naša
skupnost
LETNIK Vllf^ ~ FEBRUAR 1982	ŠTEVILKA 2
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
IG
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
J
Vsi trije zbori skupščine občine so imeli sejo 27. januarja. Med drugim so obravnavali globalno oceno izvajanja družbenega plana občine Grosuplje ta obdobje 1981-1985 ter reso-lucije o družbenoekonomskem razvoju občine Grosuplje v letu 1981, predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Grosuplje v obdobju 1981-1985 v letu 1982 in poročilo o izvajanju zakonov s področja kmetijstva.
Janez Bajc, kije podal uvod-] lio besedo pri obravnavi globalne ocene in pri predlogu resolucije za letošnje leto, je povedal, da ocena kaže, da letos ne bo 1 možno dosegati in ne realno ! načrtovati tako visokih rasti,
, kot v preteklih letih. Glede ■ prekoračevanja rasti sredstev razporejenih za osebne dohodke pa nai bi z ukrepi počakali do zaključnih računov za i minulo leto. Tisti, ki bodo načrtovano rast presegali tudi j ob koncu leta, bodo morali to i poračunati v letošnjem letu, kar pa pomeni, da bodo OD pri njih [morali rasti počasneje kot [drugje.
Žal pa delegati zbora združe-[nega dela ob sprejemanju doku-* jmentov, ki začrtujejo družbenoekonomski razvoj v občini,
Na zadnjem zasedanju skupščine so bili najaktivnejši delegati zbora krajevnih skupnosti.
niso razpravljali. Jih to, za njihove sredine izredno pomembno področje res ni zanimalo?
Živahni razpravljalni kot že dolgo ne, pa so bili delegati zbora krajevnih skupnosti, ki so obravnavali poročilo o izvajanju zakonov s področja kmetijstva.
Uvod je imel kmetijski inšpektor Tone Kranjc, ki je med drugim ugotovil, da smo navedene zakone premalo dosledno izvrševali. Nakazal je
tudi vrsto nalog za izboljšanje trenutnega stanja. Kmetijstvu moramo posvetiti namreč več pozornosti. V občini je namreč 1423 čistih kmetov in 846 zaščitenih kmetij. 17 odstotkov vsega prebivalstva občine predstavljajo kmečki prebivalci. Prvi razpravljalen je bil delegat KS Krka (njegovo razpravo objavljamo na 3. strani).
Delegat iz KS Žalna je menil, da v občini doslej ni bilo organizirane pomoči (ker ni
bilo sredstev) za izdatnejše povečanje predelave hrane. Predlagal je, da naj bi izdatnejšo pomoč v bodoče nudili na primer tako, da bi hitreje reševali dokumentacijo za obnovo in gradnjo hlevov. Socialna varnost kmetov še zdaleč ni urejena. Veliko je pripomb na KZ Ljubljana TZO Grosuplje zaradi slabe organiziranosti in založenosti. Delo pospeševalne službe je bilo pred leti bolje urejeno. Pri kooperantskih odnosih zadruga zagotavlja le odkup živine in mleka, za druge pridelke pa pod slabimi pogoji.
IZVAJANJE ZAKONOV
Na osnovi sprejetih družbenopolitičnih usmeritev je bilo po letu 1970 na področju kmetijstva sprejetih več zakonov. Tako so bili sprejeti Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev, Zakon o združevanju kmetov, Zakon o starostnem zavarovanju kmetov ter Zakon o preživninskem varstvu kmetov. Omenjeni zakoni urejajo v kmetijstvu zemljiško politiko, združevanje kmetov^ in socialno varnost kmetov.
Ti zakoni so zato ob drugih ukrepih, ki so bili sprejeti za uresničevanje planskih nalog v kmetijstvu prav gotovo temelj celovitega razvoja kmetijstva ter samoupravnega družbenoekonomskega položaja kmetov in delavcev v kmetijstvu; izvajanje navedenih zakonov smo v naši občini analizirali in prišli do sledečih zaključkov:
Po dolgem obdobju skrajno neracionalnega razpolaganja z zemljo prihajamo v čas, ko se odnos do zemlje, do gospodarjenja z zemljo spreminja. Z ozirom na varstvo kmetijskih zemljišč je bil v smislu Zakona o kmetijskih zemljiščih sprejet v letu 1981 občinski prostorski plan, vsklajen z urbanističnim progra-moifi občine. Ta plan je sestavni del družbenega plana in opredeljuje kmetijska zemljišča, ki so trajno, izključno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Poudariti je, da se bomo morali dosledno ravnati po sprejetem družbenem planu z ozirom na prostorsko opredelitev
zemljišč. Kmetijska zemljišča so še slabo izkoriščena, kar nam dokazujejo nizki hektarski pridelki. Izdelati bo potrebno evidenco neobdelanih zemljišč in lastnikov teh zemljišč in v smislu Zakona o kmetijskih zemljiščih najostreje obravnavati.
V zvezi s statusom kmeta bo izvršena kontrola dejanskega stanja občana - nosilca statusa kmeta, če izpolnjuje pogoje, kot jih določa 4. člen tega zakona.
Postopek za izvedbo komasacij je izredno zapleten, zato bomo predlagali, da bi se ta moral poenostaviti. Prenos kmetijskih zemljišč, s katerimi razpolagajo nekmetijske organizacije, v zemljiški sklad poteka zelo počasi, kar se bo moralo pospešiti.
Z zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih Kmetijskih gospodarstev (kmetij) se omejuje prehod kmetijskih zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, preprečuje drobitev Kmetij ter tako dediča preveč ne obremenjuje. Tudi ta zakon ustvaija možnost smotrne uporabe kmetijskih zemljišč in krepitve proizvodnega sodelovanja. Na podlagi tega zakona je bil v letu 1977 izdelan v občini odlok o zaščitenih kmetijah, za katere še v tem času opravlja revizija stanja tph kmetij. Pri ponovni izdaji odloka o teh kmetijah bomo predvsem upoštevali prostorski del družbenega plana in izločili kmetije, ki imajo večino zemljišč v območju, ki so predvidena za pozidavo-	joije Kranjc
Delegat iz KS Šmane-Sap se je posvetil novim predpisom o davku na dohodek. Menil je, da bo kmet, ki je dopoldne zaposlen, popoldne pa skrbi za kmetijo, v neenakopravnem položaju z občanom, ki v prostem času ne dela ničesar. Dodal je še, da spomladi ni bilo umetnega gnoja za travo, sedaj pa ni krme za živino, ki mora zato „zelena‘’ iz hleva.
Ovce sedaj redimo v dolinah, ne pa v hribih, kjer so opuščene površine, je menil delegat iz KS Šentvid pri Stični. Stroj brez ljudi ne more sam delati. O kmetijstvu veliko govorimo, a morali bi najti ljudi, ki bi delali, ne le kritizirali in predvidevali proizvodnjo, je med drugim dejal.
Kmetijska zemljiška skupnost naj bi gradivo za to točko skupaj z razpravami obravnavala in sprejela konkreten akcijski program za prihodnje delo. Tak je bil predlog delegata iz KS Višnja gora. Predlagal je razpravo o kmetijstvu znova tudi v okviru SZDL. Bogata razprava na skupščini pa naj bi bila tudi podlaga za našo razpravo v republiški skupščini, ko bo le ta obravnavala to točko.
IVO BREČIČ
UREDNIKOVO PERO
Še veliko nalog
Centralni komite ZKS je novembra 1981 obravnaval uresničevanje nalog ZK v zvezi z materialnim razvojem in hitrejšim uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju kmetijstva. V občini so se konkretizacije in uresničevanja stališč in usmeritev CK lotili takoj, zatem v občinski konferenci ZKS in skupščini občine.
V preteklem srednjeročnem obdobju v občini nismo dajali kmetijstvu večjega poudarka kot ga je povprečno dajala Slovenija. Odnos do kmetijstva smo v občini začeli bistveno spreminjati proti koncu srednjeročnega obdobja. Pomembnejše premike v obravnavanju kmetijstva ter večje dosežke beležimo zlasti v zadnjih dveh letih. Napredek je viden tako v družbenem, kot v zasebnem kmetijstvu. To pomeni, da komunisti, delavci v kmetijstvu in drugi, vendarle uresničujejo sprejeto politiko. Naj navedem le nekaj podatkov, ki govore v prid tej trditvi Ljubljanske mlekarne so v Boštanju zgradile novo sodobno mlečno farmo. KZ Stična je lani zgradila zbiralnico mleka, trgovino z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo ter samopostrežno trgovino v Zagradcu ter več drugih sodobnih zbiralnic mleka. Pomembni so dosežki na področju agro in hidromelioracij. Izdelan je idejni projekt za komasacijo 180 ha zemljišč v dobrepoljski dolini V skladu s sklepom občinske konference ZK je bil začet postopek za ustanovitev regijske skupnosti oziroma sklada za pospeševanje kmetijstva, vendar prizadevanja v tej smeri niso uspela. Občina pa kljub temu iz leta v leto zagotavlja več sredstev za pospeševanje kmetijstva. Iz proračuna in drugih računov so 1979 leta izplačali v ta namen 42 milijonov starih dinarjev, lani pa že 139 milijonov starih dinarjev.
Začelo se je s prizadevanji za intenzivno obdelavo in ohranjanje zemljišč ter so v zvezi s tem uvedli postopek zoper 18 lastnikov zemljišč, ki zemlje ne obdelujejo.
Za uresničevanje zastavljanje politike pa bi morali v prihodnje opraviti še vrsto nalog. Tako bi med drugim morali posebej izpostaviti nekatere probleme in se do njih opredeliti
Organiziranost kmetijskih organizacij ni več ustrezna Imamo dve kmetijski zadrugi, TZO Grosuplje, TOZD Prašičereja in obrata Brvace in Boštanj. Vsi so povezani v SOZD KIT, kljub temu pa imamo v občini tri različne kmetijske politike. Nujna bi bila torej povezava ali pa tako sodelovanje kmetijskih delovnih organizacij, ki bi preprečevalo razdrobljenost, zagotavljalo enotno politiko, enotno izvajanje te politike ter učinkovito delovanje. Z združitvijo kmetijskih delovnih organizacij v občini bi morda dosegli boljšo organizacijo proizvodnje v zasebnem sektorju povečanje vroizvod-njt v družbenem sektorju in poenotenje politiKe odkupa in prodaje tržnih viškov.
Drug problem pa je povezovanje trgovine in kmetijstva v občini Kmetijske delovne organizacije imajo razmeroma slabo akumulacijo in jim nenehno primanjkuje sredstev za vlaganje v kmetijstvo. Izhod iščejo tudi v razvoju trgovine v kateri iščejo dodatni vir sredstev. Pri tem pa prihaja do vedno ostrejših konfliktov med trgovci; konkretno med Taborom in kmetijskimi delovnimi organizacijami. Občinska politika sedaj podpira kmetijske delovne organizacije pri razvoju trgovine, zlasti trgovine s kmetijskim repromaterialom. To pa še posebej zaradi tega, ker je trgovina v občini slabo razvita Razmisliti bomo morali o tem, ali je taka usmeritev pravilna Komunisti v Taboru bi morda morali oceniti ali je njihova DO vključena v pravo SOZD. Končno pa bi kazalo proučiti združitev trgovine in kmetijstva v občini ter nadaljnje širše, predvsem vertikalno, povezovanje.
Ena najzahtevnejših nalog pa je prav gotovo krepitev ZK v kmetijstvu zlasti z vključevanjem kmetov, pa tudi kmetijskih delavcev v ZK. Za cilj bi si morali zastaviti, da bomo v vseh kmetijskih delovnih organizacijah ustanovili osnovne organizacije Zveze komunistov.
f UREDNIŠTVO NA OBISKU )
Minuli mesec smo obiskali krajevno skupnost Metnaj (izvlečke iz pogovora objavljamo na S. strani). Tokrat pa smo se odločili za obisk krajevne skupnosti Dob, kjer je 198 gospodinjstev, pretežno pa se krajani ukvarjajo s kmetijstvom. Skupaj z vodilnimi družbenopolitičnimi delavci občine bomo na tem pogovoru skušali dati odgovore na vprašanja krajanov. Zbrali se bomo
V soboto, 20. februarja 1982 v Dobu v Domu gasilcev ob 18. uri. VABLJENI SO VSI KRAJANI.
Zapis bomo objavili v marčevski številki.
C
C
• SKUPNA SEJA OK SZDL IN OS ZSS JE BILA POSVEČENA PREDVOLILNIM PRIPRAVAM
Pestro obarvana razprava
Sprejeti volilni dokumenti in osnutek poslovnika za delo občinske kandidacijske konference — Precej lokalno pobarvane razprave so nesprejemljive — Različne širine evidentiranja možnih kandidatov — Podpora evidentiranim
Občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov sta imela 20. januarja skupno sejo posvečeno predvolilnim pripravam. Udeleženci so sprejeli poročilo o poteku vsebinskih, kadrovskih in
organizacijskih priprav na volitve, ki ga je za obe organizaciji podal sekretar OK SZDL Vinko
Blatnik. Sprejeli so tudi volilne dokumente, točneje volilni pravilnik s prilogami ter osnutek poslovnika za delo občinske kandidacijske konference. Največ pa so razpravljali pri obravnavi evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih in drugih funkcij v republiki, federaciji in občini
Jože Novak se je strinjal s precejšnjo širino predvolilnih priprav, dodal pa je, da evidentiranje povsod še ni bilo zadovoljivo. Menil pa je, da prav sedaj obstaja priložnost, da bi presegli govorice o tem, da so bila imena evidentirana v ozkih krogih. Ugotovil je, da je število mladih med kandidati občutno po-rastlo, kar je pohvalno. Vendar pa je ta porast različen v posameznih sredinah. „Biti delegat pa je ena izmed oblik usposabljanja mladih", je še dodal.
Jože Mihelčič iz Višnje gore je menil, da eaii
evidentiranje v vseh sredinah ni bilo dovolj široko. Dejal je, da so bili pri njih ljudje razočarani, ker niso vsi vedeli za evidentiranje. „Osebno nisem zadovoljen s pripravami," je med drugim izjavil.	v
Blaž Malnar je bil zadovoljen £ evidentiranjem za SIS, za evidentiranje v družbenopolitični zbor občine pa bi morali po njegovem listo nekoliko širše zastaviti.
Manojlo Vlaisavljevič iz Grosupljega je ugotovil, da je bila težka pot tam, kjer so dosegli veliko širino. Toda, na primer mladi, so ob tem začutili, da so to res njihove volitve. Druga, lažja pot pa je bila ubrana tam, kjer so vse delo opravili koordinacijski odbori sami. Zavzel se je, da bi v bodoče morali ubirati prvo, širše zastavljeno pot.
Korel Hočevar je še dodal, da bodo imeli tim, kjer so celotno evidentiranje sami opravili kooriiraffiH odbor* veliko več težav pri pridobivanju pristankov kandidatov, kot ram, kjer so zastavili široko evidentiranje.
OBRAVNAVA EVIDENTIRANIH.
Marko Fritz je povedal, da so nekateri v Kovinostroju imeli pripombe, ker so med evidentiranimi možnimi kandidati za funkcije v občini tudi taki, ki ne stanujejo v občini.
Predsednik občinskega sveta ZSS Andrej Struna, je ob tem pojasnil, da takih kandida-
tov ni. Izjema je le Ranko Krašič (evidentiran za predsednika zbora združenega dela), ki pa je zaposlen na področju občine in je zato evidentiranje v redu.
Tone Jakopič iz Dobrepolja je ugotovil, da med evidentiranimi za družbenopolitični zbor ni nikogar iz Dobrepolja. Zato je predlagal, da naj bi dodatno evidentirali kot možnega kandidata še Franca Škantlja. Delegati so kasneje ta njegov predlog z glasovanjem sprejeli.
Vinko Eršte, je menil, daje prav, da obravnavamo in predlagamo evidentirane možne kandidate, da pa bo ožji izbor opravila občinska kandidacijska konferenca.
Janez Vodenšek (Livar Ivančna gorica) je dejal, da bodo tudi pri njih še razpravljali o predlogih, pa tudi še podali svoje dodatne predloge.
Jože Novak, predsednik OK ZSMS: „Od 37 individualnih funkcij je zanje predlaganih 25 kandidatov iz Grosupljega, 3 so iz Ivančne gorice, 2 iz Šmarja, 2 iz Muljave, 2 iz Vidma, eden iz Žalne, eden iz Višnje gore in eden iz Šentvida. Najbrž so sposobni kandidati tudi kje drugje, ne le v Grosupljem. Postavljamo tudi vprašanje ali je potrebno za obe vodilni funkciji (predsednik izvršnega sveta in predsednik skupščine občine) horizontalni premik? Ne gre za imena, ampak za uveljavitev načela, da naj bi bili premiki tudi vertikalni. O tem bi še morali razpravljati do 10. februarja in to oceniti."
Vinko Blatnik je povedal, da je bilo iz sredin toliko predlogov kolikor jih je napisanih. Od ponekod so poslali celo prazen list na katerem je pisalo le: brez pripomb. Ponekod so delegirali le za posamezne SIS.
