9 5'5 4 A A
601 002.00
OSREDNJA KNJIŽNICA
PR.mutfSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	..... ..
Abb. postale 1 gruppo (jtUlil 400 lil’
Lelo XXXVIII. Št. 74 (11.202)
TRST, četrtek, 8. aprila 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VSE KAŽE, DA SOCIALDEMOKRATOM M DO PREDČASNIH VOLITEV
Po srečanju med Craxijem in Longom manj verjetnosti za skorajšnjo krizo
Pri demokristjanih vsa pozornost osredotočena v priprave na kongres - Proti volitvam tudi komunisti - Referendum o odpravninah ostaja velika vprašljivka
RIM — Cravi je poskusil vse, kar je mogel, da bi odprl vladno kri-in izsilil predčasne volitve. Njegov glavni zaveznik, soeialdemokrat-*ki tajnik Pietro Longo pa mu je včeraj odpovedal pomoč; tudi Piccoli j« v svoji stranki znašel v manjšini, takoj ko je predlagal arazčišče-jbe med strankami vladne večine.* Danes so torej predčasne volitve •i oddaljene kot pred dvema dnevoma. Vse je odloženo na obdobje
Po koncu kongresa KD, seveda če .------------------
»e Pride do predvidenih sprememb.
Najpomembnejši dogodek včerajš-*J«ga dne je bilo srečanje med Cra-Utem in Longom. Ni sc končalo dobro, ne glede na uradne izjave, Ri govore o potrditvi sporazuma med PSI in PSDI o vseh sedanjih poli-fečnih vprašanjih, a ne določajo nobenega datuma in ne govorijo o nikakršni nujnosti. V Riminiju pa Je Craxi izrecno govoril o preverjanju, do katerega naj bi prišlo ta-koJ po odobritvi finančnega zakoni) in je bil zelo napadalen do krščanskih demokratov. Vse kaže, da so socialdemokrati protestirali zaradi teh stališč, ki jih ocenjujejo kot Preostra in da je torej pri njih prevladala zaskrbljenost nad možnostjo, da bi šli prehitro na volitve. Pie-tro l.ongo se očitno boji, da bi socialisti na junijskih volitvah premočno zmagali, kljub uspehu, ki so ga socialdemokrati zabeležili in ugotovi na zadnjem kongresu.
Po drugi strani niso niii demokri-Gtjani pripravljeni pomagati socialistom. Predkongresna razprava je V teku, stališča še niso dokončno izdelana in kandidatov za tajniško Piesto je še vedno več. Kaže, da so demokristjani osredotočili vso svojo pozornost prav na ta notranji strankarski aspekt. Piccoli bi baje raje odložil kongres, ker menda ne Uživa velike popularnosti, saj vse ka-da se ga hoče znebiti tako desnica, kot tudi levica v stranki.
Je torej vse odloženo za mesec dni? Vse kaže. da je tako. Seveda Spadoljni ni miren: finančni zakon so morali skrčiti od 62 na lj členov. * dokaj nenavadnim postopkom, da premostijo opozicijo radikalcev in predvsem težave znotraj večine, kot primer o vprašanju pokojnin. Ne santo to. vsa dejavnost vlade je *°t paralizirana brez vsakršne učinkovitosti, tudi glede na notranjo napetost, kj po soglasju o sporazumu Proti inflaciji in o boju proti terorizmu, onemogoča vsakršen predlog o konkretnih vprašanjih. Obstaja pa Problem, kdo bo tako pogumen, da bo prvi izključil električni tok, kot Pravijo, in si torej prevzel odgovornost. da palme državo v običajno Predvolilno zmedo. Tudi komunisti so se včeraj odločno izrekali proti Predčasnim volitvam, ki. kot piše Gtorgio Napolitano na Rinasciti se bi_ rešile nobenega problema. Resnično vprašanje je torej le referendum o odpravninah, ki je zaenkrat napovedan za junij, če ne bodo na-sh sredstva, da ga preprečijo, je res možno, da bodo posegli po vladni krizi in predčasnih volitvah, le da se referendumu izognejo.
R. G.
v intervjujih izjavila, da so sodelovanje žu|žana iz Gugliana v pogovorih s Cutolom zahtevali obe tajno-obveščevalni službi SISDE in SISMI.
Karamanlis obiskal Janeza Pavla II.
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel grškega predsednika Karamanlisa, ki se je skupaj z zunanjim ministrom Haralam-bopulosom mudil na uradnem obisku v Vatikanu. Papež in Karamanlis sta v svojih govorih poudarila, da sta Grčija in Vatikan leta 1979
navezala diplomatske stike zaradi skupnih hotenj v korist miru, pravičnosti in svobode.
RIM — Ministrski predsednik Spadolini se je včeraj ločeno sestal z bivšima ministrskima predsednikoma Forlanijem in Cossigo.
STOCKHOLM — V švedskih o-zemeljskih vodah so predsinočnjim opazili pri Varbergu ob jugozahodni obali švedske neznano podmornico. Vsi poskusi švedske mornarice, da bi jo izsledili, so bili do sedaj neuspešni.
SANTIAGO DE CHILE - Čilska komisija za človekove pravice je obtožila Pinochetov režim, da je v prvih treh mesecih letos še okrepil represijo proti opoziciji. Policijske in druge represivne sile so v tem obdobju pozaprle 616 oseb, kar je že več kot dve tretjini lanskega števila (908).
IARADI STAVK TISKARJEV IN NOVINARJEV
Od sobote do ponedeljka v Italiji brez dnevnikov
Močno okrnjena radijska in televizijska poročila
RIM — V dneh okrog velike noči. ki jih sicer posvečajo izletom in družinskim obiskom, bodo Italijani bolj slabo obveščeni o dogajanjih doma in na tujem. Dnevniki ne bodo namreč izšli kar tri dni, v soboto, nedeljo in na velikonočni ponedeljek, v soboto pa bodo «mrknile* tudi televizijske vesti. Če za ponedeljek ne predstavlja molk časopisov nič novega, saj bodo rotacije stale kot vsako leto v noči med nedeljo in ponedeljkom zaradi pogodbeno določenega praznika, predstavlja sobotni in nedeljski molk pogledi-, co nezadovoljivega poteka pogajanj med zastopniki združenja založnikov in sindikati tiskarjev in časnikarjev.
Pogajanja trajajo že več kot tri mesece, spričo nepopustljivosti delodajalcev so se pa s tiskarji praktično razbila (z izjemo novega rimskega dnevnika «Globo»), tako da je njihov sindikat oklical za soboto vsedržavno stavko, zaradi katere v nedeljo ne bo časopisov. Tiskarji so pa že napovedali nadaljnje tri dni stavke. za katere bodo datume določili deželni sindikalni organi, ter sklenili odpovedati vsako nadurno delo. Pogajanja med časnikarji in založniki se sicer še niso razbila, a so prav tako obtičala na nespravljivih stališčih delodajalcev. Pred novim srečanjem, ki bo v četrtek. 15. t.m., je zato sklenil sindikat novinarjev oklicati stavko. zaradi katere ne bodo izšli večerni časopisi v petek in jutranji v soboto, ko bodo tudi skrajno okrnjena radijska in televizijska poročila.
PRED SOOČANJEM Z VLADO IN CONFINDUSTRIO
Sindikat se pripravlja na težko merjenje sil
Luciano Lama na skupščini kovinarjev za utrditev enotnosti in proti izbruhom sektaštva
RIM — Sindikat se pripravlja na' predlagal odločnejšo pobudo enotne novo merjenje sil z delodajalci in . sindikalne zveze. Vsedržavni svet z vlado v nelahkih razmerah in na- CISL je pa razpravljal o nezadovo-petem vzdušju, ki ga vzbuja nara-1 ljivem poteku dosedanjih pogajanj ščanje brezposelnosti in vpisov v in o novih oblikah notranje demo-dopolnilno blagajno, kar se odraža kracije v sindikatu, ki naj odpra-
tudi v zaskrbljujočih znamenjih nestrpnosti v samih njegovih vrstah. Taka znamenja, ki so sicer še sporadična in ne uživajo podpore velike večine delavstva, so se pokazala tudi včeraj na vsedržavni skupščini enotnega sindikata kovinarjev, ki se bo zaključila danes z odločitvami o zahtevkih za novo delovno pogodbo te najmočnejše in najbolj borbene industrijske stroke.
Med zasedanjem je namreč stopilo v dvorano nekaj desetin delavcev tovarne «Alfa Romeo» iz Are-seja (Lombardija), ki so polemično zahtevali preklic sporazuma s podjetjem, kljub temu da ga je velika večina že odobrila na tovarniških skupščinah. Pojavil se je tudi delavec istega podjetja iz Pomigliana (Kampanija), ki je oporekal tovarniškemu svetu in postavljal ekstremistične zahteve tako glede poviškov kot glede skrajšanja delov nega urnika, zaradi česar ga je več kot 1.300 delegatov krepko izžvižgalo. Določena živčnost je sicer razumljiva, še posebno v tej stroki, ki beleži 5.800 vpisanih v dopolnilno blagajno samo pri «Alfa Romeo* in 300.000 v vsej državi, a taki izbruhi ne pripeljejo nikamor.
To je povedal skupščini tudi generalni tajnik CGIL Luciano Lama, ki je žel veliko odobravanje. «Sin-dikat ni last delavcev v dopolnilni blagajni ali zaposlenih*, je opomnil Lama, «a mora biti last vseh* in je pri tem naglasil nujnost ohranitve in utrditve sindikalne enotnosti, ker bi »drugače zmagali drugi, naši nasprotniki*. Zelo ostro je obso dil napad delodajalcev na pridobljene sindikalne pravice, glede vlade pa je zatrdil, da se sindikat ne bori za njen odstop, ampak za p v okret njene gospodarske politike. Zato bo bržkone treba poseči po še odločnejših oblikah sindikalnega boja, je dejal Lama. pri čemer se je pa treba izogniti izbruhom sektaštva, kot ob izž.vižganju Benvenuta na nedavni manifestaciji kovinarjev.
Priprave na novo soočanje s Con-findustrio, ki je včeraj še zaostrila svoj napad z odločitvijo, da sama prevzame pogajanja o vseh delovnih pogodbah, medtem potekajo v posameznih sindikatih. Izvršni odbor CGIL je včeraj zahteval nujno obnovitev pogajanj z vlado o še odprtih vprašanjih in z delodajalci glede obnovitve delovnih pogodb ter
vijo centralistično in birokratsko vodenje in sprejemanje odločitev.
Tajništvo enotne zveze CG1L-CISL-UIL se bo ponovno sestalo prihodnjo sredo, da določi smernice za ponovna pogajanja s Spadolinijem in z delodajalci, pa tudi skupna stališča za kongres evropske sindikalne zveze, ki bo v Haagu od 19. do 23. t.m. Nezadovoljstvo medlem narašča, kar dokazuje zahteva deželne enotne zveze za Lombardijo po splošni stavki, če vlada ne sprejme nujnih odločitev glede investicij in zaposlovanja in pa zelo oster dokument piemontskih sindikatov o isti temi. Sindikati luških delavcev so oklicali novo 24-urno stavko, ki bo v vseh jadranskih pristaniščih 15. t.m..
KONČUJE SE OBISK GENERALNEGA SEKRETARJA OZN V ITALUI
Srečanje Spadolini-De Cuellar Italija bo rešila milijon otrok
‘ I
Ministrski predsednik Spadolini In De Cuellar
iniuiiiMiiuitiiiimiiuiiiiiiiiinifiiiitniiiHHiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiMniiiiiniiiiiiiiuiritiiiiiimniiiiiiiiiMiniiiiB
PRED OBISKOM GENERALNEGA SEKRETARJA OZN DE ClIELLARJA V JUGOSLAVIJI
Večja aktivnost Združenih narodov pri odpravljanju žarišč napetosti
V pogovoru z jugoslovanskimi novinarji je De Cuellar poudaril pomembno vlogo Jugoslavije v svetovni organizaciji in gibanju neuvrščenih držav
RIM — Vloga Organizacije združenih narodov pri gašenju številnih žarišč napetosti v svetu in pri vzpodbujanju gospodarskega in kulturnega sodelovanja med narodi ie bila osrednja tema včerajšnjega srečanja ministrskega predsednika Spadolini ja z generalnim sekretarjem OZN Perezom De Cuellarjem.
Najvišji funkcionar svetovne organizacije je Spadolini ja podrobno seznanil s prizadevanji OZN za miroljubno rešitev bližnjevzhodnega zapleta, iraško - iranske vojne, srednjeameriške krize in v zadnjih dneh tudi britansko - argentinskega spora glede Falklandskih otokov. Združeni narodi name-avajo okrepiti svojo vlogo tudi glede oboroževalne tekme in že pripravljajo za junij izredno zasedanje generalne skupščine o tej problematiki, na katerem bodo lahko manjše in vojaško manj pomembne države uveljavile svoja stališča do tega perečega vprašanja sodobnega sveta.
Spadolini in De Cuellar sta nato spregovorila še o sodelovanju Italije Pri uresničevanju številnih načrtov OZN v boju proti lakoti in nepismenosti v svetu. Prav v oki 1-ru tega. sodelovanja je včeraj zunanji minister Colombo ob prisotnosti De Cuellarja podpisal poseben sporazum med Italijo ter UNI CEF in Mednarodno zdravstveno organizacijo (OMS). s katerim se italijanska država obvezuje, da bo v naslednjih petih letih darovala 100 milijard lir 15 najrevnejšim državam sveta za boj proti otroški umrljivosti. Kot je rečeno v sporazumu, pri pripravi katerega sta sodelovala izvršni direktor UNICEF Grant in generalni direktor Mahler, bo Italija osredotočila svojo pomoč na tri zelo revne afriške države, v katerih je umrljivost zaradi lakote izredno visoka. S to pomočjo bo mogoče rešiti milijon lačnih otrok.
NE\V YORK - Generalni sekretar ZN Perez De Cuellar je visoko ocenil dejavnost in vlogo Jugoslavije v svetovni organizaciji in gibanju neuvrščenih ter izrazil željo, da med bližnjim obiskom v Jugoslaviji z jugoslovanskimi sogovorniki podrobno analizira mednarodni položaj.
Ko je odgovarjal na vprašanje jugoslovanskih poročevalcev, je dejal, da Jugoslavija kot evropska in hkrati neuvrščena država za vsakega generalnega sekretarja pomeni zanimivega sogovornika.
Za neuvrščene države je dejal, da lahko dajo velikanski delež 'za ohranitev miru in mednarodne varnosti, če bodo le ohranile prvobitno neuvrščenost.
Spregovoril je tudi o številnih krizah in spopadih v svetu in med njimi navedel krizo na Bližnjem
Premor v zadevi Cirillo - Unita
RlXl — p0 vsem sodeč ne bo rimskim sodnikom uspelo soditi po mtrein postopku Maresci. Rotondiju . direktorju <L’Unita» Petrucciob-Ju zaradi lažnega dokumenta o za-Oevi Cirillo. Sodni pi l mer se je namreč tako «obogatii», da zahteva bicajen postopek s temeljito pre-skavo. Vsekakor bodo morali v •Ukrajšem času rešiti to vprašanje.
Trenutno vlada v preiskavi veh ‘teločno zatišje, Rimski sodnik Ma-ini je včeraj dalj časa zasiisal emerarijevo tajnico Luiso Barlesi,
, ni iz nje izvlekel ničesar, da jo o mora) v prihodnjih dneh ponuv-°. zaslišati. Medtem pa je bil vce-aj na neajteljski prefekturi vrh o Pfasanju javne varnosti v Kampa J>- Sklenili so povečati sodelovaje med policijo, karabinjerji in fi-ančni stražniki, zahtevali pa so J"1 okrepitev varnostnih sil. Iz Ki-že prišlo prvo pozitivno zna-7len.ie. Pristojna senatna komisija us v?craJ odobrila zakonski osnti-
“i razširja tudi na kainoro do-ociia za boj proti mafiji. Včeraj pti 18 tako župan Granata kot CirJlo
•'Hiniiiii.nl,,IH11111MlmlllllllllI)III1.....
BRZOJAVKE V RIM
Senatorjema Murmuri in Vernaschiju
Združenje staršev in učiteljstvo osnovne šole J. Ribičič sta na 'zadnji seji dne 5. aprila 1982 izrazila zadovoljstvo, da je končno pri-slt! v senatu do začetka razprave o globalni zaščiti slovenske narod-Dc.slne skupnosti. Zahtevamo, da bi zakonska zaščita ustrezala vsem No vencem, ki živimo v Italiji, neglede na razdelitev po pokrajinah.
41 * 4J
Senatni komisiji za ustavna vprašunja
Člani TPK Sirena iz Trsta, zbrani na 5. rednem občnem zboru društva, vas s to brzojavko želimo opozoriti na dejstvo, da, žal, še )'edno ni sprejeta globalna zaščita slovenske manjšine v Italiji, kot Jft Predvideno v osimskih sporazumih. Opozarjamo tudi na krivičnost nekaterih zakonskih osnutkov za globalno zaščito, ki si Slovence v «aliji prizadevajo razdeliti na razne kategorije, glede na področja na katerih živimo. Verjamemo v to, da se boste tudi vi, z vso težo svoje ?'toritete, zavzeli za to. da bo do globalne zaščite čimprej prišlo J}] t® na demokratični osnovi ter upoštevajoč za vse v Italiji živeče olovenc* enako veljavne pravice.
PO PREDHODNEM POSVETOVANJU Z VELEPOSLANIKOMA VB IN ARGENTINE
Reaganova uprava ponuja svojo pomoč za razreševanje falklandskega spora
Državni tajnik Haig odpotuje v London in Buenos Aires - Skepsa v britanskih krogih
WASHINGTON, LONDON, BUENOS AIRES - Po predvčerajšnjih »poizvedovalnih* pogovorili z veleposlanikoma obeh držav in argentinskim zunanjim ministrom Costo Mendezem, .je s skorajšnjim odhodom državnega tajnika Alexandra Haiga na posvetovanja v London in Buenos Aires (britansko prestolnico naj bi obiskal že danes) Reaganova administracija neposredno sprožila svoja diplomatska prizadevanja za razrešitev krize, ki je nastala z argentinsko zasedbo Falklandskih oziroma Mal v inskih otokov.
V VVashingtonu previdno poudarjajo, da ponujajo samo svojo pomoč za dosego sporazuma in da vsekakor ne gre za uradno posredovanje ZDA, ki ne želijo biti neposredno vpletene v spor med Argentino in Veliko Britanijo. V ameriških političnih krogih menijo, da diplomatska pobuda Bele hiše ni povsem brez možnosti, čeprav ZDA ne nameravajo predlagati svojih rešitev, temveč le «zbližati stališči* sprtih
strani, ki, vsaj z besedami, izražajo pripravljenost do pogajanj za mirno rešitev krize.
Precej bolj skeptični glede možnosti uspeha Haigovega potovanja v London in Buenos Aires so v Veliki Britaniji, kjer so sporočilo Be le hiše sprejeli z velikim odobravanjem. V prvi vrsti ugotavljajo, da ima ameriški državni tajnik največ le deset dni časa, toliko, kolikor britansko ladjevje potrebuje, da pripluje na krizno območje. Zelo orne jen pa je tudi Haigov manevrski prostor, ker obe državi na ves glas razglašata svojo suverenost nad o-toki. Predsednik Reagan bi lahko predlagal najbolj logičen kompromis: začasno skupno upravljanje Falklandskih otokov in kasnejši prevzem oblasti s strani Argentine. Možno pa je tudi, da bi Argentina začasno «prodala» suverenost otočja Veliki Britaniji, na primer za dvajset let. Vendar pa, ali je vlada Thatcherjeve pripravljena pristati na takšen kompromis? In, kar je najtežje, ali so v VB pripravljeni začeti pogajanja, ne da bi Argentina najprej umaknila svoje vojaške enote z otočja?
Odgovor na to vprašanje je prav gotovo negativen. Se včeraj se je novi zunanji minister Pym v parlamentu skliceval na resolucijo var nostnega sveta OZN, ki ukazuje Ar gentini umik s Falklandskega otočja Le v tem primeru, je dejal, bo Ve lika Britanija, ki je sicer trdno odločena vzpostaviti oblast v Port Stanleyu, pripravljena sesti za po-gajalno mizo.
Vse kaže torej, da «železna da ma», britanski premier Thatcher, ne bo odstopila niti za korak od tega stališča. Javno se je obvezala, da Velika Britanija ne bo doživela »drugega državnega ponižanja* n če svoje obljube ne bo izpolnila, bo njena politična kariera bržkone klavrno končana.
Vendar se tudi argentinski predsednik Galtieri dobro zaveda, da politično ne bo »preživel* morebitnemu umiku svojih sil z otočja na Atlantiku potem, ko je z njegovo zasedbo izzval vik in krik po celem Svetu.
Navidezno je torej stanje brezizhodno, kar pa še ne pomeni, da je vojaški spopad med VB in Argentino tudi neizbežen. Za sedaj je Thatcherjeva mobilizirala svoje evropske zaveznike, da so prepovedali izvoz orožja v latinskoameriško državo. V pričakovanju novih gospodarskih sankcij pa si v Londonu obetajo, da bodo ostale članice EGS pritiskale na buenosairešKo vlado, da pristane na sklep OZN za začetek neposrednih pogajanj.
lil
Ob vsem tem ne gre prezreti tudi stališča Moskve, ki se je precej odkrito postavila na stran Arger.ti ne. Sovjetski tisk poudarja, da je VB leta 1833 s silo iztrgala Argentini Falklandske otoke, citira iz-1 ključno londonske vire, ki nasprotujejo britanskemu vojaškemu protinapadu in navaja samo sporočilo ni-karagujske vlade, ki opravičuje poseg argentinske vojske na Atlantiku. Vrhu tega SZ v OZN ni podprla britanske resolucije o obsodbi argentinskega posega, temveč sc je vzdržala. Vse kaže, da so gospodarski stiki (predvsem uvoz argentinskega žita) z latinskoameriško vojaško hunto za Kremelj važnejši od prijateljskih odnosov z Veliko Britanijo.
vzhodu. Jugovzhodni Aziji, Afganistanu in Kampučiji in položaj v Srednji Ameriki. Povedal je, da je svetovna organizacija sprejela številne resolucije o miroljubnem reševanju krj«:, k j pa v praksi m; o bile uresničene. V takšnem položaju si prizadevamo, .je nadaljeval De Cuellar, da izvedemo določene pritiske na zainteresirane strani, da bi razumele, da je mednarodna skupnost globoko zainteresirana za miroljubno reševanje problemov.
V	zvezi z iraško - iransko vojno pa je dejal, da se je njegov posebni odposlanec, bivši švedski premier Palme, vrnil iz Teherana in Bagdada z vtisom, da sprti državi nista pripravljeni sesti za pogajalsko mizo, ker so njihova stališča preveč različna.
De Cuellar je izrazil zaskrbljenost tudi glede bližnjevzhodne krize in reševanja palestinskega problema. Izrazil je mnenje, da bo plestinski problem ostal odprt tudi po umiku izraelskih čet s Sinaja.
Za krizo v Latinski Ameriki pa je dejal, da izvira predvsem iz ekonomskih problemov. Po njegovih besedah morajo srednjeameriške države najprej izvesti nacionalno revolucijo in si izbrati pot lastnega razvoja, brez vpliva s katerekoli strani.
V	nadaljevanju je De Cuellar dejal, da dvomi, da bi bila katerakoli velika sila nezainteresirana za ohranitev za ohranitev miru, po njegovem mnenju je bistvo napetosti v pomanjkanju dialoga.
