leto. miru in popravili žlebove. Poleti kamp, pozimi drsališče V avtokampu Tominčev slap v Podl/ubelju se ustavljajo predvsem tujci. Radi ga obiskujejo tudi domačini, ki se poleti družijo ob Igrah z žogo, pozimi pa ob drsanju. Stoj an Saje PodljubelI • Za tuje turiste, ki Večina turistov pri nas le prespi. Tistim, ki ostanejo več dni. priporočamo obisk raznih znamenitosti. Le Četrt ure hoda od se poleti selijo iz Evrope preko tod je Tominčev slap, po kate- Avstrije in mqnega prehoda rem se imenuje naS lamp. V Ljubelj proti Jadranu, nudi prvo Podljubelju je zanimiv nekda- priibžnost za počitek v Sloveni- nji rudnik živega srebra, nad ji avtokamp Tomiilčev slap v Tržičem pa Dovžanova sote- Podljubelju. Kamp ima že dol- ska. Veliko je možnosti za pia- go tradicijo, vendar v preteklo- ninske tiue - na primer, po sti ni doliajal razvoja v bol j zna- Bomovi poti z Ljubelja do Pre- nib tuiističnili krajih. Zadnja vale, ali iz različnih Izhodišč leta se spet prebuja, za kar so na Kofce Ln druge planine pod zaslužni predvsem domačini. Turistično dništvo Podljubelj, ia ga vodj Anton Kavčič, je v sodelovanju s krajani ure^o brunarico. izdelalo mize. klopi, cvedična korita in ograje, posta- Košuto. Naši gostje cenijo predvsem mir, čeprav so marsikomu všeč tudi sproščene zabave vkrogu domačinov," je povedal Igor Perko, ki 2 mamo Bosiliko Markovič Per- vilo otroška igrala in obnovilo ko že drugo leto oskrbuje bm-športna igrišča. Letos smo na- narico. Igor Perko in njegova mama sta oskrbnika v kampu. mestili novo mrežo na igrišču za odbojko in tablo za k>šarko. Turisti imajo dovolj prostora na travniku, kjer lahko postavijo šotore, avtomobile s prikolicami ali avtodome. Ob robu je stavba s sanitarijami • straniščem. tušem in umivalnico s toplo vodo. na razpolago pa je tudi elektrika. Velikega udobja ne nudimo, zato se nekaterim zdi 7 evrov za odraslo osebo in 5 evrov za otroke na noč kar preveč. Posamezniid, ki Še ne poznajo naše gostoljubnosti, odpotujejo naprej. Stini gostje se radi ustavljajo pri nas. Kamp je odprt od 15. junija do sredine septembra. V brunarici smo v?ik dan od 17, ure do 21.30, ko Zadnji dan julija smo obiskali kamp v zgodnjem popoldnevu. ko sta se družini je ćas za sprejem gostov. Letos se jeoblsk dobro začel šele juli- že poslovili, Tudi novih obiskovalcev še ni bilo. da bi povedali svoje vtise o skrbi zanje. Kot jc pojasnil mladi oskrbnik, pa jim ni težko ustreä ob raznih potrebah turistov. Pripeljejo jim plin, če ga komu zmanjka, ali jim ustiežejo kako drugače. Otroci se lahko družijo s pod-ljubeljsko inladino, ki prihaja vsak dan na igrišča. Posebnost so pikniki za skupine ob koncu tedna; letos so jih imeli že obog dvajset K njim radi prihajajo tudi kinologi, ki ! ukvarjajo z vzgojo reševalnih psov. Pozimi, ko j mraz. igrišča polijejo z vodo. Tam je priljubljeno shajališče ja. Doslej smo imeli okr gostov. Med nj imi so bili Nemci, Nizozemci, Švedi ter 60 vseh, ki se radi drsajo aLi igrajo hokej. Tega. kar ijnajo v Podljubelju, pač ne nudijo obiskoval- Dom Oaza miru stoji v lepem planinskem okolju celo Rusi, Litovd in Romuni. cemp)ovsod. VERBUM Z MOĆJO ßPSCDP hO USPEHA Hitro individualno učenje tujih jezikov na prijazen način Žiberna. Žeje. 0.0.0. Žeje U, 4203 Duplje tel.: 04/257 77 77, J»: 04/257 77 70 e-DOŠta; infogverbunvsiovenia nei «aiww.verüum-slovenja net Pripravljamo programe učenja tujih jezikov po multiaktlvni metodi Verbum. Učenje z izkušenimi predavatelji