Med predlogi za funkcije v republiki in federaciji ni nobenega evidentiranega kandidata iz občine Grosuplje so ugotovili nekateri delegati in bili nad tem ogorčeni.
Jože Nered st. pa je trdil, daje gledanje, da če nekdo nima delegata iz svojega kiaja, da ta kraj ne bo ničesar imel ali dobil, popolnoma zgrešeno, predvsem pa v družbenopolitičnem zboru. To, da šteje DPZ 23 članov (kolikor je krajevnih skupnosti) je zgolj slučajnost. »Tendenca lokalizma je nesprejemljiva, je še dodal.
Ob koncu razprave so prisotni podprli predloge evidentiranih možnih kandidatov.
IVO BREČIČ
C
PRIPRAVE NA VOLITVE
Kaj pa samoupravne interesne skupnosti?
V teh dneh so bile opravljene v vseh sredinah predkandidacijske in kandidacijske konference. Sprejeti volilni pravilnik je določal na osnovi določil volilnih zakonov sestavo in vsebino kandidacijskih postopkov. Za temeljne kandidacijske konference, njihov sklic in sestavo je v krajevnih skupnostih odgovorno predsedstvo krajevne konference, v TOZD pa izvršni odbori sindikalnih organizacij. Sestave temeljnih kandidacijskih konferenc so bile v krajevnih skupnostih in- temeljnih organizacijah odvisne od njihove velikosti oziroma organiziranosti.
Omeniti je potrebno tudi vsebino temeljnih kandidacijskih konferenc. Občani in delovni ljudje so na njih obravnavali in sprejeli poslovnik o delu temeljne kandidacijske konference, poročilo p poteku politične aktivnosti o pripravah na volitve, obravnavali in vskla-jevali predloge možnih kandidatov za člane delegacij, sprejeli in določili kandidatne liste za člane delegacij, obravnavali predloge kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, predlog možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS. Prav tako je bil opravljen pregled evidentiranih možnih kandidatov za zbore republik in pokrajin skupščine SFRJ, za družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije, za predsednika in člane predsedstva SRS ter možne kandidate za nosilce vodilne m drugih funkcij v republiki. Izvršen pa je bil pregled evidentiranih možnih kandidatov za zvezni zbor
skupščine SFRJ. Na vseh kandidacijskih konferencah so bili izvoljeni tudi delegati za prvo sejo občinske kandidacijske konference, ki bo 22. 2. 1982. V skladu s sprejetim rokovnikom bo občinska kandidacijska konferenca opravila potrebne naloge in opravila.
ne skupnosti ali drug ustrezen organ upravljanja samoupravne interesne dcupnosti materialne proizvodnje, katere dejavnost oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena, opravlja delavski svet, skupščina krajevne skupnosti ali dmg ustrezen organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti
V volilnih pripravah, ki so potekale do sedaj, so se javljala zlasti vprašanja glede delegacij samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Vsa vprašanja so se nanašala predvsem na to ali volimo v marcu tudi delegacije za SIS materialne proizvodnje ali ne, kdo jih delegira in podobno.
Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine v svojem 50. a členu govori: funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino ali drug ustrezen organ upravljanja samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje katere dejavnost oziroma zadeve so posebnega
družbenega pomena, opravlja .............. ■ lakt
delavski svet, skupščina krajev-
C
• KAKO POSLUJE GROSUPELJSKI BLACK81 DECKER
J
Fl
r
VEČ LASTNEGA ZNANJA
Delovne organizacije, ki so v kakršnikoli meri vezane na uvoz, si morajo v sedanjem času krepko prizadevati, da bi ga čim bolj zmanjšale oziroma postale neodvisne od njega, ali pa da bi vsaj več izvažale kot pa kupovale na tujem.
Tovarna električnega ročnega orodja BlackOt Decker je že ustanovljena na osnovi skupnega vlaganja med ameriškim istoimenskim partnerjem in ljubljanskim Tehno-impexom. Pogodb, sklenjenih na temelju dolgoročnega sodelovanja, se je treba držati Zato so ukrepi omejevama uvoza tudi grosupeljski Blackol Decker zelo prizadeli Proizvodni načrt so v letu 1981 uresničili samo 80-odstotno. Izvozili so za milijon angleških funtov izdelkov, načrtovali pa so za 200 tisoč funtov več. Seveda so manj naredili tudi za domači trg. Od načrtovanih 170 milijonov dinarjev je znašal prihodek le 140 milijonov. V glavnem sami ustvarjajo devize za nakup potrebnih delov, za manjše vrednosti pa jih združujejo z delovnima
organizacijama, s katerima so povezani v proizvodni ali organizacijski verigi To sta pivški Javor in Tehno-impex.
Največje težave so imeli konec prejšnjega leta, zato tudi določeno število delavcev nekaj časa ni imelo dela. Kje so iskali rešitve takšnega stanja? Bolj intenzivno so začeli uporabljati domače materiale in z njimi sami dokončali izdelke. Lani so osvojili nov proizvod, delovno mizo in kar je vsekakor vredno omeniti! od odločitve predstavnikov Black 8t Deckeria, da se ta serijsko izdeluje v Jugoslaviji pa do začetka proizvodnje je poteklo samo pet mesecev. Kot edini proizvajalci teh delovnih miz v Evropi imajo tudi veliko možnosti da jih uspešno
0
Zakon o volitvah in delegiranju dopušča možnost, da se v skladu s statutom volijo tudi delegacije za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodne. Ocenjujemo, da je ustreznejša rešitev, da delegate delegirajo v skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti samoupravni organi V organizacijah združenega dela je to delavski svet, v krajevnih skupnostih pa skupščina krajevne skupnosti. Zaradi racionalizacije dela v skupščinah krajevnih skupnosti lahko skupščina krajevne skupnosti iz vrst svojih delegatov imenuje nekaj člansko delegacijo za vse samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje ali pa tudi za vsako SIS posebej.
Občinska konferenca SZDL bo pripravila konkretna navodila in napotke za realizacijo zakonskih določil delegiranja delegatov v SIS materialne proizvodnje.
r'
S sej skupščin SIS
V decembru 1981 so bile sklicane seje skupščin nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in to: 21. 12. 1981 skupščini občinske izobraževalne skupnosti in kulturne skupnosti 22. 12. 1981 skupščini skupnosti otroškega varstva in telesno-kulturne skupnosti ter 28. 12. 1981 skupščina raziskovalne skupnosti	,
Vse skupščine, razen kulturne skupnosti ki je bila sklepčna z minimalno večino, so bile nesklepčne. To se ni zgodilo prvič, kar kaže na precejšnjo neodgovornost delegacij in vodij delegacij v TOZD in KS, premajhni ali pa sploh ne, povezavi med delegacijami in samoupravnimi organi premajhni skrbi družbenopolitičnih organizacij za delo delegacij in /fcnazadnje tudi premajhno sodelovanje individualnih poslovodnih organov z delegacijami, kajti nesklepčnost se je pojavljala samo v zborih uporabnikov.
Ponovno sklicevanje sej skupščin pomeni porabo dodatnih sredstev in časa, zato v sedanjem času gospodarjenja prav gotovo ne prispeva k varčnejšemu in racionalnejšemu gospodarjenju.
Zaradi nesklepčnosti skupščin, so delegati, ki so se sej udeležili oblikovali sklepe, strokovne službe pa so te sklepe posredovale delegacijam, katerih delegati se sej niso udeležili Te delegacije so z izjavami potrdile sprejem predloga sklepov in tako so sklepi postali veljavni
Vsebina dnevnih redov je bila v nekaj točkah vsem skupnostim enaka ali vsaj sorodna. Vse skupščine so obravnavale:
-	predlog sklepov o valorizaciji programov za leto 1981 in eventuel-nih popravkih finančnih načrtov svojih skupnosti
-	Družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ljubljanske regije
-	samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981-1985 (tega nista obravnavali skupščini telesnokulturne skupnosti in raziskovalne skupnosti
-	predloge sklepov o odstopu prispevkov iz OD Delovno varstvenemu zavodu Ponikve (vsaka za svoje področje)
Ostala vsebina dnevnega reda, ki so jo skupščine obravnavale posamezno, pa je bila:
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST GROSUPLJE:
-	poročilo o šolstvu v občini za šolsko leto 1980/81
-	osnutek finančnega načrta za leto 1982
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA GROSUPLJE:
-	poročilo o družbenem varstvu otrok v šolskem letu 1980/81
-	srednjeročni program Skupnosti otroškega varstva Grosuplje za obdobje 1981-1985
-	sklep o prenosu presežka Skupnosti otroškega varstva SRS za leto 1980 na investicije
-	sklep o enkratni denarni pomoči otrokom
-	sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program družbenega varstva otrok v občini Grosuplje
-	ceno družinskega varstva in soglasje k pravilniku o organiziranju družinskega varstva
KULTURNA SKUPNOST OBČINE GROSUPLJE:
- predlog delovnega in finančnega načrta Kulturne skupnosti občine Grosuplje za leto 1982
TELESNOKULTURNA SKUPNOST: GROSUPLJE:
-	srednjeročni plan Telesnokulturne skupnosti Grosuplje za obdobje 1981-1985
-	podelitev Blovdkovih priznanj za leto 1981
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST GROSUPLJE:
-	poročilo o realizaciji finančnega načrta za leto 1981
-	srednjeročni program za obdobje 1981-1985
-	program in finančni načrt za leto 1982
-	podelitev nagrad inovatorjem v TOZD
Za vse točke dnevnih redov so skupščine sprejele (ali so jih delegacije potrdile z izjavami) predlagane sklepe za potrditev in sprejem določenih dokumentov ter ostale sklepe, katerih izvajanje je v teku, na seji skupščin Telesnokulturne skupnosti Grosuplje in Občinske raziskovalne skupnosti Grosuplje pa so bila svečano podeljena Blovdkova priznanja za leto 1981 oz. podeljene nagrade inovatorjem v TOZD.
Bogomir Sušič
<1	
	
.J
izvažajo. Poleg njih tudi lasten vrtalni stroj.
Tistih izdelkov, v katerih ni dovolj. vloženega lastnega znanja, tehnologije in materialov, se seveda ne izplača prodajati na tuje, ker iztržka praktično ni To velja predvsem za dopolnilni program, pri 'že
strojih pa je že 70 odstotkov lastnega deleža. Black & Decker je tudi
V
velik proizvajalec žičnih krtač, saj jih vsako leto izvozi do milijo^ kosov, načrtuje pa še večjo proiz-j vodnjo.
Prodajno mrežo ima razpredeno takorekoč po vsej državi Povpraše-vanie je večje kot ponudba, saj iz že prej omenjenih vzrokov ne morejo zagotavljati zadostnih količin. Gotovo so Black & Deckerjevi izdelki iskani tudi zato, ker ima tovarna dobro organizirano servisno dejavnost, kar na splošno ni odlika naših tovarn, zlasti ne tistih, Id imajo uvožene rezervne dele. Servis imajo v sami tovarni v Grosupljem, drugače pa zbirajo pokvarjene izdelke prek trgovin, ki jih proda- [ jajo. Ker se morajo po pogodbi 1 držati normativov tako glede Kako-vosti kot videza posameznega proizvoda, ni pri njih več okvar m napak kot pri drugih evropskih proizvajalcih.
140 delavcev, ki povečujejo proizvodnjo vsako leto od 15 do 25 odstotkov, torej premaguje sedanje gospodarske težave. V prihodnje podo morali še bolj izkoriščati vse možnosti osvajanja lastnih proizvodov in večjega izvoza, kar jim bo omogočila nenazadnje razširitev tovarne, ki jo imajo zapisano v sred njeročnem načrtu. Naslednje leto
naj bi halo postavili leta 1984 pa “»J
naj bi začeli s proizvodnjo, ki bo V več
glavnem izvozno usmerjena. Zapo-sili bodo lahko še več okoliški)
delavcev, ki se zdaj vozijo v Ljub Veli
Ijano. Ker imajo slabe izkušnje i razpisi za visoko izobražene ir visoko kvalificirane delavce, izdelali program štipendiranja. Zda imajo pet štipendistov na fakulteta! in srednjih šolah, v prihodnjenl šolskem letu pa jih bo že več.
NI
• IMF DO LIVAR VIKTOR KOLESA, Ivančna gorica
Nova
naložba
Konec onesnaževanja okolja - Odprava ozkih grl v proizvodnji — Za 4 milijone večji izvoz
Vel
Veli
člo'
že,
dev
tira
kov
Živi
dru
Zlat
čas
tah
Ure
Dre
čep
sin.
tiVi
na
ZOt
sod
po«
tra-
daj
Komaj so v Livarju v Ivančn gorici odprli novo tovarno, že razmi šljajo o novi izvozno naravnani na ložbl Letos naj bi ta kolektiv ime za 400 milijonov dinarjev izvoza kar je 40 odstotkov več kot lani Nova naložba pa naj bi ta izvoz, k je osemkrat večji od njihovegi uvoza, še povečala.
V TOZD Livarna sivega in nodu larnega liva nameravajo kupolm peči zamenjati z elektropečml T pridobitve se bodo razveselili pred vsem okoliški prebivalci saj livarni ne bo več tako onesnaževala okolja Nič več namreč ne bodo kuril koksa, ampak bodo uporabljal1 električno energijo, ki so si jo j izgradnjo infrastrukture pred led zagotovili v zadostnih količinah. J novimi pečmi in uvedbo novf tehnološke linije naj bi povečalf zmogljivost za okoli 5 tisoč ton livaj ki bi ga v celoti izvozili v Zahodni Nemčijo. Vrednost tega izvoza pa b bila okoli 4 milijone dolarjev.
Prav te dni se pogovarjajo s sovi* gateljem iz Zagreba (DTP), ki naj v vložil 150 milijonov dinarjev, Liva! pa naj bi mu odstopil izvozne pravi ce za izvoz povečane proizvodnja Celotna naložba je 'Tedna okoli 4$ milijonov dinarjev. Manjkajoča sred stva predstavljajo lastna in bančni sredstva.
S pripravami naj bi pričeli letos, naložbo pa naj bi zaključili dl konca 1983. leta. Seveda pa bodoj Livarju potrebovali tudi sposobni kader, ki bo uspešno vodil uresniči vanje naložbe.
Mimogrede pa bi lahko prihranil tudi nekaj nafte. Za ogrevanji namreč doslej porabijo mesečM okoli 60 ton tekočega goriva, j uvedbo elektro peči pa naj bi hi* jenje le teh uporabili za ogrevanj; sanitarne vode in vode za ogrevani8 Ivo BreČ'1

SOCIALNA VARNOST KMETOV
ni a, la ;r 1-ri e-Ji
aj
in Z'
10 e*
jo n.
vii
la 10
H
n, le a-bi o-z-
tk
Že v letu 1972 je bilo uvedeno obvezno starostno zavarovanje kmetov. Zagotovljeno je le majhnemu krogu upravičencev ob minimalni pokojnini ter snovano na načelu, da pripada eni kmetiji ena starostna pokojnina.
Ker je bila ta oblika zavarovanja predvidena le za prehodno obdobje, je Skupščina SR Slovenije sprejela sklep, da je potrebno opraviti širšo revizijo sistema starostnega zavarovanja kmetov. To pa bo potrebno narediti v skladu z Ustavo in Zakonom o združenem delu. Potrebno je pripraviti takšen koncept sistema, ki bo omogočal izenačitev pravic in obveznosti združenih kmetov in delavcev.
Neposredno zdravstveno varstvo kmetov je bflo izenačeno z delavci v letu 1971. Predlog, da bi imeli kmetje tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, pa bo potrebno vezati na obseg sredstev, ki bi jih družili kmetje v ta namen.
Pravico do otroškega dodatka pa imajo otroci kmečkih družin, kateri skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma
2.800 letno na družinskega člana, ter na podlagi ugotovitve dejanskega stanja življenjskih razmer. Otroški dodatek tako prejema v naši občini 205 kmečkih otrok. Otroci kmečkih družin so v celoti izenačeni pri vključevanju v organizirane oblike vzgoje in varstva. Skupnost otroškega varstva pa pripravlja v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničitvijo pravice do porodniškega dopusta.
Zakon o preživninskem varstvu kmetov daje ostarelim in za delo nezmožnim kmetom možnost, da lahko oddajo svoja zemljišča in gozdove družbeno-pravnim osebam, za zameno pa pridobijo ob določenih pogojih preživnino. Ta zakon se v naši občini še premalo izvaja, za kar je iskati vzroke v tem, da so občani s tem zakonom premalo seznanjeni.
Anton Krajnc, ing. agr.
)
C
NA OBISKU PRI KMETU ANTONU POTOKARJU IZ MALE RAČNE
»VELIKO JE ŠPEKULANTOV«
Marsikomu v občini in zunaj nje ga ni treba posebej predstavljati Veliko ljudi ga pozna in on pozna Veliko ljudi Anton Potokar je (p ilovek, vezan na zemljo in kot tak si to le, kot pravimo, vse življenje priza-■>3 deva, da bi naše kmetijstvo dajalo v Več kot daje, da bi bilo bolje organl o- tirano, da bi zadruge odigrale učin-:ij| kovitejšo vlogo. To pa terja od njega Veliko dela v družbenopolitičnem življenju. Ni čudno, da mu je Zadružna zveza Jugoslavije podelila ilato plaketo. Kako uspe razporediti _ čas, saj kmetija z 20 glavami živine ii!| Zahteva skoraj ves dan dela. ,.Ni niti Ure prostega časa, ni časa niti za kaj prebrati", pravi Anton Potokar, čeprav delata na kmetjji tudi žena in sin.