Ob koncu je odgovoril še na vprašanje o učinkovitosti OZN. Dejal -je, da vse države članice menijo, da bi morala biti OZN aktivnejša, hkrati pa številne države ne dajejo nikakršne podpore svetovni organizaciji. Enostavno se pozabljajo, da je OZN organizacija vlad vsake posamezne države. Dodal je še, da neuresničevanje številnih resolucij OZN v javnosti posameznih držav zmanjšuje ugled OZN, številne akcije pa se izvajajo brez pooblastil in tako generalnemu sekretarju ne ostaja na voljo nič drugega, kot da je zelo previden, da obrani nepristranskost in ostane koristen dejavnik svetovne organizacije. (dd)
Švedski kralj na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — Švedski kralj Karel 16. Gustav se je na vrnitvi iz Avstralije včeraj za približno eno uro zadržal na beograjskem letališču. Ob tej priložnosti ga je pozdravil predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Diuranovič.
Švedskemu kralju je na letališču predsednik komiteja za organizacijo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu Ante Šučič včeraj tudi izročil povabilo, naj se udeleži zimskih olimpijskih iger, ki bodo v Sarajevu leta 1984. (dd)
Indonezijski zunanji minister bo jutri dopotoval v Beograd
BEOGRAD — Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca bo jutri dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo indonezijski zunanji minister dr. Mohtar Kusumatmadja. V Jugoslaviji se bo mudil tri dni. Josip Vrhovec se bo s svojim gostom pogovarjal o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dejavnosti gibanja neuvrščenih, še posebej o pripravah za bližnjo konferenco voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav kot tudi o nadaljnjem izboljšanju dvostranskega sodelovanja.
fiiiifiiHimmiiiiMHititmiiiiiiuirmuiiiiMiiuiiiiimiiiiimi
itiiiiiiiMiiiitiiiitiiitiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiii
GOVOR VRHOVCA NA ZASEDANJU NEUVRŠČENIH V KUVAJTU
Marinci britanskega ladjevja, ki pluje proti Falklandskim otokom, se dokaj vestno pripravljajo na more-biten spopad z argentinskimi vojaki	(.leleioto AP)
Palestinsko ljudstvo ima pravico do države
Bližnjevzhodno krizo bo mogoče razrešiti le po umiku Izraela iz zasedenega arabskega ozemlja
KUVAJT — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj izjavil, da Jugoslavija pripisuje največji pomen pravični rešitvi palestinskega vprašanja, hkrati pa je pozval neuvrščene države k skupni akciji, katere cilj bo mobilizirati mednarodno skupnost za u-stavitev izraelske agresije.
Josip Vrhovec je govoril na včerajšnji plenarni seji izrednega ministrskega zasedanja koordinacijskega biroja neuvrščenih, ki je posvečeno palestinskemu vprašanju in širšemu problemu Bližnjega vzhoda. Dejal je, da so potrebni učinkovitejši ukrepi in akcije, ki bi prisilile Izrael, da se ukloni sklepom OZN. Poudaril je. da je potrebno izpolniti za celovito in pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu pet načel, gre za umik I-zraela z vseh zasedenih arabskih in palestinskih ozemelj, priznanje PLO kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva in njegovo udeležbo pri reševanju problema na temeljih resolucije OZN, uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva do samoopredelitve in lastne države, zagotovitev pravice vsem narodom na Bližnjem vzhodu, da živijo v miru in varnosti in za aktivno vlogo OZN pri uresničevanju lastnih sklepov, ki vodijo k temu cilju.
Josip Vrhovec je opozoril, da palestinskemu ljudstvu oporekajo pravico do obstoja čeprav ima to ljudstvo tako kot vsako drugo neodtujljivo pravico do svobode, neodvisnosti in človeškega dostojanstva.
Zvezni sekretar je poudaril, da je palestinsko vprašanje bistvo krize na Bližnjem vzhodu, krize, ki je eno najnevarnejših žarišč napetosti v svetu.
Vrhovec je izrazil tildi zaskrbljenost Jugoslavije zaradi vojne med Irakom in Iranom. Obe strani je
pozval, naj pokažeta dejansko dobro voljo in politični realizem ter poiščeta pot za miroljubno rešitev. Po njegovih besedah bi bila miroljubna rešitev v prid ne le obema državama, temveč bi tudi pomenila delež k uspehu prihodnjega vrhunskega srečanja in krepitvi politike ter gibanja neuvrščenih, (dd)
NEW YORI< — Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj s soprogo Nancy odpotoval na »delovne počitnice* na Jamajko in Barbados.
Sovjetski helikopter napadel neko vas v iranskem Rclueistanu
TEHERAN — Več civilistov je izgubilo življenje v neki i-ranski vasi v Belučistanu ob iransko- pa kistansko-afganistan-ski tromeji, ko je sovjetski helikopter streljal za bežečimi afganistanskimi uporniki. Po skopih vesteh, ki sta jih posredovala iranski rdeči polmesec in obmejna žandarmerija so vsi mrtvi iranski državljani, sovjetski helikopter pa je obstreljeval tudi vojašnico ob mejnem prehodu.
Ni prvič, da se sovjetski helikopterji med zasledovanjem islamskih upornikov podajo tudi na iransko ozemlje. Najhujši do sedaj znani incident je bil maja 1980, ko sta dva sovjetska helikopterja z raketami napadla neko vas pri Mašadu. Po vsem sodeč pa je bil incident v ponedeljek še hujši, a ni še sprožil uradnih reakcij.
HA ODDELEK ZA URBANISTIKO PRI TRŽAŠKI OBČINSKI UPRAVI
Vloženi so bili ugovori k varianti številka 30 ki določa uresničitev raziskovalnega centra
Vložili so jih Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi, KZ, Pašniška zadruga ia posamezniki - Občinska uprava mora nanje pismeno odgovoriti
Koordinacijski odbor prebivalcev Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč in Banov, Kmečka zveza. Pašniška zadruga iz Bazovice in nekateri za sebniki so včeraj vložili ugovore na oddelek za urbanistiko in promet pri tržaški občinski upravi v zvezi z varianto štev. 30 regulacijskega načrta tržaške občine, ki določa normative o uresničitvi Centra za znanstveno in tehnološko razisko vanje, ki naj bi zrastel južno od ceste 202, od Banov mimo Trebč in' Padrič.
Včeraj je namreč zapadel rok, v katerem so lahko tako ustanove kot zasebniki predložili pismene »pripombe* k varianti štev. 30, ki jo je izredni komisar tržaške občine Siclari sprejel s sklepom štev. 139 z dne 15. januarja 1982.
Znana so stališča, ki jih je spre jelo krajevno prebivalstvo in organizacije, ki ga zastopajo, v zvezi z uresničitvijo tega centra; nazorno so prikazana v resoluciji SKGZ, KZ, SDGZ in koordinacijskega odbora prebivalcev Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč in Banov ter predstav nikov kulturnih, športnih in družbeno - gospodarskih organizacij s tega območja. Poleg na ta stališča se podpisniki v ugovorih opirajo na nepravilnosti v postopku in v sa mi vsebini variante in na določila deželnega urbanističnega načrta, ki predvideno področje namenjajo pretežno kmetijskim dejavnostim. V glavnem dokazujejo bistveno razliko med to varianto in normativi o namembnosti teritorija, za katerega je bila varianta izdelana; nadalje dokazujejo notranjo nedoslednost normativov variante glede na vrsto dejavnosti, ki se bodo morale razviti znotraj centra samega, končno pa še dokazujejo vsakršno pomanjkanje določil o lokaciji tega urbanističnega instrumenta v splošni kon tekst področja kraške planote.
Zaradi teh razlogov se zahteva, da je treba preklicati vse akte, ki so povezani z varianto štev. 30 in ker je ta instrument, poleg tega da je v nasprotju s pričakovanji prebivalstva, povsem nezakonit — kot ugotavlja ugovor Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi in Kmečke zveze — ga zato ne gre sprejeti. V ugovoru istih organiza cij se nadalje ugotavlja, da se ta le urbanistični instrument v celoti uokvirja v urbanistično politiko, ki je že leta v veljavi v odnosu do slovenskega prebivalstva, ki živi v kraških vaseh in se je izkazala kot močno »kaznovalna* do krajevnih etničnih in kulturnih interesov, medtem ko pa je po drugi strani podpirala pobude druge vrste, ki se vedno niso pokazale kot javnoko ristne.
Treba je zato ponovno potrditi potreta — pravi med drugim isti ugovor — po taki urbanistični politiki, ki naj ta usmerjena v izpolnjevanje potreb krajevnih skupnosti, v
okviru takih urbanističnih instrumentov morajo biti predvideni v pravičnem ravnovesju tako javno-koristni posegi, kot potrebe po za dovoljivem življenjskem standardu za prebivalstvo kraških vasi; spre jemati je torej treba take urbanistične instrumente, ki naj združujejo tiste potrebe, ki izhajajo iz deset letnih restriktivnih normativov ter splošnih in delno tudi neupravičenih razlaščanj.
Na vse te ugovore mora občin ska uprava pismeno odgovoriti, ko likor bi ti odgovori bili negativni, ostaja še možnost, da organizacije ali zasebniki vložijo prizive na deželno upravno sodišče.
vprašanje urbanistike G. De Rosa sta se včeraj sestala z izrednim komisarjem na tržaški občini dr. Siciarijem. Predstavnika KPI sta opozorila dr. Siclarija na težave, ki izvirajo iz dejstva, da vse doslej niso bili predelani načrti za gradnje ljudskih stanovanj (PEEP), kakor je bilo sklenjeno že pred štirimi leti. Monfalcon in De Rosa sta dr. Siclariju predočila nujnost, naj bi sam poskrbel za rešitev tega vprašanja.
• Upravni svet blagajne za naložbe in posojila je na seji 31. marca sklenil podeliti naslednja posojila tržaški in miljski občinski upravi za uresničitev javnih del: tržaška občina bo prejela 461 milijonov lir za šolske gradnje, 462 milijonov lir za dela na greznični mreži in 780 milijonov lir za ureditev cest; miljska občinska uprava pa bo prejela 7,5 milijona lir za razna dela in 47 milijonov lir za šolske gradnje.
KPI za revizijo načrtov za ljudske gradnje
Član tajništva tržaške federacije KPI F. Monfalcon in odgovoren za
....................II...................................................."■i""""""""""""..
DANES I NAMENOM PREVERITI MOŽNOSTI NAČRTNEGA KMETIJSKEGA RAZVOJA
TRIDNEVNI IZLET NA POBUDO MLADINSKEGA ODBORA SKGZ
Tržaški’ goriški in beneški mladinci na obisk h koroškim
Ogledati si bodo Rož, Podjuno, Žilo m Gosposvetsko polje, gostila pa jih bosta Zveza slovenske mladine in «Kladivo»
Mladinski odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in njegovi posamezni odseki ter včlanjeni krožki priredijo konec tedna velikonočni izlet na Koroško. Udeležijo se ga tako mladinci in mladinke s Tržaškega kot njihovi vrstniki in vrstnice iz goriške pokrajine in iz Benečije. Odpotovali bodo v soboto, 10. aprila, zjutraj, povratek pa bo v ponedeljek, 12. t.m., zvečer.
To je že tradicionalna vsakoletna pobuda MO SKGZ, ki pa ni zgolj izletniško-turistične narave, kakor je izrecno poudaril član mladinskega odbora Boris Siega, ampak je vsebinsko širših razsežnosti. Lani je na primer izlet vodil v Bosno, naši mladi so bili v krajih, ki so neposredno vezani na NOB. bili so na Kozari, na območjih torej, kjer so se odvili najokrutnejši boji v sklopu zmagovite narodnoosvobodilne vojne. Izlet je bil zanje, kot je na dlani, skrajno poučen.
Tokrat jih bo pot vodila v Rož, Podjuno in Žilo (in seveda Celovec), katerih pomena v zgodovini Slovencev iz tega kota današnje Avstrije,
gotovo ni treba še enkrat naglašati; tudi nam ni treba posebej ocenjevati obiska na Gosposvetskem polju, ki je prav tako v programu. Izletniki — dobrih petdeset, kolikor jih lahko spraviš v pulman — bodo uživali organizacijsko zaslombo čla nov Društva prijateljev «Kladiva» in mladinske organizacije ZSO, to je Zveze slovenske mladine. Poleg ogleda zgodovinskih zanimivosti bodo na sporedu tudi poučno-prijatelj-ska snidenja s koroškimi mladinci.
Hvalevredna pobuda bo nedvomno prispevala k nadaljnji utrditvi bratskih vezi med zamejsko mladino v širšem prostoru, ki mora zanjo biti ne glede na državne meje v narodnoobrambnem smislu enovit.
NA POBUDO NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Jože Koren govoril o razvoju in nastanku slovenskega časnikarstva v obdobju NOB
Predsednik deželnega odbora Comelli se snide s Kraško gorsko skupnostjo
Spričo napovedanih razlastitev za potrebe hitre ceste in raziskovalnega centra bi moral zagotoviti prizadetim in vsej naši narodnostni skupnosti trajne protivrednosti
SINOČI NA PROSEKU
Zanimivo predavanje o salvadorski krizi
Mladinski krožek Prosek - Konto-vel in krožek Zveze komunistične mladine Italije «Marjan Štoka* sta priredila v sodelovanju z Združenjem Italija - Čile sinoči na Proseku izredno zanimivo predavanje z diapozitivi o Salvadoru. Podrobno o vzrokih, ki so privedli do sedanjega kritičnega stanja v tej srednjeameriški državici je podal Pavel Stranj. Slednji je med drugim opozoril na številne mednarodne vzvode, ki pogojujejo salvadorsko krizo in preprečujejo, da bi salvadorsko ljudstvo po petdesetih letih končno strlo vojaški diktatorski režim.
Včeraj je bilo v tržaškem Kultur nem domu tretje predavanje iz ciklusa, ki ga je priredila Narodna in študijska knjižnica o zgodovini slovenskega časnikarstva. Včerajšnji predavatelj je bil glavni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren, ki je govoril na temo «Zgodovina časnikarstva v NOB». Predavatelja je predstavil predsednik NŠK dr. Škerlj, ki je poudaril, da je Koren eden izmed tistih slovenskih časnikarjev, ki so pričeli s svojim poklicem prav med partizanščino. Dr. Škerlj se je tudi «potožil», da je o-bisk občinstva premajhen in da bi ciklus zaslužil vsekakor večje zanimanje.
Jože Koren je v uvodu svojega predavanja poudaril, da je zgodovina časnikarstva v NOB sorazmerno malo raziskana, veliko pa je napisanega o tiskarskih tehnikah in o partizanskem tisku. Vsekakor pa gre za zelo široko področje, je dejal predavatelj, ker se je v času NOB ogromno tiskalo. Tiskana beseda je bila bistveni del borbe, saj je usmerjala množice, jim vlivala
Naši kmetje, polkmetje in drugi lastniki zemljišč, ki naj bi del svoje dragocene zemlje žrtvovali znan stveno-raziskovalnemu središču med Bani in Padričami ter hitri cesti, ki jo bodo od pomola VII speljali skozi dolinsko občino po Krasu, se pripravljajo, da ob zaslombi Kmečke zveze pa tudi drugih naših organizacij in občinskih uprav kar naj enotneje in najodločneje nastopijo v bran svojih pravic. Za to, da bi njihova žrtev ne bila zaman, za to, da bi se nova nuda rana, ki jo bodo razlastitve zarezale v slovensko narodnostno bitnost, čimprej zacelila. Kako? S tem, da nam dežela in država — tudi v vidiku naše zakonske zaščite — enkrat za vselej zajamči vedro prihodnost, ki naj temelji na vsestranskem narodnostnem razvoju, za kar so nam raz-lastitelji v zameno za zemljo dolžni s primernim tehnološkim in zlasti finančnim doprinosom sprožiti raz cvet kmetijstva ter z druge strani uresničiti vse tiste socialne, kulturne, gospodarske in športne strukture, ki jih po kraških vaseh primanjkuje.
Kako misli in če zares misli ob-
OB ROB POLEMIKE 0 DVOJEZIČNOSTI
KAKO PREBRODITI MOČVIRJE?
Predvčerajšnjim so se v Trstu sestali podpisniki stališča v podporo borbi Slovencev za svoje pravice in proti fašističnim izzivom, ki smo jim bili priča na italijanskih srednjih šolah in ki so ponekod privedli, pod geslom^ «proti dvojezičnosti*, do zasedbe šol.
Zbrali so se predvsem profesorji in se vprašali, kaj narediti, da bi italijanski dijaki več vedeli o Slovencih, o njihovih zahtevah in nenazadnje o sami zgodovini Trsta. Ko sem poslušal profesorje, sem bil vesel, kajti odločili so se, da prebij! jo led in ponesejo med mlade življenje, ki ni okuženo od zlonamernih zgodbic, ki poneumljajo državljane. Hkrati pa sem bil malce preplašen, saj je potrebno veliko moči za to, da se v našem mestu obračuna z lažmi, z neumnostjo in kvalunkvizmom. Skupina dobromislečih intelektualcev si mora naložiti veliko odgovornost. Odgovornost si jo moramo naložiti Slovenci in Italijani, kajti močvirje, v katerem brodimo, je nevarno za
VS0
Med sestankom sem pomislil na Prešerna, ki je v majhni Ljubljani utiraj slovenskemu narodu pot v omikano Evropo in od Evrope zahteval, da prizna Slovence kot kulturno enakovreden narod. Naša borba, čeprav nimamo Prešernovega talenta, je ta, da ponovno dvignemo Trst med omikana mesta in to iz najbolj grobe provincialnosti.
Kakšne bedarije se sliši pri nas! Neki profesor je po sestanku dejal, da ni vedno lahko uveljaviti besedo
Prostovoljni gasilci tudi na Proseku in Kontovelu
Tržaška občinska uprava va bi prebivalce s Proseka in Kon tovela, stare od 18 do 60 let, ki jih problem zanima, naj se udeležijo sestanka za ustanovi tev krajevnih ekip prostovoljnih gasilcev. Sestanek bo v četrtek. 15. aprila, ob 20. uri na sede žu rajonskega sveta za zahodni Kras - Prosek 220. Prisotni bo do občinski strokovnjaki in pri stojni gozdarski inšpektor. Na sestanku bodo imenovani načelniki ekip, strokovnjaki pa bodo obrazložili način uporabe ustre znih protipožarnih naprav.
razuma, saj trčiš ob gesla, kot je to, da če bi Slovenci dobili pravice, bi se pričeli razmnoževati (ploditi) in preplavili mesto. Parola je baje marsikoga prepričala. Tu smo pri golem rasizmu in pred najbolj bedasto bojaznijo, ali pa gre za patološko bolezen senilnih ljudi, ki se tajijo mladosti. Psihologi naj povedo svojo; na dnu tega pa je vsekakor pomanjkanje kulture in lastne identitete. Skratka, ne gre samo za to, da se Tržačan prepriča, da je prav da Slovenci imajo svoje pravice, izprašati si mora vest. Kulturnik mora premisliti, če ni divji nacionalizem uničil tudi italijansko kulturo, če ni popolnoma izbrisal sledove Danteja, Leopardija, Manzonija, ki so bili evropski duhovi in jih zamenjal z iredentističnimi pisuni, da ni bilo potem več prostora niti za Sveva, za Sabo in za marsikaterega sodobnega kulturnika. Verjetno je treba štartati prav od te ničte točke, demokratični kulturniki, ki se zavzemajo za pravice Slovencev se morajo nadalje poglobiti vase, v svojo identiteto in tradicijo in to podajati drugim, da bo zrastlo dre vo, ki bo kljubovalo vetrovom ne kega senilnega tržačanstva.
Ni lepo drugim brati levite, po sebno ne prijateljem (mislimo na prosvetljene someščane), zato je nujno, da smo tudi Slovenci vključeni v borbo, ki naj vrne Trst med omikana mesta. Občutili smo jarem raznarodovanja in ga še vedno občutimo, občutimo pa tudi pljuskanje močvirne vode. Prav ob zadnjih dogodkih sem od nekaterih mladih slišal, da premalo poznajo svojo zgodovino, da so premalo poučeni o Trstu in življenju Slovencev (to ni paradoks), da imajo ob čutek nekakšne izkoreninjenosti. Ne bi poudarjal, kako se je za nas v šolskih klopeh zgodovina Slovencev in tudi Italijanov prenehala s prvo svetovno vojno, ker ne vem kako je danes, vem pa, da vsi hlastamo za plodnim prostorom in očitno ga ne bomo ustvarili, če ne bomo našli tudi med italijanskimi sosedi pravih dražljajev in spod bud, za odrešujoče delo. Omikan Trst bo blažilo za vse, bo mesto za sožitje in v katerem ne bo življenje praznina ali pa stiska, če je to utopija, se velja zanjo trudi ti in jo po malem srkati že danes.
A. M.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
last ukrepati v našo korist, bomo zvedeli že danes proti večeru, ko se bo predsednik deželnega odbora Comelli v spremstvu nekaterih odbornikov sešel z vodstvom Kraške gorske skupnosti v zvezi z načrtom za razvoj kmetijstva, ki ga je izdelala KGS ob sodelovanju Kmečke zveze. Upati je, da bo zajamčil u-resničitev načrta, oziroma njeno financiranje; tembolj, ker je nedavno naglasil, da je deželna uprava končno rešila zaposlenostne probleme v Furlaniji in da ima st j čas in denar za pobude v korist kmetijskih dejavnosti na Tržaškem. Pričakujemo tudi, da bo ravno tako prisluhnil našim potrebam in zahtevam kot narodnostne skupnosti, saj gre pri vsem tem v bistvu-'za eno in isto vprašanje.
Nenazadnje pričakujemo, da bo predsednik deželnega odbora postregel tudi z jamstvi glede pravočasnega izplačila odškodnin razlaščencem. Res je sicer, da so predstavniki podjetja Palmieri, ki bo gradilo hitro cesto in izpeljalo tudi razlastitveni postopek, obljubili, da bodo 80 odstotkov odškodnine odšteli brž po podpisu preliminarne pogodbe in 20 od sto v teku naslednjih šestih mesecev, res pa je tudi, da mora denar priromati iz deželne, oziroma državne blagajne. Če denarja ni, ostane pri obljubi.
Razlaščence velja tudi opozoriti, da si bodo morali naglo urediti probleme okrog zapuščinskega ali premoženjskega stanja; le tako bodo gladko prišli do odškodnine, drugače se jim zadeva utegne zavleči. Pametno bi bilo, ko bi te formalnosti izpeljali s skupnimi močmi v okviru koordinacijskih odborov oziroma konzorcija razlaščencev: manj bi jih stalo pa tudi hitreje bi šlo.
Kakšne so zaenkrat predvidene odškodnine? Neobdelano zemljišče — 1.000 lir za kvadratni meter; gozd — 1.400 lir za kv. m; pašnik — 1.200; travnik — 2.000;' njiva — 3.000; vrt 7.500; vinograd 4.800 lir za kv. meter. Cene so bile določene na podlagi realne (današnje) kulture a-li narave zemljišča, ne pa na osnovi katastrskih podatkov, kar moramo izrecno poudariti. Te cene veljajo za polkmeta ali siceršnjega lastnika parcele, medtem ko so za pristnega kmeta trikrat višje: za travnik, recimo, ne prejme 2.000, marveč 6.000 lir pri kvadratnem metru. In še; če razlaščenec ne spro-
ži pravnega postopka zoper odtujitev zemlje, se mu odškodnina zviša za 50 odstotkov. Vedeti je nazadnje treba, da omenjene cene veljajo ne glede na količino trt, ki jih imaš v vinogradu, ne glede na število dreves v gozdu in tako naprej. (Posebna odškodnina gre razlaščencu tudi za razne »strukture*, kot so npr. lahko razmejitveni zid, vodnjak, takšna ali drugačna zgradba ipd., vendar se oblikuje po cenah, ki jih plačuje državni tehnični urad — «genio civile*).