in najsodobnejšimi pripomočki vam omogoča, da se sprostfte in v kratkem času spregovorite v tujem jeziku. Za vas bomo pripravili želeni program z uporabnimi GG naročnine 04/20142 41 e-pošta: narocnine@g-gla5.si www.gorenjskiglas.si KRANJ S^c]eva i 236 05 05 yityp STO O TRZIC Tr^ Svobode iS 596 20 15 041 882 160 Ovinek pred daigimi. ^rOP : i Tržiški glas, petek, u. avgusta 2006 11 Dejavnosti Jekleni bodo varni Lastnike motorjev in avtov so povabili v Lese na blagoslov vozil. Kot meni Cveto Bohinjec, to pomaga le pametnim. Stoian Saje Leie - Prebivalci vasice pod DobrCo so gostoljubni ljudje. To dokazujejo tudi z vsako» letnim povabilom lastnikov vozil na vožnjo po okolici, blagoslov jeklenih konjičkov in druženje udeležencev. Letos so 23, juJija pripravili že deveto srečanje, na katerem se je zbralo okrog 60 motoristov in avtomobili stov. "Na Kri^tofovo nedeljo so imeli podobne slovesnosti r;idi drugod, zato ji ummi. nakltwt in bHuidJo DROGERIjA WVRIČ Tbc svobode 22, trž1ć, 04/5962-011 pon. - ptt.: 9. -12., 14. -19., soe. 8. - u joopfito tuoi na šuSTARSKO nsc^ilio 14 učencev, zato ie zasedba glasbil skromna. Potem smo širili sestavo in krog nastopanja, lineli smo predstavitvene koncerte v vseh treh osnovnih šolah v • vekka izbifta daril 2avse priložnosti Sr£SRnj moonj nakit PARFUMfMIA, DROGERIjA, svetovan )£ profesionalno učen{e •Profesionalna nega nohtov občini, sodelovali smo na prireditvah vTržiču in gosto-diugod. Spoznali so nas v Kranju, Stražišču, Naklem in Ljubnem. Po nastopu na letošnji junijski priredi doma smo odšli s karji v Prandjo, kjer so nas zelo lepo sprejeli. V orkestru je do 35 mladih glasbenikov iz tržiške občine, med katerimi je Matej Meglič edini od začetka; prej je bil na klaviaturah, sedaj pa igra bas kitaro. Vodilo našega programa so zabavne skladbe; V šolskem zabavnem orkestru, ki ga vodi Primož Ahačič, igra do 35 mladiK. znane melodije, ki 50 všeč meni, članom orkestra in zlasti ol)činst\-u. Z leti se je katerega bi radi jeseni po- to gre sneli na kompaktno ploščo. Tak revijski ansambel z mla- zahvala ravnatelju šole Tržič in kole-po dpi raj o delovanje filmske glasbe in priredb mercialnih skupin. Igramo smo 40- le težavnostna stopnja igranja preccj dvignila. Pripravili program, )e reaeK na Gorenjskem. Prvi smo ga ustanovili prav v Tržiču. Za , |e poveaai 42-Primož Ahačič iz Kranja Tržiški glas, petek, u. avgusta 2006 Poletne prireditve Od ritmov salse do afro melosa Konec julija je v Tržiču nastopila glasbena skupina Karavan Orchestra Iz pobratenega mesta Sainte-Marie'auX'Mines. Ana Hartman sklopu praznovanja 40-let-nice pobratenja s francoskim mestom Sainte-Marie-aux- Mines je konec julija v dvorani tržiš kih olimpijce v nastopila glasbena skupina Karavan Orchestra. Predstavili pa se niso le glasbeniki iz pobra« tenega mesta, pač pa celotna AJzadja, saj francoski prijatelji prihajajo iz različnili krajev, od Sainte-Marie-aux-Mi-nes pa vse do Strasbourga. Dinamična glasbena skupina, ki jo sestavlja trinajst članov, je bila ustanovljena pred tremi leti. Zasedba je zanimiva, ker igra zelo različne glasbene zvrsti in ritme iz vseh koncev sveta. Svoj stil je orkester poimenoval "skitch". Za slednjega je značilna večritmična raznovrstnost, ki vključuje vse kontra- Karavan Orchestra je predstavil lastne kompozicije. Začeli so z Belo damo {na sliki), ste pesmi in vse plese, hkrati pa lahko na odru občudu- emo tudi njihovo igralsko nadarjenost. Izvedbe v