- V glavnem se ukvarjate z tivinorejo. Kaj trenutno delate na kmetiji, ko je „mrtva sezona? “
„Z Biotehniško fakulteto sodelujem zdaj že pri drugem poskusu. Lani smo ga delali s travo, ko smo jo prešali in sok dajali prašičem, pulj pa za
hrano plemenskim telicam. Poskus je pokazal, da je sok hranljiv in da so telice napredovale bolje kot pri hranjenju s travo. Zdaj imamo 10 svinj. Pet jih hranimo s surovim krom-pitjem, pet pa s kuhanim. Bolje napredujejo tiste, ki jedo kuhanega, vendar se bo rezultat pokazal šele ob klanju. Doslej nisem še v nobeni strokovni literaturi zasledil, da bi dajali surov krompir prašičem. Zanimivo je, da niso bili po njem nič bolni in da dobro napredujejo. To je hitra reja Poleg krompiija je treba dati še kilogram krmila na dan. Če bi zase redil, bi krompir kuhal.
- Vi ste kooperant. Vrsto let ste aktiven tudi v Zadružni zvezi Slovenije. Kako bi lahko ocenili delo KZ, s katero sodelujete?
„Organiziran kmet oddaja

Preživninsko varstvo
Zakon o preživninskem varstvu kmetov daje možnost za pridobivanje mesečne preživnine ostarelim in dela nezmožnim kmetom, če oddajo svoja zemljišča (ali samo del zemljišč) Kmetijski organizaciji, ali Kmetijski zemljiški skupnosti. Kmet, ki je star 65 let (moški) oz. 60 let (ženska) ali neglede na starost, če je po predpisih o invalidskem zavarovanju nezmožen opravljati kmetijko dejavnost, lahko pridobi mesečno preživnino (rento), če odda družbeni pravni osebi najmanj 2 ha kmetijskega zemljišča, oziroma najmanj 3 ha gozdnega zemljišča in, če se z oddajo zemljišča strinja njegov zakonec in njegovi nujni dediči, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Za oddajo zemljišča se šteje odpoved lastninske pravice ali oddaja zemljišča v rabo Kmetijski organizaciji z izjavo, da bo zemljišče po njegovi smrti prešlo v družbeno lastnino.
Če kmet pri oddaji zadrži manj kot 1 ha zemljišč ne plačuje prispevka za starostno zavarovanje. Pravica do preživnine ne vpliva na pravico upravičenca do drugih prejemkov (starostna pokojnina kmetov).
Vrednost zemljišč, ki jih kmet odda za pridobivanje preživnine se določi po tržni vrednosti zemljišč v času sklepanja pogodbe.
Znesek mesečne preživnine se izračuna tako, da se kupnina (vrednost zemljišča) deli s 84,
Znesek mesečne preživnine se poveča za 20 %, če je upravičenec star od 70-74 let za 25 %, če je upravičenec star od 75-79 let za 30 %, če je upravičenec star od 80 ali več let.
Primer;
Če kmet odda 2 ha kmetijskih zemljišč po trtni vrednosti 15,00 din po m? in je star 70- 74 let znaša renta 4.285 din mesečno.
Mesečna preživnina se vsako leto povečuje v istem razmerju kot starostna pokojnina kmetov.
Vsak kmet, ki želi oddati zemljišča za pridobitev preživnine se' naj zglasi na Kmetijski zemljiški skupnosti, kjer fto dobil vse informacije.
Kmetijska zemljiška skupnost bo tudi izpeljala celoten postopek za pridobivanje preživnin.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosuplje
—
vse preko zadruge. Tako lahko vsi živimo. Vendar je veliko špekulantov, vsak dan več. Družbena samozaščita ne dela, kot bi bilo treba, inšpektorji tudi ne. Veliko več bi dobil, če bi sam zaklal živino in meso prodal. Zares ne odobravam takega početja, skrajno nepošteno je. Zadruga ima težke pogoje dela Velikokrat jo kritiziramo, ker ne oskrbi rezervnih delov za stroje. Toda traktorjev je preveč vrst in tudi Ljubljana je dovolj blizu, da lahko nabaviš pri Agrotehniki. Drugače pa da zadruga nafto, priskrbi gnojila, stroje, posojila. Zdaj se zatika pri posojilih za traktorje, za hleve jih še dajejo, vendar hleve
za najmanj 15 glav živine. Pri delu zadruge se je treba bolj angažirati."
— Kako pa kaže za spomladansko setev?
»Vprašanje so gnojila, verjetno jih spet ne bo dovolj. Vse tako kaže."
Pripravlja se nov zakon o obdavčevanju kmetov. Ali ste kaj razpravljali o njegovem predlogu?
»Kmetje v glavnem niso zadovoljni s predlogom zakona. Besedilo tudi kar naprej spreminjajo. Gre za obdavčevanje ostanka dohodka. Vprašanje je, če bo nova obdavčitev odigrala pozitivno vlogo in ali bo davek pošteno obračunan.."
- Vi oddajate v zadrugo mleko, meso in nekaj malega krompirja. Kakšne so odkupne cene?
»Odkupna cena mleka je okoli 1218 dinarjev. Za kmeta bi bilo bolje, da bi bilo mleko cenejše. Edini problem je, da cene niso usklajene. Mleko se ni niti toliko podražilo (celo cenejše je kot pred dvemi leti) v primerjavi z, na primer, krmili, ki so se podražila tudi za 100 odstotkov. Doseči visoko mlečnost pa je nemogoče brez dodajanja krmil." »Krava molze pri gobcu", pravi stari rek. Cena mesa je tam okoli 100 din in nekaj čez. Če je žival dobro pitana, je klavnost dobra, drugače ne. Cena mesa je nizka."
• IZ RAZPRAVE MILANA BREGARJA (KS KRKA) NA ZADNJI SEJI
OBČINSKE SKUPŠČINE
ZAKAJ KMETIJO TARNAMO?
Delegacija me je kot edinega kmeta v naši delegaciji pooblastila, kot kolikor toliko dobrega poznavalca kmetijskih razmer, da podam nekatere slabosti kmetijske politike do kmeta in kmetijstva.
V začetni fazi razvijajoče se industrije smo morali kmetje po nizki ceni prodajati svoje pridelke, ker so delavci še malo zaslužili. Ko se je po 10 do 15 letih industrija razvila so delavci dobivali boljše plače in imeli boljše življenjske pogoje. Kmetje smo upravičeno pričakovali: zdaj je vrsta na nas. Pričakovali smo obilno pomoč v obliki gradbenih materialov, kmetijskega orodja, posojil itd.
Začel pa se je beg v mesta. Kmetje, ki'so ostalima kmetijah so se znašli v težkem položaju, zlasti mladi. Skrbeti so morali za ostarele starše. V dosti primerih so morali izplačevati svoje brate in sestre v obliki denarja, zemlje ali lesa. Če se je tak mlad kmečki fant sredi leta 1965 odločil, da si ustvari družino je imel težave. Dekleta niso hotela več na kmetije, ker so imela v industriji boljše pogoje življenja, kar se dogaja še danes.
No proti 1970 letu in naprej so se razmere v kmetijstvu vendarle pričele izboljševati. Začeli smo dobivati manjša kratkoročna posojila za stroje in gospodarska poslopja.
Administracija se je zelo razbohotila. Delavci so iz proizvodnje odhajali v pisarne, v neproizvodnjo. Nastala je nizka storilnost, visoka režija, rezultat tega pa so bili dragi proizvodi v industriji. Kmetijstvo pa, ki kupuje drage stroje, tudi ne more pridelovati poceni hrane.
Vse skozi se srečujemo s prepočasnim vsklaievanjem cen kmetijskim pridelkom. To pa povzroča stalna nihanja. Vzrokov je več, naj navedem le enega. V letu 1980 in začetku 1981 so se pitanci podražili za 35 %, v istem času, mogoče malo pozneje, so se umetna gnojila podražila za prek 100 %, stroji, traktorji pa tudi za skoraj 100 %. Posledica teh podražitev je, da so kmetje lansko pomlad kupili občutno manj gnojil, pa še dobili so jih težko. Ker smo manj gnojili, smo pridelali manj sena. Ker smo pridelali manj sena, so morale že sredi lanskega poletja pa vse do sedaj prekomerne količine nedopitane živine v klavnico. Intervencije od širše družbe ni, vsaj do sedaj ne.
Medrepubliških dogovorov ni. Klavna živina je v južnih republikah občutno dražja. Tako je v minulem letu v sosednje republike romalo preko 20 tisoč mladih govedi, doma pa je tudi na črno poklano okrog 10.000 glav. Tovariši, to se dogaja samo v neurejenem gospodarstvu,' v nezdravi politiki do kmetijstva, do živinoreje. Imamo kar lepe pridelke koruze, koruze pa ni. Če pa je, je po 14 dinarjev. Če bi rejci pitali s kupljeno koruzo, bi morali biti pitanci po 10 starih jurjev žive teže.
Mnenja sem, da, če hočemo poceni pridelovati, mora nekdo (to je širša družba) izdatno podpreti ceneno proizvodnjo. Če pa sredstev ni, je potrebno priznati dejanske stroške. Denar v naši širši domovini je bil, samo kmetijstvo ga je malo dobilo, zlasti zasebno. Zamislimo se koliko imamo dolga v tujini. Ta denar iz posojil je bil večkrat negospodarno naložen. Preveč denarja za normalno življenje so imeli in še imajo številni naši državljani. Poglejmo 15 let nazaj. Vedli smo se, so se, tako razsipno, potrošniško: vikendi so rastii kot gobe
po dežju; niso redki z vilo v mestu, vikendom v hribih, vikendom na morju, drago limuzino ali več limuzin. Hribovske košenice pa prerašča grmičevje.
Če ne bomo odnosa do kmetijstva občutno spremenili, bomo potrebovali še kakšno petletno obdobje, da bomo dosegli tisto, kar smo planirali za prvo.
ZAKON
O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
Lahko se učimo pri naših prednikih. Gradove, vasi, cerkve so postavljali na gričkih, varovali so dobro zemljo. A mi nasprotno: če je lepša ravninca se bohoti obrat, se ozreš drugam: stanovanjsko naselje. Kmetijska zemljišča se krčijo, potrebe po hrani pa se večajo.
V odnosu kmet-zadruga bi omenil tole: kmetje, ki imamo sklenjene pogodbe z zadrugo in jih tudi izpolnjujemo, smo večkrat na slabšem, ki samo delno ali sploh ne sodelujejo z zadrugo. Rejec, ki odda pitanca iz naročene proizvodnje zadrugi dobi premijo pičlih 200.000 starih din. Rejec pa, ki odda pitanca na črno na jug ali drugam, pa dobi okrog milijona, pa tudi več. Dokler bo temu tako, ne bo zaželenega uspeha.
SOCIALNA
VARNOST KMETOV
Več bi se ustavil pri invalidsko pokojninskem zavarovanju kmetov kooperantov, ki so večinoma pomembni tržni pridelovalci (čeprav maloštevilni). V Sloveniji okoli 2000). Zaradi lažjega razumevanjaTjom navedel sebe in ženo. Oba sva zavarovana kot kooperanta. Zavarovana sva v petem, najnižjem razredu. Mesečni izdatki za to zavarovanje za lansko leto naju stanejo 350.000 starih dinarjev. Nekaj let sva dokupila, za več ni bilo denarja. No, drugo leto, ko bo žena imela 55 let in 20 let delovne dobe, bo dobila 200.000 starih dinarjev pokojnine. Naši vrstniki, malo starejši ali mlajši, ki so se zaposlili izven kmetijstva, pa bodo imeli, ali pa že imajo štirikrat, pa tudi desetkrat višje pokojnine. Tovariši, to vrednotenje se mi zdi krivično, ker bi tu morali upoštevati minulo delo.
URESNIČEVANJE PLANSKIH NALOG
Res je, da družbena posestva dosegajo boljše hektarske donose, res je pa tudi, da imajo boljše pogoje, zemljo, strokovnjake in precej boljšo družbeno podporo. Zadnje investicije, ki so dane kmetijstvu, bodo razdelili tako: družbeno kmetijstvo, ki obdeluje dobrih 10% zemlje dobi skoraj dve tretjini sredstev, zasebniki, ki obdelujejo malo manj kot 90 % zemlje-pa dobro tretjino. To je že očiten mačehovski odnos do zasebnega kmetijstva. Kako naj potem zasebni kmetijci dosegamo povprečno take donose, še posebno z ozirom na razdrobljenost in hribovita področja.
Vendar, ne glede na težave, na usmerjenih kmetijah le dosegamo enake, pa tudi boljše pridelke. Naj navedem svoj primer. Z ženo in otroci obdelujemo 5 ha obdelovalne zemlje in 1 ha v najemu, torej 6 ha. Živine redimo 3 glave po 500 kg na ha. Od teh 6 ha zemlje, 1,25 ha orjemo in dosegamo dva pridelka na leto, pa še ozimni ječmen posejemo sredi oktobra. Ker imamo obilno hlevskega gnoja, obilno gnojimo, nato pa še dodamo ustrezna umetna griojila. Rezultat tega so 3, pa tudi 4 obilne košnje, pa še jesenska paša tja do zime. Na njivah pa zgodnji krompir od konca marca do julija, od julija pa do začetka oktobra krmni listnati ohrovt, oktobra pa setev ječmena.
Zdi se mi, da naša družbena posestva redijo le po 1 glavo po 500 kg na ha, pa še z dodatkom krmil iz Žaklja. Tovariši, zamislite se: če bi bila vsa kmetijska zemlja v Sloveniji tako izkoriščena imamo hrane za dve Sloveniji.
Še nekaj bi rad pojasnil: zakaj kmetijci tako tarnamo.
Imam doma bika starega 2 leti. Ima okoli 700 kg. Dnevno prirašča okoli 1 kg. Dnevno po-krmimo 10 kg sena po 5 din (pravijo, da je že 7 din), 2,5 kg doma narejenih krmil, koruze, ječmena po 12 din, pa so v resnici dražja. Vse skupaj stane 80 din. Če bi sedaj pitanca prodal, dobim v zadrugj 57 din za kg žive teže, to pomeni 23 din manj kakor me stane samo krma. V drugih panogah pokrije izgubo širša družba, nam je pa nobeden.
--------------------
Družbenoekonomski odnosi v zadružnih organizacijah
Trdno sodelovanje, temeljita povezanost kmetov z zadružnimi organizacijami, večja samouprava, je temelj povečevanja proizvodnje, produktivnosti dela, večjega dohodka ter s tem materialne podlage za boljši ekonomski položaj kmeta. ,
Dejstvo, da je pretežni del proizvajalnih sredstev v privatni lastnini nam dovolj zgovorno potrjuje, da uresničitev družbenega plana močno zavisi od dela kmetijsKih organizacij, kmetijskega zadružništva. Povečati se mora družbeno organizirana proizvodnja z vključitvijo čim -več kmečkih gospodarstev v različne oblike združevanja. Poudariti je, da so se kmetijske organizacije v smislu Zakona o združevanju kmetov dobro konstituirale in prilagodile samemu zakonu.
Vse premalo pa je samoupravnega odločanja kmetov, in zavesti samih združenih kmetov, daje to njihova organiza-cija,za kar pa je iskati vzroke v premajhni informiranosti samega kmečkega prebivalstva, kaj jim ta zakon sploh hudi Nekatere zadružne organizacije niso dovolj strokovno usposobljene za kvalitetnejše delo, kar se odraža v slabših medsebojnih odnosih na relaciji kmet - zadruga, ter neprganizi-rani proizvodnji in s tem prodaji kmetijskih pridelkov mimo organizacije.
Z ozirom na planske naloge je v kmetijskih zadružnih organizacijah prešibka zasedba pospeševalne službe. Ti strokovnjaki so vse preveč obremenjeni z različnim drugim delom v sami organizaciji, premalo pa so na terenu na razpolago kmetu za njegova konkretna strokovna vprašanja
____________________________:________________________________J
r	N
( * ^po0bs^ag»Ssetevoq) učinkovitejše delo
V večini osnovnih organizacij ZK občine Grosuplje so bili izvoljeni novi sekretarji in sekretariati. Njihove naloge so v zaostrenih gospodarskih in političnih pogojih zelo velike. Pred Zvezo komunistov so odgovorne naloge, kijih bo moč uresničevati le ob dobrem delu osnovnih organizacij ZK. Posebno skrb za delo in učinkovitost delovanja odpade na sekretarje oziroma sekretariate 00 ZK.
Da bi novoizvoljena vodstva 00 ZK lažje akcijsko pristopila k opravljanju svojih odgovornih nalog, je OK ZKS Grosuplje organiziral enodnevni seminar v Gasilskem centru Grosuplje. Organizacijo in izvedbo je prevzela Delavska univerza Grosuplje. Bilje 27. januarja 1982 od 8.00 do 15.00 ure.