Vsekakor niso navedene cene dokončne, ampak jih je treba smatrati le kot odškodninski predujem v smislu zakona 385, in v pričakovanju, da vlada enkrat za vselej'-zakonsko uredi ta vprašanja. Kdaj bo to, ne vemo. (dg)
* Finančno ministrstvo javlja, da so v smislu predsedniškega odloka 633 dolžni poravnati davek na dodatno vrednost (IVA) tudi tehniški izvedenci in konzulenti za usluge, ki jih nudijo med sodnimi postopki. Davek morajo nato zaračunati zadevnemu osebku, to je sojeni osebi ali pa sodnijski upravi s primerno fakturo.
V	Tovarni velikih motorjev
700 ljudi v dopolnilno blagajno za 13 tednov
V	četrtek, 15. aprila, bo pri Intersindu sestanek med sindikalisti iz tržaške pokrajine in predstavniki vodstva Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu, Razprava bo zajela vprašanje vpisa večjega števila delavcev tega obrata v dopolnilno blagajno. Vodstvo družbe TVM je v tej zvezi sporočilo, da namerava izločiti iz proizvodnje 700 delavcev, in to za dobo 13 tednov.
kih na bojišču. Koren je tu obrazložil, kako smo Slovenci že med dve ma vojnama poznali ilegalni tisk in časopise, za katere je skrbela predvsem partija. Ilegalni tisk smo pred vojno poznali tudi na Primor skem. Prav te izkušnje pa so bile dragocene za razvoj ilegalne litera ture in tiska ob ustanovitvi Osvo bodilne fronte in za razvoj partizanskega časnikarstva, najprej v Ljubljani, v drugi fazi izven Ljubljane na osvobojenem ozemlju, tretja faza pa se je pričela po ka pitulaciji Italije. Predavatelj je tu poudaril, kako je bilo časnikarstvo, in tisk nasploh, vezano na tiskarske tehnike, najprej je bilo treba pač ustvariti pogoje za tiskanje. Koren je spregovoril nato o časopisih, kot so bili Slovenski poročevalec. Ljudska pravica, Delo in pa tudi o časopisih vojaškega značaja kot na primer Slovenski partizan in Naša vojska, pri tem pa je omenil še vrsto drugih listov, ki jih je bilo že kar čudežno dosti, če pomislimo na pogoje, v katerih so izhajali. Predavatelj je posebej obravnaval še razvoj tiska na Primor
poguma in jih informirala o dogod
ZAKLJUČEK «rPREGLEDA SLOVENSKEGA FILMA*
Danes v Kulturnem domu film ^Nasvidenje v naslednji vojni»
V	mali dvorani Kulturnega doma se danes zaključuje pregled slovenskega filma, ki so ga organizirale Zveza slovenskih kulturnih društev, Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture ter La Cappella Underground. Pregled bo zaključil film Živojina Pavloviča «Nasvidenje v naslednji vojni«. Prav gotovo ni naključje, da so organizatorji tudi začeli pregled s filmom istega režiserja, ki je doslej posnel tri filme: «Rdeče klasje* (1970), »Let mrtve ptice* (1973) — ki smo ga gledali pred štirimi tedni — in Nasvidenje v naslednji vojni»
V	okviru retrospektive «Slovenski film 1946 - 1981», ki je potekala decembra v goriškem Kulturnem domu je bil v uradnem delu sporeda samo film «Rdeče klasje» ostala dva pa sta bila v neuradnem delu sporeda, ki so si ga v glavnem ogledali prisotni kritiki in gostje. Največ zanimanja sta vzbudila prav zadnja dva Pavlovičeva filma, zaradi česar sta bila tudi vključena v spored tržaškega pregleda.
živojin Pavlovič je scenarij filma Nasvidenje v naslednji vojni» zasnoval po romanu ■ Vitomila Zupana Menuet za kitaro na 25 strelov». Roman je zaradi svojevrstnosti močno odjeknil tako med bralci, kol med kritiko, doživlja pa serijo prevodov, kar je zopet en dokaz o učinkovitosti in aktualnosti teme, ki jo obravnava. To je nenavadno pisanje o hudih vojnih časih, sinteza pričevanja in razmišljanja, čutnosti in
uma. Nasvidenje v naslednji vojni» je po filmsko videnje te lite ralure in njenega problemskega tkiva.
Kot smo že omenili sta scenarij in režija delo Živojina Pavloviča, scenografijo je izdelal Mirko Lipu-žič, glasbo je napisal Bojan Ada mič. V glavnih vlogah nastopajo Metod Pevec, Hans Christian Blech, Boris Juh, Milan Puzič, Tanja Po-beržnik, Ivo Ban, Jožica Avbelj, Janez Starina, Barbara Levstik, Zvone Hribar, Jože Horvat in drugi. Kot zanimivost naj povemo, da je pri snemanju sodelovala skupina zamejskih študentov, ki živijo v Ljubljani in ki igrajo (čeprav jih gledalec le s težavo izsledi) skup'no italijanskih vojakov, (nak)
skem in se seveda zaustavil ob slavnem Partizanskem dnevniku, ki je bil edini tiskani partizanski dnevnik v zasužnjeni Evropi in ob nič manj slavni tiskarni »Slovenija* na Voj-skem.
O časnikarstvu kot poklicu pa je Koren dejal, da se je začelo razvijati nekje v prvi polovici leta 1944 in je omenil prvo novinarsko konferenco v Metliki maja 44 in ustanovitev slovenskega časnikarskega društva oktobra 44. Prej so v časopise pisali predvsem voditelji OF in partizanskega boja in pa priložnostni pisci. Predavanje je Koren zaključil s tem, da je podal prikaz širjenja tiska med ljudmi po kurirskih relejnih postajah m zvezan, kar je bilo večkrat tvegano in tudi herojsko delo mladine, otrok in odraslih. Svoje predavanje je dopolnil s skioptičnim prikazom nekaterih izvirnih primerkov partizanskih listov in fotografij.
Danes proces proti Roccu Micalettu
Danes bodo v Trstu sodili Roccu Micalettu, domnevnemu rdečemu brigadistu, ki naj bi med drugim sodeloval pri pokolu v Ul. Fani in ugrabitvi Alda Mora. Sodili mu bodo zaradi žalitve sodnika med sodno obravnavo, prekršek, ki ga je zakrivil aprila pred dvema letoma v Benetkah med procesom o nekem ropu v bližini Vicenze, Zaradi izrednih varnostnih ukrepov, se ne bo proces odvijal v dvorani kazenskega sodišča temveč v bolj »primerni* dvorani porotnega sodišča.
Ko se je v torek zjutraj 23-let-ni Eugenio Parovel iz Ul. Carnaro hotel povzpeti na svoj tovornjak fiat 684, ga je čakalo nič kaj prijetno presenečenje. Neznanci so namreč v teku noči odnesli s tovornjaka vse, kar se je dalo odnesti. Manjkale so sprednje luči, rezervno kolo, dve bateriji, snežne verige, desno kolo itd. Po njegovem računu znaša škoda poldrugi milijon lir.
V okviru stalne rubrike »Spazio aperto*, bodo danes ob 19.30 oddajali po tretji televizijski mreži oddajo »Plurale femminile*. O temi: «Ženska in informacija — ženska v informaciji*. Jiaia SBJ-figfljaffUe novinarka Breda Pahor, praktikantka Itti Drioli ter publicistka ' Luciana Versi.
Pris
'mmm
Ob prvi obletnici smrti Angel« Žerjala darujejo sestre 15.000 z« KD Ivan Grbec in 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Devani-nega moža Pasquala darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za škedenjsko PD I. Grbec.
• Tržaška pokrajinska uprava razpisuje natečaj za namestitev dveh šoferjev. Prijavijo se lahko kandidati stari od 18 do 25 let, v posesti vozniškega dovoljenja vrste «B» in z opravljeno nižjo srednjo šolo. Rok za vložitev ustreznih prošenj zapade 8. junija letos.
V TOREK ZVEČER V OTROŠKI BOLNICI «BURL0 GAR0F0L0*
Nejasne okoliščine smrti noseče ženske
da nezadržno drsi v smrt. Dejansko je Milaminovičeva več ur notranje krvavela in kljub številnim poskusom, da bi jo pripravili za nadaljnji operacijski poseg, ni bilo več zanjo pomoči.
Primarij anestezistov, dr. Del Prete, je bil včeraj mnenja, da je Milaminovičeva podlegla zaradi ginekoloških posledic. To pomeni, da so jo poslali na oddelek za oživljanje, ko je še notranje krvavela, o-ziroma, ko niso bile ustrezno zašite vse rane na maternici. Z druge strani pa se tudi rojeva vprašanje, kako, da so anestezisti opazili njeno težko stanje šele proti večeru, ko je bilo že prepozno. Vprašanja o-stajajo zaenkrat odprta, vsaj delni odgovor nanje bo morda dala današnja sodna obdukcija, ki jo bo popoldne izvedel prof. Nicolini.
..................................m.............................■■■■....mm.........mmiimim.mi
PRESENETUIV EPILOG PROCESA 0 PROTIZAKONITEM IZVOZU VALUTE « TUJINO
Sandrinem, njegova hči in Simon Goldstein obsojeni Po razsodili karabinjerji aretirali odvetnika Romana
Milanka Milaminovič (morda Mi-lailovič), stara 42 let, mati več 0-trok, jugoslovanska državljanka. V naše mesto je prišla iz okolice Beograda v torek zjutraj. Prišla je po običajnih nakupih. Še preden se je stekel dan, točneje ob 23.40, pa je na oddelku za oživljanje otroške bolnice «Burlo Garofolo* prenehala živeti. Je bila njena smrt neizogibna? So zdravniki storili vse, da bi ji rešili življenje? S temi vprašanji se sedaj ukvarja državno tožilstvo, kateremu je na pobudo oddelka za oživljanje poslal zdravstveni vodja otroške bolnice, dr. Nemec, posebno poročilo.
Čeprav vladajo nad tem dogodkom preiskovalna tajnost in običajne birokratske ovire, smo včeraj vsaj v glavnih obrisih rekonstruirali zadnji dan Milanke Milaminovi-čeve. Bila je v sedmem mesecu
nosečnosti, ne da bi se tega sploh zavedela. Verjetno so jo zavedle — kot se je potem izkazalo — patološke krvavitve. Po tržaških ulicah jo je v torek zjutraj nenadoma zajela slabost in zatekla se je v glavno bolnico, kjer so kmalu sprevideli, da je primer zelo resen. Prepeljali so jo na ginekološki oddelek, ki ima svojo porodniško sekcijo v otroški bolnici.
Sem je Milaminovičeva prispela okrog 10. ure. Tu so ugotovili, da se je posteljica ločila od maternice in da je otrok že mrtev. Okrog 12. ure se je končal ginekološki poseg, s katerim so odstranili otrokovo truplo, ženski, ki je že močno izkrvavela, pa so izvedli še potrebne transfuzije in šive. Nato so jo zapeljali na oddelek za oživljanje. Ob njej se je tu zvrstilo več zdravnikov, ki pa so proti 19. uri opazili,
Včeraj nas je zapustil naš dragi
STANKO SARAŽIN
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Posebna zahvala prof. dr. Bartoliju, dr. Ukmarju in vsemu osebju IV. pnevmološkega oddelka sanatorija Santorio.
Žalostno vest sporočajo žena Amalia, sinova Amedeo in Paolo, snahi In ljubljeni vnuk Stefano.
Trst, 8. aprila 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
Ob nenadni izgubi
STANKA SARAŽINA
sočustvujeta z družino
firmi Electronic Shop in Rapido
Presenetljiv epilog procesa San-1 et doma iz Vareseja, kjer je znan drinelli - Prearo - Goldstein! Potem kot odličen pravni strokovnjak pred-ko je predsednik sodnega zbora dr. | vsem za sodbe, ki zadevajo tihotap-
Brenci prebral razsodbo (notar San-drinelli, njegova hčerka Tiziana in trgovec Simone Goldstein so bili obsojeni na težke zaporne kazni in na plačilo skupno več kot 6 milijard lir globe), so karabinjerji sodne palače v veliki hitrici in brez hrupa aretirali zagovornika notarja Sandrinellija in njegovo hčerko, odvetnika Giuseppeja Romana. Svojo nalogo so možje postave «opravili» tako dobro, da je le malokdo od številnih prisotnih sploh opazil za kaj gre: približali so se rnu v sodni dvorani, mu pokazan nalog, ga diskretno pospremili iz dvorane m odvedli po hodniku proti stopnišču, ki vodi iz sodne palače v koronej-ske zapore. Vest o aretaciji se je razširila šele kasneje, ko so se že nekoliko ublažili prvi komentarji o ifzsodbi, in je presenetila tako odvetnike kot tudi prisotne novinarje.
Odvetnik Giuseppe Romano, 60
stvo in goljufije, je bii aretiran po nalogu tržaškega preiskovalnega sodnika dr. Colarietija. Obtožen je nudenja osebne pomoči enemu od včerajšnjih obtožencev, odv. Maria-nu Prearu, lažnega pričevanja in navajanja priče k lažnemu pričevanju. Obtožbe so v tesni povezavi s preiskavo, ki jo vodi dr. Colarieti proti Marianu Prearu zaradi obre kovanja. Doslej ni bilo še mogoče izvedeti na katerih indicih temelji obtožnica in kdaj naj bi odvetnik zakrivil prekrške, saj je celotna zadeva še ovita v preiskovalno taj nost. Dejstvo pa je, da je preiskovalni sodnik verjetno že pred dnevi razpolagal z elementi, ki so obtoževali odv. Romana; za aretacijo ob koncu procesa naj bi se odločil le zato, da bi tako omogočil norma len potek sodne obravnave.
Aretacija odv. Romana je postavi la nekoliko v ozadje včerajšnjo raz
sodbo. Sodni zbor je spoznal Oscarja Sandrinellija, njegovo hčerko lizia-no in Simona Goldsteina za kiive protizakonitega izvoza valute v tujino v višini 748 milijonov lir, obsodil pa jih je tudi, ker niso prenesli nazaj v državo 161 milijonov lir. Oscar Sandrinelli je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev zapora in 2 milijardi 400 milijonov lir globe, Tiziana Sandrinelli Prearo na poldrugo leto ječe in eno milijardo 800 milijonov lir globe, Simon Goldstein pa na 2 leti in 2 meseca zapora in 2 milijardi lir globe. Vsem trem so prisodili še 100 milijonov upravne sankcije. Sodišče je obenem izbrisalo Tiziani Prearo vso zaporno ka zen, Sandrinelliju in Goldsteinu pa 2 leti zaporne kazni; vsem trem je nadalje izbrisalo vso upravno sankcijo in 2 milijona lir globe.
Odv. Mariano Prearo je bil oproščen obtožbe, da ni prenesel 161 milijonov nazaj v Italijo, ker dejanja ni zakrivil, sodniki pa so ga oprostili druge obtožbe (izvoza va
lute v tujino) zaradi pomanjkanja dokazov.
Javni tožilec dr. Drigani je hi! z razsodbo še kar zadovoljen: sodi šče je skoraj v celoti sprejelo kazni, ki jih je predlagal za vse tri obsojene. Z druge strani pa so zagovorniki po razsodbi »opozarjali*, da so sodniki upoštevali njihove zahteve in sodili trojici ne zaradi izvoza skoraj poldruge milijarde lir (kot jih je bremenila obtožnica), temveč zaradi izvoza bistveno manjše vsote (748 milijonov lir). Tako javni tožilec kot zagovorniki so najavili priziv: javni tožilec, da bi sodili obtožencem za celotno vsoto (poldrugo milijardo lir), zagovorniki pa, da bi dosegli za svoje varovance nižje kazni, saj so tiste, ki jih je izreklo včeraj tržaško kazensko sodišče, po njihovem mnenju mnogo prehude.
Zvečer se je izvedelo, da sta prevzela obrambo odv. Romana milanski odvetnik prof. Nuvolone in ir žaški odvetnik Sampietro,
V Rimu je v četrtek, 1. aprila 1982, umrl naš dragi
PASOUALE CANNATA
Pokopali smo ga v rodnem Palermu.
Žalostno vest sporočajo: žena Devana Lavrenčič, hčerki Irena in Nadja ter družine Lavrenčič, Fabbiano, Plaza, Lapaine in Sancin
Rim, Trst, Palermo, Rio de Janeiro, Ljubljana, 8. aprila 1982
Neva in Marjan iskreno sočustvujeta z Devano, Ireno in Nadjo ob bridki izgubi njihovega dragega moža in očeta.
Včeraj nas je za vedno zapustila
ERNESTA LAVRENČIČ vd. SCHILLANI
Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 12. Uri iz mrtvašnice glavne tolnišnice naravnost v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo sin Albino, snaha Anita, vnukinja Sabrina, sestra, brat in drugo sorodstvo.
Trst, 8. aprila 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)

PO IZKUŠNJI TABORA «BARKOVI JE 81»
Pestra in zanimiva dejavnost Kluba mladih raziskovalcev
Mladinski raziskovalni tabor «Barkovlje 81» predstavlja nedvomno novost za slovensko narodnostno skupnost. Mimogreme naj spomnim, da so tabor priredili Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov. Že sama izvedba mladinskega raziskovalnega tabora je pozitivna zadeva, ven dar bi raje omenil dva sklepa, ki sov ju sprejeli prireditelji in udeleženci tabora: 1. nadaljevati pobudo mladinskega raziskovalnega ta bora v letu 1982; 2. ustanoviti klub mladih raziskovalcev.
Dogodki po zaključku tabora so pokazali, da gornji trditvi nista prazni in puhli. Udeleženci tabora se od septembra 1981 dalje redno mesečno sestajajo. Na prvih up-nih delovnih sestankih je bilo treba^ dokončati tisto, kar ni bilo izvršeno v sklopu samega raziskovalnega tabora. Poleg tega se je bilo treba pripraviti na dvojno predstavitev dela, ki je bilo opravljeno v okviru tabora Najprej smo se 30. januarja 1982 predstavili domačim v prostorih KD Barkovlje v Ul. Cerreto, nato pa 2. februarja 1982 v Slovenskem klubu v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Ostali sestanki so bili posvečeni ustanavljanju kluba mladih raziskoval cev. Seveda je še vse na začetku razvojne poti. Na vsak način je klub že izvedel prvo akcijo ter v glavnih obrisih začrtal smernice delovanja.
Prva akcija kluba pa je bila izvedba strokovne poldnevne ekskurzije po Tržaškem Dobili smo se 31. marca na Trgu Oberdan v Trstu. Od tam smo se napotili do Štivana, kjer smo si ogledali staro cerkev. Strokovnjaki pravijo, da je omenjena cerkev ena najstarejših na našem ozemlju. V njeni notranjosti se namreč nahajajo mozaiki iz 5 Stoletja. Zgradba je skozi stoletja
doživela precej sprememb in prenovitev. Zadnja obnovitvena dela so bila izvedena leta 1955. Nato smo si ogledali še tok reke Timave.
V bližini Štivana se nad avtocesto nahaja špilja, kjer je podzemni tempelj, ki je posvečen čaščenju boga Mitre. V naše kraje so omenjeni kult prinesli rimski vojaki 15. legije, kjer so služili možje iz teh krajev. Sam kult pa prihaja iz Male Azije, špiljo so odkrili speleologi leta 1965. Nato so leta 1974 jamo poglobili in uredili sedanji tempelj - mitrej.
Od mitreja smo se napotili do Nabrežine, kjer smo zavili do vodovodnega stolpa. V njegovi neposredni bližini se nahajajo temelji in delno ostanki zidov večje hiše iz 2. stoletja pred našo ero. Na vsak način gre za ostanke hiše, ki ni rimskega izvora in torej spada v predrimsko kulturo naših krajev, v kulturo Keltov (po vsej verjetnosti). Poleg tega je omenjena hiša ohranjen primerek hiše iz tiste dobe na Krasu.
Pot nas je nato vodila do Sliv-nega. Tam se v bližini vasi nahaja večje gradišče V odbobju 1956 -1970 so ga arheologi večkrat raziskovali. Gre za res obsežno zadevo, saj znaša obseg gradišča kar 270 metrov Vse skupaj se nahaja na koti 199, približno 750 metrov od vasi. Nedaleč od tega gradišča pa se v razdalji 500 metrov razteza še eno gradišče. Obe sta na izredni legi, saj obvladata prostor, v katerem se nahajata. Vsekakor si je vredno gradišči ogledati. Poleg teh dveh gradišč se na Tržaškem nahajajo še druga zanimiva gradišča.	•
Strokovna ekskurzija je bila nedvomno zanimiva, saj je približala nekaj utrinkov iz preteklosti krajev in lozemlja, na katerem živimo. Zmenili smo se. da bomo v kratkem priredili podobne akcije.
Milan Pahor
Ullllllllirillii mn 1111(111 lil II! lil lil IIIII IM II 1(111 HHII lili IIIUIIIIMIIHMMIIIIIH Hilli It MIHI Mili II lili Tlltllllll Milili
ŠZ Sloga - planinski odsek.,
vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 12 aprila na
družinski izlet na Vremščico
Izhodišče Gornje Ležeče. Odhod iz Bazovice z osebnimi-vozili ob 9. uri.
"GLEDALIŠČE V TRSTU
N. V. GOGOLJ
ŽENITEV
popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih
V soboto, 10. aprila, ob 14. uri.
,. Ob priliki otvoritve gostilne v Prečniku (bivša Felicita), ki bo 11. aprila vabita
LIVIO in GIANNI
vse prijatelje na kozarec domačega vina v soboto, 10. aprila, ob 17. uri.
Razstave
V Bežigrajski galeriji v Ljubljani razstavlja do 14. aprila Deziderij $vara.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 8. aprila ALBERT
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.41 — Dolžina dneva 13 09 — Lu-bfl vzide ob 19.45 in zatone ob 6.58.
Jutri, PETEK, 9. aprila
TOMAŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 17,2 stopinje, najnižja 10,9. ob 18- uri 15 stopinj, - zračni tlak 1018.4 mb pada, veter 7 km na uro za-hodnik, vlaga 78 odstotna, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna Dri, Fulvio Labruzzi, Marco Coassin, Stefano banson, Luisa Camporeale. Andrea Roman, Marco Cassiano, Francesca “egorer.
UMRLI SO: 80-letni Pietro Dam-brosi. 77-letni Giovanni Fabian, 58-letni Alindo D Angelo, 51-letni Ne-
Pierazzi, 78-letna Maria Anna Destallis vd. Scatton, 58-letni Osvalde Tritta. 77-letna Isolina Mian vd. V-andot, 45 letni Edmondo Pertot, ho-letni Ernesto Leiter, 73-letni Um-berto Giacich. 27-letni Mario Kov-ska. 86 letni Mario Gabbi. 86 letna Matilde Turk vd. Geat, 49 letna Jolanda Grizonic por. Gandusio, 73-S.1 Romeo Stocchi. 87-letna Anna
mguentini. 83-letna Giovanna Fran covieh vd. Gregori.
dnevna služba lekarn
TI1 (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. Ul. e. Severo 112, Ul Baiamonti 50. Zgonik. Milje.
t°d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
nočna služba lekarn
,	(od 20.30 dalje)
*U1- Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Zgonik, Milje.
lekarnf v okolici
Rol junec: tel 228 124; Bazovica
226 165; Ončine: tel. 211 0011 Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje te>- 213137: Milje: tel. 27U24.
ZDRAVSTVENA dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 2t. ure in praznična od 8. do 20. b«. tels 68-441.
Gledališča
Urnik trgovin ob veliki noči
Navajamo urnik trgovin ob velikonočnih praznikih.
SOBOTA, 10. aprila: vse trgovine, ki so ob sobotah zaprte zaradi tedenskega počitka, bodo lahko obratovale ves dan z rednim urnikom.
NEDELJA, 11. aprila (velika noč): vse trgovine bodo zaprte, le cvetličarne bodo smele obratovati v dopoldanskih u-rah.