francoskem jeziku v ritmu salse, afro melosa, ročka in drugih zvrsti so pravi slavospev zabavi, naravi in življenju. Po samo dobrih dveh letih delo- več kot 50 koncerti, petnajstimi skladbami in v živo posnetim albumom. Za dinamično zasedbo, ki je tokrat v Sloveniji nastopila prvič, je značilno, da iz vsakega koncerta ustvarijo pravi gledališki spektakel» poln huricu. Na dop Energična zasedba je prava paša za oči in uscsa. Kljub temu pa udeležba ni bila prav velika, vzroke za to pa je mogoče iskati tudi v terminu nastopa - v času, ko turistična sezona na vr- povedal, da se mu zdi zelo pozitivno, da mesti negujeta sodelovanje. Nenazadnje je pred leti tudi sam obiskal pobrateno francosko mesto. "Veliko skupnega imamo. Z pa ni bil današnjim nastopom smo spoznali delček njihove vanja so se lahko pohvalili z gibanja, plesa in glasbe, domačin Janko Alič, ki je kulture/' je dejal. Mezinčelc ugnal roparje Zadnjo soboto v juliju so v atriju občine Tržič uprizorili predstavo Mezinček. Otroci so bili navdušeni nad čisto pravo lajno. Ana Hartman vo, ki je pred 15 leti nastala pričakovanju razpleta. In o V okviru polelnih prireditev vsako soboto v juliju in avgusta v atriju Občine Tržič potekajo Piki ne sobotne matineje, ki so postale že pravo zbirališče za najmlajše. Organizatorji so zanje pripravili izbor zelo različnih glasbenih, plesnih in gledaliških predstav. Zadnjo julijsko soboto sta s predstavo Mezinček v Tržiču gostovala Nadja Slrajnar Zadnik, gledališka igralka v Mestnem gledališču ljubljanskem. in znani lajnar Rastko Tepina. V režiji pokojnega Saše Kumpa je bila pravljica pred več kot 30 leti uprizorjena v Kranju. Zad- nikova in Tepina sta pripravila obnovitev čudovite pravljice o Mezinčku in vanjo vključila tudi lajno. Sle- pod režijskim vodstvom Petra Militarova," je podrobneje pojasnil Tepina. Predstava Mezinček, ki je v atrij privabila veliko otrok. traja slabih 45 minut, je dinamična in mlade gledalce ves čas drži čem pravzaprav pripoveduje pravljica Mezinček avtorja Karla Novaka? Govori o ma- mi m očku, ki saj nimata otrok. Me- tiagovori. da ga proda kralju, da bi delal družbo princeski. Starša Mezinčka neizmerno pogrešata in upata, da se bo vendarle vrnil. potem se pojavi zinček. ki naredi družinsko v napetosti in vzdušje. Naviiian deček očeta un sm pa si je pot domov prislužil s tem, ko je pogumno in prebrisano ugnal roparja ter rešil kral-i e vsko premo že n j e. dnja ie bila za otroke še s posebej zanimiva; marsikdo jo je prvič videl in slišal njen zvok. "Z Nadjo sva pred dvema letoma z novimi lutkami in opremo obudila predsta- V predstavo je bila vključena tudi lajna, ki le bila za otroke zelo zanimiva Prebivalci o prireditvah Daša in Robert Glaseničnik: "Kot priseljenca sva prijetno presenečena, da se v Tržiču toliko dogaja. Sinoči sva uživala na koncertu ansambla Storžič, kjer smo celo zaplesali. Danes sva si ogledala igrico za otroke, sinček Matevž pa je še premajhen za to. Dobro je^ da je vstop prost." Vida Gorfejšd: "Ker v Lomu sedaj ni vrtca, {e vnukinji Amber dolgčas. Čeprav sobotni dopoldan zame ni najbolj ugoden za obisk matinej, sva prišli že večkrat. Rada grem tudi na kakšno prireditev za odrasle. Zelo lepo doživetje je bil zame koncert pevke Marije Ahačič Pollak." Mitja Perko: "Odlično je, da je poleti v mestu več prireditev. Sin Vid ima rad otroške predstave, žal pa je prostor za matineje preveč na soncu. Sončit se gremo raje na bazen; tudi hči Karmen in žena