VSEBINA SEMINARJA:
— Zveza komunistov kot faktor zavesti samoupravnih množic in gibalo njihove socialistične akcije (Stane VLAJ)
— Organiziranost Zveze komunistov (Jože BREGAR)
— Metode delovanja Zveze komunistov (Jože VALENTINČIČ) - Naloge Zveze komunistov v predkongresnem obdobju (Franc GRUDEN)
Vsebina programa seminarja je izhajala iz ugotovitve, da je uspeh v političnem delu v zelo veliki meri odvisen tudi od tega, V _____________________________________________________________
kako se uresničujejo določene konkretne naloge 00 ZK v praksi.
Program seminarja je bil namenjen predvsem obravnavanju tistih metod in oblik ter tehnik delovanja 00 ZK in njihovih sekretariatov, ki v največji meri prispevajo k učinkovitemu političnemu delu.'
Na seminarju je bilo 41 udeležencev, kar dokazuje, da se vodstva 00 ZK zavedajo svoje politične odgovornosti. Udeleženci so se konstruktivno in dovolj kritično vključevali v razpravo. Izpostavljeni so bili marsikateri problemi, ki nastajajo pri delu 00 ZK (pasivnost nekaterih članov, problem sprejemanja tovariške kritike, lastno usposabljanje, odraz usposabljanja v lastnih sredinah, vključevanje mladih komunistov, usklajeno delovanje vseh DPO v DO in KS, povezano delovanje DO in KS... .1
V zaključnem razgovoru, ki ga je vodil sekretar OK ZKS Grosuplje Franc Gruden je bilo poudarjeno, da je aktivno delo 00 ZK odvisno od aktivnega dela vseh članov, od dobro načrtovanega dela in koordiniranega med vsemi DPO v posameznih sredinci.
Prav gotovo bo vsebina seminarja pomoč 00 ZK pri nadaljnjem delu. Pobude za podobne seminarje naj bi prihajale iz sredin 00 ZK.	Angelca LIKOVIČ

NEKAJ O INVESTICIJAH
V planskih dokumentih za srednjeročno	obdobje
1981-1985 kot tudi v resoluciji o družbeno ekonomskem razvoju občine za leto 1981 smo med drugimi nalogami zapisali, da bomo vso porabo skrčili v okvire materialnih možnosti gospodarstva. V okviru investicijske porabe pa bodo imeli prednost tisti projekti, ki so začeti že v preteklem srednjeročnem obdobju ter nove investicije, ki ustrezajo razvojnim kriterijem investiranja v tem srednjeročnem obdobju.
Na območju občine Grosuplje se v skladu s sprejeto politiko investicijska dejavnost umirja, saj je bilo do konca oktobra 1981 evidentiranih 561.921 tisoč din izplačil za investicije v osnovna sredstva, kar predstavlja le 10 %-no povečanje teh izplačil v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1980. Pri tem je pomembno, da se je izboljšala struktura investicij v korist gospodarskih dejavnosti. Tako so se plačila za gospodarske investicije (brez investiranja v stanovanjsko in komunalno dejavnost) povečala za 38 %, medtem ko so se investicije v negospodarskih dejavnostih znižale za 60 %. V izplačilih za gospodarske investicije so najbolj porasla izplačila v industriji in kmetijstvu. V strukturi virov za financiranje naložb so ob omejevanju bančnih kreditov
precej porasla sredstva iz lastnih virov investitorjev. Za objekte, ki so jih začeli graditi v letu 1981, je značilna nizka predračunska vrednost, ki je bila pri večini investicijskih objektov nižja od 10 milijonov din.
V letu 1981 je bilo zaključenih precej investicij, ki so pomembne za nadaljnji gospodarski razvoj občine.
Te naložbe so:
— Največ j o vrednost predstavlja nova tovarna hladnovod-nih armatur v Ivančni gorici, katere investitor je DO Livar, TOZD* hladnovodne armature. Celotna predračunska vrednost tega objekta znaša 185.903 tisoč din, od tega podražitve 24.225 tisoč din. Iz lastnih virov je investitor zagotovil 59,6 %, s krediti domačih bank in domačih kreditoijev pa
40.4	%.
- Iskra Avtomatika, TOZD Stikalni zaščitni elementi v Dobrepolju je zgradila nove proizvodne prostore za proizvodnjo bimetalnega releja TRB—10. Z novimi prostori so delavci v Dobrepolju pridobili 1750 m2 novih površin. Celotna vrednost investicije znaša
99.5	milijonov din, od katerih so lastna in združena sredstva udeležena s 53,2%, bančni kredit in kredit izvajalca pa 46,8 %.
— V letu 1981 je bila končana investicija DO Tabor — izgradnja Marketa na Vidmu, ki
bo omogočila boljšo osnovno preskrbo prebivalstva na tem območju. Celotna predračunska vrednost je znašala 16.434 tisoč din, od tega prekoračitev 1.099 tisoč din
— Zaključena je tudi investicija KZ Stična - Zbiralnica mleka, trgovina z repromateria-lom za kmetijstvo, bife in samopostrežna trgovina. Predračunska vrednost celotne investicije je znašala 37.325 tisoč din.
— Na področju kmetijstva je poleg vlaganj v zasebno Kmetijstvo pomembna pridobitev izgradnja mlečne farme Boštanj.
-	V negospodarski dejavnosti je dokončana izgradnja šolskega centra Ivančna gorica - Stična v vrednosti 207.383 tisoč din. V šolskem centru poteka pouk za učence osnovne šole in dijake kovinsko predelovalne usmeritve, ki je odraz potreb združenega dela naše občine ter dijake družboslovno-jezikovne usmeritve.
Za investiranje v nove objekte bodo morali biti upoštevani razvojni investicijski kriteriji, ki so bili sprejeti v srednjeročnih planskih dokumentih. Poleg tega se bo lahko investiralo v najnujnejšo modernizacijo v proizvodnji, prunamo proizvodnjo hrane ter investiranje, ki bo prispevalo k odpravljanju ozkih grl v proizvodnji. Organizacije združenega dela načrtujejo na območju občine za leto 1982 investiranje v naslednje večje naložbe:
-	SGP Grosuplje: obrat za proizvodnjo gradbene opreme
Pogjed v farmo TOZD Prašičereja Stična.
in jeklenih konstrukcij v predračunski vrednosti 47.434 tisoč din,
- SGP Grosuplje: kamnolom Polica v predračunski vrednosti 59.516 tisoč din,
— TOZD Prašičereja Stična: rekonstrukcija farme v predračunski vrednosti 175.353 tisoč din,
— Sinoles Ivančna gorica: kotlovnica in prizidek za krojil-nico v predračunski vrednosti 21.113 tisoč din,
— Štolama Dobrepolje: trafo postaja, skladišče laikov in decimimica v predračuski vrednosti 46.991 tisoč din,
— DO Tabor: samopostrežna trgovina Mrzle njive in trgovina osnovne preskrbe v Jerovi vasi v predračunski vrednosti 20.800 tisoč din,
— DO Mavrica: sKladiščna hala v predračunski vrednosti 58 milijonov din.
B.J.
r~		
(	• AKCIJA ZSMS	)
Razpis Kidričeve bralne značke
C
V IVANČNI GORICI
Dobili bodo ulice
3
Individualno usposabljanje mladih* — seznanjanje z marksistično teorijo
Z željo, da bi nadaljevali program idejnopolitičnega izobraževanja članov ZSMS, je komisija za idejnopolitično delo v okviru občinske konference ZSMS Grosuplje razpisala akcijo za pridobitev Kidričeve bralne značke. To je posebna oblika v idejnopolitičnem usposabljanju mladih, ki poudarja individualno delo in udeležence usposablja za samostojen, kritičen in odgovoren pristop k znanstveni marksistični literaturi oziroma političnemu gradivu.
Vsak udeleženec akcije se k razpisu prijavi, s tem, da iz. seznama literature izbere dela, ki jih bo prebral. Seznami del so prilagojeni posameznim težavnostnim stopnjam. Udeleženci 1. in II. stopnje preberejo najmanj troje del (nagrajeni bodo z bronasto in srebrno Kidričevo značko), udeleženci IH. stopnje, ki dobijo zlato Kidričevo značko, pa pet del, vendar morajo ob koncu pripraviti krajšo seminarsko nalogo o prebranih delih (razmišljanje in lastna kritična ocena). Pri tem pa morajo biti udeleženci ustrezno usmerjeni in dobiti potrebno pomoč. Zato je naloga vseh mentorjev zgodovinskih oziroma marksističnih krožkov ter komisij za idejnopolitično delo v osnovnih organizacijah ZSMS, da v svoji sredini izpeljejo in po poteku vnaprej dogovorjenega časa, potrebnega za branje del, organizirajo razgovor o vsebini prehranili del. Razgovor ne pomeni ocenjevanja znanja pridobljenega z branjem del, ampak razpravo o poglavitnih problemskih sklopih, ki vsebujejo prebrana dela, zlasti z vidHca povezave med teorijo in sodobno družbeno prakso. V razpravi sodelujejo udeleženci akcije, mentorji in vsi zainteresirani Vse 00 ZSMS so pred kratkim prejele razpis s seznanom literature. Prijave na razpis sprejema OK ZSMS Grosuplje, Kolodvorska 2. Pohitite!
Milena Zivkovič
v_____________________________________________________________________/
Neurejenost oštevilčema hiš, ki ni samo problem občine Grosuplje, temveč vse Slovenije, je najbolj čutiti v naglo sc razvijajočem naselju Ivančna gorica. Vsakdo, ki ima opraviti s strankami, se mora pri svojem delu prebijati skozi labirint hiš brez hišnih številk, katerih vsaka je v katerem koli seznamu označena le kot „nova hiša".
V zadnjih letih se je Ivančna gorica v skladu z zazidalnimi načrti razvila v urejeno naselje, pri čemer se je dejansko že spojila z naseljem Studenec.
Krajevna skupnost Ivančna gorica je že pred časom naslovila na pristojne službe v občini vlogo za ureditev oštevilčenja hiš, ker pa službe, ki bi sistematično urejala te probleme, ni bilo, sc je stvar začela premikati šele z novim zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb iz leta 1980, ki je pristojnost za urejanje teh zadev naložil občinskim geodetskim upravam, saj je kakršna koli urejena evidenca hišnih številk brez grafičnih podlog nemogoča. Popis prebi-valstvasv letu 1981 je delo v zvezi z ureditvijo oštevilčenja hiš v Ivančni gorici spet zavrl, saj je leto dni veljala z zakonom določena prepoved, s katero je bila onemogočena vsaka sprememba območij naselij, ker bi bil s tem otežen popis.
Takoj po končanem popisu
prebivalstva je občinska, geodetska uprava pripravila predlog uličnega sistema m ga dala krajevni skupnosti Ivančna gorica, ki je nanj dala svoje pripombe in predlagala tudi imena ulic. Predlog obsega šestindvajset ulic in eno ploščad. Ulice in ploščad so imenovane po znanih imenih iz narodnoosvobodilnega boja, mnenje o njih pa mora dati še SŽDL. Istočasno je predvidena tudi združitev naselij Ivančna gorica in Studenec, s tem, da Studenec obdrži isto ime, vendar kot ulica Ivančne gorice.
Skupščina krajevne skupnosti bo ta predlog v kratkem obravnavala in ga nato dala v enomesečno javno razpravo, zatem pa ga bo obravnaval še izvršni svet skupščine občine Grosuplje ter ga predlagal občinski skupščini v sprejem.
Postopek je sicer precej dolgotrajen, vendar je s tem dana možnost vsem prizadetim, da v njem sodelujejo. Ulični sistem pomeni trajno rešitevsproblema oštevilčenja hiš v Ivančni gorici, saj spremembe oštevilčenja v naselju, razen malenkostnih, ne bodo več potrebne. Kdaj bo postopek končan pa je v precejšnji meri odvisno od krajanov samih, saj morajo preko svoje skupščine izpeljati javno razpravo. Geodetska uprava občine Grosuplje jim bo pri tem vsekakor ves čas
pomagala.	Vinko Petrič.
ing. geod.
	= .	 - - 			 				 ■ 		-i
|	RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE GROSUPLJE ZA OBDOBJE 1981-1985	
!	Resolucija o družbeno ekonomskem razvoju oziroma resolucija o politiki' izvajanja družbenega plana razvoja občine Grosuplje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 je dokument, s katerim se delovni ljudje in občani zavezujemo nadaljevati z izvajanjem stabilizacijskih usmeritev na vseh področjih. Takšno opredelitev smo sprejeli že za leto 1981 in je tudi v srednjeročnih načrtih vseh nosilcev planiranja v večji meri opredeljena kot osnovna usmeritev. Resolucija postavlja materialne okvire, ki jih bomo morali v naslednjem letu zagotoviti zato, da bi proizvodnja v organizacijah združenega dela noimalno tekla in da bi na ta način dosegli takšno stopnjo povečanja dohodka, ki bi omogočila v skladu s sprejetimi usmeritvami tako porabo, ki naj bi zagotovila najnujnejše potrebe. Analiza dosedanjega izvajanja družbenega plana ter medsebojne prepletenosti in odvisnosti osnovnih dejavnikov razvoja kažejo, da sorazmerno visoke gospodarske rasti v zadnjih letih, ki je slonela na domačem povpraševanju in imela dodaten impuls v rastočem deficitu plačilne bilance ni moč nadaljevati. Glede na poostrene razmere bo v takih pogojih v letu 1982 možno pričakovati na nivoju republike naslednje okvire razvoja: —	rast realnega družbenega proizvoda 1,5 %, —	rast zaposlovanja 0,5 %, —	zmanjšanje investicij za 5 %, od tega bodo realno manjše gospodarske investicije za 2,5 %, negospodarslke investicije za 25 %, sredstva za stanovanjsko gradnjo pa bodo realno nižja za 5 %, —	v globalu bodo v republiki naraščala sredstva za osebne dohodke za 20 %, —	skupna poraba za 18 % in —	splošna poraba za 15,6 %. V republiški resoluciji so tako opredeljeni ključni cilji in materialni okviri razvoja naslednji: —	poglabljanje družbeno-ekonomskih odnosov, —	zboljšanje plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja s povečanjem izvoza na konvertibilno področje za najmanj 13,1 %, —	zagotoviti usmerjeno in skladnejše gibanje cen, selektivnejso oskrbo proizvodnje z reprodukcijskim materialom, glede na izvozno usmerjenost in dosledna izvozno orientirana kreditno denarna in davčna politika, —	ena najpomembnejših nalog je vsekakor povečanje primarne kmetijske proizvodnje. Tako opredeljene usmeritve in izhodišča na nivoju republike so tudi na nivoju občine izhodišča za pripravo osnovnih usmeritev in nalog za leto 1982. Prehod v novo srednjeročno obdobje so spremljale težavne gospodarske razmere, Ki sojih pogojevali zlasti problemi na področju ekonomskih odnosov s tujino, neusklajeni odnosi med ponudbo in povpraševanjem ter naraščajoča inflacija. Tako so materialni okviri in možnosti družbeno-ekonomskega razvoja občine v letu 1982 v veliki meri pogojeni z osnovnimi elementi in usmeritvami razvoja ekonomske politike v SR Sloveniji in Jugoslaviji tako zaradi strukture slovenskega gospodarstva in '.poudarjene usmeritve v izvoz, kot tudi Konjunkturnih gibanj v svetu. Predvidoma bo možno doseči v letu 1982 naslednje možne okvire rasti in sicer: —	rast družbenega proizvoda 2,5 %, —	rast zaposlovanja 1,5 %, —	zmanjsame investicij za 5 %, od tega bodo tudi v občini prav tako morale biti manjše negospodarske investicije za 25 % in tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo bodo realno nižje za 5 % —	predvidena rast sredstev za osebne dohodke bo v občini 20,7 % —	rast skupne porabe 17,2 %, —	sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb pa bodo v občini porasla za 15,2 %. —	v skladu z republiškimi usmeritvami bo moral tudi v občini izvoz na konvertibilno področje naraščati po stopnji 13,1 %, kar predstavlja zahtevno nalogo za celotno gospodarstvo m bo ob 4,3 %-ni rasti uvoza potrebno vložiti na vseh ravneh veliko naporov za uresničitev predvidene usmeritve. Iz zaostrenih družbeno-ekonomskih razmer in razpoložljivih materialnih možnosti izhaja, da bo v letu 1982 potrebno nadaljevati s politiko zaostajanja rasti sredstev za osebno porabo ter sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb za rastjo dohodka. Ob predvideni možni rasti sredstev za osebne dohodke bodo morali biti osebni dohodki znotraj organizacij združenega dela odvisni od produktivnosti dela, učinkovitosti gospodarjenja, kakovosti in ustvaijalno-sti dela kar podrobneje opredeljuje dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Tako kot osebna, sta tudi skupna in splošna poraba vezani na dohodek in bosta v primeru drugačnega gibanja dohodka kot ga predvidevajo organizacije združenega dela doživeli korekturo, predvsem v primeru ko bo dohodek manjši od planiranega. Kot dejavnost posebnega pomena je v letu 1982 področje kmetijstva, kjer bo ena glavnih nalog povečanje proizvodnje hrane ter pridobivanje in usposabljanje novih zemljišč.	j g	
		

' S

| . £££ *

VODA IN ASFALT NISTA EDINO MERILO USPEHA
Premalo razvito kmetijstvo — Ceste so prinesle napredek in odseljevanja je manj — Prodaja mleka je mnogim pomemben vir zaslužka — Kdaj bo vodovod? — Na pomoč bi lahko priskočile tudi mladinske delovne brigade — Potrebe po telefonu
Metnaj je največje naselje v istoimenski krajevni skupnosti. V sredini fotografije je novozgrajeni Dom krajanov, odprt pred nekaj leti.