PONEDELJEK, 12. aprila (velikonočni ponedeljek):	vse
trgovine »stanej > zaprte, le pekarne in mlekarne bodo lahko dopoldne odprte.
SREDA, 14. aprila: prodajalne vseh jestvin, cvetličarne in drogerije bodo lahko obratovale tudi popoldne.
• Predstavniki upravnih odborov
družinskih posvetovalnic se bodo danes ob 12. uri sestali v Ul. Far-neto s predstavniki KZE in razpravljali o reševanju problemov v zvezi s poslovanjem posvetovalnic.
Prosveta
VERDI
Nocoj ob 21). uri sedma predstava opere D. Cimarose »Matrimonio se-greto» (Tajna poroka), red E za parter in F za galerije in lože. Dirigent Massimo de Bernart, režiser Antonello Madau Diaz. Pri blagajni gledališča se prične danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic.	r
Občinsko gledališče Verdi razpisuje avdicije za vse glasove, da bi jih uporabilo v svojem pevskem zboru s terminsko pogodbo. Prošnje je treba poslati do 15. t.m. u-radu za osebje ustanove — Ul. Ei-naudi 1.
ROSSETTI
V četrtek, 15., in v petek, 16. t.m., bo na sporedu v gledališču Rosset-ti komično - glasbena fantazija v dveh delih «Rasceliana». Protagonista Renato Rascel in Giuditta Sal-tarini. 20-odstotni popust za abonente. Rezervacije pri osrednji blagajni.
Kino
Zbor in folklorna skupina rojakov iz Belgije bosta nastopila v sredo, 14. aprila, ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Gostovanje prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov s sodelovanjem Duhovske zveze in Slovenske prosvete.
Izleti
SPDT vabi svoje člane za tradicionalni spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek. Zbirališče bo 12. t.m. ob 9. uri na glavni železniški postaji v Trstu. Planinci se bodo nato peljali z vlakom do Vižovelj. Od tu se bodo podali peš na Grmado, se spustili v Jamlje ter še v Doberdob po planinski vertikali SPDT. Povratek bo z vlakom iz Ronk ob 18.51. povratek v Trst pa približno ob 19.30. Skupno bo približno pet ur hoje. Izlet je primeren za vse. Vabljeni!
KD Vesna priredi v nedeljo, 18. aprila, enodnevni avtobusni izlet v Celje (na grob slikarja Alberta Sirka) in v Kumrovec (ogled rojstne hiše tov. Tita). Cena izleta - vklju čena je vožnja in kosilo 21 000 lir. Vpisuje odbornica Sandra Gruden vsak večer od 20. do 21. ure v baru doma A. Sirk v Križu.
Sekcija KP1 «J. Verginellu* iz Križa prireja od 15. do 19.5. izlet na Dunaj in od 8. do 17.8. izlet v SZ (Moskva. Leningrad in Kijev). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213, vpisujejo pa ob sobotah (Iff.—W:30) ter ob nedeljah (11.—12.) v kriškem Ljudskem domu.
Mladinski odbor SKGZ in njegove članice iz Trsta, Gorice in Benečije priredijo 10., 11. in 12. aprila velikonočni izlet na Koroško. Cena 60.000 lir. Vpisovanje in informacije na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 — telefon 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2 telefon 84644.
Ariston Počitek.
Ritz 18.00—21.40 «Reds». W. Beaty, D, Keaton.
Eden 17.30 »Canon il barbaro». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30—22.15 «Bello mio bellezza mia». G. Giannini, M. A. Melato, S. Sandrelli.
Fenice 17.00 »Casta e pura». L. An-tonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazlonalc 16.00 «Sogni proibiti di u-na coppia particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 17.00 «La časa stregata*. Renato Pozzetto. Barvni film.
Aurora 16.00 «11 tempo delle mele*.
Moderno 16.00—22.00 «11 tempo delle mele*.
Filodrammatico 15.00 «Josephina l'immorale». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gaoilol 17.00—21 30 «Competition».
Vittorio Veneto 16.30 «Culo e cami-cia». R. Pozzetto, E. Montesano.
Mignon 16.30 «Lilli e il vagabondo».
Radio 14.30 «Luxure». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «California 436». D. Corradine.
Razna obvestila
Foto krožek Trst 80 obvešča, da bo redna seja jutri, 9. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani ZSKD UL sv. Frančiška 20/11.
Uprava občine Dolina sporoča, naj zainteresirani vinogradniki, ki želijo razstavljati svoj pridelek na 26. občinski razstavi vin, ki bo od 9. do 12. maja v Dolini, prinesejo vzorce v uradnih urah na občinski sedež v sobo št. 5 od 9. do 16. aprila.
Uprava občine Dolina sporoča.da 10. aprila t.l. ob 12. uri poteče rok za predložitev prošenj za pripustitev k javnemu natečaju za mesto »eko-noma*.
SPDT vabi svoje člane in simpatizerje v petek, 16 aprila, na predavanje dr. Majde Mazovec na temo «V senci Himalaje*. Predavanje bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) in bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
UPOKOJENEC z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče žensko staro približno 50 let za skupno življenje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. pod šifro «Pomlad».
35-LETNI, pošten, s trgovsko izobrazbo, z lastnim avtomobilom, redno zaposlen v dopoldanskih urah išče kakršnokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Popoldnevi*.
PRODAM hišo v dobrem stanju z dvoriščem v okolici mesta. Telefon 040/228390.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan-Dolina št. 147. Toči belo in črno vino.
KMEČKA POSESTVA GRU-DIN.4, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru pi (na Štradalti) občina Sovod uje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12 ure in od 15 do 17 ure. ter ob sobo tah in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev (0481) 391 063.
TA TELEFONSKA številka in tvoja dobra volja ti nudita priložnost zaslužiti 800.000 lir, če imaš med tednom in ob sobotah vsaj dve uri prostega časa. Nudimo tudi stalno zaposlitev — mesečna plača 750.000 lir in vpis v ENASARCO. Pogoji: starost od 23 do 45 let in lasten avtomobil. Tel. 040/200181 v uradnih urah.
OSMICO je odprl Karlo Pegan Zgonik št. 58. Toči belo in črno vino.
DRAGULJI
/z/fvf/// * 0/r/y/
.'Z/Zi/Zj/V
S TISKOVNE KONFERENCE V HRANILNICI
Blagajniška služba za KZE buri duhove goriških bančnikov
Banca del Friuli je v konzorciju s posojilnicami dosegla največ točk ■ Ce bo skupščina KZE izid natečaja potrdila, bo Goriška hranilnica vložila ugovor
V goriškem svetu bank bo prišlo do vojne s kolkovanimi papirji, kajti denarna masa nekaj manj kot sto letnih milijard lir je zelo vabljiva za katerokoli bančno podjetje. Goriška podružnica Banca del Friuli si je namreč v konzorciju z nekaterimi posojilnicami pridobila na javnem natečaju pravico postati blagajnik goriške krajevne zdravstvene enote. O tem mora sicer dokončno sklepati skupščina (50 ljudi) krajevni zdravstvene enote. Če bo s. upščina sprejela ponudbo Ban-ee del Friuli in s tem potrdila izid natečaja bo Goriška hranilnica vložila priziv. To je na tiskovni (con ferenci Goriške hranilnice jasno po vedal, odgovarjajoč vprašanju našega urednika, predsednik upravne ga odbora hranilnice ing. Gelseri no Graziato.
O tem vprašanju je kar precej govora v Gorici v teh dneh. O tem smo v torek v našem listu že pisali, medtem ko je marsikatero drugo glasilo previdno molčalo. Kaj je povedal predsednik upravnega odbora hranilnice? Na javnem natečaju je sodelovalo več bančnin podjetij oziroma kOnzorcijev bank. V točkovanju so veljale službe s katerimi banke razpolagajo, možnost takojšnjega začetka blagajniške službe za tako veliko podjetje kot je krajevna zdravstvena enota, ki daje delo nad 3.000 uslužbencem in ki ima svoje bolnišnice, ambulante, pisarne na vsem področju goriške pokrajine. To pomeni, da mora biti tudi bančna služba za tolikšno maso ljudi razdeljena na vsem pokrajinskem ozemlju. Veljajo pri vsem tem v točkovanju tudi števila bančnih poslovalnic. Goriška hranilnica je šla v akcijo složno s Tržaško hranilnico (ta ima nekaj podružnic v Tržiču in Gra-dežu) ter z Banco Nazionale del Lavoro. Na natečaju je ta skupina dobila 66 točk. Drug konkurent, Banca Antoniana (ta je zmagala na podobnem natečaju v Trstu), je dobila 65 točk, torej točko manj. Tretji konkurent, Banca del Friuli, pa se je povezala z nekaterimi posojilnicami (Kočnik - Fara Koprivno, Sovodnje, Turjak, Staran-can in Vileš; izostala je le posojilnica v Doberdobu) in tako upoštevajoč dejstvo, da imajo posojilnice sedem poslovalnic, kar pomeni sedem točk, dosegla maksimalno številko 74 točk. Če ne bi bilo posojilnic, bi bila Banca del Friuli na natečaju imela samo 64 točk.
Goriška hranilnica pa meni, da ni ta rezultat pravilen. Ugovora še ni vložila, kajti skupščina krajevne zdravstvene enote ni še sprejela tozadevnega sklepa. Nadzornemu bančnemu organu Banca dTtalia pa so že 24. marca poslali pismo v katerem so orisali razloge po katerih niso, po mnenju hranilnice bile spoštovane vse točke v natečaju. Medtem ko so med podružnicami Goriške hranilnice vse službe povezane ni tega med najbrž različnimi sodelavci v konzorciju, ki je dobil največ točk. Sicer pa je ing. Graziato dejal, da čakajo na skupščino krajevne zdravstvene e-
note in na sklepe v tej skupščini. Potem bodo sprejeli potrebne u-krepe. Goriška hranilnica pa vrši v tem trenutku funkcijo blagajnika za krajevno zdravstveno enoto in je na prošnjo KZE to službo podaljšala do konca aprila, čeprav bi bili morali tudi to odločitev sprejeti na skupščini KZE že do konca marca.
Tiskovno konferenco je upravni svet hranilnice sklical, da bi o-brazložil uspehe in bilanco lanskega leta. O teh bomo pisali jutri. Danes nudimo našim bralcem še nekaj odgovorov na razna vprašanja. Na vprašanje zakaj ne daje hranilnica posojil občinskim upravam, je bil odgovor tak: z novimi zakoni, ki določajo da mora rimska Cassa depositi e prestiti dajati posojila občinam, je bila hranilnici odvzeta možnost, da bi dajala občinam posojila kot je to delala v prejšnjih letih. Vendar pa pride hranilnica na vrsto le če Rim tako odloči in le če občina dokaže, da je zmožna brez težav odplačevati najeto posojilo in le če je v prejšnjih letih zadostila podobnim obveznostim brez težav. Procedura pa je precej zapletena, nam je dejal pristojni funkcionar hranilnice.
Predsednik pa je odgovoril tudi na vprašanje v zvezi z nekaterimi videmskimi političnimi predstavniki,
ki želijo da bi podeželske posojilnice imele več pristojnosti. Ing. Graziato je dejal, da na letni skupščini Bance dTtalia govore le zastopniki zveze hranilnic, ki imajo 66 akcij emisijskega podjetja. Zveza hranilnic je najmočnejši bančni koncern v državi. Zato si mora vsakdo poiskati prostor, ki mu pri-tiče.
Seveda je bilo tudi precej govora o upravljanju rotacijskega sklada. O tem vprašanju je bilo v Gorici in Trstu že precej govora, kajti v Vidmu so nekatere politične in druge sile, ki bi želele, da bi u-pravljanje skladov FRIE odvzeli go-riški in tržaški hranilnici ter ga dali videmski banki Mediocredito. Predsednik Graziato je bil mnenja, da je bolje da ostane upravljanje sredstev FRIE v Gorici in v Trstu. Sicer bi goriška in tržaška pokrajina utrpeli veliko gospodarsko škodo. Kar se tiče upravljanja FRIE še nekaj podatkov. Dali so podpore 314 podjetjem in ustanovam. V veliki večini, v 302 primerih so prosilci redno vrnili ali redno vračajo posojilo. Do težav je prišlo v 12 primerih. To so v glavnem velike tovarne, ki so večkrat predmet sindikalne in časopisne kronike, kajti prav te tovarne zabredejo v krizo, kljub temu da so dobile kredite pod ugodnimi pogoji iz javnih sredstev.
POBUDA FEIGL0VE KNJIŽNICE V KULTURNEM DOMU
MARKSIZEM: VAŽEN VODNIK V RAZVOJU JUGOSLAVIJE
O tem sta govorila profesorja Božidar Debenjak in Lev Kreft . Razstava marksistične literature
Pomen marksistične misli pri izgradnji nove Jugoslavije ter njen razvoj. To je bila tema predavanja, ki ga je v mali dvorani Kulturnega doma pripravila Slovenska knjižnica Damira Feigla ob sodelovanju novogoriškega medobčinskega študijskega središča Pš CK ZKS.
Ob udeležbi poslušalcev z obeh strani meje. je prisotne najprej pozdravil sociolog Darko Bratina, ki je poudaril aktualnost marksistične misli tudi v zamejskem prostoru. Bratina je nadalje ugotovil, da se
POGOVOR KVESTORJA CAPASSA Z NOVINARJI
Ni velikih kaznivih dejanj na območju goriške pokrajine
V zadnjih mesecih so na Goriškem zabeležili le dva večja ropa v Tržiču in Romansu - V naši zakotni pokrajini le nekaj malega kriminala
Gorica je znana kot malo, mirno mesto, kjer je le malo kriminala, če sploh smemo tako imenovati le malo prestopkov proti zakonom. Odmaknjeni smo od velikih središč, v cul de sacu, pri nas ne prihaja do vlomov, ropov, terorističnih atentatov, o čemer vsak dan poročajo radio, televizija, časopisje, faradi tega velikokrat zavidamo našim kolegom v velikih mestih, ker imajo ti vsak dan veliko vesti črne kronike na razpolago. V istem trenutku ko se milanski kronist ukvarja z napadom na banko ali zagonetnim umorom, se mi ukvarjamo, ko slučaj to nanese, s krajo kolesa, aretacijo pijanega človeka (še teh ni danes več), kajti pri nas so ljudje mirni. Senzacijo vzbudi aretacija prodajalcev mamil, ko gredo ti skozi ozemlje goriške pokrajine.
Pred sedmimi meseci je v Gorico prispel novi kvestor dr. Renato Ca-passo. Prej je služboval v krajih, kjer je kriminala veliko, v našem mestu pa ni samo za nas kroniste, marveč tudi za policijske agente in
niiiiimiHikiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiMiiirniiiiiiiiiiiiiiMimiiiNiiimmiiiiiiiiiiii
GORIŠKI TRGOVEC HUDO RANJEN V CESTNI NESREČI PRI ZAGREBU
V bližini Zagreba se je v torek hudo ponesrečil 53-letni goriški trgovec Mario Pahor, rojen v Sovod-njah, sicer pa bivajoč v Gorici, Ul. Cordaioli 55. Vest o nesreči so v torek zvečer sporočili z italijanskega konzulata v Zagrebu na go-riško kvesturo, od tod pa so novico posredovali sorodnikom. Pahor je menda, kakor je mogoče sklepati na podlagi sicer skopih podatkov, z avtom trčil v tovornjak. Po nesreči pa so ga prepeljali v zagrebško bolnišnico. V Zagreb je nemudoma odpotovala Pahorjeva žena. Žal nimamo podrobnejših vesti o poteku nesreče in o zdravstvenem stanju ponesrečenca.
Srečanje delegacij v Novi Gorici
Danes. 8. aprila, dopoldne se bosta v prostorih Ljubljanske banke v Novi Gorici sestali delegaciji predsedstva medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva severnoprimorskih občin in teritorialnega (Kibora Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Gorice. Na uvodnem razgovoru se bosta delegaciji medsebojno informirali o aktualnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obisk bodo gostje iz Gorice dopoldne nadaljevali z ogledom cementarne Salonit Anhovo, popoldne pa si bodo ogledali še šolski center Vojvodina v Tolminu, popotresno obnovo Bre-ginja in novo kaninsko vas v Bovcu.
Silvo Kovač
Marca skozi tržiško pristanišče 104.750 ton blaga
V tržiški luki Portorosega so marca pretovorili 104.750 ton različnega blaga. V glavnem gre za tovor, ki so ga v luki izkrcali, kajti natovorili so tokrat le manjšo količino cementa (okrog 500 ton) ter nekaj manjših pošiljk.
Od prispelega tovora je na pr-
vem mestu premog (okrog 43 tisoč ton), sledi les (okrog 31 tisoč ton), žitarice, staro železo, kaolin itd. V prvem trimesečju letos so v pristanišču Portorosega pretovorili nekaj manj kakor 350 tisoč ton blaga.
V galeriji Idrija bo danes, 8. aprila, ob 18. uri, otvoritev razstave slikarskih del akademskega slikar ja Franceta Godca iz Ljubljane, ki jo je pripravil Mestni muzej Idrija. Razstavo, ki bo odprta do 20. aprila letos si bodo lahko obiskovalci v idrijski galeriji ogledali vsak dan od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure.
Silvo Kovač
funkcionarje precej miru. Kvestor nam je povedal, da so agenti goriške kvesture in dveh policijskih komisariatov v Tržiču in Gradežu (v drugih krajih na Goriškem so karabinjerji tisti ki opravljajo policijsko službo) vestno izvrševali delo. Ni ga bilo veliko. V sedmih mesecih je bilo 432 prijav za dejanja proti zakonom. V veliki večini primerov so bili to primeri ukradenih avtomobilov, motorčkov, vlomi v stanovanja. V 55 primerih so našli krivce atentatov. V tem času smo imeli le dva ropa in sicer v decembru v zlatarni v Tržiču, kjer sta krivca najbrž dva Roma iz pokrajine Vicenza, in v marcu v poslovalnici Goriške hranilnice v Romansu. Policijski agenti so v tem razdobju aretirali 28 oseb po nalogu sodne oblasti, 24 oseb pa ker so jih našli pri izvrševanju protizakonskih dejanj. Policisti so našli tudi štiri pištole in eno puško v dobrem stanju, poleg tega pa še nekaj starih nabojev in razstreliva iz časov vojne.
Pri Tržiču so svojčas našli, v sodelovanju s finančno stražo, skupino tihotapcev z mamili, ki so ji zaplenili 11 kilogramov hašiša, 54 milijonov lir in 2.600 dolarjev.
Policisti pa se ukvarjajo seveda tudi s preventivo. Sodniku so javili nekaj imen uživalcev mamil. Poostrili so nadzorstvo nad nekaj mladimi jjostopači, ki mrzijo delo, in ki sedijo večkrat bodisi pred policisti ali pred sodnikom. Nekaj ljudem so tudi ukazali, da morajo zapustiti naše mesto in se vrniti v rodni kraj.
Kvestor nam je tudi povedal, da je sodelovanje z jugoslovansko policijo v Novi Gorici odlično.
Kar se preventivnega dela tiče kroži sedaj v Gorici en avto leteče policije več ko prej, zlasti ob konicah. Policisti so izvršili tudi več cestnih blokov in našli v avtomobilih in pri šoferjih marsikatero nepravilnost. Leteča policija je v tem sedemmesečnem razdobju 621 krat prihitela v razne kraje na poziv občanov.
umni,  mil,lunin,  ■iiiiiiiiiii  
Ostržek v Kulturnem domu
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem izleta v Sežano na velikonočni ponedeljek, da bo odhod s Travnika v Gorici Ob 13.30, iz Pevme (pred spomenikom) ob 13.35, iz Štandreža ob 13.40, iz Sovodenj in Gabrij ob 13.45. Prosi' se ža točnost!
Na Štajersko in v Pomurje priredi v dneh od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet SPD v Gorici. Kdor želi na izlet se mora čimprej prijaviti na sedežu SPD v Ulici Malta 2, vsak dan od 9.30 do 11.30. Prijave so nujne zaradi rezervacij v hotelih. Sovodenjci in Gabrci se lahko vpišejo pri Mili Kovic vd. Kumar v Škrljah.
Mladinski odbor SKGZ organizira 10., 11. in 12. aprila mladinski izlet na Koroško. Vpisovanje na sedežu SKGZ (Ui. Malta 2, tel. 84-644) in na ZSKD (Ul. Croce 3, tel. 84-495).
posveča tej problematiki premalo pozornosti ter da je pobuda knjižnice v nekem smislu zaorala ledino.
Dominik Soban, predstavnik soorganizatorjev iz Nove Gorice je poudaril, da spada pobuda v okvir predkongresne dejavnosti ZKS, obenem pomeni to okrepitev sodelovanja na kulturnem področju med matično domovino in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Ob tej priložnosti je Soban podaril knjižnici D. Feigla vrsto knjig in publikacij z marksistično vsebino, ki bodo odslej na razpolago vsem v prostorih knjižnice v Kriški ulici.
Predavatelja večera, profesorja Božidar Debenjak ter Lev Kreft, pa sta orisala pot marksistične misli v izgradnji nove Jugoslavije, njenem pomenu pri samoupravljanju ter politiki neuvrščenosti. Njuno izvajanje. ki je mestoma zahtevalo precej zbranosti poslušalcev, pa sta o-bogatila v kasnejši debati, ko so nekateri izmed prisotnih postavili predavateljema specifična vprašanja v zvezi z obravnavano temo.
Naj povemo še, da so članice marksističnega centra iz Nove Gorice pred predavanjem samim prebrale nekaj odlomkov iz Debenja kovih, oziroma Kreftovih spisov. V preddverju doma pa so bile razstavljene knjige marksistične literature, ki bodo odslej bogatile Fei-glovo knjižnico.
(Na sliki od leve proti desni so: prof. Darko Bratina, prof. Lev Kreft, prof. Božidar Debenjak ter Dominik Soban).
Odkritje plošče invalidom
V tržiški ladjedelnici bodo danes, ob 11.30, odkrili spominsko ploščo vsem, ki so izgubili življenje na delovnem mestu, oziroma, ki so nit delovnem mestu utrpeli hude telesno poškodbe. Na slovesnosti bo govoril član pokrajinskega vodstva sindikalne federacije CGIMJISL-UIL Achille Colautti.
• Na sedežu sindikata kovinarjev
v Tržiču bo v petek s pričetkom ob 8. uri seminar za sindikalne kadre. Največ pozornosti bodo namenili obravnavi organizacijskih vprašanj v sindikalnem gibanju.
....................iiitttmitniMmniiiitiitinMniiiimitMiiiiiiiittimiiiiimttimitiiiiffmMhHnai
V OKVIRU TRADICIONALNIH STIKOV
V UKVAH SESTANEK VODSTEV SLOVENSKE SKUPNOSTI IN NSKS
Poslanec Fontanari bo v Trstu na tiskovni konferenci govoril o akciji za globalni zaščitni zakon
Ostržek v baletni predstavitvi, torej nekoliko drugače, kakor na malih zaslonih. Učenci slovenskih o snovnih šol in otroških vrtcev so včeraj z zanimanjem sledili baletni igri o Ostržku. ki so jo naštudirali gojenci slovenskega dijaškega doma v Trstu, ob sodelovanju SSG, Stalnega tržaškega gledališča ter Pionirskega gledališča z Reke. Gostovanje v goriškem Kulturnem do
mu, včeraj so bile kar tri predstave, pa je oskrbel dijaški dom «Simon Gregorčič* iz Gorice.
Pa še to. Ostržek je prišel ob pra vem času, kot darilo, ob začetku velikonočnih počitnic. Šolska vrata, kakor tudi vrata v otroških vrtcih se bodo spet odprla v četrtek.