Melita. Tržiško kopališče bi morali posodobiti s tuši in drugo opremo." Mira Krmelj: "Včasih smo bili na igrah pri Sv. Jo^ žefu. kjer je pomagal moj oče jože Pogačar. Sedaj je v mestu več prireditev. Jaz pripeljem vnučki Nino in Majo na matineje» njuna mama Jožica pa bolj redno obiskuje prireditve za odrasle." K Tržiškl glas, petek, ii. avgusta 2006 Razvedrilo msambel navdušil Storžič V sklopu poletnih prireditev je v Tržiču minuli petek nastopil mlad ansambel Storžič, ki je po pričakovanjih navdušil. Kako tudi ne, saj ga sestavljajo vrhunski glasbeniki, ki so v zadnjem letu zelo uspešni tudi na festivalih. Ana Hartman «I Ansambel Storžič je minuli petek v Dvorano tržiSkih olimpijcev po ocenah organizatorjev privabil okoli Štiristo obiskovalcev. ' Ki so domov odMi zelo zadovoljnih je hitro pristavil Lado Srećnik, organizator poletnih prireditev. "Takšnega koncerta v Tržiču že dolgo nismo imeli- Občinstvo je bilo navdušeno, ogromno skladb so morali zapeti dvakrat in se zaradi bučnih aplavzov večkrat vrniti nazaj na oder. Nekateri so se celo "zavrteli" ob njihovi glasbi» je bil zadovoljen Srečnik. Poleg lastnih še Avsenikove viže Ansambel Storžih, ki je Še posebej zi^an posiul z uspešnico V Bohin" 'ma d'ž ta mvade» po kateri ro poimenovali tudi prvo zgoščenko. se je na koncertu predstavil Grašič (harmonika, bari- baval dobri dve uri, pa priča- z lastnimi skladbami, nekaj pa so si jih izposodili tudi iz zakladnice bratov Avsenik. ton), Tomaž KuŠar (kitarist tenor) in janež Hostnik (basist, baritonist), ni iz tržiške Koncert so obogatili celo s občine, ampak iz drugih go- čmskimi duhovnimi pesmimi. "Koncert je bil resnično zelo raznolik. Poleg tega pa znajo mladi glasbeniki sami poskrbeti za pravi "šov", humoristične vložke in četo za povezovanje programa, med« tem ko mnogi drugi glasbeniki te naloge prepustijo raznim humoristom. Edina slaba stzan koncerta je bila, da ga zaradi muhastega vremena nismo mogli izpeljati v atriju Občine Tržič, ampak smo ga morali prestaviti v dvorano," je še dejai SreČ-nik. renjskih krajev, pa vendar so s krajem dokaj tesno povezani. Klemen Torkar obiskuje solo petje v Glasbeni jo tudi uspehi na festivalih v zadnjih letih. Na letošnjem Festivalu slovenska polka in valček so s pesmijo Rad bi iskal osvojili nagrado strokovne žirije za najboljši valček. Hkrati je pesem postala tudi i Tržič, Še tesneje pa so povezani z Mirkom Šlibar- jem iz Podljubelja. Zadnjih pet let namreč intenzivno vadijo pod njegovim« vodstvom. Dolgoletni mentor in aranžer ansambla Storžič, ki je napisal priredbe za mnoge njihove skladbe, se je mladim glasbenikom pridružil tudi na petkovem koncertu, ki ga je popestril z igranjem na klavirsko harmoniko. domača publika pa ga je zelo toplo sprejela. j viža preteklega meseca na Radiu Slovenija. Na festivalu Vurberk so s polko Ples za dva in valčkom Pesmi in viže domače, ki so jih zaigrali tudi na koncertu v Tržiču, osvojili prvo nagrado strokovne žirije za izvedbo in Šifrerjevo plaketo za Štiri- glasno petje. Nastopili so tudi na Festivalu slovenskih Presenečenje: Mirko Šlibar Nihče od članov ansambla Uspešni na festivalih Storžič, ki ga sestavljajo pe- O kakovosti mladega ansam-vec Klemen Torkar, Klemen bla, ki je tržiško publiko za- v narečju v Skofji Loki. Sicer pa pevec Klemen namerava desetega septembra Ansamblu Storžič se je na petkovem koncertu pridružil tudi samostojno nastopiti na Fes- njihov mentor Mirko Šlibar 12 Podljubelja. livalu