Mrzlo je bilo, da je kar pokalo, ko smo se 22. januarja zvečer zbrali v Domu krajanov v Metnaju. Bilo nas je pet ..zunanjih4' in kakih 25 domačinov, ki jih je zanimalo marsikaj. Najpogostejša so bila vprašanja o kmetijstvu m o vodovodu. Pol drugo uro je tekel pogovor.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Metnaj Franc Čož je že v uvodu naštel glavne krajevne probleme: cesta Dobrava—Metnaj še ni uradno priznana za občinsko cesto, projektov za vodovod še ni, da na asfaltu od Stične do Mekinj ni zaporne plasti, da še ni asfaltirana cesta do Dobrave ali do Metnaja. Dodal je še, da so februarja lani predlagali občinski skupščini, da bi bdi nerazvita KS, pa z odgovorom niso bili zadovoljni. Na seje občinske skupščine delegati ne hodijo menda zato, ker s svojimi predlogi ne uspejo. Podobno je tudi v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih.
KRAJEVNA SKUPNOST METNAJ V ŠTEVILKAH
Stalnih prebivalcev:	330
Začasno odsotnih:	6
Število gospodinjstev:	95
Število stanovanj:	118
Po številu prebivalcev je KS Metnaj med 23 KS v občini Grosuplje na 21. mestu.
V.
.v
Predsednik krajevne konference SZDL Anton Zajc je povedal, da je to kmetijsko nerazvito področje. Ljudje odhajajo v dolino. Hribi pa vendarle ne bi smeli ostati prazni, saj jih bomo prav gotovo še potrebovali.
Predsednik zbora KS Tone Svete je trdil, da so hiše lahko včasih preživljale veliko število ljudi, danes pa to ni več mogoče. Dekleta nočejo več sem gor. Kmetije vse bolj životarijo. Teh problemov ne moremo hitro razrešiti, saj kmetija ne „zalaufa“ naenkrat. Ti problemi terjajo dolgoročno razreševanje.
Franc Kosten: „Veliko pišemo, da moramo podpirati kmetijstvo, v praksi pa ni ničesar. Asfalta je le za ped, vodovoda ni v nobeni vasi. Že dolgo se o tem pogovarjamo.44
Milena Rojc; „Po katastru je 457 ha kmetijskih površin. V naši krajevni skupnosti je 125 krav, 27 konj.. . Skupaj pride 0,8 glave velike goveje živine na hektar. Rezerv je torej
r"

SAMOPRISPEVKI
enkrat pregledati, saj bi lahko vsak liter prišel prav. Ta teren je tudi za zadrugo odmaknjen. Manjka predvsem pospeševalna služba. Morali bi biti pospeševalci, ki bi jih plačala občina, ki bi bili na terenu in pomagali pri preusmerjanju kmetij.
Jame na cestah bi se dostikrat posule, če bi bilo več prožnosti. Za pluženje se plačuje 30 din za kilometer. To je premalo. Za vsak meter popravila moramo dobiti obrtnika, kije registriran. To pa je dostikrat dražje, kot če bi bilo brez takih zahtev.
Veliko možnosti imamo za gojenje drobnice, a ljudi bi morali navdušiti za to.
Potrebujemo telefon. Na primer, ko se krava pripravlja k telitvi moramo po snegu v oddaljeno Ivančno gorico. Potreben bi bil tudi z vidika družbene samozaščite. Seveda pa bi bila trasa zelo velika.44
Franc Čož: „Projekti so že narejeni in gradnja telefonskega omrežja je v planu. V Metnaju naj bi dobili 35 številk. Delali naj bi tudi prostovoljno.44
NOV
DAVČNI SISTEM
Alojz Plantarič: „Tisti, ki smo doslej zdržali v kmetijstvu, se nimamo česa bati. V zadnjih letih se stanje vse bolj popravlja. Kar se tiče gospodarjenja v hribih je vse več dife-reciacije v primerjavi z dolino. Tako so razlike pri financiranju programov pri živinorejski poslovni skupnosti. Tudi nov davčni sistem ima za cilj izenačiti pogoje gospodarjenja po dohodku. Glede na področja bo to glede na
1. januarja 1979 je bil uveden samoprispevek (Uradni list SRS 27/78), ki se bo iztekel 31. decembra 1983. Namenjen je ureditvi krajevnih poti, modernizaciji cest in sofinanciranju šolskega centra.
še veliko. Imamo tudi 40 traktorjev, 45 kosilnic, 15 nakladalk in dve sušilni napravi. Mehanizacije je premalo, sploh pa ni primerna, saj na primer ni silosov. Tu je bilo precej mladih kmetov, sedaj pa sta le še dva. Drugi so si poiskali zaposlitev drugje. Nekaj kmetij je neobdelanih. Morda bo bolje, ko bo zaživel v občini SIS za kmetijstvo. Regresiranja za višinske kmete ni. Občina Grosuplje ni tako bogata, da bi si lahko to privoščila. Morali pa bi biti vendarle izenačeni s sosednjimi občinami.
Veliko imamo mleka in le-to predstavlja pomemben vir zaslužka v hribovitih predelih.44
ODKUP MLEKA
Franc Čož: ..Povezali smo se s cestami in zato je danes urejen odkup mleka. To je za kmetije danes velikega pomena. S cestami je prišel tudi avtobus in marsikdo je ostal doma. Uredili smo si tudi Dom krajanov kjer se zbiramo. Tu uspešno deluje predvsem mladina in gasilska enota.44
Franc Brčon: „No, odkupa mleka ni v Osredku, Planini in Debečah, ker se gospodarsko ne izplača. Morda pa bi to le morali še
SREDSTVA
Iz proračunskih sredstev je KS Metnaj po ključu 1,50 odstotka prejela 1980. leta 51.234 din, 1981. leta pa 62.150 din. Iz sredstev dodeljenih po samoupravnem sporazumu o financiranju programov in planov KS je krajevna skupnost Metnaj prejela 1980. leta 11.700 din, 1981. leta pa 9.200 din. Skupno je KS v teh dveh letih iz obeh naslovov prejela 134.284 din.
v______________________________________^
to, koliko kdo lahko pridela. V višinskih predelih davka za čiste kmete verjetno ne bo. Težje pa bo za tiste, ki so ob tem še v službi. O tem bomo morali še razmisliti.44
Franc Čož: „Če ne bi bil v službi ne bi imel niti traktorja. Tako bi bili le še bolj zaostali.44
ZMANJKUJE SAPE?
Alojz Plantarič: ..Zemljiška skupnost lahko odkupi zemljišče in iz tega naslova preskrbi socialno podporo lastniku. Mora pa zagotoviti, da bi bila zemlja obdelana. Seveda so take možnosti omejene.44
Milan Vrhovec, načelnik oddelka za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje: „Ne smemo za uspeh imeti le pridobitev
asfalta. Z vašo pomočjo je bilo vendarle nekaj narejenega. Prav gotovo je telefon potreben in pri tem vas podpiramo. Dokler ste se trudili, je marsikaj prišlo, sedaj pa vam je, kot kaže, nekoliko zmanjkalo sape pri planili.
Zavidljivo je področje Mekinj in Metnaja. Nekaj je tudi še prostora za vikende. Pa ni kakšnega posebnega zanimanja za gradnjo. Jasno je, da ne bodo sem prišli Ljubljančani. Nazaj morajo priti in zidati domačini. Brez ljudi ,se nič ne more. Zgrajenih je več trafo postaj. Bivalni pogoji so dani, razen vode. Če bi prišla pobuda z vaše strani, bi morda lahko pomagale tudi mladinske delovne brigade. Glede peska za cesto morate čimprej urediti. Res nima smisla, da bi ga vozili iz Podsmreke, če ga imate doma dovolj.
V kategorizacijo ceste Dobrava — Metnaj za občinsko cesto je bilo vloženo že veliko truda in sredstev. Slednjih pa ni dovolj na voljo. 30 dinarjev za kilometer pluženja res ni veliko, je pa korak naprej, saj prej ni bilo ničesar. Glede asfalta pa lahko povem, da ga ni mogoče načrtovati do 1985. leta, saj ni denarja.44
Bojan Škoda, Komunalno podjetje Grosuplje: „Vemo, da bi vodovod zadržal ljudi. Pripravljamo študijo z idejnim projektom, ki je že v končni fazi izdelave. Pripravljata jo Hidroinžiniring in Geološki zavod iz Ljubljane. V program za rešitev tega problema, ker ni dovolj denarja pa bo potrebno vključiti vse faktorje:	kmetijstvo, skupščino
občine, SLO, komunalno skupnost... Tudi krajani bi morali prispevati svoj del. Sofinancirati je pripravljena tudi območna vodna skupnost. Seveda pa je vse odvisno od krajanov in komunalne skupnosti.44
Franc Čož: „Na našem področju je že zajetje in iz njega se napaja Ivančna gorica. Pri Malnarčku je narejen odcep. Raje bi vodo potegnili s prostovoljnim delom od tam, ne pa gradili nova zajetja. Kje so načrti, ki so to predvidevali, pa ne vem.44
Bojan Škoda: „Obstoječi vodovod je že preobremenjen, saj sega tja do Muljave. Verjetno ne bi dobili soglasja. Vodo bi morali črpati navzgor. Zato bi bilo smotrneje najti nov vir. Analiza predvideva vodo Bukovica. Cena za oboje je približno enaka.44
O vodi in vodovodu so še dolgo razpravljali. Na koncu pa so se dogovorili, da bodo počakali na zaključek analize in se nato odločili glede na smotrnejšo (in cenejšo) varianto.
Anton Kavšek je poveljnik gasilske enote v kraju. Povedal je, da se jim je pokvarila črpalka, ki je delala že od 1931. leta, sedaj pa imajo le manjšo. Žal črpalk pri nas ne izdelujejo, za uvoz pa ni možnosti.No, kljub temu pripravljajo začasno rešitev. VgradUi naj bi nov motor..
Še je bilo vprašanj, a v zapisu so se omejili le na tista, najbolj pereča in aktualna. Vsi, ki smo prišli na obisk (Slavko Medved, Alojz Plantarič, Bojan Škoda, Milan Vrhovec in Ivo Brečič) smo bili tako, kot verjetno tudi vsi domačini, ki so bili prisotni, prepričani, da
sestanek tistega petka ni bil zaman. Marsikaj smo se pogovorili in obenem tudi nakazali marsikatero pot za razrešitev težav, ki jih imajo v Metnaju.
IVO BREČIČ
Delo mladih
V petek, 22. januarja je bil v Metnaju sestanek krajanov Metnaja in vodilnih družbenopolitičnih delavcev občine Grosuplje ter predstavnikov uredništva Naše skupnosti Mladi smo bili skromno udeleženi, saj sta bfla prisotna le dva mladinca. Mladini je bilo namenjeno le malo prostora. V svojem govoru se je je dotaknil le predsednik KS Metnaj France Čož, ki je poudaril, da je z delom mladinske organizacije zadovoljen, saj je uspešno delala na kulturnem in športnem področju, sodelovala pa je tudi pri vseh prostovoljnih delih, ki jih je organizirala KS.
OO ZSMS Metnaj je bila ustanovljena 20. decembra 1975 in je takrat štela okrog 35 članov, ki smo se vsi zelo resno lotili dela. Prvo proslavo smo pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku in bila je obiskana v takem številu, da je bila naša dvorana premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli biti na proslavi, saj je bila to prva kulturna prireditev v vasi po mnogih letih. To nam je dalo novih spodbud in tako smo pripravili proslavo ob 8. marcu skupaj s pogostitvijo za matere in dekleta.
Sledile so številne kulturne prireditve ob pomembnih kulturnih in delavskih praznikih, kakor tudi ob praznovanjih pomembnih dogodkov iz NOB. Mladina je sodelovala tudi z JLA, ko je pomagala pri postavitvi spomenika kuriijem postaje TV 3. Pripravili smo skupen kulturni večer, ki se je končal pb tabornem ognju. Podobno srečanje smo imeli tudi z mladinsko pohodno brigado iz Ljubljane, ki je prišla na odkritje spomenika kuriijem postaje TV 3.
Mladina je sodelovala s svojim kulturnim programom tudi pri otvoritvi pomembnih objektov za razvoj krajevne skupnosti. Tako smo leta 1977 sodelovali pri otvoritvi asfaltne ceste med Stično in Mekinjami ter pri otvoritvi Doma krajanov v Metnaju.
Mladina OO ZSMS Metnaj je zadnji dve leti uspešno sodelovala na tekmovanju mladih zgodovinaijev v kvizu TITO—REVOLUCIJA—MIR, kjer smo na občanskem tekmovanju leta 1980 zasedli prvo mesto ter tako prejeli plaketo II. grupe odredov za zasluge pri ohranjanju tradicij iz NOB. Uspešno smo nastopili tudi na regionalnem tekmovanju. Leta 1981 smo na tem tekmovanju zopet dosegli lepe uspehe, saj je naš mladinec osvojil tretje mesto.
Zal pa je zanimanje mladih za delo v mladinski organizaciji vse manjše. Tako lahko vidimo na sestankih le še kakšnih pet članov, ki so v mladinski organizaciji že od začetka. Vzroke za to bi bilo težko najti, eden od njih pa je prav gotovo nezanimanje krajanov za delo mladih. Tako je bilo na zadnji proslavi ob dnevu republike na proslavi le kakih deset starejših krajanov, kar nam ne daje ravno največjih spodbud za pripravljanje podobnih prireditev. Priznanja KK SZDL Metnaj, ki smo ga dobili na proslavi ob 29. novembru, smo bili veseli. Toda resničen dokaz, da je naše delo v Krajevni skupnosti cenjeno, bi bil vsekakor polna dvorana. Ko bomo dosegli, da se bodo krajani naših prireditev radi udeleževali, nam bo to največje priznanje in dokaz, da je naše delo resnično dobro.
Jože Dremelj
Udeleženci sestanka v Domu krajanov v Metnaju.
(
• MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO

SVETLEJŠI IN TOPLEJŠI JUTRI
Predsedstvo občinskih konferenc Zveze socialistične mladine in Socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje skupaj s koordinacijskim odborom za pripravo mladinskih delovnih akcij že razmišljajo o bližajočem se brigadirskem poletju. Letos bodo mladi s svojim prostovoljnim delom dali prispevek k izgradnji manj razvitih območij občine Grosuplje kot udeleženci lokalnih ter zvezne mladinske delovne akcije „Suha krajina 82“. Naša skupna želja in dolžnost je, da bi se mladi na teh akcijah počutili prijetno, ker le tako lahko od njih pričakujemo in zahtevamo dobre delovne rezultate. Seveda pa samo dobro počutje ter dobra volja mladih za doseganje takih rezultatov še zdaleč niso dovolj. Potrebna je predvsem pravočasna priprava mladinskih delovnih akcij: od delovišč do naselja, kjer bodo brigadirji živeli in delali In prav tega se vsi ki sodelujemo v pripravah na letošnje brigadirsko poletje še kako zavedamo.
O vsem tem so pred nedavnim razpravljali člani koordinacijskega odbora za pripravo mladinskih delovnih akcij v občini Grosuplje na svoji redni seji ter o tem, kako daleč smo s pripravami na letošnje brigadirsko leto. Ugotovili so, da mladinsko prostovoljno delo v občini postaja v času stabilizacijskih prizadevanj celotne družbe vse bolj hotenje in želja delovnih ljudi in občanov. Na podlagi prejetih pobud iz krajevnih skupnosti je odbor sprejel okvirni in nikakor še ne dokončni predlog programa del, ki se bodo v mesecih od maja pa tja do septembra izvajala na deloviščih posameznih krajevnih skupnosti s pomočjo brigadirjev. Poudariti je potrebno da so problemi pri sestavi tega programa vezani predvsem na zagotavljanje finančnih sredstev, saj je v letu 1982 glavni in skoraj edini naslov za financiranje del na naših vodovodih in cestah Komunalna skupnost Grosuplje, ki p' zaradi številnih potret^ s svojimi si :dstvi ne bo mogla ustreči vsem p.osilcem. Istočasno vemo, da so blagajne krajevnih skupnosti polne le do ..višine", ki komajda omogoča
redno delo krajevnih skupnosti in si le s težavo sami privoščijo kakšno večjo naložbo. No, kljub naštetim dejstvom z malo dobre volje, prizadevnostjo in zavzetostjo vseh zainteresiranih pa se bo pesem mladih brigadirjev verjetno oglasila na naslednjih deloviščih:
V okviru zvezne mladinske delovne akcije „Suha krajina 82“ bo okoli 120 brigadirjev v treh mladinskih delovnih brigadah nudilo pomoč pri uresničevanju programov del krajevnih skupnosti Muljave in Ambrusa. Krajani nameravajo z njihovo pomočjo dograditi in obnoviti cesto Muljava — Mevce, cesto od Ambrusa proti Zagradcu ter cesti Kotinj - Javhe in Kal — Tisovec. Poleg tega Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosuplje pripravlja potrebno dokumentacijo za čiščenje zapuščenih ali opuščenih kmetijskih površin na področju Kala v krajevni skupnosti Ambrus, kjer naj bi brigadirji s pomočjo vaščanov očistili precejšnji del njiv in travnikov, ki so poraščeni z grmovjem, zemljišče pa je tudi polno kamenja. Krajevna skupnost Ambrus računa tudi na pomoč brigadirjev pri sanaciji vodovoda Zagradec — Ambrus.