(Na sliki: predstavo).
otroci med jutranjo
Na sestanku deželnega vodstva Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so ga imeli prejšnjo soboto v Ukvah v Kanalski dolini, so obširno razpravljali o razmerah, v katerih delujeta. Delegacijo SSk je vodil tajnik Drago Štoka, delegacijo NSKS pa Matevž Grilc. Na pogovorih, ki so bili temeljiti in tudi časovno dolgi, so poudarili koristnost medsebojnega informiranja in se dogovorili, da bodo takšne stike gojili tudi v bodoče in jih še okrepali.
Predstavniki Slovenske skupnosti so poročali o vključitvi stranke v novo deželno večino. Obširno so spregovorili o pripravah na upravne volitve v Trstu, ki bodo velikega pomena tako za vse demokratično gibanje, kakor tudi za slovensko stranko še posebej. Ob tem so ilustrirali napore za sprejetje globalnega zaščitnega zakona, v katerih sodeluje SSk s svojim zakonskim osnutkom. ki ga je predstavil južnoti-rolski poslanec Fontanari. Ta poslanec in SSk bosta v kratkem v Trstu priredila tiskovno konferenco, na kateri bosta pojasnila to pobudo.
Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev so zelo visoko ocenili obisk avstrijskega predsednika republike Kirschlaegerja na slovenskem zborovanju v Selah, v čemer vidijo pripravljenost oblasti na reševanje odprtih slovenskih vprašanj.
Na tem sestanku so govorili tudi o odnosih z matično domovino in se zavzeli za njihovo nadaljnje poglabljanje.
Med svojim obiskom v Ukvah so udeleženci sestanka prisostvovali vaji folklorne skupine, ki jo sestavljajo slovenski mladinci in mladinke iz te vasi.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici poziva udeležence avtobusnega izleta na Koroško, da čimprej poravnajo obveznosti.
Na letošnjem pohodu prijateljstva
po goriških in novogoriških ulicah namerava ekipno sodelovali tudi planinsko društvo, člani - mladinci naj se čimprej javijo na sedežu v Ulici Malta.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 20. uri (po jug. času). I. Orkeny: Totovi, Predstava bo v gledališki dvorani v Solkanu za abonma red S četrtek in izven, S četrtek A in izven.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Eccezzziunale... veramente*. D. Abbatantuono in S. Sandrelli.
CORSO 18.00-22.00 «Banana Joe*. B. Spencer. Barvni film.
VITTORIA 17.00 — 22.00 »Dammene ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
ENCELMOR 17.30-22.00 «Culo e ca-micia*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Black cat*. Nora Gorico in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Ljubezen izpod sedemnajstih*. Nemški film,
SVOBODA 18.00-20.00 »Zmaj proti tihotapcem mamil*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 »Sanje o slavi*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go-rici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ul. Rosselli, tel. 72-340.
Zanimanje videmskih šolnikov za zgodovino odporništva
VIDEM — V Vidmu, kjer imajo komaj nekaj let sem univerzo z nekaj fakultetami in so zgradili vrsto sodobnih stavb za višje srednje šole in kjer imajo skoro vsak dan na sporedu vrsto gledaliških in koncertnih predstav, u-nietniških razstav in predavanj, ,ie vsaka nova kulturna pobuda dobrodošla, čeprav nimajo v teto kraju takih izrednih kulturnih tradicij, kot jih ima npr. Trst, kjer so se prepletale in se še prepletajo različne kulture, nosijo vendar v sebi furlanski kulturniki nekaj pionirskega. Izvleči se hočejo iz toge provincialnosti, v katero jih je potisnila njihova odmaknjenost od večiih italijanskih kulturnih središč. Furlani so zelo marljivi in so si zaradi tega, tudi brez večjih državnih podpor ustvarili solidno gospodarstvo, ki temelji na mali industriji, obrti in dobro razvitem kmetijstvu. Novega zaleta so dobili po potresu in prav ob tej priliki je prišla na dan njihova zavzetost za kulturo.
Zaradi tega jih zanima vse, kar se dogaja na kulturnem področju. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo prejšnji petek u-gotovili, da je bila dvorana na videmski univerzi polna ljudi, predvsem profesorjev in učiteljev. Prišli so na povabilo furlanskega inštituta za zgodovino odporništva, ki je priredil srečanje o iskanju ustnega izročila in njegove uporabe v šoli Gre za ustno izročilo o dogodkih polpretekle dobe. Furlanski inštitut za zgodovino odporništva ima namreč zelo tesne stike s šolskim svetom in veliko je šolnikov, ki se odzivajo njegovim pobudam.
Na petkovem srečanju sta predavala prof. Guidj Quazza in prof. Pieiro Brunello. dva med najbolj znanimi preučevalci zgodovine odporništva v Italiji. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo o srečanju s podobno tematiko, ki je bilo v Benetkah pred časom, izšla pa je pri založbi Marsilio.
Furlanski inštitut bo v kratkem priredil izpopolnjevalni tečaj za šolnike na temo o zgodovini odporništva.
MARKO VVALTRITSCH
ČEDAD — Sloviti langobardski tempelj* v Čedadu bo doživel nekaj temeljitejših sprememb. Posebno v zadnjih letih je ta kapela ali cerkvica vzbudila med domačimi in še posebej med tujimi turisti izredno veliko zanimanje, za to st je čedadski občinski odbor odločil za korenitejše spremembe, predvsem kar zadeva notranjo razsvetljavo. Občinska uprava je sedaj dodelila ustrezna finančna sredstva, tehnična služba pa bo opravila svoje. Namestiti bo namreč treba »ustrezni vir svetlobe*, ki bo zadoščal, da se bo umetna svetloba templja čim bolj približala prirodni svetlobi, to se pravi svetlobi, ko sta bili odprti okni severne in zal vodne stene, okni ki sta ambientu dajali veliko svetlobe, posebno ob poletnih sončnih dneh.
V IZDAJI TURISTIČNEGA DRUŠTVA VIPAVA
Pogačnikov Vodnik v Vipavo primer drugačnega mišljenja
To ni zgodovina niti sociologija niti magija - Obravnava kulturo in naravo vendar na svojski način - Bistvena mu je pojavnost, bolje oblika pojavnosti
Američan Delbcrt Elliott si je omislil farmo, na kateri redi lame, lepo in simpatično žival, ki mn daje odlično in zato tudi drago volno, ki postaja zadnje čase še posebno iskana surovina
Turistično društvo Vipava je lani proti koncu leta izdalo drobno knjižico Marka Pogačnika z naslovom Vodnik v Vipavo, 'le besede v uvodu, ko Pogačnik postavi osnovno trditev, da se v Vipavi prepletata Postojnska jama kot naravni spomenik in Benetke kot kulturni spomenik, vse tri pa so vodna stvaritev, nakazujejo, da Vodnik v Vipavo ni navaden turistični vodič. Tudi nadaljnja poglavja, ki jih je skupaj z uvodom sedem, vznemirijo bralca, da postane radoveden, kakšen je ta nov mišljenjski pristop, ki se močno razlikuje od običajnih obravnav naših kulturno - zgodovinskih spomenikov.
Pogačnik uporabi klasične zgodovinske podatke iz raznih virov (iz literature, iz pripovedovanja
KAJ JE ODKRILA RAZISKAVA POSLANCA JEANA ZIECLERJA
Španska desnica je spravila v Švico 20 milijard dolarjev
Dol tega apolitičnega kapitala» naj bi v primernem trenutku služil za državni udar v deželi * Sicer pa določeni španski krogi ne zaupajo veliko v špansko demokracijo * Švica pa je pribežališče tudi za druge pustolovce
MADRID — Španija je deloma zaradi svojega zgodovinskega razvoja. deloma zaradi desetletnega režima, ki ga je vodil genera-lissim Franco, ostala med slabše razvitimi deželami razvite Evrope. V splošnem je b;ia Španija znana kot siromašna dežela. In vendar... rimajo Španci v blagajna!) švicarskih bank nad dvajset milijard dolarjev*. Ta »čudoviti* podatek je pred dnevi objavil švicarski poslanik Jean Ziegler in to javno in z določenim namenom. Zato bi ne mogli v ta podatek dvomiti. Sicer pa je sam Jean Ziegler podčrtal, da .je ta številka »plod potrpežljivega raziskovanja parlamentarne komisije*, ki jo je prav on vodil.
Samo ob sebi se razume, da je ta podatek vzbudil precej zanimanja, kajti preiskave, o kateri je govor, se je lotila komhfija, k? je dobila
raj neiridgopč podatke, rekli bi raje nedosegljive podatke, koli ko tujega denarja- se steka v Sv i co. da bi se financirali državni udari širom sveta. Seveda vseh dvajset milijard dolarjev, kolikor naj bi bilo šoanskih plačilnih sredstev' v Švici, ne bi služilo le državnim udarom na Pirenejskem polotoku. Sam Jean Ziegler pa vendarle poudarja, da »del španskih vlog v švicarskih bankah, naj bi se uporabil za uresničenje «pučističnih ambicij v Španiji*. Še več, Ziegler poudarja, da je njegova komisija odkrila, da so tudi pri umoru AUendeja in pri državnem udaru v Čilu služila sredstva švicarskih banic, seveda sred
stva, ki so prišla iz tujine v Švico s tem namenom. O tem, da je pri zrušen,ju AUendeja sodelovala ameriška obveščevalna služba CIA, ni nikakega dvoma, vendar kaže, da so ustrezna finančna sredstva prišla iz Washingtona ali New Yorka v Čile preko Švice.
V švicarskih bankah je približno 250 tisoč španskih deviznih vlog ali bolje pologov. Povsem točnih podatkov o vsem tem ni, kajti Švica se strogo drži znane »devize*, da se o bančnih računih ne govori. In prav zaradi tega »molka* so švicarske banke prepolne tujih sredstev, tujih kapitelov in prav zaradi tega so tudi španski »naložniki* spravili v Švico obilnih dvajset milijard dolarjev svojih plačilnih sredstev.
Poslanik Jean Ziegler je spregovoril' tudi o mračnem ozadju vsaj dela vloženih tujih' kapitelov. Vztrajal je na tem, da se je »nravi vab dolarskih in drugih plačilnih sredstev začel stekati v Švico takoj po smrti diktatorja Franca. Ziegler v zvezi s tem govori o »politične)) kapitalu* in tudi o »političnem begunstvu* španskega kapitela, seveda tistega španskega kapitala, ki je z njim razpolagala španska skrajna desnica.
Kaže, da bogati Španci nimajo kdove koliko zaupanja v »zdravstveno stenje* španske demokracije. Računa se namreč, da bogati Španci vsako leto prenesejo v Švico najmanj 1 milijardo dolarjev. Seveda vse to počno po svojih tajni!) kanalih, kajti tudi španski zakoni prepovedujejo prenašanje
MiiiimilUHiiiiNuniiiiiuiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiumiiiiiiiiiiifiiiiiiniiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiimiiiiiKimiiuimiiiuiiiimiiiiiiuiiiiiiiMiiiiimimiiiiiHitHmiiiiift
Italijanski gledališčniki iz Vodnjana pripravili Tomizzovo verzijo «Bertolda»
VODNJAN - Mladinski dramski odsek Unije Italijanov v Vod-njanu pri Pulju je pred dnevi zaključil vaje pri pripravi zanimivega odrskega dela. V kratkem bo namreč vodnjanski gledališki ansambel ponesel na odre nekaterih istrskih krajev in nato tudi v nekatere kraje v Furlaniji - Julijski krajini zanimivo verzijo slovitega odrskega dela Giulia Cesa-ra Croceja <La storia di Bertol-do*. To samo po sebi zanimivo odrsko delo postaja v tem primeru še bolj zanimivo, kajti mladi vodnjanski gledališčniki bodo uprizorili v istrsko - beneškem i-talijanskem narečju v predelavi, bi jo je pripravil znani istrski oziroma tržaški pisatelj Fulvio To-mizza.
Kakor je znano, je to delo pred kakimi petnajstimi leti postavil na oder Teatro Stabile za Furlanijo Julijsko krajino, vendar v i-talijanski verziji. Tedanja uprizoritev dela je doživela izreden u-speb. ker so nastopali v njej znana člani gledališke ustanove za Furlanijo - Julijsko krajino. Teatro Stabile je delo uprizoril najprej v Trstu, nato pa tudi v večjih središčih v deželi in ponekod v Italiji. Pri tedanji uprizoritvi, ki .jo je vodil režiser Fran-resco Macedonio, je sodeloval tudi Fulvio Tcmizza, ki se je v mladih letih prav tako preizkušal na odru in sicer v gledališki skupini italijanskega kulturnega krožka v Kopra.
Vrnimo se k novi verziji Cro-eejevega dela, k Tomizzovi verziji v istrsko - beneškem narečju. Gre za znano zgodbo zvitega Bertolda, na videz grobega ali belje robatega kmeta, ki pa »ga ne moreš peljati v šolo*. In to delo so mladi diletanti vodnjanske gledališke skupine pripravili za uprizoritev na domačem odru ter ■/.i gostovanja po istrskih središčih in tudi, kot smo i* rekli, po
središčih Furlanije - Julijske krajine. Delo je v Vodnjanu pripravila in režirala ena izmed najaktivnejši!) predstavnic tamkajšnje italijanske skupnosti profesorica Anite Ferlani, ki je v italijanski skupnosti znana tudi kot pesnica, igralka in aktivistka na vseh področjih dela, v preteklosti pa se je že večkrat uveljavila kot odrska umetnica na Reki, v Pulju in doma v Vodnjanu. Prof. Anita Forlani je v zvezi s sedanjimi pripravami med drugim rekla naslednje:
»Tomizzovo priredbo ali verzijo smo izbrali zaradi tega, ker je tu govorica spontana, sveža in lahko bi rekli tudi bolj zgovorna kot v samem izvirniku izpred malo manj kot petsto let. Tomizza je to delo mojstrsko predelal in .je kmeta Bertolda teko lepo vključil v ambient dvora in dvorjanov.
da je vse prekosil s svojo zvitostjo.*
Uprizoritev tega dela ni mala stvar. Pri tem sodeluje kakih dvajset mladeničev in deklet, v glavnem študentov, delavcev in kmetov iz Vodnjana, ki se tudi sicer ueljavljajo v krajevni italijanski skupnosti. Sicer pa je diletantski oder mladinske sekcije italijanske skupnosti v Vodnjanu postavil doslej na oder že več del, med drugimi tudi nekaj zelo zavzetih in težavnih odrskih stvaritev. Prof. Anita Forlani sicer toži nad pomanjkanjem primernih tekstov v italijanščini in zato je Tomizzovo delo prišlo še bolj do veljave, posebno ker je znani pisatelj, kljub preobremenjenosti našel še toliko časa, da je prišel na vaje v Vodnjan in se zelo pohvalno izrazil o mladih diletantskih igralcih, (co)
denarja preko meje v večjih količinah ali »brez utemeljenega razloga*. In vendar imajo Španci v Švici tudi «finančna sredstva, namenjena investicijam*, hkrati pa je večina teh sredstev »deponirana na tajne račune*.
In da bi zadeva bila še bolj zanimiva, se v Madndu zadnje čase vedno pogosteje govori 0 tem. kako prihaja v Španijo vedno več, tujega kapitala. Po španskih u-radnih podatkih so lansko leto tuji investitorji vložili v špansko gospodarstvo nad 1 milijardo 800 milijonov dolarjev, kar je petkrat več kot so tuji investitorji naložili v Španiji v v čas Francove diktature. V zadnjih letih pa so tuje naložbe v Španiji vedno pogostejše in tako smo priča zanimivemu pojavu da se na Špan skil) mejah tako rekoč srečujeta domači in tuji kapital, španski, ki odhaja v 'tujino'in tuji kapital, ki prihaja v Španijo.
In tako smo prišli do zanimivega, skoraj neverjetnega stanja, da tujci vedno bolj kontrolirajo španska gospodarska bogastva, vsote španskega kapitela v tujini, predvsem v Švici pa so iz leta v leto veča. Koliko je že tuji kapital zavladal v spaniji, nam pove naslednji podatek: 40 odstotkov tega, kar Španija poje, od jogurta in sira pa do mesa in čokolade, prihaja iz obratov, ni so last mul-tinacionalnih družb v Španiji. To se pravi, da nau prelilambeno in1 dustrijo v Španiji pravzaprav gospodarijo tujci.
In vrnimo se k španskemu kapitelu v Švici. Jean Ziegler je odkril, da tajne naložbe v švicarske banke, ki so obdane z «zidom molka*, imajo pogosto povsem določen, pa čeprav ne izrečen namen. V švicarskih trezorjih so za to, da bodo služili, ko bo potrebno ali primerno, ali možno izvesti državni udar. O tem pa govori tudi ali bolje izjava, priznanje francoskega državljana F. Bo-denana, ki je bil prav pred kratkim obsojen na dvajset let ječe pred španskim vojnim sodiščem. Francoz je tudi zatrdil, da je tudi bivši kongoški premier Čombe razpolagal s precejšnjimi sredstvi v švicarskih bankah. Ti kapiteli naj bi mu služili za ustanovitev armade plačancev, katere naloga je bila izvesti invazijo v Zaire in zrušiti Mobutuja. Francoski državljan, ki so ga Španci obsodili na dolgoletno ječo, je tudi povedal, kako je ugrabil letalo, v katerem je bil čombe, ki je nameraval v Afriko, da bi se postavil na čelo vojske dva tisoč plačancev. In prav zaradi te ugrabitve je bil pretekli teden obsojen na dvajset let ječe. Toda velikansko bogastvo, s katerim je Čombe razpolagal v švicarskih bankan, je os* a lo v bančnih trezorjih, kajti nihče ne pozna čombejeve tajne šifre za dvig teh sredstev.
in iz osebne spoznave) in jih hkrati negira. V njegovi kozmo-goniji so pozitivistični podatki drugotnega pomena. Use je postavljeno na glavo. Racionalna e-vropska misel preučuje življenje na našem planetu in ga nato prelije v podatke, Pogačnik pa postopa obratno: s spoznavnimi dejstvi starta in gre potem naproti u-niverzalnim življenjskim tokovom, ki jih vseskozi gleda na horizrn-tu kot zvezdo vodnico.
Pogačnikovo mišljenje in delovanje, ki ga implicira tudi Vodnik, nastaja v nekem svobodnem prostoru, v igri konceptov, z zelo finimi energijami (kot bi rekli ezoteriki), kot močna volja po odkrivanju osnov človekovega bivanja in sožitja na tem planetu. V določenih trenutkih lahko v Pogačnikovo misel močno podvomimo, nevajeni drugačnega, alternativnega mišljenja, drugič spet, ko se srečamo z njim osvobojeni vseh predsodkov, pa doživimo njegovo misel, kot nenavadno svežo sposobnost videnja bistvenih problemov. Tako nas Vodnik uči drugačnega pogleda na svet.
In za marsikoga je to lahko hudo heretično. Način mišljenja je nekaj, kar človek najteže menja. Pogačnikov koncept pri obravnavanju kulturno zgodovinske morfologije je torej enako vznemirljiv in novatorski, kot je hkrati vprašljiv in protisloven. Citati ga je treba neobremenjeno, kot da še nikdar nismo slišali za planet Zemljo, kot da prvič odkrivamo življenje na tem planetu.
Kako bi sploh imenovali Pogačnikovo *strolco», ki nam jo ponuja preverjeno na beneškem in vipavskem primeru? To ni zgodovina, ni sociologija, ni magija. O-bravnava kidturo in naravo, vendar na svojski način. Bistvena mu je pojavnost, torej oblika pojavov, torej morfologija na intuitivni, spiritualni bazi. Torej spiritualna kulturno zgodovinska morfologija?
Zgodovino pišemo navadno od leta 0 naprej, po kronologiji. Pogačnik pa rekonstruira pot nazaj, od današnjega zunanjega videza, preko zgodovinskih podatkov v neko leto nič, k izvoru naše civilizacije. Vodnik v Vipavo je kot časovni stroj, ki nas skozi vipavske zidove vodi v preteklost, k začetku.
Drugačnost Pogačnikovega mišljenja zaznamo najprej skozi njegovo izrazoslovje, kot smo spoznali že na začetku. Pri uporabi svojskega jezilca je pisec zelo dosleden. Poglejmo kakšne neobičajne izraze vseskozi uporablja: vodna stvaritev, rečno telo. elektro magnetno valovanje, oče in mali Vipava, sveti gaj, življenjska in
duhovna polovica, reka - žena, grad - mož, vodni grad, itd.
S svojskim jezikom nas Pogačnik vabi na nek nov komunikacijski nivo, da ne bi govorili drug mimo drugega. S tem očitno poudarja, da vsako spremembo mišljenja spremlja tudi ustrezna sprememba jezika.
Iz Vodnika v Vipavo razberemo tudi dobro izhodišče za ekološke probleme, ki je v Pogačnikovi misli, da sta človek in narava soustvarjalca na našem planetu. Skozi njegovo razmišljanje večkrat zaslutimo, kako avtor predvideva, da je neka drugačna civilizacija od naše na tem planetu že razumela to uravnoteženo razmerje.
Ob koncu te kratke predstavitve velja omeniti še lilcovno opremo knjižice. Pogačnikove čiste risbe nosijo konceptualno sporočilo teksta, fotografije Bojana Breclja v sitotisku, z grobim rastrom pa poudarjajo retrogradni morfološki pristop. Stvarnost, katere najznačilnejši pričevalec je fotografija, pred našimi očmi tudi vizualno razpade na drobne sestavne dele, ki jih šele naše oko sestavi v celoto, enako, kot avtor teksta najprej analitično razdrobi stvamot, da bi jo nato sestavil v novo podobo po zakonih lastnega mišljenjskega sistema.
NAŠKO KRIŽNAR
Tudi velikane kriza spodnaša
Kriza, o kateri se zadnje čase vedno pogosteje in z vedno večjo resnostjo, da ne rečemo celo že s paniko, govori, je začela spodnašati tudi poslovne ljudi ali družbe, ki so veljali za zgled trdnosti. Zgleden primer je glede tega ameriški podjetnik Friedrich Jalm, kj je v ZDA znan kot »kralj piščancev*. Toda mož, ki nosi ta vzdevek, se s piščanjo zadevo u-kvarja le «mimogrede», kajti njegova poslovna mreža je širša. Mož je namreč lastnik 560 lokalov «Wienerwald*, torej gostinskih obratov s tem imenom, nadalje ima mož 883 restavracij samo v ŽIDA, sledi na seznamu še 59 hotelov in drugih gostinskih obratov, skratka je Ja lin lastnik 1551 javnih lokalov, ki dajejo kruha 25.000 delovnih’-ljudi. Ameriški poslovni mož nemškega porekla pa je prišel v take gospodarske težave, da se bo število njegovih gostinskih objektov v letošnjem letu skrčilo na samih 500, torej na eno tretjino.
lllliiiiiiiimmiii m lliiiliiliiiiiui ni mn iliHliiiiiimmiittiiiiimmiiiipii min iiiiiihmiii, ,11111, imiiii 1111 11111111
Patronat KZ - INAC svetuje
Delovni invalid nima pravice tudi do starostne pokojnine
VPR.: »Čeprav sem bolehen in prejemam že sedem let invalidsko pokojnino, sem še vedno zaposlen. ker bi drugače ne mogel živeti s tako nizko pokojnino. Sedaj se bližam 60. letu in to komaj čakam, da bom dobil starostno pokojnino, s katero bom rešil svoje finančne probleme. Mi bodo tedaj kaj znižali invalidsko pokojnino, ali bo ostala nespremenjena?* D. S.