narečnih popevk v Mariboru. Predstavil se bo s barjem, ki je poskrbel tudi izpolnitev otroške želje, to je skladbo Začmu. za katero je za zvočno podobo skladbo. nastopili na popevkarskem besedilo napisal sam, melodijo pa skupaj z Mirkom Šli- Festival pa Klemenu menda festivalu ob spremljavi orke» ne pomeni nič drugega kot stra. Nagradna križanka Gorenjski Glas s£stavl F.KAUN papadnik p9us0v HAPRAV^ m določa LOKACUO prsoufta ZA KOPfttUE UR&en OaOULE SOPROGA CAiKI KSNK manjše MOTORNO KOLO zJiSuU IN0U5-TRUMA HEGLA SIMBOL ZATITAK gusar na sok; UPOD09. LJSNA pokrajka NA^A OALFC 64 plosćata morska riba pisateu svni4a majhen ftotw sttta^ pa2mh 1 u^ku- jevaucc poslov ana (ljudk) 10 ekipa. sxupitia aftaheja kalcedon. . pcoak. 1 saoat pocmk iihoo) sukar phon 1 h£rce-1 oov&c kaš 1 psiholog fwo) povr&jna. obmoćje prh. rešljiv dogodek 5 4 BtdUJSKO 2f6A O^LJAK ML TiNtSKE I6R£ hrva3n PCTML vrsta rudnme. KfSUENiAK sfenjaima PRII»MVA ÖAS&REZ vojne sanftaani prostor tlKHAK! ger£ PONUA skupka dveh oseb 2AL1HA sneoi ZA umu SPOMl VEZ sh80l 2&KftLCU ol mesto tunizue tHEPISA T6U(CC PCROO paket, ovoj ipogosta padavina marko slsner ZAoersc prt KO&AM 2lla rica francosk) H»AUC (j£a» otok Oof«njski glas, d. 0.0.« Kranj, Zoisova uRu 1,4000 Kranj Tekfon: 04/201 42 10,t«l«faks: 04/29142 U.v^.gorenjskigles^ Gorenjski glas za vas V dobrem In slat}«m. V vnelju in Žaloftl. Gorenliki 9las je ogledalo, v katerem se zrcali Gorenjska, t njo Slovenija in svet. Za vas sprašujemo, kaj |e novega. Zaratfi vas zastavl^ano nepristna vpraUnja. In poskrbimo za sprostitev In abiw. Vai Gimisid 91». Na4)ra4e: 1. NAGRAOA bon v vrednosti 3.000 SfT Konfekdje Triglav a. NAGRADA bon v vrednosti 3.000 SIT Koflf«kd)e trigbv 3. NAGRAOA bORVvrednostlB.OOOSlTKonfelcoje TrtgUv 4. • 6. NAGRADA: knjiga \i knjižile zaloge Gorenjskega glasa Reiitve kriUnVe (nagradno gesb. sestavljeno ii M z oitevitfeciib polj in vpisano v kupon a kriianVe, ter VA^ DAVCHO tmm) pobite rva dopis-fiicah do stede, 23. avgusta 2006. na Gorenjski glas. Zoiso¥a 1,4001 p.p. 124. Dopisnke Ml ko odrfate tutfi v Mbirabifk Gorei^kega glasa na Zoko-vi 1. Naorajenri bodo oluavl ieni v Go reniskem das4i v petek, IS. avousta Z006. i Trii^kj glas, petek, u. avgusta 2006 15 Koledar prireditev Kulturne prireditve ATRIJ OBČINE TRŽIČ n. 8. oe 20. URI Kabaretna predstava Lili Marlene šansonjerke NIKE V!POTNIK 18. 8. OB 20. UR Komedija Kako bi se znebili tujca CALERljA ATRIJ OßCiNE TRŽIČ DO 23. 8. Razstava 40 kt prijateljstva Občina Otroške prireditve in delavnice ATRIJ OBClNE TRŽIČ 12. 8. OB 10. URT Predstava z naslovom Lajnarjev cirkus 19. 8. OB 10. UR predstava z naslovom Buta e 26. 8. OS ^O. Ufti Predstava 2 naslovom BlCI-KltTA KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA OD 14. DO iS. t. OB ]0. URI Pravljični čeveljčki GALERIJA FERDA MAYERJA OD 21. DO 24. 8- OÖ 10., 12- ALI I4. URI Delavnica Shkar na obisku Šport in rekrcacija ATRIJ OBČINE TRŽIČ 12. 8. OB n. UR Turn r v Sdhu 19.8. 08 n. UR Turnir v šahu za otroke LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ OD 14, DO 20. 8. ' RŽIČ PLAVA • leden brezplačnega kopanja 19. 8. OB 19. URI vtil. TržiSke Igre veselja m smeha, Veselo poletne DOVŽANOVA SOTESKA i 20- 00 10. URI T«k po Dovž^oovi soteski LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ 22. 8. Odprto občinsko prvenstvo v plavanju BALINIŠČE V BISTRICI 26. 8. OB >6. URI 14. krog balinarske super lige (Bistrica in Hrast Kobjeglava) Srečanja in izleti KOFCE 20. 