Lokalne mladinske delovne akcije naj bi v letošnjem letu organizirali predvsem na področjih, ki jih štejemo med manj razvite predele občine kot tudi tam, kjer bi s prostovoljnim delom mladi dali svoj prispevek k obeležitvi pomembnej-šrh jubilejev zgodovine naših narodov in narodnosti. Koordinacijski odbor za mladinske delovne akcije je prejel predloge za lokalne akcije iz krajevnih skupnosti Muljava za ureditev spomenika narodnoosvobodilnega boja, kjer bo proslava, posvečena II. grupi odredov in muljavski bitki, na področju
krajevne skupnosti Zgornja Slivnica pri delih na cesti Zgornja Slivnica — Perovo, iz krajevne skupnosti Podtabor na delovišču za vodovod Medvedka — Rogatec - Vrbičje - Udje, s področja krajevne skupnosti Metnaj pa predlog za dela na cesti Osredek - Debeče. Mladi se bodo tekom leta po svojih močeh pridružili krajanom pri njihovih naporih za uresničitev teh ciljev v okviru enodnevnih ter večdnevnih lokalnih delovnih akcij.
Hotenja in želje torej so, tako s strani krajanov naših krajevnih skupnosti kot tudi s strani vodstva družbenopolitičnih organizacij ter izvršnega sveta skupščine občine Grosuplje. Tudi izkušenj s pripravo mladinskega prostovoljnega dela nam v občini ne manjka. Potrebno je najti le še skupen korak in razumevanje z vsemi dejavniki od katerih pa je v največji meri odvisna izpolnitev vseh teh želja, hotenj, pobud, torej s tistimi, kateri odločajo o razporeditvi že tako skromnih finančnih sredstev, namenjenih za komunalno dejavnost v občini Grosuplje. In prav mladi skupaj z vsemi, katerim je nekaj do lepšega in boljšega jutri, upamo in veijamemo, da se bo z malo dobre volje in pripravljenostjo našlo tistih „nekaj“ starih miljonov, potrebnih za izvedbo del, sicer po obsegu skromnih, pa vendar velikih za krajana Ambrusa, Muljave, Medvedke, Osredka ... Brigadirska pesem se ne oglaša zaman v toplih, svetlih in sončnih poletnih dneh, mar ne?
MARJAN BALANT
/T	N
Evidentiranje brigadirjev
Center za MDA pri P OK ZSMS je pričel z evidentiranjem za zvezno mladinsko delovno akcijo, ki bo v juliju. Pričakuje se velik interes predvsem zaradi možne izbire kraja akcije, ki naj bi bila izven meja naše republike. (Kozara, Kortlanovo, Otok mladosti). 00 ZSMS naj v svojih sredinah temeljito ocenijo delovanje svojih članov in evidentirajo res najbolj primerne in zaslužne mladince, ki bodo s svojim delom dostojno zastopali našo občino.
\_________’ ................................J
C* odmor šolarjev} NEKATERI DRUGAČE
Osnovne šole in šole usmerjenega izobraževanja so v naši občini 22. januarja zaključile I. polletje šolskega leta 1981/82. Pouk so prekinile za tri čedne, da si učenci v tem času odpočijejo in naberejo novih moči.
S polletnimi počitnicami se je zaključilo tudi drugo ocenjevalno obdobje, rezultat tega pa je bil razviden iz spričeval učencev in dijakov.
Tako kot druga leta, je tudi v tem polletju uspeh po posameznih šolah slabši kot ga pričakujejo ob zaključku šolskega leta, kajti intenzivnost učenja se med šolskim letom stopnjuje, saj učencem spričevala o uspehu izdelanega razreda pomenijo več kakor polletna obvestila o uspehu.
Popolnoma pa delo vzgoje in izobraževanja v počitnicah le ni zastalo, vsaj za nekatere učence 5. razredov osnovnih šol, kajti tudi v letošnjem letu so osnovne šole zanje organizirale zimsko šolo v naravi. Ta poteka za učence naše oWSine že četrto leto in to zelo uspešno.
Osnovni smotri zimske šole v naravi so predvsem, da se čimveč učencev nauči osnovnih spretnosti smučanja, navadijo na disciplino na smučiščih, se utrjujejo v samostojnosti, kolektivnosti, socializaciji in si pridobe druga znanja po programu posamezne šole.
Letos naše osnovne šole organizirajo zimsko šolo v naravi v Bohinjski Bistrici, kjer jim osnovna šola Janez
Mencinger daje v najem prostore za bivanje in pouk v starem vrtcu, pouk smučanja pa poteka na smučiščih Koble.
Sola poteka v sedmih izmenah po 7 dni in to od 9. 1. 1982 do 6. 3. 1982, v njej pa se bo zvrstilo približno 360 učencev 5. razredov.
Dosedanje izkušnje organiziranja zimske šole v naravi kažejo, da je dosegla svoj namen, kar je bilo zaznati po navdušenju učencev in poročilil) učiteljev, zato je vse manj tistih staršev, ki to obliko vzgoje in izobraževanja odklanjajo in bo v naslednjih letih gotovo dosegla še večji razmah.
Bogomir Sušič

K
r*m
*
• V KS ŠMARJE-SAP
51
i
*
NOV
SAMOPRISPEVEK
*
S
5
S
I
I
I
V KS Šmarju-Sap smo na referendumu 6. 3. 1977 at
izglasovali uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Šmatje-Sap za sofmansiranje programa krajevne skupnosti, za dograditev otroškega vrtca, gradnjo telovadnice, ureditev športnega centra in modernizacijo krajevnih poti za dobo od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982.
S samoprispevkom smo zbrali:
2. polletje 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 v letu 1981 predvideno v 1982 &upaj
Zbrano do 31. 12. 1981 porabljeno
din
286.606,25
790.744,15
994.124,20
1.294.391,55
1573.568,05
800.000,00
5.739.434,00
4.939.434,20
1.210.183,35
Stanje na žiro računu
dne 31. 12. 1981 je	____________
Porabljena sredstva smo porabili za sovlaganje v naslednja večja dela:
3.729.250,85.
—	Vzgojnovarstveni zavod Šmarje-Sap
—	Asfaltiranje krajevne poti Sela-Cikava
—	Asfaltiranje poti v Podgorico
—	Asfaltiranje v Šmarju
—	Asfaltiranje poti v Paradišču
—	Asfaltiranje na novo pokopališče
—	Bančni stroški skupaj
din
306.685,30
180.000,00
253.911.00
107.510.00
269.552.00 90.000,00
2.525,05
1.210.183,35
Zbrana sredstva smo koristili strogo po namenu zbiranja. Delež sredstev za modernizacijo krajevnih poti nam je omogočil, da smo v tem obdobju realizirali modernizacijo v skupni vrednosti preko 2.700.000,00 din
IZ POROČILA KS
Samoprispevek krajevne skupnosti se izteka. Prebivalci KS Šmarje Sap smo z zbiranjem sredstev precej pridobili. Na dolgu pa nam še vedno ostaja šola v Šmarju. Sedaj namreč ni problem samo telovadnica, temveč še huda prostorska stiska v šoli. Zaradi hitrega porasta individualnih gradenj, se je število šoloobveznih otrok tako povečalo, da predstavlja resno skrb, kam z naraščajem. Šola, ki je bila grajena pred dvajsetimi leti za pouk od prvega do četrtega razreda je prerasla v popolno osemletko z
desetimi oddelki in štirimi oddelki podaljšanega bivanja.
lanskem šolskem letu
Zaradi prostorske stiske smo že v
ukinili oddelke podaljšanega bivanja na višji stopnji, enako bo potrebno storiti tudi z oddelki PB na nižji
stopnji, če se hočemo izogniti triizmenskemu pouku.
O tej problematiki je bilo že dosti razprav. Krajevna
skupnost Šmarie-Sap in občina Grosuplje sta sprejeli v srednjeročni plan razvoja občine ob telovadnici tudi prizidek k obstoječi osnovni šoli. Gradbeni odbor je
opravil že precej potrebnih priprav. Pridobljena so že vsa soglasja za lokacijsko dokumentacijo, izdelan je tudi idejni projekt bodočih objektov ob šoli.
Seveda do sedaj zbrana finančna sredstva za te namene ne zadoščajo. Potrebno jih bo še zbirali, da bi lahko zadostili zakonski osnovi o lastni udeležbi pri gradnji. Iz tega izhaja nujnost uvedbe novega samoprispevka po poteku sedanjega. Le tako bi lahko še pred letom 1985 začeli graditi prepotrebne objekte ob osnovni šoli.
Priprave na referendum za uvedbo novega samoprispevka so v polnem teku. Glasovanje zanj pa bo zaradi racionalizacije sredstev in časa potekalo skupno z volitvami.
v mesecu marcu
Šmarje Sap, 19. 1. 1982
Član komisije za razpis referenduma Cvetka Vilar
• NOVA GLAVA
3
Vabilo oblikovalcem
O uvedbi nove glave našega glasila že dolgo razmišljamo in razpravljamo. Pred časom smo tudi že objavili enega izmed predlogov. Žal pa doslej še nismo našli najprimernejšega.
Zato vabimo vse oblikovalce (pa tudi druge občane, ki
lo
želijo sodelovati), da nam posredujejo predloge za novo glavo.
Vsebovati mora naslednje besedilo: Naša skupnost; letnik; mesec in leto; številka; glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Grosuplje. Velikost predloga naj bo risana v merilu 1:1. Velikost glave naj bo primerna glede na sedanji format glasila. Predlog naj bo dvobarven (čma, rdeča). Posebna komisija bo ocenila vse prispele predloge.
Najboljši bodo prejeli denarna priznanja. Prvi 2500 din,, rugi 1500 din in tretji 1000 din. Predloge za novo glavo pošljite najkasneje do 23. februarja 1981 na naslov: OK
SZDL, Kolodvorska 2, Grosuplje s pripisom: „Nova glava“. Skupaj s predlogi posredujte tudi svoje ime in priimek ter natančen naslov.
• MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE
VELIKO , NAČRTOV
<‘
—D
Pakiran kruh — Pecivo izn
ra
domače pekarne — Skrb zav kvaliteto — Drugačen čas,., peke kruha
T
Pekarna Grosuplje je bila ustanovljena 1951. leta za potrebe , grosupeljske občine. Leta 1978 s0| se preselili v nove prostore, kjer sol še danes, hkrati so se priključili SOZD Mercator. Od takrat dalje so potrošniki zelo zadovoljni * kruhom, ki prihaja iz njihovih peči-V izmenskem delu (tudi ponoči))* je zaposlenih 50 delavcev. Grosupeljčani seveda najprej skrbijo za preskrbo domače občitie; kjuhj( vozijo predvsem v trgovine ABCjj Pomurka DO TABOR Grosuplje, pa tudi v trgovine KZ Stična, Mercator- , ja in Ljubljanskih mlekarn. Njihovi'1" domači, dobri in okusni kruhi so , zelo iskani tudi v Ljubljani. Preski- " bujejo tudi Ig in okolico. V Ljubljani potrošniki dobro vedo, da bodo kruh grosupeljske pekarne^ najlažje dobili v prodajalnah Merca--, torja. Nekaj kruha posredujejo tudi. v trgovinah Emone, Ljubljanskih mlekarn, ABC Delikatese itn.
ia
f
Odločili so se, da ne bodo pekli^ številnih vrst kruha, temveč le ne-, katere, zato pa bolj okusne telN boljše. Pečejo predvsem domač ^ polbeli in beli kruh ter beli ia"' polbeli sendvič. Ti štirje kruhi so osnova njihove proizvodnje.
S pecivom $e doslej niso ukvarja--li, ker so ga dobavili pri 2itu i>-Ljubljane in so ga nato le razvozili; po trgovinah. Počasi pa bodo pecivok pričeli peči tudi sami.	^
Se eno novost pripravljajo v gro-fli supeljski pekarni: pekli naj bi tudi trajne vrste kruha, ki so posebej^ pakirane in ostanejo sveže teden dnu Primerne so predvsem za potovanja, za dneve, ko so trgovine zaprte; za „zIato zalogo" ali če na* preseneti nenapovedan obisk Prvi! trajni kruhi grosupeljske‘pekarne bodo na policah trgovin že prihodnje leto. Seveda šele takrat, ko bode peki imeli vso opremo in bodo tako lahko te vrste pripravili v zadostnih količinah.
Prepričani so namreč, da kupce*1 ne bo malo. Grosupeljski kruhi pa so že doslej pekarni prinašali ugled med potrošniki zaradi svoje kakovosti. Njihovo geslo namreč je: kakovost in točnost pri dostavi 9 dostavi vedo povedati največ prodajalke: potrošniki pa imajo vendarlt pripombe. Vse preveč je namreč med nami ustaljena navada, hočem® vroč kruh s police, kaiti le-ta menda res dokazuje svežost. Taka mnenj*! pa so zmotna. Vroč kruh je z» zdravje kar škodljiv. Ce hočemo, d* bo kruh res dober in tak, da bo pod našimi prsti kot „pena“, moram® pač počakati da se ohladi in nekoli ko „odlcži“.
Sicer pa se grosupeljski pek) dogovarjajo s trgovci o ustreznejši dostavi kruha v trgovine. Dopoldai* naj bi popolnoma svež kruh dobili 1* gostinci in obrati družbene prehrane, potrošnik pa bi v trgovini dobi) kruh pečen ponoči Popoldne naj bi v trgovine pripeljali svež, dopolda® pečen kruh.
Nakupi kruha naj bi se tako prestavili iz jutranjih na popoldanske ure. Potrošniki pa bodo tako lahko bolj zadovoljni Sicer pa se grosupeljski peki prilagajajo predvseH1 željam in zahtevam potrošnika-Tako pečejo vedno tudi izven običajnega delavnika, zlasti pred ali med prazniki.
TUJKUAK IVSZ — fNASA SKUriNUia I
STKAN 7
V
KRONIKA

J
C
Na območju občine Grosuplje je bilo v 1981 letu 197 prometnih nezgod, kar je za 30 več kot leto prej. Tako seje na magistralni cesti zgodilo 75 prometnih nezgod (59 - številke v oklepajih pomenijo podatke iz leta 1980), na regionalnih cestah 52 (55), na lokalnih cestah 51 (47), ter na ostalih cestah 19 (6) prometnih nezgod.

J
Najpoeodejši vzroki prometnih nezgod so hitrost 97 (70), primerov, ginjenost 32 (22), nepravilno prehitevanje 26 (34), izsiljevanje prednosti 13 U4) in ostali vzroki 80 (55) primerov.
Posledice prometnih nezgod so v porastu in to: smrtnih primerov 19 ^02) od tega na magistralni cesti 13 (9), hudih telesnih poškodb je bilo 72 N3), lahkih telesnih poškodb 170 (146) in materialna škoda po nestrokovni —oceni znaša približno 13.550.350,- (10.320.100,- din ). jj Udeleženci v prometnih nezgodah so v največ primerih bili vozniki motornih vozil 282 (266), pešci 18 (27), kolesarji 17 (18), traktoristi 3 (5) i Z&in ostalih udeležencev 170 (146).
'-at Otroci so bili udeleženi v prometnih nezgodah v 38 (15) primerih in to ' *°t kolesarji 4 (1), kot pešci 2 (8), kot potniki v 32 (6) primerih.
„ Na področju urejanja in nadzorovanja cestnega prometa je postaja milice
»»—mmmm	Sp O d Urške g. _	/1	— —-
hiljCcoarnih kazni v 7687 (8559) primerih, izdanih plačilnih nalogov 284 (526),
J
SiA-
IZOBRAŽEVANJE
: SO
eči.