Osnovni princip na pokojninskem področju omogoča vsakemu zavarovancu, da pri istem skladu lahko uveljavi le eno neposredno pokojnino. To pomeni, da ena pokojnina izključuje drugo. Če izvzamemo družinsko pokojnino, ki pritiče preostalemu zakoncu oziroma svojcem, so predvidene tri vrste neposredne pokojnine. Starostna, ki jo upravičenec uveljavi ob dopolnitvi 60. leta starosti oziroma ženske s 55. letom; predčasna starostna upokojitev (anzianita) je vezana le na 35-letno pokojninsko dobo, ne glede na starot vlagatelja; končno naj omenimo še invalidsko pokojnino, za uveljavitev katere je potrebna vaj 5-letna pokojninska doba z vsaj enim letom prispevkov v zadnjem petletju. Obenem pa mora biti zmožnost do zaslužka zaradi
fizične ali psihične prizadetosti manjša od 33 odstotkov.
Kot vidimo, so pri teh treh vrstah pokojnine potrebne različne pokojninske dobe, kriterij obračunavanja pokojnine pa je dejansko isti. Osnova vsega je povprečje plače v zadnjem obdobju in pa pokojninska doba. Torej tudi invalidskim upokojencem izračunajo mesečne zneske po tem ključu. Če je invalidski upokojenec še zaposlen, lahko zahteva periodične dodatke na pokojnino, ki pa so vezani na višino vplačanih prispevkov. Ko delovni invalid dopolni 60. leto starosti, rima pravice do starostne pokojnine, razen v primeru, da mu ENPS prej ne prekliče in odvzame invalidske pokojnine zaradi občutnega izboljšanja zdravstvenega in socialno - ekonomskega stanja.
Na vaše vprašanje moramo torej odgovoriti, da ne boste mogli uveljaviti starostne pokojnine. Na osnovi dozorele delovne dobe po invalidski upokojitvi lahko zahtevate dodatke in v pismu ne o-menjate, če ste te prošnje vlagali. Po novem zakonu lahko upokoje nec zahteva dodatek vsakih pet let, izjemoma pa samo enkrat dve leti po upokojitvi, če je že dopolnil 60 let starosti.
Člani gledališke skupine pri mladinski sekciji Unije Italijanov v Vodnjanu v Istri so pod toustvoui prof.
lani jev« pripravili Croce - Tomizzovcga »Bertolda*
Foi-
I ant predlaga posoda atlrarju in prihranka
ZASTOPNIK
ŠKERK BRUNO

\0

f*
I*
NABREŽINA CENTER 145 Telefon 200181
Vošči vsem vesele velikonočne praznike
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Tečaj za otroške bolničarje
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Antonio Meucci, 4. nadalj.
14.30	Vsi za enega: Rdečelasa Ana, risani film
15.00	Vzgojna oddaja
15.30	«1 devoti e il giullare*
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Neposredni prenos preko tvoje antene
17.10	Marko, risanka
17.30	Black America
18.20	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
18.50	Sestanek z Lucianom Rispo-lijem
19.45	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.40	Flash, nagradna oddaja
21.45	Otok galebov, 2. nadalj.
22.45	Mi dva
23.30	Dnevnik - Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Druga plat...
14.00	Popoldanski spored
14.30	Zločin Patemd, 4. nadalj.
15.25	Follow me, tečaj angleščine
16.00	Program za mladino:
Prvi Mickey Rooney - TV film
Še vedno smo v času mladega Mickeya Rooneya. Tokrat je na vrsti film, ki nosi italijanski naslov «11 campdone* in ga je režiral Y.A. Duffy. Vsebina je zelo preprosta: Vsa »vas* Toonerville je nervozna v pričakovanju nogometnega srečanja med moštvom Bears in moštvom Dogs. To se pravi med moštvom, ki ga vodi Mickey in nasprotnim moštvom. Obe nogometni moštvi se boste tepli za srebrno plaketo. Zato se moštvi pripravljata z vso vnemo. Isa dan tekme pa potegne Ivlickey na dan celo vrsto »trikov*, ki seveda zaležejo
čebelica Maja, risanka
16.55 Helzacomic
17.45	Dnevnik 2 - Flash
17.50	Dnevnik 2 - Šport
18.05	Tednik o turizmu in prostem času
18.50	Dober večer s ... Fredom Bongustom
Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.40	Hill Street podnevi in ponoči - TV film
21.35	Filmske novosti
21.40	Dnevnik 2 - Dossier
22.30	Stereo 2 - glasbene informacije
23.00	Eurogol - evropski nogometni pokali
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
13.30	Mednarodni turnir v tenisu
16.50	Koncert, ki ga vodi Efrem Kurtz
18.30	L’oreccliiocchio, glas. oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželni programi
20.05	Biološki poizkusi
20.40	Poklon Ninu Roti
21.35	Mladostno in zdravo življenje
22.05	Dnevnik 3 - Tednik
22.35	Dnevnik 3
TRST A
7.00,	8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice;
9.30	Pravica do pokojnine in so-ciaLncga varstva; 10.10 Koncert;
11.30	Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12 00 Od Milj do Devina. Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.55 Naš jezik;
15.00	Jugoslovanski izvajavci; 15.30 Za ljubitelje jazza; 16.00 Domači obrazi; 16.35 Južnoameriški motivi; 17.10 Mi in glasba: baritonist Emilio Curiel in pianistka Neva Merlak: 18.00 četrtkova srečanja;
18.30	Sodobne slovenske novele;
18.40	Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 14.00 Na valu radia Koper;
14.15	Kinospored; 14.30 Reportaže - Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Mladi izvajalci; 16.00 Dogodki it, odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra; 17.-10 Juke box.
KOPER
(Italijanski program)
7-30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Plašče; 9.15 Gor in dol po ulicah; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu; 10.32 Popevka dneva;
10.45	Mozaik, glasba in nasveti;
11.10	Zmaj; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Pojejo: Frank Sinatra, Mina in Novi Fosili; 15.33 Več kot ena popevka; 16.20 Glasbeni odmor; 16.45 Kantavtorji;
17.10	Istrske pesmi in plesi; 17.32 Crash; 17.55 Knjižno polica: 18.00 Jazzovski prostor; 18.30 Glasbeni sejem; 19.10 Radijska diskoteka.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00. 17.00, 19.42 Poročila;
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.55 in 11.05 TV v šoli
16.40	Šolska TV
11.00	in 18.15 Poročila
18.20	Uganke - zanke
18.35	Mi smo mali muzikanti
19.00	Mozaik kratkega filma: Živeti. živeti - Veteran
19.30	Obzornik
19.45	Po sledeh napredka
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.00	Glasbeni četrtek
22.35	ITD, dokumentarna oddaja Kaj je Rubikova kocka? Matematiki jo kujejo v zvezde zaradi neverjetnega števila različnih kombinacij in zaradi razvijanja prostorske logike. Sociologi pa so dru gačnega mnenja in menijo, da kocka odtujuje človeka od skupnosti, ker jo lahko en sam reševalec lahko vrti ure in ure. Psihologi beležijo manjvrednastne komplekse tistih, ki je ne znajo dovolj naglo sestaviti, ali sploh sestaviti. Zdravniki govorijo že o »Rubikovi bolezni palcev*, ki da se vnamejo zaradi rrestrastnega vrtenja čudežne kocke. Trgovci pa si manejo roke, kajti kocka gre v promet. Tudi starši imajo kaj reči, saj otroci brez kocke «ne morejo®. O-troci pa, čez čas naveličani kocke, vržejo »Rubikova* v kot in se, kot vedno, lotijo nove igrače, nove zabave. Dokumentarna oddaja nam bo govorila o tem...
22.50	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednji prispevki;
TRST — Revščina pri Sv. Jakobu GORICA — Nori avtobusi in boljša ter hitrejša povezava TRST -— Sipe v Jadranskem morju umirajo
GORICA — Baletna predstava «0-stržek* v Kulturnem domu SESLJAN — Odprtje likovne razstave
18.00	Dnevnik - Vesti
18.05	Narodna glasba: Slovenska folklora
18.40	Rezervirano za najmlajša
19.05	TV šola
19.40	Eurogol 20.(K) Risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Kako postaneš član orkestra, film
Igrajo; Leonardo Mann, Rena Niehaus...
22.00	Dnevnik danes
22.10	Ponovitev filma
Dnevnik danes - Odprta meja
Zagreb
19.25 Kronika občine Split
19.45	Poezija
21.00	Politični magazin
22.20	Kvizoteka
ŠVICA
19.20	Finančni in ekonomski pre gled
19.50	Deželni programi
20.40	Amerika nec, film
22.45	športni četrtek
7.40	in 8.30 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in
10.03	Radio anch’io; 11.10 Pisan spored; 11.34 Rossini, 6. nadalj.;
12.03	Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.28 Po njihovem mišljenju; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Zvočna rubrika; 20.12 Glasbeni odmor; 20.28 Odda ja, ki jo vodite Rita Pavone in 0-reste Lionello; 21.52 Evropski objektiv: 22.22 Autoradio flash; 22.27 King Kongove misli; 22.50 Glasbeni trenutek.
RADIO 2
8.30. 9.30, 12.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 7.20 Minuta zate; 9.00 Costanza Gerar-di, zadnje nadaljevanje; ob koncu glasbena oddaja s Francom Pa-pettijem; 9 32 in 10.15 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč popevk: 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.48 Prizori iz današnjega življenja; 13.41 Sound - Track, glasba in kino;
15.00	in 15.42 Radio 2 - 3131, 2. del; 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Priznanja nekega Italijana; 18.45 Sončni krog; 19.50 Kulturna oddaja; 20.10 Mass - mušic; 22.00 in
22.30	Mesto ponoči: Neapelj; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije: 7.20 Re kreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Ir. naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šota za višjo stopnjo; 9.35 Mladina poje; 10.05 Glasbena matineja;
11.05	Rezervirano za...; 12.05 Ali poznate; 12.35 Naše pesmi in ple si; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz naših krajev;
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 Mehurčki; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni po govori: 16.00 Dogodki in odmevi;
16.50	Radio danes, radio jutri;
17.00	Vrtiljak; 19.00 Z ansamblom Gorenjci; 19.15 Lokalne radijske postaje; 19.35 Minute s starejšimi slovenskimi skladatelji; 20.35 Lah ko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča;
21.00	Četrtkov večer domačih;
22.05	Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.25 Iz naših sporedov;
23.30	Plesna glasba.

NOGOMET . ' t
V POLFINALU POKALA UEFA
SE EN PODVIG NIŠKEGA RADNIČKEGA
Včeraj je doma zasluženo premagal favorizirano moštvo Hamburgerja Za domačo ekipo uspešna Beganovič in Obradovič - Djordjevič odličen
Radnički - Hamburger SV 2:1
(0:0)
RADNIČKI: Milenkovič, Gavrilo-Tjč, Obradovič, Bo.iovič, Vojinovič, Drizič, Stoiljkovič, Djordjevič, Nikolič (od 53. min. Stankovič), Aleksič (od 46. min. Radosavljevič), Beganovič.
HAMBURGER SV: Stein, Kaltz, Hroh, Jakobs (Djordjevič od 60. rn*r>-), Hieronymus, Hartwig, Milew-ski. Von Hessen, Hrubesch, Weh-•^aver, Bastrup.
STRELCA: v 50. min. Beganovič (Rad.), v 57. min. Von Hessen (Ham.), v 78. min. Obradovič (Rad.)
SODNIK: Agnolin (It.)
Niš — V prvi polfinalni tekmi za Pokal UEFA je niški Radnički napravil še en podvig: v sicer dokaj
Včerajšnji izidi (prve polfinalne
tekme):
POKAL PRVAKOV
• CSKA Sofija (Bol.)
Bajern Munclien (ZRN)	4:3
Aston Villa (Angl.) — Anderlecht Bruselj (Bel.)	1:0
POKAL	
POKALNIH PRVAKOV	
Dinamo Tbilisi (SZ) — Standard Liege (Bel.)	0:1
Tottenham (Angl.) — Barcelona (šp.)	1:1
POKAL UEFA	
RADNIČKI Niš (Jug.) -Hamburger (ZRN)	2:1
Kaiserslautern (ZRN) — Goteborg (šve.)	1:1
Povratne tekme bodo v	sredo,
Radničkem pa Panajotovič (diskvalificiran), junak srečanja proti Dun-deeju.
Že v prvih minutah je Radnički prevzel pobudo, pa čeprav si nogometaši v modrih dresih niso ustva rili izrazitejših priložnosti. Gostje so se omejili na nadzorovanje igre in poskušali ogrožati Milenkoviča preko protinapadov. Sicer pa je bila igra dokaj lagodna in nepovezana, čeprav je Radnički vendarle pokazal nekaj več. V tem delu lahko beležimo le strela Stoil.jkoviča in Beganoviča, ki pa ju je vratar Stein v velikem slogu ubranil.
V drugem polčasu pa velik preobrat in razburjenje. Že v 5. min. nadaljevanja je Radnički povedel: Stoiljkovič je izvedel out, žoga je prišla do Bojoviča, ki je odlično zaposlil Beganoviča, ta pa je s topovskim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Zahodni Nemci so pritisnili in samo 2 min. zatem
izenačili z Von Hessnom, ki je z glavo premagal Milenkoviča. Odtlej je bila igra v nogah Hamburgerja, navdušenje na stadionu pa se je poleglo. Radnički je deloval brezglavo, pa čeprav je imel nekaj izrazitih priložnosti. V 78. min. pa so zastave ponovno vzplapolale. Kapetan Obradovič je silovito pobegnil po levi strani, se približal Steinu in ga z natačnim strelom premagal. Gostom je zmanjkalo moči in niso bili več sposobni reagirati, pa čeprav je imel Milewski v zadnji minuti srečanja idealno priložnost, izkazal pa se je vratar Radničkega, ki je ubranil strel nasprotnika s sa mih treh metrov.
Skratka, zaslužena zmaga jugoslovanskih nogometašev, pri katerih se je posebej izkazal Djordjevič. V Hamburgu pa bo najbrž drugačna pesem, vendar gre še enkrat poudariti, da je včerajšnji uspeh Radničkega vsekakor velikega pomena.
KOŠARKA
OSMINA FINALA V «PLAY-OFFS»
PO PRAVEM MARATONSKEM BOJU SAN BENEDETTO UGNAL CAGIVO
Goričani zmagali sinoči v Var eseju kar po treh podaljških
Cagiva — San Benedetto 79:81 (32:34, 59:59, 65:65, 69:69)
CAGIVA VARESE:	Boselli 16,
Mottini 8, Della Fiori 17, Brickovv-ski 8, Bassett 8, Mentasti 16, Ger-gati 4, Maguolo 2, Guidotti, Veščo vi.
SAN BENEDETTO GORICA: Jones 8. Mayfield 26, Biagi 15, Turel 15, Pieric 4, Sfiligoi 2, Ardessi 11, Paleari, Nobile, Galluzzo.
SODNIKA: Rotondo (Bologna) in Dal Fiume (Imola).
PM: Cagiva 7:11. San Benedetto 17:28. PON: Boselli (44), Bassett (53), Brickowski (54).
VARESE — Goriškemu San Be-nedettu je uspel veliki podvig. Goričani so namreč sinoči v Varese-ju v tretjem srečanju osmine finala v «play-offs» po pravi maratonski in dramatični borbi premagali
IIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIflllllllMIIIIIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIflHIIIIimilfmillllllllHIHHIIMIIIIIIIIIIIimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllMIIIMIIIt
VATERPOLO
MEDNARODNI TURNIR V TRSTU
*L aprila.
Poprečni tekmi je premagal reno-Wirano enajsterico Hamburgerja SV, v kateri nastopa vrsta zahodno nemških reprezentantov. Radnički Predstavlja tako pravi «čudez» jugoslovanskega nogometa in evropsko senzacijo, saj si je le malokdo nadejal, da bodo niški nogometaši Prišli do polfinala Uvrstitev v fina |e bo seveda zelo težka, vendar nas Je Radnički že navadil na prcsene-cenja. V Hamburgu znajo Jugoslo-vani preseči same sebe, kar bi bil seveda prvovrsten podvig, čeprav Je malo verjetno, da bi rutinirani zahodni Nemci zamudili priložnost Uvrstitve v finale.
. Vsekakor pa je bilo včeraj v Nišu lzjemno nogometno vzdušje. Stadion na »čairu* je bil popolnoma razprodan, dobro je delovala tudi «čr-na borza*, na kateri so prodajali vstopnice po 100 DM in 200 t)M. Hhajsterici sta stopili na igrišče Pred 22 tisoč gledalcev .v nekoliko okrnjenih postavah. Pri Hamburgerju sta manjkala Beckenbauer in Magath (oba poškodovana), pri
PRIČETEK Z DVEMA POSLASTICAMA
Jugoslavija bo danes igrala proti ZRN, Italija pa proti SZ - Včeraj tiskovna konferenca - Velik napor organizatorja - Konec v nedeljo
Vse je nared za pričetek velikega mednarodnega turnirja v vaterpolu, ki bo od danes do nedelje v Trstu. Na tem turnirju bo namreč nastopila prava elita svetovnega vaterpola z evropskim prvakom ZRN in olimpijskim prvakom SZ na. čelu. Poleg teh dveh reprezentanc pa bodo igrale še: Italija. Jugoslavija, Španija in Avstralija.
Na včerajšnji tiskovni konferenci
kupil zvezni trener ZRN Firoiu, ki je na svojevrsten in simpatičen način orisal kakovost tega turnirja, na kratko tehnično ocenil vse nastopajoče reprezentance, o svoji pa dejal, naslednje: «Turnir v Trstu bo za našo reprezentanco, kot mislim tudi za vse ostale, res idealna priložnost, da uigramo ekipo in da nudimo možnost nekaterim mladim vaterpolistom, da se vključijo v re-
v »Adriaco Club* je organizator v prezentanco. Smo šele na začetku kratkih obrisih predstavil to veliko j?™- torej m pričakovati, da bi prireditev in tudi podčrtal velik na- lahko Pokazali najboljše igre. Vse-
por, ki ga je vložil, da je lahko ljubiteljem tega športa v Trstu nudil možnost, da si ogledajo reprezentance svetovnega slovesa.
Organizatorje pa je pohvalil tudi sam trener italijanske reprezentance Lonzi, ki je dejal, da sicer bazen ni prav primeren za turnirje takšne kakovosti, malokdaj pa je videl, da bi organizatorji vložili toliko truda in zanosa kot tu v Trstu, > Včerajšnje tiskovne konference so se udeležili le trenerji štirih reprezentanc (Jugoslovani in Sovjeti še niso pripotovali v Trst). Prisotnim časnikarjem se je še posebno pri-
.......uti.......................................milil....tu.....n..imun.m....umi....
nogomet
VČERAJ NA PROSEKU
Tesna zmaga Koprčanov
Gostje boljši predvsem v prvem polčasu - Primorje tudi z mladimi
Primorje — NK Koper 2:3 (0:2)
PRIMORJE: Adamič, Husu G., Pertot V., Samese, Trobec, Caha j'jja, Antoni, Vidali (v d.p. Rocchet-“), Debernardi, Dibenedetto, Novel.
Nk KOPER: Kapun, Bertok (d.p. Peras), Riosa (d.p. Ugrin), Filipo-v|c. Rafaelič, Stojkovič, Matko-v'č. Stepančič, Kocjančič, Černigoj, Finkšt N. (d.p. Zirdum).
STRELCI: Debernardi in Dibenc-oetto za Primorje; Matkovič, Stepančič in Samese (avtogol) za NK Koper
Na proseškem pravokotniku je b“° sinoči prijateljsko nogometno srečanje med Primorjem in NK Ko-Per: Enajsterici sta tako opravili konsten trening, saj ju čakata v bližnji bodočnosti prvenstveni nastopi. Primorje je tako izrabilo pre-tn°r. ki ga nudi tekmovanje v 2. amaterski ligi, NK Koper pa se Pnpravlja na odločilne tekme v slovenski republiški ligi, saj mu Prf.ti nazadovanje.
Kljub temu, da igrata moštvi v različnih tekmovanjih (NK Koper v nekakšni jugoslovanski tretji li-fiP Pa na igrišču ni bilo veliko raz.;
k.®- H' velja predvsem za drugi Poivas, ko je Primorje vzpostavilo ,kvno^ežje na igrišču in igralo na enutke celo bolje od svojega na; Protnika. Trener Kozina je ob tej Priložnosti preizkusil nekaj mladih 1 ' ki so se kar dobro odrezale.
; v prvem polčasu je NK Koper oalocno prevladoval. V tem delu gre so gostujoči igralci dali dva ?° a’. zastreljali enajstmetrovko (u; ranil jo je Adamič) in si ustvarili e vrsto stoodstotnih priložnosti. V Gfugern polčasu pa je bilo na igri-cu, kot rečeno, ravnotežje in do-macinj so zabili dva erektna gola * Debernardijem in Dibenedettom v ostalem je' bila igra na oko tudi Privlačna, brez prekrškov, skratka, lazji trening, brez vsakršnega ago-niz.ma. Vsekakor pa smo si od NK Koper pričakovali boljšo igro. vsaj ako. ki bj odgovarjala rangu tekmovanja, v katerem Koprčani na kopajo.
morje igralo v soboto ob 15.15 na Proseku proti CGS.
Peru — Fiorentina	1:0
FIRENCE — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Firencah je sinoči perujska državna reprezentanca premagala Fiorentino z 1:0 (0:0).
Edini gol tekme je dosegel v 58. min. Leguia.
Italija razočarala
CANNES — V Cannesu poteka te dni mednarodni nogometni turnir za mladinske reprezentance. Italija, ki je velik favorit za končno zmago, je izenačila proti Mehiki z 1:1, kar 'predstavila seveda presenečenje.
košarka
ZA TEKMO ALL STAR GAME
Med izbranimi tudi Kicanovic in Rertolotti
MILAN — 12. maja se bosta v Milanu pomerili med seboj košarkarski peterki selekcij italijanskih lig A l in A-2. V peterki A-l bo med drugimi nastopil tudi Jugoslovan Kičanovič (ki igra pri Scavo-liniju), v moštvu A-2 pa tudi igralec tržaškega Oeceja Bertolotti.
Primorje — Sangiorgina
V okviru deželnega naraščajniške-prvenstva bo danes popoldne ob J‘- uri na Proseku tekma med Primorjem in Sangiorgino. Igralci Primorja bodo skušali potrditi dobro 1gi,o, ki jih je v prejšnjem kolu privedla do zmage.
y prvenstvu najmlajših pa bo Pri-
eno pa lahko trdim, da bomo tržaškim ljubiteljem tega športa posredovali dopadljiv vaterpolo.*
Italijanski trener Lonzi je dejal, da je njegova reprezentanca sorazmerno mlada in da je ta turnir lepa priložnost, da si «azzurri» pridobijo novih in prepotrebnih izkušenj.
Tudi španski trener Ibern je menil, da bo za njegovo moštvo tržaški turnir še kako koristen, avstralski vodja Hoad pa je dejal, da je njegov največji problem ta, da je njegova reprezentanca stalno na poti. Razdalje so ogromne in zato so njegovi varovanci večkrat utrujeni in ne morejo pokazati, česa so zmožni.
Že današnji spored bo še kako zanimiv. Jugoslavija bo igrala proti evropskemu prvaku ZRN, Italijani pa se bodo pomerili z olimpijskimi prvaki SZ. Ljubitelji vaterpola bodo torej zares prišli na svoj račun.
SPORED TURNIRJA Danes, 8.4.
16.00: svečano odprtje 17.00: Avstralija - Španija 18.15: ZRN - Jugoslavija 19.30: Italija - Sovjetska zveza
Jutri, 9.4.
17.00: Jugoslavija - Avstralija 18.15: Španija - Sovjetska zveza 19.30: Italija - ZRN Sobota, 10.4.
9.30: Španija - Jugoslavija 10.45: Italija - Avstralija 12.00: ZRN - Sovjetska zveza 17.00: ZRN - Avstralija 18.15: Jugoslavija - Sovjetska zveza 19.30: Italija - Španija Nedelja, 11.4.