8. • Srečanje planincev KRIŽE 26. S. • Planinski Izlet na Hafner • Avstrija d08rča 27. 8. • Srečanje planincev Dom poö Storžtčem 9. 9« ' Srečanje z Abrahamom zelenica 10. 9'' Raz stavno« izobraževal no središče Dolina )6. 9. OB 10. URI DAN KARAVANK.zaključna priredrtevprojekta Karavanke Natura2000 Etnološke, turistične prireditve PROGRAM PRED 39. SUŽTARSKO NEDELJO SENIČNO, 20. 8. OD 11. URS DO 15. URE 9. Vaški sejem - prikaz starih običajev Galerija Atrij Občine Tržič 25. Z. OB 19. URI Slavnostni pričetek 39. ŠuStarske nedelje s kulturnim programom Atrij Občine Tržič OB 20. URI Predstavitev narodnega izročila v pesmi in glasbi doline Dvorana tržiš ki h olimpijce v PSTEK, 1. 9. 2006 OB 18. URi Odprtje Razstave gorenjske obrti in podjetniitvd • Tržič 2006 in Razstave modne obutve Peko s predstavitvijo kolekcije Peko za je* mo 2006/07 Svečanost ob 30, obletnici Območne obrtne zbornico Tržič Modni projekt koreografinje Alenke Dolenc, nastop pevke Eve MoSkon» povezovalec Bojan VeselinoviČ 14. mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah SoeoTA, 2. 9. 2006 Atrij Občine Tržič OB 10. URI Nastop Plesnega kluba M "4. Semenj na Ljubelju" ob koči na starem Ljubelju OB 10.30 Program: dvojezična gorska maša, pozdravni nagovor župana občine 8orovlje. g. Appeja, in Župana občine Tržič, g. Ruparja, krat-ek kulturni program (fS Karavanke) t«f ples in petje brez meja. Dvorana tržiSkih olimpijcev OD. 9. DO 19. URE Razstava gorenjske obrti ir podjetništva Razstava modne obutve Peko m OB 18. URI MODN» PROjElCT koreografinje Alenke Dolenc Na prireditvenem prostoru pred tovarno Peko oe 20. URI fu^TARSKi žur za mlade in mlade po srcu program 39. suštarske nedelje 3. 9. 2006 OD 7. DO 19. U RE SuSTARSKI sejem v TRŽIČU Pred Paviljonom Tržič OD 8. DO ^9. URE ČEVUARSKA DELAVNICA Pred Kurnikovo hišo OD 8. DO 19. URE Creme se 'bo IS jaka muzeie m Dvorana tržiških olimpijcev OD 8. DO 19. URE i obrti in obutve Peko 00 8. 00 15. URE Promocija obrtnih poklicev OB 14. URI MODNI PROjEKT koreografinje Alenke Dolenc Peko, tovarna obutve, d.d. OD 10. DO URE Dar\ odprtih vrat Možen ogled proizvodnje po skupinah na vsako UGODNI NAKUPI OBUTVE PEKO OD 8. URE DO 19. URE uro Prireditveni prostor pred tovarno Peko OD 10. 00 20. URE ICARAOKE v ipr?mljävi ansambla Kaiavank? Plato ob trgovini Foto Čebron OD 7. DO 19. URE Predstavitev narodnega izročila kulinarike vas« Nasproti Paviljona Tržič OD 7. 00 19. URE Slovenska vojska se predstavlja Pri cerkvi sv. Andreja v Tržiču OD 8. DO 19. URE Veliki srečelov rokometnega kluba dobitke dobite na Trgu svobode Nasproti stolpnice v Tržiču OD 9. URE DO 19. URE Predstavitev plezanja ^portno-plezalnega odseka Tržič V večnamenski dvorani na 6alosu 4 OD 8. URE 00 19. URE Razstava ptic, Dru&tvo Kalinka Na parkirišču pred supermarketom Mercator Oo 8. 00 14- ^^^ Informacijska točka Kino ob in 12. uri nastop reševalnih o$kega društva StorŽič Na parkirišču pred Občino Tržič OD 12. DO 22. URE Velika "šuStarska" v«s«lica s skupino 'BACARDY" Prireditveni prostor ob restavraciji Raj v TfŽiČu 3. 9. 