či)>^
Usposabljanje enot CZ
n V dogovoru z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini 1 “j! ^Čine Grosuplje izvaja Delavska univerza izobraževanje - uspo-j obijanje enot in članov CZ v DO in KS. lij. V novembru in decembru 1981 smo izvedli dva tečaja oVj 'SPLOŠNE ENOTE CZ“ (po 74 ur), so, Prvi tečaj je bil za: skr ' DO Komunalno podjetje Grosuplje ub' DO Uniš, Grosuplje to Drugi tečaj je bfl za: rne- DO Štolama, Dobrepolje '“j' DO Iskra, Dobrepolje “jj,' Osnovno šolo Dobrepolje
Delovne organizacije so z vso odgovornostjo pristopile k uspo-.■»bljanju svojih enot CZ. V januarju 1982 smo nadaljevali z dvema ^čajema ,.SPLOŠNE ENOTE CZ.“ Prvi tečaj je bil za:
DO Instalacije, Grosuplje na{' DO Motvoz in platno, Grosuplje it' DO Mizarstvo, Grosuplje s« Drugi tečaj je bil za:
' DO IMP Livarna, Ivančna gorica uja ' DO Sinoles, Ivančna gorica i DO Agrostroj, Ivančna gorica
>zil' Ob koncu vsakega tečaja je preizkus znanja. Ugotavljamo, da lV0<lani SPLOŠNIH ENOT čutijo do usposabljanja polno mero odgovornosti. Ob koncu vsakega tečaja dobi posamezna DO seznam -r/lanov, ki so tečaj redno obiskovali in uspešno zaključili, udi’ 2 usposabljanjem enot CZ bomo nadaljevali tudi v naslednjih bejtlesecih.
Angelca LIKOVIČ
in« na*if
>rvi|J
rnejl odT ide ikoj nihj
cev
led
vo-
.jo
d*
irl«
red
mO
neb
nj»!
z)
dl
>od
mo
olr
eki
ejši iaO il« uf )bil j bi lan
ir«-
sk«
iko
iSU'
cfl1
kJ*
)b'r
al»
i
Razpored predavanj
ZA USPOSABLJANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV ZA NALOGE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V LETU 1982
1.	KRAJEVNA SKUPNOST AMBRUS: 15., 17., 19. februarja v osnovni šoli Ambrus
2.	KRAJEVNA SKUPNOST DOB: 15., 17. 19. februarja v Gasilskem domu Dob in osnovni šoli Hrastov dol
3.	KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPUE:3., 5. 15., 17.,
19.,	22., 24., 26. in 29. marca v osnovni šoli Grosuplje
4.	KRAJEVNA SKUPNOST ILOVA GORA: 22. februarja v osnovni šoli Ilova gora
5.	KRAJEVNA SKUPNOST IVANČNA GORICA: 3., 5.,
15.,	17., 19. in 22. marca v Šolskem centru Ivančna gorica-Stična
6.	KRAJEVNA SKUPNOST MLAČEVO: 15., 17., 19. in 22. marca v Gasilskem domu Mlačevo
7.	KRAJEVNA SKUPNOST METNAJ: 24. in 26. februarja v Gasilskem domu Metnaj
8.	KRAJEVNA SKUPNOST MULJAVA: 15., 17. in 19. februarja v osnovni šoli Muljava
9.	KRAJEVNA SKUPNOST POLICA: 15., 17. in 19. februarja v osnovni šoli Polica
10.	KRAJEVNA SKUPNOST PODTABOR: 19., 22., 24. in 26. februarja v osnovni šoli Podtabor
11.	KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVE:	15. in 17.
februarja v osnovni šoli Ponikve
12.	KRAJEVNA SKUPNOST KRKA: L, 3., 5. in 15. marec v osnovni šoli Krka
13.	KRAJEVNA SKUPNOST STIČNA: 22. 24. in 26. februar in 1. marca v osnovni šoli — Šolski center Ivančna gorica - Stična
14.	KRAJEVNA SKUPNOST STARO APNO: 1. in 3. marca v osnovni šoli Staro apno
15.	KRAJEVNA SKUPNOST SPODNJA SLIVNICA; 17., 19. in 22. marec v Gas. domu Spodnja Slivnica
16.	KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE-SAP; 15., 17., 19.,
22.,	24., 26. in 29., marec v osnovni šoli Šmarje
17.	KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID PRI StlCNI: 19.,
22.,	24. 26. februar in 1., 3. in 5. marec v osnovni šoli Šentvid pri Stični
18.	KRAJEVNA SKUPNOST TEMENICA: 15. in 17. februar v osnovni šoli Temenica
19.	KRAJEVNA SKUPNOST VIŠNJA GORA: 22., 24., 26. februar in 1., 3. in 5. marec v osnovni šoli Višnja gora
20.	KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM DOBREPOLJE: 5.,
15.,	17., 19., 22., 24., 26. in 29. marec v osnovni šoli Dobrepolje
21.	KRAJEVNA SKUPNOST ZAGRADEC: 22., 24., 26. februar in 1. marec v osnovni šoli Zagradec
22.	KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA: 24., 26. in 29. marec v osnovni šoli Žalna
23.	KRAJEVNA SKUPNOST RAČNA: 24., 26. in 29. marec v Kulturnem domu Račni
Delovni ljudje in občani bodo prejeli osebna vabila, iz katerih bo razvidno, kraj, čas in ura predavanja.
za lažje kršitve opozoril 8399 (8345) voznikov, obravnavali 495 (414) voznikov, zaradi oviranja prometa je bilo izločenih 9070 (16033) vozil, represivnih ukrepov na eno prometno nezgodo je bilo 48 (64).
Poleg nezgod, ki smo jih našteli, je postaja milice obravnavala še 126 prometnih nezgod, ki se jih tretira kot prekršek.
Glede na navedeni podatke, bo postaja milice v letošnjem letu primorana izvajati pogosteje represivne ukrepe kot v preteklem letu. Čeprav delavci postaje milice porabijo tretjino delovnega časa za urejanje in nadzorovanje prometa, niso povsem v stanju, zagotoviti večjo varnost le z večino opozorilnih ukrepov, ampak so nujni represivni ukrepi, ker vozniška etika in disciplina v prometu še nista zadovoljiva na našem območju.
Na področju ostale varnostne problematike se je varnostna situacija tudi nekoliko poslabšala. Tako je postaja milice obravnavala 380 (260) kaznivih dejanj in od tega je raziskanih 74,8 % (77,9 %). Prevladujejo kazniva dejanja tatvin, velikih tatvin, poškodovanja tujih stvari, nasilniška obnašanja itd. Pri tem je obravnavano 280 premoženjskih deliktov in od tega 82 primerov odtujevanja ali poškodovanja družbenega premoženja ter v 197 primerih je bilo napadeno zasebno premoženje. Skupna materialna škoda, ki je povzročena pri teh kaznivih dejanjih znaša približno 1.842.335,75 dia
Na področju kršitev javnega reda in miru se število kršitev bistveno ni povečalo, le da so v preteklem letu bile kršitve hujše, kar kaže število intervencij 250 (170) in število pridržanih oseb 80 (73). Postaja milice je sodniku za prekrške poslala 338 (319) predlogov pri čemer je bilo v postopek predlaganih 536 (517) kršiteljev.
Na področju mladoletnega prestopništva smo obravnavali 160 primerov ali enako kot lani Tako so otroci storili 6 (3) kaznivih dejanj, mladoletniki pa 45 (46) kaznivih dejanj. Otroci so storili le en prekršek, mladoletniki pa 25 (26). Cestno prometne prekrške so mladoletniki storili 180 krat (183) otroci pa v 3 (2) primerih.
Mladoletniško prestopnišvo največkrat pogojujejo neurejene družinske razmere, alkoholizem in uživanje mamil.
Opozorili bi vsakega, ki je prebral tole statistično poročilo, da se zamisli sam nad seboj in nad delokrogom odgovornosti, ki jo ima na področju varnostne problematike in jo rekapitulira tako, da bodo novi ukrepi učinkovitejši oz. da se bo vsak posameznik čim bolj dosledno pridrževal družbeno pozitivnih norm.
IZSLEDENI
STORILCI
VLOMNIH
TATVIN
Delavci milice so v sodelovanju z, oddelkom za zatiranje kriminalitete izsledili skupino fantov, ki so izvršili vrsto vlomov v vikende na Velikem vrhu. Hudi Polici, Šmarju in Gajni-čah. Pri preiskavi njihovih prostorov je bilo odkrito pravo skladišče najrazličnejšega materiala in orodja. Fantje so se za vlome odločali predvsem zato, ker so približno vedeli, kaj so oškodovanci imeli v vikendih in gradbenih barakah. Preiskava o njihovi dejavnosti je še v teku in sedaj še ne razpolagamo s popolnimi podatki o vseh storilcih in dejanjih, ki sojih izvršili
V izsleditev teh storilcev so organi za notranje zadeve vložili veliko delovnih ur, da so prišli na pravo sled, saj so vlome storilci izvrševali celo lansko poletje in zadnje še v decembru 1981.
RAZBIJAL PO STANOVANJU
Dne 2. 1. 1982 so miličniki morali intervenirati v stanovanju v Rožni dolini 8 na Grosupljem, ker je L R. prišel zelo opit domov k staršem in se z njimi začel prepirati Starša nista mogla ustreči njegovim zahtevam, zato se je maščeval tako, da je razbijal posodo in ostalo opremo v kuhinji ter dnevni sobi Po vsej verjetnosti bi naredil veliko razdejanje, če mu tega ne bi preprečili miličniki in ga odpeljali na podlagi zakona o prekrških oz. zakona o notranjih zadevah v pridržanje do 24. ur. Sele potem, ko so miličniki objestneža odpeljali na varno, sta se iz zaklenjene sobe prikazala vsa preplašena njegova starša in povedala, kako ju sin trpinči
NAJPREJ
POPIVANJE,
NATO PRETEP
Dne 7. 1. 1982 v večernih urah sta sc v gostilni Pri mostu na Grosupljem pretepala P. M. iz Sp. Blata ter K. A. iz Zagradca. Vzrok za pretep je bil v neporavnanih starih računih med njima in močna vinjenost (ki so jo tudi takrat podpirali gostinski delavci). Njuno obračunavanje so prekinili miličniki ki so ju odpeljali na postajo milice, kjer sta lahko v miru premišljevala o svojem početju. Na dogodek ju bo še spomnil sodnik za prekrške s svojim vabilom.
Pri sodniku za prekrške se bo moral tudi zagovarjati B. M. iz Kompolj, ker je dne 12. 1. 1982 v večernih urah v gostilni „Brdavs“ v Dobrempolju zalil in napadal občana. Zaradi svoje vztrajnosti pri kršitvi javnega reda in miru, so ga miličniki morali odstraniti iz lokala in mu omogočili iztreznitev na varnem kraju.
TATVINA SMUČI
Dne 17. 1. 1982 je Rudi Kralj iz Šmarja le za hip pustil dva para smuči na prtljažniku avtomobila pred svojo nišo in ko se je vrnil, smuči ni bilo več. Miličniki so takoj prišli na kraj dejanja in odkrili precej pomembnih sledi, ki kažejo na storilca. Ce smuči ne bo kaj kmalu vrnil, bo zasovražil lahko smučanje za vse življenje, kajti vsak nadaljnji dan zavlačevanja mu bo sodišče štelo za večje oteževalne okoliščine.
VLEČNICE BREZ DOVOLJENJ
Delavci postaje miljce Grosuplje skupaj z oddelkom za notranje zadeve SO Grosuplje so ugotovili da
je na območju naše občine več smučarskih vlečnic, vendar nobena od teh nima ustreznega uporabnega dovoljenja. To se pravi, daje tehnična brezhibnost vlečnic zelo vprašljiva, še bolj vprašljiva pa je urejenost in varnost na smučiščih.
Vsem so nam poznani primeri, ko je zaradi takšnih in podobnih pomanjkljivosti prihajalo do hudih m smrtnih poškodb na smučiščih, kjer so ravno tako mislili da do nezgode ne more priti Če hoče upravitelj žičnice pridobiti ustrezno dovoljenje, mora seveda veliko vložiti v nujno potrebno varnostno opremo žičnice oz. vlečnice. Popolnoma pa smo prepričani da je vloženi znesek veliko manjši od odgovornosti upravitelja, če se kaj zgodi kakor tudi manjši od posledic ponesrečenih.
Zato opozarjamo vse tiste, ki mislijo kakorkoli eksploatirati vlečnice, naj se pred tem posvetujejo o pogojih na oddelku za gospodarstvo pri SO Grosuplje. Če upravitelji vlečnic ne bodo pri uporabi teh pri sebi imeli ustreznih dovoljenj, bodo delavci milice in inšpekcijske službe kršitelje predlagali v ustrezni postopek.
PROMETNA
NEDISCIPLINA
Se vedno smo priče očitne malomarnosti in neresnosti posameznih voznikov in posebno tistih, ki na Grosupljem parkirajo po površinah, ki so namenjene samo pešcem.
Vsakodnevno, posebno pa ob sredah je zaparkirana Taborska cesta z obeh strani v predelu od Adamičeve do Kolodvorske ulice. Velikokrat io tako zasedemo tudi kot delegati, ki potem v Družbenem domu na raznih sejah vestno razpravljamo o prometni varnosti Se hujši primer je red staro osnovno šolo na Adami-evi cesti, ko so na šoli govorilne ure ali roditeljski sestanki Takrat namreč starši kot vzorniki svojih malčkov, zaparkiramo pločnik pred šolo, od tovarišic v šoli pa zahtevamo, da malčke naučijo lepega vedenja v prometu.
Zato se moramo vedno zavedati da nismo ogroženi samo mi, da samo drugi delajo prekrške in drugi ogrožajo nas, ampak se spomnimo tistih trenutkov, ko sami zavestno ali iz malomarnosti delamo prekrške ali kazniva dejanja.
Delavci milice bi bili najbolj zadovoljni če bi to opozorilo občani dosledno upoštevali irj bili vedno za vzor nediscipliniranim in vzgoje potrebnim voznikom oz. udeležencem v prometu.
Represivni ukrepi res niso vedno najbolj učinkoviti za odpravo določenih pomanjkljivosti vendar če ne gre drugače, bo tudi to potrebno izvajati
Navedena primera nista edina na Grosupljem ali na območju občine in se ogroženost in ogrožanje izražata še na druge načine.
r
n
(• SAMOUPRAVLJANJE STANOVALCEV l V DRUŽBENIH HIŠAH
J
NOVOSTI
NOVEGA ZAKONA
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, kije bil sprejet v januarju 1981, med drugim prinaša tudi bistvene spremembe na področje samoupravne organiziranosti stanovalcev in gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Temeljne oblike in organi v katerih in prek katerih delovni ljudje in občani kot stanovalci izražajo, usklajujejo in uresničujejo svoje samoupravne interese oziroma pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini so:
—	skupnost stanovalcev z organi: zbor stanovalcev, hišni
svet in samoupravna delavska kontrola
—	svet stanovalcev pri krajevni skupnosti in
—	samoupravna stanovanjska skupnost
Skupnost stanovalcev obvezno ustanovijo stanovalci stanovanjske hiše, ki ima pet in več stanovanj v družbenem upravljanju. To skupnost ustanovijo stanovalci na zboru stanovalcev s posebnim sklepom. Zakon določa, da je skupnost stanovalcev pravna oseba, ki jo zastopa predsednik hišnega sveta.
Zbor stanovalcev je samoupravni organ skupnosti stanovalcev, ki ga sestavljajo po en polnoletni delegat vsakega stanovanja in poslovnega prostora v hiši Organa skupnosti stanovalcev sta še hišni svet in odbor samoupravne delavske kontrole, ki ju voli zbor stanovalcev. Hišni svet je izvršilni organ zbora stanovalcev, odbor samoupravne delavske kontrole pa nadzira delo obeh.
Svet stanovalcev pri krajevni skupnosti je delovno telo, v katerem se izražajo skupni interesi vseh stanovalcev v krajevni skupnosti Delegate volijo in razrešujejo zbori stanovalcev.
V	samoupravni stanovanjski skupnosti pa se preko delegatov v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev izražajo ter usklajujejo skupni interesi'delovnih ljudi in občanov na stanovanjskem področju.
Po določilih novega zakona so skupnosti stanovalcev dolžne prevzeti v gospodarjenje stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini Te skupnosti bodo pogodbeno prevzele v gospodarjenje stanovanja od organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (to je lastnikov stanovanj).
Materialno osnovo za gospodarjenje v stanovanjskih hišah v družbenem upravljanju predstavljajo predvsem stanarine. Zato bodo skupnosti stanovalcev dolžne voditi celotno evidenco stanarin. Z delom sredstev stanarin bodo neposredno gospodarile skupnosti stanovalcev. Ta sredstva naj bi omogočala vsa tekoča in manjša investicijska popravila ter za stroške upravljanja s stanovansko hišo in za civilno zaščito.
Del sredstev stanarin po samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje za obdobje 1981-1985 pa se bo združeval za vzajemnost in solidarnost v stanovanjski skupnosti za večja vzdrževalna dela na družbenih stanovanjskih hišah ter za kritje funkcionalnih stroškov in stroškov upravljanja. Stanovalci v skupnosti stanovalcev so soodgovorni z drugimi delovnimi ljudmi v samoupravni stanovanjski skupnosti za vzajemne gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
V	kolikor skupnosti stanovalcev ne bodo zmožne voditi samostojno finančnega materialnega poslovanja (knjigovodstva), bodo to delo lahko pogodbeno poverile strokovnim službam, nikakor pa ne bodo mogle prenesti tudi svojih samoupravljalskih pravic.