9.30: Avstralija - Sovjetska zveza 10.45: Španija - ZRN 12.00: Jugoslavija - Italija 13.00: sklepna slovesnost
Vse tekme bodo v občinskem bazenu «Bianchi» v Trstu, (bi)
KOLESARSTVO
DIRKA GAND VVEVELGEN
Osmo mesto za Continija
WEVELGEN - Belgijec Frank Ho-ste je z naskokom osvojil mednarodno kolesarsko dirko od Ganda do \Vevelgna.
Lestvica je bila taka:
1.	Hoste (Bel.), ki je prevozil 254 km dolgo progo v 5.15’
2.	Van Haerens (Bel.) po 12”
3.	De Wolf (Bel.)
4.	Planckaert (Bel.)
5.	Bogaert (Bel.)
6.	Van Der Velde (Niz.)
7.	Anderson (Avstral.)
8.	Contini (It.)
9.	Lubberding (Niz.)
10.	Braun (ZRN) vsi v času Van Haerensa.
Naslednji tekmovalci so prihajali na cilj z večjimi presledki.
DIRKA PO PIRENEJIH
Mantovani in Moser visoko uvrščena
VALENCE D’AGEN - Prva etapa mednarodne kolesarske dirke po Pirenejih se je končala tako:
1.	VVillems (Bel.), ki je prevozil 224 km dolgo pot v 5.29’22”.
V njegovem času so prispeli na cilj še:
2.	Mantovani (It.)
3.	Sanders (Fr.)
4.	Moseč (It.)
6. Beucherie (Fr.)
Danes bosta na sporedu dve pol-etapi: prva bo merila 68 km, druga pa 99 km in bo tekmovalce privedla v Tarbes.
domače moštvo Cagive in se tako uvrstili v četrtfinale.
Tekma se je končala kar po treh podaljških, kar zgovorno kaže, da je bilo srečanje izredno razburljivo in napeto. Za nameček pa je zadnji in odločilni koš dosegel Biagi prav v poslednji sekundi.
Za veliki podvig gre seveda pohvala vsem Goričanom, čeprav je nekoliko boljše igral Američan May-field, ki je bil s 26 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
V četrtfinalu bodo Goričani igrali proti turinskemu Berloniju.
Ostali četrtfinalni pari: Šquibb -Sinudyne; Scavolini - Honky, Billy - Cidneo.
ZA VSTOP V A-l LIGO
V Trstu razprodali
vse vstopnice
TRST — Že nekaj ur po začetku predprodaje vstopnic za povratno košarkarsko tekmo za vstop v A-l ligo Oece - Recoaro so razprodali vseh 5.500 razpoložljivih sedežev v tržaški športni palači.
Kot je znano je Oece v nedeljo v Forllju premagal tamkajšnjo peterko s tesnim izidom 81:80, zato je razumljivo izredno zanimanje tržaških ljubiteljev košarke za to tekmo, ki bo na sporedu 11. aprila, saj bi se Tržačani v primeru uspeha po eni sami sezoni «bivanja* v A-2 ligi vrnili v najvišje italijansko košarkarsko prvenstvo.
Če pa bodo slučajno zmagali v nedeljo gostje, bosta morali peterki odigrati še eno medsebojno tekmo v Mestrah ali Padovi.
«PLAY-OFFS» V JUGOSLAVIJI
Partizan in Zadar po pričakovanju druga polfinalista
Kot je bilo pričakovati, sta se v polfinale «play-offs» v jugoslovanski košarkarski ligi uvrstila še Partizan in Zadar.
Partizan je včeraj zasluženo v tretjem srečanju četrtfinala v Beogradu premagal spletsko Jugopla-stiko s 104:91 (52:46).
Sptičaini so odlično pričeli in povedli z 8:0, nakar so Partizanovi košarkarja uredili svoje vrste, priborili so si rahlo prednost, ki so jo nato povečali v 28, minuti na 70:53. Ko pa je zaradi petih o-
sebnih napak moral iz igrišča še Jerkov, je bilo jasno, da Jugopla-stiki ne bo uspel veliki podvig.
Najboljša v vrstah Beograjčanov sta bila Dalipagič, ki je dosegel kar 34 točk, in Slavnič (24); pri gostih pa se je izkazal Krstulovič (31). Zanesljivo sta igrala še Šol-man in Jerkov, ki sta dala po 14 točk.
V	drugem sinočnjem srečanju pa je Zadar doma odpravil Šibenko s 94:85 (46:43).
V	vrstah Zadra sta bila najboljša Popovič (32 točk) in Skroče (24), pri gostih pa Dražen Petrovič (28) in Jarič (26).
Polfinalna para sta tako naslednja: Cibona - Crvena zvezda in Partizan - Zadar. Prvi tekmi bosta že v soboto, (nb)
«•“ OJ"!
OBVESTILA
j
Športna šola Trst
sporoča, da se bo na stadionu «1. maj» v Trstu začela spet redna vadba v ponedeljek, 19. t.m.
* # *
KRUT
sporoča, da v tem tednu in v torek odpadejo telovadne vaje na
stadionu «1. maj*.
* * ♦
Športna šola Trst
obvešča, da bo tretje nadaljevanje šahovskega turnirja na stadionu «1. maj* v soboto, 24. t.m., od 17. do 19. ure in ne 17. t.m.,
kot je bilo prvotno določeno.
» « •
Klub prijateljev Jadrana
in trgovina kmetijskih strojev Furlani vabila navijače Jadrana, da se udeležijo izlete v Reggio Emi-lio združenega z ogledom košarkarske tekme Fornaciari - Jadran, ki bo v soboto, 17. t.m., ob 21. uri. Odhod avtobusov ob 14.30, povratek takoj po končani tekmi. Cena avtobusnega prevoza je
5.000	lir.
Prijave sprejemajo: urad ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20, potovalni urad Aurora — Ul. Cicerone 4, trgovina čevljev Malalan na Opčinah, gostilna Dolenc na Proseku,
bar «Pri Mariotu* v Nabrežini in Sandi Coloni v Bol juncu — najkasneje do torka, 13. t.m.
Delovanjš ZSŠDI
Smučarska komisija pri ZSŠDI
obvešča, da bo nagrajevanje zamejskega prvaka v veleslalomu v posameznih kategorijah danes, 8. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk v Križu
NAMIZNI TENIS
Reprezentanti za evropsko prvenstvo
RIM — Italijansko namiznoteniško reprezentanco, ki bo nastopila od 17. do 25. aprila na evropskem prvenstvu v Budimpešti, bodo sestavljali ti igralci:
MOŠKI: Costantini, Risi, Troilo, Baragli, Pero;
ŽENSKE:	Bevilacqua, Vignola,
Bottiglieri, Andreone.
Danes Italija - Španija
ŽENEVA — V prvem srečanju mladinskega prvenstva Mednarodne rugbyjevske zveze se bo danes Italija pomerila s Španijo.
niiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiHiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiMiiiiMMiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifmiMiiniiimaiiiiii«
Iz planinskega sveta
. ..
.1
Bližnje delovanje SPDT
V	četrtek je bilo v nabito polni Gregorčičevi dvorani v Trstu predvajanje filma «La Carnia tace -Karnija molči*, ki jo je priredilo SP UT. Film je ob prisotnosti režiserja Danteja Spinottija predstavil slovenski, in kar je še najbolj razveseljivo, izredno številni italijanski publiki, Sergio De lnjanti iz Ravascletta.
*
* *
Naslednje predavanje v okviru predavateljske sezone SPDT bo v petek. 16. aprila. Nam dobro znana dr. Majda Mazovec bo prikazala z diapozitivi svoj *treeking» po Himalaji z naslovom «V senci Himalaje». Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20. uri.
*
* *
V	petek so se tudi začela preda vanja na slovenskih tržaških osnovnih šolah na planinsko tematiko. Prof. Marinka Pertot je na šoli pri Sv. Ivanu «Oton Župančič» predavala na temo «Spoznavajmo naravo, da jo bomo znali bolje spoštovati m ceniti».
Drevi bo v domu Albert Sirk v Križu s pričetkom ob 20. uri, nagrajevanje zamejskih prvakov v veleslalomu v vseh kategorijah. SP DT vabi vse svoje tekmovalce, da
se nagrajevanja udeležijo.
♦
* *
To soboto se bodo člani Obalnega planinskega društva iz Kopra
■iiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiifMiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiMiiiiiiiiiiHiHHiiiiiiiaaaiiiiniiiniiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiitaiiiuHiiiMimiiiiiiimn
KOŠARKA
ZA PRVO SREČANJE «PLAY-OFFS»
Z Jadranom štirje avtobusi navijačev
Tekma proti Fornaciariju v Reggio Emilii bo v soboto, 17. aprila, ob 21. uri - Jadranovci jutri na priprave v Novo mesto
Glede «play-offs» je sedaj že vse jasno. Zvedelo se je, da bo Jadran igral prvo tekmo s Fornacia-rijem v Reggio Emilii v soboto, 17. aprila ob 21. uri, povratna tekma bo v tržaški športni palači v nedeljo, 25. aprila ob 18. uri., morebitna tretja tekma pa spet v Reggio Emilii.
To so zadnje novice, ki so neposredne z Jadranom, čeprav tudi drugih ne manjka. Pravijo, da Fornaciari trenira na vso moč. Vsak tretji dan igra trening tekmo z moštvi iz B lige in — tako pravijo — v glavnem zmaguje. To pa je P° drugi strani dokaz, da se igralci iz Reggio Emilie Jadrana bojijo «kot hudič križa* in so tekmi v «play-offu* vzeli nadvse resno.
Toda tudi naši fantje mislijo zelo resno, kar dokazuje predvsem dejstvo, da so na treningih sedaj vsi prisotni — razen Roberta Dane-va, ki je še vedno bolan. V tem tednu nabirajo kondicijo, začeli pa so tudi pripravljati protinapad in obrambo, kar bodo izpolnjevali še v Novem mestu, kamor odpotujejo jutri. Iz Novega mesta se bodo vrnili na velikonočni ponedeljek, potem pa bo trening popustil in se bo omejil v glavnem na met na koš in na ohranitev telesne pripravlje-
nosti ter osvojenega znanja. Zvedeli smo, da vlada med fanti precej optimistično razpoloženje in velika volja do zmage.
Včeraj smo zvedeli tudi za razveseljivo novico, da je trgovina s kmetijskimi stroji Furlani v večjem delu sponsorizirala prevoz navijačev Jadrana v Reggio Emilio. Klub prijateljev Jadrana je namreč sklenil, da bo organiziral en ali dva avtobusa za Reggio Emilio, podjetje Furlani pa je ponudilo precejšnjo vsoto denarja, tako da bodo sedaj na voljo štirje avtobusi. Cena prevoza bo 5.000 lir, se pravi niti polovica dejanske cene. Klub prijateljev Jadrana zato poziva navijače, da se v kar največjem številu udeležijo tekme s Fornaciari jem, vendar je zaradi potrditve avtobusov nujno potrebno, da se interesenti prijavijo še ta teden, vsekakor pa najkasneje do torka, 13. t.m.
Prijave za izlet v Reggio Emilio sprejemajo:	urad ZSŠDI, v Ul.
sv. Frančiška 20, potovalni urad Aurora v Ul. Cicerone 4, trgovina čevljev Malalan na Opčinah, gostilna Dolenc na Proseku oz. Devin-ščini, bar «pri Mariotu* v Nabrežini in Sandi Klun v Boljuncu. Odhod avtobusov bo v soboto 17. a-
prila ob 14.30 (točne kraje odhodov bomo še sporočili), povratek pa bo takoj po končani tekmi. Omenimo naj še, da ima športna palača v Reggio Emilii prostora za kakih 3 000 gledalcev in da je občinstvo še precej športno. Velja se spomniti, da so vsi lokalni časopisi ob prvi tekmi s Fornaciarijem pisali o Jadranu zelo korektno in poudarili, da gre za ekipo slovenske narodnostne manjšine v Italiji.
Za konec naj še poudarimo, da je pobuda Kluba prijateljev Jadrana ter še posebej podjetja Furlani, ki je pobudo v veliki meri finansiralo, res hvale vredna, saj bodo naši navijači lahko tudi bistveno pripomogli k razpoloženju in borbenosti Jadrana v tekmi s Fornaciarijem. Vprašanje je le — naslavljamo ga Klubu prijateljev Jadrana — kaj se bo zgodilo, če se bo prijavilo več navijačev, kot jih lahko gre v štiri avtobuse?
ODBOJKA
BRUSELJ — ZRN je premagala Italijo s 3:0 (15:10, 15:10, 15:1) v C skupini mednarodnega odbojkarskega tekmovanja za ženski «Spomla-danski pokal* v Butgenbachu.
podali na izlet po tržaški vertikali, I Lendl (ČSSR) — Guthardt (Švi.)
od Repna do Opčin. Vabljeni so tudi 6:4, 6:1
tržaški planinci. Vse informacije pri j Clerc (Arg.) — Higueras (Šp.)
Mariu Miliču (tel. 229258).
*
* *
SPDT prireja v okviru Športne šole Trst v nedeljo, 18. aprila, izlet v Glinščico s poučno vsebino. Vse podrobnosti bomo še javili.
*
* *
SPDT prireja, kot ie vsako leto, tudi ta velikonočni ponedeljek, tra dicionalni spomladanski izlet. Zbira lišče bo 12. t.m., ob 9. uri na gav-ni železniški postaji. Planinci se bodo nato peljali z vlakom do Vižovelj. Od tod se bodo podali peš na Grmado. se spustili v Jamlje ter še v Doberdob po planinski vertikali SP DT. Povratek bo z vlakom iz Ronk ob 18.51, prihod v Trst pa približno ob 19.30. Skupno bo okoli pet ur hoje. Izlet je primeren za vse.
OPD Koper vabi na izlet
Obalno planinsko društvo Koper vabi na izlet po «Tržaški vertikali od Repna do Opčin*, ki bo v soboto, 10. t.m. Odhod ob 6. uri po jugoslovanskem času izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Cena 200 ND za odrasle in 150 ND za mladino. Prijave sprejema OPD Koper - tel. (003866) 26-321.
Tržaške planince vabimo, da se nam pridružijo.
MLADINSKE IGRE
P. Ad-
Simon Gregorčič -
dobbati 0:1 (0:0)
SIMON GREGORČIČ: Germani, Ota, Zobec, Olenik, Družina, Steržaj, Koren (Ražen), Boneta, Pra-šelj. Sancin, Barut in Smotlak.
Dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline so sklenili nastop na letošnjih mladinskih igrah v nogometu s porazom. Oba zavoda sta bila pred tem, zadnjim nepo srednim nastopom praznih rok, saj sta izgubila s šolo N. Sauro iz Milj ter Codermatzom. Po pričakovanjih pa je bila tekma izredno izenačena. Zmagali so italijanski dijaki z golom, ki so ga dosegli v začetku prvega polčasa iz prostega strela. Naši dijaki so imeli nekaj več od igre in pripravili tudi nekaj prilož nosti. toda obramba gostov je bila vedno na mestu.
Latinski mladinski pokat
CIUDAD MEXICO - Italija je premagala Mehiko B s 25:15 (13:4) v okviru mednarodnega mladinskega tekmovanja za »Latinski pokal* v mehiški prestolnici.
TURNIR V MONTE CARLU
Borg izločil Panatto
MONTE CARLO - Adriano in Claudio Panatta sta bila v tretjem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Monte Carlu izločena, največje presenečenje dneva pa je bil gotovo izpad Čehoslovaka Šmida. IZIDI
Noah (Fr.) — C. Panatta (It.)
3:6, 6:1, 7:5
Borg (Šve.) — A. Panatta (It.)
6:2, 3:6, 6:4
Orantes (Šp.) — Šmid (ČSSR)
6:4, 6:3
Tr,-oczy (Mad.) — Tulasne (Fr.) o:3, 6:4
...................................„„...........................*..........
Drevi v Križu nagraditev zamejskih prvakov v veleslalomu
Danes bo padel zastor tudi nad letošnjo zamejsko smučarsko sezono. Tekmovalni nastopi naših smučarjev so se sicer zaključili že pred časom, danes pa bo v Križu slovesnost, v okviru katere bodo v raznih kategorijah nagradili letošnje zamejske prvake v veleslalomu.
Kot je znano, so naša društva priredila, kot je že tradicija, več raznih tekmovanj, najuspešnejši pa so si pridobili pravico do nastopa na zaključnem tekmovanju, katero je organizirala smučarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Ta komisija je pripravila tudi nocojšnje nagrajevanje, ki se bo začelo v kriškem domu »Alberta Sirka* ob 20. uri.
Ker je na tej prireditvi nastopilo veliko število tekmovalcev, danes ne moremo objaviti vseh njihovih imen, ampak podajamo za vsako kategorijo le po pet najuspešnejših.
Lestvice so take «Baby sprint* - deklice
1.	Sarah Sosič (Mladina)	95
2.	Gabriela Pieri (Devin)	70
3.	Francesca Rapotec (Breg)	57
3. Tatjana Dolhar (Sirena)	57
5. Elizabeta Grilanc (Mladina)	45
«Baby sprint* - dečki
1.	Mitja Kokorovec (Polet)	95
2.	David	Tavčer	(Mladina)	90
3.	David	Antonič	(Devin)	67
4.	Marko Šuber (Mladina)	55
5.	Christian Malalan (Mladina)	35
bliske
1.	Martina Gherlani (SPDT)	100
2.	Jana Mijot (SPDT)	80
3.	Jasmin Rudež	(SPDT)	67
4.	Erika	Paulina	(Devin)	47
5.	Erika Žerjal (SPDT)	41
Medvedke
1.	Maja Fajt (SPDG)	72
2.	Cinzia Pernarčič (SPDT)	57
3.	Ester Prelec (Polet)	52
4.	Sara Bensi (Devin)	50
5.	Katja Volpi (SPDT)	45
Miški
1.	Robert Paulina (Devin)	100
2.	Sandi Škerk (Devin)	80
3.	David Sosič (Mladina)	67
4.	Erik Vodopivec (Breg)	50
5.	Marko Preselj (SPDT)	44
Medvedki
1.	Mauro Franza (Devin)	80
1.	Dean Paulina (Devin)	80
3.	Kristjan Zidarič (Devin)	65
4.	David Zidarič (Devin)	50
5.	Erik Dolhar (Devin)	45
DRUŠTVENA LESTVICA		
1.	SK Devin	8.058
2.	ŠD Mladina	6.185
3.	SPD Trst	4.444
4.	SPD Gorica	4.303
5.	ŠD Breg	4.134
6.	ŠD Polet	1.520
7.	TPK Sirena	776
8.	KD Lepi vrh	175
9.	KD Kraški dom	70
10.	Rezija	55
5.	Giulio Taučar (Mladina) 45 Cicibanke
1.	Barbara Corbatto (Devin)	77
2.	Wilma Purič (Devin)	75
3.	Aleksandra Škrinjar (Devin)	65
4.	Tamara	Pieri (Devin)	52
5.	Tamara	Škabar (Mladina)	41
{Cicibani
1.	Aljoša Škabar (Devin)	90
2.	Damjan	Lutman (SPDG)	57
3.	Mojmir	Kokorovec (Polet)	55
4.	Marko Lokar (SPDT)	50
5.	Aleksander Antonič (Devin)	49
Mladinke
1.	Katja Škerk (Devin)	100
2.	Katja	Rebula (Mladina)	65
3.	Katja	Bauzon (SPDG)	57
4.	Rosanna Klun (Breg)	51
5.	Anna	Corbatto (Breg)	47
Pionirke
1.	Elena Paulina (Devin)	100
2.	Martina Malalan (Polet)	75
3.	Katja Dolhar (Devin)	62
4.	Marina Canziani (SPDG)	39
5.	Nadja Šuligoj (SPDG)	36
Pionirji
1.	Andrej Pangos (Mladina)	95
2.	Silvano Grendene (SPDG)	70
3.	Marko Kralj (Mladina)	62
4.	Julijan Čavdek (SPDG)	51
5.	Aleksander Sosič (Devin)	31
5.	Devan Cesar (SPDT)	31
Mladinci
1.	Damjan Vodopivec (Breg)	90
2.	Aleš Štefančič (Breg)	82
3.	Samo Sancin (SPDG)	56
4.	Paolo Starc (Breg)	13
5.	Dario Zidarič (Devin)	37
članice
1.	Giorgia Zandomeni (Mladina)	100
2.	Bruna Mahne (SPDT)	85
3.	Lia Legiša (Devin)	70
4.	Floriana Pangerc (Breg)	47
5.	Cirila Kralj (Devin)	33
Člani
1.	Alessandro Corbatto (Breg)	71
2.	Igor Kuret (SPDT)	65
3.	Robi Starec (Breg)	59
4.	Stojan Kuret (Sirena)	50
5.	Bojan Tomažič (SPDG)	48
Amaterji
1.	Miran Dolhar (Sirena)	90
2.	Mario Rapotec (Breg)	52
3.	Drago Košuta (Mladina)	50
3. Boris Baša (SŠDG)	50
3. Stojan Sosič (Mladina)	50
Dame
1.	Silva Ruchin (Mladina)	95
2.	Zofka Rebula (Mladina)	67
3.	Sandra Bavzon (SPDG)	55
4.	Alma Tretjak (Mladina)	50
5.	Zofka Rebula (Mladina)	42
Amaterke
1.	Danuška Lutman (SPDG)	85
2.	Danila Paulina (Devin)	75
3.	Sonja Rolich (Devin)	71
4.	Anka Sugan (SPDT)	65
5.	Breda Sulini (Mladina) '	36
Veterani
1.	Renato Rebula (Devin)	90
2.	Sergij Cesar (SPDT)	71
3.	Josip Pangos (Mladina)	66
4.	Igo Legiša (Mladina)	50
5.	Milan Škabar (Mladina)	19
5. Aldo Bauzon (SPDG)	33
7:6, 7:5
Arraya (Peru) — Elter (ZRN) 6:4. 7:5
NOGOMET
V DEŽELNEM POKALU
V soboto v Rppnu Kras-Profiumic«!lo
Nogometna ekipa Krasa je trenutno v zadovoljivi formi in že v soboto bo pred izredno težko nalogo.
Po petih zaporednih zmagah se bo v soboto popoldne ob 16.30 v okviru četrtfinala za deželni pokal pomerila v Repnu z močno ekipo Profiu-micello. Potem ko je Kras v prvenstvu po zaslugi trenerja Hafnerja napravil lep korak naprej, bo skušal poskrbeti še za en podvig v soboto in se z morebitno zmago uvrstiti v polfinale. V primeru, da bi jim ta podvig spodletel, pa so «rde-če-beli* z uvrstitvijo v četrtfinale že dosegli lep uspeh.
Sobotni nasprotnik Krasa nastopa v drugi amaterski ligi in s precejšnjo prednostjo vodi na lestvici. Pro-fiumicello je zelo učinkovita ekipa v napadu, saj je doslej v prvenstvu dosegla že več kot 40 zadetkov. Domačini se dobro zavedajo, da bo njihova naloga vse prej kot lahka, vendar bodo kljub temu skušali čimbolje zaigrati in kdo ve, da ne bi tokrat pripravili svojim navijačem enega največjih presenečenj doslej. Ob tej priložnosti so športni delavci Krasa uredili dela na igrišču in okoli njega, obenem pa so poskrbeli še za nov zvočnik.
Skratka, v soboto se obeta lepa nogometna predstava in upajmo, da se bo odzvalo čimvečje število ljubiteljev nogometa, ki bodo gotovo prišli na svoj račun. (Z.S.)
Hval« vredna pobuda na šoli v Rojanu
«Piavi» — »Oranžni* 87:70
(54:27)
«PLAVI»: Civardi (E) 7, Dolhar (E) 2, Vodopivec (E), Peiizon (E) 4, Toscano (B) 6, Panjek (E) 4, Gropazzi (B) 12, Fabbo (B) 18, Degrassi (B) 30, Birsa (E) in Sep-pi (B) 6.