2006 OD 10. DO 11. URE Koncert Pihalnega orkestra Tržič POZDRAV 39. SUŠTARSKI NEDELJI OD 11. DO 12. URE • Nagovor organizatorja prireditve g. Lada Srečnika, predsednice up* rave Peko d.d. ge. Marte Corjup 8rejc in župana občine Tržič ter poslanca C>Z RS g. Pavla Ruparja • Podelitev listin Častnim članom Turističnega društva Tržič •> Podelitev listin trem najbolj urejenim hiiam v občini Tržič OB 12. URI Najlepše čarovnije čarodeja Tonija OB 12.30 • Nastop ansambla }uhe) s pevko Melko OB 13. UR Predstavitev starodobnikov ■ oldtimerjev, Članov AMD Tržič OB 14. UR Predstavitev narodnega izrodila vasi OB 15. URI Nastop rock skupine Bonus OB 16. URI Nastop plesnega kluba M Tržič OB 17. USl Nastop Kickboxing kluba Tržič MED 'I4. IN 19. URO Nastop ansambla Svežina Iz Tržiča OD 11. URE 00 19. URE Kegljišče pod restavracijo Raj KECUAŠKI MARATON 2006 v Izvedbi Kegljaškega kluba Ljubelj Atrij Občine Tržič 3. 9. 2006 OD 8. 00 19. URE Nastopi mladih tržiških glasbenikov» predstavitev različnih Predstavitev kaligraflnje Marjane Zupan OB 9. URI Koncert Pihalnega orkestra Tržič OB 10. URI Nastop Folklorne skupine Karavanke Tržič OB 13. UR' Najlepše čarovnije čarodeja Tonija OB 14. URI Nastop punk rock skupine PARAZITI P.13 OB 16. URI Nastop tamburaške skupine Kašarji OB 18-45 Nagradno žrebanje kuponov na odru ob restavracij rm mi gorenjske lekarne LEKARNA TRŽIČ Blejska cesta 10.4290 Tržič Telefon: 04/59-71730 Delovni čas; ponedeljek • petek: 7.0c sobota: 7.00» 12.00 •1 -1 V lekarni Tržič skrbimo, da ob izdaji zdravil predpisanih na recept ali lidsnih brez recepta dobite tudi strokovni nasvet za pravilno irf varno uporabo zdravil. Radi vam svetujemo tudi pri izbiri izdelkov in pripomočkov za ohrar^janje zdravja, dobrega počutja in videza. J .a VESELIMO SE VASEGA OBISKA lb Tržiški glas, petek, 11. avgusta 2006 v v Dragan m Nina sta dober par Dragan Žegarac in nemška ovčarka Nina bosta drugič tekmovala na svetovnem prvenstvu invalidov v agilitvju na Nizozemskem. Stoian Saje Kovoff Naklo • Dragan Žega- ka. Po dobrem letu šolanja sem se s Šano udeležil prve tekme na Hruški. Zasedla rac je 33'letni čevljarski teh- sva sedmo mesto. Seveda nik iz Kovorja, ki je zaposlen v administraciji trtiške občinske uprave. Ir^valid-nosl ga je prikrajšala za marsikaj v življenju, zato je njegova navezanost na morda še globlja. i hiši smo od nekdaj ime-pse. Najprej so to bili me-Šaiici, potem pa nemški ovčarji. Oče mi je podaril dveletno ovčarko Sano. ki ie bila prva psica iz domačega legla. Leta 1997 sem se včlanil v Kinološko društvo Tržič, kjei sva s psico začela trenirati agility. Moj prvi učitelj je bil Sandi Ogrizek z Golni- sem si želel, da bi dosegel več. Psica je bila poslušna, pri delu na ovirali sva se dobro ujela, zato so prišli boljši rezultati v državnem prvenstvu in na mednarodnih tekmah. Največji uspeh sva doživela leta 2002 na svetovnem prvenstvu invalidov v agilityju na Madžarskem, kjer sva priSla s 3. mestom na stopničke. Tudi 5. mesto na nasledniem svetovnem prvenstvu v Španiji je bilo solidno i, ki je od začetka poveza- ji, kjer sva se uvrstila na 5. na z agilityiem. Šana je leta 200c mladičev. Ena od njih je Nina. s katero tekmuje Dra- gan sedaj. Gre za pametno in spretno psko, saj se jc v nekaj mesecih naučila vseh veščin za premagovanje ovir na tekmovalni stezi. Tekmo- mesto. Uspešna sva bila tudi na tekmi v Italiji s 6. mestom. Letos bo svetovno prvenstvo invalidov v agilityju od 31. avgusta do 5. septembra v Amersfoortu na izozemskem, Tam bova skušala doseči z Nino kot edina predstavnika Sloveni- je glede na Šane,'^ se je spomnil Dragan Žegarac svoje poti v kinolo- vati sta začela lani in že do je čim boljši rezultat, čeprav segla naslov dižavnega prvaka v pokalu Eukanuba v razredu A i large, ki je namenjen za pse začetnike z večjo višino pleč. Letos sta