Skratka, skupnosti stanovalcev so z novim zakonom pridobile pravice, obveznosti in odgovornosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
Prvi koraki da skupnosti stanovalcev zaživijo, so bili že storjeni Občinska konferenca SZDL, ki je pobudnik akcij, je sklicala ustanovne sestanke, hkrati pa krajevne konference v večjih naseljih naše občine, kjer bodo skupnosti stanovalcev ustanovljene, zadolžila za konkretne akcije. V najkrajšem času bodo sklicani tudi sestanki -s predsedniki hišnih svetov. Akcija je zastavljena, pričakujemo pa tudi ustrezno aktivnost vseh stanovalcev.
C
PREJELI SMO:
J
Klubska dejavnost
Nekateri pravijo, da je za mlade zanimiv le ples vsak petek, pa še ta se na koncu prevesi v razvratništvo. Temu pa seveda sledi zaprt klubski prostor, ki so si ga mladinci komaj priborili Vse to je res. Klubska dejavnost bi seveda morala biti obširnejša, vendar za začetek je tudi to nekaj, saj vsi vemo, da je zabava tista, ki najbolj privablja mlade ljudi
Na Polici pa, leot so nam povedali je drugače. Kljub razmetanosti vasic, se mladi radi zbirajo. Pripravljajo proslave, igrice in s tem razveseljujejo mlado in staro. Mladinci so s svojim delom zadovoljni Tudi na Slivnici so dobili nov prostor. Tudi oni pripravljajo proslave in igre, vendar z obiskom
niso zadovoljni Če vabilu ne pripišejo: „PO PROSLAVI KRATKA zabava,
ljudi skorajda ni le desetim ta
zadnji stavek nič ne pomeni
Na Grosupljem pa imamo mladinci vse prednosti Imamo velik ogrevan prostor, toda, ko prideš v klub, vidiš notri le dva, tri ljudi ki si prizadevajo, da bi se jim čimveč mladih pridružilo. Poskušajo na vse načine, pa jim noče in noče uspeti Na začetku dela smo sicer vsi polni idej, delovne vneme, na žalost pa vse to usahne, ko je treba začeti zares. Čudili se boste, toda njih tudi plesni večeri ali disco, kot temu zdaj pravimo, ne zanimajo, tudi takrat ni v klubu nobenega. In tako je zaradi nedela tudi klub na Grosupljem zaprt. Kdaj se bodo vrata tega kluba odprla nihče ne ve. Žalostno, mar ne? !
Ravno tako kot v OS „LOUlS ADAMIČ" si tudi v Dekliškem vzgajališču v Višnji gori dekleta želijo popestriti svoj prosti čas. Zato so tudi tam ustanovili svoje kulturno društvo. Želijo si da bi pomagali in z njimi sodelovali Pravijo, da so jim sobote in nedelje v Domu puste. Želijo si v gledališče, opero, želijo si tudi da bi jih obiskalo kakšno kulturno društvo. Všeč so jim tudi glasbeni večeri Že zdaj vabijo kulturna društva in klubovce, da jih obiščejo. Same pa so že v dogovoru z OO ZSMS Dob, da bodo za 8. marec s proslavo obiskale njihove žene in dekleta.
,	_	.	-------------cimprej.--------------
najhitreje steklo po pravih tirnicah, bomo 19. jn 20. 2. organizirali seminar za klubsko dejavnost in kulturo. Vabljeni ste vsi L1 vas zanima delo na tem področju. Pogovarjali se bomo o problemih, kijih je že zdaj veliko. Za vas pa bo zelo zanimiv tudi praktični dei Organizirali bomo proslavo, pripravili Mogoče bo prav ta seminar odskočni
recital in še marsikaj, r
mladinskem klubu. Upamo, da bomo ob koncu seminarja ugotovili da se
Ena deska za delo v
mladinskim klubom in kulturi mladih obetajo boljši časi
Simona ZORC
C
DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC
J
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
KAJ POMENI GRAFIČNA PODOBA?
Odgovor na vprašanje delegacije KS Grosuplje, postavljeno na seji zborov dne 21. 10. 1981, glede nezadovoljive preskrbe z živili in gradnje veleblagovnice v Grosupljem.
Za odgovor na zastavljeno vprašanje je Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve zaprosu DO Tabor z dopisom dne 11. 11. 1981, ABC Pomurka DO Tabor pa je posredovala odgovor naslednje vsebine:
»Prišlo je te v navado, da nekatere delegacije zastavljajo razna pavšalna vprašanja, ki so si včasih v medsebojnem nasprotju in tako je po našem mnenju tudi vprašanje delegacije Grosuplje. Zaradi tega prosimo, da delegacija konkretno navede, katerega blaga ni moč kupiti, zato da ga bomo takoj uvedli v prodajo.
Kar zadeva zamujeno gradnjo blagovnice in neodgovorno ravnanje pri tem, ki ga delegacija očita, delovnemu kolektivu povemo, da nihče od tega kolektiva ni mogel že pred petimi leti obljubljati gradnje blagovnice, preprosto zato, ker gradnja ni bila predvidena v dosedanjem (1976 — 1980) srednjeročnem planu DO. V tem planu je bila predvidena izgradnja v SP Ivančni gorici in Dobrepolju, nekaj adaptacij in pričetek priprav za gradnjo blagovnice. Obe omenjeni investiciji je DO izvršila, v zadnjem (1980) pa je pristopila k pripravam za gradnjo blagovnice in si v ta namen pridobila vse projekte, sama plačala zazidalne načrte in vse ostalo potrebno, z namenom, da v prvem (1981) letu novega srednjeročnega plana 1981 - 1985, v katerega je kot prvenstveno nalogo uvrstila izgradnjo blagovnice, pristopi h gradnji. Ni pa krivda delovnega kolektiva, Če je medtem prišlo do stabilizacijskih ukrepov, restrikcij in celo do zakonske prepovedi uporabe družbenih sredstev za investicije, ki nimajo prioritetnega značaja (izvoz, kmetijstvo, energetika). Se pred sprejemom prepovedi nam je uspelo pri Ljubljanski banki in s pomočjo našega SOZD uvrstiti izgradnjo blagovnice v prioritetni vrstni red itd
Iz planskih dokumentov LB za leto 1982 je razvidno, da bo LB »mogoče" sodelovala s 40% udeležbo izključno pri gradnji živilskih trgovin za osnovno preskrbo prebivalcev v novih naseljih.
Glede na tako usmeritev bank, brez katerih, zaradi skrajno nizke akumulacije, kot posledice administrativnih ukrepov zadnjih nekaj let ne moremo pristopiti k večjim gradnjam, računamo, da bomo marca prihodnje leto pričeli z gradnjo obeh SP trgovin
rdeča linija pomeni dominantnega označevalca in dejavnika celovitosti podobe kongresa in njegovih idejni pomenov. Kot povezovalna rdeča nit celote opozarja najprej na kontinuiteto revolucije in govori oenotnosl in povezanosti njenih tvorcev. Kot dominanten znak in odrednica kompozicije je v vseh aplikacijah podob kongresa, tako dvo- kot tridimenzionalnih, bodisi kot opozorilo (osredotočenje pozornosti) bodisi k( poudarek - podčrtavanje sestavin informacije;
fotografija in besedilo naj bogato ilustrirata in eksplicitno pojasnjujeta vsebino in namen delovnih grad i kongresa. Tako fotografija kot besedilo sta obravnavana kot sestavljeno sporočilo, povezano v pripoved literarnem smislu. Fotografija v funkciji dokumenta zgodovine in aktualizirane stvarnosti je večplastna i| dinamična. Ponavljanje različnih motivov na isto temo daje razsežnost zgodovine v kompozicije kinestetičn|« lepljenke;
napis ter srp in kiadivo sestavljajo zgolj napoved in ne pomenijo posebnega simbola v. kongresa ZKS. Ob— elementa imata torej enakovredno sporočilno funkcijo kot ostale sestavine. Izbran je tip mastnih, korpulent^ nih blok črk, ki naj spominjajo na angažirano tipografsko naravo političnega plakata.
Tako oblikovana podoba kongresa povzema funkcijo in značaj stenskega časopisa, ki dopušča improvizaciji znotraj natančno določenega pomenskega - kompozicijskega reda. Ta je dinamičen, omogoča zapis gibanji - časa in poudarja razvojni tok teoretične misli in akcije, vpletenih v okvir stvarnega. Angažirano naravj stenskega časopisa poudarja enostavnost izvedbe in skromnost uporabljenih grafičnih tehnik.
Obdelane teme, ki sestavljajo rdečo nit vseh aplikacij celostne grafične podobe 9. kongresa ZKS, pripoved jejo o prisotnosti ZK v vseh družbenih okoljih in o prepletenosti njenega delovanja z vsemi vprašanji ii uspehi razvoja družbenih odnosov in z njimi povezanim razvijanjem političnega sistema.
»Mrzle njive" in »Jerova vas" ,za kar so opravljene že vse potrebne predpriprave.
Tudi delovnemu kolektivu ni vseeno, da se začasno mora odreči gradnji blagovnice, saj bi za njega pomenila precejšen korak naprej, vendar je moral odlog vzeti z razumevanjem na znanje in to v polni meri pričakuje tudi od delegacije Grosuplje
V skladu s sprejetim Zazidalnim načrtom za območje trgovskega centrov Grosupljem in dovoljenim manjšim odmikom od sprejetega zazidalnega načrta, je DO Tabor v marcu 1981 zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo blagovnice in priložila tudi ustrezno lokacijsko dokumentacijo, medtem ko pa dokazila o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem investitor ni priložil.
Za gradnjo blagovnice je Upravni organ za urbanizem in gradbene zadeve že pridobil potrebna zemljišča, medtem ko pa je reševanje odškodnine v postopku, kar pa ne ovira oddaje zemljišča uporabniku po veljavni zakonodaji Dokončno pa še ni rešeno vprašanje glede odstranitve stanovanjskega objekta Kolodvorska ul. 11, vendar pa bo moral investitor pred uvedbo postopka o razlastitvi zagotoviti sredstva v taki višini, kot jo bo določil sodni izvedenec.
Glede na to, da odstranitev stanovanjskega objekta št. 11 ni ovira za pričetek gradnje blagovnice, bo razlastitveni postopek možno voditi ob sami gradnji, predhodno pa bo potrebno dovoliti še manjši odmik od Z. N. zaradi vključitve obstoječega objekta, Kolodvorska ulica 9 v zazidalni načrt ter zagotoviti sreditva za plačilo odškodnine. Poleg tega bo moral investitor blagovnice skleniti sporazum s Komunalno skupnostjo občine Grosuplje glede komunalnega prispevka, v katerega višino bodo vračunani stroški za izdelavo zazidalnega načrta.
Odgovor na delegatsko vprašanje^delegata KS D^obre-?981, koliko^je še prostih telefonskih pnključkov za vasi
dobrepoljske doline.
Delegatsko vpr j .
zadeve posredoval TOZD PTT Kočevje, kije z dopisomjlne 22. 1.
?rašanje je Oddelek za urbanizem in gradbene ID PTT
1982 sporočilo, da je na območju ATC Videm prostih še 16 telefonskih priključkov.
Dobrepolje
Grosuplje, 28. 1. 1982
Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve
KOMUNALNO PODJETJE
GROSUPLJE
RAZPORED DE 2URNE SL U2BE ZA VODOVODE KOMUNALNEGA PODJETJA GROSUPUE Kličite telefon: 771-037 ali 772-311
Dežurstvo
od-do
8.2.	-14.2.
15.2.	-21.2.
22.2.	-28.2.
1.3.	-7.3.
8.3.	-14.3.
vodja ekipe	strojnik	odgovorni v DO za delo
		ekip
Adamič C.	Strajnar A.	Škoda B.
Mam M.	Globokar M,	Bučar A.
Lekan J.	Globokar M.	Bučar A.
Šinkovec S.	Globokar M.	Bučar A.
Miklavčič J.	Globokar M.	Bučar A.
naša
skupnost
9l KONGRES ZKS
KONGRES 3
Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem m' dogovorimo za naše nadaljnje naloge.

ol
ive
se'
ot

i:
DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC
>r
ii
ti
~>1
ODGOVORI KRAJEVNIH SKOTBOSTI NA VTRaSaINIK 0 GRADNJI POČITNIŠKIH HlfllO
Krajevna skupnost	1. Ali ocenjujete, da ja v predelih vaše KS Qpreveč. premalo, ravno prav; počitniških območij	2. Je potrebno na določenih območjih omejiti (povečati) oono za gradnjo počitniških območij	3. Ali se zaradi nekontroliranih gradenj že ogrožene naravne ali kulturne znamenitosti v vaši KS	4. Kako se lastniki počitniških hišio vključujejo v delo krajevnih skupnosti	5* Kateri preblemi se pojavljajo zaradi gradnja počitniških hišic *	6. Eventuelni vaši predlogi za nadaljno usmerjanje gradenj počitniških hišic
Ambrus	ni urejeno	urbanistično uraditi in razširiti območje	ne	se ne vključujejo	ni odgovora	ni odgovora
Grosuplje	počitniške hišice eo na Gatini in Perovem (v skladu z urbanističnim planom)	dovolj počitniških hišic. Gradnjo na Perovem ustaviti (vodni rezervat)	ni odgovora	vikendaši na Gatini oe vključujejo v delo KS (popravilo poti, gradnja vodovoda)	ni odgovora	nadaljna gradnja v skladu z urbanističnim , načrtom (ne na Perovem)
Ilova gor«	ravno prav	ni odgovora	ne	v delo KB se vsi vklju čujejo, tako da nimamo problemov	ni problemov	ni odgovora
Ivančna gorica	ne odobravajo gradnje počitniških hišic	ne potrebujeJ©^počitniških hišic	ni odgovora	se ne vključujejo	ni odgovora	v KS ni potreba, da bi ee odobrilo zemljišče za gradnjo počitniških hišic
Mlačevo	ni počitniških območij	ne potrebujejo počitniških območij	ni odgovora	ni odgovora	ni odgovora	ni potreb po gradnji počitniških hišio
Ponikve	premalo, ker ni določenega območja	povečati, ker Je kra-škl svet.Predlog -območje "Grič"	ne	nimamo	ni problemov	določiti vsaj eno območje. KS predlaga "Grič" neuporabno za kmetijstvo
Spodnja Slivnice	ni počitniških območij	ni potrebno omejevati določiti cono počitniških hišic	ne	ni odgovora	ni odgovora	predlog - vzhodno od naselja - pobočje nad progo v emeri BoštanJ
Staro Apno	dovolj	ni potrebno povečati	Kulturne in naravne znan. niso ogrožene. Nevarnost onesnaževanja vodnega zajetja "Mrzlica" - kontrolirati vodot. greznic	vikendaši se bolj malo vključujejo v delo KS, z nekaj izjemami	večjih problemov ni. Nad posameznimi vikendaši ae pritožujejo lastniki sossdnjih parcel	gradnja vikendov v obstoječih območjih in ne odpirati novih območij
Šentvid pri Stičn	premalo	raaširiti območje -kraji so redko naselje ni, zemljišče slabo	znamenitosti niso obro • žene, zavarovati pred videni prostor za moto kros	- vikendaši ee malo vključujejo v delo HJ	posebnih problemov ni	uamerjana gradnja počitniških hišio naj se nadaljuje - paziti, da se ne bodo uničevale kmetijske površine
Videm-Dobrepolj e	dovolj	povečanje ni potrebno	znamenitosti niso ogro žene. Črne gradnje samo v predelu Vodic	lastniki se ne vključujejo v delo KS, razen enega	problemi na področju Vodic - preskrba z elel triko, v^ževanje krajevne poti	k vaalci gradnji pridobiti -BoglaoJeKS - komunalna ureditev, piiklJuSkl
Višnja gora	preveč	omejiti na Polževem in Leskovški planoti	ogrožena kmetijeka zem-	oe ne vključujejo	zemljišča niso komunalno urajena zato Je vse več problemov	nova gradnja na odkupljenih in urejenih zemljiščih, večja, nekmetijska
Zagradec	ravno prav	omejiti ob reki Kriti	delno ogrožene zaradi črnih gradenj	ne ne vključujejo	veliko črnih gradenj	kontrolira naj se gradnja počitniških hišic, dovoljenja od KS in Sob Grosuplje
Žalna	dovolj	povečanje ni potrebno	[nieo ogrožene	vikendaši se le delno vključujejo v delo KS	posebnih problemov ni	ni predlogov
r
Vir podatkovi vprašalnik o gradnji počitniških hišic, Januar 1962
Odgovoravnieo posredovala KS: Dob, Krka, Metnaj, Muljava, Podtabor, Polica, RaSna, Šmarje Sap, Tonanioain StlSna
J\
Izdala
i7i.„
, telefon: 771-088. Ureja uredniški odbor. Glavni uredi 323-841). Priprava za tisk: Dncvnik-IBM, tisk: Tiskarn at mesečno. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Ui
o Bla a pra
Po mnenju iavek od prom
-1/72 šteje glasilo med proizvode, za katere
Huic ter