«ORANŽNI»: Fortunato (B) 4. Delfar (B) 4, Sumberesi (B) 10, Kralj (E), Zanini (B) 3, Micheli (E), Škabar (E) 6, Sardo (E), Pieri (E) 40 in Trebbi (B).
SODNIK: Lecnzini.
Čeprav si nižji srednji šoli v Rojanu delita — italijanska G. Brun-ner in slovenska Fran Erjavec isto stavbo, telovadnico in odprto igrišče, do medsebojnega sodelovania tako na športnem kot kulturnem področju ni prišlo. Iz objektivnih razlogov na ta, lahko bi rekli »zgodovinski dogodek*, je bilo potrebno dolgo, da ne rečemo predolgo čakati. Zadnji dan pouka pred velikonočnimi prazniki pa je bil led končno prebit. Na odprtem igrišču sla se srečali mešani košarkarski ekipi »-beh zavodov. »Piavo* peterko so sestavljali dijaki tretjih razredov zavoda Brunner ter dijaki prvega in drugega razreda Fran Erjavec, pri »Oranžnih* pa s0 bili dijaki tretjega razreda našega zavoda in drugih razredov italijanske šole.
Obe peterki zaslužita za prikazano igro in izredno športno obnašanje na igrišču vso pohvalo. Tudi prikazana igra je bila res zanimiva. Zasluženo je zmagala ekipa «pla-vih», ki je bila nekoliko telesno višja ter .tehnično in taktično bolje pripravljena, glede na to, da so jo sestavljali dijaki italijanske šole, *i imajo seveda večjo izbiro m tuoi več dobrih košarkarjev. Temno sla ši poleg obeh ravnateljev — prof. Antonia Vacarellija - G. Brunner m inž. Josipa Pečenka - Fran Erjavec — ogledali še številni drugi profesorji ter še vsi dijaki obeh zavodov.
Ravnateljstvi obeh zavodov sta se dogovorili, da se bi teke pobude se nadaljevale. Že v tem mesecu s« bodo dekleta pomerila v odbojki V bodoče pa so možnosti za sodelovanje in poznavanje tudi na drugih področjih, ki bi teko najbolje zbližala tu živeča naroda in to pri najmlajših, kar bi v veliki men pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju in boljšemu sožitju,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel (040) /9 46 /2 (4 linije) TU 460270
Podružnica Gorica Drevored 24 moggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lii — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacijo In podjetia mesečno 120,00, letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	žiro račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 LjublionS
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih:, trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožaljo 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
8. aprila 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izd«}« h
in tisk« f
IZTT \ Trst
član italijanska zvaz* časopisnih založnikov BfcG

Z ŽELJAMI PO OKREPITVI SOVJETSKO JUGOSLOVANSKIH ODNOSOV
Sovjetski tisk ugodno ocenil Gromikov obisk v Jugoslaviji
V Moskvi so veliko pozornosti posvetili gospodarskemu sodelovanju - Do izraza so prišla jasno začrtana stališča neuvrščene SFRJ do oboroževalne tekme
(Dopisnik Del« za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Obisk sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Jugoslaviji je bil v Moskvi deležen široke publicitete in pozorno sti. Sovjetska sredstva množičnega obveščanja ugotavljajo, da se sodelovanje med SFRJ in Sovjetsko zvezo uspešno razvija na vseh področ jih, da se odnosi med deželama krepijo in da so tako v interesu jugoslovanskih kot sovjetskih narodov, pa tudi borbe za mir in na predek v svetu.
Sovjetski tisk in televizija sta vse dni Gromikovega obiska v Beogra du posvečala široko pozornost sovjetsko - jugoslovanskim pogovorom in srečanjem sovjetskega zunanjega ministra z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji. Pravda je poleg tega. da je skoraj v celoti objavila zdravici obeh zunanjili ministrov in skupno jugoslovansko - sovjetsko sporočilo o pogovorih, tudi nekaj krat poudarila, da so pogovori v Beogradu potekali v prijateljskem vzdušju in v duhu medsebojnega zaupanja ter razumevanja. Še pose bej je bilo nagiašeno. da so pogovori poleg bilateralnih odnosov in jugoslovansko - sovjetskega gospodarskega sodelovanja zajeli tudi mednarodna vprašanja in položaj v svetu.
V tem okviru so v Moskvi še po sebej poudarili, da sta se obe stra ni zavzeli za okrepitev miru v sve tu in omejitev oboroževalne tekme. Pravda pa je pri tem zapisa la. da so jugoslovanski voditelji podprli sovjetske mirovne iniciative. ki .jih je predložil Leonid Bre žnjev na kongresu sovjetskih sindi katov.
Nasploh so v Moskvi veliko pozornosti posvečali mednarodnim vprašanjem in opozarjali na Gromi-kove besede v Beogradu, češ, da je na vsak način treba obvarovati svet pred vojno in jedrsko katastrofo. Pravda pa je v tej zvezi tudi poudarila, da je v jugoslovansko - sovjetskih pogovorih bila potrjena so lidarnost med ZKJ in KPSZ v bor bi narodov proti imperializmu, za likvidacijo kolonializma in krepitev gospodarske ter politične neodvisnosti dežel v razvoju. Prav tako pa je bilo tudi rečeno, da Jugoslavija in Sovjetska zveza dajeta velik po men razvoju enakopravnih medna rodnih ekonomskih odnosov in v tem vidita pomemben dejavnik v procesu popuščanja napetosti v svetu nasploh.
Kljub temu. da so v Moskvi te dni predvsem opozarjali na tista stališča v pogovorih v Beogradu, kjer se jugoslovansko sovjetske ocene mednarodnih odnosov in položaja v svetu ujemajo, pa so v sovjetskem tisku prišle do izraza tudi razlike v jugoslovansko sovjetskih pogledih. še zlasti iz skupnega sporočila je bilo moč razbrati, da Jugoslavija — v skladu s svojo jasno za črtano neuvrščeno politiko — podpi ra vse mirovne iniciative v svetu, in da ima v tem okviru pozitiven odnos tudi do sovjetskih predlogov, ki jih je dal v zadnjem času Leonid Brežnjev.
Iz skupnega sporočila jc bilo moč tudi razbrati (kar je bilo sicer pri objavi zdravice jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca izpuščeno), da Jugoslavija ne vidi možnosti za detant v blokovskem tekmovanju supersil, ampak v univerzalnem popuščanju napetosti v svetu, kjer imajo svoje mesto in pomembno vlogo tudi neuvrščene dežele in dežele v razvoju. Isto velja tudi z.a kon-
ferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu ter vprašanje razorožitve v svetu. Tudi pri tem je namreč Jugoslavija poudarila, da je napredek v Madridu moč doseči samo s pogajanji in ne kon frontacijo in da sporazuma o omc jitvi oboroževanja ni moč doseči na vedno višji stopnji oborožitve.
V Moskvi pa so tudi posebej po udarili napredek na področju jugoslovansko sovjetskih odnosov ni gospodarskega sodelovanja. Prav da pravi, da so bili v pogovorih na vseh področjih zelo visoko ocenjeni od naši med SFRJ in ZSSR. ki se razvijajo na načelih enakopravnosti in vzajemnih interesov. Pri tem Pravda tudi poudarja, da ima za u spe.šen razvoj jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja, njegovo stabilnost in učinkov tost, še posebej velik pomen sporazum o dolgoročnem programu gospodarskega in znanstveno - tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki velja z.a obdobje od leta l'J8l do leta 1990.
Prav tako pa je bilo te dni v Moskvi moč slišati tudi stališča, da bi bilo treba jugoslovansko sovjetsko sodelovanje še okrepiti in razširiti. Zlasti Pravda se je v svojem poročilu iz Beograda zavzela za poglobitev sodelovanja med
posameznimi republikami in mesti v SFRJ in ZSSR in prj tem poudarila, da je sovjetska delegacija-v svojih pogovorili v Beogradu Umerjala mišljenja tudi o tem.
DANILO SLIVNIK
V (omisii začetek del za umestitev jedrskih raket
COMISO — Na območju vojaške ga letališča «Magliocco» v Con, su na Siciliji »o se vtei«j začela prva oela za umestitev novegb cr.- ii ia ameriških raket «Cruise , ki jih jc Reaganova uprava vsilila evropskim zveznikoma kot protiutež so-jetski umestitvi raket SS-20. Neko podjetje iz Raguse je zrušilo vrsto starih vojaških barak. Delom so iz varnostnih razlogov nadzorovale karabinjerske in policijske enoto.
RIM — Senatna komisija za javna dela je včeraj odobrila zakonski osnutek, ki predvideva odpravo poštnih in carinskih pristojbin za pošiljke paketov na Poljsko. S tem namerava italijanska vlada okrepiti dotok pomoči v to državo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Dolinčani pri ministru De Michelisu
Kakor smo kratko zabeležili v včerajšnji številki, je minister za državne soudeležbe Gianni De Miche-lis med svojim bivanjem v Trstu v torek sprejel tudi predstavnike dolinske sekcije PSI. Z ministrom so se srečali podžupan Pečenik, tajnik sekcije Kofol in načelnik svetovalske skupine PSI v občinskem svetu Bandi.
Minister se zaradi pomanjkanja časa ni mogel odzvati vabilu, da bi izkoristil srečanje z delavci Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu. da bi obiskal dolinsko občino ter še na kraju samem seznanil s problemi domačega delavstva in prebivalstva. Te probleme pa so mu Pečenik. Kofol in Bandi obrazložili v razgovoru na sedežu stranke v Trstu, kjer se je De Michelis krat ko ustavil pred odhodom na ronsko letališče.
Glavni predmet razgovorov je bil položaj v Tovarni velikih motorjev.
iiiiiiiiMiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMMMiiMtmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiit
PO ŠTEVILNIH VDORIH ČEZ NAMIRIJSKO MEJO
Angoli grozi invazija
Južna Afrika želi tako zavleči razreševanje namibijskega vprašanja
NAIROBI — Serija vdorov čez namibijsko mejo v zadnjem času, vključno z bombardiranjem ob koncu tedna, je, po vsemu sodeč, uvod v novo veliko južnoafriško invazijo na angolski jug. Podobno tisti minulo jesen, je opozorilo angolsko obrambno ministrstvo in hkrati napovedalo »odločen odpor celotnega angolskega ljudstva in vsega na prtdnega človeštva*. Ta naraščajoča napetost na afriškem .jugu sovpada z novo diplomatsko misijo ta ko imenovane kontaktne skupine pe tih zahodnih držav, ki posredujejo v namibijskem vprašanju.
V Luandi so prepričani, da sc pripravlja rasistični režim v Pretorii na novo vojaško avanturo zato, da bi znova zavlekel razreševanje namibijskega vprašanja. Predstavniki petih zahodnih držav, na čelu s pomočnikom ameriškega državnega sekretarja za afriške zadeve Chesterjem Crockerjem, so ravno ta čas dopotovali na afriški jug z namenom, da bi prvo fazo mirovnega procesa, ki zadeva ustavna 'amstvn za volitve v namibijsko skupščino, spravili s sedanje mrtve točke. Po pogovorih v Luandi z an golsko vlado in predstavniki nami bijskega osvobodilnega gibanja SV? APO so odpotovali še v Južno Afriko in Namibijo, Pogajanja so obtičala, ker je imel SWAPO pripombe na predlagani volilni sistem, ki predvideva dvojne volitve v namibijsko skupščino.
Po končani sedanji prvi fazi naj bi se začela druga, to je pogajanja o vzpostavitvi premirja in ustanovitvi demilitarizirane cone z obeh strani namibijsko - angolske meje, kamor naj bi prišle mirovne sile OZN. V Luandi sumijo, da želi Ju žna Afrika že pred tem ustvariti na angolskem jugu obsežno tampon
sko ozemlje, s katerega bi odstranila navzočnost gibanja SWAPO in u-trdila lastno vojaško navzočnost. To je bil tudi cilj zadnje velike invazije, konec avgusta lani. v kateri je sodelovalo 15.000 južnoafriških vojakov z letali, helikopterji in o-klopniki in ki je terjala nad 1.000 mrtvili, največ med angolskimi civilisti in namibijskimi begunci na jugu dežele.
V tej dvotedenski ofenzivi so a giesorji zavzeli prostrano ozem je na angolskem jugu in se z njega vse doslej, kot trdijo v Luandi. še niso dokončno umaknili.
Drugi cilj južnoafriške agresije pa naj bi sodil v njeno strategijo o politični in ekonomski destabilizaciji Angole, da bi tako pripravili ugodna tla za protivladno gibanje UNITA, poraženo na začetku leta 1876. ki zdaj deluje na jugu de/eic in uživa odkrito podporo Južne A-frike, pa tudi vplivnih krogov na Zahodu. Prav gotovo ni naključje, da so se pripadniki UNITA minuli teden zapletli na angolskem jugu v večji spopad z borci SVVAPO. Po trditvah uporniškega voditelja Jonasa Savimbija naj bi bilo v vrstah SWAPO 50 mrtvih, na strani UNITA pa 20. kar priča o silovitosti bojev.
Savimbi je tudi opozoril, da bodo Združeni narodi pri ustanavljanju demilitariziranega območja z obeh strani meje morali upoštevati tudi njegovo gibanje, ki da šteje.
kot je rekel, 30.000 pripadnikov in ki da nadzoruje precejšen kos angolskega juga. Zato da bi morali njegovo gibanje vključiti v sedanja pogajanja o namibijski neodvisnosti. Pripravljen bi se bil tudi pogajati z vlado v Luandi, vendar pod pogojem, kot je rekel, če bo privolila v volitve.
'Ravno to oživljanje dejavnosti U NITA na angolskem jugu daje misliti, da so v ozadju širši interesi, ki presegajo ozki okvir namibijske neodvisnosti, V Luandi opozarjajo na dejstvo, da so se južnoafriški napadi za časa nove Reaganove administracije več kot podvojili in da to očitno kaže na usklajenost interesov. ZDA nimajo uradnih stikov z Angolo, vendar pa je minule mesece prišlo do pravih poluradnih pogovorov v Parizu, ki pa so očitno obtičali pri vprašanju kubanske vojaške navzočnosti v Angoli.
TIT DOBERŠEK
RIM — Genovsko sodstvo .je zahtevalo od poslanske zbornice dovoljenje za začetek sodnega postopka proti socialističnemu podtajniku za finance Colucciju. ki je obtožen združevanja v zločinsko organizacijo. podkupovanja, tihotapljenja in kršenja pravilnika IVA. Colucci naj bi premestil nekpga funkcionarja genovskega carinskega urada v Aosto, v katero naj bi iz Švice pretihotapil okoli 17 tisoč kilogramov tobaka.
mhiiiiiiimiiii 11111111111111111 mi m n iitiiiiiiDift iiiihiimiii iiiiiti iiiitiii hihii tHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitnmit
IZ STRAHU PRED VSE VEČJIM VPLIVOM
Napad Magnatove stranke na konkurenčni Heimatbund
BOČEN — Južnotirolska ljudska stranka in južnotirolski Heimatbund sta si v zobeh zaradi sklepa predsednika Magnaga. da se stran km tajnik Hosp ne udeleži prihodnjega zasedanja te desničarsko o-barvane organizacije, ki je prvotno skrbela le za obrambo pravic južnotirolskih političnih jetnikov, ki so bili v šestdesetih letih obsojeni zaradi številnih bombnih in terorističnih atentatov. Južnotirolska »domovinska zveza* pa je v zadnjem obdobju prerasla v pravo politično organizacijo, ki zagovarja stališče o samoodločbi Južne Tirolske. v bistvu zahteva plebiscit in priključitev k Avstriji. V začetku je Heimatbund imel le kakih 400 članov, sedaj pa je vpisanih preko 2.500. njihovo število neprestano raste, da že konkurirajo Ma-gnagovi stranki.
Za Siidtiroler Volkspartei. ki zagovarja avtonomistično politiko v sklopu italijanske republike, se sedaj zastavlja vprašanje, če je lahko pripadnik SVP tudi član Heimatbunda. Sodeč po zadnjem Magnago-vem sklepu ni to mogoče, saj so si stališča stranke in »domovinske zveze* nasprotujoča. Južnotirolska ljudska stranka pa mora biti vsekakor izredno previdna, saj žanje Heimatbund nove uspehe tudi med mladimi, ki so že siti Magnagove politike in oblasti. Tudi v sami stranki prihaja že do prvih znamenj oporečništva. da je bržkone Ma-guago ubil dve muhi na en mah. ko je Hospu prepovedal udeležbo na zasedanju Heimatbunda. S tem je najprej opozoril svoje članstvo, da siianka ne bo trpela dvojne pripadnosti, obenem pa je tudi omilil-ra stoči Hospov vpliv v stranki in zgovorno potrdil, da je sam še vedno gospodar položaja.
Po tem sklepu so v najhujših težavah tisti člani vodstva južnoti-rolske stranke, ki niso samo gojili simpatij do Heimatbunda. temveč sc v njem tudi aktivno sodelovali. Ni izključeno, da bo imel svet strankinih nadzornikov v prihodnjih dneh polne roke dela. da bo pregledal. kdo sodeluje s Heimatbundom. Za sedaj je prvo rundo zrna gal Magnago, s tem pa ni odpravil skrbi in napetosti v stranki. Če »o dosedaj spodleteli vsi napadi z leve proti ozki in statični Magnatovi politiki, se bo slednji t večjo težavo branil pred napadi napre dr.joce desnice.
A
spalnice
1.450.000
otroške spalnice najrazličnejše cene
VELIKA REKLAMNA PRODAJA
od 1. aprila
MOBIL*
MARKET
TRST - UL. LIMITANEA 4/a TEL. 764126
dnevne sobe sest. nizke	750.000
posamezni naslanjači	145.000
naslanjači t postelje	255.000
posamezni divani	294.000
omare garderoba	192.000
mize za dnevne sobe od	135.000
BREZPLAČNA	DOSTAVA
PLAČILO NA OBROKE	
VKLJUČENA' MONTAŽA
V tej zvezi so socialisti iz Doline obrazložili resolucijo, ki jo je dolinski občinski svet soglasno sprejel na izredni seji, posvečeni temu vprašanju, ki je bila 23. marca le tos. Ob upoštevanju dejstev, da tovarna že dalj časa ne zaposluje mladih delovnih moči, da nekatere
notranje službe v obratu ne delujejo, da je zaradi pomanjkanja naročil v kratkem predviden vpis večjega števila delavcev v dopolnilno blagajno in da področni načrt, ki se konkretno nanaša tudi na TVM, še ni definirap, postavlja resolucija zahtevo — kateri doslej še ni bilo zadoščeno — po nujnem sestanku s predsednikom deželnega odbora Comellijem in z odbornikom za industrijo De Carlijem ter poziva druge krajevne Ustanove tržaške pokrajine, naj se pridružijo pobudi v korist TVM.
Ob tisti priložnosti je bilo na seji občinskega sveta poudarjeno, da je krajevno prebivalstvo ob nastajanju nove tovarne upalo, da bo to po menilo ustvaritev novih delovnih mest in določeno gospodarsko gotovost. V resnici pa vse žrtve domačega prebivalstva, kateremu so razlastili ogromne površine obdelane zemlje in s tem prizadeli celotni
skupnosti hud udarec, niso obrodile zaželenih sadov.
Problem TVM je po vsem tem tesno povezan s problemom, ki ga za slovensko narodnostno skupnost predstavlja razlaščanje zemlje in drugih nepremičnin v okolici mesta za uresničitev raznih javnih del. Najbolj aktualna primera sta gradnja hitre ceste iz pristanišča na kraško planoto in ureditev Cone za znanstvene in tehnološke raziskave med Bani in Padričami, kar bo zopet globoko prizadelo slovensko narodnostno skupnost na gospodarskem, pa tudi na socialnem in kulturnem področju.
Dolinski socialisti so v tej zvezi obrazložili ministru pričakovanja in zahteve slovenske narodnostne skupnosti glede teh posegov ter njeno odločno odklanjanje vsakega podviga, ki bi pomenil za skupnost samo novo zlo in nove žrtve, brez ustreznega odškodninskega povračila.
NAUTICARAVAN
Str. Della Stazione 3 - Milje RIO OSPO Tel. 2712 56
SERIJA 82 ADRIA -
- ŠE BOLJ POCENI
PELIJCCERIA
CERVO
priporočena trgovina
za vaše natepe KRZNA JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovoeti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi TRST Via le XX. srttembre 16 Tel. 796-301
založba
mladinska
knjiga
Titova 3 — 61000 LJUBLJANA
Starši, razveselite svoje otroke z dobrimi knjigami, obogatite jih z domišljijskim svetom pravljic in pripovedk!
Slovenske, hrvaške, srbske in makedonske narodne pripovedke
To je paket veselja za najlepše otroške dni
V štirih knjigah, vloženih v poslikano kartonsko škatlo, so zajete najiepše pravljice in pripovedke štirih jugoslovanskih narodov. V vsaki knjigi je izčrpna spremna beseda, krasijo pa jo številne umetniške ilustracije. Svojega otroka boste razveselili z njegovimi nepozabnimi prijatelji, ki ga čakajo v teh knjigah pravljic in pripovedk. Obenem pa tudi veste, kako vsaka resnično dobra knjiga ugodno vpliva na otrokov duševni razvoj, na njegovo otroško ustvarjalnost, ki mu je še kako potrebna pri učenju in pri igri. V svojem hitrem razvoju vsak otrok rabi duhovno hrano, ki mu jo ponuja prav takšna zbirka knjig, kot vam jo danes predstavljamo. Ce bo otrok rad bral, mu bo tudi v šoli šlo laže.
Izkoristite izjemno priložnost in razveselite svojega otroka!
Zbirka štirih knjig
NARODNE
PRIPOVEDKE
stane 1.680,00 din
SLOVENSKE NARODNE PRIPOVEDKE
Kakor je zapisal v spremni besedi k tem sedeminpetdesetim pripovedkam Milko Matičetov, so vse po vrsti preproste, sveže, ostre, skoraj grobe, večkrat pa duhovite, prožne kot gorski potok in lepe kot divje rože. Slikovne priloge pa predstavljajo reprodukcije vrste znanih narodopisnih slik Maksima Gasparija.
HRVAŠKE
NARODNE PRIPOVEDKE
V drugi knjigi je zbranih 69 hrvaških narodnih pripovedk v prevodu Cvetka Zagorskega in z ilustracijami Maričke Koren. Tako spoznamo ljudske pripovedi iz različnih hrvaških pokrajin, kakor so jih pripovedovali in kasneje zapisovali v različnih narečjih in podnarečjih.
n
SRBSKE
NARODNE PRIPOVEDKE
Knjiga prinaša kar 116 večinoma krajših besedil v prevodu Alojza Gradnika in Severina Šalijo. Med izbranimi pripovedkami je dobra polovica besedil, ki jih je bil zapisal in obdelal že največji mojster Vuk Kara-džič, neka; jih je iz Vrčevičeve zapuščine, ostale pa so prispevali drugi zapisovalci, ki so tudi ohranili njihovo prvobitno o-čarljivost. Knjigo je ilustriral Kostjo Gatnik.
MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE
Izbor prinaša 76 ljudskih pripovedi v prevodu Maksa Robiča. Tudi makedonske pravljice so motivno bogate, imajo svoje junake, podobe iz vsakdanjega življenja, imena narodov in liudstev, s katerimi so prlhaiali v stik Makedonci, In veliko krajevnih legend in izročil, v katerih nastopajo krajevni |una-ki. Knjigo je ilustriralo Irena Majcen.
založba
mladinska
knjiga
V v vi • I M	•
Zbirko dobite tudi v IPZCfSKl KnjIffOtHI - Ul. sv. Frančiška 20, TRST, ali pa jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1