napredovala v razred A 2, kjer tekmujejo lastniki bolj izkušenih psov, "2 Nino sva doživela med- narodni krst na svetovnem prvenstvu invalidov v Avstri- V vse vec)i ospredju so predvsem Avstrijci in Čehi, zato bi bila vesela uvrstitve med prvih pet. Pospešeno trenirava na vadišču IGnološkega društva Naklo, Tja zahajava že več let, ker v Tržiču ni niti sekcije niti vadišča za agili-. V Naklem so mi v veliko pomoć izkušeni tekmovalci in tekmovalke, zlasti Andreja Jakopič. Kinološka zveza Slovenije bo priskrbela uni« formo za nastop in pokrila del stroškov za pot in nastanitev. Ob Kinološkem društvu Storžič so me podprli Skok skozi obroč je le ena od veščin v agilityju... trgov m a Romi, kolesarski center Prestige in podjetnika Dragan VukotiČ ter Roman Zaplot-nik iz Tržiča, Mercator in Merit International iz Ijane ter Gorenjski glas iz Kranja, za kar se vsem zahvaljujem," je dejal tekmovalec, ki mu nastopi ogrejejo dušo in srce. Med spremljanjem Dragano-vega treninga smo se prepričali, da lahko enakovredno hodi vštric z drugimi Člani Kinološkega društva Naklo. Rad je v njihovi družbi, sodelovanje na tekmah invalidov pa ga privlaä tudi zaradi spoznavanja novili krajev in držav. Pred odhodom na Nizozemsko ga spodbujata zlasti oče Marko in mama Sonja. Mi mu laliko zaželimo, da bi se z Nino čimbolj ujela in se zadovoljna vrnila domov, ne glede na uvrstitev. Dragan in Nina^ usklajen tekmovalni par Glasba jo izpopolnjuje Čeprav je Eva Moškon včasih prepevala predvsem z rock skupinami, se je pred časom vendarle od ločila Ana Hartman TrŽiško pevko Evo Moškon petje spremlja že od malih raja je postala hit leta 2005, prejela pa je tudi nagrado za najbolj predvajano pesem. Čeprav se je Eva odločila za sveča ljudem s posebnir^i potrebami v trziškem VDC-ju. čaka še nekaj študijskih "Priznati mo- nog. "Menda sem začela samostojno kariero - pred ram, da so mi zaradi glasbe- peti. Še preden sem lahko zamrmrala kakšno besedo," pravi 23-letna Eva, ki je v preteklih letih večinoma prepevala z različnimi rock skupinami. Njeno življenje se je spremenilo, ko se je odločila udeležiti avdicije» na kateri je priljubljeni pevec jan Plestenjak iskal mlado, še neuveljavljeno pevko, s i lahko posnel duet. Njuna uspešnica Iz pekla do Slava in medijska prepoznavnost je. kot pravi, nista spremenili. 'Tudi sokrajani se do mene ne obnašajo drugače, saj vedo, da sem ostala na trdnih tleh in da nisem kar naenkrat vzvišena in podobno." je dejala in dodala, da je že izkusila grenkobo medijske slave. "Govorice in opravljanja so vse prej kot prijetne. Upam le, da bom zdržala takšen tega pa me mediji od nekdaj tempo," je še dejala Eva, ki spremljevalni bend. Pred zanimajo. Nenazadnje sem kljub vsem obveznostim obi- tem pa študentko drugega dolgo Časa nameravala štu- skuje še solo petje ter pleše kratkim je posnela prvo samostojno skladbo Ti znaš -pa priznava, da malce pogre- sodelovanie "Včasih sem sama delala vokalne linije in pisala besedi- , trenutno pa sem le izvajalka,'* je dejala in dodala, da si želi nekoč imeti nega udejstvovanja stvari ušle nekoliko iz rok," je po-tarnala Eva, ki je kot mode-ratorka lani začela delati na Radiu Gorenc. Kot je pojasnila, se je za to delo odločila, da bi se znebila treme pred javnim nastopanjem. "Poleg letnika andragogike, ki se dirati komunikologijo," je mešanico jazz baleta in so- kot prostovoljka občasno po- povedala. dobncea plesa. Eva pravif da jo glasba izpopolnjuje. i foto: Dokl